Kaj bo m našo mladi&o? Napisal A. K o s i, šolski raTnatelj t Središč^u. Vojska zahteva vsestranske žrtve. Razua onih — ne vem, kako jih naj imenujem —, ki izrabIjajo nesreče domorine ter si na mjene trtške pridobivajo bogaatro, premoženje in dcbr« žitljenje, razus tek torej se moramo rsi žrtTorati. Sedanji ostri čas zahttva žrtve tudi od naše mladine in sicer težke žrtve, §ki jih bomo prav spoznali in čutili še le t bližnji bodočnosti. Mladina, otroci, ki sp up in nada boljše prihodnosti, trpijo prvič, ker jim zveCine manjka vodilne roke za odgojo: očetje so ponajveč pri vojaluh, matere slabe, s polnimi rokami dela in s težko glav« skrbi, šola danes le postramka stvar, pomanjkanje učiteljev in Ce so ˇ civilni službi, brigati se morajo za vse drugo bolj kakor za odgojo in pouk šolske mladine. Po mestih je mladina skoraj podivjala, na kmetih posurovela. Oblasti so sicer spočetka povzdignile svoj glas, CeS, naj bi se mladini posebno sedaj posvetilo reč skrbi, naj bi se občuvala kot dragocen zaklad države in naj bi jo vzgojni činitelji privedli zdravo in nepokvarjeno iz sedanjega viharnega Casa v pristanišCe miru. Toda ti glasovi eo se poizgubili v močnem vrtincu raznih bojnib. dogodkov. Večji otroci na deželi pomagajo staršem pri kmetskem delu. na redni pouk pri njih niti mis liti ni. Koliko otrok je zapostilo v zadnjih treh letih šolo, ki bodo pozneje bridko obCutili pomanj kijivost šolskega pouka. zakaj pridobljeno znanje ne tiči dovolj globoko v njih notranjosti in ne more postati trajna duševna last. — Iz raznih dopisov, ki jih dobivamo dan za dnevom iz vrst naših slovenskih vojakov, je razvidno, da je sedanja šola — dasi je na nji Se marsikaj pomanjkljivega — vendar-le v polni meri izvrševala svojo nalogo. Prosim, le čitajte razna pi3ma in poroCila v >Slov. Gosp.< in uverili se boste. da pišejo slov. vojaki zvečine lep, gladek slog, vidi in pozna se. da so ti Ijudje doma mnogo Citali, da so se nadalje izobraževali. Veliko zaslago imajo v tem oziru, kajpada, tudi naše miadinske organizacije, izobraževalna društva, katerih velik pomen za splošno ljudsko omiko se ne more utajiti. Po vojski bode ser.eda v tem oziru aiarsikaj drugače; vrste analfabetov S8 bodo začele rnnožiti in manjkalo bode duševne podlage. Vojni Cas je za nažo raiadino težek, žrtvepoln čas. Tisoč in tisoč otrok je izgubilo očete, tisoč in tisoč otrok težko deia in s starši vred strada, da s t r a d a, in to v dobi. ko bi se moralo njih teio razvijati. Mladina sedanjih bojnih let bode nekoč, ko doraste, znala le malo povedati o blaženosti in sreči detinskih let, kak< ršne smo uživali nekedaj mi. Iz trde, jeklene sedanjosti jo vodijo živjjenska pota v temno bodočnost. Težka je naloga, brigati se v sedanjih razmerah za mladino, težko je skrbeti za nje odgojo in pouk, zakaj sto in sto drugih skrbi, zlasti skrb za vsakdacji kruh, nas obdaja, vendar kolikor more mo, brigajmo se za naš mladi naraščaj, ne kratimo mu brez veiike sile potrebnega nauka. Četudi otroci sedaj še ne morejo pojmili vrednosti dobre šolske naobrazbe, v poznejši dobi nam bodo hraležni za našo skrb.