Konferenca Vivus Vivus Conference 7. konferenca z mednarodno udeležbo s podrocja kmetijstva in gozdarstva, naravovarstva in varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja 7th Conference with international participation on Agriculture and Forestry, Nature Conservation and Environmental Protection, Horticulture, Food and Nutrition and Rural Areas »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« »Between The Vision and Reality of New Horizons« I Naslov / Title: Konferenca VIVUS: MED VIZIJO IN RESNICNOSTJO NOVIH OBZORIJ Conference VIVUS: BETWEEN THE VISION AND REALITY OF NEW HORIZONS Zbornik prispevkov / Collection of Papers Strahinj, 24. november 2022 / 24th November 2022 Uredniki / Editors: Tina Košir, Andrej Pogorelec Prispevki so recenzirani (klasifikacija prispevka je oznacena v kazalu vsebine poleg naslova prispevka: S/strokovni; Z/znanstveni). / Papers have been reviewed. (A paper's classification is indicated next to the title of each contribution in the contents: S-Expert, Z-Scientific). Za jezikovno pravilnost odgovarjajo avtorji. / Proper use of language is the author's responsibility. Programski odbor / Programme Committee: dr. Marijan Pogacnik, Biotechnical Centre Naklo, Slovenia (predsednik / Chair) dr. Darko Andronikov, University »Goce Delcev« at Stip, North Macedoina dr. Dean Ban, Insitute for Agriculture and Tourism, Porec, Croatia dr. Bety Breznik, Ministry of Agriculture, Forestry and Food, Slovenia dr. Gašper Gantar, Faculty of Environmental Protection, Slovenija dr. Žarko Ilin, University of Novi Sad, Faculty of Agriculture, Serbia dr. Lutvija Karic, Faculty of Agriculture and Food Sciences, Sarajevo, Bosnia and Herzegovina dr. Skender Kaciu, University of Pristina, Kosovo dr. Bojan Matijevic, University of Applied Sciences Karlovac, Croatia dr. Iztok Podbregar, University in Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Slovenia dr. Franc Vidic, Biotehnical Centre Naklo, Slovenia Recenzijski odbor / Review Committee: dr. Andrej Pogorelec (predsednik / Chair) Znanstveni recenzijski odbor / Scientific Review Committee: dr. Bety Breznik, dr. Gašper Gantar, dr. Marija Gregori, dr. Lucija Kolar, dr. Renata Mavri, dr. Drago Papler, dr. Marijan Pogacnik, dr. Tadeja Primožic, dr. Marjan Senegacnik, dr. Sabina Šegula, dr. Lena Tajnšek, dr. Franc Vidic, dr. Lilijana Vižintin, dr. Dragan Žnidarcic. Strokovni recenzijski odbor / Expert Review Committee: Andreja Ahcin, Irena Gril, Nataša Kunstelj, Tomaž Levstek, Mojca Logar, Sonja Rozman, Maša Škrlep, Neža Pirih Zupan. Organizacijski odbor / Organizational Committee: Irena Gril (predsednica / Chair), Biotehniški center Naklo, Slovenija Manca Grcar, Biotehniški center Naklo, Slovenija Tina Košir, Biotehniški center Naklo, Slovenija dr. Drago Papler, Biotehniški center Naklo, Slovenija dr. Marijan Pogacnik, Biotehniški center Naklo, Slovenija dr. Andrej Pogorelec, Biotehniški center Naklo, Slovenija dr. Tadeja Primožic, Biotehniški center Naklo, Slovenija dr. Dragan Žnidarcic, Biotehniški center Naklo, Slovenija II Andreja Zupancic, Biotehniški center Naklo, Slovenija Založnik / Publisher: Biotehniški center Naklo / Biotechnical Centre Naklo Kraj izida: Strahinj 2023 / Strahinj 2023 Elektronska izdaja III Naklada / Printing Elektronska razlicica: Publikacija ni namenjena prodaji. / Not for sale. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 145457411 ISBN 978-961-95741-2-6 (PDF) IV Zbornik prispevkov Collection of Papers 7. konferenca z mednarodno udeležbo – Konferenca VIVUS s podrocja kmetijstva in gozdarstva, naravovarstva in varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja 7th Conference with International Participation Conference VIVUS CONFERENCE ON AGRICULTURE AND FORESTRY, NATURAL CONSERVATION AND ENVIRONMENTAL PROTECTION, HORTICULTURE, FOOD AND NUTRITION AND RURAL AREAS »MED VIZIJO IN RESNICNOSTJO NOVIH OBZORIJ« »BETWEEN THE VISION AND REALITY OF NEW HORIZONS« kmetijstvo in gozdarstvo, naravovarstvo in varstvo okolja, hortikultura, živilstvo in prehrana ter podeželje Agriculture and Forestry, Nature Conservation and Environment Protection, Horticulture, Food and Nutrition and Rural Areas Strahinj, 24. november 2022 / 24th November 2022 Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola, Strahinj 99, Naklo, Slovenija Biotechnical Centre Naklo Higher Vocational College, Strahinj 99, Naklo, Slovenia V Vsebina / Contents Pozdravni nagovor predsednika programskega odbora, dr. Marijana Pogacnika / IX Welcome speech by the Chairman of the Program Committee, dr. Marijan Pogacnik Nagovor ministrice Irene Šinko, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano / Address by the Minister of Agriculture, Forestry and Food Irena Šinko X Plenarni del: Vabljeno predavanje 1 / Plenary session: Invited lecture 1 XII Plenarni del: Vabljeno predavanje 2 / Plenary session: Invited lecture 2 XVII 1. sekcija: NARAVOVARSTVO IN KMETIJSTVO 1st session: NATURE CONSERVATION AND AGRICULTURE 1. Greta Cernilogar: Primeri trajnostnega upravljanja in rabe vodnih virov / S1 Opportunities for sustainable management and use of water resources 2. Greta Cernilogar: Prepoznavanje in vkljucevanje novih kvalifikacij in kompetenc v srednje strokovno in poklicno tehniško izobraževanje z metodologijo UNESCO – vega projekta BILT / Identification and integration S 9 of new qalifications and competences in tehnical and vocational education using the methodology of the UNESCO BILT project 3. Štefan Subotic, dr. Drago Papler: Application of decision supports methods Z 17 in the renewable energy type study 4. Andreja Cas: Zmanjšanje volumna odpadne embalaže / Reduction of S 24 packaging waste volume 5. Irena Subotic, Drago Papler: Sustainable economic development; good Z 32 practices in Slovenia and Italy 6. Tjaša Kreft, Drago Papler: Emisija hrupa iz toplotnih crpalk kot moteci element v okolju / Noise emissions from heat pumps as an environmental Z 40 nuisance 7. Iva Rankovic, Drago Papler: Analysis of the value of the national currency Z 50 and the value of selling price of the product in the Republic of Croatia 8. Šaza Babic,Drago Papler: Ekonomija pretvorbe odpadkovvenergijo vBosni S 62 in Hercegovini / The economics of waste to energy in Bosnia and Herzegovina 9. Jani Pavletic, Drago Papler: Elektricna vozila postopno implementirati glede na infrastrukturo in nove proizvodne vire / Electric vehicles to be phased in S 72 according to infrastructure and new generation sources 10. Semen Chirkov, Drago Papler: Natural gas prices analysis for Slovenia and S 82 Moscow region 11. Omar M. M. Abudan, Drago Papler: The latest achievements in the field of Z 98 solar power plants 12. Jerneja Rozman, Drago Papler: Povecanje kakovosti sena z investicijo v S 121 sušilno napravo / Increasing hay qality by investing in a drying machine 2. sekcija: NARAVOVARSTVO 2nd session: NATURE CONSERVATION 13. Urša Rotar, Drago Papler: Celostni pristop pri vzpostavitvi monosežigalnice za blato iz komunalnih cistilnih naprav /An integrated approach to settingup S 136 a mono-incineration plan for sewage sludge 14. Štefan Žun: Vrednotenje okoljskih omejitev lokalne skupnosti po metodi okoljskega prostora (OP) / Evaluation of environmental constraints of the S 150 local community bx the method environmental space 15. Drago Papler: Med vizijo inresnicnostjo vpliva epidemije in energetske krize na ceno elektricne energije / Between vision and reality: The impact of the Z 159 epidemic and the energy crisis on the price of electricity 16. Milena Macek Jerala, Melita Ana Macek: Priložnosti izboljševanja kompetenc študentov na primeru projektov MUNERA 3 in DIGIAGRI / S 174 Opportunities to improve students' competences trough MUNERA 3 and DIGIAGRI projects VI Konferenca VIVUS 2022, Zbornik prispevkov / Conference VIVUS 2022, Collection of Papers 17. Milena Macek Jerala, Tina Košir: Kompetencno-karierno središce in pridobivanje kompetencza uspešno medgeneracijsko sodelovanje na trgu dela in boljšo zaposljivost diplomantov / Competence and career centre for Z 184 successful intergenerational cooperation in the labour market and better employability of graduates 18. Maja Milovanovic:Kemijska in mikrobilološka analiza vode vzgornjemtoku reke Save / Chemical and microbiological analysis of Sava river's upstream Z 194 water 19. Tilen Didic, Drago Papler: Naložba v vrtincno mikro hidroelektrarno / S 206 Investment in a mycro-hidro vortex power plant 20. Mojca Cadež, Drago Papler: Investicija v soncno elektrarno Cadež pri samostojnem podjetniku / Investment in the solar power plant Cadež by an S 220 independent enterpreneur 21. Gašper Kosec: Pomen Sistema zelenega javnega narocanja za ekološko pridelavo živil / The importance of a green procurement system for organic S 228 food production 22. Robert Šifrer: Presoja elektroenergetskih vizionarskih tehnologij skozi kljucne kriterije / Judgement of electrical energy visionary technologies S 239 trough key criteria 23. Robert Šifrer: Presoja NEK2B skozi kljucne kriterije / The NPP2B krško S 249 trough basic criteria 24. MarušaNoc, Drago Papler:Energetskiin ekonomskiucinki soncne elektrarne Noc / Energy and economic impacts of the Noc solar power plant S 259 25. Nina Poklukar, Sonja Rozman: Analiza gnezdilnih habitatov in obmocij prehranjevanja rjavih srakoperjev (Lanius collurio) na obmocju Dežele v letu Z 274 2019 / Analysis of nesting habitats and feeding areas of the red-backed shrike (Lanius collurio) in the region of Dežela in 2019 3. sekcija: PODEŽELJE IN ŽIVILSTVO 3rd session: COUNTRYSIDE AND FOOD TECHNOLOGY 26. Melita Ana Macek: Vitamin C v hrani / Vitamin C in foods Z 284 27. Mihela Špelko, Luka Orehar: Stranski tokovi mlecne industrije – odpadek ali surovina? / Side flows of dairy industry – waste or raw material? S 293 28. Tanja KokeljJamnik:Prepoznavanje možnostiza trženje lokalnih cebelarskih izdelkov / Identifying opportunities for marketing local beekeeping products S 301 29. Tatjana Šubic: Senzoricne lastnosti klobas za kuhanje kot pomemben dejavnik pri odlocitvi za nakup / Sensory properties of cooking sausages as S 309 an important factor in the purchase decision 30. Eva Becan, Klara Kržišnik, Drago Papler, MihelaŠpelko:Tehnologija svežih sirov / Technology of cottage cheese S 323 31. Anja Vodnik, Drago Papler: Proces izdelave novega zelišcnega caja od zasnove, tehnologije do trženja /The processofmaking a new herbalteafrom S 335 conception, technology to marketing 32. Tadeja Primožic: Podjetniške ideje dijakov BC Naklo in podporno okolje / BC Naklo students' enterpreneurial ideas and a supportive environment Z 345 33. Alojzija Murn: Kreativno sodelovanje kulture in turizma za dvig turisticne prepoznavnosti Naklega / Creative cooperation between culture and tourism S 354 to raise the tourist recognition of Naklo 34. Mojca Logar: Lokalne znamenitosti kot celovita turisticna ponudba kraja / Local attractions as a complete tourist offer of a place S 365 35. Jožef Perne: Pot kulturne dedišcine Podbrezje – Ivanina pot / The Podbrezje S 372 path of cultural heritage – Ivana's path 36. Matjaž Koman, Drago Papler: Kulturna dedišcina kot obogatitev turizma v deželi pod Stolom / Cultural heritage as an enrichment for turism in the land Z 381 beneath the mountain Stol VII 37. Lidija Robnik:Razumevanje in merjenje uspešnostiposlovanja za poslovodje in lastnike organizacij / Understanding and measuring business performance Z 396 for managers and owners of organizations 38. Tina Košir: Pomen izvajanja projektov za razvoj izobraževanja odraslih in kompetenc zaposlenih v Biotehniškem centru Naklo / The importance of implementing projecst fort he development of adult edication and the Z 405 competences of employees at Biotehnical centre Naklo 39. Andreja Ahcin, Irena Gril: Poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje za prihodnost / Vocational and professional education and S 417 training fort he future 4. sekcija: KMETIJSTVO IN HORTIKULTURA 4th session: AGRICULTURE AND HORTICULTURE 40. Tanja Balažic Pecek, Sabina Šegula: Autopoiesis: Synergy of knowledge and S 426 action in the international project erasmus+ K2 FlorCert for future Master 41. Blanka Pazman, Sabina Šegula: Vizija mednarodnih izobraževalnih programov – FlorCert for future Master / Vision of international educational S 434 programs – FlorCert for future Master 42. Metoda Senica, Rita Kovac,Vida Rezar:Spremljanje telesne mase pujskovin tekacevna kmetiji/Monitoringthe weightofpiglets before and afterweaning Z 439 on the farm 43. Petra Markic: Ali tip gredi in genotip kokoši vplivata na uporabo gredi in poškodbe grodnice? / Does the perch design and genotype effects on perch S 449 use and keel bone damage in laying hens? 44. Lev Sosic, Drago Papler: Skrajšanje prehranskih dobavnih verig v Sloveniji za trajnejšoprihodnost/Shorteningfood supplychainsin Slovenia fora more Z 460 sustainable future 45. Franc Vidic, Anže Vidic: Ekonomika ekološke kmetije / The economics of Z 472 organic farming 46. Marijan Pogacnik, Drago Papler: Primerjava pridelave mleka s pridelavo zelenjadnic z vidika slovenske samooskrbe / Comparison of milk production Z 480 with vegetable production from the perspective of Slovenian self-sufficiency 47. Martina Jelovcan, Klemen Stanonik, Milena Macek Jerala: Mnenje kupcev o izdelkih in storitvah v Vrtnarstvu Stanonik / Customer reviews of products S 487 and services at Stanonik gardening 48. Dragan Žnidarcic: Vpliv listnega gnojenja s selenatom na pridelek izbranih solatnic / Influence of foliar application of selenite on yield of selected leafy Z 495 vegetables 49. Nataša Kunstelj, Valentina Vaš: Nacini ekološkega varstva cebule (Allium cepa) pred cebulno muho / Ways to protect onion (Allium cepa) from the S 505 onion fly 50. Nataša Dolejši: Vrednotenje javnih zelenih površin v mestih / Valuation of urban green spaces S 512 51. Dejan Hudoletnjak, Marijan Pogacnik, Drago Papler, Tatjana Gec, Andreja Ahcin, Irena Gril: Izdelava strategije razvoja informacijsko-komunikacijske S 520 tehnologije v izobraževalni ustanovi / Development of information and communication technology strategy in an educational institution 52. Manca Grcar, Dragan Žnidarcic:Kakovostpridelka solate (Lactuca sativa L.) gojene na NFT hidroponskem sistemu / The quality of the lettuce yield S 533 (Lactuca sativa L.) grown on NFT hydroponics system 53. Abecedno kazalo avtorjev / Alphabetical index of authors 541 VIII Pozdravni nagovor predsednika Programskega odbora, dr. Marijana Pogacnika Lep in prisrcen pozdrav vsem udeležencem konference, v poslanstvu Biotehniškega centra Naklo imamo med drugim tudi zapisano, da skrbimo za podjetne in inovativne posameznike ali skupine, ki soustvarjajo razvoj slovenskega podeželja. V ta namen že desetletje razvijamo demonstracijske poligone, kjer omogocamo izkustveno ucenje, ucenje z delom (learning by doing). Ti poligoni so izrednega pomena, saj se na lokaciji Biotehniškega centra Naklo dnevno giblje preko 1.000 mladih, 900 srednješolcev, 200 študentov in na letnem nivoju še približno 4.000 zunanjih udeležencev tecajev. Raziskovanje spodbujamo že v Srednji šoli, poleg lastnega raziskovanja, na Gorenjskem vodimo »Gibanje znanost mladini«, kjer se vkljucujejo tudi osnovnošolci. Raziskovanje nadaljujemo v Višji strokovni šoli s študenti in s predavatelji na naši poligonih Medpodjetniškega izobraževalnega centra. V procesu izobraževanja in usposabljanja študentov redno sodeluje preko 40 posameznikov iz drugih inštitucij, ki v šolski prostor prinašajo nova znanja in ideje, ki jih skušamo izpeljati preko številnih projektov. Ponosni smo na vse projekte, izpostavilbiprojekt FARMID(projekt zaposlovanja oseb zlažjo duševno motnjo na kmetijah), ki je dobil slovensko priznanje in evropsko nagrado. S projekti Evropska inovativna partnerstva (EIP) krepimo povezave z našimi partnerji (kmeti, svetovalci in raziskovalci). Posebno pozornost posvecamo tudi podjetniškim (Vozlišce podjetniške odlicnosti-LAS) in digitalnim kompetencam (DigiAgri, AgriNext-Erasmus). Podjetništvo krepimo tudi tako, da lastne proizvode prodajamo v naši trgovini ali na tržnicah s pomocjo dijakov in študentov. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ga. Irena Šinko nam s svojim sodelovanjem na naši konferenci sporoca, da se zaveda pomena usposobljenosti mladih, ki bodo v prihodnosti pripomogli k razvoju našega podeželja in skrbeli za zadostno prehransko samooskrbo. Treba je poudariti, da je to ministrstvo naklonjeno posodobitvam na naših ucnih poligonih, saj nam letno prispeva sredstva za prakticno izobraževanje, opremo in investicije vkmetijstvu. Zavedamo sepa tudi naše odgovornosti,da ta vlaganja oplemenitimo z odlicnostjo naših deležnikov, tako dijakov, študentov in zainteresiranih obcanov. Konferenca VIVUS, ki seodvija vsake dve leti, je priložnost za prikazopravljenega dela in za sklepanje novih partnerstev. Preprican sem, da nas bo to spodbudilo k ustvarjanju novih idej. Zahvaljujemsevsemavtorjem, udeležencemin organizatorjem, ekipi ravnateljice Višje strokovne šole, Irene Gril, ki se je trudila za uspešno izpeljavo konference. Vsem prisotnim želim prijetno pocutje in dobro sodelovanje tudi vnaprej. IX Nagovor ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ge. Irene Šinko Spoštovani direktor dr. Marijan Pogacnik, cenjene udeleženke in spoštovani udeleženci, v veliko cast mi je, da vas lahko v imenu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozdravim na 7. konferenci VIVUS z naslovom »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij«. Eden kljucnihglobalnihizzivov, kjer Slovenija ni izjema, postaja zagotavljanje prehranske varnosti, ki je zato zagotovo eno od najpomembnejših podrocij in s tem povezanih nalog v državi. Evropska komisija je 28. 10. 2022 potrdila Strateški nacrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo. Nacionalni strateški nacrt je kljucen programski dokument za izvajanje skupne kmetijske politike v naslednjem programskem obdobju. Potrditev dokumenta razumemo kot pravo vsebinsko odlocitev, pravo smer razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja in nenazadnje kot dobro opravljeno timsko delo z vsemi pomembnimi deležniki. S skupno kmetijsko politiko siboSlovenija vnaslednjemprogramskemobdobju zagotovila dolgorocno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj kmetijstva, gozdarstva, živilske industrije in podeželja. V kontekstu prehranske in energetske draginje ter podnebnih in okoljskih izzivov je kljucna usmeritev strateškega nacrta trajnostna pridelava hrane na celotnem obmocju države in povecanje samooskrbe, pri cemer so pomembna vsa obmocja in vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost, usmeritevalitržno usmerjenost. Ta krovna usmeritevpodaja odgovore na izzive prehranske varnostikot tudi na okoljsko–podnebne izzive, ki so pred nami. Za izvajanje strateškega nacrta bo do leta 2027 na voljo skoraj 1,8 milijarde evrov. Sledili smo ciljem konkurencnosti sektorja, varstvu narave, okolja in podnebja ter razvoju podeželja. Ukrepi za reševanje okoljsko-podnebnih izzivov so najbolj ambiciozni doslej in so odraz dolgotrajnega in zahtevnega dialoga med vsemi kljucnimi partnerji – predstavniki kmetijskih, okoljskih in naravovarstvenih organizacij ter Evropsko komisijo. Zavedam se, da so mladi tisti, na katerih moramo graditi bodocnost našega kmetijstva, zato je potrebno poklicu kmeta dati ugled v družbi, mladim na podeželju pa omogociti ustrezno kakovost življenja. Na ministrstvu želimo v najvecji meri mlade kmete zadržati na podeželju, na družinskih kmetijah, zato jih v okviru razlicnih ukrepov skupne kmetijske politike podpiramo že od leta 2007. Predvidevamo, da bomo v petletnem obdobju izvajanja kmetijske politike s podporami za vzpostavitev gospodarstevmladih kmetovpodprliokrog1.350 mladih. Med njiminacrtujemo podporo približno 700 mladim kmetom z delovnim mestom na prevzetem kmetijskem gospodarstvu. V okviru dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete pa ocenjujemo, da bo podporo prejelo približno 2.700 mladih kmetov, v okviru sheme neposrednih placil. Za mladekmete in mladeprebivalce podeželja nasplohbo imelpomembno vlogo tudipristop LEADER, v katerem bodo imelimladiin ženske na podeželju vidnejšovlogo kotvpreteklosti.Mlade,šepredvsem ženske, se vzpodbuja k sooblikovanju strategij lokalnega razvoja, k sodelovanju v organih lokalnih akcijskih skupin. Vokviru nacionalnih prispevkov kizboljšanjupoložajamladih kmetovizpostavljamtudiAkcijski nacrt za mlade kmete, s katerim želimo izboljšati položaj mladih kmetov v Sloveniji. Aktivnosti nacrta so razlicne: odtakih,ki naj bi prispevale kizboljšanju ugleda kmeta vdružbi, do izboljšanja obvešcenosti mladih kmetov glede možnosti korišcenja javnih sredstev. Za obstoj in razvoj kmetijstva je prav tako zelo pomembno znanje, saj Slovenija potrebuje tehnološko napredno in konkurencno kmetijstvo. Znanje, kreativnost, inovativnost, podjetništvo in povezovanje X morajo v prihodnje postati gonilo napredka slovenske pridelave in predelave hrane ter podeželskega prostora. Na podrocju slovenskega kmetijstva in gozdarstva delujejo številne raziskovalne in izobraževalne institucije, prav tako že desetletja delujejo javne službe za izvajanje strokovnih nalog v kmetijstvu. A tako kot v marsikaterih drugih držav clanic EU se tudi v Sloveniji kaže problem povezanosti oz. sodelovanja med temi deležniki, kar vpliva na kakovost in hitrost prenosa rezultatov raziskav, nalog javnih služb in projektov v prakso. V tem smislu je prenos znanja do kmetovalca kot koncnega uporabnika šibkejši,kot bi sicerlahko bil.Hkratipa je šibektudipovratniprenosinformacij odejanskih potrebah, s katerimi sesooca kmetijski sektor v praksi. VSlovenijije zato potrebno izboljšati stanje na podrocju vlaganj vraziskave in razvoj predvsem pa v povezovanje in tesnejše sodelovanje med vsemideležniki vsistemu znanja. Med kljucnimiprihodnjimi nalogami bo tudi vzpostavitev konzorcijev institucij znanja, operativnega koordinacijskega telesa AKIS ter oblikovanje enotne spletne platforme AKIS za prenos in izmenjavo znanja na podrocju kmetijstva, hrane in gozdarstva. Ob tej priložnosti bi še omenila, da nas prehranska kriza posredno opominja tudi na pomemben vidik vsakodnevnega ravnanja s hrano. Naš odnos do hrane mora namrec tudi zato postati odgovornejši in skrbnejši. Ne nazadnje se moramo zavedati pomena zmanjševanja odpadov hrane in temu podrocju posvecati tudi vedno vec pozornosti. Spoštovani! Konferenca Vivus zagotavlja izmenjavo izkušenj in strokovnega znanja, je tudi odlicna priložnost za vzpostavitev dialoga, ta pa priložnost za spremembe. Želim vam uspešno konferenco, cim vec naprednih »out of the box« misli ter uspešno strokovno delo v prihodnje. Še enkrat hvala organizatorjem za pobudo in izvedbo konference. XI Plenarni del: Vabljeno predavanje 1 Plenary session: Invited lecture 1 Napredni robotski sistemi v kmetijstvu doc. dr. Rok Vrabic Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Slovenija, rok.vrabic@fs.uni-lj.si asist. dr. TomažPožrl Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Slovenija, tomaz.pozrl@fs.uni-lj.si Izvlecek Robotski sistemi sevse bolj uveljavljajo na podrocju kmetijstva. Kmetovalcempomagajo pri opravilih, ki so zamudna, ponavljajoca in zahtevajo številcno delovno silo, s tem pa zagotavljajo prihranek pri casu in stroških.Robotski sistemi se tako že uporabljajo za pripravo kmetijskihpovršin, za namakanje, za setev in sajenje, za nego in vzdrževanje rastlin, npr. za opraševanje, obrezovanje, za identifikacijo bolezni, škodljivcev, za odstranjevanje plevela, zanimiva pa je tudi uporaba brezpilotnih letalnikov za nadzor nadvecjimi pridelovalnimi površinami. Razvoj robotskih sistemov za uporabo vkmetijstvu gre v smeri zagotavljanja popolne avtonomije tovrstnih sistemov, razvoja specializiranih senzorjev in aktuatorjev, uporabe umetne inteligence za analizo velike kolicine zbranih podatkov in obdelavo slik, uveljavljanja koncepta natancnega kmetovanja in povezljivosti med vsemi komponentami sistema. Kljucne besede: robotski sistemi, natancno kmetijstvo, avtonomija Advanced Robotic Systems in Agriculture Abstract Robotic systems are gaining ground in the field of agriculture. They help farmers with tasks that are time-consuming, repetitive and require a lot of labour, saving time and money. Robotic systems are already being used for farmland preparation, irrigation, seeding and planting, crop care and maintenance, such as pollination, pruning, disease and pest detection, and weed removal, and the use of drones to control larger crop areas is also of interest. The development of robotic systems for use in agriculture is moving in the direction of ensuring the full autonomy of such systems, the development of specialized sensors and actuators, the use of artificial intelligence to analyse a large amount of collected data and image processing, the implementation of the concept of precision agriculture and connectivity between all system components. Key words: robotic systems, precision agriculture, autonomy XII 1 Robotski sistemi v kmetijstvu Napredni robotski sistemi ponujajo številne možnosti za uporabo v kmetijstvu, predvsem pri nalogah, ki so ponavljajoce, zamudne in zahtevajo veliko delovne sile. To zajema prakticno celotno verigo poljedelskih, vrtnarskih ali sadjarskih opravil, od priprave zemlje, setve ali sajenja, pregledovanja in vzdrževanja rastlin v casu rasti, do pobiranja in pregledovanja pridelka. Za številne od teh opravil že obstajajo tehnicne rešitve ali vsaj njihovi prototipi, ki kmetijskim gospodarstvom olajšajo postopek pridelave, zmanjšajo cas od setve do prodaje, zmanjšajo stroške, z uporabo avtomatiziranih metod za odkrivanje in odstranjevanje bolezni, plevela in škodljivcev pa lahko tudi bistveno izboljšalo kvaliteto pridelkov. V nadaljevanju so predstavljeni primeri uporabe robotskih sistemov v kmetijstvu. Sadjarski robot Cäsar (Raussendorf Maschinen-und Gerätbau, 2022) je bil razvit za pripravo in obdelavo zemlje v sadovnjakih in vinogradih, uporablja se za oranje, namakanje, gnojenje, oblikovanje pridelovalnih površin, košnjo in prevoz, krmili pa se s pomocjo navigacijskega sistema GPS (satelitska sistema EGNOS in GLONASS). Robotu se sprogramira poti vožnje, po katerih nato avtonomno vozi, zaznava pa tudi ovire na poti. Greenbot (Sujaritha et al., 2016) je napreden samovozeci robot za profesionalno rabo v kmetijstvu, predvsem za pripravo in obdelavo zemlje. Robot, ki se premika povsem avtonomno in zna tudi sam nacrtovati svoje poti, je predvsem primeren za oranje, gnojenje, setev in košnjo na razlicnih pridelovalnih površinah. Digital Farmhand (Sukkarieh et al, 2017) je mobilna robotska platforma, ki je posebej namenjena za majhne kmetije. Cenovno ugodna rešitev uporablja daljinski nadzor ali povsem avtonomno uporabo za opravila, kot so setev, zalivanje ali odstranjevanje plevela. Robot s pomocjo senzorjev in umetne inteligence omogoca nadzor in analizo posameznih rastlin in s tem zagotavlja informacije za boljše in hitrejše odlocanje kmetovalcev. Dino (Afoldi, 2017) je robusten in kompleksen robotski sistem za odstranjevanje plevela. Z navigacijo GPS, dodatnimi senzorji in realno-casovno kinematiko je sposoben zelo natancnega odstranjevanja plevela za širokspekterpoljšcin, npr. solato, zelje, por, cvetaco, cebulo in razlicnazelišca. Glavninamen robota RIPPA(Univerza vSydneyu, 2015)je natancnodoziranje sredstevza avtonomno odstranjevanje plevela. Robot uporablja tehnologijo natancno usmerjenega "streljanja" plevela s tekocino pri visoki hitrosti. Slika 1: a) Cäsar, Vir: RaussendorfMaschinen-und Gerätbau, 2022, b) Greenbot, Vir: Sujaritha et al., 2016, c) Dino, Vir: Afoldi, 2017 in d) RIPPA, Univerza v Sydneyu, 2015 Robotske rešitve v kmetijstvu pa se ne omejujejo le na robotska vozila. Kljucno vlogo v tovrstnih sistemih igrajo raznovrstni senzorji in aktuatorji. V prvi vrsti se mora robot v prostoru orientirati, v ta namen ima vsak robotski sistem namešceno kamero. Ta na obdelovalnih površinah poleg vožnje po predpisanih trajektorijah in izogibanju oviram služi tudi zaznavanju in razpoznavanju rastlin, plevela, škodljivcevin bolezni. Medaktuatorje vrobotskih sistemih za uporabo vkmetijstvu sodijo npr. motorji, XIII ki poganjajo robotska vozila, linearni aktuatorji za natancno doziranje vode za zalivanje, elektricni aktuatorji za usmerjeno in natancno nanašanje gnojila, alipa aktuatorji za odstranjevanje plevela – le-ti so lahko mehanski ali kemicni. Zanimiv primer je uporaba aktuatorja – robotske roke – za opraševanje kivijapredstavljen vWilliams (etal.,2020), vprimerihko tradicionalno naravno opraševanjes cebelami ni možno. Sistem zajema tehnologijo strojnega vida za identifikacijo cvetov kivija, aktuator za pršenje sredstva za opraševanje in sistemza natancno usmerjennanossredstva na posamezne cvetove. Podoben primer je v Botterill (et al., 2017), kjer je opisan napreden sistem za samodejno obrezovanje vinske trte. S pomocjo umetne inteligencesesistemodloca, katereveje je potrebno porezati, robotska roka sšestimi prostostnimi stopnjami pa nato trto obreže. Zelo pomemben del pridelave je spremljanje stanja pridelka, hitrost rasti, morebitno odmiranje ali sušenje. V tradicionalnem kmetijstvu se vse te postopke opravlja rocno, kar je precej zamudno. Sistem Agribot (Agribot, 2022) temelji na satelitskih posnetkih pridelovalnih površin in omogoca hitro in samodejno analizo površin. Znaprednimi modeli umetne inteligencelahko sistemugotavlja hitrost rasti pridelka, doloca zdravstveno stanje pridelka, odkriva bolezni ter škodljivce. Projekt Vinbot(Vinbot EU FP7-SME projekt, 2014) je ciljal na razvoj avtonomnega robota za pregledovanje nasadov vinske trte, s katerim se ocenjuje stanje trte, število listov in kolicino grozdja, s tem pa napoveduje pridelek. Pomembna aplikacija robotskih sistemov v kmetijstvu je tudi pobiranje pridelka. Predvsem na velikih pridelovalnih površinah je to opravilo, ki lahko vzame veliko casa in zahteva številcno delovno silo. Agrobot E-series (Agrobot, 2020) je visoko prilagodljiv robotski sistem za pobiranje pridelka, ki uporablja do 24 robotskih rok, uporablja se na površinah poljubnih dimenzij in konfiguracij, z umetno inteligenco pa natancno loci sadeže od listov in celo doloci zrelost sadežev. Podoben sistem, Vegebot (Birrell et al., 2020), se uporablja za pobiranje solate. Tudi ta sistem je opremljen s sistemom strojnega vida, algoritmi umetne inteligence in robotsko roko, ki natancno odreže solato. Slika 2: a) Obrezovanje trte, Vir: Botterill etal., 2017, b) opraševanje kivija, Vir: Williams et al., 2020, c) Agrobot E-series, Vir: Agrobot, 2020 in d) Vegebot, Vir: Birrell et al., 2020 Pomemben korak v uveljavljanju robotskih sistemov na podrocju kmetijstva je uporaba brezpilotnih letalnikov (dronov). Ti so vse bolj napredni in robustni ter so odlicno orodje za nadzor pridelovalnih površin na velikih obmocjih, s pogledom iz zraka pa omogocajo hitro in bolj obsežno ugotavljanje morebitnih težav, pojavplevela, lokalnega napadaškodljivcevalipojava bolezni, pa tudiobsegposledic suše. Primer takšnega sistema je NexDrone (NexDrone, 2022), ki brezpilotne letalnike uporablja v okviru koncepta natancnega kmetovanja (ang. precision agriculture). Z letalniki se snema pridelovalne površineinzbira podatke, skupajspodatkizdodatnih senzorjevpasetako dobibogate zbirke podatkov, ki so osnova za natancno analitiko in podporo odlocanju, ki stremi k vecji ucinkovitosti in cim bolj optimalni izrabi casa in financnih sredstev. XIV 2 Smeri razvoja Robotski sistemi so na podrocju kmetijstva že relativno dobro uveljavljeni. Pojavljajo se povsod, kjer so opravila ponavljajoca, zamudna ali pa zahtevajo dolgotrajno osredotocenost in natancnost, ki jo clovekv splošnemtežko zmore. Dolocena opravila sicer zahtevajo znanje in izkušnje, kijih robot težko nadomesti, a trend robotskih sistemov na podrocju kmetijstva gre v smeri, da bodo roboti vse bolj nadomešcali ljudi pri delu na kmetijah, še posebej ko bodo tovrstne rešitve postale ekonomsko sprejemljive tudi za manjše kmetije. Razvoj robotskih sistemih za uporabo v kmetijstvu zahteva doseganje popolne avtonomije. Roboti morajo biti sposobni samostojno zaznavati in spoznavati okolico in se v njej orientirati. Prepoznavati morajoovire in locevati med pridelkomin drugimirastlinami, plevelomali zajedavci. Naucitisemorajo razpoznavatirazlicnevrste škodljivcevin pojave bolezni. Dobrodošla je tudienergetska avtonomija, kar pomeni, da zna robotsamposkrbetiza polnjenje rezervoarja za gorivo alipa ima namešcen solarnipanel, s katerim si polni akumulator. Za samostojno odlocanje robot potrebuje obsežne in kvalitetne podatke o svoji okolici. Zato je kljucen razvoj in uporabanaprednih senzorskih naprav, s katerimi robot zajema podatke. Od klasicnihkamer in senzorjev za osnovne (okoljske) parametre gre razvoj v smer vse bolj kompleksnih multispektralnih kamerin naprednih senzorjevza zaznavanjerazlicnih snovivzraku ter hranil in gnojil v zemljini. Robot mora te podatke shranitiinobdelati ter jih uporabitipriodlocanju onaslednjiakciji. Pomnilniški mediji in procesorska moc so dandanes že relativno poceni, zato je glavnifokus na uporabi umetne inteligence za obdelavo podatkov. Metode umetne inteligence temeljijo na strojnem ucenju, stroj (racunalnik) potrebuje podatke, iz katerih se uci in zgradi model, tega pa nato uporabi za sprejemanje odlocitev. Primer uporabe umetne inteligence je obdelava slik in iskanje zanimivih objektov na slikah, npr. pridelka, plevela ali pa škodljivca. V ta namen se uporablja postopek globoke konvolucijske nevronske mreže. VMenezes (et al., 2021) so uporabilitovrstno arhitekturo za prepoznavanje tipov rastja, vNi(et al., 2020) pa za dolocanje zrelosti borovnic in s tem ugotavljanje pogojev za pobiranje pridelka. Avtonomno delovanje robotskih sistemov in opremljenost z naprednimi senzorji in zmogljivimi racunalniški sistemi so podlaga za koncept natancnega kmetovanja (ang. precision farming), ki se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja. Gre za pristop, ki uporablja moderno tehnologijo za spremljanje stanja pridelovalnihpovršin in hitro ter usmerjeno reakcijo nazaznano težavo. Zanalizo satelitskihposnetkov in slik z multispektralnih kamer, ki so namešcene na letece ali vozece robote, zaznava spremembe na pridelovalni površini in odkriva morebitna žarišca bolezni, suše ali neobicajne rasti pridelka. V takih primerih se odzove usmerjeno, na odkrito lokacijo pošlje robota, ki v primeru suše površino dodatno zalije, v primeru pojava bolezni aplicira sredstvo za zdravljenje rastlin, ali pa odstrani plevel, ki bi lahko vpliv na razvojpridelka. S konceptomnatancnega kmetovanja dosežemo optimizacijo casa in stroškov, posredno pa tudi vecji in kvalitetnejši pridelek. Še en pomemben vidik v razvoju robotskih sistemov v kmetijstvu je povezljivost. Roboti so sicer avtonomne enote, vseeno pa morajo podatke o svojem delovanju za potrebenadzora sporocati centralni enoti, ki jo upravlja kmetijsko gospodarstvo. Ti podatki so lahko uporabljeni za obvešcanje o stanju pridelovalne površine in odlocitvah, ki jih sprejema robot, lahko pa odlocitev v kriticnih trenutkih prepustitudikmetu. Povezljivostje kljucnatudiprizbiranju podatkov, sajlahko robotski sistem podatke zajema iz oddaljenih senzorjev, ki morajo biti dosegljivi v vsakem trenutku. V zacetku razvoja so bili robotski sistemi vecinoma opremljeni z moduli za klasicno mobilno komunikacijo, v zadnjem casu pa se razvijajo moduli, ki temeljijo na tehnologijah Interneta stvari (ang. Internet of Things), ki zagotavlja spletno povezljivost prakticno poljubnih naprav. Tudi v kmetijstvu se tako uveljavljajo komunikacija s protokoli kot so LoRaWAN (ang. Long Range Wide Area Network) in NB-IoT (ang. Narrowband Internet of Things). 3 Zakljucek Uporaba robotskih sistemov z namenom avtomatizacije, poenostavitve in pospešitve tradicionalno rocnih opravil je svetovni trend, ki vse bolj prodira tudi na podrocje kmetijstva. Roboti nadomešcajo kmetovalca pri vsakodnevnih opravilih in s tem pripomorejo k vecji ucinkovitosti in produktivnosti kmetij. Z razvojem strojne opreme in zniževanjem cen so tovrstni sistemi dosegljivi tudi za manjše kmetije, napredne rešitve na temelju umetne inteligence, obdelave velikih kolicin podatkov in vsesplošne povezljivosti pa napovedujejo zanimiv razvoj kmetijskih robotskih sistemov v bližnji prihodnosti. XV Literatura in viri Raussendorf Maschinen-und Gerätebau GMBH. Cäsar Fruit Robot (online). 2022. (citirano 12. 10. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.raussendorf.de/en/fruit-robot.html. Sujaritha, D.M., Lakshminarasimhan, M., Fernandez, C., in Chandran, M.. Greenbot: A solar autonomous robot to uproot weeds in a grape field. International Journal of Computer Science and Engineering, 2016, let. 4 št.2, str. 1351-1358. Sukkarieh, S. Mobile on-farm digital technology for smallholder farmers. V: Proceedings of the Crawford Fund 2017 Annual Conference, Transforming lives and livelihoods, The digital revolution in agriculture, 2017, str. 92-100. Alföldi, T. dino Autonomous mechanical weeding robot (online). 2017. (citirano 12.10.2022). Dostopno na naslovu: https://www.naio-technologies.com/wp-content/uploads/2019/04/brochure-DINO­ ENGLISH-HD.pdf. The University of Sydney. Rippa robot takes farms forward to the future (online). 2015. (citirano 12.10.2022). Dostopno na naslovu: https://www.sydney.edu.au/news-opinion/news/2015/10/21/rippa­ robot-takes-farms-forward-to-the-future-.html. Williams, H. et al. Autonomous pollination of individual kiwifruit flowers: Toward a robotic kiwifruit pollinator. Journal of Field Robotics, 2020, letnik 37, št. 2, str. 246-262. Botterill, T. et al. A robot system for pruning grape vines. Journal of Field Robotics, 2017, let. 34,št. 6, str. 1100-1122. Agribot. Agribot (online). 2022. (citirano 12.10.2022). Dostopno na naslovu: https://crop.ai/. Vinbot EU FP7-SME project. Autonomous cloud-computing vineyard robot to optimise yield management and wine quality (online). 2014. (citirano 12.10.2022). Dostopno na naslovu: https://cordis.europa.eu/project/id/605630. Agrobot. Agrobot E-Series robotic harvesters (online). 2022. (citirano 12.10.2022). Dostopno na naslovu: https://www.agrobot.com/e-series. Birrell, S., Hughes, J., Cai, J.Y. in Iida, F. A field-tested robotic harvesting system for iceberg lettuce. Journal of Field Robotics, 2020, let. 37, št. 2, str. 225-245. NexDrone. Precision farming and plantation management (online). 2022. (citirano 12.10.2022). Dostopno na naslovu: http://www.nexdrone.com/agriculture.html. Menezes N., Elias J.D., et al. Plant Identification Using Artificial Intelligence: Innovative Strategies for Teaching Food Biodiversity. V: Local Food Plants of Brazil, Springer, Cham, 2021, str. 379-393. Ni, Xueping, et al. Deep learning image segmentation and extraction of blueberry fruit traits associated with harvestability and yield. Horticulture research, 2020, let. 7, št. 110. XVI Plenarni del: Vabljeno predavanje 2 Plenary session: Invited lecture 2 The influence of attitude on future intentions of olive farm visitors Ana Cehic Maric Institute of Agriculture and Tourism, Department of Economics and Agricultural developmnet, Karla Huguesa 8, 52440 Porec, Croatia (Contact: acehic@iptpo.hr) Abstract Attitude is one of the antecedents of behavioral intention, i.e., the more positive the attitude toward a behavior, the greater the individual's intention to perform that behavior. The aim of this paper is to determine the influence of attitude of olive farms visitors on their intention to revisit the olive farms. The study was conducted on 6 olive farms in Istria County that were open to visitors in the period from June to October 2019. Visitors were given a questionnaire after the visit. For this paper, questions on sociodemographic characteristics were used, as well as questions on attitudes toward visiting farm and intentions to revisit. A total of 263 validly completed questionnaires were included in the study. The collected data were analyzed using frequencies, ANOVA, and the Turkey Test. The sample included slightly more female respondents, most of whom have a university degree and a monthly income of more than 1,501 euros, and most of whom are over 57 years old. All statements regarding attitudes toward visiting the farm showed a significant relationship with intentions to revisit the farm. Visitors with a more positive attitude towards the visit have a greater intention to revisit the farm. To be more successful, farmers should pay more attention to creating a positive attitude among visitors to visit, because it has been confirmed that attitude has a significant impact on visitors' intention to revisit the farm. Key words: attitude, future intentions, visitors, olive farms, Anova XVII 1 Introduction The research idea for this doctoral thesis stemmed from a desire to explore new phenomena, such as Olive tourism. In research terms, Olive tourism is just at its infancy, merely attracting attention it merits, and the available research is based chiefly on qualitative research processes and secondary data sources. A handful of research is based on quantitative approach. Olive tourism posits, in fact, a link between olive growing, olive oil production, and tourism. In many Mediterranean countries, olive growing is regarded not only for its obvious agricultural value, but it is also rooted in tradition. On the other hand, tourism in the Mediterranean represents an important economic sector for most economies. Olive tourism provides a favourable basis for diversifying olive-producing homesteads in tourism, as well as an additional attraction to a given destination. Provided the scarce research on the subject so far, particularly so in Croatia, this was the leading reason to opt for the research idea. The planned surveys set objectives, that is, to identify the profile of visitors to olive farms, to identify the attitude and predict a intention to revisit the farms. 2 Methodology Data collection collecting data by means of a questionnaire on a sample of visitors took place between June and October 2019 within the limits of Istria County, or more specifically, at the site of six olive farms, three of which were oil mills and remaining 3 farms. The surveyors approached visitors following their visit and asked them to participate in the survey. A total of 263 valid questionnaires were collected. Data were analyzed using frequencies, ANOVA, and the Turkey Test. 3 Results The average visitor to olive farms is a woman, having a university degree, employed and over 57 years of age with higher monthly incomes (Table 1). They stay as tourists at the destination, organise their travel in person, book hotels, had previously visited their destination, and mainly come from countries not associated with olive oil production (table 2). Table 1: Sample description (N=263, socio – demographic variable) Variable Frequency (%) Socio-demographic variable Gender Female 147 (58.6) Male 102 (40.6) I don’t want to answer 2 (0.8) Education Primary school 7 (2.8) Secondary school 66 (26.3) College 98 (39.0) Master’s degree or higher 80 (31.9) Employment status Self-employed 30 (12.0) Employed 147 (58.6) Retired 61 (24.3) Student 9 (3.4) Unemployed 4 (1.6) Net monthly income Up to 700 euro 12 (5.8) 700 – 1.000 euro 16 (7.7) 1.001 – 1.500 euro 28 (13.5) 1.501 – 2.500 euro 77 (37.2) More than 2.500 euro 74 (35.7) XVIII Age Up to 26 22 (10) 27 – 36 41 (18.7) 37 – 46 37 (16.9) 47 – 56 29 (13.2) 57 – 66 46 (21.0) More than 67 44 (20.1) Table 2: Sample description (N=263, travel -bahaviour variable) Variable Frequency (%) Travel behaviour variable Stay in destination Local resident 3 (1.2) Tourist 237 (94.4) Excursionists 6 (2.4) Weekend tourist 5 (2.0) Organization of the trip Individually 151 (60.2) Tour operator 100 (39.8) Accompaniment Alone 10 (4.2) Partner 118 (49.2) Family 80 (33.3) Friends 32 (13.3) Accommodation Hotel 134 (55.4) Camp site 19 (7.9) Private accommodation 89 (36.7) Number of previous visits to destination No previous visits 77 (32.4) 1 – 2 visits 105 (44.1) 3 – 4 visits 28 (11.8) 5 or more 28 (11.8) Length of stay in destination Up to 2 days 17 (6.9) 3 – 4 days 31 (12.9) 5 – 7 days 81 (32.9) 8 – 12 days 59 (22.5) 13 or more days 58 (22.1) Visitors attitude is high toward farm revisiting. The highest is for item „For me revisiting would be good“, and at least is „For me revisting would be wise“ (Table 3). XIX Attitude: For me revisiting would be Mean S.D. Median Good 4.29 1.104 5 Wise 3.74 1.252 4 Pleasant 4.16 1.151 5 Beneficial 4.00 1.212 5 Attractive 4.09 1.141 5 Regarding the farm revisiting the visitors have intention to revisit (table 4). Table 4: Intention to farm revisiting (N=263, three possible answers) I am planning to revisit in the near future Yes 43.3% I don't know 28.2% No 28.6% The ANOVA test shows that attitude have impact on revisiting intention. All statements regarding attitudes toward visiting the farm showed a significant relationship with intentions to revisit the farm. Visitors with a more positive attitude towards the revisit have a greater intention to revisit the farm (Table 5). Table 5: ANOVA test Attitude… for me revisint would be Revisit intention M F Sig. Good I am planning to revisit Yesa,b 4.75 11.684 0.000 I don't knowa 4.00 Nob 3.95 Wise I am planning to revisit Yesa 4.51 15.741 0.000 I don't knowa 4.23 Nob 4.00 Pleasent I am planning to revisit Yesa 4.02 10.987 0.000 I don't knowa 3.99 XX Nob 3.51 Beneficial I am planning to revisit Yesa,b 4.33 20.512 0.000 I don't knowa 4.05 Nob 3.85 Atractive I am planning to revisit Yesa 4.15 13.145 0.000 I don't knowa 3.96 Nob 3.41 4 Conclusion To be more successful, farmers should pay more attention to creating a positive attitude among visitors to visit, because it has been confirmed that attitude has a significant impact on visitors intention to revisit the farm. It should also be stressed that practical contribution was made by performing the study, reflected in the identification of motives and experience, and the behaviour of visitors to olive farms. Thus, it proves valuable in the planning of marketing strategies that ought to allow a better and more successful diversification of family-run homesteads in the tourism sector, as well as impose important implications for the development of tourism offer at a destination. XXI 1. sekcija: NARAVOVARSTVO IN KMETIJSTVO 1st session: NATURE CONSERVATION AND AGRICULTURE 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Primeri trajnostnega upravljanja in rabe vodnih virov Greta Cernilogar ŠC Nova Gorica –Biotehniška šola, Slovenija, greta.crnilogar@guest.arnes.si Izvlecek Posledice podnebnih sprememb tudi v našem okolju vedno bolj izpostavljajo problematiko pomanjkanja vode na razlicnih podrocjih clovekovega bivanja in delovanja. Trajnostno upravljanje in raba vodnih virov po eni strani omogoca zmanjševanje (u)porabe tega za življenje nujnega naravnega vira, hkrati pa tudi zmanjševanje izpustov onesnažene vode nazaj v okolje. Trajnosten pristop do vodnih virov daje možnosti ne le na podrocju proizvodnje ampak ima velik potencial tudi za turizem. Mlade ljudije potrebno skozi vzgojo in izobraževanje usmerjati k dobrim, perspektivnim priložnostim, ki vkljucujejo trajnost. V prispevku so prikazani primeri trajnostnega pristopa pri upravljanju vodnih virov na individualni ravni in širše na ravni gospodarstva. Namen vsebine je spodbujati odlocanje za takšno delovanje ter osvešcati in izobraževati o pomenu nacrtovanja in izvajanja ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam. Kljucne besede: trajnost, vodni viri, upravljanje in raba, izobraževanje Opportunities for sustainable management and use of water resources Abstract The consequences of climate change in our environment are increasingly highlighting the problem of water scarcity in various areas of human habitation and activity. Sustainable management and use of water resources enables the reduction of consumption of this natural resource necessary for life, as well as the reduction of discharges of polluted water back into the environment. Sustainable approach to water resources offers opportunities not only in the field of production, but also has great potential for tourism. Young people should be educated to find good, promising, sustainable opportunities. The article presents examples of a sustainable approach in the management of water resources at the individual level and, more broadly, at the economic level. The aim of the content is to encourage decision-making for such action, to raise awareness and educate about the importance of planning and implementing measures to adapt to climate change. Key words: sustainability, water resources, management and use, education 1 Uvod Trajnostno upravljanje in raba vodnih virov je nacin gospodarjenja, ki zagotavlja trajno oskrbo s kakovostno vodo ter omogoca obstoj in delovanje ekosistemov, kljucnih za ohranjanje kakovosti okolja. »Ko vodnjak presuši, spoznamo pravo vrednost vode«. Slaven citat Benjamina Franklina je še kako aktualen in resnicen v današnjem casu. Vedno vecje in ponavljajoce se težave z oskrbo z zadostnimi kolicinami kakovostne vode so postale stalnica tudi v našem okolju. Do nedavna smo bili prepricani, da imamo vode neomejeno, da je cista in poceni. Njena razpoložljivost, dostopnost in nizka cena so se nam zdele samoumevne. Vendar kaže, da se zlata doba vode bliža koncu. Neodgovorno ravnanje z vodnimi viri in podnebne spremembe so privedle do situacije, ko je pomanjkanje vode zelo perece. Rešitev se kaže v spremembi odnosa v smeri trajnostnega upravljanja in rabe vodnih virov. Trajnostnost pomeni prilagajanje dejavnosti cloveka regionalnim omejitvam, ohranjanje naravnega kapitala in trajno rabo virov na nacin, ki ne bo ogrozil delovanja regije, sosednjih obmocij in obremenjeval planetarnega ekosistema (Plut, 2005). Priložnosti za zmanjšanje vodnega odtisa so tako v zasebnem življenju kot tudi v proizvodnji, pri cemer se je potrebno zavedati, da v vodnem odtisu ni zajeta samo neposredno porabljena voda, pac pa tudi virtualna voda. Seznanitev dijakov z metodami izracuna individualnega vodnega odtisa vodi do drugacnega zavedanja o vrednosti vode in posledicno do drugacnega pristopa do njene porabe. Pomembno pa je mladim tudi usmeriti fokus na dobre priložnosti, kot so zelena delovna mesta, ekološko kmetijstvo, diferenciacija proizvodnje v trajnostno porabo vode in jih izobraževati v poznavanju modernih, trajnostnih tehnologij proizvodnje. Zadovoljevanje osnovnih clovekovih potreb in zagotavljanje visoke kakovosti življenja ob hkratnemu zmanjševanju porabe materialov in surovin ter pritiskov na okolje je tudi osnovni koncept gibanja Odrast, ki je ekosistemski odgovor na okoljsko – podnebno krizo. Temeljno nacelo odrasti je, da neomejena rast na omejenem planetu ni mogoca. Trajnostna odrast zagovarja zmanjšanje proizvodnje in potrošnje sciljem ohranjanja blaginje ljudi in hkratnega izboljšanja ekoloških razmer ter pravicnosti na planetu. Plut med vzvodi pospeševanja sprememb za tranzicijsko uveljavljanje koncepta odrasti vidi tudi odlocitve obcin za vpeljavo brezplacne razumne rabe vode, plina, elektrike in hkratne podražitve slabe rabe (Plut, 2019). Tudi upoštevanje okoljskih stroškov bi vplivalo na zmanjševanje atropogenih snovno-energetskih pretokov, kamor spada tudi porabljena in odpadna voda (Plut, 2005). Dijake je potrebno usmerjati v iskanje priložnosti skozi razne razpise in znotraj Zakona o vodah (Zakon o vodah, 2002), ki kot cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišci navaja doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih kolicin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoca razlicne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgorocnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. Med naceli upravljanja z vodami sta prvi navedeni nacelo celovitosti, ki upošteva naravne procese in dinamiko voda ter medsebojno povezanost in soodvisnost vodnih in obvodnih ekosistemov na obmocju povodja ter nacelo dolgorocnega varstva kakovosti in smotrne rabe razpoložljivih vodnih virov (Zakon o vodah, 2002, 2., 3. clen). Trajnostni pristop dolgorocno rešuje težave s pomanjkanjem vode in njenim cišcenjem. Hkrati pa omogoca vzdržno korišcenje tega za življenje nujnega vira tako v proizvodne kot turisticne namene. Razumevanje pojma in primeri dobre prakse trajnostnega pristopa do upravljanja z vodnimi viri, ki jih vkljucuje clanek, so lahko dobra podlaga za poucevanje in spreminjanje miselnosti mladih, ki bodo v prihodnosti krojili razvoj okolja v katerem bodo živeli in ustvarjali. 2 Trajnostno upravljanje z vodo Podnebne spremembe, ki smo jim prica, narekujejo drugacen pristop do vode kot enega osnovnih elementov preživetja. Njena razpoložljivost, dostopnost in nizka cena niso vec samoumevne. Koncept prožne odpornosti usmerja k razumni rabi in trajnostnim nacinom upravljanja z vodo tako na strani dobaviteljev, kot tudi na strani odjemalcev (slika 1). Slika 1: Prožna odpornost na strani dobaviteljev in odjemalcev (prirejeno po Gonzales, P., 2017) Vir: lasten Prožnost oziroma fleksibilnost se kaže v hitrem odzivanju na spremembe, v diverzifikaciji proizvodnih procesov in sposobnosti ter sprejemanju ucenja o svojem okolju, kar omogoca prilagajanje vedenja trenutni situaciji. Posledicno pride do vecje odpornosti na zunanje spremembe. Na strani ponudnikov vodnih storitev je, da razišcejo in uporabijo nove tehnologije upravljanja z vodo, ki npr. vkljucujejo recikliranje in ponovno vracanje odpadne vode v sistem za uporabo v sanitarne namene ali namene kmetijstva, vgradnjo pametnih števcev porabe vode, zamenjav pip za varcne, uporabo meteornih vod za zelene strehe (Nottarp-Heim et al., 2015). Levstek meni, da dobavitelji lahko pravilne ukrepe prožnosti izvedejo le ob dobrem razumevanju lokalnega obmocja. Prožnost pri dobavi pitne vode je v ustrezno vzdrževanih vodovodnih sistemih, povezovanju vecjih vodovodnih sistemov, ustreznem odvajanju odpadnih voda v kanalizacijske sisteme, locevanju meteornih voda iz mešanih sistemov, zadrževanju prvega naliva, ustrezno vzdrževanih in upravljanih kanalizacijskih sistemih, nadgradnji sistema cišcenja odpadne vode za možnost njene ponovne uporabe (Levstek, 2022). Prožnost pri vodi v naravnem okolju je tudi ponovna vzpostavitev mokrišc, vracanje rek v njihova prvotna stanja ter odstranitev ovir na rekah. Animacija Vrnimo prosti tok našim rekam pokaže, kako sonaravno upravljanje voda sledi nacelu ponovne oživitve umetno preoblikovanih vodnih prostorov oziroma ohranjanju cim vec prostora za vodo (Slovensko društvo za zašcito voda, 2018). Na individualni ravni lahko odjemalci veliko naredimo z gradnjo individualnih vodohramov in vgradnjo vodovodnih instalacij za dva sistema vode – spiranje WC školjk z meteorno vodo. Na zmanjšanje porabe virtualne vode vpliva racionalno nakupovanje. Kupujemo le tisto kar (po)rabimo. Pri nakupih izbiramo lokalne izdelke, npr. lokalno pridelana živila: „rojeno, vzrejeno -pridelano, predelano doma“. Izbiramo izdelke s cim manj embalaže, mlade navajamo na razmišljanje o posledicah nakupa v odnosu do naravnih virov, do porabe vode, usmerjamo na izdelke, v katerih ni ogromnih kolicin virtualne vode. Trajnostno upravljanje z vodami je v soglasju z nacelom previdnosti, ki je temeljno nacelo evropske okoljske politike in pravi, da v primeru dvoma prevlada korist varstva okolja pred drugimi interesi. Ce nismo popolnoma prepricani, da neko dejanje ne bo škodljivo vplivalo na okolje, moramo ravnati, kot da škodljivi vplivi obstajajo, in se izogibati nepotrebnim tveganjem (Klemencic, 2010). 2.1 Trajnostno upravljanje z vodo v kmetijstvu Vse pogostejše suše kažejo, da postaja voda najbolj kriticen vir za razvoj trajnostnega kmetijstva. Kmetijske proizvodnje si v casih podnebnih sprememb ne moremo zamišljati brez namakanja. Ocitna postaja potreba po racionalnem, trajnostnem pristopu h gospodarjenju z vodnimi viri. Vedno vec površin bo potrebno namakati, hkrati pa je kolicine vode vedno manj. Cilj trajnostnega upravljanja z vodnimi viri je uvedba takih nacinov rabe vode, ki omogocajo doseci »vec z manj«. Chartzoulakis navaja, da je ucinkovitost namakanja zelo nizka, saj pridelki dejansko porabijo manj kot 65% za namakanje uporabljene vode. Ostala se izgubi na kmetiji, na poti do njive, najvec, 20% pa pri apliciranju na samih kmetijskih površinah (Chartzoulakis, 2015). Na teh treh segmentih, kjer prihaja do izgub vode, so potenciali za izboljšave tako na strani dobaviteljev vode, kot na strani kmetov odjemalcev. Že vgradnja pametnih merilcev porabe vode (AMR – automated meter reading), ki preko brezžicnih povezav spremljajo porabo ob uporabi IoT tehnologije, le -ta pa preko mobilne aplikacije sporoca morebitno pušcanje vode, lahko zmanjšanepotrebne izgube vode (Gašperin et al., 2015). Nacrtovanje namakanja je kljucnega pomena za izboljšanje ucinkovitosti namakalnih sistemov in optimizacijo kmetijske proizvodnje. Vpliva na odlocitve kdaj in koliko namakati (slika 2). Zahteva dobro poznavanje potreb rastlin in lastnosti tal, podnebja in izbiro pravih nacinov namakanja, pri cemer so pomembne tudi podporne službe, kot je kmetijska svetovalna služba, ki na terenu svetujejo kmetom. Veliko vlogo pri reševanju izzivov s katerimi se srecuje kmetijstvo imajo tudi šole, ki izobražujejo bodoce kmetovalce. Slika 2: Dejavniki nacrtovanja namakanja (prirejeno po Chartzoulakis, K., 2015) Vir: lasten Sodobno kmetijstvo je prilagodljivo kmetijstvo, ki zahteva sodobna znanja. Kmetijski programi v šolah, ki izobražujejo bodoce kmetovalce, dajejo velik poudarek na trajnostnih metodah kmetovanja. Pripravljajo dijake na bodoce izzive tudi na podrocju pomanjkanja vodnih kapacitet. Dijaki se pri razlicnih predmetih seznanijo z meritvami vode v tleh, parametri stresa pridelka, vplivi podnebja na proizvodnjo, vodno bilanco tal ter ucinkovitim nacrtovanjem namakanja (CPI, Kmetijsko podjetniški tehnik,https://cpi.si/poklicno-izobrazevanje/izobrazevalni-programi/programi/ssi/). Sodobni namakalni sistemi so avtomatizirani. Trend je v zmanjševanju porabljenih kolicin vode in doziranju v optimalnem casu z maksimalnim izkoristkom. Doziranje je racunalniško vodeno. Tak primer je sistem SPON (https://spon.si/), ki so ga razvili slovenski strokovnjaki, leta 2019 pa ga je prvic testiralo 35 kmetij v Vipavski dolini. Vkljucena je bila tudi Biotehniška šola iz Šempetra pri Gorici. Sistem SPON omogoca optimizacijo namakanja, saj algoritem na podlagi kolicine padavin, vrste tal in fenološke faze rastlin izracuna priporoceni cas in kolicino namakanja za pet dni vnaprej (slika 3). Slika 3: Primer priporocila za namakanje za nasad jablane Vir: lasten Dijaki se na prakticen nacin seznanjajo z dejavniki, ki vplivajo na proizvodne izkoristke in znanje kasneje prenašajo na svoje kmetije. Drugi projekt, vkaterega je vkljucena šola in predstavlja tudi ucne možnosti, je FieldClimate, spletna platforma za prikaz agrometeoroloških podatkov (https://metos.at/fieldclimate/). Vremenska postaja na zunanji in pokriti (rastlinjak) površni meri razlicne agrometeorološke parametre na podlagi katerih se lahko sklepa o njihovem vplivu na rast in razvoj rastlin (slika 4). Slika 4: Prikaz meritev naprave FieldClimate Vir: lasten S pomocjo IoT tehnologije lahko uporabnik spremlja urno, dnevno, tedensko ali mesecno spreminjanje razlicnih parametrov (temperatura zraka, tal, relativna vlažnost, rosišce, rast,…) in na tej podlagi sklepa, katera kultura se najbolje odziva na stresne dejavnike. Dijaki imajo možnost vpogleda v te dejavnike in se na podlagi rezultatov odlocajo katere sorte se najbolje odzivajo na parametre sledenja ter izbirajo tiste, ki so najprimernejše za doloceno podrocje, v našem primeru za Primorsko. Oba primera sta tudi podlaga za razlicne seminarske in zakljucne naloge. 2.2 Ferrarijev vrt v Štanjelu, trajnosten pristop do preskrbe z vodo V našem okolju je razporeditev padavin cez leto nesorazmerna. Najvec jih je v jesenskem in spomladanskem casu, primanjkuje pa jih v casu rasti rastlin. Skozi leto imamo padavin dovolj, da bi z deževnico namakali kmetijsko zemljo. Za zbiranje deževnice je treba le urediti vodni zbiralnik, za katerega se potrebuje vodno soglasje, ali postaviti rezervoar in iz njega napeljati cevovod do nasada. Verjetno se deževnico premalo izrablja tudi zato, ker oboje zahteva cas in stroške (Cerne, https://agrobiznis.finance.si/9000292). V casu, ko je pomanjkanje vode zelo perece, pa je veliko razprav o razlicnih nacinih zadrževanja vode in izgradnji vodnih zadrževalnikov, ki bi vsaj deloma zmanjšali pomanjkanje vode za zalivanje. Edinstven primer trajnostnega vodnega sistema, ki je lahko navdih tudi danes, je Ferrarijev vrt v Štanjelu. Zasnoval ga je arhitekt Maks Fabiani za svojega necaka. Velika posebnost vrta in vile je odlicno urejen vodovodni sistem, saj je bila v Štanjelu, enako kot drugod na Krasu, vedno težava s preskrbo z vodo. Gre za kompleksen podzemni vodni sistem, ki zbira meteorno vodo z višjih predelov naselja in jo po podzemnih cisternah in ceveh gravitacijsko pretaka v spodnji del vrta (slika 5). Slika 5: Vodovodni sistem v Ferrarijevem vrtu v Štanjelu Vir: lasten V prvo zbirno cisterno C1, ki leži pod površjem in je porašcena s travo, se preko usedalnika steka deževnica s hriba. Od tu tece voda gravitacijsko proti ovalnemu bazenu, vmes so prikljucene še cisterne in cevi z vodo s strešnih površin. Voda iz sistema je razlicno cista, del je bil nekoc uporaben za namakanje, del pa za pitje, umivanje rok na balinišcu, tuširanje v grotti pri bazenu in za umivanje sadja in zelenjave z vrta. Danes so doloceni deli, npr. cisterna C3 pod vilo, v zasebni lasti. Cisterna se napaja s treh bližnjih streh s strešno deževnico in je še vedno v uporabi, vendar le za lastne potrebe (Andoljšek, 2006). Najbolj prepoznaven del vrta pa je ovalni bazen z otockom, nad katerim so obiskovalci najbolj navdušeni. Danes je Ferrarijev vrt kulturni spomenik državnega pomena. Zaradi svoje edinstvenosti je izjemno prizorišce za številne dogodke in priljubljena izletniška tocka. Ferrarijev vrt s svojim vodovodnim sistemom je dober ucni primer trajnostnega upravljanja in rabe vodnih virov in okolja. Kaže, kako se lahko s trajnostnim pristopom na enostaven, a zelo ucinkovit nacin zbira in razporeja vodo. Fabiani je na vrhu kraškega hriba, kjer je dežja minimalno, uspel uloviti dovolj padavin in jih primerno zbrati, ocistiti in shraniti v cisterne ter racionalno razporediti za gospodinjski, gospodarski ter razvedrilni in estetski namen. Sistem je projektiran tako, da je enostaven za vzdrževanje in bi z minimalnimi vlaganji lahko deloval še danes, po skoraj sto letih (Andoljšek, 2006). Deluje brez crpalk in brez elektricne energije, zgolj s pomocjo gravitacije. Fabiani se je zgledoval po tradicionalnem nacinu zbiranja deževnice v kapnicah oziroma cisternah, kot na Krasu še danes zbirajo vodo za lastne potrebe. Sama tehnologija cišcenja vode ima veliko podobnosti z rastlinsko cistilno napravo, kar velja uporabiti pri poucevanju modula Ekoremediacije. Sistem je primer kako je mogoce z dobrim upravljanjem doseci vec z manj in je še kako aktualen v sodobnem casu. Zakljucek Klimatske spremembe in z njimi povezane suše so postale naša stalnica. Zlasti v poletnih mesecih se tudi v našem okolju že srecujemo s pomanjkanjem vode, kar zahteva drugacen pristop do tega za življenje nujnega vira. Trajnostno upravljanje in raba vodnih virov zagotavljata trajno oskrbo s kakovostno vodo. Pri tem je prožna odpornost pomembna lastnost posameznikov in gospodarskih subjektov, ki usmerja k razumni rabi in diverzifikaciji proizvodnje. Na individualni ravni je poleg neposredne porabe pomembno tudi zavedanje o virtualni vodi. Sodobno kmetijstvo se na probleme pomanjkanja vode odziva s prilagajanjem proizvodnje. Uvaja sodobne namakalne sisteme, ki so avtomatizirani, uporabniki so z njimi povezani preko IoT tehnologije. Trend je v zmanjševanju porabljenih kolicin vode in doziranju v optimalnem casu z maksimalnim izkoristkom. Tak primer je sistem Spon. Drugi primer je naprava FieldClimate, ki s pomocjo razlicnih parametrov, med drugim vode, uporabniku omogoca optimalno izbiro kmetijske kulture za doloceno podrocje. Edinstven nacin trajnostnega upravljanja in rabe vodnih virov in okolja je Ferrarijev vrt v Štanjelu, ki kaže kako je mogoce z dobrim upravljanjem doseci »vec z manj«. Opisani primeri so zelo uporabni v pedagoškem procesu. Dijakom jih je potrebno predstaviti in jih spodbuditi pri odlocanju v smeri takšnih dejavnosti, ki zagotavljajo dolgorocno gospodarsko, okoljsko in socialno vzdržnost na podrocju upravljanja in rabe vodnih virov. Literatura in viri Andoljšek, A. Rekonstrukcija delovanja vodovodnega sistema v Ferrarijevem vrtu v Štanjelu. Ljubljana: UL, FGG, Odd za gradbeništvo, Komunalna smer, 2006. Chartzoulakis, K., Bertaki, M. Sustainable water management in agriculture under climate change. Agriculture and Agricultural Science Procedia, 2015, št. 4, str. 88 – 98. Gašperin, K., Likar, B. AMR/AMI rešitve za merjenje porabe, zmanjševanje izgub in hidravlicno optimizacijo v vodovodnih distribucijskih omrežjih. V: Zbornik devete konference Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu, 2015, 9, str. 5. (online) 2015. (citirano 22. 8. 2022). Dostopno na naslovu: http://aig.si/15/zbornik/clanki/Gasperin.pdf Gonzales, P., Ajami, N. An Integrative Regional Resilience Framework for the Changing Urban Water Paradigm. (on line). Elsevier: Sustainable Cities and Society, 2017, 30, str. 129. (online) 2017. (citirano 22. 8. 2022). Dostopno na naslovu: https://isiarticles.com/bundles/Article/pre/pdf/93958.pdf, https://scholar.google.si/scholar?q=An+Integrative+Regional+Resilience+Framework+for+the+Chang ing+Urban+Water+Paradigm&hl=sl&as_sdt=0&as_vis=1&oi=scholart Klemencic, T. Nacelo previdnosti in primeri njegove uporabe v praksi. Varstvo narave, revija, 2010, št. 23, str. 67–75. Levstek, M. Vrednost vode in nacelo prožne odpornosti (online) 2022. (citirano 22. 8. 2022). Dostopno na naslovu: https://sdzv-drustvo.si/novice/vrednost-vode-in-nacelo-prozne-odpornosti/ Nottarp-Heim, D., Merkel, W., Alegre H., Hein A., Gormley A. Transition to Sustainable Urban Water Services of Tomorrow. OpenAIRE -Open Access Infrastructure for Research in Europe (online) 2015. (citirano 22. 8. 2022). Dostopno na naslovu: Transition to Sustainable Urban Water Services of Tomorrow: A handbook for policy makers (researchgate.net) Plut, D. Odrast – ekosistemski odgovor na okoljsko-podnebno krizo (online) 2019. (citirano 22. 8. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.delo.si/sobotna-priloga/odrast-ekosistemski-odgovor-na­ okoljsko-podnebno-krizo/ Plut, D. Teoreticna in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka. V: Dela 23, 2005, str. 59-113. Redakcija Agrobiznis. Trajnost: ali njivo in vinograd že namakate z deževnico? (online) 2022. (citirano 22. 8. 2022). Dostopno na naslovu: https://agrobiznis.finance.si/9000292/Trajnost-ali-njivo-in-vinograd-ze-namakate-z-dezevnico Slovensko društvo za zašcito voda. Vrnimo prosti tok našim rekam (on line) 2018. (citirano 22. 8. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=8NW7WeGy9ZQ CPI, Center RS za poklicno izobraževanje (online) 2022. (citirano 22. 8. 2022). Dostopno na naslovu: https://cpi.si/poklicno-izobrazevanje/izobrazevalni-programi/programi/ssi/ FieldClimate (online) 2021. (citirano 22.8.2022). Dostopno na naslovu: https://metos.at/fieldclimate/ SPON, Sistem za podporo odlocanju o namakanju (online) 2021. (citirano 22. 8. 2022). Dostopno na naslovu: https://spon.si/ Zakon o vodah. Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Prepoznavanje in vkljucevanje novih kvalifikacij in kompetenc v srednje strokovno in poklicno tehniško izobraževanje z metodologijo UNESCO -vega projekta BILT Greta Cernilogar ŠC Nova Gorica –Biotehniška šola, Slovenija, greta.crnilogar@guest.arnes.si Izvlecek Srednje strokovno in poklicno tehniško izobraževanje je izobraževalno podrocje, ki je najbližje trgu dela. Potrebuje proaktivno zaznavanje sprememb v potrebah po novih kvalifikacijah in kompetencah in njihovo integracijo v kataloge znanj. Prispevek pokaže vire proaktivne identifikacije novih kvalifikacij in kompetenc, poudari potrebe po vecji prožnosti pri integraciji novosti v kataloge znanj ter implementaciji v ucno okolje (pristop »tri I«). Predstavljeni so izzivi uvajanja in poucevanja digitalne tehnologije, trajnosti in varstva okolja, podjetništva in komuniciranja. Pregledana je zastopanost kljucnih kompetenc v trenutnih katalogih znanj za program Kmetijsko podjetniški tehnik. Rezultati ankete med dijaki kažejo, da se zavedajo pomena teh kompetenc in zaznavajo njihovo premajhno zastopanost v ucnih programih. Kljucne besede: Srednje poklicno in tehniško izobraževanje, nove kvalifikacije in kompetence, »tri I« Identification and integration of new qualifications and competencies in technical and vocational education using the methodology of the UNESCO BILT project Abstract Secondary vocational and technical education is the closest to the labor market. It is therefore very important that proactively detects changes in the needs for new qualifications and competencies (NQC) and integrate them into curricula. The paper highlights the approach of proactive identification, integration and implementation of NQC. The challenges of introducing and teaching digital technology, sustainability and environmental protection, entrepreneurship and communication are presented. The representation of key competences in current curricula for Agribusiness technician is reviewed. The results of the survey among students show that they are aware of the importance of these competencies and perceive their underrepresentation in educational programs. Key words: Secondary vocational and technical education, NQC, "three I's" 1 Uvod Srednje strokovno in poklicno tehniško izobraževanje zavzema v srednješolskem izobraževanju pomemben prostor. Predstavlja kljucen del vsake družbe, saj zagotavlja kvalificirano delovno silo za gospodarski sektor in hkrati omogoca prehajanje mladih iz faze ucenja neposredno na trg dela in v financno osamosvojitev. Zastavljeno mora biti tako, da zadostuje sodobnim potrebam gospodarstva in hkrati udeležence izobraževanja opolnomoci, da se bodo sposobni prilagajati spremembam v svojem poklicnem in zasebnem življenju. Projekt BILT (Bridging Innovation and Learning in TVET, v nadaljevanju BILT), ki ga je implementiral Unesco center za poklicno in tehniško izobraževanje, se osredotoca na nove kvalifikacije in kompetence (New Qualifications and Competencies, v nadaljevanju NQC) za v prihodnost usmerjeno izobraževanje v tem sektorju. Spremembe s katerimi se srecuje srednješolsko izobraževanje se pojavljajo na podrocju digitalne tehnologije, prihaja do novih zahtev glede trajnosti in varstva okolja, vse vecja je potreba po ustvarjalnosti, podjetniški miselnosti ter vešcinah timskega dela in komunikacije. Vse to zahteva nove kvalifikacije in kompetence. Kompetenca je širši pojem in zajema potencial ljudi za sprejemanje znanj, vešcin in stališc. Primeri kompetenc so zavzemanje empaticnega stališca v procesih reševanja konfliktov, sposobnost analiziranja tehnoloških izboljšav, ustvarjanja inovativnih konceptov za zagon novega posla. Kvalifikacija je v tem kontekstu formalno dokazilo o uspešno opravljenem ucenju po dogovorjenem standardu (Keevy in Shiohira, 2021, 8). Posamezniki, strukture in sistemi z aktualnimi in ustreznimi kompetencami se uspešneje prilagajajo na spremembe, znajo izkoristiti novosti, ki jih prinaša sodobno življenje in tako ostajajo konkurencni (Stanwick in Stanwick, 2020, 223). Ta potencial je vecji ob posedovanju dolocenih kvalifikacij oziroma izobrazbe, ki je pridobljena skozi formalno in neformalno izobraževanje, ki je resnicno ucinkovito, ce je vseživljenjsko (Kanwar et al., 2019, 55). Izobraževanje za poklice, ki jih potrebuje gospodarstvo, zahteva hitro odzivnost izobraževalnega sistema in institucij, ki so vkljucene v izobraževanje. Prehod na nizkoogljicno gospodarstvo terja nove, zelene poklice, mednarodne migracije zahtevajo sposobnosti kulturnih komunikacij. Ustvarjalnost in nove ideje so pomembni dejavniki razvoja, narašca pomen podjetnostnih kompetenc. Za ustvarjanje odzivnega in prožnega sistema izobraževanja je potrebno povezovanje med makro, srednjim in mikro nivojem, ki vsak na svojem podrocju zaznava trende in skrbi, da se ustvarjajo taka ucna okolja, ki omogocajo aktivno vlogo dijakov in razvoj kompetenc prihodnjega casa. Makro nivo predstavljajo pristojna ministrstva in druge institucije na državnem nivoju. Pomembno vlogo v srednjem poklicnem in tehniškem izobraževanju ima Center RS za poklicno izobraževanje (v nadaljevanju CPI) s sprejemanjem fleksibilnih in agilnih katalogov znanja. Srednji nivo so podjetja, ki neposredno cutijo spremembe in potrebe v proizvodnem procesu in morajo biti upoštevan relevanten faktor pri uvajanju novosti v ucna okolja. Mikro nivo so zlasti srednje šole in drugi izvajalci izobraževanja, pomembno je tudi vseživljenjsko izobraževanje v okviru srednjih šol in pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Naloga vseh nivojev je povezovanje in ažurno prepoznavanje trendov, vkljucevanje pomembnih kompetenc z uvajanjem novih, sodobnih programov, nacinov poucevanja in organizacije pouka v ucilnicah in delavnicah. V okviru projekta BILT se je oblikovala platforma za raziskovanje procesa prepoznavanja novih kvalifikacij in kompetenc na ucinkovit nacin, njihovega vkljucevanja v privlacne kataloge znanj in predpise o usposabljanju ter njihovega izvajanja z inovativnimi pedagoškimi pristopi. Pristop »3 I« temelji na identifikaciji, integraciji in implementaciji novih kvalifikacij in kompetenc v kataloge znanja (slika 1). Pravocasna identifikacija je odvisna od zaznavanja trendov na trgu dela in vodi do obetavnih poklicev za mlade šolajoce se ljudi. V proaktivno identificiranje je vkljuceno prizadevanje vec zainteresiranih strani, od raziskovalnih ustanov do narocenih raziskav. Vir identifikacije so tudi razlicne platforme, konference in strategije odkrivanja v podjetjih. Identifikaciji sledi integracija v ucne vsebine. Katalogi znanja so dovolj odprti, da se lahko ucitelji z razlicnimi metodami in aktivnimi oblikami ucenja, ne le poucevanja, odzivajo na novosti. Prizadevanja morajo iti v smeri vecje prožnosti pri uvajanju novosti in omogocanju modularnega pristopa v smislu izvajanja tecajev ter drugih nacinov, ki dopolnjujejo zacetne stopnje izobraževanja. V našem izobraževalnem sistemu bi lahko bil vecji poudarek na pridobivanju in vrednotenju nacionalnih poklicnih kvalifikacij (v nadaljevanju NPK). Pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije je namenjena predvsem odraslim, starejšim od 18 let, ki nimajo javno veljavne listine o poklicni ali strokovni izobrazbi, imajo poklicne kompetence (izkušnje, znanje, spretnosti) in tistim, ki želijo napredovati v poklicni karieri, nimajo pa interesa za pridobitev višje ravni poklicne izobrazbe (GOV.SI). Sistem NPK podpira vseživljenjsko ucenje, ki je nuja vsodobnem casu. Implementacija se nanaša na uveljavitev novih kvalifikacij in kompetenc v praksi. Pri zagotavljanju implementacije se morajo ucitelji posluževati novih metod poucevanja in ucenja. Pri tem potrebujejo podporo pri svojem strokovnem razvoju in spodbudno pedagoško okolje. Pomemben vir novih pristopov so lahko razlicna formalna in neformalna združenja in srecanja pedagoških delavcev, ki delijo skupno zanimanje za doloceno temo. Na srecanjih aktivov ali programskih uciteljskih zborov znotraj šol in med šolami pride do hitrega pretoka informacij, delitve dobrih praks in s tem vecjega kapitala skupnega znanja. Slika 1:Kljucne komponente pristopa »3 I« (prirejeno po Keevy, 2020, 9) Vir: lasten Ucinkovitost srednješolskega izobraževanja, ki je prvi stik z bodocimi delavci v spreminjajocih se pogojih gospodarstva, je odvisna od pravocasnega in natancnega prepoznavanja novih kvalifikacij in kompetenc, ustvarjanja fleksibilnih ucnih pogojev in izvajanjem inovativnih praks poucevanja in ucenja z ustrezno usposobljenimi in motiviranimi ucitelji. Pregled trenutnih katalogov znanja lahko pokaže kje se pojavljajo nove potrebe in katera znanja niso vec tako pomembna. Avtonomen ucitelj zna izbrati tiste kompetence in posledicno kvalifikacije, ki bodo za dijaka in gospodarstvo, kjer se bo zaposlil, najprimernejše, hkrati pa je pripravljen vložiti tudi dolocen napor za uveljavitev in priznavanje novih. Raziskava zastopanosti in pomena bistvenih kompetenc za sodoben trg dela Primeri kompetenc, ki so bistvene za sodoben trg dela in s katerimi mora biti mlad clovek opremljen ob zakljucku šolanja, so ustvarjalnost, reševanje problemov, ucenje ucenja, podjetnostna kompetenca, trajnostne kompetence, sposobnost timskega dela, komunikacija, upravljanje casa in osnovne digitalne vešcine (Cassar, 2021 v Keevy in Shiohira, 2021, 17). Raziskava v tem prispevku se osredotoca na pregled izpostavljenih kompetenc v aktualnih katalogih znanja programa Kmetijsko-podjetniški tehnik (v nadaljevanju KPT) ter analizo rezultatov ankete, v kateri so dijaki tega programa ocenjevali pomen znanj s posameznih podrocij za njihovo bodoce delo ter njihovo (ne)zadostno zastopanost v katalogih znanja. Raziskava je bila pilotne narave. Vkljucevala je le dva razreda, tretji in cetrti letnik KPT Biotehniške šole iz Nove Gorice, skupno devetnajst dijakov, starosti sedemnajst (8 dijakov) in osemnajst let (11 dijakov). Dijaki so omenjene vsebine že poslušali in jih s tega vidika lahko vrednotili. Namen raziskave je bil preizkusiti metodologijo projekta BILT na manjšem vzorcu dijakov KPT in ugotoviti koliko se dijaki zavedajo pomena novih kompetenc ter kako zaznavajo njihovo zastopanost v katalogih znanja. Na ta nacin so se identificirale potrebe in vrednotenje novih kvalifikacij in kompetenc na mikro nivoju, kot jih zaznava obravnavana skupina dijakov. Rezultati so lahko v pomoc uciteljem posameznih modulov pri obravnavanju teh vsebin v ucnem procesu v prihodnje. Podobno raziskavo je primerno izvesti v razlicnih programih in nivojih srednjega strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja z namenom prilagoditve ucenja in poucevanja obravnavanih vsebin. V programu Kmetijsko podjetniški tehnik so naštete kompetence neposredno vkljucene v strokovne module Trajnostni razvoj, Podjetništvo in trženje ter Informatika in poslovno komuniciranje (tabela 1). Tabela 1: Kompetence po modulih, program Kmetijsko podjetniški tehnik Vir: lasten, povzeto po CPI, Center RS za Poklicno izobraževanje, https://cpi.si/poklicno­ izobrazevanje/izobrazevalni-programi/programi/ssi/ Iz pregleda posameznih modulov pri Kmetijsko podjetniškem tehniku je razvidno, da so kompetence, ki jih sodobne raziskave ocenjujejo kot bistvene, zajete v ucni proces. Kako in koliko so vkljucene pa je odvisno od pedagoškega kadra, vodstva šole in tehnoloških zmogljivosti šolskih okolij. Srednje strokovno in poklicno tehniško izobraževanje je bilo prepoznano kot zahteven prostor, ki se razlikuje od splošnega izobraževanja. Zahteva predanost, iznajdljivost in vecjo zmogljivost pri prilagajanju dodatnim nalogam. Pogosto pa to delo ni primerno priznano, vcasih se šteje za »drugorazredno« izobraževanje, kar vpliva na motivacijo in angažiranost predavateljev (Keevy in Shiohira, 2021, 14). Poleg tega ucitelji v srednjem strokovnem in poklicno tehniškem izobraževanju potrebujejo specializiran nabor kompetenc, kijih pridobivajo skozi neprestano izobraževanje. Ce jim je to oteženo, bo kakovost njihovega poucevanja znižana. Pomembna je tudi digitalna opremljenost kar se je izrazito pokazalo med pandemijo Covida. V prvem delu ankete je 19 dijakov tretjega in cetrtega letnika KPT na vrednostni lestvici od 1 do 4 (1 – nepomembno, 2 -malo pomembno, 3 -pomembno, 4 -zelo pomembno) ocenjevalo pomen posameznih kompetenc za njihovo bodoce delo, v drugem delu pa vkljucenost istih kompetenc v ucni proces ( 1-premalo, 4 – dovolj). Izbrana je bila vrednostna lestvica s štirimi možnostmi, da bi se izognili pogosti izbiri srednje vrednosti. Vecina dijakov ocenjuje pomen znanja digitalizacije -racunalniške pismenosti z oceno 3 ali 4, to je kot pomembno oziroma zelo pomembno za njihovo bodoce delo (graf 1). Zelo se jim zdi pomembno obvladovanje elektronske komunikacije in iskanje informacij po spletu. V zgornjo polovico pomembnosti so uvrstili znanje oblikovanja besedil in racunalniških preglednic. Približno cetrtina tudi meni, da je zelo pomembno znanje oblikovanja ppt predstavitev. Graf 1: Ocena pomena znanja s posameznega podrocja digitalizacije za bodoce delo Vir: lasten Iz grafa 2 je razvidno, da le okrog petina dijakov meni, da so vsebine digitalizacije dovolj vkljucene v izobraževalni proces. Zlasti izrazito pomanjkanje vidijo pri vkljucenosti kompetenc sestavljanja in oblikovanja racunalniških preglednic, kjer jih vecina meni, da je ta snov premalo zastopana. Dve tretjini sta kot pomanjkljivo ocenili tudi vkljucenost oblikovanja besedil. Prav tako le cetrtina dijakov meni, da dobijo dovolj znanj s podrocja obvladovanja iskanja informacij po spletu. Najvec jih je kot zadostno ocenilo le ucenje uporabe elektronske pošte. Graf 2: Ali so kompetence digitalizacije dovolj vkljucene v izobraževalni proces Vir: lasten Vecina dijakov (80%) ocenjuje znanje s podrocja trajnostnega razvoja kot pomembno ali zelo pomembno za njihovo bodoce delo kar kaže na to, da se zavedajo trendov in zahtev sodobnega kmetovanja in življenja. Tudi zastopanost kompetenc trajnosti v izobraževalnem procesu vecina ocenjuje kor primerno (graf 3 in 4). Graf 3: Ocena pomena znanja s podrocja Graf 4: Ali so kompetence TRR dovolj trajnostiin varstva okolja za bodoce delo vkljucene v izobraževalni proces Vir: lasten Vir: lasten Dijaki v vecini ocenjujejo, da pridobljena znanja s podrocja trajnostnega razvoja vplivajo na njihovo naklonjenost ekološkemu kmetovanju. Vecina jih meni, da vplivajo tudi na spremembe v njihovem pristopu do okolja. Manj pa se znanje o trajnostnosti pozna pri izbiri tehnologij. Kot razlog so izpostavili velike stroške menjave strojev, visoke cene prilagojene mehanizacije, pa tudi slabšo izbiro na tem podrocju (graf5). Graf 5: Ali pridobljena znanja s podrocja trajnostnega razvoja vplivajo na… Vir: lasten Obvladovanje medosebnih vešcin se zdi dijakom zelo pomembno za njihovo bodoce delo. Visoko so ocenili znanje argumentiranega komuniciranja v vseh oblikah, polovica je kot najpomembnejše ocenila obvladovanje pogajanj, iskanje kompromisov (graf 6). Graf 6: Ocena pomena obvladanja medosebnih vešcin za bodoce delo Vir: lasten Iz grafa 7 izhaja, da dve tretjini dijakov menita, da so kompetence medosebnih vešcin premalo zastopane v ucnih programih. Le 17% jih meni, da je teh vsebin dovolj. Graf 7: Ali so kompetence medosebnih vešcin dovolj zastopane v ucnih programih Vir: lasten Dijaki v vecini pripisujejo znanju podjetništva velik pomen. Tretjina meni, da so kompetence podjetništva premalo zastopane v ucnih programih (graf 8 in 9). Graf 8: Ocena pomena znanja s podrocja Graf 9: Ali so kompetence podjetništva podjetništva za bodoce delo dovolj zastopane v ucnih programih Vir: lasten Vir: lasten Pri primerjavi znanj s posameznih podrocij podjetništva se zdi dijakom zelo pomembno poznavanje trženja ter razumevanje povezanosti dejavnikov podjetništva. Kar 41% (7) se zdijo srecanja z uspešnimi podjetniki zelo pomembna. Manj pomembno pa se jim zdi sodelovanje na izven šolskih tekmovanjih in izdelava poslovnih nacrtov (graf 10). Graf 10: Ocena pomena znanja s posameznega podrocja podjetništva za bodoce delo Vir: lasten 3 Zakljucek Srednje strokovno in poklicno tehniško izobraževanje zavzema v srednješolskem izobraževanju posebno mesto saj izobražuje mlade za trg dela v skladu s sodobnimi zahtevami gospodarstva. Izpostavljajo se zahteve po novih znanjih na podrocju digitalizacije, trajnostnega razvoja, komunikacijskih vešcin in podjetništva. S prepoznavanjem novih kvalifikacij in kompetenc na ucinkovit nacin, z njihovim vkljucevanjem v privlacne kataloge znanja ter izvajanjem z inovativnimi pedagoškimi pristopi, lahko srednji strokovni in poklicno tehniški srednješolski sektor ponudi mladim nova znanja ter gospodarstvu kompetentno delovno silo, ki bo obvladala trg in se bo sposobna prilagajati novim zahtevam. Pregled zastopanosti zaželenih novih kompetenc in kvalifikacij za program Kmetijsko-podjetniški tehnik kaže, da so le-te v aktualnih katalogih znanj vkljucene. Od uciteljev, njihovih kompetenc, motivacije in tehnicnih zmožnosti šolskega prostora pa je odvisno, koliko so v resnici udejanjene. Anketa med dijaki tretjega in cetrtega letnika KPT kaže, da se zavedajo pomena racunalniške pismenosti, ki je nujna za sodobno kmetovanje. Vecina meni, da so te vsebine premalo zastopane v ucnem procesu. Pomanjkanje vidijo zlasti pri vkljucenosti oblikovanja besedil in preglednic. Znanje s podrocja trajnostnega razvoja se jim zdi zelo pomembno, ocenjujejo tudi, da je v ucni proces dovolj vkljuceno. Pridobljena znanja vplivajo na njihov odnos do okolja in ekološkega kmetovanja. Zanimiv je njihov pogled na kompetence komunikacije, ki jim dajejo velik pomen. Hkrati tudi zaznavajo premajhno vkljucenost v ucne vsebine. Znanja podjetništva velika vecina ocenjuje kot zelo pomembna za njihovo bodoce delo, kar tretjina meni, da so te kompetence premalo zastopane. Tovrstna anketa je eden od nacinov identifikacije potreb na mikro nivoju med dijaki. Rezultati so pokazatelj, da se mladi zavedajo pomena novih kompetenc, hkrati pa so usmeritev za ucitelje, cemu oz. katerim vsebinam znotraj modulov dati vecjo vrednost in jih bolj vkljucevati v ucne vsebine. Literatura in viri BILT. New qualifications and competencies in TVET (on line). 2021. (citirano 17. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://unevoc.unesco.org//bilt/BILT+-+New+qualifications+and+competencies CPI, Center za poklicno izobraževanje RS. Programi srednjega tehniškega in strokovnega izobraževanja (on line). 2022. (citirano 20. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://cpi.si/poklicno­ izobrazevanje/izobrazevalni-programi/programi/ssi/ Kanwar, A., Balasubramanian, K., Carr, A. Changing the TVET paradigm: new models for lifelong learning. International Journal of Training Research (on line). 2019, 17, str. 54-68. (citirano 17. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14480220.2019.1629722 Keevy, J., Shiohira, K. TVET delivery Providing innovative solutions. New qualifications and competencies for future-oriented TVET (on line). 2021. (citirano 17. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://unevoc.unesco.org/pub/new_qualifications_and_competencies_for_future-oriented_tvet_­ _vol_3.pdf Portal RS GOV.SI. Pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij. (on line). 2022. (citirano 20.9. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.gov.si/teme/pridobivanje-nacionalnih-poklicnih­ kvalifikacij/ Stanwick, P., A., Stanwick, S., D. The Rise and Fall of Eastman Kodak: Looking Through Kodachrome Colored Glasses. American Journal of Humanities and Social Sciences Research (on line). 2020, 4, str. 219-224. (citirano 17. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.ajhssr.com/wp­ content/uploads/2020/12/ZB20412219224.pdf of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Application of decision support methods in the renewable energy type study mag. gosp. inž. Stefan Subotic University of Nova Gorica, Slovenia, subotic.stefan@yahoo.com doc. dr. Drago Papler Poslovno-tehniška fakulteta, Univerza v Novi Gorici, Slovenija, drago.papler@guest.arnes.si Abstract Decision support methods and systems help decision-makers make a correct decision by comparing solutions. Understanding all the aspects, including advantages, disadvantages, and spaces for improvement, is crucial because the final decision is reliable and fact-based. This study relates to the Osjecko Baranjska region in Croatia, where we explore the best option to gain energy from renewable sources. In the study, biogas, solar and wind plant will be considered. Because all three options are viable and good, a decision needs to quantify the best option where results will show which alternative is the best and why. While making this decision, it is desired to consider different aspects of the location where the plant will be. Different decision support methods will be applied to ensure this decision is sustained on solid facts. Key words: Decision, decision-makers, biogas, solar, wind plant, decision support methods of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture 1.1 Introduction Decision support methods (DSM) help to understand all aspects of the decision. The person in charge can appreciate advantages, disadvantages, and spaces for improvement while using DSM. Understanding the differences between solutions and learning about potential challenges are some among the many advantages of applying DSM. The final choice should be between preferably two, eventually three because more complex choices are very hard to comprehend. Our case is about three options to compare: Wind power plant, Biogas power plant, and Sun power plant for Osjecko Baranjska region in Croatia. For this strategic decision we need to observe all alternatives, find the right attributes and make scales to measure the importance of every attribute. Decision support methods will help compare attributes and find their correlation. Everything connects in one decision-making process because we need to make it unique. Step-by-step analysis and different methods will help us find the best alternative. 1.2 Methodology The decision-making process about plant choice is a responsible task that will be examined through steps in which we will see three chosen DSMs. When we know what a decision is about, we should think about the parameters for that decision and the attributes that depict every parameter. Multicriteria decision-making methods (MCDM) segregate attributes by validity, importance, impact, quality, etc. Furthermore, some methods can have two or more alternatives. In the case of our decision, we will use ABACON Method, the Kepner-Tregoe method, Analytical Hierarchy Process (AHP), and DEXi. These methods will help management analyse the difference between the three solutions and validate which option best suits our new project in Osijek-Baranja Region. 1.3 Set of steps towards the correct decision Determining criteria for solutions is essential because it helps evaluate the impact. We will consider all crucial data and validate it before moving to the next phase to understand possible solutions that can affect the data. Once we have the results, we will compare them and analyse outcomes for different solutions. The last step is making a decision and following objective reasoning. Picture 1. Phases of the decision-making process Even though some decision-makers are prone to gut feeling or subjective reasoning, decision-support methods are better and more reliable. In the coming chapters, we will see our choice for the decision support methods, results, and fact-based decisions. ABACON Method The ABACON method may be used to determine parameters that impact decisions and attributes, which can help us understand available options' positive and negative sides. For example, in Table 1, we see a set of six parameters that determine the decision between the Biogas (Bgs) plant and the Photovoltaic (PV) plant. Parameters have two attributes Weak and Good. Table 1. The ABACON Method We see that these two options have different attributes; based on that, we can understand which option is better. This method is suitable for comparing two options directly, but it may be challenging to follow and know if we include more than two options. This is the first method, and we used it to compare two out of three options. Therefore, we will later use more complex methods to include all three alternatives. Method Kepner-Tregoe Kepner-Tregoe (KT) method was founded in the 1950s by Charles H. Kepner and Benjamin B. Tregoe (Kepner-Tregoe History). The idea was to bring people closer to critical thinking and vice versa. We use this method as the next step in which we want to include all three choices. We will use the same set of parameters as in ABACON Method, but we will have a more detailed attribute scale to determine the importance of attributes. Table 2. Kepner-Tregoe method The KT (Table 2) method will also evaluate differentiation points and reduce risk in decision-making. This is a well-adopted decision-making method in modern business because it helps choose a better option. A weak point of this decision-making method is that it does not suggest which is an ideal option but the best one. We see our three alternatives and descending parameters scale ordered by importance. Each parameter has points that are a measure of attribute values.The outcome of this method is visible at the bottom, where are total scores. The highest score option is the best, and in this case, that is the Biogas plant, even though it is not the best score option in all attributes. Analytical Hierarchy Process (AHP) Method Thomas L. Saaty founded the Analytical Hierarchy Process (AHP) in the 1970s. This decision-support method is based on mathematics and psychology. It is applicable in business solutions, governments, and industries because it helps to observe decision problems as a set of smaller problems (sub-problems) that are easier to comprehend (Saaty, 1987). These sub-problems are structured into a hierarchy, represented numerically, and then compared. That helps decision-makers understand the importance and impact of solutions between them. In Table 3, we see the AHP Method applied to our decision problem, used to observe the Biogas plant through the most crucial elements we compare. Saaty invented a scale that starts from 1 to 9, where 1 means that elements are equally important (for the same ones in the column to row), 3 means that one element is moderately more important than the other, and 5 means that one element is strongly more critical. Finally, 7 means that one element is more important than the other, and 9 indicates immensely greater importance. Our comparison scale shows that a biogas plant in the Osijek-Baranja region is the most important to treat (biodegradable) waste with a criterion weight of 0,72. Additional energy is the next most important thing because it affects project profitability, of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture weighing 0,19. Finally, the next most important thing is plant recyclability since the biogas plant has a 15-20 years lifespan and weighs 0,08. Table 3. Analytical Hierarchy Process (AHP) Method The AHP Method has a consistency ratio feature to confirm the correctness of the decision (Picture 2). Picture 2. The AHP priority calculator Source: AHP Priority Calculator (2021) The consistency ratio is an essential element of the AHP decision method, and if it is above 10% (0.10), a decision is inconsistent. If the consistency ratio is below 10% (0.10), we can accept such a decision as a consistent decision. Our decision consistency ratio is 6,8% (0,068), which means that our decision is consistent, and we can see that result in Picture 2. DEXi Software for multi-attribute decision making The DEXi method is an excellent multi-attribute method because it helps break the main problem into smaller sub-problems that are easier to understand and solve. We will also use DEXi to understand what can happen if some crucial attribute criteria change and impact the decision. The function of an attribute is to decompose decision problems into sub-problems. The logic is that if we solve sub-problems, we will solve the main decision problem (Bohanec, 2020). For example, in attribute three, Space, Additional income, and Plant recyclability are higher-level attributes. Lower-level descendants are Environment impact, Energy price, Waste quantity, Plant recyclability, and others. Higher-level attributes are dependent on lower-level descendants. of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Picture 3. Attribute scale DEXi In Picture 3, we see the Attribute scale, a scale of values for each attribute. In the attributes scale, attributes are oriented increasingly, from weak (on the left side) with red letters, to moderate (in the middle) with standard black letters, to most favorable (on the right side) with green letters. When we start evaluating each attribute in the scale from least to most favorable, that will ultimately impact our choices of high-level attributes. Picture 4. DEXi bar chart In Picture 4, we see the DEXi bar chart model for selected attribute additional income. The Wind energy plant has the lowest additional income, while the biogas energy plant has the best income estimation due to additional heat energy and dry-pelleted fertilisers.These additional products are a great additional source of income. The Solar energy plant is the second-best option because we can have additional income from hot water, which can be an additional source of revenue. The fact that biogas plants can offer additional product(s) development and placement in the market can also help the company develop a complete circular economy concept, involve the whole region in sustainable development and help balance progress that includes social and environmental aspects of the project. Though this investment is profitable, the aim is to have a project that can sustain the circular economy concept, involve the local community in sustainable development, and be successful. 5.1 DEXi “What if” analysis Picture 12. DEXi bar chart picture 13 shows the “What if” analysis, which is crucial for our decision. Before we decide, we should understand how things can change if anything changes. This analysis is based on previous evaluations in that we commented on parts about DEXi. We did this analysis by taking DEXi evaluation results from Picture 3, saving them, copying the column “Biogas,” and then renaming it “Biogas -1”. In the column “Biogas -1,” we changed the evaluation for some attributes to see how that would affect our decision. The value for the attribute Other products we have changed from More to None, which impacts ted Additional income attribute value to decrease from High to Optimal. of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Picture 5. DEXi “What if” analysis Also, we changed the Investment impact from High to Low, and Environment Impact from Does not impact to Neutral. These two changes were simulated to understand what will happen to the high-level attribute Space and how that will impact the final decision. Suppose we do not have additional products, and our production process does not reduce the quantity of waste but produces some waste. In that case, our investment's impact will be negative. This will impact the final decision because the biogas plan will become an Unacceptable option instead of an Excellent option. Now that we know how our decision should look and what can affect it, we can understand the most favourable option of the tree, why, and the limits for the best option to stay the best. 6 Discussion Apart from positive environmental impact in the future, projects such as this will positively affect past local challenges. In the future, we will need more projects like this one, sustainable projects with a positive impact on the environment, and projects resolving the problem of waste management. The decision-making process in the 21st century is very delicate, and people involved in this process, as business representatives, have immense responsibility. This research paper showed some techniques, methods, processes, and evaluations that are helping decision-makers to evaluate plans, ideas, and outcomes. Our responsibility towards today's world and tomorrow's generations is a burden if we do not utilise modernisation and collective experience tools. Responsible managing of existing resources in an efficient way is possible today only if we develop our approach carefully and execute it with reduced risk. 7 Conclusion We applied ABACON, Kepner-Tregoe, AHP, and DEXi methods to understand our decision problem, alternatives, and best solution. Even though we have many decision-support software solutions, education seminars, advisors, etc., people still tend to make judgments and decisions based on their feelings, experience, opinions, or preferences. Therefore, applying some proven methods in essential decision-making helps us understand the weak points of the decision, how a decision can change if something changes, and what is the most significant contributor to the final decision. For example, we saw Wind, Biogas, and Sun energy plants from different perspectives through the analysis and methods to evaluate them. The first critical perspective in our decision-making process is environmental impact, where the biogas plant has the best results due to the energy production process, which reduces waste. Another essential perspective is additional income, where we considered additional products and their contribution to profitability. Biogas plants have advanced in this perspective, but if solar plants can monetise hot water as an additional product, it becomes a competitive alternative. Finally, the following critical perspective for comparison was recyclability. This attribute is very complex, but if we consider plant recyclability only, the solar plant is the only weak alternative in this perspective because photovoltaic cells are becoming more expensive for recycling. Since this technology was introduced in previous decades, we have yet to have large quantities of waste. However, with increased amounts of waste related to photovoltaic cells, treating this waste will become a big industry (Rangaraju et al., 2021). As a result, an increased interest will increase the recycling price, which can be considered a weak point in recyclability compared to wind and biogas plants. Since we start this project to support the local community, help the region develop, and lead by example, we will carefully incorporate three dimensions of sustainable development – the economic, social, and environmental. All results helped conclude the best option for the Osijek-Baranja region. The biogas energy plant is the best option because of biodegradable waste reduction and additional products (heath energy and dry pelleted fertilisers). Still, if we exclude or lose additional income, it is not the best alternative. We also understood that environmental impact and recycling strongly influence our choice. Because we expect increases in the recycling cost of photovoltaic cells, we consider this before building a plant. Solar and wind plants do not directly use waste to gain energy compared to biogas plants. The biogas plant reduces biodegradable waste quantities, produces green energy, offers green working places, reduces pollution, expands the life span and usability of raw materials, and involves local people outside the company through other supportive processes. Furthermore, this involvement in the project of outside participants is significant for the circular economy in sustainable development. Therefore a biogas plant seems to be the most appropriate solution for sustainable energy in the Osijek-Baranja region. References AHP Priority Calculator, 2021 Obtained from the internet in May (2021) https://bpmsg.com/ahp/ahp­ calc.php?n=3&t=AHP+priorities&c%5b0%5d=Waste+treatment&c%5b1%5d=Addition al+energy&c%5b2%5d=Plant+recyclability+ Bohanec M. Manual DEXi: Program for Multi-attribute Decision Making” User’s Version 5.04., 2020 Obtained from the internet in May (2021): http://kt.ijs.si/MarkoBohanec/pub/DEXiManual504.pdf Kepner-Tregoe History, 2017-2021, Obtained from the internet in May (2021) https://www.kepner­ tregoe.com/about-kt/company-overview/kepner-tregoe-history/ Rangaraju S., Isaac O., Ghosh A., Le Vo P., Bharath S. Solar Panels Life After Death -An Overview on Solar Panel Recycling Methods and Imminent Business Opportunities, 2021 Obtained from construction company website in December (2021) https://www.researchgate.net/publication/355875079_Solar_Panels_Life_After_Death_­ An_Overview_on_Solar_Panel_Recycling_Methods_and_Imminent_Business_Opportu nities Saaty R. W. The analytic hierarchy process-what it is and how it is used, 1987, (pgs. 161-163). Obtained from the internet in May (2021) https://reader.elsevier.com/reader/sd/pii/0270025587904738?token=07E94C38E283CD 8E4F37D6B756B380EF4B16E0E062581D34BD83641207D172D154556FA761A0446 5D6DD69E7884ABEE3&originRegion=eu-west-1&originCreation=20210613123909 of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Zmanjšanje volumna odpadne embalaže Andreja Cas Center za sluh in govor Maribor, Slovenija, andreja.cas@csgm.si Izvlecek Navade, kijih pridobimo vmladosti,ostanejotudi vzrelih letih, zato imamo staršiin uciteljišeposeben vpliv na oblikovanje navad mladega cloveka. V okviru medpredmetnega povezovanja smo matematicno znanje izracuna prostornine geometrijskih teles v 9. razredu povezali z ozavešcanjem ucencevo okoljski problematiki spomocjo izkušenjskega ucenja.Embalaža za hrano in pijaco je postala neizogiben del našega vsakdana. Predstavlja pretežen del odpadkov obicajnega gospodinjstva. Odlagamo jo v zabojnike z rumenim pokrovom. Le ti se zelo hitro napolnijo in za našo odpadno embalažo v njem ni vec prostora. Toda v zabojniku je v resnici še veliko praznega prostora. Odpadno embalažo bi morali zložiti ali stisniti, vendar nas vecina tega ne pocne. Zato smo z devetošolci ugotavljali, koliko vec odpadne embalaže lahko odložimo v zabojnik, ce jo stisnemo oziroma zložimo. Pridobimo lahko veliko prostora. Tako lahko prispevamo kmanjšemu številu odvozov teh odpadkov in boljucinkovitemu locevanju odpadkov. Kljucne besede: odpadna embalaža, loceno zbiranje odpadkov, prostornina, matematika v vsakdanjem življenju. Reduction of packaging waste volume Abstract Habits that we acquire in youth remain in adulthood, so parents and teachers have a special influence on the formation of habits of a young person. As part of interdisciplinary connections, we connected the mathematical knowledge of calculating the volume of geometric bodies in the 9th grade with raising students' awareness of environmental issues through experiential learning. Food and beverage packaging is becoming an inevitable part of everyday life. It represents most of the waste of a common household. We collect it in a container with a yellow cover. But the container is quickly full, so when we come with new packaging waste, there is no space for it. However, there is still a lot of empty space in the container. We were determined to find out how much more waste packaging can be put into a container if it is compressed or folded. We can get a lot of space. In this way, we can contribute to less waste disposal and more efficient waste separation. Key words: waste packaging, separate waste collection, volume, Mathematics in Everyday Life. 1 Uvod Poucujem matematiko na predmetni stopnji osnovne šole na zavodu za otroke s posebnimi potrebami v enakem izobrazbenem standardu. Smo ena izmed treh slovenskih ustanov za celostno obravnavo gluhih in naglušnih otrok, oseb z govorno-jezikovno motnjo in oseb z motnjo avtisticnega spektra. K nam pa so usmerjeni tudi otroci s primanjkljaji na posameznih podrocjih ucenja, dolgotrajno bolni otroci ter otrocis custvenimi in vedenjskimi motnjami. Zabstraktnimi matematicnimipojmiimajo mladostnikivelikokrattežave, šeposebej otroci s posebnimi potrebami. Primatematikiimajo težave s pojmiobseg, plošcina, površina, volumen aliprostornina. Zato se še veliko bolj poslužujemo raznih didakticnih pripomockov, kot so igre, kocke, vsakdanji predmeti in materiali, risanje in izrezovanje iz papirja. Tako ucenci s pomocjo lastnih iskanj, odkrivanj in razmišljanj pridejo do spoznanj in novega znanja. Ucenci že v prvem razredu spoznajo geometrijska telesa, v 9. razredu pa pride na vrsto izracunavanje površine in prostornine geometrijskih teles. Velikokrat pride do mešanja pojma površina in prostornina alivolumen. Zato smo vpovezavizekologijo izracunavalivolumne embalaže, kiso geometrijska telesa. Ugotavljali smo, kaj se dogaja z volumnom, ce embalažo zložimo ali stisnemo, iz nje iztisnemo zrak. 2 Odpadna embalaža in njena prostornina ali volumen Ko smo pri matematiki obravnavali geometrijska telesa in iskali primere iz vsakdanjega življenja, smo se pogovarjali o embalaži in tudi odpadni embalaži. Ugotovili smo, da imamo veckrat problem: ko prinesemo odpadno embalažo, je zabojnik velikokrat poln, odpadki že kukajo ven iz pokrova (Slika 1). Kaj lahko storimo, da bi zmanjšali ta problem? Najprej smo pogledali na spletno stran in poiskalipodatek, kaj sodi vzabojnik za embalažo zrumenim pokrovom (Slika 1). Slika 1: Zabojnik z rumenim pokrovom Našli smo sledece: V zabojnik za embalažo (to je tisti z rumenim pokrovom) odlagamo prazne tetrapake, plastenke, plasticne loncke (npr. embalaža jogurta), plasticno in aluminijasto folijo, plocevinke, plasticne vrecke, embalažo, na katerije znak za recikliranje. Embalažo vedno izpraznimo in ce je le mogoce stisnemo. Tako prihranimo prostor v zabojniku [2]. Vprašali smo se: Koliko prostora pa lahko prihranimo? Koliko vec embalaže lahko odvržemo v zabojnik, ceje le ta zložena ali stisnjena? Ucenci so k pouku prinesli razlicno odpadno embalažo. Izbrali smo embalažo, ki nastane kot odpadek v gospodinjstvu vsak dan in ima obliko obicajnih geometrijskih teles, ki jih obravnavamo pri pouku matematike v 9. razredu. Potrebovali smo še daljše ravnilo, da smo merili dimenzije embalaže, zvezek in pisalo, obrazce za izracun volumna smo poiskali vucbeniku, tekom šolske ure pa so si jihucenci že zapomnili. 2.1 Tetrapak embalaža za mleko ali sok za kolicino 1liter Tetrapak embalaža za mleko ali sok ima obliko 4-strane prizme. Ker je osnovna ploskev pravokotnik, je to kvader (Slika 2). Slika 2: Embalaža za mleko oziroma sadnisok Volumen 4-strane prizme izracunamo po obrazcu (En. 1): ..=..·.. (1) Pri cemer je ..osnovna ploskev ..pa višina geometrijskega telesa. Osnovna ploskev je pravokotnik z dolžino ..in širino ...Višino kvadra oznacimo s ..in dobimo nam bolj poznan obrazec za volumen ali prostornino kvadra (En. 2): ..=..·..·.. (2) Embalažo (Slika 2) smo izmerili. Mere so: ..=6....,..=9..........=19,5..... Podatke smo vstavili v En. (2), pomnožili in dobili rezultat (En. 3): ..=6....·9....·19,5....=1053....3=1,053....3=1,053... (3) Ko smo to embalažo zložili (Slika 3) –odlepili vogalcke, poravnali in iztisnili zrak, so se mere spremenile. Mere in volumen zložene embalaže smo oznacevali z indeksnim številom 1. Mere zložene embalaže so: ..1=0,3....,..1=14,8..........1=26,5..... Enacbo (2) smo zapisali z indeksnimi števili 1, vstavili podatke, pomnožiliin dobili rezultat (En. 4): ..1=..1·..1·..1=0,3....·14,8....·26,5....=117,66....3=0,11766... (4) Slika 3: Zložena embalaža mleka ali sadnega soka Z deljenjem (En. 5) ugotovimo, kolikokrat je prvotna embalaža vecja od zložene embalaže: ..:..1=1,053:0,11766.8,95.9. (5) Ce torej zložimo odpadno embalažo mleka in sokov, lahko v zabojnik zložimo 9 krat vec embalaže. 2.2 Plocevinka za gazirano pijaco za kolicino 0,33 litra Za kolicino 0,33 litra obstajata dve razlicni velikosti plocevinke, ena je ožja in višja, druga pa nižja in širša(Slika 4). Obe imata obliko valja. Slika 4: Dve razlicni plocevinki za gazirano pijaco za kolicino 0,33 litra Valj ima dve osnovni ploskvi, ki sta kroga, izmerili smo še višino valja. Valj je podoben prizmi, zato tudi zanj velja obrazec (En. 1) za izracun volumna. ..je v primeru valja krog, plošcina kroga pa se izracuna po obrazcu (En. 6): ..=..·..2. (6) Pri cemer je ..polmer kroga, ..pa je krožna konstanta, njen približekje 3,14. Tako dobimo obrazec za izracun valja (En. 7): ..=..·..2·.. (7) Najprej smo izmerili in izracunali volumen nižje plocevinke, vse smo oznacili zindeksnim številom 1. Izmerili smo polmer in višino: ..1=3,4....,..1=11,5.....Vstavimo v obrazec (En. 7) in dobimo rezultat (En. 8): 2 ..1=..·..1 ·..1=3,14·3,12....2·11,5.....347....3=0,347... (8) Nato pa s podatki: ..2=2,8....,..2=14,5....izracunamo še volumen višje plocevinke (En 9): 2 ..2=..·..2 ·..2=3,14·2,82....2·14,5.....357....3=0,357... (9) Plocevinki smo uspeli stisniti z rokami (Slika 5). Oblika se nekoliko pokvari, naši plocevinki smo izmerili glede na zunanje mere. S podatki: ..3=3,6....,..3=2,5.... dobimo rezultat (En. 10) za nižjo plocevinko in s podatki: ..4=3,3....,..4=3.... za višjo plocevinko (En. 11): Slika 5: Stisnjeni plocevinki 2 ..3=..·..3 ·..3=3,14·3,62....2·2,5.....102....3=0,102.., (10) 2 ..4=..·..4 ·..4=3,14·3,32....2·3.....103....3=0,103... (11) Nato smo delili volumen originalne nižje in širše plocevinke z volumnov iste stisnjene plocevinke. Dobimo (En. 12): ..1:..3=0,347:0,102.3,4. (12) Po enakem postopku smo dobili (En. 13) šepodatek, koliko vec plocevink lahko damo v istiprostor, kot prej originalno ožjo in višjo plocevinko: ..2:..4=0,357:0,103.3,46. (13) Na spletu smo našli oglase, kjer prodajajo stiskalnice za plocevinke in oglašujejo, da stiskalnica stisne plocevinko na eno petino originalne velikosti. Z ucenci smo bili zadovoljni s tem, kako smo stisnili plocevinke z roko in tudi z našim izracunom. Ugotovili smo, da oglaševalci niso upoštevali, da je stisnjena plocevinka nekoliko širša. of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Torej, ce upoštevamo obe plocevinki in rezultat zaokrožimo na eno decimalno mesto, lahko namesto ene originalne plocevinke v isti prostor odložimo 3,5 stisnjene plocevinke. 2.3 Plastenka za pijaco za kolicino 1,5 litra Plastenka ima v spodnjem delu obliko valja, v vrhnjem delu pa ima obliko stožca, prav tako stisnjena plastenka (Slika 6). Slika 6: Plastenka in stisnjena plastenka Kerje stisnjena plastenka ohranila enakpolmerkotoriginalna plastenka in seje spremenila samo višina, polmera plastenke nismo izmerili, saj se pri deljenju okrajša in podatka ne potrebujemo. Višina spodnjega dela plastenke v obliki valja je ..1=25 cm, višina zgornjega dela v obliki stožca pa je ..2= 9 cm. Za stisnjeno plastenko pa so mere ..3=7 cm za spodnji del v obliki valja in ..4=3 cm za zgornji del v obliki stožca. Obrazec za izracun volumna valja že poznamo (En. 7), volumen stožca se izracuna po obrazcu (En. 14): ..·..2·.. ..= (14) 3 Naredili smo izracun (En. 15): p·r2·v2 v2 v2 9 V1 p·r2·v1+ p·r2(v1+ ) (v1+ ) (25+ ) 25+3 28 3 333 V1:V2= = = v4= v4= 3= = =3,5 (15) V2 p·r2·v4 p·r2(v3+ ) (v3+ ) (7+ ) 7+1 8 p·r2·v3+ 3 333 Plastenko smo torej z roko uspeli stisniti tako, daje prostornina 3,5 krat manjša od originala. Tudi plastenke naj bi stiskalnica stisnila tako, da je prostornina 5 krat manjša od originala. 2.4 Loncki za jogurt, kislo smetano, skuto, marmelado, … razlicnih velikosti Z ucenci smo ugotovili, da je loncke smiselno zlagati enega v drugega (Slika 8), ker je volumen veliko manjši, kot ceodlagamo vsakega posamezno (Slika 7). Slika 7: Loncki posamezno Slika 8: Loncki enake velikosti zloženi eden v drugega Vsi ti loncki imajo skoraj obliko valja. Spodaj so nekoliko ožji, sicer jih ne bi mogli zložiti enega v drugega. Vsakprviloncekdolocene velikostisicerzasede celotno svojo prostornino vzabojniku, vendar, ce zlagamo loncke enega v drugega, predstavlja vsak nadaljnji loncek veliko manjšo prostornino v zabojniku. Te podatke smo izrazili v odstotkih. Za najvecji loncek s slike 8, ki ima višino ..1=12,5.... in dodatni loncek predstavlja višino samo ..2=1,5....,dobimo naslednji rezultat (En. 16): ..1 ..·..2·..1 ..1 1,5 ·100= ·100= ·100= ·100=12% (16) ..2 ..·..2·..3 ..3 12,5 Za srednji loncek s slike 8, ki ima višino ..3=12....in dodatniloncekpredstavlja višino samo ..4= 1,1....,dobimo naslednji rezultat (En. 17): ..3 ..·..2·..3 ..3 1,1 ·100= ·100= ·100= ·100.9,17% (17) ..4 ..·..2·..4 ..4 12 In za najmanjši loncek s slike 8, ki ima višino ..5=9,6....in dodatni loncekpredstavlja višino samo ..6=0,9....,dobimo naslednji rezultat (En. 18): ..5 ..·..2·..5 ..5 0,9 ·100= ·100= ·100= ·100.9,38% (18) ..6 ..·..2·..6 ..6 9,6 Številke smo malo zaokrožili in ugotovili, da ce odvržemo v zabojnik 2 loncka enake velikosti loceno, je to enako, kot ce odvržemo 9 lonckov zloženih enega v drugega pri najvecjem loncku. Pri manjših dveh primerih pa predstavljata 2 locena loncka približno takšen volumen kot 11 lonckov lepo zloženih. Zbrani podatki Vse podatke izracunov smo zbrali v tabeli 1. Tabela 1: Razmerje med prostornino originalne embalaže in stisnjene oziroma zložene embalaže Embalaža Volumen originalne embalaže Proti Volumen stisnjene embalaže Tetrapak 1 l 9 : 1 Plocevinka 0,33 l 3,5 : 1 Plastenka 1,5 l 3,5 : 1 Veliki loncek 9 : 2 Srednji loncek 11 : 2 Mali loncek 11 : 2 Sklep Zucenci smo na konstruktivisticen nacin ugotovili, da lahko, ce odpadno embalažo stisnemo oziroma zložimo, v zabojnik odvržemo od 3,5 do 9 krat vec embalaže. Najbolj smiselno je zlagati tetrapak embalažo za mleko in sokove. Zraven zabojnikov bi lahko bile stiskalnice za plocevinke in plastenke (Slika 9). Slika 9: Stiskalnica za plocevinke Tako biveliko vecljudilocevalo odpadke, ker bibila velika verjetnost, da je vzabojniku šeprostor, kot pa sedaj, ko je poln oziroma je pokrov že dvignjen in odpadki štrlijo ven. Na ta nacin bi se zmanjšalo tudištevilo odvozov in bi tudi to bil majhen prispevek k cistejšemu okolju. Literatura in viri Berk, J., Draksler, J. in Robic, M. Skrivnosti števil in oblik 9: Ucbenik za matematiko v 9. razredu osnovne šole, Ljubljana: Rokus Klett, 2014. Grinipedija: Kaj sodi v zabojnik za embalažo? (online). 2015. (citirano 15. 8. 2022). Dostopno na naslovu https://www.grini.si/grinipedia/kaj-sodi-v-zabojnik-za-embalazo. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Sustainable economic development; good practices in Slovenia and Italy m.sc. Eng. Irena Subotic Faculty of Business and Technology, Nova Gorica, Slovenia, e-mail: irena.subotic88@gmail.com doc. dr. Drago Papler Faculty of Business and Technology, Nova Gorica, Slovenia, e-mail: drago.papler@guest.arnes.si Izvlecek Potreba po krožnem gospodarstvu in trajnostnem gospodarskem razvoju je postala vec kot ocitna. Clanek obravnava uresnicevanje koncepta krožnega gospodarstva in trajnostni razvoj na dveh podrocjih. Prvi primer sledi podjetju "Kocevski les" d.o.o. ustanovila Obcina Kocevje v Sloveniji leta 2015. Drugi primer je podjetje "Fiusis", ki je bilo ustanovljeno leta 2008 v pokrajini Lecce v Italiji. Obe podjetji obdelata odpadke z anaerobno presnovo, da pretvorita odpadke v bioplin, ki se lahko kasneje uporabi za proizvodnjo elektricne energije in toplote. Ti dve podjetji z vidika krožnega gospodarstva in trajnosti uspešno ustrezata konceptu. Oba imata dodano vrednost za lokalno skupnost, saj en stranski proizvod spreminjata v primarni material za drugega, ustvarjata zelena delovna mesta in ustvarjata prihodek za obcinski proracun ob ohranjanju naravnih virov. Kljucne besede: Krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, dobre prakse, odpadki, zelena delovna mesta Sustainable economic development; good practices in Slovenia and Italy Abstract The need for a Circular Economy and sustainable economic development became more than apparent. This article deals with the implementation of the circular economy concept and sustainable development in two areas. The first example follows the company "Kocevski les" d.o.o. founded by the Municipality of Kocevje in Slovenia in 2015. The second example is "Fiusis", a company established in 2008 in the province of Lecce, Italy. Both companies treat waste by using anaerobic digestion to turn the waste into a biogas that later can be used for electricity and heat production. From the aspect of Circular Economy and sustainability, these two companies successfully fit the concept. Both have added value to the local community by turning one process by-product into primary material for another, creating green jobs and generating revenue for the municipal budget while preserving natural resources. Key words: Circular Economy, sustainable development, good practices, waste, green jobs of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture 1 Introduction The Circular Economy's (CE in the text) potential as a new model for sustainable growth is widely accepted with growing optimism (MacArthur Foundation, 2013). A Circular Economy is one in which products are recycled, repaired and reused instead of being thrown away. In this concept, the waste from different processes becomes an input to others. The Circular Economy may completely be implemented in regions that are at the correct scale to make the transition. In recent years, there have been many circularity-related activities in numerous countries worldwide, including cities and rural areas from different countries, and even continents. However, no single strategy can be applied to how a city or village can become circular because there are no two places in the world that are the same. Therefore, the most important thing to understand is what are the possibilities and what can become circular. Expecting a Circular Economy to emerge on its own is not possible. Apart from technical innovation that would play a fundamental role, the process will also require collaborative efforts across the value chain. The process should involve individuals, the private sector, and different government and civil society levels. When designing products and building components that can close the circle, companies should have circularity in mind. The critical role belongs to individuals in creating demand. The public sector should provide the necessary infrastructure and set the policies and regulations that encourage innovation without imposing burdens (Subotic and Papler, 2020). 2 Methodology In the process of writing this article, I reviewed many sources of literature, including lectures materials, exercise lectures, relevant websites, articles and other publications related to the topic. After reviewing the materials, the analysis was focused on countries from the EU and study cases in Italy and Slovenia. The research was then narrowed to some specific areas like observing the biogas plants in two different countries, their size and generated heat and power, benefits and drawbacks of biogas power plants. Also, I took into considerations the socio-cultural challenges to build more biogas powerplants and widely implementing this method of energy production. Each part of the article was analyzed separately based on relevant data obtained from other publications and the Eurostat database. 3 Analysis of the renewable energy share in the EU, Slovenia and Italy Stable energy supplies, sustainable energy consumption, lower fossil fuel dependence and improvements in energy efficiency are the main factors in the European Union's energy approach. Therefore, the demand for statistical evidence is necessary to support the European Energy Strategy and Energy Union decision-making. Furthermore, energy statistics are essential for monitoring the improvement of Europe 2020 and Europe 2030 targets and inventing new energy policies. Similarly, significant incidents, such as the current pandemic, having important implications for the global economy, leave their carbon footprint on energy use, production, and CO2 emissions. Energy statics analysis can help countries understand their limitations and dependencies and better prepare for a current or future crisis or emergency. Annual energy statistics provide an overview of the energy balance in each country, covering -on the supply side -production, trade and stock changes, as well as the transformation of energies and -on the demand side -analytical data on the consumption in industry, transport, households and services. For the energy section, the objectives for 2020 are reaching a 20 % share of energy from renewable sources and improving energy efficiency by 20 % (compared to the projected business-as-usual primary energy consumption (PEC) in 2020). In July 2021, the European Commission released the Fit for 55 (European Council, 2021), a package of proposals to make the EU’s climate, energy, land use, transport, and taxation policies fit for decreasing net greenhouse gas emissions by 55 % by 2030 compared to 1990 levels. In order to achieve the aims, European countries have to work on the decarbonization of electricity production and structural decline of coal for electricity production. Clean electricity production has grown throughout the pandemic. As a result, clean sources provided two-thirds (66 %) of the EU's electricity in the first six months of 2021 (H1-2021), up to three percentage points (+24 TWh) compared to the same period in 2019. Both wind and solar energy showed considerable resilience throughout the pandemic. However, unfavorable wind conditions in the first half of 2021 and declining nuclear output prevented larger clean electricity production increases compared to the same period in 2019. In H1-2021, clean power supplied two-thirds (66 %) of entire electricity production in the EU-27, increasing its share by three percentage points compared to 2019 (Picture 1.) Picture 1. Share of H1-2021 electricity production by clean electricity source (%) Source: (Moore, 2021) Renewable electricity sources supplied 39 %, while 27 % came from nuclear energy. In the first half of 2021, the renewable output provides more electricity than a fossil-fired generation (34 %), following the 2020 trend. Clean electricity has an increasing tendency, and in the first six months of 2021, clean electricity contributed 66 % of the electricity production. However, the progress is not fast enough to meet EU climate targets and must double in the next decade and reach 100 % clean power by 2035. (Moore, 2021) Circular Economy good practices 4.1 Implementation of the comprehensive concept of the circular economy in the municipality of Kocevje, Slovenia One of the best examples of CE in Slovenia is the Municipality of Kocevje. Through its public company Komunala Kocevje d.o.o. the Municipality of Kocevje founded the company "Kocevski les" d.o.o. (KL in the text) in 2015 with the main intention to introduce the concept of CE and create added value for the local community. The municipality of Kocevje is the largest Slovenian municipality by geographical area. Since forests cover 85 % of the area, the KL strategy is subsequently based on wood as the most significant natural source of the municipalityof Kocevje. This strategy also overlaps with the strategic development priorities of the Republic of Slovenia. The municipality's main idea and long-term vision were that no logs would leave the municipality's territory untreated. While at the same time, the newly established company KL will support the national strategic approach to restore the wood processing chain. The main goal of the KL is to coordinate local companies and stakeholders in sustainable forest care. The municipality is also involved in the process by granting it a concession and coordinating the expansion of the wood processing chain. In different circumstances, a company like KL most probably would be a competition in the market. However, in this case, the company's purpose is to work together with other companies to ensure a circular economy that will incorporate raw materials and semi-finished products and expand the range of primary and secondary wood production. This new approach is a game-changer, and opens the pathway to a new business model. The abundance of wood and the implementation of the CE in the municipality of Kocevje led to the final product of KL, which is dried sawn board, which has more than 200 % higher added value than logs. Newly established company KL supplies the wood processing chain and the construction sector of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture with dried sawn timber. Apart from the final product, KL supplies chipboard residues and wood of poor quality to chipboard producers and a wood biomass boiler room that supplies the district heating system in the town of Kocevje. This closes the circle of wood on the territory of the municipality of Kocevje without creating waste that should be treated later. This business model enables a reliable and self-dependent supply of thermal energy liberated from price fluctuations on the market. The analysis of KL's operation as a coordinator of the only comprehensive CE concept in Slovenia in five years of operation showed that operations are financially sustainable and benefit the municipal budget. Good coordination contributed to better operations of local stakeholders. Regarding Green jobs, KL is employing four employees, and helps in maintaining existing and creating new job opportunities. Local companies involved in the CE chain will employ about 50 employees by 2020. In 2017, these companies paid 870.000 EUR in gross salaries (around 600.000 net pay), money that is mainly spent within the municipality. Between 2016–2019, KL contributed 1,436,611 EUR to the municipal budget, of which the municipality allocated 320,919 EUR in development funds. The rest of the funds, 1,115,962 EUR, is CE's contribution to the activities and investments of the municipality for healthier and better life quality for the residents while keeping the profits within the municipality. One of the latest examples is the opening of the Heart of the Neighborhood playground in Kocevje in May 2020 (Picture 2.). Picture 2. Heart of the Neighborhood playground in Kocevje Source: (Gjerkeš, 2020) There is also a proportional increase in the volume of the wood processing chain in the municipality. According to average wages in forestry in 2017, the annual value of new jobs was around 870.000 EUR gross and just under 600.000 EUR net. Employees spend most of their net money in the municipality. Apart from direct financial benefits, lowering unemployment also reduces the cost of benefits, which in 2015 amounted to 2,014 EUR per year per unemployed person. CE's cumulative indirect financial benefits in 2016-2019 amount to just over 400,000 EUR from this title alone. Another benefit of KL investments is increasing the added value of wood as a raw material. Investments in two wood dryers in 2016 and 2020 joined the air-conditioned storage space shown in Picture 3., helped in storing dried wood of the highest quality. It represents a unique "store" in Slovenia, where craftsmen like carpenters, joiners, builders, and others, can pick dried sawn wood for their needs. of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Picture 3. Air-conditioned storage space with two wood-dryers. Source: (Gjerkeš, 2020) The new approach to marketing high-quality wood products will enable faster development of the wood processing industry and even more significant expansion of CE in the Kocevje region. Other non-economic and indirect positive effects of the successful implementation of the comprehensive CE concept in the municipality of Kocevje are reflected in a large number of unprofitable investments in the municipality, including expansion of (eco) tourism (e.g. annual Wood Festival) and the arrival of investors (such as Yaskawa) who want to boost their competitiveness by positioning themselves in a sustainable environment. The transition towards CE lasted many years, but the results of the municipality of Kocevje show that their concept of CE is comprehensive, balanced three-dimensional, and adapted to the endogenous potentials ofthe region (Gjerkeš, 2020). 4.2 Fiusis: energy and fuel from pruning olive trees in the municipality of Calimera, in the province of Lecce, Italy Italy's Puglia Region farms 380 000 hectares of olive tree farms. Pruning these trees produces around 800 kilotonnes of residual biomass each year. (European Circular Economy Stakeholder Platform, Fiusis: energy and fuel from pruning olive trees, 2010). At the end of the pruning season, most farmers set fires in the countryside to quickly eliminate the branches. However, instead of lighting fires, even dangerous ones, those branches could have a second life, transformed into electricity and heating through an immaculate process like in Fiusis, Calimera, in the province of Lecce. The company was established in 2008, the plant was built in 2009, and production started in 2010 once all required certifications were obtained. Since 2010, Fiusis has utilised a 1 MWe cogeneration plant that generates roughly 8 million kWh. The company has developed a biomass supply chain completely incorporated into its local environment by collecting pruning residues from more than 2.000 farms. Nowadays, farmers no longer have to burn biomass in the fields, decreasing overall uncontrolled emissions. Combustion of wood, the only raw material used, releases a quantity of CO2 equal to that removed from the atmosphere by the tree as it grows through chlorophyll photosynthesis; subsequently, the final CO2 balance is zero (Picture 4.). The energy produced by the plant is considered to be clean and eco-sustainable. Moreover, this process provides additional income for farmers whose waste is converted into a valuable resource. Picture 4. The proces of turning wood into electric energy Source: Source: (Fiusis website) The technology essentially consists of a mobile grid boiler supplied by UNICONFORT. Then, the wood chips made of virgin olive wood from pruning waste, collected and shredded, are added to the grid boiler through a conveyor belt. Subsequently, the heat is conveyed through a fluid that gets to drive the turbine, supplied by TURBODEN, which produces electricity (Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoce najti. 5.). Unfortunately, the structure and composition of the boiler are not suitable for burning any type of raw material other than woody biomass. Picture 5. Mobile grid boiler for producing electricity from woody biomass Source: (Fiusis website) In 2013 the company decided to carry out the work of collecting and transporting twigs in the countryside. The company also started raising awareness among the local farmers through meetings in cooperatives and consortia. As a result, in 2016, they received a thousand requests corresponding to 160 thousand olive trees located in an area no more than 7-8 kilometres from the plant. This is a very short supply chain so the plant can reach maximum efficiency with lower financial resource expenditures. Furthermore, the plant works only with woody biomass. The fumes produced are not dangerous pollutants because they are conveyed into a filtration system before being expelled from the chimney. Besides energy, it manufactures wood pellets and an agricultural soil fertiliser from the ashes produced by the plant. Fiusis has a turnover of EUR 2 billion, employs 33 people, and can guarantee Calimera (population of 8.000 people) almost 100 % of its energy needs at night and 40 % during the day. The company is an example of natural industrial symbiosis with the agricultural sector, making excellent crop residues. It was selected among 140 companies as the "Best model of sustainable economic and social development of rural areas in European countries". 5 Discussion In this article, we observed two successful sustainable economic development models in two neighboring countries, Slovenia and Italy. These two companies have a lot in common. Still, they are different in many ways, even though the central concept is Circular Economy and using waste to produce electricity and heating. When observing the size, “Kocevsi Les” is a smaller company in terms of employees, profit waste treated, and power generated. On the other hand, “Fiusis” is a company with a surprisingly high profit of EUR 2 billion and employs more people and generates more power. When observing the companies, we have to consider the circumstances in which both companies are settled. Slovenia has a big wood area, but the raw material cannot be compared with Italy, where olive trees are abundant, followed by vast waste material suitable for anaerobic digestion. According to the green agendas of the EU, including Italy and Slovenia as members, these two companies serve as an example of how to involve many stakeholders in a common goal – a transition from a Linear Economy to a Circular Economy in which the well-being of the local community is prioritized before the profit. Greener municipalities mean greener countries and a healthier environment for growth and sustainable development that will positively impact people’s daily lives. 6 Conclusion Small companies can improve their access to markets, technology, and resources to overcome their constraints by organizing themselves in their local environment. The effectiveness of the biogas plants described in this article depends on many factors, but everything starts with cooperation between stakeholders. However, they all have a distinctive approach and implement the concept of Circular Economy differently. Apart from the economic benefits, a biogas plant like Kocevski Les and Fiusis, described in this article, fits the Circular Economy concept because they will establish a supply chain that involves local companies and boost cooperation. The main idea is to motivate local farmers, forest owners and olive oil producers to become agents of change, create green jobs and generate revenue for the municipal budget. That can lead to better and more sustainable livelihoods for the communities and keep the profits locally. To achieve this, it is also vital to ensure a suitable environment for small and medium-sized companies in rural areas to thrive, which requires functional government institutions, private businesses and market organizations to cooperate. For these reasons, biogas plants should consider all factors, internal and external, and put the employees' and customers' well-being at the centre of their interests. The collected data for this thesis concludes that obtaining green energy requires participation from both the governments and private sector to be successful and beneficial for all parties involved, but mainly for the local community and sustainable development of rural areas. Anaerobic co-digestion technology is gaining popularity in obtaining green energy and reducing waste without any negative environmental impact. Literature Ellen MacArthur Foundation (online). Towards the Circular Economy. (pg. 7). (cited in May 2022). Available on link: https://ellenmacarthurfoundation.org/towards-the-circular-economy-vol-1-an-economic-and-business-rationale-for-an European Council. European Green Deal. Obtained from the internet in April (2022) https://www.consilium.europa.eu/en/policies/green-deal/ European Circular Economy Stakeholder Platform. Good practices, Fiusis: energy and fuel from pruning olive trees. (cited in January 2022). Available on link: https://circulareconomy.europa.eu/platform/en/good-practices/fiusis-energy-and-fuel-pruning-olive-trees of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Subotic I., Papler D. (online). Benefits of investing in biogas production from olive waste in Italy. 6th Conference with International Participation November 2020. Strahinj: Biotechnical Centre Naklo, 2020. (pg. 364-375). (cited in April 2022). Available on link: http://www.bc­ naklo.si/fileadmin/visja_sola/2018/Vivus_november_2020-Zbornik.pdf Moore C., (online). European Electricity Review: H1-2021. (cited in April 2022). Available on link: https://ember-climate.org/insights/research/european-electricity-review-h1-2021/ Gjerkeš H. (online). Koncept krožnega gospodarstva, gradbeništvo in primer obcine Kocevje., V Prehod v trajnostno gradnjo in življenjski cikel stavbe: prirocnik za krožno gospodarstvo. Celje. (cited in November 2021). Available on link: http://repozitorij.ung.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=5951 Fiusis biogas plant website (online). (cited in March 2022). Available on link: http://fiusis.com/ of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Emisije hrupa iz toplotnih crpalk kot moteci element v okolju Tjaša Kreft Univerza v Novi Gorici, Poslovno-tehniška fakulteta, krefttjasa@gmail.com doc. dr. Drago Papler Univerza v Novi Gorici, Poslovno-tehniška fakulteta, drago.papler@guest.arnes.si Izvlecek Toplotne crpalke se vse pogosteje pojavljajo ob stanovanjskih objektih domovih, saj so postavitve enostavne in hitre, energetsko ucinkovite ter cenovno dostopne in spodbujane s strani Eko sklada. V zakonodaji in praksi pa ni bil ustrezno obdelan okoljski vpliv, ki ga povzrocajo emisije hrupa v prostor. Predstavljene so težave pri okoljskih vplivih ogrevanja s toplotnimi crpalkami. Obravnavane so toplotne crpalke tipa zrak/voda, ker oddajajo hrup v okolje. Z veckriterijsko analizo so bili analizirani energetski, ekonomski in okoljski ucinki toplotne crpalke s poudarkom na hrupu. Na podlagi rezultatov smo s pomocjo programa DEXi ugotavljali primernost razlicnih tipov toplotnih crpalk. Za kriterije so bili uporabljene predhodne analize tehnicnih podatkov z vidika energetske ucinkovitosti, porabe elektricne energije, cene, vracilne dobe investicije in emisije hrupa. Anketna raziskava je potrdila, da je hrup v okolju moteci faktor, ki povzroca medsosedska nesoglasja in težave v okolju. Izvedeni so bili intervjuji s ponudniki, Inšpektoratom za okolje za okolje in prostor RS in Eko skladom z vidika obravnave hrupa. Izdelan je bil pregled slovenske zakonodaje ter evropskih direktiv za problematiko hrupa v okolju. Na podlagi ureditve tega podrocja v Švici in Avstriji smo podali predloge za implementacijo v slovensko zakonodajo. Kljucne besede: toplotna crpalka, energetska ucinkovitost, ekonomska analiza, okoljski vplivi, hrup, statisticna analiza, korelacijska analiza, veckriterijska analiza, DEXi Noise emissions from heat pumps as an environmental nuisance Abstract Heat pumps are increasingly appearing alongside residential buildings in homes, as they are easy and quick to install, energy efficient, affordable and promoted by the Eco Fund. However, the environmental impact of noise emissions into the environment has not been adequately addressed in legislation and practice. The problems of the environmental impacts of heat pump heating are presented. Air/water type heat pumps are dealt with because they emit noise into the environment. The of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture energy, economic and environmental effects of the heat pump have been analysed by means of a multi-criteria analysis, with a focus on noise. The results were used to determine the suitability of different types of heat pumps using DEXi. Preliminary analyses of technical data in terms of energy efficiency, electricity consumption, price, return on investment and noise emissions were used as criteria. The questionnaire survey confirmed that noise is a disturbing factor in the environment, causing inter-neighbour disagreements and environmental problems. Interviews were carried out with the bidders, the Environment Inspectorate for the Environment and Spatial Planning of the Republic of Slovenia and the Eco Fund with a view to addressing noise. An overview of Slovenian legislation and European Directives on environmental noise has been carried out. Proposals for implementation in Slovenian legislation were made based on the Swiss and Austrian regulations in this area. Key words: heat pump, energy efficiency, economic analysis, environmental impacts, noise, statistical analysis, correlation analysis, multicriteria analysis, DEXi of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture 1 Uvod Toplotne crpalke se vse pogosteje pojavljajo ob domovih, kar lahko razberemo iz najrazlicnejših tujih kot tudi državnih porocil. Sama privlacnost toplotnih crpalk leži v temu, da so varcnejše s starejšimi nacini ogrevanja ter oddajo tudi manjši delež emisij v ozracje. Sam pomen in težo trajnosti je tako zaznati tudi iz povecevanja prodaje toplotnih crpalk z vsakim letom. Evropska direktiva ''Pripravljeni na 55'' ima cilj, da do leta 2050 dosežejo clanice evropske unije podnebno nevtralnost. Za dosego tega cilja pa je zajeto tudi podrocje ogrevanja, saj starejši nacini ogrevanja v okolje oddajajo velik del emisij. V Sloveniji imamo tudi Eko sklad, ki vsako leto ponuja subvencije za vgradnjo toplotnih crpalk. Za pridobitev subvencije mora oseba izpolnjevatipogoje, ki so zavedeni v razpisu. Poznamo vec tipov toplotnih crpalk, ki so na voljo na trgu. Vsak ima tako prednosti kot slabosti in niso vsi primerni za vse lokacije vgradnje. V prispevku nas zanimajo predvsem toplotne crpalke zrak/voda, ker imajo poleg notranje enote tudi zunanjo. Zunanja enota zaradi svojih znacilnosti delovanja oddaja dolocen nivo hrupa, kije lahko motec za okolico. Kaj pa pomeni izpostavljenost hrupu? Dolgotrajna izpostavljenost hrupu je ljudem škodljiva. Težave s spanjem, stres, tveganje bolezni srca in ožilja so samo nekateri od pokazateljev te izpostavljenosti. Zato si države prizadevajo za postopno zmanjšanje ravni hrupa glede na podrocja. 2 Metodologija Prispevek temelji na teoreticni obravnavi, ki smo jo z metodo kompilacije in deskripcije analizirali. Uporabljeni so tuji kot slovenski viri. V ekonomski obravnavi smo uporabili cene slovenskih ponudnikov in jih obdelali s ekonomskimi kazalniki, kjer smo upoštevali tudi tveganja in koristi s strani družbe. Izvedli smo tudi kvalitativno raziskavo (anketo in intervju). Anketa je bila narejena za splošno populacijo. Objavili smo jo na javnih portalih po zakljucku pa smo jo obdelali s statisticno in korelacijsko analizo. Intervjuje smo izvedli z Inšpektoratom za okolje in prostor RS, Eko skladom in ponudniki toplotnih crpalk. V zadnjem delu smo s programom za odlocanje DEXi uporabili metodo DEX. Vkljucili smo vse informacije in rezultate intervjujev in ankete ter dolocili uteži atributom z namenom izbire najprimernejše toplotne crpalke med tistimi, ki smo jih izbrali za namen prispevka. 3 Stanje toplotnih crpalk v Sloveniji Toplotne crpalke so okolju prijazna in cista tehnologija, katere uporaba na slovenskem trgu strmo narašca. To je razvidno tudi iz letnih porocil Eko sklada, iz katerih je razvidno, da bilo obcanom leta 2019 izplacanih 12 % vec nepovratnih spodbud kot leta 2018. Leta 2018 je bil v primerjavi z letom 2017 porast kar za 38 %, leta 2020 pa je v primerjavi z letom prej zaznati za 4 % manjšo rast. Spodnja slika 1 prikazuje gibanje naložb po letih. Leta 2020 je bilo placanih 5551naložb, leta 2019 pa 5806. Dodati je treba, da je na poslovanje leta 2020 mocno vplivala tudi epidemija (Eko sklad, 2022). Slika 1: Število izplacanih naložb v toplotne crpalke – Eko sklad Vir: Povzeto po letnih porocilih Eko sklada, 2022 of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Rezultati 4.1 Zakonodaja Zakonodaje in direktive, ki urejajo mejne vrednosti hrupa, so okvirno predpisane na evropski ravni. Vsaka država ima tudi svoje zakone, s katerimi predpisuje bolj podrobne mejne vrednosti hrupa. Sklop standardov EN 12102 na evropski ravni ureja akustiko toplotnih crpalk. V standardih so predpisane metode in procedure, s katerimi merimo in preverjamo akustiko toplotnih crpalk. Mejno vrednost zvoka predpisujeta energijska nalepka in oblikovanje izdelkov (ang. Ecodesign). (White Paper, 2022). Direktiva 2009/125/EC je dokument, v katerem so opredeljene zahteve, ki zagotavljajo, da so izdelki na trgu okoljsko primerni. Namen direktive je zagotovitev povecanja energetske ucinkovitosti ter varstvo okolja, pri cemer stremi k trajnostnemu razvoju. Dokument ne predpisuje tocno zastavljenih ciljev, temvec vodila in nacela, s katerimi bomo dosegli zastavljene cilje Evropske unije (Direktiva 2009/125, 2009). Iz zgoraj omenjene direktive pa izhaja uredba 813/2013, ki predpisuje tocne meje zvokovne moci za toplotne crpalke glede na nazivno izhodno toploto. V našem primeru je za toplotno crpalko zrak/voda nivo zvokovne moci na prostem 78 dB (Uredba komisije 813/2013, 2013). Slovenska zakonodaja nima neposrednega zakona, ki bi urejal nivo hrupa, ki ga oddajajo toplotne crpalke. Opremo se lahko le na dva predpisa, in sicer na stvarnopravni zakonik in uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Stvarnopravni zakonik v clenu 75 opredeljuje prepovedane emisije. Opredelitev je zastavljena zelo široko in ne predpisuje tocne vrednosti hrupa. Zapisano je, da mora lastnik nepremicnine opušcati oziroma odpravljati vzroke iz svoje nepremicnine, ki bi potencialno lahko povzrocali znatnejšo škodo (Stvarnopravni zakonik, 2002). V uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje 43/18 pa najdemo mejne vrednosti, ki so definirane glede na obmocja. Spodnja tabela 4 prikazuje mejne vrednosti hrupa glede na obmocja. Za naš prispevek je relevantno obmocje tri, ki zajema stanovanjska naselja. V dnevnem casu je dovoljena maksimalna vrednost hrupa do 58 dBA,v nocnem casu pa do 48 dBA (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, 2018). Zakonodaja Avstrije ureja nivo hrupa toplotnih crpalk preko smernic za splošne emisije, ki pa se razlikujejo od regije do regije. Med pomembnejši standard spada ÖNORM S 5021, ki pa razlikuje emisije glede na namembnost zemljišca. Standard doloca da hrup v stanovanjskih naseljih ne sme preseci 55 dB in v nocnem casu 45 dB. Kot omenjeno se meje razlikujejo od regije do regije. Po zakonu o gradnji stavb se za meritev uporaba meja nepremicnine, ki pa se lahko tako kot nivo hrupa razlikujejo od regije do regije (Fumagalli in drugi, 2020). Podoben primer je tudi Švica, kjer državna standarda predpisujeta mejne kazalnike hrupa v dnevnem casu do 60 dB in nocno 45dB za stanovanjska obmocja. Primer bolj striktne uredbe je mesto Basel, ki predpisuje mejne kazalnike hrupa do 48dB cez dan in v nocnem casu 33dB. Mesto predpisuje, da vrednosti ne smejo biti nikoli presežene in merjenje hrupa toplotne crpalke se izvaja na 3m od toplotne crpalke (Fumagalli in drugi, 2020). 4.2 Analize ucinkov naložbe Ker prispevek v ospredje postavlja hrup je vecji del zajetih toplotnih crpalk tipa zra/voda za primerjavo pa smo vzeli tudi druga dva tipa zemlja/voda in voda/voda. Zajeli smo pet toplotnih crpalk tipa zrak/voda in po tri toplotne crpalke tipov zemlja/voda in voda/voda. Za namen prispevka so izbrane toplotne crpalke razlicnih proizvajalcev, ki imajo nazivno moc od 14 do 16 kWh. Tipa voda/voda in zemlja/voda imata manjšo nazivno moc, ker sta energenta, iz katerih se pridobiva toploto, bolj stabilna in posledicno crpalka ne potrebuje toliko energije za oddajo toplote v objekt. Spodnja tabela 5 prikazuje poimenovanje toplotnih crpalk. V prispevku A1 pomeni toplotno crpalko podjetja ORCA, A predstavlja toplotne crpalke tipa zrak/voda, B zemlja/voda in C voda/voda. Tabela 1: Oznacbe toplotnih crpalk Zrak/Voda Zemlja/Voda Voda/Voda A1 ORCA B1 Vaillant C1 Vaillant A2 Atlantic B2 Thermina C2 Thermina A3 Thermina B3 Kronoterm C3 Kronoterm A4 Fujitsu A5 Samsung Vir: Lasten vir 4.3 Energetski ucinki Energetske ucinke smo primerjali glede na nabor podatkov, ki smo jih pridobili iz produktnih in tehnicnih listov. Spodnja tabela prikazuje energetsko ucinkovitost toplotne crpalke zrak/voda. Razvidno je, da je v najvišjem energetskem razrede pri 35 ° C toplotna crpalka A1, pri ogrevanju na 55° C pa so enakovredne. Najvišjo sezonsko ucinkovitost ima s 163 % toplotna crpalka A4, sledi ji toplotna crpalka A1. Na letni ravni ima najnižjo porabo energije toplotna crpalka A5, to je 6939 kWh. Vse ostale toplotne crpalke imajo letno porabo nad 8000 kWh. Glede na COP in SCOP kazalnika izstopa crpalka A1, ki ima najvišjo pridobitev toplote glede na vloženo delo. Pri maksimalni temperaturi ogrevanja sanitarne vode so toplotne crpalke enakovredne, le A3 lahko doseže za 5° C višjo temperaturo v primerjavi z ostalimi. Kljub višjemu dosegu temperature za ogrevanje sanitarne vode pa je vnajnižjem energetskem razredu. Delovna obmocja so enakovredna, le toplotna crpalka A3 ima maksimalno temperaturo za 10° C višjo od ostalih. Zvocni tlak, ki ga zunanja enota toplotne crpalke oddaja, je najnižji pri toplotni crpalki A1, to je 62 dBA, najvišji pa pri toplotni crpalki A2 (69 dBA). Tabela 2: Energetska ucinkovitosttoplotne crpalke zrak/voda Kazalniki Enota A1 A2 A3 A4 A5 Nominalna grelna moc [kWh] 14 14 16 16 16 Energetski razred (35C/55C) A+++/ A++ A++/ A+ A++/ A+ A++/ A++ A++/ A+ Sezonska ucinkovitost pri ogrevanju prostorov [%] 157 148 152 125 110 Letna poraba energije [kWh] 8455 8041 8037 8757 6939 COP 4.70 4.18 4.6 4.15 4.26 SCOP 4.48 / / / 4.45 SANITARNA VODA Maksimalna temperatura [C] 60 60 65 60 60 Energetski razred A+ A B A A+ HRUP Zvocni tlak (zunanja enota) [dBA] 62 69 66 67 66 Vir: Lasten vir Najvišji energetski razred toplotne crpalke zemlja/voda dosegata pri temperaturi 35°C toplotni crpalki B1 in B2. Ti imata tudi najvišjo sezonsko ucinkovitost, ki je nad 200 %. Najnižjo letno porabo energije ima B1 4761 kWh, ko je pri B2 in B3, nad 5000 kWh letno. Vrednost COP je najvišja pri toplotni crpalki B1, vendar ni podatka o SCOP. SCOP je najvišji pri crpalki B2, to je kar 5,85. Razpon pri temperaturi delovnega obmocja je najvišji pri crpalkiB3. Podatki toplotnih crpalk voda/voda so zelo podobnipodatkom tipa zemlja/voda.Izstopa toplotna crpalka C3, ki ima boljše kazalnike ter nižjo elektricno porabo na letni ravni. Tabela 3: Energetska ucinkovitost toplotne crpalke voda/voda in zemlja/voda Kazalniki Enota B1 B2 B3 C1 C2 C3 Nominalna grelna moc [kWh] 13 12 11,8 12,2 12 10,8 Energetski razred (35C/55C) A+++ / A++ A+++ A++ / A++ A++ / A++ A+++ A++ / A++ Sezonska ucinkovitost pri ogrevanju prostorov [%] 212 224 188 212 224 234 Letna poraba energije [kWh] 4761 5836 5090 5721 5836 3662 COP 4,9 4,78 4,34 4,9 4,78 5,47 SCOP / 5,85 4,79 / 5,85 5,92 SANITARNA VODA Maksimalna temperatura [C] 65 65 / 65 65 / Energetski razred A A / A A / Vir: Lasten vir 4.4 Ekonomski ucinki Za ugotavljanje upravicenosti investicije v vsako toplotno crpalko smo naredili skupni in realni denarni tok. Na podlagi tokov smo naredili tudi analizo s staticnimi metodami upravicenosti projekta. Uporabili smo kazalnik rentabilnosti in donosnosti, metodo odplacilne dobe in aktualizirani dobicek na enoto naložbe. Staticne metode pa ne upoštevajo, kako se vrednost denarja spreminja skozi cas. Zato smo uporabili tudi dinamicne metode, kot so ekonomicnost, rentabilnost ali donosnost vseh sredstev, neto sedanjo vrednost, diskontirano odplacilno dobo in interno stopnjo donosnosti. Pri toplotnih crpalkah zrak/voda je izstopala crpalkaA5 (Samsung). Investicija prinaša 92,6 % donosa, povrne se pred zacetkom petega leta in na enoto vložene investicije prinaša 3,18 EUR. Kazalnik ekonomicnosti je 1,38, kar nam pove, da vec ustvarjamo, kot potrošimo. Neto sedanja vrednost je 9.920,9 EUR, torej je pozitivna in lahko vidimo, da so diskontirani prilivi višji od diskontiranih odlivov. Interna stopnja donosnosti se lahko dvigne na 13,51 %, kar pomeni, da bodo prilivi enaki odlivom. Diskontirana odplacilna doba je osem let. Vse toplotne crpalke tipka zrak/voda prinašajo prihodke, vendar se po kazalnikih ucinkovitosti uvrstijo slabše. Kot že omenjeno, se najbolje uvrsti crpalka A5 (Samung) sledijo, crpalke A2 (Atlantic), A4 (Fujitsu)in A1 (Orca). Kazalnikov crpalke A3 (Thermina) nismo opisali, sajje investicija nelikvidna. S stalno spreminjajocim se trgom smo naredili tudi simulacijo, kaj bi se zgodilo v primeru, da bi se odhodki v vsakem letu poslovanja povecali za 15 %. Sama razvrstitev najprimernejše toplotne crpalke bi ostala enaka, le kazalnikibi se poslabšali. Diskontirana odplacila doba se pri crpalki A5 premakne z osem na devet let. Ekonomicnost se spusti z 1,38 na 1,28, kar pomeni, da imamo še vedno vec prihodkov kot odhodkov. 4.5 Okoljski ucinki Okoljske ucinke toplotne crpalke najbolj zaznamo pri zmanjšanju izpustov CO2 v ozracje, toplotnih crpalkah tipa zrak/voda paje treba omenitiše delež hrupa, ki ga zunanja odda enota v okolje. V našem primeru smo v delu upoštevali zamenjavo starega sistema ogrevanja na kurilno olje s toplotno crpalko. V prilogi 2 je prikazano za koliko se zmanjša poraba elektricne energije, izpust CO2 in koliko to pomeni prihrankov v EUR. Razvidno je, da so najvišji elektricni prihranki in zmanjšanje doseženi pri toplotni crpalki zemlja/voda in voda/voda. Oba tipa toplotne crpalke imata tudi najvišjo ucinkovitost, kar te številke le potrjujejo. Prihranki pri porabi elektricne energije se pri toplotni crpalki zrak/voda gibljejo od 2.300 EUR do 2.600 EUR, prihranki pri drugih dveh tipih pa se zacnejo že pri 2.800 EUR in segajo do 3.200 EUR na letni ravni. Najvišji prihranek ima toplotna crpalka C3 voda/voda, najnižjega pa toplotna crpalka A4 zrak/voda (slika 2). Slika 2: Prihranek kWh v EUR Vir: Lasten vir Izpusti CO2 na letni ravni so najnižji pri tipu toplotne crpalke zrak/voda. Zmanjšanje CO2 je pri toplotnih crpalka zrak/voda najnižje pri toplotni crpalki A4, in sicer za 4.115 kg/CO2, in najvišje pri toplotni crpalki A5, za 4.606 kg/CO2. Najvišji prihranek pri drugih dveh tipih pa je pri toplotni crpalki C3, v višini 5.491 EUR, in najnižji pri toplotne crpalke C2, v višini 4.904 EUR (slika 3). Slika 3: Prihranek CO2 v EUR Vir: Lasten vir 4.6 Rešitve za zmanjšanje hrupa Poleg same karakteristike toplotnih crpalk je pomembna tudi postavitev v okolje. Vsaka postavitev je drugacna in jo pogojujejo razlicni dejavniki. Med najpogostejše dejavnike, na katere moramo paziti, sodijo oddaljenost spalnih prostorov, oddaljenost od sosedov, oddaljenost od hiše in možnih odbojnih površin, dostopnost zunanje enote, pred vetrom zašcitena lega in montaža na ustrezne temelje. (Prealpi, 2022). Zelo pomemben dejavnik je tudi lokacija oziroma prostor, kamor postavimo zunanjo enoto toplotne crpalke. Hrup se lahko zelo hitro poveca, ce so v bližini odbojne stene. Poleg tega je treba paziti pri lokaciji postavitve tudi zaradi pretoka zraka. Hrup pa se lahko poveca tudi zaradi nepravilnega delovanja komponent znotraj naprave. Tako na slovenskem kot tudi na tujih trgih je na voljo vec rešitev, ki zmanjšujejo hrup toplotnih crpalk. Pri naboru rešitev smo predpostavili, da je delovanje toplotne crpalke ustrezno in ni okvar. Možne rešitve, ki jih lahko uporabimo so pokrov toplotne crpalke in protihrupna zašcita (REMKO SWK), absorpcijski aluminijasti paneli, ekološke zašcitne ograje, kovinske, prosojne in betonske ograje, ''zvocne odeje'' za kompresor in dušilci vibracijin proti-vibracijske blazine. Predstavili smo nekaj rešitev, ki lahko znižajo hrup od 10 do 15 dB. Najcenejše so ekološke oziroma naravne zašcite, kot so drevesa, grmi ipd. Pri teh moramo paziti le na to, da kroženje zraka za delovanje toplotne crpalke ni ovirano. Samo vrednost hrupa zvišujejo tudi ovire, ki so postavljene of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture okoli zunanje enote, zato je najbolje da je teh cim manj. V primeru, da ovire obstajajo, je najbolje, da so takšne, ki absorbirajo hrup (slika 4). Slika 4: Zmanjšanje hrupa za 10 dBA Vir: Lasten vir 4.7 Izbira najprimernejše toplotne crpalke z metodo DEX Toplotne crpalke, med katerimi smo izbirali, so bile vse, ki smo jih obravnavali v ostalih izracunih. Obravnavane so bile na podlagi lastnosti, kot so cena, hrup, letna poraba energije, COP, sezonska ucinkovitost pri ogrevanju in doba vracanja investicije. Atributi so bili izbrani na podlagi rezultatov in ankete, s katero smo dobili vpogled v lastnosti, ki so pomembne za uporabnika. Tako smo dolocili, da imajo atributi letna poraba elektrike, COP in sezonska ucinkovitost vecjo težo kot hrup in doba vracanja. Najnižjo težo je imel atribut cena (slika 5). Slika 5: Odlocitveno drevo v DEXi Vir: Lasten vir V nadaljevanju smo vnesli podatke toplotnih crpalk, ki smo jih pridobili s produktnih listov in specifikacij. Razvidno je, da vse toplotne crpalke tipa zrak/voda razen crpalke A53stanejo vse do 15.000 EUR. Hrup in elektricna poraba energije sta primerna samo pri crpalki A5. Sezonska ucinkovitost je delno primerna pri crpalkah A1 in A3. Doba vracanja je neprimerna pri crpalki A3, saj je daljša od 15 let. Ostale so primerne ali neprimerne, ce upoštevamo dobo vracanja. Toplotne crpalke tipa voda/voda in zrak/voda ob upoštevanju dobe vracanja in cene izstopajo kot neprimerne. Na prvi pogled po barvni lestviciizstopata crpalki A5 in B1 (priloga 5). Ko smo vnesli vse vrednosti atributov in podatke toplotnih crpalk, nam je program DEXi podal razvrstitev. Kot primerne je predlagal toplotne crpalke A3, B2, B3, C1in C2. Te toplotne crpalke so imeli po dva ali tri neprimerne vrednosti. Kot delno primerne pa namje podal crpalki A1 in B1. A1 je toplotna crpalka zrak/voda, ki ima rdeco samo vrednost letne porabe energije. B1 je toplotna crpalka tipa voda/voda, ki ima vse vrednosti primerne ali delno primerne (slika 6). of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Slika 6: Stolpicen grafikon koncne ocene izbire predloge Vir: Lasten vir 5 Diskusija Mejne vrednosti v Sloveniji smo postavili za stanovanjska obmocja, v katerih je maksimalna vrednost cez dan 58 dB, ponoci pa 48 dB. Mejne vrednosti smo primerjali tudi z Avstrijo in Švico. Nobena od držav nima zakona za urejanje emisij toplotnih crpalk, vendar imajo dolocene mejne vrednosti. Razlika Slovenije z drugimi državami je, da znotraj regij dolocajo nižje in strožje omejitve in zahteve, katerih v Sloveniji nimamo. Na trgu lahko pridobimo kar nekaj najrazlicnejših rešitev za zmanjšanje hrupa. Iz intervjuja z ponudniki in tudi ankete za splošno populacijo pa se je prikazalo da stranke niso pripravljene placati še dodatno. Vsi internirani ponudniki pa niso omenili, da bi bil hrup sporen. Obravnavali smo vec razlicnih podrocij za izbor najprimernejše toplotne crpalke. Upoštevali smo energetski, ekonomski in okoljski vidik ter hrup. Pri vsakem vidiku so izstopali razlicni tipi toplotne crpalke, saj so bili opazovani drugi kriteriji. Za pridobitev najprimernejše smo uporabili vecparametrski model odlocanja DEX. Dolocili smo razlicne atribute z razlicnimi utežmi, ki smo jih dolocili na podlagi rezultatov ankete. Tako smo dolocili, da imajo atributi letna poraba elektrike, COP in sezonska ucinkovitost vecjo težo kot hrup in doba vracanja. Najnižjo težo je imel atribut cena. V program smo vnesli nabor toplotnih crpalk, ki smo ga naredili za naš primer. Program nam je kot rezultat podal neprimerne delno primerne toplotne crpalke. Kot delno primerne nam je podal crpalki A1 (ORCA) in B1 (Vaillant). A1 je toplotna crpalka zrak/voda, ki ima rdeco samo vrednost letna poraba energije. B1 je toplotna crpalka tipa voda/voda, ki ima vse vrednosti primerne ali delno primerne. A1 je toplotna crpalka podjetja ORCA z nazivno mocjo 14 kWh, B1 je toplotna crpalka podjetja Vaillant z nazivno mocjo 13 kWh. Z anketo in intervjuji smo ugotovili, da je hrup pomemben za ljudi in okolico. Pri intervjujih in s pregledom tožb smo ugotovili, da je zelo malo primerov, v katerih je bil hrup zunanje enote toplotne crpalke problematicen. Razlog za to je bodisi da hrup zunanjih toplotnih crpalk res ni motec bodisi da so fizicne osebe pri reševanju in dokazovanju preseženih vrednosti hrupa prepušcene same sebi. Kot smo že omenili, pa ljudje niso pripravljeni dodatno placati, da bi zmanjšali hrup toplotnih crpalk. S povecevanjem zavedanja pomena hrupa v vse gosteje naseljenih obmocjih in s števila prodaje toplotnih crpalk pa morajo proizvajalcipaziti na nivo hrupa in ga ustrezno zmanjšati. 6 Zakljucek Ugotovili smo, da je izbira toplotne crpalke specificna in odvisna od lokacije, kjer jo postavljamo. S pomocjo vecparametrske metode odlocanja DEX smo prišli do enakega spoznanja, saj so bili rezultati naših toplotnih crpalk oznaceni kot neprimerni oziroma delno primerni. Stem smo prišli do zakljucka, of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture da se bolj obrestujejo toplotne crpalke tipa zemlja/voda in voda/voda, seveda pri predpostavki, da ima kupec dovolj kapitala in ustrezen prostor za postavitev toplotne crpalke. Toplotne crpalke bojo s trendom narašcale na trgu zato je toliko bolj pomembna podpora pri sami odlocitvi nakupa in montaže. Strani države kot imate Avstrija in Švica pa bi potrebovali v Sloveniji strožjo zakonodajo, ki bi urejala mejne kazalnike hrupa kot tudi metodo kje in kako izvajamo meritve. Strožja zakonodaje se bi tudi ujemala s ciljem Slovenije, da dolgorocno zmanjšajo onesnaženost hrupa v okolju. Literatura in viri Eko sklad. (2022). Toplotne crpalke: Subvencija. Dostopno na naslovu: https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/toplotne-crpalke/toplotne­ crpalke-subvencija-2 WHITE PAPER: HEAT PUMPS & SOUND. Dostopno na naslovu: https://www.ehpa.org/fileadmin/user_upload/HEAT_PUMPS_AND_SOUND_-_WHITE_PAPER­ compressed.pdf DIREKTIVA. (EU) št. 2009/125/ES. Uradnilist Evropske unije št. 2009/125/ES, 2009 Uredba komisije (EU)št. 813/2013. Uradnilist Evropske unije št. 813/2013, 2013 Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19, 2018 Fumagalli R. in drugi (2020). Acoustic Signature of Heat Pumps. Dostopno na naslovu: https://heatpumpingtechnologies.org/publications/final-report-part-4-annex-51-acoustic-signatures-of-heat-pumps/ Prealpi. (2022). Postavitev zunanje enote toplotne crpalke -nasveti za optimalno delovanje (in zmanjšanje hrupa). Dostopno na naslovu: https://prealpi.si/postavitev-zunanje-enote-toplotne-crpalke/ Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Analysis of the value of the national currency and the value of the selling price of the product in the Republic of Croatia Iva Rankovic University of Nova Gorica, Faculty of Engineering and Management, Beograd, Serbia ivarankovic@gmail.com doc. dr. Drago Papler University of Nova Gorica, Faculty of Engineering and Management, Nova Gorica, Slovenia, drago.papler@guest.arnes.si Abstract Agriculture undoubtedly represents a large part of a national economy. The state of a country's agriculture is reflected in its entire economy, as well as its possibilities and opportunities for development and raising it to a higher regional or international level. It is from here that the basis for further love originates. An agro-economic analysis of the prices of agricultural products in the Republic of Croatia is presented. In addition to the movement of the price of the product, the national currency and the movement of its value in the observed period are also taken into account. In the course of the analysis, the observed indicators were identified as risks of the national economy, or also thanks to them, opportunities for the Republic of Hrvatska were observed. Key words: prices of agricultural products, national currency, movement of national currency, movement of prices, corelation analysis, currency risk, risk of price changes Analiza vrednosti nacionalne valute in vrednosti prodajne cene izdelka v Republiki Hrvatski Izvlecek Agriculture undoubtedly represents a large part of a national economy. The state of a country's agriculture is reflected in its entire economy, as well as its possibilities and opportunities for development and raising it to a higher regional or international level. It is from here that the basis for further love originates. An agro-economic analysis of the prices of agricultural products in the Republic of Croatia is presented. In addition to the movement of the price of the product, the national currency and the movement of its value in the observed period are also taken into account. In the course of the analysis, the observed indicators were identified as risks of the national economy, or also thanks to them, opportunities for the Republic of Hrvatska were observed. Kljucne besede: cene kmetijskih proizvodov, nacionalna valuta, gibanje nacionalne valute, gibanje cen, korelacijska analiza, valutno tveganje, tveganje spremembe cen 1 Introduction From an economic point of view, inflation can be measured by a set of indicators, but for the general population, inflation represents the price rise of a product that people often, often, wait for and daily buy. For this reason, for statistical analysis, two indicators are used -the real selling prices of products and the national currency. The question is: What is the relation between the trend of depreciation of a national currency (in the example shown, the currency used is the Croatian HRK) and inflation, as measured by the prices of certain products in the same economy (in the example, the producer prices of the market economy products). Does one take precedence over the other? Additionally, the indicators themselves represent the risks of a national economy, and in the case of the Republic of Croatia, the question arises: can the State be allowed to manage the currency risk and the risk to the selling price of the product? 2 Description of the reflection and literature review "The prices of products and services can change all the time. Inflation occurs when the prices of all goods and services are generally rising, not just the prices of food products. In other words, inflation reduces the value of the currency over time." (Central Bank of Europe, 2022.) What are the monetary policy focusses of one country, and in this case the Republic of Croatia, when it comes to the national currency or product prices, what are the goals? Is something purely left to market gestures, or are price changes perhaps as the result of political action by the state? Analysed timeframe represent period when Republic of Croatia became a member of EU, so can that be one political factor which can make impact on the value of national currency or values of products in time? (Nestic, 2008.) On the other hand, we can look at the whole economic problem from a different angle: currency risk. How does the economy of a country bear the risk of a change in the value of its national currency? This is, of course, a matter of financial market risks, which are taken by the banks, first of all the National Bank of Croatia, or by the monetary policy of the Republic. Monetary policy must take into account all market risks, currency, currency and price risks. Both indicators can be considered a risk from the point of view of a country. For the first part of the economic analysis, more published economic advice is included, as well as summaries of institutions and countries. The first part of the analysis concerns the analysis of the exchange rate of the national currency, which is then extended to the risk and opportunity part. The second part of the report relates to the change in the price of a product, most of the data on which is taken from the Eurostat database, where scientific articles are published that are more useful for currency valuation. On the spot, both indicators are dependent on correlation and regression analysis. 3 Materials and methods 3.1 Information In this paper economic analysis is based on most used parametars for statistical conclusions when it comes to one national economy – national currency and prices of agricultural products. 3.1.1 HRK currency -first indicator The first indicator that is useful is the value of the currency HRK. We want to see how the currency has appreciated in the period from 2010 to 2021. Note: the measurement period is based on the available data in the Eurostat database. 3.1.2 Poly-agricultural products -second indicator The semi-favourable products that are measured are divided into the following categories: • Polyadditional uses -rye, barley, oats and spelt • Voce -chanterelles, cherries, peaches and strawberries of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Once we have selected the product categories, we define a price index to calculate the real price. Note: the period of producer price changes for agricultural commodities is selected according to the available data in the Eurostat database. 3.1.3 Index price (IPPC) The deflator used in this calculation is the Index of producer selling prices of agricultural products, annual data (2015=100). The index is based on published data from the National Institute of Statistics of the Republic of Croatia. The deflator is used to convert nominal prices into real prices. Real producer prices of agricultural commodities are used for the correlation analysis with the HRK currency, as well as for the regression analysis. 3.2 Methodology Data types: weather series data Source of data: Eurostat, State Institute for Statistics of the Republic of Croatia. Index with a fixed base I t : ....= xt/ ..0 ·100 Symbols: t -an index for the value of the t-th benchmark, Xt -the data being compared, X0 -the data selected as the base or basis of comparison. Chain indexVt : ....= ..t/0 /xt-1/0 ·100 Symbols:Vt -chain index, xt /0 -the data being compared, xt 1/0 -the previous figure. Growth rate St : ....= (xt – xt-1) / xt-1 ·100 Symbols: St -growth rate, xt -the data being compared, xt 1 -the previous figure. Average growth rate S : ..= ..- 100 = (..- 1) ·100 Symbols: S -average growth rate. Results 4.1 Analysis of the HRK/EUR currency fluctuation This part calculates the change in the value of the HRK/EUR currency for the period from 2010 to 2021. Table 1 Fixed index and chain index for HRK/EUR for the period 2010-2021 Currency HRK/EUR It Vt Growth rate 2010 7.2891 100.000 2.06 2011 7.4390 102.056 102.056 1.11 2012 7.5217 103.191 101.112 0.76 2013 7.5786 103.972 100.756 0.74 2014 7.6344 104.737 100.736 -0.27 2015 7.6137 104.453 99.729 -1.06 2016 7.5330 103.346 98.940 -0.92 2017 7.4637 102.395 99.080 -0.61 2018 7.4182 101.771 99.390 0.00 2019 7.4180 101.768 99.997 1.62 2020 7.5384 103.420 101.623 -0.13 2021 7.5284 103.283 99.867 2.06 Source: Eurostat, 2022 Average growth rate: 0.29% Graph 1 Value of the currency HRK/EUR for the period 2010 – 2021 Source: Eurostat, 2022 4.2 Analysis of the price of the semi – inverted product In a longer economic analysis, in order to obtain a reasonable conclusion, we need to use real prices. Therefore, used deflator is PPI – Producer Price index, also taken from republic fond for statistics of Croatia Republic. The base year is 2015 (2015=100), but the calculations are made for the years 2012 to 2021. Table 2 IPPC, Croatia, 2015=100, State Institute for Statistics of the Republic of Croatia Year IPPC (2015=100) 2010 98 2011 105.5 2012 113.2 2013 106 2014 101 2015 100 2016 97.9 2017 102.4 2018 101.7 2019 102.5 2020 103 2021 116 Source: Eurostat, 2022 The second economic indicator we consider is the producer selling prices of agricultural products in the Republic of Croatia. According to the Eurostat database, absolute prices has been applied. Table 2 Calculation of the deflator for product category 1 – crop products, 2010 -2021. CROP PRODUCTS (rye, barley, oats, spelt) Year Nominal price Index price (IPPC) Real price It Vt 2010 155.49 98 158.6633 100.0000 2011 124.22 105.5 117.7441 74.2100 74.2100 2012 122.44 113.2 108.1625 68.1711 91.8624 2013 116.34 106 109.7547 69.1746 101.4720 2014 89.51 101 88.6238 55.8565 80.7471 2015 116.34 100 116.3400 73.3251 131.2740 2016 89.51 97.9 91.4300 57.6252 78.5886 2017 110.77 102.4 108.1738 68.1782 118.3132 2018 111.5 101.7 109.6362 69.0999 101.3519 2019 112.09 102.5 109.3561 68.9234 99.7445 2020 102.79 103 99.7961 62.8981 91.2579 2021 129.84 116 111.9310 70.5463 112.1597 Source: Croatian Bureau of Statistics, 2022 Table 3 Growth rate for the first product category – crop products, 2010 – 2021 Growth rate (%) Period 1 -2 -25.79 Period 2 -3 -8.14 Period 3 -4 1.47 Period 4 -5 -19.25 Period 5 -6 31.27 Period 6 -7 -21.41 Period 7 -8 18.31 Period 8 -9 1.35 Period 9 -10 -0.26 Period 10 -11 -8.74 Period 11 -12 12.16 Average growthrate: -3.12 Source: Croatian Bureau of Statistics, 2022 Average selling prices of agricultural commodities[HRK/100kg] -Agricultural commodities, 2010­2021. Graph 2 Nominal and real prices for the first product category, 2012-2021 Source: Croatian Bureau of Statistics, 2022 Table 4 Calculation of the deflator for the 2nd product category -fruit, 2012 -2021 FRUIT (sloes, cherries, peaches, strawberries) Year Nominal price Index price (IPPC) Real price It Vt 2012 569 113.2 502.6502 100.0000 2013 451 106 425.4717 84.6457 84.6457 2014 412.31 101 408.2277 81.2151 95.9471 2015 443.09 100 443.0900 88.1508 108.5399 2016 461.02 97.9 470.9091 93.6853 106.2784 2017 438.41 102.4 428.1348 85.1755 90.9166 2018 490.92 101.7 482.7139 96.0338 112.7481 2019 558.49 102.5 544.8683 108.3991 112.8760 2020 738.48 103 716.9709 142.6381 131.5861 2021 891.02 116 768.1207 152.8142 107.1342 Source: Croatian Bureau of Statistics, 2022 55 Table 5 Growth rate for the second product category -fruit, 2012 – 2021 Growth rate (%) Period 1 -2 -15.35 Period 2 -3 -4.05 Period 3 -4 8.54 Period 4 -5 6.28 Period 5 -6 -9.08 Period 6 -7 12.75 Period 7 -8 12.88 Period 8 -9 31.59 Period 9 -10 7.13 Average growthrate: 4.82 Source: Croatian Bureau of Statistics, 2022 Graph 3 Average selling prices of agricultural commodities, fruit 2012 – 2021 Source: Croatian Bureau of Statistics, 2022 When considering the first product category selected, crop products, the prices for the following products are filtered for an analysis from the database: rye, barley, oats and pearl barley. Thanks to the deflator from table 2, we can see from table 3, that for the period under consideration, the real producer selling price of opal is the same, or less than what we would have concluded on the basis of nominal prices alone. In other words, at the beginning of the period, the nominal price of the 2010 polish market was 155,49 HRK per 100 kg of product, but the real price in the same year was 158,66 HRK per 100 kg. At the point of the estimated period 2021. year, the nominal price of the estimated product yielded 129,84 HRK per 100 kg, but the real price of the same year yielded 111,93 HRK per 100 kg. However, we can see a downward trend in the price increase, with a decreasing trend of -3,12 %. When considering another selected product category -fruit, prices for the following products are filtered from the database: cherries, peaches, strawberries. Thanks to the deflator from table 2,which is used, we can see from table 4, that for the period under consideration the real producer selling price has risen, instead of drawing the wrong conclusion that it is only nominal prices that are being measured. In other words, at the beginning of the period, the nominal price of fruit in 2012 was HRK 569 per 100 kg of product, and the real price was actually HRK 502.65 per 100 kg in the same year. At the point in time 2021, the nominal price of the products measured was HRK 891.02 per 100 kg, while the real price for the same year was HRK 768.12 per 100 kg. So, we see a growing trend in price movement with an average rate of 4.82%. In the Republic of Croatia, according to the Eurostat database, absolute prices has been applied. 4.3 Correlation analysis The calculation is based on the Pearson coefficient for the measured values of the variables -the currency value and the real selling prices of the two product categories. For the calculation, the Pearson relation coefficient is used, taking into account the type of data dependency. Hypothesis: H0: r = 0, the value of the HRK currency is not linearly related to the real selling price of the agricultural products; H1: r . 0, the value of the HRK currency is linearly related to the selling price of the agricultural products; The calculation is based on the Pearson coefficient for the measured values of the variables -the currency value and the real selling prices of the two product categories. The calculation is based on the Pearson coefficient for the measured values of the variables -the currency value and the real selling prices of the two product categories. Table 6 Correlation analysis of the HRK currency and crop products for the period 2010 -2021 Year Price value of the currency HRK Real selling price of crop products (HRK) 2010 7.2891 27575.4208 2011 7.4390 27033.2034 2012 7.5217 26749.2721 2013 7.5786 26561.6341 2014 7.6344 26380.5931 2015 7.6137 26465.4504 2016 7.5330 26762.2461 2017 7.4637 27024.1301 2018 7.4182 27203.3647 2019 7.4180 27217.5789 2020 7.5384 26796.1371 2021 7.5284 26845.0135 Pearson's coefficient: -0.991446856 0.991446856 Source: Eurostat, Croatian Bureau of Statistics, 2022 57 Table 7 Correlation analysis of the HRK currency and fruit for the period 2012 -2021 Year Price value of the currency HRK Real selling price of fruits (HRK) 2012 7.5217 26749.2721 2013 7.5786 26561.6341 2014 7.6344 26380.5931 2015 7.6137 26465.4504 2016 7.5330 26762.2461 2017 7.4637 27024.1301 2018 7.4182 27203.3647 2019 7.4180 27217.5789 2020 7.5384 26796.1371 2021 7.5284 26845.0135 Pearson's coefficient: -0.992510389 0.992510389 Source: Eurostat, Croatian Bureau of Statistics, 2022 Considering that r=0.99 for the correlation in Table 6, we conclude that the change in the value of the HRK currency has had a significant impact on the real selling prices of crop products. Relative to the other two words, the correlation is strong. Considering that r=0.99 for the correlation in Table 7, we conclude that the change in the value of the HRK currency has had a significant impact on the real selling prices of fruit. Relative to the other two words, the correlation is strong. In both cases there is a negative correlation, which means that when the HRK currency is falling, prices are rising linearly. For both cases there is a negative linear correlation. 4.4 Regression analysis Regression analysis is used to establish the dependence between one independent variable and two dependent variables. They are defined as follows: X -value of the currency HRK (independent variable) Y 1-real selling price of crop products (variable variable) Y 2-real selling price of the fruit (variable variable) Hypothesis: H0: The change in the value of the HRK currency is reflected in the change in the real selling price of the agricultural commodity; Table 8 Regression analysis for economic indicators X, Y and Y1, for the period 2012 -2021 Year HRK currenc y price value -X Real selling price of semi-favourable yields (HRK) ­Y1 HRK currency price value ­X Real selling price of fruits (HRK) ­Y2 2010 7.2891 27575.4208 7.2891 2011 7.4390 27033.2034 7.4390 2012 7.5217 26749.2721 7.5217 355628.0110 2013 7.5786 26561.6341 7.5786 350482.0689 2014 7.6344 26380.5931 7.6344 345549.0033 2015 7.6137 26465.4504 7.6137 347603.0109 2016 7.5330 26762.2461 7.5330 355266.7744 2017 7.4637 27024.1301 7.4637 362074.1740 2018 7.4182 27203.3647 7.4182 366711.1253 2019 7.4180 27217.5789 7.4180 366912.6296 2020 7.5384 26796.1371 7.5384 355461.8634 2021 7.5284 26845.0135 7.5284 356583.2521 Source: Eurostat, Croatian Bureau of Statistics, 2022 Table 9 Regression analysis results The value of ß t statistics The value of ß t statistics Constanta 53260.8869 48.504486 23 Constanta 1096346.07 5 65.50347713 Y1 -3517.78135 -24.022720 97 Y2 -98357.1524 2 -44.22187874 AdjR2 0.98126356 AdjR2 0.99541652 2 F 577.091123 F 1955.57455 9 Source: Eurostat, Croatian Bureau of Statistics, 2022 Given that the coefficient of determination R2 =0.99, it can be said that 99% of the variance of the purchase value of the sale price is explained by the purchase prices changes of the value of the HRK currency. Given that the coefficient of determination R2 =0.99, it can be said that 99% of the variance of the purchase value of the sale price is explained by the purchase prices changes of the value of the HRK currency. Discussion of the problem To return to the problem possession. However, the issue of inflation, which is sweeping across the world, is having a drastic impact on all segments of the economy. Starting at the level of the individual, the idea was to establish a link between the exchange rate of the national currency of one country and the prices of certain products. In addition, what would be the risks identified within this economic analysis? Is there any opportunities for Republic of Croatia and how this national economy is dealing with this risks? 5.1 Risk factors and benefits and cost There are different types of risk that can affect the pro-forma values of the two indicators presented. They range from economic, market, political and social risks. Bearing in mind the indicators on which the economic analysis is based, it is inevitable to point out that they are in themselves a risk of an economy. In other words, currency risk and the risk of product price changes are of essential importance for the Republic of Croatia. Risk can be defined as the likelihood of unwanted results and consequences (Hefferman, 1996). Currency risk is the risk of losing money due to changes in exchange rates. This risk represents possible oscillations, i.e. deviations of the exchange rate of some currency around its expected mean value (Shappiro, 1991). Therefore, it is of great importance for the economy of a country to monitor the movement of the national currency and undertake activities to reduce risk to the smallest possible extent. of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture On the other hand, when we talk about the price of a product, it is also a risk in itself in the category of market risks. It is also possible to manage this risk, or reduce it, taking into account statistical calculations and regression models performed on certain types of products or services. By following the regression models, it is even possible to get a result of what to expect in the following period, if the sample itself is suitable. It is then right for a country to steer monetary policy in the right direction. As we discuss the benefits and costs of a careful economic analysis, we can focus on the economic projects of the European Union. EU regulations establish that the project that they are looking for funds must be the subject of an economic analysis of their macroeconomic impact on the sector of the economy to which they belong and the socio-economic situation of the country, region and the EU (Cupic, 2010). Therefore, in the presented case, the Republic of Croatia can harmonize the objectives of its monetary policy, if not achieve it, first of all through economic analyzes at the national level, and then at the regional and European Union levels. This is precisely the benefit of the economic analysis of these indicators, the opportunity to expand the national economy by participating in regional and world projects, as well as achieving cooperation with other members of the European Union. 5.2 Reflection On selected examples in the Republic of Croatia we can see that a large percentage of the variance, almost entirely, of the purchase value of the prices of the products is explained by the variance of the value of the currency HRK/EUR. Thus, there is a linear dependence between the value of the national currency and the value of the producer prices of the product. The same was also shown by the correlation analysis, which concludes that the value of the national cheese had a significant impact on the changes in the value of sales producer prices in the given period of 2010 -2021, i.e. 2012 -2021. year. Additionally, for the correlation and regression analysis, real prices are used, obtained by weighting nominal prices using the IPPC deflator, with the base year 2015, as calculated from the National Institute of Statistics of the Republic of Croatia. Inflation, which is being fed at world level, can only be controlled by adequate monetary policies in all countries, including the Republic of Croatia. It is obvious that the monetary policy of the Republic of Croatia in the given period was focused on other topics, while the currency was left to market movements. Considering that we are talking about agricultural products -crops and fruits, the prices were formed according to the national price. Conclusion On the basis of the previously prepared, it can be concluded a strong connection between the displayed parameters and how they affect each other -more precisely, the national currency on product prices. It is very clear that this linear connection goes in accordance with the national economy and politics of a country, as well as with world events on a larger level. In this example, the observed indicators were identified as risks in themselves, which is precisely the specificity of this analysis. In the future, this analysis can be used to upgrade and assess what the Republic of Croatia can expect and how to deal with these risks. References Monograph Heffernan, S. (1996). Modern Banking in Theory and Practice, Wiley, USA; Nestic D. (2008). Convergence of the price spread and its impact on inflation in Croatia, Institute of Economics, Zagreb, Croatia; of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Zlatar J. (2015). Currency risk protection instruments on the Croatian foreign exchange market, University of Split, Faculty of Economics, Split, Croatia; Shapiro A.(1992). Mulinational Financial Management, Boston, USA; Cipic M. (2010). Cost Benefit Analysis, Business start up center, Kragujevac, Serbia. Electronic sources Central European Bank, (https://www.ecb.europa.eu/ecb/educational/explainers/tell-me­ more/html/what_is_inflation.sl.html , 20.10.2022.) State Institute for Statistics of the Republic of Croatia, Field Indices of the Price of the Agricultural Commodity (2015=100), (https://web.dzs.hr/PXWeb/Table.aspx?layout=tableViewLayout1&px_tableid=IC11.px&px_path=Pol joprivreda,%20lov,%20%c5%a1umarstvo%20i%20ribarstvoCijene%20u%20poljoprivredi&px_langu age=hr&px_db=Poljoprivreda,%20lov,%20%c5%a1umarstvo%20i%20ribarstvo&rxid=9c3f73f4­ 1c24-4533-bf2d-52e57e8ea8e9 , 29.10.2022.) Eurostat database, ECU/EUR exchange rates versus national currencies, (https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/TEC00033/default/table?lang=en&category=ert.ert_bi l.ert_bil_eur , 28.10.2022.) Eurostat database, Selling prices of crop products (absolute prices) -annual price (from 2000 onwards) (https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/APRI_AP_CRPOUTAcustom_3562449/default/table? lang=en , 24.10.2022.) of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Ekonomija pretvorbe odpadkov v energijo v Bosni in Hercegovini Šaza Babic Bosnia and Herzegovina, babicsaz0@gmail.com doc. dr. Drago Papler School of Engineering and Management, Nova Gorica, Slovenia, drago.papler@guest.arnes.si Izvlecek Obravnavana je problematika ravnanja zodpadki v Bosni in Hercegovini. Ideja je delati na izboljšanju praks ravnanja z odpadki v regiji, da bi zmanjšali negativne ucinke na zdravje ljudi in tveganje onesnaževanja okolja v skladu z ustreznimi EU in nacionalnimi predpisi na podrocju ravnanja s trdnimi komunalnimi odpadki. Iz narejenih analiz lahko sklepamo, da je potrebno za ekonomsko mocnejšo državo posvetiti pozornost vsem virom energije, še posebej odpadkom in alternativnim virom, saj je prav od tega odvisna prihodnost države. Ugotovljeno je bilo, da je projekt izgradnje tovarne za pretvorbo odpadkov v energijo v Bosni in Hercegovini zelo izvedljiv in bi prinesel veliko koristi za državo Bosno in Hercegovino ter posledicno za sosednje države. Po izvedbi projekta se pricakujejo naslednje merljive koristi: zmanjšanje deponijskega prostora za odlaganje neobdelanih komunalnih odpadkov, kar ima za posledico podaljšanje življenjske dobe obstojecih odlagališc in s tem tudi stroške odlaganja predelave materialov in energije iz odpadkov, ki se lahko prodajo na trgu; zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zaradi preusmerjanja biorazgradljivih odpadkov z odlagališc in delne zamenjave fosilnih goriv, ki se uporabljajo za proizvodnjo toplote in elektricne energije. Kljucne besede: odpadki, onesnaževanje okolja, energija, fosilna goriva, SWOT analiza, statisticna analiza, analiza priložnosti, analiza tveganj, Cost Benefit analiza The economics of waste to energy in Bosnia and Herzegovina Abstract Discussed was the issue of handling waste in Bosnia. The idea is to work on improving waste management practices in the region in order to reduce the negative effects on human health and the risk of environmental pollution in accordance with the relevant EU and national regulations in the municipal solid waste management sector. From all the analyzes made, we can conclude that for an economically stronger country, it is necessary to pay attention to all sources of energy, especially waste and alternative sources, because the future of the country depends on this. It was found that the project of building a waste-to-energy plant in Bosnia and Herzegovina is very feasible and would of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture bring great benefits to the country of Bosnia and Herzegovina and, consequently, to the neighboring countries. After the implementation of the project, the following measurable benefits are expected to materialize: reduction of landfill space used for the disposal of untreated municipal waste, which results in an extension of the working life of existing landfills and therefore also of disposal costs recovery of ferrous materials and energy contained in waste that can be sold on the market; reduction of greenhouse gas emissions due to diversion of biodegradable waste from landfills and partial replacement of fossil fuels used for heat and electricity production. Key words: waste, environmental pollution, energy, fossil fuels, SWOT analysis, statistical analysis, opportunity analysis, risk analysis, Cost Benefit analysis Uvod Kot družba išcemo vire in jih uporabljamo za proizvodnjo in preprosto za življenje. Iz tega nastanejo odpadki. Nekaj jih lahko recikliramo, vendar vecina obicajno konca na odlagališcih, ki so lahko strupena za okoliško skupnost. To je tradicionalno, linearno gospodarstvo in cilj tega dela je predstaviti, kako ga lahko spremenimo v krožno gospodarstvo, kjer se energija reciklira v zanki oz. odpadki sami po sebi postanejo vir energije. Poudarek je na delu za cistejše okolje, evropska sredstva, cenejšo energijo, cistejše in bolj zdravo življenje, zmanjševanje števila brezposelnih. 1.1 Pregled razmer v Bosni in Hercegovini Bosna in Hercegovina (BiH) nima dovolj razvitega sistema zbiranja komunalnih odpadkov. Manjka sanitarnih odlagališc, veliko je divjih odlagališc, velikdel teh odpadkov konca v naravi. Tabela 1: Nastali komunalni odpadki, Bosna in Hercegovina 2019 Nastali komunalni odpadki (t) 1.228.309 Letna kolicina komunalnih odpadkov osebo (kg) na 352 Dnevna kolicina komunalnih odpadkov osebo (kg) na 0, 98 Vir: Komunalni otpad, 2019, 2 Kot vidimo, je Bosna in Hercegovina v letu 2019 proizvedla 1,2 milijona ton komunalnih odpadkov, kar je za 1,3 % manj kot v letu 2018. Prebivalec Bosne in Hercegovine je v letu 2019 v povprecju proizvedel 352 kg komunalnih odpadkov, kar je 3 kg manj. kot leta 2018. Podatki o izvoru zbranih komunalnih odpadkov kažejo, da se je najbolj povecal odvoz odpadkov v gospodinjstvih, in sicer za 2,1 %ali 15.000 ton vec v primerjavi z letom 2018. Trenutni trend kaže, da je treba storiti vec na podrocju preprecevanja nastajanja odpadkov, pa tudi znatno povecati stopnjo recikliranja v prihodnjih letih. Sistem ravnanja z odpadki v Bosni in Hercegovini »Pristojnosti za ravnanje z odpadki v Bosni in Hercegovini (BiH) so razdeljene med vec institucij na razlicnih ravneh. Po ustavi okolje ni temeljna pristojnost države BiH« (Cero, M., Silajdžic, I., Midžic Kurtagic, S., 2018, 109). Federacija Bosne in Hercegovine (FBiH) je sestavljena iz desetih kantonov in vsak ima svojo vlado ter sprejema lastne zakone in politike na podrocju ravnanja z odpadki, ki so v skladu s pravnim in strateškim okvirom FBiH. Odvoz odpadkov vecinoma poteka po dovoznem sistemu s 1100-litrskimi zabojniki. Nekatere obcine uporabljajo tudi 120/240-litrske zabojnike za zbiranje od vrat do vrat. Glavni prihodki za zbiranje, prevoz in odvoz odpadkov iz gospodinjstev so tarife, ki jih pobirajo komunalna podjetja in so obdavcene z DDV. Glavna možnost obdelave, ki je na voljo v državi, je odlaganje odpadkov. Strategije ravnanja z odpadki države priporocajo izvedbo regionalnih odlagališc za doloceno geografsko obmocje. Trenutno ima Bosna in Hercegovina 8 aktivnih regionalnih sanitarnih odlagališc. Skupno 53 obcin od 143 obcin v BiH trenutno odlaga na regionalna odlagališca. of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Slika 1: Trenutno stanje odlaganja odpadkov v vsaki regiji v Bosni in Hercegovini Vir: Ravnanje z odpadki v Bosni in Hercegovini, 2018 Kot je prikazano na sliki 1, je v BiH (Mostar, Konjic, Sarajevo, Tuzla, Doboj) namešcenih 5 sortirnih/locevalnih linij za sortiranje predhodno locenih suhih reciklabilnih ali mešanih odpadkov. V državi ni na voljo nobenih drugih možnosti za (pred)obdelavo odpadkov. Prikazana so tudi regionalna odlagališca Sarajevo, Livno, Mostar, Zenica, Bijeljina, Banja Luka, Prijedor i Zvornik. Prema podatkih, ki jih navaja Evropska agencija za okolje v dokumentu Ravnanje s komunalnimi odpadki v državah Zahodnega Balkana (2022), glavni razlog, zakaj številne obcine svojih odpadkov ne odlagajo na regionalna odlagališca, so visoki transportni stroški. Vsa ta odlagališca predstavljajo velik pritisk na zdravje ljudi, okolje in podnebne spremembe v smislu onesnaževanja, ki ga povzroca nenadzorovano odvajanje izcednih voda in bioplina. Zato je cišcenje odlagališcin sanacija zemljišc na lokaciji eden od prednostnih ukrepov. Ena od možnih rešitev bi bila izgradnja obrata, ki bi vse te odpadke uporabil za proizvodnjo energije. Poskušalo se je opredeliti možnost uspešnosti samega projekta, opredeliti financni pregled investicije, nato opredeliti dobicke, izgube, tveganja itd. Cilj opredelitve strateškega okolja je dolociti konkurenco, tveganja, priložnosti. za sodelovanje s podobnimi podjetjiitd. Ideja je zgraditi tovarno za pridobivanje energije z imenom GREEN FUTURE D.O.O. Tehnologija, ki je bila izbrana za cistejše pridobivanje energije iz odpadkov, je proces plazemskega uplinjanja. V tej aplikaciji plazemski oblok uplinja del odpadnih materialov, ki temeljijo na ogljiku, kot so trdni komunalni odpadki, blato, kmetijski odpadki itd., in ustvarja sinteticni plin, ki se lahko uporablja za proizvodnjo energije prek generatorjev batnih motorjev, plinskih turbin in kotlov. Del odpadnih materialov brez ogljika tvorita vitrificirano steklo in kovino za veckratno uporabo. 2.1 Izhodišce -Interesi udeležencev in vizija podjetja Tabela 2: Interesi udeležencev in vizija podjetja Št. Udeleženci Interesi udeležencev v organizaciji Kdo ima vpliv na organizacijo Kaj pravzaprav želijo? 1 Država Cistejše okolje, manj onesnaževanja, premik k novim trendom, evropska sredstva in številne druge prednosti. 2 Posamezniki/Prebivalstvo Cenejša energija, cistejše in bolj zdravo življenje, zadovoljstvo z napredkom in razmišljanjem v novo smer, nove zaposlitvene možnosti. 3 Lokalna vlada Zmanjšanje števila brezposelnih, reševanje enega vodilnih problemov države, zmanjšanje števila divjih odlagališc. 4 Druge države Primer dobre prakse npr. Švedska, ki ji je pred kratkim zmanjkalo odpadkov. Obstaja veliko virov, ki so pripravljeni podpreti takšne projekte. Vizija organizacije Vizija je postati uspešno podjetje, ki bo spodbudilo tudi druge, da zacnejo razmišljati v 'zelenem' smislu. To bo doseženo z izgradnjo platform, ki omogocajo decentralizirano uporabo energije iz pretvorbe odpadkov v biogoriva in druge biokemikalije visoke vrednosti na okoljsko, družbeno in ekonomsko trajnosten nacin. Vir: Lastni V tabeli 2 so predstavljeni interesi sodelujocih in vizija organizacije, ki jo je treba definirati že na zacetku, ce želi projekt imeti pozitiven rezultat, tj. rezultat, kije bil zaželen na zacetku. Jasno je, da na organizacijo vplivajo številni segmenti, kot so država, prebivalstvo, lokalna vlada in druge države. 2.2 Cilji, ukrepi in standardi uspešnosti Tabela 3: Matrika ciljev in meril za vrednotenje uspešnosti Cilji Ukrepi Standardi uspešnosti po letih 2022 2023 2024 2025 2026 Reševanje problematik e prevelikih divjih odlagališc Ravnanje z odpadki za ohranjanje kakovosti okolja. Predelava odpadkov s podrocja Tuzlanskega kantona Predelava odpadkov s podrocja Sarajevskeg a kantona Predelava odpadkov s podrocja Zenicko-Dobojskega kantona Predelava odpadkov z obmocja še 1 kantona Predelava odpadkov z obmocja še 1 kantona Zmanjšanje zastrupitve Zmanjšanj e odpadkov 15 % zmanjšanje 20% zmanjšanje 25% zmanjšanje 30% zmanjšanje 35% zmanjšanje tal in gnitja odpadkov v tleh. divjih odlagališc divjih odlagališc divjih odlagališc divjih odlagališc divjih odlagališc Povecanje Za lepšo in 10 % vec 15% vec 20% vec 25% vec 30% vec števila cistih bolj cistih cistih cistih cistih cistih površin urejeno zunanjost. površin površin površin površin površin Zamenjava Za Zamenjava Zamenjava Zamenjava Zamenjava Zamenjava tipicnih zmanjšanje 25% 30% 35% 40% 45% smetarskih škodljivih tovornih tovornih tovornih tovornih tovornih vozil z emisij vozil z vozil z vozil z vozil z vozil z elektricnimi elektricnimi . elektricnimi. elektricnimi . elektricnimi . elektricnimi . Skupno Skupna 1 skupno 1 skupno 2 skupni 3 skupna 4 skupna sodelovanje skladišca. Veliko podjetij bo želelo sodelovati v tem projektu, ker bo v korist vseh. skladišce skladišce skladišci skladišca skladišca Primer Ko bodo 1 novo 1 novo 2 nova 2 nova 3 nova dobre prakse ljudje videli prednosti zelenih rešitev, se bodo zaceli razvijati novi sistemi za "bolj zeleno" državo. podjetje podjetje podjetja podtjetja podjetja Vir: Lastni V tabeli 3 vidimo, da je primarna naloga reševanje problematike prevelikih divjih odlagališc, kar bo izvedeno na nacin, da bo organizacija v prvem letu delovanja izvajala predelavo odpadkov s podrocja Tuzlanskega kantona. Nato bo predvidoma vsako naslednje leto organizacija poskrbela za odpadke drugega kantona v BiH. Eden izmed ciljev je tudi zmanjševanje zastrupljenosti tal, kjer lahko vidimo, da se do konca leta 2025 pricakuje zmanjšanje divjih odlagališc za 35 %. Prav tako pricakujemo, da bomo do konca leta 2025 imeli približno 30 % vec cistih površin. Pomemben korak je tudi zamenjava vozil z notranjim izgorevanjem z elektricnimi vozili, s cimer bi obcutno zmanjšali škodljive emisije, prihranili denar in še bolj prepoznali strategijo podjetja, saj želi cim bolj ohraniti planet. Pricakuje se, da bo organizacija sodelovala s sosednjimi podjetji in da se bodo razvijala nova podjetja po vzoru GREEN FUTURE Tuzla. 2.3 SWOT analiza »Analiza SWOT je model strateškega nacrtovanja, ki organizacijam pomaga prepoznati podrocja, na katerih jim gre dobro, in podrocja, ki jih lahko izboljšajo, tako z notranjega kot zunanjega vidika« (Goggin, 1). Analiza SWOTnašega primera je prikazana spodaj. Tabela 4: SWOT analiza PREDNOSTI -Vlada podpira recikliranje in regeneracijo odpadkov -Vgradnja novih tehnologij za pripravo in predobdelavo odpadkov -Prvi tovrstni projekt v BiH -bo podprt iz evropskih skladov in okoljskih skladov -Zmanjšanje onesnaženosti in števila brezposelnih -Posodobitev logistike -prehod na elektricna vozila. SLABOSTI -Pomanjkanje specializiranega izobraževanja o odpadkih v energijo in povezovanje znanja med obema sferama -Pomanjkanje integrirane vrednostne verige odpadkov do energije -Nizek lokalni razvoj tehnologije za pridobivanje energije iz odpadkov -Financno draga naložba PRILOŽNOSTI -Visoka raziskovalna zmogljivost, zlasti zaradi povecanega financiranja EU za laboratorije. -Razpoložljivost mednarodnega financiranja -Industrija nenehno išce nizkocenovne kakovostne vire energije GROŽNJE -Pomanjkanje možnosti sofinanciranja podjetij in zadržanost podjetij pri financiranju raziskovalnih dejavnosti -Komunikacijske težave in vprašanja zaupanja med podjetji, vlado, raziskovalnimi institucijami. Vir: Lastni Pomembno je narediti SWOT analizo (tabela 4) in se vnaprej pripraviti na morebitne težave ter predlagati rešitve, še preden do težave sploh pride. Prednosti organizacije so številne, kot je možnost nadaljnjega izboljševanja tehnik in razvoja organizacije. Ena izmed zelo pomembnih prednosti je zmanjševanje števila brezposelnih, saj je na žalost brezposelnost v Bosni in Hercegovini zelo visoka, kar je eden od velikih problemov v državi. Nekatere prednosti so tudicisto okolje in cista voda. Ena od prednosti je tudi to, da na zacetku ne bi bilo konkurence, saj bi bil to prvi tovrstni projekt v Bosni in Hercegovini. Morebitne slabosti organizacije so lahko pomanjkanje subvencij in sredstev iz razvitejših držav ali problem zaupanja ljudi, ker gre za novtip organizacije, s katerim se ljudje doslej niso imeli priložnosti srecati. Obstaja tudi možnost, da bo zaradi vseh procesov, ki se bodo odvijali znotraj prostorov, v bližini tovarne veliko hrupa in možnost požara. Eden od velikih problemov v zvezi s polnjenjem elektricnih vozil je nezadostno število polnilnih postaj za le-te, saj v BiH še niso dovolj zastopane. 2.4 Nacrt strateških aktivnosti za program Tabela 5: Strateške aktivnostiprograma Leto Aktivnosti nosilca programa Aktivnosti drugih za program Prvo leto 1. Sodelovanje na sestankih 2. Predstavitev podjetja potencialnim donatorjem 3. Udeležba na seminarjih 4. Sklenitev partnerske zveze 5. Upoštevanje družbene odgovornosti 1. Udejstvovanje v okoljski ozavešcenosti 2. Ucinkovito in varno izvajanje storitev 3. Razmislek o nadaljnjih korakih in nadaljnjem napredku Druga leta 1. Skrb za odpadke in druge kantone od države z 'zelenimi' (elektricnimi/hibridnimi) vozili. 2. Optimizacija in spremljanje novih trendov na podrocju pretvorbe odpadkov v energijo 3. Razvoj novih konceptov, sodelovanje z okoliškimi podjetji, skupna skladišca in poslovna pomoc, saj je podjetje zgrajeno v korist vseh obcanov. 4. Izobraževanje 1. Sodelovanje z naravovarstvenimi organi ­pomoc pri razvoju cim vecjega števila organizacij za reševanje okoljskih problemov. 2. Treningi 3. Subvencije. 4. Zagotavljanje omrežja cenejše elektricne energije Vir: Lastni Tabela 5 prikazuje strateške zunanje dejavnosti programa družbe. Tu lahko vidimo 5 aktivnosti nosilca programa za prvo leto, nato aktivnosti ostalih zaposlenih v podjetju prav tako za prvo leto programa. V drugem delu tabele so aktivnosti nosilca programa ter aktivnosti ostalih zaposlenih za ostala leta poslovanja družbe. Izvajanje programa organizacije 3.1 Financne projekcije Površina objekta je okrog 1000m2. Cena na m2 za objekt in opremo je 3074,5 EUR. Skupna cena investicije znaša okrog 3.100.000 EUR. Po cenah predstavljenim v Statistiki cen elektricne energije (2022), znaša cena 1KWh energije okrog 0.6 EUR v Bosni in Hercegovini, na podlagi cesa je narejena tudi bilanca uspeha projekta. Tabela 6 Prihodki od prodaje proizvodov in storitev Vir: Lastni of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Tabela 7: Bilanca uspeha projekta Vir: Lastni V tabeli 7 vidimo projekcijo izkaza poslovnega izida družbe za predvidenih 8 let. Ekonomska doba se spreminja glede na vrsto investicije. Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi, 2008, str.11) navaja, da je predvidena ekonomska doba posameznih projektnih podrocij kot so energetika in industrija od 10-25 let. Vnašem primeru je pokazanih le 8 let. Del projekta placamo sami, drugi del pa s pomocjo kredita, ki smo ga najeli pri 2 bankah. Stroški so izracunani v skladu z realnimi stroški v državi Bosna in Hercegovina. Tabela prikazuje možne prihodke in odhodke projekta. Ta tabela je vodilo, kako naj podjetje posluje, torej kako naj se obnašajo poslovni prihodki in odhodki. 4 Diskusija Analiza problematike odpadkov v Bosni in Hercegovini je pokazala, da je na voljo veliko možnosti za rešitev tega problema, kot so recikliranje ali izgradnja tovarne za pridobivanje energije iz odpadkov. Študija je pokazala pozitivne ucinke predloga izgradnje elektrarne za pridobivanje energije iz odpadkov, ki bi prinesla številne koristi na številnih podrocjih. Kljucnega pomena je zmanjšanje števila brezposelnih, optimizacija celotnega procesa ravnanja s odpadki in ohranjanje narave. Za nadaljnje raziskave so odprte tocke izvedljivosti projekta, to je podrobnejša analiza pridobivanja sredstev, da bi bil projekt rentabilen. 5Zakljucek Iz vsega navedenega lahko sklepamo, da moramo za ekonomsko mocnejšo državo posvetiti pozornost vsem virom energije, še posebej odpadkom in alternativnim virom, saj je prav od tega odvisna prihodnost države. Problem vecine držav, tudi Bosne in Hercegovine, je, da ekonomska, okoljska in eticna ozavešcenost ni na zavidljivi ravni, kar ima za posledico nezaveden odnos do odpadkov kot energenta, tako da imamo danes vec tisoc divjih odlagališc in tako malo organiziranih sanitarnih odlagališc. Prav tako s tem mocno ogrožamo okolje, ki se ne zmore vec samo obnoviti, kot se je to dogajalo nekoc. Dejstvo je, da vecina držav nima zadostnega proracuna za vlaganje v obrate, kjer se odpadki pretvarjajo v energijo. Raziskave pa so pokazale, da se naložbe v takšne obrate z leti povrnejo. Na podlagi vseh analiz, narejenih v tem projektu, sem ugotovil, da je ta projekt zelo izvedljiv in bi prinesel veliko koristi za državo Bosno in Hercegovino ter posledicno za sosednje države. of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Literatura in viri Cero, M., Silajdžic, I., Midžic Kurtagic, S. Waste Management in Bosnia and Herzegovina (online). 2018. (citirano 9.10.2022). Dostopno na naslovu: 2018_wm_109-118_cero (vivis.de) Goggin,M. Conducting A SWOT Analysis In Project Management (online) (citirano 10.11.2022). Dostopno na naslovu: Conducting A SWOT Analysis In Project Management (clearpointstrategy.com) M. Pourali, Application of plasma gasification technology in waste to energy challenges and opportunities, 2009. Municipal waste management in Bosnia and Herzegovina, 2021. Electricity price statistics, 2022. Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi (online) 2008. (citirani 10.10.2022). Dostopno na naslovu: metodoloski del. dok. 4.pdf (eu-skladi.si) European environment agency. Municipal waste management in the Western Balkan countries (online) 2022. (citirano 11.10.2022). Dostopno na naslovu: Municipal waste management in the Western Balkan countries — European Environment Agency (europa.eu) Agencija za statistiku Bosne i Hercegovine. Komunalni otpad (online) 2019. (citirano 9.10.2022). Dostopno na naslovu: http://bhas.gov.ba/data/Publikacije/Saopstenja/2020/ENV_01_2019_Y1_0_BS.pdf of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Elektricna vozila postopno implementirati glede na infrastrukturo in nove proizvodne vire Jani Pavletic Univerza v Novi Gorici, Poslovno-tehniška fakulteta, Slovenija, janipavletic202@gmail.com doc. dr. Drago Papler Univerza v Novi Gorici, Poslovno-tehniška fakulteta, Slovenija, drago.papler@guest.arnes.si Izvlecek Prometni sektor je podrocje, ki se spreminja zaradi izpustov emisij toplogrednih plinov. Preverili smo trend narašcanja elektricnih avtomobilov in izgradnjo elektricnih polnilnic. Obravnavali smo trenutno stanje elektricne mobilnosti ter kakšno je razmerje med uporabo vozil, ki uporabljajo fosilna goriva kot primarno pogonsko gorivo ter vozili, ki za primarni pogon uporabljajo elektricni pogon. Spoznali smo tudi tipe elektricnih vozil ter kateri izmed teh prevladuje med koncnimi uporabniki oziroma je trenutno najbolj razširjen. Izdelali smo analizo stroškov elektricne energije z razlicnimi scenariji zamenjave avtomobilov z motorjem z notranjim izgorevanjem na avtomobile na elektricnipogon ter infrastrukturo za polnjenje elektricnih avtomobilov doma oziroma na javnih mestih. Za primerjavo avtomobilov z motorjem z notranjim izgorevanjem ter avtomobili na elektricni pogon smo uporabili metodo primerjalneanalize ucinkovitosti. Interesobcanovdo elektricnihavtomobilovsmo ugotavljalizanketno raziskavo. Z veckriterijsko analizo smo pripravili odlocitveni model z uporabo kriterijev cena, doseg, kapaciteta baterije, teža. Vpeljava elektricnih vozil vprometni sektor v Sloveniji bo postopna glede na razpoložljivo infrastrukturoelektricnih polnilnic, kipa je povezana zzagotavljanjemnovih proizvodnih virov. Kljucne besede: elektricna mobilnost, elektricna vozila, elektricna infrastruktura, elektrarna, proizvodnja, elektricna energija, statisticna analiza, deskriptivne statistike, korelacijska analiza, faktorska analiza Electric vehicles to be phased in according to infrastructure and new generation sources Abstract The transport sector is an area that is changing as a result of greenhouse gas emissions. We have looked at the trend towards more electric cars and the construction of electric charging stations. We looked at the current state of electric mobility and the relationship between the use of vehicles using fossil fuels as their primary propulsion fuel and vehicles using electric propulsion as their primary propulsion fuel. of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture We also looked at the types of electric vehicles and which of these is predominant among end-users or is currently the most widespread. We have developed an analysis of the cost of electricity, with different scenarios for the replacement of internal combustion engine cars by electric cars, and the infrastructure for charging electric cars at home or in public places. We used the comparative efficiency benchmarking method to compare ICE cars and electric cars. Citizens' interest in electric cars was gauged by means of a questionnaire survey. A multi-criteria analysis was used to develop a decision model using the criteria price, range, battery capacity, weight. The introduction of electric vehicles in the transport sector in Slovenia will be gradual, depending on the available infrastructure of electric charging stations, which is linked to the provision of new production resources. Keywords: electric mobility, electric vehicles, electric infrastructure, power plant, generation, electricity, statistical analysis, descriptive statistics, correlation analysis, factor analysis 1 Uvod Dandanes je ena izmed najbolj aktualnih tem globalno segrevanje in vpliv fosilnih goriv na okolje in naše vsakdanje življenje. Vedno bolj se zaradi problematike segrevanja in morebitnega primanjkljaja virov v bližnji prihodnosti vpeljuje sisteme, ki temeljijo na elektricni energiji, ki bi kaj kmalu lahko zamenjala obstojeco vrsto primarne energije, na kateriskorajda temeljijo naša življenja, fosilna goriva. Eno izmed podrocij, ki se zaradi globalnega segrevanja ter izpustov CO2 spreminja, je tudi prometni sektor. Z vpeljavo elektricne mobilnost želimo tako zmanjšati ogljicni odtis ter prispevati k cistejšemu okolju. Cilj Republike Slovenije je do leta 2030 zmanjšati kolicine emisijTGP za vsaj 40 % glede na emisije leta 1990. 2 Metodologija Za pripravo in obdelavo podatkov smo uporabili metodo statisticne analize, analize deležev, stroškovno oziroma financno analizo, primerjalno analizo, opravili smo tudi anketno raziskavo ter uporabili metodo korelacijske analize za obdelavo rezultatov iz anketne raziskavo. Z uporabo naštetih metod smo ugotavljali trenutno stanje e-mobilnost v Sloveniji, število avtomobilov z MNZ (motorjem z notranjim izgorevanjem), trend elektricnih avtomobilov in elektricnih polnilnic, delež uvoza fosilnih goriv za namen prometa, kolicino proizvedene elektricne energije v Sloveniji glede na primarni vir, potrebna kolicina energije za ukinitev uvoza fosilnih goriv za namen prometa ter stanje gospodinjstev v Sloveniji. 3 Rezultati 3.1 Stanje gospodinjstev v Sloveniji (povprecni dohodki, št. avtomobilov) V tabeli 1 so predstavljeni povprecni dohodki na gospodinjstvo v letu 2021. V letu 2021 smo imeli v Sloveniji 2.108.977 prebivalcev in 859.782 gospodinjstev, povprecno število prebivalcev na gospodinjstvo pa je znašalo 2,45. Povprecni dohodek na clana gospodinjstva je v vseh petih kvintilih znašal 10.987 EUR, povprecni letni dohodki na gospodinjstvo pa so ob povprecju 2,45 tako znašali 26.919 EUR (SURS, 2022, lastni izracuni). Tabela 1: Povprecni dohodki na gospodinjstvo v letu 2021 Leto 2021 Kvintilni razred – SKUPAJ 1. kvintil 2. kvintil 3. kvintil 4. kvintil 5. kvintil Povprecni dohodek na clana gospodinjstva (EUR) 10.987 5.632 8.113 9.978 12.315 18.899 Število gospodinjstev Število prebivalcev Povp. velikost gospodinjstva 859.782 2.108.977 2,45 Povprecni dohodki na gospodinjstvo (EUR) 26.919 Vir: povzeto po SURS, 2022; lastniizracuni Leta 2021 registriranih 1.192.878 lahkih vozil. Ob številu 859.782 gospodinjstev leta 2021 znaša povprecno število registriranih avtomobilov na gospodinjstvo 1,38 avtomobila. Ob povprecni nabavni ceni avtomobila z MNZ motorjem 17,256 EUR tako strošek na gospodinjstvo znaša 23.813 EUR, kar predstavlja 88,46 % povprecnih dohodkov na gospodinjstvo. Povprecna nabavna cena elektricnega avtomobila znaša 40.289 EUR oziroma bi tako na gospodinjstvo strošek nakupa znašal 55.598 EUR oziroma 206,5 % povprecnih dohodkov. V tabeli 2 je prikazana primerjava povprecnih dohodkov s povprecno ceno avtomobilov zmotorjem z notranjim izgorevanjem (MNZ) ter elektricnih vozil (EV). Tabela 2: Primerjava povprecnih dohodkov s povprecno ceno avtomobilov z MNZ motorjem in EV (elektricnih vozil) Povprecni dohodki na gospodinjstvo Povprecna cena avtomobila z MNZ motorjem Povprecna cena elektricnega avtomobila 26.919 EUR 17.256 EUR 40.289 EUR Povprecno število vozil na gospodinjstvo 1,38 64,1 % 149,7 % Strošek nakupa novega vozila z MNZ motorjem na gospodinjstvo 23.813 EUR 55.598 EUR Delež povprecnih dohodkov 88,46 % 206,5 % Vir: povzeto po SURS, 2022;Kmetic, 2022;lastni izracuni 3.2 Življenjska doba baterije Pri podjetju Geotab Inc. iz Kanade so razvili program za sledenje degradacije baterije pri elektricnih avtomobilih (Electric Vehicle Battery Degradation Tool) pri uporabnikih v njihovi mreži. V njihovi mrežiimajo 6300 elektricnih avtomobilovter 21 razlicnih modelovle-teh, iz katerih merijo degradacijo baterije. Po njihovih podatkih je povprecna degradacija baterije pri spodnjih modelih znašala 2,3 % na leto. Tocnihpodatkovgledemenjave baterije šenina voljo, sajjevsakprimerspecificenin je znanih premalo podatkov, da bi lahko dolocili tocen strošek menjave baterije (EUR / kWh), je pa moc zaznati trend upadanja stroška menjave elektricnebaterije na kWh. Leta 2013 je ta strošek znašalpribližno 704 EUR / kWh, leta 2021 pa 136 EUR / kWh (Henze, 2021, lastni izracuni), kar predstavlja 80,7 % upad cene stroška menjave baterije v 8 letih. To pomeni, da bi po tej tarifi strošek menjave baterije pri najbolj prodajanemu elektricnemu avtomobilu vletu 2021 vSloveniji (Volkswagen ID.4) znašal 10.472 EUR, kar je prikazano v tabeli 3. Tabela 3: Strošek menjave elektricne energije Model Kapaciteta (kWh) baterije Cena kWh) menjave (EUR Strošek menjave baterije EUR Volkswagen ID.4 77 136 10.472 Vir: povzeto po Henze, 2021, lastni izracuni Po podatkih Statisticnega urada Republike Slovenije je prebivalec Slovenije na vsakodnevnih poteh v avtomobilu vletu 2021 prevozil povprecno 5.700km. Ce upoštevamo, da proizvajalci za svoje modele ponujajo vsaj 160.000 kilometrov garancije, pomeni, da bi lahko v tem pogledu avto vozilipribližno 28 let. Baterija se smatra kot unicena oziroma neuporabna iz vidika garancije, ko kapaciteta baterije pade pod 70% izhodišcnepolnilne zmogljivosti. Ob stopnji degradacije baterije 2,3 % (Argue, 2020) na leto pomeni, da to stopnjodosežemov16. letunjenega delovanja. Vecinaponudnikovsvojo garancijovletih ponuja 8 let, kar pomeni da ob povprecnih prevoženih kilometrih v Sloveniji (5.700 km v letu 2021 – SURS, 2022) in casu degradacije baterije, bi vecina uporabnikov morala baterijo zamenjati na lastne stroške. 3.3 Proizvodnja elektricne energije v Sloveniji Najvec elektricne energije je bilo proizvedene iz jedrske energije, in sicer 5.705,951 GWh (35,92 %), sledita ji hidro energija s 4.996,500 GWh (31,45 %) ter energija iz termoelektrarn s 4.772,767 GWh (29,73 %). Proizvodnja energije iz drugih virov je znašala 458,465GWh (2,88%) (SURS, 2022; lastni izracuni). Slika 1: Trend gibanja cen menjave baterije EUR/kWh Vir: povzeto po Henze, 2021; lastniizracun Vtabeli4 je predstavljena povprecna porabaelektricne energije vkWh in EUR vgospodinjstvih za leto 2021. Cena elektricne energije je za gospodinjstva po ceniku D2 (cena za porabo med 2.500 – 5.000 kWh) znašala 0,168 EUR / kWh. (MzI, 2022). Gospodinjski odjem je leta 2021 znašal 3.665 GWh energije (Agencija za energijo,2022), karprištevilu 859.782 gospodinjstevvSlovenijinanesepribližno 4.263 kWh na leto Ob cenielektricne energije 0,168 EUR/kWh pomeni, da je vsako gospodinjstvo za elektricno energijo v letu 2021 porabilo 716,14 EUR oziroma 2,66 % svojih povprecnih dohodkov. Tabela 4: Povprecna poraba elektricne energije v kWh in EUR v gospodinjstvih Leto 2021 Cena (EUR / kWh) Povprecna poraba na gospodinjstvo EUR Delež porabe dohodkov za elektricno energijo v % Povprecna poraba na gospodinjstvo kWh 0,168 716,14 2,66 4.263 Skupna poraba el. energije v gospodinjstvih v GWh 3.665 Vir: povzeto po SURS, 2022; MzI, 2022; lastni izracun 3.4 Uvoz fosilnih goriv v Sloveniji za namen transporta Tabela 5: Napovedana kolicina uvoženega dizla in NMB v litrih za leto 2021 Vrsta goriva Energijska vrednost Gostota Vrednost Enota Vrednost Enota Dizel (D-2) 42,60 MJ / kg 0,845 kg / l Dizel (D-2) 42,60 MJ / kg 1,183 l / kg Motorni bencin 43,85 MJ / kg 0,744 kg / l Motorni bencin 43,85 MJ / kg 1,344 l / kg Napovedana poraba dizla v prometnem sektorju leta 2021 Napovedana poraba neosvincenega motornega bencina v prometnem sektorju 2021 Vrednost Enota Vrednost Enota 1121,9 1000 ton 301,5 1000 ton 1.121.900.000 Kg 301.500.000 kg Napovedana poraba dizla v prometnem sektorju leta 2021 v litrih Napovedana poraba neosvincenega motornega bencina v prometnem sektorju 2021 v litrih 1.327.207.700 405.216.000 Vir: Povzeto po Uradnilist RS, št. 103/07 –Priloga 1, 2007;lastni izracun Tabela 5 prikazuje napovedano kolicino uvoženega dizla in neosvincenega motornega bencina v litrih za leto 2021. V letu 2021 je bila napovedana poraba dizelskega goriva 1121,9 kt, neosvincenega motornega bencina pa 301,5 kt. Pri gostoti dizelskega goriva 0,845 kg / l tako dobimo 1.327.207.700 litrov dizla, medtem znaša uvoz neosvincenega motornega bencina pri gostoti 0,744 kg / l skupaj 405.216.000 litrov. Predviden skupen uvoz dizelskega in neosvincenega motornega goriva v letu 2021 v litrih znaša 1.732.423.700 litrov. 3.5 Predvidena dodatna poraba elektrike v gospodinjstvih Tabela 6 prikazuje predvideno porabo fosilnih goriv v prometnem sektorju za leto 2021. Predvidena poraba dizla je znašala 1.327.207.700 litrov, predvidena poraba neosvincenega motornega bencina v prometnemsektorjuza leto2021 paje znašala405.216.000 litrov. Skupajje torejpredviden uvozgoriva v letu 2021 za prometni sektor znašal 1.732.423.700 litrov. Povprecna poraba najbolj prodajanega modela avtomobila z MNZ motorjem znaša 5,5 l / 100 km, medtem ko najbolj prodajani elektricni avtomobil Volkswagen ID.4 v 522 kilometrih porabi 77 kWh energije. To pomeni, da Volkswagen ID.4 v 100 prevoženih kilometrih porabi 14,75 kWh energije. Ob povprecni porabi najbolj prodajanega modela avtomobila z MNZ motorjem(5,5 l/100 km) ta kolicina goriva znaša dovolj za 31.498.612.727 kilometrov. Ce biželelienako razdaljo prevozitizelektricnimavtomobilovs porabo 14,75 kWh energije na 100 km, bi za to porabili 4.646.045.377 kWh energije. Ce bi želeli elektricne avtomobile polniti izkljucno doma, terželeliprevozititakšno število kilometrov, bitopomenilododatno porabo5.404kWh elektricne energije na gospodinjstvo. Povprecnaporaba energije na gospodinjstvo znaša približno 4.263 kWh. Vprimeru 100 %prevoženih kilometrovna elektricnipogon pomenipovprecno povišanje porabe elektricne energije na gospodinjstvo za 226,74 %, iz 4.263 kWh na 9.667 kWh. Tabela 6: Napovedana poraba dizla in neosvincenega bencina za promet v letu 2021 Napovedana poraba dizla v prometnem sektorju leta 2021 v litrih 1.327.207.700 Napovedana poraba neosvincenega motornega bencina v prometnem sektorju 2021 v litrih 405.216.000 SKUPAJ 1.732.423.700 Prevoženih kilometrov ob porabi 5,5 l / 100 km 31.498.612.727 Porabljena energija za prevoz 31.498.612.727 kilometrov v kWh 4.646.045.377 Dodatna poraba na gospodinjstvo v primeru 100 % polnjenja doma 5.404 kWh Vir: Povzeto po MzI, 2021; lastni izracun 3.6 Analiza e-mobilnost v Sloveniji Do danesimamo vSlovenijiprek1.000 javnih ACin DCPEV(polnilnic elektricnih vozil; Zorec, 2022). Najvec polnilnic lahko najdemo na Petrolovi spletni strani ter interaktivnem zemljevidu Gremo na elektriko. Petrol ima v svoji mreži približno 143 polnilnic s 428 prikljucki, mreža elektricnih polnilnic Gremo na elektriko pa približno 297 polnilnic ter 473 prikljuckov. V Sloveniji imamo približno 39.000 kilometrovjavnega cestnega omrežja, kar pomeni, da imamo 1 polnilno postajo za polnjenje elektricnih avtomobilov na vsakih 39 kilometrov (MzI, 2022; lastni izracuni). Slika 2 prikazuje trend narašcanja števila elektricnih avtomobilov ter javnih ACin DCPEV vSloveniji med letoma 2016 in 2022. Leta 2016 smo imeli registriranih približno 474 javnih polnilnic ter 457 elektricnih avtomobilov, kar pomeni, da je bilo takrat razmerje elektricnih avtomobilov ter elektricnih polnilnih postaj skorajda 1:1. Do leta 2021 pa je bilo v Sloveniji že približno 800 polnilnic ter 5.413 elektricnih avtomobilov, kar pomeni, daseje razmerje spremenilo na1:6,76 oziroma imamo 1 polnilno postajo na 6,76 elektricnih avtomobilov(Zorec, 2022, lastniizracuni). Slika 2:Trend polnilnic AC/DC ter elektricnih avtomobilov v Sloveniji med letoma 2016 in 2022 Vir: Povzeto po SURS, 2022; Zorec, 2022;lastni izracuni 3.7 Stroškovna analiza najbolj prodajanega avtomobila z MNZ motorjem ter elektricnim avtomobilom v letu 2021 Pri polnjenju elektricnega vozila Volkswagen ID.4 smo upoštevali tarifo polne registracije ter cas polnjenja od 0 –80 %pri enosmernemtoku pri moci elektricnepolnilnice 135 kW, ter nato šepolnjenje od 80 –100 %pripolnilnici zizmenicnimtokompri mocipolnilnice 11 kW. Pripolnjenju tega modela na polnilnici z mocjo 11 kW znaša celoten cas polnjenja 7 ur in 30 minut, torej znaša hitrost polnjenja 1 kWh na5,84 minute. Na mocnejši135 kW setorej napolni 61,6 kWh po tarifi 0,66 EUR / kWh ter še preostanek15,4 kWh na polnilnici zmocjo 11 kW po tarifi 0,29 EUR / kWh. Kot je prikazano v tabeli 7, znaša skupen strošekpolnjenja od 0 – 100 % pri modelu Volkswagen ID.4 40,656 EUR (0 – 80 %) + 4,466 EUR (80 – 100 %), skupaj 45,12 EUR (0 – 100 %) (lastni izracuni). Tabela 7: Stroškovna analiza Renault Clio TCe 90 in Volkswagen ID.4 Vir: Lastniizracuni Renault Clio TCe 90 Volkswagen ID.4 Nabavna cena 16.250 EUR Nabavna cena 50.215 EUR Vir energije Neosvincen motorni bencin Vir energije Elektricna energija Doseg 764 km Doseg 522 km Kapaciteta vira pogona 42 litrov Kapaciteta vira pogona 77 kWh Strošek polnjenja kapacitete vira 0 – 100 % 60,06 EUR Strošek polnjenja kapacitete vira 0 – 100 % 45,12 EUR Strošek prevoženega kilometra 0,0786 EUR Strošek prevoženega kilometra 0,0864 EUR Cas polnjenja 0 – 100 % 00:01:10 Cas polnjenja 0 – 100 % 1:59:00 3.8 Analiza DEXi elektricnih vozil Hyundai Ioniq 5, Peugeot e-2008, Volkswagen ID.4 ter Tesla Model 3 DEXi je racunalniški program za vecatributno odlocanje. Namenjen je interaktivnemu razvoju kvalitativnih vecatributnih odlocitvenih modelov in vrednotenju možnosti. To je koristno za podporo pri odlocitvenih nalogah, kjer je potrebno izbrati doloceno možnost iz množice možnosti, da bi zadovoljili cilje odlocevalca. Pri modelu z vec atributi gre za hierarhicno strukturo, ki predstavlja dekompozicijo odlocitvenega problema na podprobleme, ki so manjši, manj zapleteni in morda lažje rešljivi kot celoten problem (Bohanec, 2015). Za namen raziskave smo izbrali 4 elektricna vozila – Hyundai IONIQ 5, Peugeot e-2008, Volkswagen ID.4 ter Tesla Model 3 –ki smo jih ocenili na podlagi štirih lastnosti, to so: • cena, • domet, • moc baterije in • teža. Slika 3: Primerjava razlicic izbranih modelov – Hyundai IONIQ 5, Peugeot e-2008, Volkswagen ID.4 ter Tesla Model 3 Vir: Lasten vir Po vnosu vrednosti k vsakemu atributu ter upoštevanju uteži nam je program DEXi prikazal oceno elektricnih avtomobilov izbranih modelov. Med neprimerne izbire spadata Hyundai IONIQ 5 ter Peugeot e-2008. Hyundai IONIQ 5 ima izmed štirih atributov kar 2 neprimerna (cena in teža), enega delno primernega (moc baterije)terenega primernega (doseg). Peugeot e-2008 ima kar 3 delno primerne atribute (cena, doseg ter teža) ter enega neprimernega (moc baterije). Kljub temu, da ima Peugeot e­2008 samo 1 neustrezen atribut, imata cena terdometvecjo težnjo in je zato DEXitaelektricniavtomobil oznacil kot neprimeren. Med delno primerne avtomobile spadata Volkswagen ID.4 ter Tesla Model 3. Kljub temu, da ima Volkswagen ID.4 2 neustrezna (cena in teža) in 2ustrezna (domet in moc baterije) atributa, ga je DEXi oznacil kot delno primeregan, saj imata atributa cena (neustrezno) in domet (ustrezno) vecjo težnjo. Od vseh štirih izbranih je DEXi oznacil Tesla Model 3 kot najprimernejši avtomobil (oznacen kot delno primeren, saj ima 2 atributa oznacena kot primerna (doseg in moc baterije), 1 delno primeren atribut (teža) ter 1 neprimeren atribut (cena). Ker teža modela Tesla Model of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture 3 spada v kategorijo delno primeren, teža modela Volkswagen ID.4 pa kategorijo neprimeren, je Tesla Model 3 od vseh štirih avtomobilov najprimernejši. 4 Diskusija Trenutna poraba elektricne energije v gospodinjstvih znaša približno 4.263 kWh energije. Ob predpostavki, da bi vse avtomobile z MNZ motorjem nadomestilielektricni avtomobili, bi to pomenilo potrebo po dodatni proizvodnji 4.646 GWh energije, kar znese približno dodatnih 5.404 kWh energije oziroma skupno 226,74 % povecanje porabe energije. Ob trenutnih kapacitetah, proizvodnji in zmogljivosti našega omrežja, scenarij o 100 % vpeljavi elektricnih avtomobilov niuresnicljiv. V porastu sta tako trend postavitve elektricnih polnilnic kot tudi prodaje elektricnih avtomobilov, saj smo leta 2016 imeli474 elektricnih polnilnicin457 elektricnih avtomobilov, do koncaleta 2021 pasmo imeli že vec kot 800 polnilnic ter 5.413 elektricnih avtomobilov. Poleg elektricnih avtomobilov se povecuje tudištevilo hibridnih avtomobilov. Leta 2015smo imeli vSloveniji1.359, konec leta 2021 pa že 16.045. Kljub trendu pa je Slovenija na slabipotiod uresnicitve ciljev, ki so do leta 2030 prepoloviti uporabo avtomobilov s »konvekcijskim gorivom« v mestih, ter tako zmanjšati kolicine emisij TGP za vsaj 40 % glede na emisije leta 1990. (Agencija za energijo, 2022). V letu 2021 so povprecni dohodki na gospodinjstvo znašali 26.919 EUR. Povprecen dohodek na clana gospodinjstva je znašal 10.987 EUR, povprecno paje slovensko gospodinjstvo štelo 2,45 prebivalca. V povprecju je slovensko gospodinjstvo porabilo za 4.263 kWh elektrike, za katero so odšteli716,14 EUR oziroma 2,66 % od povprecnih prihodkov. Vsako gospodinjstvo je imelo tudi 1,38 avtomobila. Najbolj prodajani avtomobil leta 2021 je bil Renault Clio TCe 90, medtem ko je bil med elektricnimi avtomobili najbolj prodajan model Volkswagen ID.4. Glede na doseg, porabo in ceno pogonskega goriva, znaša strošek prevoženega kilometra modela Renault Clio TCe 90 0,0786 EUR. Ob predpostavki, da elektricni avtomobil Volkswagen ID.4 polnimo samo na javnih polnilnicah, znaša strošek prevoženega kilometra 0,0864 EUR, oziroma 9,92 % vec kot pri modelu Renault Clio TCe 90. V primeru 100 % polnjenja vozila doma, pa znaša strošek prevoženega kilometra 0,0212 EUR. Po metodi DEXi smo ugotovili, da noben izmed avtomobilov glede na dane zahteve glede cene, dometa, kapacitete baterije ter teže ne dosega stanja »zelo primeren«. V povprecju najbolj prodajani elektricni avtomobili v letu 2021 stanejo kar 40.289 EUR, medtem ko najbolj prodajani modeli z MNZ motorjem v letu 2021 stanejo 17.256, oziroma kar 233,47 % manj. 5 Zakljucek V trenutnem stanju Slovenija še ni pripravljena na 100 % implementacijo elektricnih vozil. Poleg energetske problematike je tukajševprašanje percepcije ljudi –aliso na prihod elektricnih avtomobilov pripravljeni, ekonomsko vprašanje – koliko ljudi si lahko elektricnih avtomobil ob takšnih cenah sploh privošci ter ali so jih sploh pripravljeni sprejeti. Implementacijo bibilopotrebno opravitivvecfazah, vkaterihbipostopoma ukinjaliuvozfosilnihgoriv za namen transporta ter povecevali proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije ter iz naslova jedrske energije. V teh fazah bi bilo tudi potrebno pripraviti akcijski nacrt prodaje elektricnih avtomobilov. Predlog bi bil znižati davcno stopnjo iz 22 % na 9,5 %, tako kot se je to zgodilo pri regulaciji cen elektrike in plina zaradi energetske draginje (MzI, 2022; Uradni List RS, št 95/2022). Za lažjo cenovno dostopnost bi predlagali tudi zakonsko urediti dodeljevanje subvencij za nakup elektricnega avtomobila, da subvencijo dobi vsak, ki se za nakup elektricnega avtomobila odloci. V trenutnem stanju preko EKO Sklada subvencije predstavljajo regulatorno tveganje, saj ni nujno receno, da bomo subvencijo ob nakupu elektricnega avtomobila tudi dobili. Poleg subvencij pa bi predlagali tudi regulacijo maksimalnih cen na elektricnih polnilnicah, saj ob obstojecih cenah in 100 % polnjenju na javnih polnilnicah znaša strošek prevoženega kilometra pri elektricnih vozilih 9,92 % vec kot pri vozilih z motorjem z notranjim izgorevanjem. of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Literatura in viri Agencija za energijo. Smernice za razvoj elektromobilnosti v Sloveniji. Dostopno na naslovu: https://www.agen-rs.si/documents/10926/20705/Smernice-za-razvoj-elektromobilnosti-v­ Sloveniji/5e9d3029-f691-4a11-8952-2f07c7066a85 Argue C. What can 6,000 electric vehicles tell us about EV battery health? (online). 2020. Dostopno na naslovu: https://www.geotab.com/blog/ev-battery-health/ Bohanec M. DEXi: Program for Multi-Attribute Decision Making (online). 2015. Dostopno na naslovu: http://kt.ijs.si/MarkoBohanec/pub/DEXiManual500.pdf Geotab Inc. EV Battery Degradation Comparison Tool (online). 2022. Dostopno na naslovu: https://www.geotab.com/fleet-management-solutions/ev-battery-degradation-tool/ Henze V. Battery Pack Prices (online). 2021. Dostopno na naslovu: https://about.bnef.com/blog/battery-pack-prices-fall-to-an-average-of-132-kwh-but-rising-commodity-prices-start-to-bite/ Kmetic F. Slovenski avtomobilski trg v letu 2021: Stopicanje! (online). 2022. Dostopno na naslovu: https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2022-01-27-slovenski-avtomobilski-trg-v-letu­ 2021-stopicanje MzI -Ministrstvo za infrastrukturo. Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2021 (online). 2021. Dostopno na naslovu: https://www.energetika­ portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/energetska_bilanca/ebrs_2021.pdf MzI -Ministrstvo za infrastrukturo. Cene elektricne energije za gospodinjstva -standardne porabniške skupine (EUR / MWh), Slovenija, letno (online). 2022. Dostopno na naslovu: https://www.energetika­ portal.si/statistika/ MzI -Ministrstvo za infrastrukturo. Cestna infrastruktura. (online). 2022. Dostopno na naslovu: https://www.gov.si/teme/cestna-infrastruktura/ MzI -Ministrstvo za infrastrukturo. V veljavi sveženj regulacije cen elektrike in plina ter znižane stopnje DDV na energente (online) 2022. Dostopno na naslovu: https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/v­ veljavi-regulirane-cene-elektrike-in-plina/ SURS –Statisticniurad Republike Slovenije. Dnevna mobilnost potnikov, 2021 (online) 2022. Dostopno na naslovu: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10324 Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil. Uradni list RS, št. 103/07, priloga 1 (online). 2007. Dostopno na naslovu: https://www.uradni-list.si/files/RS_­ 2007-103-05135-OB~P001-0000.PDF Uredbao dolocitvicen elektricne energije. Uradni list RS, št. 95/2022 (online). 2022. Uredbao dolocitvi cen elektricne energije. Dostopno na naslovu: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list­ rs/vsebina/2022-01-2384/uredba-o-dolocitvi-cen-elektricne-energije Zorec A. Prezentacija Bogatajevi dnevi 2022, Projektiranje polnilnih postaj za elektricna vozila. 2022. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Natural Gas Prices Analysis for Slovenia and Moscow region Semen Chirkov University of Nova Gorica, Engineering and Management School, Slovenia (Tomsk, Russia), chirkovsemen8@gmail.com doc. dr. Drago Papler Univerza v Novi Gorici, Poslovno-tehniška fakulteta, Slovenija, drago.papler@guest.arnes.si Abstract Large reserves and low production costs are two of the main factors that have made Russia the world's largest exporter of natural gas for many years. Its reserves amount to 39 trillion cubic metres, or around 20% of the world's total. This is followed by Iran with an estimated 32 trillion cubic metres and Qatar with 24.7 trillion cubic metres. In 2019, Russian gas monopoly Gazprom exported a total of 236.9 billion cubic metres of natural gas, of which 199.2 billion cubic metres were sold to countries other than the former Soviet republics. Deliveries to European countries such as France, Austria, Hungary and the Netherlands reached their highest volumes in history. In Slovenia, the price of natural gas for household consumers has fallen by 31.1% over the last decade (2012-2021). From 2018 and 2019, prices for households started to increase, by 2.5% each year, while the COVID-19 measure kept prices at the same level in 2020 and decreased by 1.6% in 2021. In the Moscow region, over the same period, natural gas prices for household consumers decreased by 29.5%. In Slovenia, the retail price in 2021 for an average household consumer is 55.8 €/MWh, while in the Moscow region it is 6.7 €/MWh. It should be noted that the exchange rate has changed significantly, from 39.9 RUB in 2012 to 73.70 RUB in 2022 for 1 €. This represents an increase of 84.5%. This exchange rate has an impact on the price in the Moscow region if it is in EUR. If the gas price is analysed in RUB, the price will increase by 91.8%. The war in Ukraine has pushed natural gas prices in Europe to a record high in 2022. The war will change the supply routes for the fuel. The price of gas in Russia has also increased due to sanctions imposed on some Russian companies and banks. The resulting market turmoil will increase production and supply costs, and traders will have to adjust to higher retail prices. Regression analysis has been used to explain the independent variables in the demand for individual energy products. Key words: natural gas, household, price, statistical analysis, correlation analysis, regression analy Analiza cen zemeljskega plina za Slovenijo in moskovsko regijo Izvlecek Velike rezerve in nizki stroški proizvodnje sta dva glavna faktorja, zaradi katerih je Rusija že vec let najvecja izvoznica zemeljskega plina na svetu. Njene zaloge znašajo 39 trilijonov kubicnih metrov oziroma okoli 20 odstotkov vseh svetovnih rezerv. Temu sledi Iran z ocenjenimi 32 trilijoni kubicnih metrovin Katars 24,7 trilijona kubicnih metrov.Leta 2019 je ruski plinski monopolist Gazprom izvozil skupno 236,9 milijarde kubicnih metrov zemeljskega plina, od tega je bilo 199,2 milijard kubicnih metrov prodano v države, ki niso nekdanje sovjetske republike. Dobava v evropske države, kot so Francija, Avstrija, Madžarska in Nizozemska je dosegla najvecji obseg v zgodovini. V Sloveniji se je v zadnjem desetletju (2012-2021) cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce znižala za 31,1 %. Od leta 2018 in 2019 so se cene za gospodinjstva zacele zviševati, vsako leto za 2,5 %, medtem ko je ukrep COVID-19 leta 2020 ohranil cene na enaki ravni, leta 2021 pa so se znižale za 1,6 %. V Moskovski regiji so se v istem obdobju cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce znižale za 29,5 %. Vobdobju 2012-2022 pa se je cena zvišala za 4,2 %. V Sloveniji maloprodajna cena leta 2021 za povprecnega gospodinjskega odjemalca znaša 55,8 EUR/MWh, v moskovski regiji pa 6,7 EUR/MWh. Upoštevatije treba, da se je menjalni tecajprecejspremenil, in sicer z39,9 RUBleta 2012 na 73,70 RUB leta 2022 za 1 EUR. To pomeni 84,5-odstotno povecanje. Ta tecaj vpliva na ceno v moskovski regiji, ceje ta v EUR. Ce se cena plina analizira v rubljih, se bo cena zvišala za 91,8 %. Zaradi vojne v Ukrajini so cene zemeljskega plina v Evropi leta 2022 dosegle rekordno visoko raven. Vojna bo spremenila oskrbovalne poti za gorivo. Cena plina vRusiji seje povecala tudi zaradi sankcij, uvedenih za nekatera ruska podjetja in banke. Zaradi pretresov na trgu se bodo posledicno povecali stroški proizvodnje in dobave, trgovci pa se bodo prilagodili višjim maloprodajnim cenam. Za pojasnitev neodvisnih spremenljivk pri povpraševanju po posameznih energentih je bila uporabljena regresijska analiza. Kljucne besede: zemeljski plin, gospodinjstvo, cena, statisticna analiza, korelacijska analiza, regresijska analiza Introduction Hubber's geological-technical forecast on the urgent reduction of conventional oil production confirms changes in the thinking and functioning of global energy supply and in the orientation towards the production of new unconventional sources of oil: heavy oil, tar sands and oil shale. Liquid fuels can also be extracted from natural gas, coal and biomass. The peak of oil extraction does not mean the end of all technology based on liquid fuels. It represents the end of easily accessible and cheap oil, which has a decisive impact on our lives and many sectors of the economy: transport, agriculture, chemical and other industries (Roberts, 2009). Tomšic (2010) says that we can expect most from economic coercion, i.e. raising prices through taxes and from the mass introduction of energy-efficient technologies. Where there are environmental and territorial possibilities, we will use renewable energy sources. Higher energy taxation, which is widely seen as 'green tax reform', is the most appropriate prevention against a future energy shock and a catastrophic scenario, which may also include interstate conflicts, up to The Third World War. We see the increase in energy taxes (and other elements of green tax reform) as a preventable measure. Artificially increased prices with taxes predict the situation in the future and force users to adjust their behavior in time to the future situation. A larger income into the budget will be useful for active measures to improve energy technologies, renewable energy sources and to create a perspective for poorer people (both in the country and abroad) including poverty relief, general and energy (Tomšic, 2010). We are already experiencing the first consequences of a catastrophic scenario. The economic crisis of 2008-2010 and the start of the war in Ukraine in February 2022 will deepen the imbalance with energy products, the lack of supply of energy products and thus the high prices of fuels. Wars around the Arabian-Persian Gulf, in North Africa and the Middle East have been provoked by imperial interests for strategic dominance over the still reach oil and gas reserves. There is a tension in the supply chain and, as a result, rapid increase in the prices of oil, natural gas, electricity and fuels. The fight against climate change, which requires reducing the use of fossil fuels, goes hand in hand with moving away from oil. Climate change mitigation measures are aimed at easing tensions, improving the environment and a more equal society. The struggle for dominance over the territories, for the domination of capital over people, the supply of energy and water resources, food security and the availability of qualified personnel, is cruel. Table 1: Total demand for primary energy resources 2019-2045 Primary energy Consumption (mtoe) Growth (mtoe) Growth (%) Share (%) 2019 2025 2030 2035 2040 2045 2019 -2045 2019­2045 2019 2045 Oil 91,0 94,4 97,7 99,3 99,7 99,5 8,5 0,3 31,5 27,5 Coal 77,1 75,1 75,1 74,3 72,8 71,0 -6,1 -0,3 26,7 19,7 Gas 66,9 69,8 76,2 82,2 87,3 91,2 24,3 1,2 23,1 25,3 Nuclear 14,4 16,1 17,5 19,1 20,8 22,1 7,7 1,7 5,0 6,1 Hydro-energy 7,3 8,1 8,8 9,5 10,2 10,5 3,2 1,4 2,5 2,9 Biomass 26,4 28,9 31,0 32,9 34,6 35,5 9,1 1,2 9,1 9,8 Other 6,0 10,6 15,5 20,8 26,8 31,4 25,4 6,6 2,1 8,7 TOTAL 289,1 303,0 321,9 338,1 352,3 361,3 72,1 0,9 100,0 100,0 Source: OPEC (2020) 84 Global gas demand is expected to continue to increase due to increasing urbanisation, growth in industrial demand and increased competitiveness compared to coal in electricity generation. Global gas demand is expected to rise from nearly 67 million tonnes in 2019 to 91m tonnes in 2045, making natural gas the second largest source of demand among primary energy sources (OECD, 2020). 2 Working methods and data used 2.1 Methodology The statistical analysis was carried out for the nominal prices of the natural gas energy product with calculations of the constant basis index (It), the chain index (Vt) and the trend showing. The structure of the final price elements was calculated by shares (%). Data processing was carried out using multivariate statistical methods (Kachigan, 1991) and the SPSS statistical package tool (Kachigan, 1991). Correlation analysis was used to determine the direction and strength of the correlation coefficient, which expresses the degree of linear dependence between the analysed variables. With regression analysis, which is basically used for forecasting, we develop a statistical model to predict the value of dependent variable based on at least one independent or explanatory variable (Šuster Erjavec, Južnik Rotar, 2013). 2.2 Data Annual data from the Statistical Office of the Republic of Slovenia (SORS) and the Ministry of Infrastructure (MZI) for the period 2012-2021 and for retail natural gas prices in the second quarter (2nd quarter) in 2022 on the https://www.energetika-portal.si/ portal (7.9.2022) were used for the analysis of natural gas prices. Moscowregion’sgas prices weretaken onthe https://mosoblgaz.ru/abonents/ and https://www.energo­ konsultant.ru/sprav/gazosnabzhenie_/tarifi_na_prirodniy_gaz_2017/tarifi_na_pririodnii_gaz_2017_v_ Moskovskoi_oblasti/ Currency exchange rate was found on https://myfin.by/currency/cb-rf-archive/eur 3 Results 3.1 Natural gas prices for household consumtion in Slovenia The retail price of natural gas energy for the average household customer in Slovenia in 2021 was EUR 55.8/MWh and in the second quarter (2nd quarter) in 2022 it increased to EUR 75.8/MWh. The price of natural gas energy fell by an average of 31.7% in the household demand segment in 2012­2018, down by 6.4% in 2012-2021. The chain index shows a gradual decrease in the price between years. During the COVID-19 epidemic in 2019-2020, the price remained at the same level, the price decreased by 1.6% in 2020-2021 and in 2021-2022 (2nd quarter) the price increased by as much as 35.8 % (Table 2). Table 2: Final price of natural gas for households in the period 2012-2022, national level average D -Slovenia Year EUR/kWh Index with a permanent basis -It Chain index ­Vt 2012 0,0810 100,0 2013 0,0688 84,9 84,9 2014 0,0667 82,3 96,9 2015 0,0627 77,4 94,0 2016 0,0581 71,7 92,7 2017 0,0539 66,5 92,8 2018 0,0553 68,3 102,6 2019 0,0567 70,0 102,5 2020 0,0567 70,0 100,0 2021 0,0558 68,9 98,4 2022* 0,0758 93,6 135,8 2012-22*(%) -6,4 6,4 2012-21 (%) -31,1 31,1 2012-18 (%) -31,7 31,7 Source: SURS, calculations by Dr. Drago Papler Note: Average annual prices of the current year (January to December), *Average retail prices of the second quarter (April-June 2022). Among household consumer groups, natural gas prices decreased in 2012-2018: by 41.0% for consumer group D1 (annual consumption less than 20 GJ), by 20 GJ 31,7 % for consumer group D2 (annual consumption from 20 GJ to 200 GJ) and 31,3 % for consumer group D3 (annual consumption above 200 GJ). In the one-year period 2018-2019, natural gas prices for households increased by: by 2.5% for the average consumer group for Slovenia (D), by 1.0% for consumer group D1, by 2.0% for consumer group D2 and by 7.8% for consumer group D3. The measure during the COVID-19 epidemic in the period 2020-2021 kept average prices at the same level. By consumer groups prices increased in D1 by 1.3%, and in D2 by 0.2%. For consumer group D3, prices decreased by -5%. Among household consumer groups, natural gas prices decreased in 2012-2021: by 40.7% for consumer group D1 (annual consumption less than 20 GJ), by 31,000, 0 % for consumer group D2 (annual consumption from 20 GJ to 200 GJ) and 32,3 % for consumer group D3 (annual consumption above 200 GJ) (Table 3, Figure 1). Table 3: Final price of natural gas for households in the period 2012-2022, by standard consumer groups, Slovenia (EUR/kWh) Year D (EUR/kWh) D1 (EUR/kWh) D2 (EUR/kWh) D3 (EUR/kWh) 2012 0,0810 0,1025 0,0817 0,0725 2013 0,0688 0,0710 0,0684 0,0667 2014 0,0667 0,0718 0,0656 0,0668 2015 0,0627 0,0729 0,0620 0,0595 2016 0,0581 0,0682 0,0585 0,0531 2017 0,0539 0,0590 0,0545 0,0480 2018 0,0553 0,0605 0,0558 0,0498 2019 0,0567 0,0611 0,0569 0,0537 2020 0,0567 0,0619 0,0570 0,0510 2021 0,0558 0,0608 0,0564 0,0491 2022* 0,0758 0,0835 0,0748 0,0846 2012-22*(%) -6,4 -18,5 -8,4 -16,7 2012-21 (%) -31,1 -40,7 -31,0 -32,3 2012-18 (%) -31,7 -41,0 -31,7 -31,3 Source: SURS, calculations by Dr. Drago Papler Note: Average annual prices of the current year (January to December), *Average retail prices of the second quarter (April-June 2022). Standard consumer groups: D1 -annual consumption less than 20 GJ or 529 Sm3 (GVC) D2 -annual consumption from 20 GJ to less than 200 GJ or 5287 Sm3 (GVC) D3 -annual consumption of 200 GJ or 5287 Sm3 (GVC) onwards D -Slovenia -National average The structure of natural gas retail prices for households gradually changed over the period 2012­2022. Table 4 shows the retail price for the average household consumer per item on the invoice. Table 4: Structure of the final price of natural gas for household, national average D – Slovenia for 2012, 2018, 2021 and 2022 (%) D -Slovenia Price (EUR/kWh) Share (%) Structure/Year 2012 2018 2021 2022* 2012 2018 2021 2022* Gas 0,0432 0,0255 0,0264 0,0431 53,3 45,1 47,3 56,9 Network service 0,0199 0,0132 0,0127 0,0132 24,6 24,5 22,8 17,4 Energy charge 0,0027 0,0049 0,0049 0,0049 3,3 9,1 8,8 6,5 Excise tax 0,0017 0,0018 0,0018 0,0009 2,1 3,3 3,2 1,2 VAT 0,0135 0,0100 0,0101 0,0137 16,7 18,0 18,1 18,1 Final price 0,0810 0,0553 0,0558 0,0758 100,0 100,0 100,0 100,0 Source: SURS, calculations by Dr. Drago Papler Note: Average annual prices of the current year (January to December), *Average retail prices of the second quarter (April-June 2022) In 2018, the price for the supply of natural gas, which is set freely on the market, was EUR 25,5 EUR/MWh (without VAT) for the average household customer, and increased by 3.5% in the period until 2021, and until 2022 (2nd quarter) increased by 63.2% to 43.1 EUR/MWh. Network (for distribution and measurements) was EUR 13.2/MWh (without VAT) in 2018, down 3.8% in the period up to 2021 and return to 2018 levels by 2022. Energy charges (OVE charge, URE charge, CO2 environmental levy) amounted to EUR 4,9 EUR/MWh (without VAT) in 2018 and remained at the same level. Excise tax amounted to EUR 1,8 EUR/MWh (without VAT) in 2018-2021 and decreased to 0.9 EUR/MWh in 2022. In 2022 (2nd quarter), the share of the item supply of natural gas belonging to the supplier in the final price structure of the average household customer was 56.9% (47.3% in 2021), share of network services 17.4% (in 2021 -22.8%), energy charge share 6.5% (8.8% in 2021), excise tax share 1.2% (3.2% in 2021) and value added tax of 18.1% of the final retail price. 3.2 Natural gas prices for household consumtion in Moscow region in EUR Note: all the prices for Moscow region were exchanged from rubles to euro (https://myfin.by/currency/cb-rf-archive/eur). In 2021 the retail price for the average household customer in Moscow region was EUR 7.1/MWh, while in the third quarter 2022 it increased to EUR 9.5/MWh. The price of natural gas energy fell by an average of 21.1% in the 2012-2018, decreased by 32.7% in 2012-2021 and decreased by 9.3% in 2012-2022. The chain index shows a gradual decrease in the price between years. During the COVID-19 epidemic in 2019-2020, the average price for Moscow region decreased by 17.0%, in the period 2020-2021, the price decreased by 2.5%, and in the period 2021-2022 (1st-3rd quarter) the price increased by as much as 34.7 % (Table 5). Table 5: Final price of natural gas for households in the period 2012-2022, Average level M – Moscow region Year EUR/kWh Index with a permanent basis -It Chain index ­Vt 2012 0,0105 100,0 2013 0,0114 108,5 108,5 2014 0,0100 95,7 88,2 2015 0,0077 73,7 77,0 2016 0,0076 72,3 98,2 2017 0,0087 83,1 114,9 2018 0,0083 78,9 95,0 2019 0,0087 83,2 105,4 2020 0,0072 69,0 83,0 2021 0,0071 67,3 97,5 2022 0,0095 90,7 134,7 2012-22 (%) -9,3 9,3 2012-21 (%) -32,7 32,7 2012-18 (%) -21,1 21,1 Source: MOB, calculations by Semen Chirkov Among consumer groups for Moscow region the prices of natural gas decreased in 2012-2018: by 21.1% at the average price in Moscow region, by 9.5% for the consumer group M1 (cooking and water heating with gas owen), by 20.0% for consumer group M2 (cooking and water heating with gas owen and water heating with gas boiler), 5,6 % for consumer group M3 (individual heating of living spaces), by 23,7 % for M4 (heating of non-living spaces) and 40,4 % for M5 (heating or elecricity production with equipment inside joint housholds). Table 6: Final price of natural gas for households in the period 2012-2022, by standard consumer groups, Moscow region (EUR/kWh) Year M (EUR/kWh) M1 (EUR/kWh) M2 EUR/kWh) M3 (EUR/kWh) M4 (EUR/kWh) M5 (EUR/kWh) 2012 0,0105 0,0095 0,0095 0,0095 0,0118 0,0122 2013 0,0114 0,0103 0,0103 0,0103 0,0128 0,0132 2014 0,0100 0,0092 0,0092 0,0092 0,0111 0,0114 2015 0,0077 0,0080 0,0070 0,0083 0,0086 0,0067 2016 0,0076 0,0078 0,0069 0,0082 0,0084 0,0066 2017 0,0087 0,0090 0,0079 0,0094 0,0097 0,0076 2018 0,0083 0,0086 0,0076 0,0090 0,0090 0,0073 2019 0,0087 0,0090 0,0080 0,0094 0,0095 0,0076 2020 0,0072 0,0069 0,0069 0,0069 0,0069 0,0086 2021 0,0071 0,0067 0,0067 0,0067 0,0067 0,0083 2022 0,0095 0,0099 0,0087 0,0103 0,0103 0,0083 2012-22 (%) -9,3 4,0 -8,3 8,5 -12,3 -31,5 2012-21 (%) -32,7 -29,2 -29,2 -29,1 -42,7 -31,3 2012-18 (%) -21,1 -9,5 -20,0 -5,6 -23,7 -40,4 Source: MOB, calculations by Semen Chirkov Standard consumer groups: M1 -cooking and water heating with gas owen M2 -cooking and water heating with gas owen and water heating with gas boiler M3 -individual heating of living spaces M4 -heating of non-living spaces M5 -heating or elecricity production with equipment inside joint housholds M – Moscow region average During the COVID-19 epidemic between 2020 and 2021, average prices for Moscow region decreased by 2.5%, in M1, M2 by 2.6%, M3-M5 by 2.5%. In the one-year period 2018-2019, natural gas prices for Moscow region increased: by 5.4% for consumer group M1, by 5.3% for consumer group M2, by 5.4% for consumer group M3, by 5.4% for consumer group M4 and by 5.4% for consumer group M5. Among consumer care groups, natural gas prices decreased in 2012-2021: by 29.3% for consumer group M1 (cooking and water heating with gas owen), by 29.3% for consumer group M2 (cooking and water heating with gas owen and water heating with gas boiler), 29,1 % for consumer group M3 (individual heating of living spaces), 24,9 % for consumer group M4 (heating of non-living spaces) and 31,7 % for M5 (heating or elecricity production with equipment inside joint housholds) (Table 6, Figure 2). Figure 2: Price of natural gas for households in Moscow region 3.3 Natural gas prices for household consumtion in Moscow region in RUB Showed above analysis is made in euro, but to show real gas price in Moscow region, better to do it in rubles. Because currency exchange rate affects the prices in euro. The currency exchange rate diagram is shown at Figure 3. Figure 3: Currency exchange rate EUR/RUB. According to the Central Bank of Russia (2022) Table 7: Final price of natural gas for households in the period 2012-2022, by standard consumer groups, Moscow region (RUB/m3) Year M (RUB/m 3) M1 (RUB/m3) M2 (RUB/m3) M3 (RUB/m3) M4 (RUB/m3) M5 (RUB/m3) 2012 4,1864 3,79 3,79 3,80 4,70 4,86 2013 4,8148 4,36 4,36 4,36 5,41 5,58 2014 5,0094 4,68 4,68 4,68 5,63 5,82 2015 5,2324 5,4 4,77 5,63 5,82 4,55 2016 5,6276 5,8 5,13 6,06 6,26 4,89 2017 5,7404 5,91 5,23 6,18 6,39 4,99 2018 6,1184 6,35 5,61 6,63 6,64 5,36 2019 6,3199 6,56 5,79 6,85 6,86 5,54 2020 5,9653 5,69 5,69 5,70 5,70 7,06 2021 6,1491 5,86 5,86 5,87 5,87 7,28 2022 7,0035 7,27 6,41 7,59 7,60 6,14 2012-22 (%) 67,3 91,8 69,1 100,1 61,7 26,5 2012-21 (%) 46,9 54,6 54,6 54,8 25,0 49,8 2012-18 (%) 46,1 67,5 48,0 74,8 41,2 10,4 Source: MOB, calculations by Semen Chirkov Standard consumer groups: M1 -cooking and water heating with gas owen M2 -cooking and water heating with gas owen and water heating with gas boiler M3 -individual heating of living spaces M4 -heating of non-living spaces M5 -heating or elecricity production with equipment inside joint housholds M – Moscow region average Among consumer care groups, natural gas prices increased in 2012-2022: by 91.8% for consumer group M1 (cooking and water heating with gas owen), by 69.1% for consumer group M2 (cooking and water heating with gas owen and water heating with gas boiler), 100,1 % for consumer group M3 (individual heating of living spaces), 61,7 % for consumer group M4 (heating of non-living spaces) and 26,5 % for M5 (heating or elecricity production with equipment inside joint housholds) (Table 7, Figure 4). Only during the COVID-19 epidemic year 2019-2020 there was a decrease of price in average for Moscow region of 5,6%. Figure 4: Price of natural gas for households in Moscow region 3.4 Natural gas prices for household consumtion in Slovenia and Moscow region In Table 8, Figure 5 is shown a comparison of gas prices for housholds in Slovenia and Moscow region (EUR/kWh). Table 8: Final price of natural gas for households in the period 2012-2022, by standard consumer groups, Slovenia and Moscow region (EUR/kWh) Year Slovenia Moscow region Shakeholders between the Moscow region and Slovenia (%) Multiple of the price Moscow region =1,00 2012 0,0810 0,0105 12,96 7,71 2013 0,0688 0,0114 16,57 6,04 2014 0,0667 0,0100 14,99 6,67 2015 0,0627 0,0077 12,28 8,14 2016 0,0581 0,0076 13,08 7,64 2017 0,0539 0,0087 16,14 6,20 2018 0,0553 0,0083 15,01 6,66 2019 0,0567 0,0087 15,34 6,52 2020 0,0567 0,0072 12,70 7,88 2021 0,0558 0,0071 12,72 7,86 2022 0,0758 0,0095 12,53 7,98 Average 2012-2022 0,0629 0,0088 14,03 7,15 Source: SURS, MOB, calculations by Dr. Drago Papler 3.5 Correlation analysis The most commonly used measure of association in summary tables is the Pearson coefficient, which varies between 0 (absence of effect) and 1 (upper limit) (Bachman, etc., 2005). The correlation analysis of energy products in Slovenia showed a strong positive linear relationship between the gas price variables for non-residential consumers and autogas. (Pearson coefficient 0.806). The price of gas for households has a strong connection with the prices of energy products: autogas (0.890), petrol EURO-95 (0.847) and diesel fuels (0.800) (Table 9). Table 9: Correlation analysis of energy price variables in Slovenia Variable 1 Variable 2 HOUSEHOLD Pearson coefficient INDUSTRY Pearson coefficient GAS non-housholds autoplin - 0,806 GAS household autoplin 0,890 - GAS household EURO-95 0,847 - GAS household Diesel 0,800 - The relationship is statistically significant because p<0.01. The correlation analysis of household energy prices in the Moscoew region shows a strong positive linear correlation between the variables household gas price and household electricity price (Pearson coefficient 0.893). The household gas price has a strong correlation with the prices of energy products: gasoline EURO-95 (0.902) and diesel (0.890) (Table 10). Table 10: Correlation analysis of energy price variables in Moscow region Variable 1 Variable 2 HOUSEHOLD (Pearson coefficient) GAS household autoplin - GAS household EURO-95 0,902 GAS household Diesel 0,890 GAS household Electric household 0,893 The relationship is statistically significant because p<0.01. 3.6 Regression analysis A commonly used measure of association in regression analysis is the coefficient of determination R2. This provides a quantification of the proportion of the variance of the dependent variable determined by its relationship with the independent variable. The R2 coefficient can take values between 0 (percentage effect) and 1 (full effect, all explained variance is the result of an independent variable) (Bachman, etc., 2005). We estimated the price function using regression analysis. We determined the movement and interrelationship of dependent and explanatory variables. We investigated the long-term trends. As a method of estiming the price function, we used multiple regression analysis. Data on gas and other energy prices were used to estimate the price function (Papler, Bojnec, 2015). The estimated price function of energy products in Slovenia shows that an increase in the price of petroleum products (fuel) by a percentage increases the selling price of heating oil for households from 1.32% (ELKO), 1,47 % (autogasing), 1,51 % (electricity for non-household, industry), 1,66 % (EURO­95), 1,72 % (diesel) to 1.97% (EURO-98) (table 11). Table 11: Regression analysis of energy products for household and non-household (industry) in Slovenia Gas price Value t- Sig. Gas price Value t- Sig. Slovenia (B) statistics Slovenia (B) statistics Constant -3,826 -16,628 0,000 Constant -2,967 -33,621 0,000 Price of petrol EURO-98 1,956 2,850 0,025 Price of petrol EURO-98 0,877 2,252 0,059 AdjR2 0,537 AdjR2 0,402 F 8,123 F 5,072 Gas price Slovenia Value (B) t-statistics Sig. Constant -3,542 -32,129 0,000 Price of diesel 1,718 3,531 0,010 AdjR2 0,640 F 12,466 Gas price Value t- Sig. Gas price Value t- Sig. Slovenia (B) statistics Slovenia (B) statistics Constant Constant -3,024 -32,250 0,000 Price of petrol EURO-95 1,661 4,217 0,004 Price of petrol EURO-95 0,885 2,714 0,030 AdjR2 0,718 AdjR2 0,513 F 17,786 F 7,367 Gas price Slovenia Value (B) t-statistics Sig. Constant -10,158 -3,752 0,006 The price of el. energy negospod. 1,507 2,578 0,033 AdjR2 0,454 F 6,647 Gas price Value t- Sig. Gas price Value t- Sig. Slovenia (B) statistics Slovenia region (B) statistics Constant -2,588 -21,378 0,000 Constant -2,443 -24,710 0,000 Price autoplin 1,465 5,157 0,001 Price autoplin 0,837 3,606 0,009 AdjR2 0,792 AdjR2 0,650 F 26,597 F 13,006 Gas price Slovenia Value (B) t-statistics Sig. Constant -3,043 -45,419 0,000 The price of heating oil for households 1,317 3,103 0,017 AdjR2 0,579 F 9,632 Source: SURS, calculations by Dr. Drago Papler The increase in the price of petroleum products (fuels) by a percentage increases the selling price of natural gas for non-housholds from 0.84% (autoplin), 0.88% (EURO-98) to 0.89% (EURO-95). The estimated price function of energy products for households in the Moscow region shows that a 1% increase in the household price of electricity increases the household price of natural gas by 0.52% (Table 12). Table 12: Regression analysis of natural gas and electricity for households in the Moscow region Gas price Moscow region Value (B) t-statistics Sig. Constant 0,101 0,362 0,752 The price of electricity household 0,515 6,644 0,000 AdjR2 0,812 F 44,163 Source: MOB, calculations by Dr. Drago Papler Increases in the prices of petroleum products: gasoline EURO-95, diesel fuel and extra light fuel oil for household are not statistically significant (Table 13). Table 13: Regression analysis of natural gas and petroleum products for households in the Moscow region Gas price Moscow region Value (B) t-statistics Sig. Constant -2,354 -3,604 0,009 Price of petrol EURO-95 1,301 1,847 0,107 Price of diesel -0,104 -0,158 0,879 The price of elko for housewives -0,131 -1,945 0,093 AdjR2 0,818 F 16,027 Source: MOB, calculations by Dr. Drago Papler 94 4 Discussion In the 2nd quarter of 2022, the retail price for the average household customer at Slovenia national level was EUR 75,8/MWh and was 11% higher than the retail price in the previous 1st quarter of 2022. In the period of one year (2nd quarter 2022 compared to the 2nd quarter of 2021), the retail price for the average household consumer increased by 38%. In the 2nd quarter of 2022, the price of natural gas set freely on the market was EUR 43,1 EUR/MWh (without VAT) for the average household customer in Slovenia and increased by 69 % over a period of one year. In the three months of 2022 alone, the gas price has increased by 15 %. Network services (for distribution and measurements) was EUR 13.2/MWh (without VAT) and was 3% higher than a year ago. Energy and environmental charges (REM charges, URE charges, CO2 environmental levy) totalled EUR 4,9 EUR/MWh (without VAT) in the 2nd quarter of 2022 and increased by 1 % over a period of one year. The excise tax amounted to EUR 0,9/MWh (without VAT) and was decreased by half in a period of one year based on the intervention measure to reduce excise tax, which is valid from February 2022. In the 2nd quarter of 2022, the share of the natural gas market item in the structure of the retail price of the average household customer was 56,8 %, the share of the network service 17,5 %, the share of sharges 6,5 %, the share of excise tax of 1,2 % and value added tax 18,0 % of the final retail price. That is why the measures that the European Commission and the Government of the Republic of Slovenia taken in the fall of 2022 to intervene in the energy market are important. The retail price for the household customers in Moscow region in 2022 is 9.5 EUR/MWh and is 34.7% higher than the retail price in 2021. Over the period of 2012 to 2022 years, the retail price for the household customers decreased by 9.3%, from 10.5 EUR/MWh to 9.5 EUR/MWh. But here is necessary to mention that these prices are in euro. And in Russia payments are made in rubles. That’s why more correctly to compare the prices in rubles between 2012 and 2022 years. The retail price for the household customers in Moscow region over the period of 2012 to 2022 years, increased by 67.3%, from 4.18 RUB/m3 to 7.0 EUR/ RUB/m3. 5 Conclusion From September 1, 2022, the regulation of electricity and natural gas prices for protected customer groups came into force. In the case of electricity, it concerns households and small business customers, and in the case of gas, basic social services. For all consumers of electricity, natural gas, district heating and buyers of firewood, the VAT rate has been reduced to 9.5% at the same time. In the field of natural gas, the Regulation on determining the prices of gas from the gas system (Ur. l. RS, no. 98/2022) limits the maximum allowed prices of gas from the gas system for protected groups of customers. These are households and joint household customers who are supplied with heat via a common heating device. Protected customers also include basic social services (providers of health activities with accommodation, school and student dormitories, public homes for the elderly and prisons) and small business customers. For households and joint household customers, the maximum allowed tariff items for gas prices will be 0.07300 EUR/kWh, and for small business customers and basic social services 0.07900 EUR/kWh. Prices do not include VAT. The measure will be in force for one year (MZI, 2022). As a complementary measure to reduce the cost of energy in the field of energy, the Act on urgent measures in the field of value added tax to mitigate the rise in prices of energy products came into force in September 2022 (Official Gazette of the Republic of Slovenia, No. 114/2022). According to this Act, until the end of May 2023, households and business customers will pay a lower rate of 9.5% value added tax (VAT) for electricity, natural gas, district heating and wood biomass. All changes will be applied to amounts on September 2022 deposit slips due in October 2022. According to the Order . 140-. of the Moscow region Committee on Prices and Tariffs dated September 20, 2022, gas prices for households have changed since October 1, 2022 (MOB, 2022). The decision to postpone the change in gas prices from July 1 to October 1 was made in order to support the residents of the Moscow region. Usually prices were changed every six months –in January and in July. This time the price has been lasting for one year from October 2021 till October 2022. The average growth of the price from 2021 to 2022 is 13.9%. This increase can be a bad signal, taking into account, that previous years there was only 3-7% of grows each year, and in 2019-2020 there was 5.6% drop. This could be a signal, that because of war in Ukraine and imposed after that sanctions against Russia, including reduce of gas supply to the EU, Russian gas market needs to fulfil this lack of profit from domestic customers. References Monograph Bachman, Christina, Luccio Riccardo in Salvadori Emilia. (2005). Statisticna pomembnost in njen pomen. Psiholopka obzorja/ Horizons of Psychology, 14, 3, 7–40 (2005). Društvo psihologovSlovenije 2005, ISSN 1318-187. Kachigan, Sam, K. 1991. Multivariate statistical analysis: A Conceptual Introduction. New York: Radius Press. Norušis, M. J. 2002. SPSS 11.0 guide to data analysis. Upper Saddle River (NJ): Prentice Hall. Papler, Drago (2019). Cene zemeljskega plina so se povecale. EGES – energetika, gospodarstvo in ekologija skupaj, št. 2/2019. Papler, Drago, Bojnec Štefan (2012). Naložbe v trajnostni razvoj energetike. Koper: Fakulteta za management. Znanstvene monografije Fakultete za management. ISBN 978-961-266-128-1. ISSN 1855-0878. http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-128-1.pdf. Papler, Drago in Bojnec, Štefan (2015). Ucinki liberalizacije trga elektricne energije. Roberts, Paul (2009). Konec nafte: propadanje naftnega gospodarstva in vzpon nove energetske ureditve; prevedel Samo Kušcer. Ucila International, ISBN 978-961-00-0834-7. Tomšic, Mihael G. (2010). Hubertova hipoteza o koncu nafte: kaj nam pove in cesa ne. Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Ljubljana. Serial publications: Papler, Drago. Analiza cene zemeljskega plina in alternative = Analysis of natural gas prices and alternatives. V: CEH NAGLIC, Tatjana (ur.). Izzivi trajnostnega razvoja: zbornik konference: 16. 9. 2022, Ljubljanska cesta 30, Kranj, Slovenija. Elektronska izd. Kranj: B&B Visoka šola za trajnostni razvoj, 2022. Str. 82-95. ISBN 978-961-91136-6-0. https://bb.si/f/docs/dogodki/Zbornik-konference­ Izzivi-trajnostnega-razvoja-2022.pdf. Šuster Erjavec, Hana in Južnik Rotar, Laura (2013). Analiza podatkov s SPSS. 2. izdaja. Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede. UL RS (2022a). Uredba o dolocitvi cen plina iz plinskega sistema (Ur. l. RS, št. 98/2022). UL RS (2022b). Zakon o nujnem ukrepu na podrocju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov (Ur. l. RS, št. 114/2022). Electronic sources: MZI (2022). V veljavi sveženj regulacije cen elektrike in plina ter znižane stopnje DDV na energente. Dostopno: https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/v-veljavi-regulirane-cene-elektrike-in-plina/ (02.09.2022). OPEC (2020). OPEC World Oil Outlook 2020. (2020). Dostopno: https://www.opec.org/opec_web/static_files_project/media/downloads/publications/OPEC_WOO202 0.pdf (8.9.2022). Portal EU (2022). Prednostne naloge Evropske unije za obdobje 2019–202. Dostopno: https://european-union.europa.eu/priorities-and-actions/eu-priorities_sl (3.9.2022). SI-STAT, SURS (2021). Cene elektricne energije za gospodinjske odjemalce (EUR/kWh), Slovenija, cetrtletno. Dostopno: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/­ /1817515S.px/table/tableViewLayout2/ (7.7.2021). SURS (2022). Dostopno na: https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/maloprodajne-cene­ zemeljskega-plina-v-2-trimesecju-2022/ (7.9.2022) Federal Service of the state statistics of the Russian Federation. Dostopno: https://rosstat.gov.ru/ The central Bank of Russia (2022). Dostopno: https://www.cbr.ru/ Mosoblgaz LLC (MOB) (2022). Dostopno: https://mosoblgaz.ru/abonents/ Currency exchange rate from 2012 to 2022: https://myfin.by/currency/cb-rf-archive/eur 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia The latest achievements in the field of solar power plants Omar Abudan Gaza, Palestine, School of Engineering and Management, University of Nova Gorica, Nova Gorica, Slovenia, e-mail: eng.omarabudan@gmail.com doc. dr. Drago Papler School of Engineering and Management, University of Nova Gorica, Nova Gorica, Slovenia e-mail: drago.papler@guest.arnes.si Abstract Solar energy is radiant light and heat from the Sun that is harnessed using a range of ever-evolving technologies such as solar heating, photovoltaics, solar thermal energy, solar architecture, molten salt power plants and artificial photosynthesis. During the last decade of the modern scientific development, different solar energy technologies were introduced under vast cost variations. The large need of energy for the use of economic development with the rise of fossil fuel prices represents an urgent problem worldwide. Sustainable energy generation, especially solar energy generation can be a suitable alternative to conventional energy generation. To implement a solar energy application, solar energy technologies are discussed, there are two main types of solar energy technologies, photovoltaics and concentrated solar power technologies. We look at the world's largest solar power plants, which are used to generate electricity from solar radiation. Keywords: solar energy, photovoltaic, concentrated solar power, solar power plants Najnovejši dosežki na podrocju soncnih elektrarn Izvlecek Soncna energija je sevanje svetlobe in toplote Sonca, ki se izkorišcata z razlicnimi tehnologijami, ki se nenehno razvijajo, kot so soncno ogrevanje, fotovoltaika, soncna toplotna energija, soncna arhitektura, elektrarne na staljene soli in umetna fotosinteza. V zadnjem desetletju sodobnega znanstvenega razvoja so bile uvedene razlicne tehnologije za izkorišcanje soncne energije z velikimi razlikami v stroških. Velika potreba po energiji za uporabo v gospodarskem razvoju ob narašcanju cen fosilnih goriv predstavlja perec svetovni problem. Trajnostno pridobivanje energije, zlasti soncne energije, je lahko primerna alternativa konvencionalnemu pridobivanju energije. Za izvajanjeuporabe soncneenergije soobravnavane tehnologije soncne energije, pri cemer obstajata dve glavni vrsti tehnologij soncne energije, in sicer fotovoltaika in 98 Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture tehnologija koncentrirane soncne energije. Obravnavamo najvecje soncne elektrarne na svetu, ki se uporabljajo pri proizvodnjielektricno energijo iz soncnega sevanja. Kljucne besede: soncna energija, fotovoltaika, koncentrirana soncna energija, soncne elektrarne 99 Introduction 1.1 Introduction Solar energy is the energy obtained by capturing heat and light from the Sun. Energy from the Sun is referred to as solar energy. Technology has provided a number of ways to utilize this abundant resource. It is considered a green technology because it does not emit greenhouse gases. Solar energy is abundantly available and has been utilized since long both as electricity and as a source of heat. Figure 1: Photovoltaics system at roof1 However, only a minuscule fraction of the available solar energy can be used to: • Generate Electricity • Heating and Cooling • Cooking • Water Desalination Solar technology can be broadly classified as: • Active Solar - Active solar techniques include the use of photovoltaic systems, concentrated solar power and solar water heating to harness energy. Active solar is directly consumed in activities such as drying clothes and warming of air. • Passive Solar -Passivesolar techniques include orienting a building to the Sun, selecting materials with favourable thermal mass or light-dispersing properties, and designing spaces that naturally circulate air (Towler, 2022). 1.2 Conversion of Solar Energy The solar energy is the energy obtained by capturing heat and light from the Sun. The method of obtaining electricity from sunlight is referred to as the photovoltaic method. This is achieved using a semiconductor material. The other form of obtaining solar energy is through thermal technologies, which give two forms of energy tapping methods. 1 How solar power can make affordable housing more resilient https://grist.org/climate-energy/how-solar-power-can-make-affordable-housing-more-resilient/ 100 Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture • The first is the solar concentration, which focuses solar energy to drive thermal turbines. • The second method is heating and cooling systems used in solar water heating and air conditioning respectively. 1.3 Electricity productions Solar power is the conversion of sunlight into electricity, either directly using photovoltaics (PV), or indirectly using concentrated solar power (CSP). CSP systems use lenses or mirrors and tracking systems to focus a large area of sunlight into a small beam. PV converts light into electric current using the photoelectric effect. Solar power is anticipated to become the world's largest source of electricity by 2050, with solar photovoltaics and concentrated solar power contributing 16 and 11 percent to the global overall consumption, respectively. In 2019, after another year of rapid growth, solar generated 2.68% of global power (Office, 2022). Figure 2: Share of electricity production by source, World, 20192 Our word in data, Retrieved November 14, 2020, from the World Wide Web: https://ourworldindata.org/grapher/share-elec-by-source?time=2019 101 Figure 3: Type concentrated solar power3 2 Solar energy technology 2.1 Concentrated solar power As the name suggests, concentrated solar power plants use mirrors to concentrate the sunlight and heat transfer fluid to a high temperature. This fluid, which can be air, water, oil, molten salt, or organic liquids such as butane or propane, heats a network of water, which produces steam and drives a turbine, thereby generating electricity (Concentrated solar power plants: Review and design methodology, 2022). 2.1.1 Types of concentrating solar thermal power systems Depending on the method used to concentrate the Sun's rays, there are several types of plant, including (Wikipedia, 2022): • Solar power towers: Hundreds or thousands of mirrors mounted on the ground, known as heliostats, direct the sunlight toward the top of a tower that can be over 200 meters tall. The heliostats rotate to follow the Sun's course throughout the day. At the top of the tower, a receiver, inside which flows the heat transfer fluid (usually molten salt) transforms the sunlight into high temperatures. These plants require intense sunlight and vast areas of land. An example of the technology can be found at the 392-megawatt Ivanpah plant in California, which uses 173,500 heliostats. 3 Concentrated solar power plants: Review and design methodology https://doi.org/10.1016/j.rser.2013.01.032 102 Figure 4: Solar power Ivanpah plant 4 • Parabolic trough power plants (PTPPs): Parallel rows of long parabolic mirrors known as troughs concentrate the Sun's heat on an axial tube, containing a heat transfer fluid, placed above each trough. The mirrors rotate on a horizontal axis, which enables them to follow the Sun's course. The temperature of the transfer fluid can reach up to 500°C. As with solar power towers, parabolic trough power plants operate best across vast areas in regions with intense sunlight. This technology is notably used in the 100-megawatt Shams power plant in the United Arab Emirates, which harnesses 258,000 parabolic mirrors over 2.5 square kilometre’s, and in the 160-megawatt Noor 1 power plant in Morocco, where 500,000 mirrors cover an area of 4.8 km2, or the equivalent of 600 soccer fields (2022). Figure 5: Parabolic trough power plants5 4 Concentrating Solar Power Gen3 Demonstration Roadmap https://www.researchgate.net/publication/331993959_Concentrating_Solar_Power_Gen3_Demonstration_Roadmap/ figures?lo=1 5 Toward Implementing HH the Amir Declaration of 2% Electricity Generation by Solar Energy in 2020 10.4236/epe.2013.53024 103 Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture • Linear Fresnel power plants: Long, flat mirrors, mounted horizontally on trackers on the ground, capture the Sun's energy, which is reflected onto a linear receiver tube fixed parallel above the mirrors. Inside this tube, a transfer fluid is heated to temperatures of up to 500°C. The technology is named after the early 19th century French scientist, Augustin Fresnel, who invented the thick lens mounted on lighthouse beacons. The flat mirrors are much less expensive than parabolic mirrors, but optical performance is lower. This technology is used in the 12-megawatt Alba Nova plant in Ghisonaccia, Corsica. Figure 6: Linear Fresnel power plants6 • Parabolic dish power plants: The large parabolic dish of mirrors mounted on a structure that tracks the sun continuously throughout the day looks a lot like a satellite dish. It focuses sunlight into a central point just above the dish. Here, it meets a Stirling engine1, which is powered by the rising pressure generated by a gas sealed inside a closed cylinder. Temperatures on the receiver can reach up to 1,000°C. Thedishesare compact, independentunits and therefore have a relatively small footprint. The performance of the plant is closely linked to the optical precision of the dish and the output of the Stirling engine. An example of the technology can be seen near Phoenix, Arizona, where, 60 parabolic dishes make up a 1.5-megawatt plant. 6 Top Plant:ÂKimberlina Solar Thermal EnergyPlant, Bakersfield, California https://www.powermag.com/top-planta-kimberlina-solar-thermal-energy-plant-bakersfield-california/ 104 Figure 7: Parabolic dish power plants7 2.2 Photovoltaics Photovoltaic (PV) devices generate electricity directly from sunlight via an electronic process that occurs naturally in certain types of material, called semiconductors. Electrons in these materials are freed by solar energy and can be induced to travel through an electrical circuit, powering electrical devices or sending electricity to the grid. PV devices can be used to power anything from small electronics such as calculators and road signs up to homes and large commercial businesses (2022). 2.2.1 Photovoltaics technology work Photons strike and ionize semiconductor material on the solar panel, causing outer electrons to break free of their atomic bonds. Due to the semiconductor structure, the electrons are forced in one direction creating a flow of electrical current. 2.2.2 Types of Photovoltaic Cells (2014) • Monocrystalline silicon pv panels These are made using cells sliced from a single cylindrical crystal of silicon. This is the most efficient photovoltaic technology, typically converting around 15% of the sun's energy into electricity. The manufacturing process required to produce monocrystalline silicon is complicated, resulting in slightly higher costs than other technologies. • Polycrystalline silicon pv panels Also sometimes known as multi crystalline cells, polycrystalline silicon cells are made from cells cut from an ingot of melted and recrystallised silicon. The ingots are then saw-cut into very thin wafers and assembled into complete cells. They are generally cheaper to produce than monocrystalline cells, due to the simpler manufacturing process, but they tend to be slightly less efficient, with average efficiencies of around 12%. • Thick-film silicon PV panels This is a variant on multi crystalline technology where the silicon is deposited in a continuous process onto a base material giving a fine grained, sparkling appearance. Like all crystalline PV, it is normally encapsulated in a transparent insulating polymer with a tempered glass cover and then bound into a metal framed module. 7 Dish Stirling Solar Plant Debuts https://www.powermag.com/dish-stirling-solar-plant-debuts/ 105 Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Figure 8: Thick-film, Polycrystalline and Monocrystalline PV cells8 • Amorphous silicon PV panels Amorphous silicon cells are made by depositing silicon in a thin homogenous layer onto a substrate rather than creating a rigid crystal structure. As amorphous silicon absorbs light more effectively than crystalline silicon, the cells can be thinner -hence its alternative name of 'thin film' PV. Amorphous silicon can be deposited on a wide range of substrates, both rigid and flexible, which makes it ideal for curved surfaces or bonding directly onto roofing materials. This technology is, however, less efficient than crystalline silicon, with typical efficiencies of around 6%, but it tends to be easier and cheaper to produce. If roof space is not restricted, an amorphous product can be a good option. However, if the maximum output per square metre is required, specifiers should choose a crystalline technology. • Other thin film PV panels A number of other materials such as cadmium telluride (CdTe) and copper indium diselenide (CIS) are now being used for PV modules. The attraction of these technologies is that they can be manufactured by relatively inexpensive industrial processes, certainly in comparison to crystalline silicon technologies, yet they typically offer higher module efficiencies than amorphous silicon. Most offer a slightly lower efficiency: CIS is typically 10-13% efficient and CdTe around 8 or 9%. A disadvantage is the use of highly toxic metals such as Cadmium and the need for both carefully controlled manufacturing and end-of-life disposal; although a typical CdTe module contains only 0.1% Cadmium, which is reported to be lower than is found in a single AA-sized NiCad battery. 2.3 List of largest solar thermal power stations in the world This is a list of the largest five facilities generating electricity through the use of solar thermal power, specifically concentrated solar power. 8 Different types and brands of solar panels are available in the market. https://solarmatic.com.au/how-to-choose-the-best-solar-panels/ 106 Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture 1-Noor Solar Power Station • Project summary Ouarzazate Solar Power Station (OSPS), also called Noor Power Station Complex is a 580MW power plant located 10km north-east of the city of Ouarzazate, Morocco.It is the largest concentrated solar power plant in the world. Phase one of the Ouarzazate solar power station project involved the construction of a 160MW concentrated solar power (CSP) plant named Noor I, while phase two involved the construction of the 200MW Noor II CSP plant and the 150MW Noor III CSP plant. Phase three involved the construction of a 70MW photovoltaic (PV) Noor IV CSP power plant. Phase one construction works started in August 2013 and Noor I was officially commissioned in February 2016. Noor II and Noor III were commissioned in 2018 (2022). The project was developed on a build, own, operate and transfer (BOOT) basis by ACWA Power Ouarzazate, a consortium of ACWA Power, the Moroccan Agency for Solar Energy (Masen), Aries and TSK. The Noor complex is operated and maintained by a consortium led by NOMAC, a subsidiary of ACWA Power, and Masen. • Benefits The Ouarzazate solar power station project forms part of the Moroccan Solar Energy Programme (NOOR), which aims to develop five solar complexes with a combined capacity of approximately 2GW by 2020 to meet the energy demands of the country, which depends on 95% imports. The Noor I CSP plant offsets 240,000t of CO2 emissions a year and generated approximately 1,000 construction jobs and 60 permanent jobs during the operation and maintenance phase. Together, the Noor II and Noor III plants can offset 533,000t of CO2 emissions a year. (2022) • Details and technology SENER Engineering and Construction Company is the technology licensor for the first three plants. Noor I is equipped with Sener’s proprietary SENER trough cylindrical parabolic troughs, Noor II integrated the SENER trough-2 parabolic trough collectors and Noor III used the central tower technology with salt receivers. Noor IV is a PV solar plant. The Noor II and Noor III plants have a molten salt storage capacity of seven hours each, while Noor I has a molten salt storage capacity of three hours. Noor I uses a wet cooling system, while other plants will use a dry cooling system. The water required for the plants will be sourced from the Mansour Eddabhi dam located approximately 12km from the project site and stored in water storage reservoirs with a total capacity of 300,000mł. Noor II covers an area of approximately 612ha and is equipped with 400 loops, with each loop comprising of four connected solar collector assembly (SCA) modules that will further incorporate 12 solar collector element (SCE) modules. Noor III covers an area of approximately 598 ha. 107 Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Figure 9: Noor Solar Power Station9 2-Ivanpah Solar Power Facility (2022) • Project summary Ivanpah solar electric generating system is a 392MW thermal solar power plant located in Mojave Desert, USA. Has an annual generation capacity of 940,000 MWh. The solar power facility is jointly owned by NRG Energy, Google, and BrightSource, while NRG Energy is the operator. Construction of the $2.2bn Ivanpah solar power facility began in October 2010 and the operations were commenced in December 2013. • Technology innovation Ivanpah solar electric generating system is situated on a public site of 3,471 acres in Ivanpah dry lake. It consists of three separate units with three towers of 450ft-high each. The capacity of the first unit is 126MW, while the other two units are capable of producing 133MW each. The facility includes 173,500 heliostat mirrors and a 123MW SST-900 steam generator set. In addition to producing steam, the generator also helps for a flexible operation during load swings and frequent starting and stopping. Sun light will be reflected by the mirrors onto the water-filled boilers on the towers. Water inside the boiler will be heated resulting in the generation of high temperature steam. The steam is transferred to a conventional turbine through pipes for producing electricity. The Ivanpah project applies Luz Power Tower 550 technology (LPT 550) and solar receiver steam generators to produce superheated steam. The LPT 550 technology also features a dry-cooling system, which converts the steam back into water that also helps in reducing water consumption by 90%. • Economic impact Ivanpah created 1,000 construction jobs and is expected to support 61 permanent jobs. In addition, the majority of the project’s supply chain was sourced in the United States, with components and services coming from at least 18 states. • Climate benefit Ivanpah is generate 940,000 megawatt-hours of clean energy per year and prevent 500,000 metric tons of carbon dioxide emissions annually. 9 Morocco to add 6GW of new renewable energy capacity by 2030 https://renewafrica.biz/news/rest-of-africa/morocco-to-add-6gw-of-new-renewable-energy-capacity-by-2030/ 108 Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Figure 10: Ivanpah Solar Power10 3-Solar Energy Generating Systems (SEGS) (2022) • Project summary Solar Energy Generating Systems (SEGS) is one of the largest solar energy generating facility in the world with 354 MW capacity. It consists of nine solar power plants in California's Mojave Desert, where insolation is among the best available in the United States. FPL Energy operates and partially owns the plants. SEGS III–VII (150 MW) are located at Kramer Junction, SEGS VIII–IX (160 MW) at Harper Lake, and SEGS I–II (44 MW) at Daggett respectively. • Details FPL claims that the solar plants power 232,500 homes and displace 3,800 tons of pollution per year that would have been produced if the electricity had been provided by fossil fuels, such as oil. The facilities have a total of 936,384 mirrors and cover more than 1,600 acres (6.5 km2). Lined up, the parabolic mirrors would extend over 370 km. • Principle of operation The installation uses parabolic trough solar thermal technology along with natural gas to generate electricity. 90% of the electricity is produced by the sunlight. Natural gas is only used when the solar power is insufficient to meet the demand from Southern California Edison, the distributor of power in southern California. 10 Ivanpah Solar Energy Facility https://tuckmapping.com/ivanpah-solar-energy-facility/ 109 Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Figure 11: Solar Energy Generating Systems (SEGS)11 4-Mojave Solar Project (MSP) • Project summary The project is a nominal 250 MW solar electric generating facility located near Harper Dry Lake in an unincorporated area of San Bernardino County, California’s. The project is located on approximately 1,765 acres (2022). • Details and technology The project consists of well-established parabolic trough technology to solar heat a heat transfer fluid (HTF). This hot HTF generates steam in solar steam generators, which expands through a steam turbine generator to produce electrical power from twin, independently-operable solar fields (Alpha and Beta), each feeding a 125 MW power island. Each power island has a diesel engine-driven firewater pump for fire protection and a diesel engine-driven backup generator for power plant essentials. The sun provides 100 percent of the power supplied to the project through solar-thermal collectors; no supplementary fossil-based energy source (like natural gas) is used to produce electrical power. The plant should generate 617,000 MWh of power annually, enough power for more than 88,000 households and will prevent the emission of over 430 kilotons of co2 a year (2022). 11 Understanding Solar Thermal Energy https://www.cleanenergyauthority.com/solar-energy-resources/understanding-solar-thermal-energy 110 Figure 12: Mojave Solar Project12 5-Solana Generating Station (2022) • Project summary In December 2010, the Department of Energy issued a $1.45 billion loan guarantee to finance Solana, a 250 MW parabolic trough concentrating solar power (CSP) plant with an innovative thermal energy storage system. Solana represents the first deployment of this thermal energy storage technology in the United States and is one of the largest projects of its kind in the world. It started commercial operations in October 2013. • Technology innovation Solana uses the first U.S. application of an innovative thermal energy storage system with molten salt as the energy storage media, combined with parabolic trough concentrating solar power (CSP) technology. While the CSP technology is similar to technology that was initially used in the 1980s, Solana is the largest energy storage project and the first in the United States to store over 1000 MWh of energy that is dispatchable on demand without sunlight. The project site can store heat for six hours at a stretch. The project spans roughly three-square miles and consists of over 32,000 collector assemblies—each comprised of 28 curved mirrors—to efficiently concentrate the sun’s energy into a heat transfer fluid. A synthetic oil-based heat transfer fluid heats water to produce steam, which drives a conventional steam turbine generator. • Economic impact Solana created 1,700 construction jobs and is expected to support 60 permanent jobs. Additional economic impacts include an estimated $300 million to $400 million in 30-year tax revenues and more than $1 billion in gross state revenue. • Climate benefit Solana is generate 900,000 megawatt-hours of clean energy per year and prevent 480,000 metric tons of carbon dioxide emissions annually. Additionally, Solana minimizes its use of Arizona’s valuable water supply by using 75% less water for solar energy production than its previous agriculture designation. 12 https://bcbingenieria.com/en/sector/termosolar/ 111 Figure 13: Solana Generating Station13 2.4 List of largest Photovoltaic power stations in the world This is a list of the largest five facilities generating electricity through the use of photovoltaic systems. 1-Bhadla Solar Park • Project summary Bhadla solar park is a 2.25GW solar complex have been developed in Bhadla village in Jodhpur district of Rajasthan, India. The project have been developed in four phases, with Rajasthan Solar Park Development Company Limited (RSPDCL) developing the first two phases, Saurya Urja Company of Rajasthan developing phase three, and Adani Renewable Energy Park Rajasthan developing phase four. The total estimated investment on the project is Rs98.5bn ($1.4bn). The solar park construction was started in July 2015 and the first phase was commissioned in October 2018. The second phase commissioned in April 2019, while phases three and commissioned by March 2019 (2022). • Bhadla solar park development The park has been developed through following 4 stages: • Bhadla Phase I: 65 MW • Bhadla Phase II: 680 MW • Bhadla Phase III: 1000 MW • Bhadla Phase IV: 500 MW • Total Capacity: 2245 MW Table 1: Phase -wise projects commissioned in Bhadla Solar Park14 13 Solana https://www.energy.gov/lpo/solana 14 Source: With 2,245 MW of Commissioned Solar Projects, World’s Largest Solar Park is Now at Bhadlam, Retrieved November 14, 2020, from the World Wide Web: https://mercomindia.com/world-largest-solar­ park-bhadla/ 112 • Location Bhadla solar park spans a total area of 5,783ha in Bhadla village, which is located 220km away from Jodhpur on Bap-Bhadla road. Rajasthan Renewable Energy Corporation (RREC) has allotted the land for the execution of the project in co-ordination with the state government. RSPDCL leased 1,c800 ha of land to develop phase two of the project. Rajasthan has the highest solar irradiation of 5.72kWh/m˛/day making it a perfect site for solar park development. The country also has the advantage of maximum solar power potential of 142GW in the country with vast unused barren and affordable land. Figure 14: Bhadla solar park15 • Details The first phase of the solar park has seven solar power plants with a combined capacity of 75MW, while phase two has ten solar power plants with a combined capacity of 680MW. Phases three and four will have ten solar power plants each, with combined capacities of 1,000MW and 500MW respectively. National Thermal Power Corporation (NTPC) and Solar Energy Corporation of India (SECI) are responsible for assigning developers for the solar power plants. The two organizations have signed 25­year power purchase agreement with developers. 15 Bhadla Solar Park, Rajasthan https://www.nsenergybusiness.com/projects/bhadla-solar-park-rajasthan/ 113 Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture The solar power plants under the third phase are being developed by Hero Future Energies (300MW), Softbank Group (200MW), ACME Solar (200MW), and SB Energy (300MW). Azure Power (200MW), ReNew Solar Power (50MW), Phelan Energy Group (50MW), Avaada Power (100MW), and SB Energy (100MW) are undertaking development of the solar power plants under the fourth phase. 2-Pavagada Solar Park (2022) • Project summary The Pavagada solar park located in the Tumkur district of Karnataka is second the biggest solar power station in India and one of the biggest such facilities in the world. The 2,050MW solar park is developed by Karnataka Solar Power Development Corporation (KSPDCL), a joint venture between Karnataka Renewable Energy Development (KREDL) and Solar Energy Corporation of India Limited (SECI) that was formed in March 2015. Construction on the Ł1.6bn ($2bn)mega solarpowerprojectwasstarted in October2016 afterreceiving approval from the Government of Karnataka in October 2015. The 600MW first phase of the solar project was commissioned in January 2018, while the entire solar park was commissioned in December 2019. • Location and site details The Pavagada solar park spreads over 13,000 acres in the Pavagada taluk of Tumkur district, approximately 180km away from Bengaluru, Karnataka, India. KSPDCL acquired the land for the Pavagada solar park through lease agreements with the farmers on an annual lease rental basis. • Pavagada solar park make-up The Pavagada solar park comprises eight segments of PV installations with the rated capacity of each segment is 250MW. Each segment is further divided into five blocks of 50MW capacity each. • Solar power developers for the pavagada solar park The 2GW Pavagada solar park has been developed through the award of contracts to multiple solar power developers. Tata Power was contracted to develop and operate 400MW capacity at the solar park, while Re New Power and Fortum Solar were contracted for 350MW capacity each. The other solar power developers for the project are Avaada Energy (300MW), SoftBank (SB) Energy (200MW), Adani Green Energy (150MW), ACME Solar (100MW), Azure Power (100MW), Rattan India (50MW) and KREDL (50MW). The solar park achieved its full operational capacity of 2,050MW after SB Energy commissioned its final 100MW segment of the solar project in December 2019. 114 Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Figure 15: Pavagada Solar Park16 3-Benban Solar Park • Project summary Benban solar park is a power complex of 41 solar power plants have been developed in Benban, located in the Aswan governorate, Egypt. Benban is touted to become the one of biggest solar photovoltaic park in the world. State-owned New and Renewable Energy Authority (NREA) is overseeing the 1,650GW project, which includes a number of small solar power plants being developed by different companies at a total cost of $4bn. The project is a part of Egypt’s Nubian Suns Renewable Energy Feed-in Tariff (FiT) programme announced in September 2014, which is in line with the Egyptian government’s Sustainable Energy Strategy 2035 that aims to produce 20% of electricity from renewable sources by 2022. The first phase of the solar park included Infinity Solar’s 50MW solar power plant, which commenced operations in March 2018. The entire solar park is completed in 2019. • Benban solar park make-up The Government of Egypt has provided 37.2km˛ of land to NREA in Benban, in the town of Daraw Markaz of Upper Egypt, for the development of the Benban solar park. The 41 solar power plants willbe developed on plots rangingfrom0.3km˛ to 1.0km˛ in size. Each plant will be equipped with photovoltaic (PV) panels mounted on fixed, immovable frames, which will be laid in arrays. The PV panels will range in size from 1,200x600mm to 2,000mmx1,000mm. The arrays will be connected to inverters for converting the direct current (DC) power to alternating current (AC) power, which will be transferred by a transformer to the nearby power grid for distribution. A control centre will be constructed at the site, which will house the monitoring and communication equipment for the substations. A 16km water supply pipeline from the Nile river is being laid to supply the water required for operations at the site. produce more than 4TWh of power, once fully operational, and prevent two million tonnes of carbon dioxide emissions a year. 16 Karnataka: World’s Largest Solar Park In Pavagada With 2,000 MW Capacity Becomes Fully Operational 115 Figure 16: Benban Solar Park17 4-Tengger Desert Solar Park Tengger Desert Solar Park is one of the world's largest photovoltaic plants. It is located in Zhongwei, Ningxia, China. It covers an area of 43 km2. In 2018, it was the solar park with the largest peak power capacity 1,547 MW.18 5-Noor Abu Dhabi Solar Power Project (2022) • Project summary Noor Abu Dhabi Solar Power Project, previously known as Sweihan photovoltaic independent power project (IPP), is a 1,177MW solar power plant located in Abu Dhabi, UAE. Developed at a cost of AED3.2bn (Ł695m), it is the world’s biggest single-site solar power plant. Sweihan PV Power Company, a special purpose company, developed the project on a build-own-and-operate (BOO) basis. Abu Dhabi Power Corporation (AD Power) holds 60% stake in Sweihan PV Power, while Marubeni and JinkoSolar hold 20% each. The construction of the IPP project commenced in May 2017 and commercial operations began in April 2019. The plant is expected to generate sufficient electricity to power approximately 195,000 homes and offset seven million tonnes a year of carbon emissions. • Location and background The Noor Abu Dhabi solar power project is developed on a 780ha land in the eastern region of the Emirate of Abu Dhabi. The site is located approximately 120km to the east of Abu Dhabi. The project is a part of the UAE’s Energy Strategy 2050, which was launched in 2017 to increase the contribution of clean energy in the total energy generated in the country. UAE proposes to increase the clean energy share from 25% to 50% by 2050 in addition to minimising carbon footprint by 70%. • Plant make-up The Noor Abu Dhabi solar power project is installed with highly efficient monocrystalline photovoltaic (PV) modules supplied by JinkoSolar. The modules are placed on a fixed-tilt supporting structure, designed using an inventive module layout. The plant features 201 power stations equipped with two 1,000 volts (V) DC INGECON SUN PowerMax Series B central inverters. The inverters have a rated capacity of 2.33MW each. 17 "Benban", the Largest Solar Power Plant in Aswan https://www.presidency.eg/EN 18 Limited recourse 116 The SUN PowerMax central inverters can operate at temperatures between -20°C and +60°C and a relative humidity from 0% to 100%. The airflow range of the inverters is 0 to 7,800 cubic metres per hour (m3/h) and the average power consumption is 2,000 watts (W) per day. Figure 17: Benban Solar Park19 Conclusion Solar power is an immense source of directly useable energy and ultimately creates other energy resources: biomass, wind, hydropower and wave energy. Most of the Earth's surface receives sufficient solar energy to permit low-grade heating of water and buildings, although there are large variations with latitude and season. At low latitudes, simple mirror devices can concentrate solar energy sufficiently for cooking and even for driving steam turbines. The energy of light shifts electrons in some semiconducting materials. This photovoltaic effect is capable of large-scale electricity generation. However, the present low efficiency of solar PV cells demands very large areas to supply electricity demands. Direct use of solar energy is the only renewable means capable of ultimately supplanting current global energy supply from non-renewable sources, but at the expense of a land area of at least half a million km2. Solar energy reduces greenhouse gas emissions in the atmosphere because it harnesses the power of sun energy with little to no gases being released. The amount of carbon dioxide released to the atmosphere is way less from solar energy compared to coal plants when seeking to produce the same amount of kWh per year. The benefits of solar power to the environment include the provision of an inexhaustible supply of energy from the sun. Solar power captures the sun’s energy with no harmto the environment. Therefore, solar power is easier on health impacts, land use, water, and carbon emissions than energy generating means, such as natural gas in fossil fuel and coal energy plants. Additionally, residential solar power makes an environmental difference by offsetting emissions of carbon dioxide, for example, a typical 4 kW solar power system offsets close to 200,000 pounds of carbon dioxide within a period of 25 years. Generation of solar power from home involves creating sustainable energy in addition to reducing the electricity demand on the grid, thus mitigating blackouts and brownouts as well as the community’s dependence on fossilfuels for electricity. 19 Noor Abu Dhabi is the world’s largest stand-alone operational solar plant in Abu Dhabi, https://noorabudhabi.ae/ 117 Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture The solar power environmental savings occur even if one does not utilize all their solar power or not. Therefore, it means one’s neighbors can still use the solar power not used from the grid connected with net metering, thus sharing clean, renewable energy with the whole community. References Advanced Renewable Energy Systems. [book auth.] S.C.Bhatia. Advanced Renewable Energy Systems. 2014. Benban Solar Park. Ns Energy. [Online] https://www.nsenergybusiness.com/projects/benban-solar-park/#. November 10, 2020. Benban Solar Park. Ns Energy. [Online] https://www.nsenergybusiness.com/projects/benban-solar-park/. 19 J une, 2022. Bhadla Solar Park, Rajasthan. Ns energy. [Online] https://www.nsenergybusiness.com/projects/bhadla-solar-park-rajasthan/#. November 05, 2020. Bhadla Solar Park, Rajasthan. Ns Energy. [Online] https://www.nsenergybusiness.com/projects/bhadla-solar-park-rajasthan/. October 01, 2022. Concentrated Solar Power Plants. Planete energies. [Online] November 11, 2020. https://www.planete-energies.com/en/medias/close/concentrated-solar-power-plants. Concentrated Solar Power Plants. Energy Made Easy. [Online] August 15, 2022. https://www.planete-energies.com/en/medias/close/concentrated-solar-power-plants. Concentrated solar power plants: Review and design methodology. H.L.Zhang. 2022. 2022, Renewable and Sustainable Energy Reviews, pp. 466-481. Ivanpah. U.S. Department of Energy. [Online] June 11, 2022. https://www.energy.gov/lpo/ivanpah. List of photovoltaic power stations. Wikipedia. [Online] November 03, 2020. https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_photovoltaic_power_stations. List of solar thermal power stations. Wikipedia. [Online] November 06, 2020. https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_solar_thermal_power_stations. Mojave Solar Project CSP Project. National Renewable Energy Laboratory. [Online] Agustus 20, 2022. https://solarpaces.nrel.gov/project/mojave-solar-project. Mojave Solar Thermal Power Facility, San Bernardino County, California. Power Technology. [Online] Agustus 20, 2022. https://www.power-technology.com/projects/mojave-solar-thermal-power-california-us/. Noor Abu Dhabi is the world’s largest stand-alone operational solar plant in Abu Dhabi,. Noor Abu Dhabi. [Online] May 12, 2022. https://noorabudhabi.ae/. Noor Ouarzazate Solar Complex. Power technology. [Online] November 09, 2022. https://www.power­technology.com/projects/noor-ouarzazate-solar-complex/. 118 Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Noor Ouarzazate Solar Complex. Powe Technology. [Online] April 23, 2022. https://www.power­technology.com/projects/noor-ouarzazate-solar-complex/. Noor Solar Power Plant. Heidelberg Materials. [Online] April 15, 2022. https://www.heidelbergmaterials.com/en/noor. Office, Solar Energy Technologies. How Does Solar Work. office of energy efficiency & renewable energy. [Online] September 10, 2022. Parabolic Trough Reflector. Alternative Energy Tutorials. [Online] June 03, 2022. https://www.alternative­energy-tutorials.com/solar-hot-water/parabolic-trough-reflector.html. Pavagada Solar Park. [Online] November 08, 2020. https://www.nsenergybusiness.com/projects/pavagada-solar-park/#. Pavagada Solar Park, Karnataka. Powe Technology. [Online] september 17, 2022. https://www.power­technology.com/projects/pavagada-solar-park-karnataka/. Photovoltaics. Solar Energy Industries Association. [Online] November 14, 2022. https://www.seia.org/initiatives/photovoltaics. Photovoltaics. Solar Energy Industries Association. [Online] May 20, 2022. https://www.seia.org/initiatives/photovoltaics. Share of electricity production by source, World, 2019. Our World in Data. [Online] November 10, 2022. https://ourworldindata.org/grapher/share-elec-by-source?time=2019. Share of electricity production by source, World, 2019. Our World in Data. [Online] November 15, 2022. https://ourworldindata.org/grapher/share-elec-by-source?time=2019..latest. Solana. U.S. Department of Energy. [Online] September 13, 2022. https://www.energy.gov/lpo/solana. Solar Energy Generating Systems (Mojave Desert, California, USA). Solar ipedia. [Online] November 08, 2020. http://www.solaripedia.com/13/32/solar_energy_generating_systems_(mojave_desert,_california,_usa).ht ml. Solar Energy Generating Systems (Mojave Desert, California, USA). Solar pedia. [Online] September 05, 2022. http://www.solaripedia.com/13/32/solar_energy_generating_systems_(mojave_desert,_california,_usa).ht ml. Towler, Brian F. The Future of Energy. s.l. : Science Direct, 2022. Types of Photovoltaic (PV) Cells. National Energy Foundation . [Online] October 16, 2022. http://www.nef.org.uk/knowledge-hub/solar-energy/types-of-photovoltaic-pv-cells. U.S. Department of Energy. IVANPAH. Energy. [Online] November 13, 2022. https://www.energy.gov/lpo/ivanpah. Wikipedia. Concentrated solar power. Wikipedia. [Online] October 05, 2022. https://en.wikipedia.org/wiki/Concentrated_solar_power. 119 Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Tengger Desert Solar Park. Wikipedia. https://en.wikipedia.org/wiki/Tengger_Desert_Solar_Park. [Online] November 16, 2022. U.S. Department of Energy. https://www.energy.gov/lpo/solana. SOLANA. Energy. [Online] November 06, 2020. 120 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Povecanje kakovosti sena zinvesticijo v sušilnico sena Jerneja Rozman Biotehniški center Naklo, Slovenija, jerneja.rozman@bc-naklo.si doc. dr. Drago Papler Biotehniški center Naklo, Slovenija, drago.papler@bc-naklo.si Izvlecek Evropske strategije nas opominjajo, kako pomembno je varovati okolje in se zavedati pomena trajnostnega kmetijstva. Ena izmed pomembnih dejavnikov, ki vpliva na kakovost izdelkov je vsekakor kakovostna krma. Investicije v kmetijsko gospodarstvo morajo biti skrbno nacrtovane in pri tem izbrane tehnicne in ekonomsko optimalne rešitve. Ko se odlocamo, katero tehniko priprave krme bomo uporabili na kmetiji, je priporocljivo, da proucimo cim vec prednosti in slabost posamezne tehnike, ter se odlocimo na podlagi optimalne in ekonomsko ucinkovite tehnike pridelave krme. Zaradi ekološkega nacina kmetovanja na posestvu Strahinj, smo se odlocili, da na kmetijskem gospodarstvu poskušamo pridelati cim vec suhega sena v obliki bal. Da bo seno kvalitetnejše, smo se odlocili o investiciji v sušilnico bal. Investicija nam pomeni, da zmanjšamo cas spravila in ohranimo kakovost krme. Odlocitev za investicijo je bila izvedena z ekonomsko analizo in z metodami za vrednotenje investicij. Investicija v sušilno napravo znaša 34.822 EUR. Glede na ekonomsko analizo smo ugotovili, da je doba vracanja 9,48 let, neto sedanja vrednost NSV znaša 7.235,77 EUR>0, interna stopnja donosnosti ISD pa znaša 5,28 %. Kljucne besede: seneno mleko, sušilnica bal, statisticna analiza, metode za vrednotenje investicij, neto sedanja vrednost, kazalniki ucinkovitostiin uspešnosti Increasing hay quality by investing in a drying machine Abstract European strategies remind us of the importance of protecting the environment and of the importance of sustainable agriculture. One of the important factors influencing the quality of products is certainly the quality of feed. Investments in the agricultural economy must be carefully planned, with the technical and economically optimal solutions chosen. When deciding which forage preparation technique to use on the farm, it is advisable to consider as many advantages and disadvantages of each technique as possible, and to make a decision based on the optimal and economically efficient forage production technique. Due to the organic farming method on the Strahinj holding, we have decided to try to produce as much dry hay as possible on the holding in the form of bales. To improve the quality of the hay, we decided to invest in a bale dryer. The investment means we can reduce harvesting time and maintain forage quality. The decision to invest was made using economic analysis and investment of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture appraisal methods. The investment in the drying machine amounts to EUR 34 822. According to the economic analysis, the payback period is 9,48 years, the NPV is EUR 7 235,77>0 and the IRR is 5,28 %. Key words: hay milk, hay dryer, statistical analysis, investment evaluation methods, net present value, interna stopnja donosnosti, performance and efficiency indicators 1 Uvod Pridelovanje krme je kmetijska dejavnost, ki se ukvarja z pridelovanjem razlicnih vrst rastlin za potrebe prehrane živali na kmetiji. Pridelujemo jo na njivah in travnikih. Za kakovostno oskrbo živali na kmetijskem gospodarstvu je potrebno precej pozornosti posvetiti kakovostni pripravi krme za živali, ki jih redimo na kmetiji. Krma v strukturi stroškov predstavlja velik del vseh stroškov, kot navajajo razlicni avtorji, med 60-80%. Zaradi ugodne lege in ugodnega podnebja, se uvršcamo v sam vrh zatravljenosti med Evropskimi državami (Verbic in Perpar 2014, Benedicic 2014). Podatki o pridelavi suhega sena je bila v letu 2020 iz trajnih travnikov in pašnikov skoraj 280.000 hektarjev. V povprecju je bilo pospravljene 6,1 tone sena na hektar, kar je skupaj 1.713.033 ton suhega sena (Plešivcnik, 2021). 2 Pregled literature Seneno mleko, je mleko ki ga pridobimo s kravami molznicami, ki v obrokih ne dobijo silažne krme. Kombinacija, ki se uporablja je, da se krave poleti pasejo na travniku, pozimi pa obrok temleji na senu. To daje tudi posebno vrednost in ugled izdelkom, ki temeljijo na taksni pridelavi. Raziskave so pokazale, da lahko zaradi silaže prihajado napihnjenosti sirov, ki jo povzroca bakterija klostridij (Verbic, Perpar, 2014). Zato je pridelava senenega mleka med sirarji bolj cenjena. To navajata tudi lastnika kmetije Odems iz Predoselj, ki se ukavrajta izkljucno z pridelavo senenega mleka. Svoje izdelke prodajata po blagovno znamko “Seneno”, ki je nastala v okviru projekta EIP “Seneno meso in mleko”, kije trajal v letih 2018-2021 (Papler, 2022). Pri kakršnem koli spravilu krme prihaja do nastanka izgub hranilnih snovi, vendar pa s pravilno tehniko, te izgube lahko zmanjšamo. Izgube so pri paši in silaži ocenjene nekje med 10-15%, pri sušenju sena pa so izgube precej odvisne od nacina sušenja. Ce sušimo na tleh oblepem vremenu med 35-45%, v slabem vremenu pa kar med 50-70%, ce pa krmo dosušimo v seniku pa med 15-30% (Urankar, 2010). Seneno mleko ima ugodnejšo sestavo mašcobnih kislin in vsebuje tudi do dvakrat vec mašcobnih kislin omega-3, ter ima boljše razmerje med mašcobnimi kislinami omega-3 in omega-6. Na vsebnost mašcobnih kislin mocno vpliva kakovost sena in druge zaužite krme. Seneno mleko se je uveljavilo predvsem v sirarsko bolj razvitih deželah, saj se trdi siri iz surovega senenega mleka ne napihujejo (Verbic in Perpar, 2014) Za sušenje krme se uporabljajo razlicni postopki. V Sloveniji je najbolj razširjen postopek sušenja na tleh, uporabljajo pa se tudi sušilnice, ki delujejo na sušenje s toplim zrakom ali hladnim zrakom. Pri sušenju uporabimo zrak, ki ga predhodno segrejemo, lahko ga segrejemo s pomocjo biomase, plinoa, nafte. Nekateri pa se poslužujejo tudi izrabe toplote, ki nastane v podstrehi skednja. Seno lahko dosušimo v raztresenem stanju ali v okroglih balah. Na sušenje v okroglih balah moramo biti pozorni predvsem na zbitost ali povprecna gostota bale, mehko ali trdo jedro, enakomernost baliranja (po višiniin obhodu) ter dobra izvedba kanala za dovajanje in odvajanje toplega zraka (Benedicic, 2014). Kot navaja Benedicic (2014) je sušenje bal na sušilnih napravah je zahtevno opravilo, za katerega potrebujemo veliko znanja tako o baliranju kot tudi sušenju. V njegovi raziskavi je izpostavil prednosti sušenja bal, ki so predvsem: lažje skladišcenje, manjša potreba po skladišcnem prostoru glede na skladišcenje sena v razsutem stanju. Manj je tudi mehanskih opravil, povezanih s sušenjem, kot pri sušenju sena. Zakljucek vodlocitvi kakšno tehniko bo uporabila, ali sušenje razsutega sena ali sušenje bal, je odvisna od kmetije in njene trenutne opremljenosti za posamezno vrsto sušenja. 3 Materiali in metode dela 3.1 Materiali 3.1.1 Podatki Za analizo podatkov smo uporabili dejanske podatke investitorja iz letne bilance za leto 2021 ter podatke iz vodenja evidence o zalogi na posestvu. of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Za ekonomsko analizo so bili uporabljene vrednosti iz standardnih tabel za porabo krme glede na vrsto domacih živali, ki smo jih pridobili iz uradne literature. Za bolj natancno oceno ekonomskih ucinkov je bila nadalje izvedena ekonomska analiza, ki je vkljucevala dejanske podatke iz bilance za leto 2021 in ocenjene vrednosti glede na izracune porabljene krme. 3.1.2 Tehnicni parametri Posestvo Strahinj že vec let izvaja prakse in metode ekološkega kmetovanja. Proizvodi so ekološko mleko in mlecni izdelki, sadike zelenjave in okrasnih rastlin in ekološka zelenjava. Del mleka se prodaja Mlekopu, ostalo porabijo za predelavo in izvedbo tecajev. Posestvo ima v lasti 10,7 ha travnikov in 10,5ha njiv, kjer se izvaja tudi pridelava lastnih pridelkov (koruza). Na posestvu je trenutno 64 glav živine, ki jo sestavljajo 50 glav govedi starih nad 1 letom, 9 glav živine pod 1 letom in 6 konj (podatki iz subvencijske vloge na dan 1.2.2022). Posestvo je vkljuceno v ekološko pridelavo mleka. Krave se krmijo zjutraj in zvecer, vmes pa so na paši. Prav tako dvakrat dnevno poteka molža. Na posestvu živali krmijo z senenimi balami, travno in koruzno silažo. Nekaj odstotkov je lastne pridelave, ostala krma se dokupi. Zaradi trendov in možnosti dodane vrednosti mlecnih izdelkov na posestvu razmišljajo, da bi se vkljucili v program senenega mleka. Prav tako, pa bi izgradili lastno sušilnico bal, da bi zmanjšali sušenje mrve na travniku in pridelali vec serij lastnih bal. V clanku se bomo osredotocili na potrebe sena (mrve) v primeru prestrukturiranja iz kombinacije silaže in sena, v samo seneno prehrano. Izracunali bomo, kakšne so potrebne kolicine sena za 60 glav živine (povprecne teže 650 kg), ter izracunali ali je lastna sušilnica bal ekonomsko upravicena, glede na lastno pridelavo bal. 3.2 Metodologija ekonomike Odlocitev za investicijo je bila izvedena z ekonomsko analizo in z metodami za vrednotenje investicij. Ekonomsko vrednotenje je bilo izvedeno z vidika nacrtovanih prihodkov in stroškov. Investiranje mora biti ekonomsko upraviceno, saj je potrebno z investicijo ustvariti prihranke, ki omogocijo povracilo investicijskih sredstev. Za vrednotenje ucinkovitosti projekta se uporabi razlicne metode in sicer: enostavne staticne metode in dinamicne metode (metode diskontiranega donosa). Enostavna staticna metoda ne upoštevajo casa z vidika casovne vrednosti denarja in financnih stroškov uporabljenega kapitala. Zato je primerna le za grobo oceno ucinkovitosti projekta. Pri Enostavni dobi vracanja naložbe (EVS = t) se izracuna pricakovano povrnitev zacetne kapitalske naložbe (N), z upoštevanjem letnih donosov ali letnih dobickov od naložbe (d = Sd – So), kjer So pomeni investicijski in operativne stroške ter Sd pomeni prihodke od kupljene elektricne energije, ki se prodaja oz. uporablja iz elektrarne (Papler, 2022). Pri dinamicnih metodah je temeljno merilo (kot podlaga za oblikovanje in spremljanje investicijskih odlocitev) pri ocenjevanju razmerja med prihodnjim donosom (dobickom, pozitivnim denarnim tokom) in sedanjim vložkom v doloceno investicijo, nacelo neto sedanje vrednosti prihodnjih donosov. Z upoštevanjem casovne dimenzije sedanjega vlaganja in prihodnjega donosa (vendar preracunanega na sedanjo vrednost) je mogoce z izbrano diskontno stopnjo zelo hitro ugotoviti ali je investicija smotrna ali ne (Papler, Bojnec, 2012). V primeru, da je seštevek sedanjih vrednosti prihodnjih donosov vecji od današnjega vložka sredstev in izracunana interna stopnja donosa investicije vecja ali enaka stroškom kapitala, je po tako postavljenem temeljnem merilu investicijskega odlocanja dolocena investicija sprejemljiva. Preracun sedanje vrednosti na prihodnjo vrednost ali obratno opravimo kot eskaliranje ali obratno diskontiranje. 4 Rezultati kmetijske proizvodnje 4.1 Analiza potrebne krme Za preracun potrebe krme na dan za eno kravo smo pridobiliiz spodnje tabele (slika 1). Slika 1: Okvirne vrednosti porabe krme Vir: https://www.kmetijski-zavod.si/Portals/0/Podrocja/Ekolosko-kmetovanje/tehnoloska-navodila­eko-prehrana-govedi.pdf Za pripravo izracunov smo uporabili naslednje podatke: Tabela 1:Vhodni podatki za pripravo izracunov Potrebe krav (1 krava) 6424 kgSS/leto Kolicnik za seno (mrvo) 0,86 SS Okvirna poraba krme na dan 17,6 kg/SS/dan Teža bale 550 kg Travniki v lasti 10,7 10,7 ha Povprecni pridelek 5,5 t/ha Cena bale 2020 49 eu Strojna ura 25 eu 4.2 Analiza kakovosti sena Kakovostno seno je dober vir beljakovin. Odlikujejo ga razmeroma velika vsebnost surovih beljakovin, velika vsebnost v vampu nerazgradljivih beljakovin in ugodne lastnosti v smislu spodbujanja sinteze mikrobnih beljakovin v vampu (Verbic in Žnidaršic, 2013). Procesi pridelave krme, si sledijo v zaporedju: proces sušenja in prosec spravila in prosec krmljenja. Izgube, ki nastajajo med procesi, najvecji odstotek predstavlja izgubo na travniku 22% in 6% med skladišcenjem in krmljenjem). Prav tako, pa na izgube vpliva še sestava travne ruše, tehnike košenja, tehnike spravila (mehanska obdelava), lega, ter vremenske razmere (osoncenje, temperature, vlaga), itd. (Cop, 2005). Tabela 2:Merila za ocenjevanje kakovosti voluminozne krme, J. Verbic, 2016, KIS Sušina (g/kg) Surove beljakovine (g/kg sušine) Surova vlaknina (g/kg sušine) Pepel (g/kg sušine) NEL (MJ/kg sušine) ME (MJ/kg sušine) vec kot 860 vec kot 120 vec kot 280 manj kot 100 vec kot 5,94 vec kot 9,5 Za primerjavo smo vzeli podatke raziskave Turisticne Kmetije APAT, ki je sodelovala v raziskavi projekta EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) Seneno meso in mleko se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, podukrepa 16.2: Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij, pod glavnim vodilnim partnerjem Kmetijske gospodarske zbornice Slovenije (SENENO, n.d). Osnovni podatki testiranja: Vrsta travnika: trajni travnik; Zaporedna košnja: prva; Datum košnje: 8.5.2020 ; Datum spravila na sušilnico: 10.5.2020; Sušenje: dvakrat obrnjeno nato sušenje na sušilnici, topel zrak (sekanci). Odstopanje -sušina (g/kg) le ta v casu vzorcenja še ni dosegla sušine, ki preprecuje kvarjenje. Seno po energijski vrednosti preseglo ciljne vrednosti (priporocila) kakovostni razred odlicno (Klavž in sod., 2021). Tabela 3: Rezultati testiranja energetske vrednosti sena kmetije APAT v projektu EIP glede na standardne podatke merila za ocenjevanje kakovosti krme Sveža krma ob košnji Seno po sušenju na sušilnici Priporocila (splošno za vse košnje, glej tabelo 3) Sušina (g/kg) 362 797 vec kot 860 Surove beljakovine (g/kg sušine) 129 133 vec kot 120 Surova vlaknina (g/kg sušine) 249 267 vec kot 280 Pepel (g/kg sušine) 68 63 manj kot 100 NEL (MJ/kg sušine) 6,04 5,94 vec kot 5,94 ME (MJ/kg sušine) 10,13 10,01 vec kot 9,5 Vir: https://seneno.info/wp-content/uploads/2021/04/KOMPLET-2.pdf (Klavž in sod., 2021) 4.3 Financni izracuni Podali smo izracune, na podlagi odlocitve, da kmetijo preusmerimo vproizvodnjo senenega mleka. To pomeni, da so krave izkljucno krmljene z suhim senom. V prikazu podatkov smo upoštevali samo potrebe po mrvi, brez dodatkov mineralov in vitaminov, ki so v praksi nujno potrebni za zagotovitev pravilne prehrane živali. Prikazali bomo oceno potreb za proizvodnjo senenega mleka, pri predpostavki, da je naša proizvodnja mleka približno 16kg na žival/dan in teža krav v povprecju 650kg. Preracuni temeljijo na credi 60 krav. Po podatkih SURS (2020), navajajo, da je povprecna letna kolicina pridelanega sena 5,5t/ha. Posestvo Strahinj ima v lasti 10,7 ha travnikov, kar pomeni da je ocena naše pridelave, z upoštevanjem teže bale 550 kg, 107 bal na 1. košnjo. Na kolicino pridelka mrve vplivajo tudi zunanji okoljski dejavniki. Tabela 4: Prikaz stroškov gledena letne potrebe mrve 60 krav. Samo kupljene bale (796 bal) Kupljene bale (689bal) in lastna izdelava (107bal) Kupljene bale, lastna izdelava in strošek sušilnice Strošek 55.745,45 € 52.082,00 € 52.938,00 € V izracunu smo ugotovili, da v primeru preusmeritve na seneno mleko, glede na potrebe 60 krav potrebujemo letno 796 bal. Ocenili smo, da je glede na trenutne razmere na trgu naš letni strošek nakupa bal 55.745,45€, v primeru lastne izdelave in dokupa nam, znaša strošek 52.082€ in ce upoštevamo strošek lastne izdelave z sušilnico in dokupom, nam znaša ta strošek 52.937€. 4.4 Analiza Kmetije APAT Odlocili smo, da bomo izhajali iz podatkov, ki jih je v okviru projekta EIP raziskala kmetija APAT. Kmetija je sodelovala v poskusu, kjer je primerjala podatke energijske vrednosti po košnji (sveža mrva) in po sušenju v sušilnici. Vrsta travnika je bila trajno travinje, košnja je potekala na dan 6.9.2019 in je bila prva košnja. Med sušenjem je bilo 2x mehansko obrnjeno, nato balirano in odpeljano na sušilnico na topel zrak(sušilnica uporablja pec na sekance). Za uporabo podatkov smo se odlocili na podlagi podobnosti našega primera posestva Strahinj. S tem smo dokazali, da lahko dosežemo s pridelavo sena v kombinaciji s sušilno napravo ustrezno energijsko vrednost oz. kakovostni razred odlicno. 5 Ekonomska analiza 5.1 Investicija Tabela 5: Podatki o investiciji Sušilnica bal za kolicino 12 bal (lastnosti: ventilator 1RV1-7, kanali za topel zrak, pokrovi za sušenje bal (12x)) 14.822 EUR Pec na sekance Froling (ocena) 15.000 EUR Dokumentacija in ostali stroški 5.000 EUR Naložba 34.822 EUR 5.2 Denarni tok Realni denarni tok pomeni donosein odhodke s stališca investitorja v življenjski dobriprojekta (slika 2). Slika 2: Prikaz izracunov realnega denarnega toka Slika 3: Kumulativni neto donos in doba vracanja investicije 5.3 Staticne metode 5.3.1 Doba vracanja Doba vracanja nam pove pricakovano število let, potrebnih za povrnitev zacetnega investicijskega izdatka, ali z drugimi besedami, kako hitro bodo neto denarni tokovi, ki bodo posledica investicije, povrnili zacetni vložek. Dobo vracanja investicije ugotovimo tako, da seštevamo neto denarne tokove po posameznih letih tako dolgo, dokler njihova kumulativa ni enaka investicijskemu izdatku. Po tej metodi izracunamo odplacilno dobo, to je cas, v katerem se naložbe povrnejo, na naslednji (1) kjer je: EVS = t – odplacilna doba v letih N – naložba (vložena sredstva) d = Sd – So – povprecni letni donos (letna vrednost dobicka od naložb) of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Doba vracanja investicije daje koristno informacijo o tem, kako hitro bo projekt povrnil denar. Izracun ne upošteva vrednosti denarja v casu, saj bodocih denarnih prilivov ne diskontiramo na zacetno obdobje, ampak upoštevamo zgolj njihovo nominalno vrednost, neodvisno od obdobja, v katerem nastopijo. Doba vracanja investicije je 9,48 let. 5.3.2 Rentabilnost (donosnost) investicije (de) Rentabilnost (donosnost) naložbe (de) je kriterij, ki je še vedno najpogosteje uporabljeno merilo investiranja, saj pokaže letni donos v odstotku od investiranega kapitala (Rejc, Lahovnik, 1998, str. 107). Kazalec ima lahko vec možnih oblik. Najpogostejšo obliko lahko opredelimo kot razmerje med dobickom in vloženim kapitalom in jo izrazimo v odstotkih (Lumby, 1994, str. 47). Stepko (1980, str. 9)omenjeni kazalec imenuje tudi rentabilnost investicije. kjer je: de – rentabilnost (donosnost) naložbe, d = Sd -So – povprecni donos naložbe, Am – amortizacija, Ob – obresti, N – vložena sredstva naložbe. Pri cisto ekonomskem gledanju je rezultat investicijski dobicek. Pri financnem gledanju na investicijo, kjer upoštevamo pritoke in odtoke denarja, pa v števcu upoštevamo tudi amortizacijo, ki ima z vidika financiranja isto vlogo kot dobicek, ter obresti v primeru financiranja investicije s posojili. Tako so v števcu obicajne tri možnosti (Pucko, Rozman, 1993, sr. 303): - dobicek - dobicek in amortizacija - dobicek, amortizacija in obresti Števec se v splošni obliki imenuje donos investicije in ga opredelimo s katerim od zgoraj navedenih nacinov. V imenovalcu pa se upoštevajo vsa vložena sredstva, in sicer povprecna vložena sredstva ali pa samo lastna vložena sredstva. Prednosti tega kazalca so naslednji (Lumby, 1994, str. 47): -prepoznavnost in poznavanje kazalca s strani menedžerjev -kazalec investicijo oceni z vidika profitabilnosti -kazalec predstavlja izhodišce za ocenjevanje dela menedžerjev s stranidelnicarjev Slabosti kazalca donosnosti investicij pa so (Lumby, 1994, str. 49): -obstaja cela vrsta variant obravnavanega kazalca, kar dovoljuje odlocevalcu, da izbere varianto, ki mu najbolj ustreza -vrednost kazalca je izražena relativno, zato primerjava kazalcev ne pokaže pravilne slike o dejanski absolutni vrednosti ene investicije v primerjavi z drugo investicijo -vrednost kazalca temelji na racunovodskem dobicku, namesto na denarnem toku -kazalec ne upošteva skupnih donosov investicije in njihove casovne razporeditve. Rentabilnost (donosnost) investicije je 0,17. 5.4. Dinamicne metode 5.4.1 Diskontirana doba vracanja sredstev (DVS) Med pomembnimi kritikami, uperjenimi proti enostavni dobi vracanja, je neupoštevanje casovne vrednosti denarja. To slabost odpravimo z uporabo diskontirane dobe vracanja investicije, ki nam pove, v kolikšnem casu se zacetni investicijski izdatek povrne z neto denarnimi tokovi, prevedenimi v sedanjo vrednost. Diskontirana doba vracanja sredstev (DVS) je podobna metodi dobe vracanja vloženih sredstev. Razlika je v tem, da se denarni tok diskontira s stroški kapitala, uporabljenega na projektu. Formula za izracun je enaka kot pri navadni dobi vracanja investicije, le da uporabimo diskontirane neto denarne tokove. Neto denarne tokove diskontiramo tako, da vsakega delimo z (1+r)t, kjer r predstavlja diskontno obrestno mero, t pa leto, v katerem se pojavi neto denarni tok. (3) kjer je: DVS = t – odplacilna doba v letih N – naložba (vložena sredstva) NSD = Sd – So – neto skupni letni donos, letna vrednost dobicka od naložb Diskontirana doba vracanja sredstev nam pokaže leto preloma po pokritju zahtevane stopnje donosnosti kapitala in dolgov. Ta metoda pove, koliko casa bodo sredstva vezana v projektu. Velikokrat se uporablja kot indikator stopnje tveganja projekta. Diskontirana doba vracanja sredstev je 12,42 let. 5.4.2 Neto sedanja vrednost (NSV) Neto sedanja vrednost nam predstavlja razliko med sedanjimi prejemki, ki so posledica investicije in sedanjimi izdatki, ki jih je investicija povzrocila. Merilo neto sedanje vrednosti predpostavlja, da je neto denarne tokove, ki jih prinaša investicija, mogoce reinvestirati po stopnji donosa, ki je enaka diskontni obrestni meri, uporabljeni pri diskontiranju. Sd > So, SV > 0 Pozitivna NSV nam pove, da je vrednost naložbe vecje od vrednosti investicijskih izdatkov oziroma da je podjetje z investicijo pridobilo vec kot placalo in to za neto sedanjo vrednost. Ce delimo NSV s številom enot lastniškega kapitala, dobimo vsoto povecanja vrednosti posamezne enote lastniškega kapitala. Povecanje vrednosti enote lastniškega kapitala pa je cilj poslovanja vsake družbe, zato je pozitivna NSV naložbe ustrezen kriterij za sprejetje investicije. Negativna NSV naložbe obratno pomeni, da se vrednost premoženja lastnikov s takšno naložbo zmanjša, zato podjetje ne investira v takšno naložbo. Ce povzamemo: -Ce je NSV > 0,je investicijski projekt sprejemljiv, -Ce je NSV = 0, je podjetje indiferentno do investicije in -Ce je NSV < 0, podjetje investicijskega projekta ne sprejme. Ce pricakujemo v dobi koristnosti investicije poleg donosov tudi dodatne investicijske izdatke, jih je potrebno na enak nacin diskontirati na zacetni trenutek in jih odšteti od siceršnje neto sedanje vrednosti. of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Neto sedanja vrednost je 7.235,77 EUR > 0. Projekt je sprejemljiv. 5.4.3 Interna stopnja donosnosti (ISD) Interna stopnja donosnosti (ISD) temelji na tehniki diskontiranja prihodnjih denarnih tokov investicije, za razliko od NPV paupošteva velikost investicije. Interno stopnjo donosnosti je mogoce definirati kot diskontno obrestno mero, ki izenacuje sedanjo vrednost pricakovanih prihodnjih denarnih tokov s sedanjo vrednostjo investicijskih izdatkov. Interna stopnja donosnosti je tista diskontna stopnja donosnosti, pri kateri je sedanja vrednost projekta enaka nic, izenacijo pa se vsi donosi in odhodki projekta v celotni življenjski dobi. (5) kjer je: Sdi = skupni donosi ( prihodki) projekta v letu i, Soi = skupni odhodki projekta v letu i, r = diskontni faktor, pri katerem je izpolnjen pogoj NSV = 0, r = ISD -interna stopnja donosnosti, diskontna stopnja, n = casovno razdobje v življenjski dobi trajanja projekta v letih. i – tekoci indeks casovnih obdobij od i=1 do n. Interna stopnja donosa (ISD) predstavlja dejansko donosnost investicije v obravnavanem obdobju, ki jo primerjamo z referencno stopnjo donosnosti (npr. donosnost državnih vrednostnih papirjev, obrestna mera za depozit v banki,…). Interna stopnja donosnosti investicije je stopnja donosa, ki jo izbrana investicija prinaša. Pravilo za sprejetje investicije (vseh tipov investicij, razen medsebojno izkljucljivih) je, da je ISD vecja od zahtevane stopnje donosa(diskontne obrestne mere). -Ce je ISD > zahtevane stopnje donosa seinvesticijskiprojekt sprejme, -Ce je ISD = zahtevane stopnje donosa je podjetje indiferentno do investicije, -Ce je ISD < zahtevane stopnje donosa seinvesticijskiprojekt zavrne. Slabost kriterija ISD je predvsem v tem, da implicitno predpostavlja reinvestiranje prostih denarnih tokov po stopnji, ki je enaka interni donosnosti (ISD), ki je praviloma razlicna od stroškov kapitala. Izhajamo iz realnega denarnega toka projekta. Neto sedanjo vrednost pri razlicnih diskontnih faktorjih iteriramo dokler ne dobimo rezultata v željeni okolici vrednosti nic. Pri kazalniku Interne stopnje donosnosti (ISD), se izenacijo vsi prihodki in odhodki projekta v casu življenjske dobe, oz. se neto sedanja vrednost projekta izenaci z nic. Matematicno gledano, išcemo tisto diskontno stopnjo (r), pri kateri zavzame neto sedanja vrednost projekta vrednost 0. (6) kjer je: ISD – interna stopnja donosnosti NSD – neto skupni donos (Sd – So) rp – diskontna stopnja, pri kateri je NSD pozitiven, rn – diskontna stopnja, pri kateri je NSD negativen, NSDp – NSD pri uporabljeni diskontni stopnji rp, NSDn – NSD pri uporabljeni diskontni stopnji rn. Interna stopnja donosnosti investicije je 5,28 %. Graficno prikazujemo interno stopnjo donosnosti na sliki 4, kjer skozi gibanje diskontne stopnje – r približamo vrednosti neto skupnih prihodkov = 0. Slika 4: Gibanje diskontne stopnje -r (%) in neto skupnih prihodkov -NSV (EUR) Vir: izracuni dr. Drago Papler (2022) Tabela 6: Gibanje diskontne stopnje -r (%) in neto skupnih prihodkov -NSV (EUR) Diskontna stopnja Neto sedanja vrednost -NSV (EUR) Interna stopnja donosnosti ­ISD 0 15.840,65 0,5 13.926,76 1 12.115,66 1,5 10.400,78 2 8.776,04 2,5 7.235,77 3 5.774,70 3,5 4.387,94 4 3.070,95 4,5 1.819,47 5 629,58 5,28 0,04 5,28 5,5 -502,42 6 -1.579,94 6,5 -2.606,19 7 -3.584,15 7,5 -4.516,60 8 -5.406,14 8,5 -6.255,22 9 -7.066,11 9,5 -7.840,93 10 -8.581,67 of Papers, 1st session: Nature Conservation and Agriculture Vir: izracuni dr. Drago Papler (2022) 5.4.5 Kazalnik gospodarnosti ali ekonomicnosti (E) Kazalnik gospodarnosti ali ekonomicnosti (E) oblikuje odnos med poslovnimi ucinki in stroški oblikuje kazalnik gospodarnosti ali ekonomicnost. To je osnovni kazalnik gospodarnosti. Kazalnik v analizi poslovanja v praksi povzroca vrsto vprašanj, ki jih moramo v analizi upoštevati, ce hocemo oblikovati objektivne ocene. Da bi premostili te probleme, se v praksi uporabljajo razlicne metode, ki omogocajo oz. vsaj težijo za oblikovanjem realnega kazalnika gospodarnosti. Najpogosteje temeljijo na stalnih cenah tako ucinkov kot tudi porabljenih prvin proizvodnega procesa, kar omogoca predvsem primerjavo casovno razmaknjenih kazalnikov ekonomicnosti nekega podjetja. Razlaga vrednosti kazalnika E: -E > 1, pomeni, da smo v poslovnem procesu ustvarili vec, kot smo potrošili; -E = 1, pomeni, da smo toliko ustvarili, kot smo potrošili; -E < 1, pomeni, da smo porabili vec, kot smo ustvarili, to pa hkrati pomeni slabo gospodarjenje. E = (7) kjer je: E – kazalnik gospodarnosti ali ekonomicnosti Sd – skupni donosi projekta So – skupni odhodki projekta Interna stopnja donosnosti investicije je 1,17. 5.4.6 Kazalnik donosnosti ali rentabilnost investicije (D) Pri kazalnikih donosnosti ali rentabilnosti opazujemo donosnost oz. rentabilnost sredstev ali kapitala. V nasprotju s kazalniki gospodarnosti ali ekonomicnosti, ki nastopajo v obliki koeficientov, kazalnike donosnosti ali rentabilnosti izražamo kot stopnje. Od koeficientov se razlikujejo v tem, da so koeficienti enostavna razmerja med dvema racunovodskima kategorijama, medtem ko pri stopnjah to razmerje še pomnožimo s 100. Lahko nas zanima donosnost celotnega premoženja v podjetju ali pa samo donosnost dela tega premoženja. Donosnost naložb (D) je kriterij, ki pokaže letni donos v odstotku od investiranja kapitala. Kazalec ima lahko vec možnih oblik. Najpogostejšo obliko lahko opredelimo kot razmerje med dobickom in vloženim kapitalom in jo izrazimo v odstotkih. Kazalec imenujemo tudi rentabilnost investicije (R), ki opredeljuje uspešnost poslovanja v financnem pomenu. Kazalnik donosnosti -rentabilnost naložb (D) -koliko neto efekta namdoprinese 1 evro naložbe (neto efekt ustvarjen na 1 evro odlivov; to je relativna vrednost projekta) > 0, kar pomeni, da je naložba (projekt) rentabilen. (8) kjer je: D – kazalnik donosnosti naložb ali rentabilnosti naložb N – naložba Sd – skupni donosi projekta So – skupni odhodki projekta Kazalnik donosnosti investicije je 20,78 %. 5.4.7 Kazalnik donosnosti odhodkov – rentabilnost vseh sredstev (Do) Kazalnik donosov ali rentabilnost vseh sredstev projekta (Do), pokaže letni donos v odstotku od skupnih odhodkov za naložbo. Ce je > 0, pomeni, da je naložba (projekt) rentabilen. (9) Do – kazalnik donosnosti odhodkov ali rentabilnost vseh sredstev Sd – skupni donosi projekta So – skupni odhodki projekta Kazalnik donosnosti investicije je 20,78 %. 5.5 Pregledna tabela metod ekonomske opravicljivosti investicije Tabela 7: Ekonomski kazalniki investicije Neto sedanja vrednost NSV 7.235,77 Kazalnik gospodarnosti E 1,17 Interna stopnja donosnosti ISD 5,28 % Kazalnik donosnosti – rentabilnost investicije D 20,78 % Doba vracanja EVS 9,48 let Kazalnik donosnosti Do 17,46 % odhodkov – rentabilnost vseh sredstev Diskontirana doba vracanja sredstev DVS 12,42 let Dobicek na EUR naložbe d/N 1,21 EUR Rentabilnost (donosnost) investicije de 0,17 Akumulativnost Ak 120,78 % > 0 6 Diskusija Trendi, ki se pojavljajo v kmetijstvu temeljijo na trajnosti in boju proti podnebnim spremembam. Prav tako se pojavlja trend vracanja kmetijstva nazaj v tradicionalne nacine kmetovanja z modernimi prijemi. Prav tako, pa si z senenim mlekom lahko kmetija ustvari dodano vrednost. Ker pa nam tradicionalni nacin pridelovanja krme ne omogoca hitrega spravila krme in so pri tem pride do vecjih izgub kakovosti krme, se nam kot ena izmed možnosti ponuja izgradnja sušilne naprave. V raziskavi smo se osredotocili na pridelavo senenega mleka predpostavko, da v kombinaciji dosega odlicno energetsko vrednost. Glede na primer kmetije APAT, ki je sodelovala v projektu EIP seneno meso in mleko, pod glavnim vodstvom Kmetijsko gospodarske zbornice, smo ugotovili in potrdili hipotezo, da pridelava sena v kombinaciji s sušilno napravo dosega kakovostni razred odlicno. To pomeni, da z takšno tehnologijo dosežemo, da je naša krma ustrezna in energetsko zadovoljiva glede na energetske potrebe živali. V naši raziskavi smo preracunali, ob predpostavki, da krave izkljucno krmimo s senom, da potrebujemo 769 bal/leto. Posestvo obsega 10,7 ha, kar pomeni, da lahko pridelamo 107 lastnih bal. Ostalo je potrebno dokupiti. Ocenili smo, da je glede na trenutne razmere na trgu naš letni strošek nakupa bal 55.745,45€, v primeru lastne izdelave in dokupa nam, znaša strošek 52.082€ in ce upoštevamo strošek lastne izdelave z sušilnico in dokupom, nam znaša ta strošek 52.937€. V ekonomskem delu smo preracunali, kaj pravzaprav pomeni takšna investicija. Strošekinvesticije znaša 34.822€. Preracunali smo, da je NSV (7.235,77€), kar pomeni, koliko je vredna investicija v danem trenutku in ISD (5,28%), ki pomeni donosnost projekta v primerjavi s ceno denarja, ki ga pri investiciji uporabimo. 7 Zakljucek Posestvo Strahinj teži k cim bolj trajnostnemu nacinu kmetovanja. Vracanje nazaj k tradicionalnim vrednotam kmetovanja in ohranjanja krajine in obicajev postaja aktualno, še posebej, ker na takšne nacine kmetovanja lahko našim izdelkom dodamo dodano vrednost. Seneno mleko je vsekakor dobro izhodišce, ki ga izkoristimo za dodano vrednost ter prepoznavnost naših izdelkov. Brez posodobljenja in vlaganja v kmetijo, v današnjem casu ne gre, zato je smiselno, odlocitve v investicije dobro pretehtati. Premisliti moramo predvsem, kako so med seboj procesi povezani in kako smo lahko pri tem najbolj ucinkoviti. Kljub temu, da je naša investicija upravicena in je doba vracanja 9,48 let nam na pridelavo sena vpliva vec drugih dejavnikov, kot na primer vremenske razmere, sestava travne ruše. Seveda pa tudi sušilnica na topel zrakni edini nacin, obstaja zelo veliko kombinacij ali variant, ki prav tako omogocajo dosuševanje sena (npr: sušenje s soncno streho, sušenje s kondenzacijsko sušilnico, itd.). Literatura in viri Benedicic, J. Sušenje okroglih bal na sušilni napravi. Naše travinje: revija društva za gospodarjenje na travinju Slovenije, 2014, št. 8, str. 17-18). Cop, J. Izgube trave pri sušenju na tleh. Naše travinje:revija društva za gospodarjenje na travinju Slovenije, 2005, št. 1, str. 10. Klavž in sod. Pridelava sena in rezultati analiz krme vokviru EIP projekta Seneno meso in mleko (izrocki predavanj). 2021. (citirano 19.11.2022). Dostopno na: https://seneno.info/wp­ content/uploads/2021/04/KOMPLET-2.pdf Papler, D. Seneno mleko in mlecni izdelki kmetije Odems. Moje podeželje, 2022, št. 19, str. 48. Papler, D. Trajnostni izzivi investiranja v samooskrbne soncne elektrarne = Sustainability challenges of investing in self-supply solar power plants. V: ŠPRAJC, Polona (ur.), et al. 41th International Conference on Organizational Science Development = 41. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti : society's challenges for organizational opportunities = izzivi družbe za priložnosti organizacij : conference proceedings = konferencni zbornik. 41th International Conference on Organizational Science Development, March 23 -25, 2022, Portorož. 1st ed. Maribor: University of Maribor, University Press, 2022. Str. [717-737]. ISBN 978-961-286-583-2. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/663. Papler, D., Bojnec, Š. Naložbe v trajnostni razvoj energetike. Koper: Fakulteta za management. Znanstvene monografije Fakultete za management, 2012. ISBN 978-961-266-128-1. ISSN 1855-0878. http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-128-1.pdf. Plešivcnik S. Letina vecine kmetijskih kultur v 2020 obilna. Statisticni urad Republike Slovenije (online). 2021. (citirano 22.10.2022). Dostopno na: https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/9475 SENENO. O projektu: EIP projekt: Seneno meso in mleko (online). N.d. (Citirano 19.11.2022). Dostopno na: https://seneno.info/index.php/o-projektu/ Urankar M., 2010. Pridelava krme: Pridelava krme na njivah (gradivo za predavanje). 2010. (Citirano 22.10.2022) Dostopno na: file:///C:/Users/JERNEJA%20ROZMAN/Desktop/seneno%20mleko%20%C4%8Dlanek%20vivus/Pri delava-krme.pdf Verbic, J., Perpar, T. Prehranska vrednost senenega mleka. Naše travinje: revija društva za gospodarjenje na travinju Slovenije, 2014, št. 8, str. 20. (citirano 22.10.2022). Dostopno na: http://www2.arnes.si/~surtvidr/travinje/Nase_travinje08.pdf Verbic, J., Žnidaršic, T. Sestava in energijska vrednost sena iz travnikov, ki jih zaradi deževnega vremena v maju ni bilo mogoce pravocasno pokositi (izobraževalna literatura, predavanja KGZS).2013. (citirano 19.11.2022). Dostopno na : https://www.govedo.si/files/jozev/seno_junij_2013.pdf 2nd session: Nature Conservation 2. sekcija: NARAVOVARSTVO 2nd session: NATURE CONSERVATION 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Celostni pristop pri vzpostavitvi monosežigalnice za blato iz komunalnih cistilnih naprav Urša Rotar Slovenija, ursa.rotar99@gmail.com doc. dr. Drago Papler Biotehniški center Naklo, Slovenija, drago.papler@bc-naklo.si Izvlecek Nastajanje vse vecjih kolicin blata, kot stranskega produkta na komunalni cistilni napravi predstavlja tovrstne izzive, za katere je pomembno, da se pri vpeljevanju dolgorocnih rešitev upošteva celostni pristop z dolocenimi trajnostnimi cilji. Kot sprejemljivo in obetavno možnost nadaljnjega ravnanja z blatom smo prepoznali termicno predelavo blata s tehnologijo monosežiga, ki omogoca recikliranje hraniv in ucinkovito uporabo nastale energije pri procesu zgorevanja. Tovrstna tehnologija sledi zakonskim zahtevam Evropske Unije, ki se zaradi izcrpanih rezerv fosforja usmerjajo v pridobivanje oz. recikliranje le-tega (stopnja pridobivanja fosforja iz pepela pri tehnologiji monosežiga > 90 %). V prispevku je v grobem opisan celostni pristop, ki pomembno vpliva na sprejemljivost in vzdržnost investicije. Ugotavljamo, da je termicna predelava blata s tehnologijo monosežiga ekonomsko upravicljiva naložba, energetsko ucinkovita ter okoljsko in družbeno sprejemljiva. Ekonomski kazalci naložbe so pri normalnem stanju (realni denarni tok) naslednji: neto sedanja vrednost projekta (NSV) je 8.278.973,42 EUR; interna stopnja donosnosti (ISD) je 9,81 %; enostavna doba vracanja sredstev je 7,69 leta. Ucinkovitost in uspešnost naložbe smo izracunali s kazalcem gospodarnosti ali ekonomicnosti (E), ki je 1,036; kazalec donosnosti in rentabilnosti naložbe (D) 55,19 % ter kazalec rentabilnosti vseh sredstev naložbe (Do) 3,59 %. Koncni cilj nam predstavlja podati najboljšo razpoložljivo tehnologijo zgorevanja, ki se je že uveljavila, kot primer dobre prakse v evropskih državah ter glede na že obstojeco predhodno obdelavo blata ovrednotiti energetske in ekonomske ucinke. Kljucne besede: blato iz komunalnih cistilnih naprav, termicna predelava blata, monosežig blata, energetski ucinki, ekonomska upravicljivost naložbe 2nd session: Nature Conservation An integrated approach to setting up a mono-incineration plant for sewage sludge Abstract Increasing amounts of sludge as a by-product at a municipal sewage treatment plant represents such a challenge, for which it is important to use an integrated approach with certain sustainable goals when implementing long-term solutions. Thermal treatment process of sewage sludge using mono-incineration technology, which enables the recycling of nutrients and the efficient use of the energy generated during the combustion process, has been recognized as an acceptable and promising way of further dealing with sludge. This type of technology follows the legal requirements of the European Union, which, due to depleted phosphorus reserves, focus on the extraction or its recycling (the degree of phosphor recovery from ash with mono-incineration technology > 90%). The article describes an integrated approach that has a significant impact on the acceptability and sustainability of the investment. We conclude that the thermal processing of sewage sludge using mono-incineration technology is an economically viability investment, energy efficient and environmentally and socially acceptable. The economic indicators in the normal situation (real cash flow): the project's net present value (NPV) is 8,278,973.42 EUR; the internal rate of return (IRR) is 9.81%; the simple payback period is 7.69 years. The efficiency and effectiveness of the investment was calculated with using the economy indicator (E), which is 1,036; an indicator of return and viability of the investment (P) of 55,19 % and an indicator of the profitability of all investment assets (Pi) 3,59 %. The ultimate goal is to present the best available combustion technology, which has already been established, as an example of good practice in European countries, and to evaluate the energy and economic effects based on the already existing sludge pretreatment. Key words: sewage sludge, thermal sludge treatment, sludge mono-combustion, energy effects, economic viability of investment 2nd session: Nature Conservation 1 Uvod Blato iz komunalnih cistilnih naprav (v nadaljevanju blato iz KCN) smo prepoznali kot zanesljiv in obnovljiv vir z možnostjo snovne in energetske izrabe, pri cemer z ustrezno obdelavo blata zagotovimo povecanje zmožnosti recikliranja le-tega. Odpadek prepoznamo kot stranski produkt našega bivanja, kar pomeni, da je njegovo nastajanje konstantno. Prav to, pa nam predstavlja tovrstne izzive pri reševanju problematike s kolicinami, ki bodo glede na trenutni trend v prihodnosti še narašcale. Povecanju kolicin blata iz KCN lahko pripišemo novim zakonskim omejitvam, povecanju števila prebivalstva, hkrati pa tudi še neurejeni strategiji ravnanja z blatom iz KCN v Sloveniji, saj se je blato v glavnini predelovalo (do druge ˝ 2019, Madžarska in druge) zunaj naših meja. Ker v Sloveniji celovitega ravnanja z blatom iz KCN še nismo uspeli doseci, je smiselno vpeljati dolgorocno okoljsko rešitev, ki bo tako družbeno, energetsko, kot ekonomsko sprejemljiva. Pri upoštevanju strateških dokumentov in direktiv, katere je Evropska Unija sprejela na podrocju ravnanja z blatom iz KCN in naše zakonodaje v Republiki Sloveniji, lahko prispevamo k samozadostnosti naše države na podrocju ravnanja z blatom, hkrati pa s trajnostno zasnovo naprave prispevamo k energetski samozadostnosti vecje KCN zobjekti za obdelavo in termicno predelavo blata. V Programu ravnanja z odpadki in programu preprecevanja odpadkov v Republiki Sloveniji 2022 je termicna predelava blata iz KCN in biološka predelava tovrstnega odpadka predvidena v povezavi s skladišcenjem pepela za kasnejšo rekuperacijo fosforja (MOP, 2022). Blato tako predstavlja odlicen vir hraniv (predvsem dušik in fosfor), katera je po termicni predelavi blata s tehnologijo monosežiga možno reciklirati iz trdnih preostankov (pepela) po sežigu blata, s cimer zagotavljamo trajnostno rabo virov. Pri upoštevanju celostnega pristopa za vpeljevanje dolgorocnih rešitev vSloveniji je tako pomembno, da je tehnologija termicnepredelave blata v nadaljevanju okoljsko, energetsko, ekonomsko in družbeno sprejemljiva. 2 Materiali in metode dela Za izracune ekonomske upravicljivosti tehnologije so bili uporabljeni lastni ocenjeni podatki vlaganj v investicijo ter predvideni lastni ocenjeni prihodki in odhodki, ki jih nacrtujemo na podlagi poslovnega izida komunalnega podjetja X. Prispevek temelji na teoreticni obravnavi, kjer smo z induktivno in komparativno metodo analizirali stanje predhodnih raziskav obravnavanega podrocja. V okviru prispevka smo uporabili tako slovensko kot tujo literaturo navezujoco na termicno predelavo blata, ki vkljucuje celostni pristop pri vzpostavitvi dolocene tehnologije na že obstojeci KCN s predhodno obdelavo blata. Podrocje raziskovanja vkljucuje pomembne dejavnike, kot so okoljska in trajnostna sprejemljivost, energetska ucinkovitost ter ekonomska ovrednotenost naložbe, saj so tudi kljucni za zagotovitev trajnostne zasnove objekta. Pri ekonomskem delu naloge smo s staticno metodo ocenili in izracunali enostavno dobo vracanja naložbe. Absolutne denarne kategorije (NSD) in stopnje (ISD) smo izracunali z uporabo dinamicne metode, pri cemer smo upoštevali casovno komponento ter metodo interpolacije in metodo diskontiranja. V nadaljevanju je po tujih raziskavah povzet celostni pristop, ki je temelj obravnave pri vkljucitvi tehnologije kot je monosežig. 3Tehnološki proces in kakovost 3.1 Obdelava blata in njegova kakovost Namen obdelave je zmanjšanje volumna blata, znižanje organske snovi v blatu in unicenje patogenih bakterij. Odvisno od tehnologije cišcenja komunalne odpadne vode, blato lahko predhodno fizikalno zgostimo pri doloceni stopnji cišcenja na KCN oz. v za to namenjenem zgošcevalcu ali zalogovniku blata. S fizikalnim zgošcanjem dosegamo približno od 1 do 3 % vsebnosti suhe snovi (v nadaljevanju ss) vblatu, zustreznimi zgošcevalci in mehansko opremo tudi do 6 % ss. Stabilizacija blata se izvaja v anaerobnih (brez prisotnosti kisika) ali aerobnih pogojih (prisotnost kisika). Anaerobna stabilizacija poteka v gnilišcih pri mezofilnih ali termofilnih pogojih, kjer kot produkt nastaja bioplin, katerega lahko tekom proizvodnega procesa na KCN izrabimo za pridobivanje elektricne ali toplotne energije. Pri anaerobni stabilizaciji je delež vsebnosti ss v blatu okoli 4,5 %. Aerobna stabilizacija blata poteka v bioloških reaktorjih na KCN s podaljšanim ali dodatnim prezracevanjem, pri cemer so obratovalni stroški višji, kot pri anaerobni stabilizaciji (Dichtl, 2018). Pri nadaljnjem mehanskem oz. strojnem zgošcanju se najpogosteje uporabljajo centrifuge, tracne prece ali komorne filtrske stiskalnice. Proces zgošcanja temelji na boljši separaciji blata od vode, obicajno z dodajanjem kemijskih sredstev, pri cemer dosegamo vsebnost ss od 20 – 30 %. Tako, kot pri ostali strojno – tehnološki opremi, tudi pri sušenju uporabimo za to ustrezno tehnologijo (npr. sušilni boben), kjer dosegamo vsebnost ss od 90 – 95 %. Koncni produkt je stabiliziran biološko razgradljiv odpadek, ki ustrezno obdelan ne predstavlja nevarnosti okolju in ljudem (Roš et. al., 2005). Ustrezno obdelano blato pri doloceni vsebnosti ss tretiramo, kot pripravljeno blato na monosežig. Kakovost blata in njegova sestava je odvisna od vira nastanka komunalne odpadne vode, tehnologije cišcenja komunalne odpadne vode in obdelave blata. Blato poleg nekaterih hraniv (P, N, K, Ca, Mg, Zn ipd.) vsebuje tudi del organskega onesnaženja, ki ni biorazgradljivo; visoke koncentracije težkih kovin (Cd, Cr, Pb, Mn, Hg itd.), mikroplastiko, patogene mikroorganizme, hormonsko aktivne snovi in druge pripravke razlicnih ucinkovin (Kwapinski et. al., 2021). 3.2 Monosežig blata iz komunalnih cistilnih naprav Celostni pristop pri vpeljevanju tehnologij, kot je monosežig zajema zakonodajno podrocje na ravni Evropske unije in naše države, analizo in pregled trenutnega stanja ravnanja z blatom in predvidene kolicine blata za termicno predelavo, termicno predelavo blata s tehnologijo monosežiga vzporedno z drugimi možnimi alternativami, lokacijsko zasnovo, oceno in analizo blata (kot goriva), tehnološki opis termicne predelave blata, energetske ucinke z možno izrabo elektricne in toplotne energije, zahteve po najboljši razpoložljivi tehnologiji (BAT), pregled vsem možnih tveganj z okoljskega, družbenega, energetskega in ekonomskega vidika, upoštevanje ciljev trajnostnega razvoja in financno analizo s predstavljenimi ekonomskimi kazalci. Termicna predelava blata iz KCN predstavlja vec razlicnih postopkov predelave kot so piroliza, uplinjanje, sosežig in monosežig. Pri procesu monosežiga blato predstavlja edino vhodno surovino, medtem ko se pri sosežigu, kot gorivo porablja blato skupaj z drugimi gorivi. Pri iskanju dolgorocnih rešitev za ravnanje z blatom iz KCN je smiselno upoštevati tudi morebitno zaostrovanje zakonodaje v prihodnosti (primeri drugih tujih držav; Nemcija), ki se usmerja v zmožnost pridobivanja fosforja (Roskosch, 2021). Za doseganje visoke ravni varstva okolja je pri nacrtovanju in obratovanju naprave za termicno predelavo blata pomembno vkljucevanje najboljše razpoložljive tehnologije (BAT), kot to doloca Direktiva o industrijskih emisijah (celovito preprecevanje in nadzor onesnaževanja) (2010/75/EU). Monosežig blata po Uredbi o odpadkih sledi predelavi po »R1«, katere namen je uporaba kot gorivo ali drugace za pridobivanje energije (Uredba o odpadkih, 2022). Slika 1:Model krožnega gospodarstva Vir: Lasten model Predstavljen je model krožnega gospodarstva, v katerega smo vkljucili zacetek nastajanja komunalne odpadne vode, cišcenje komunalne odpadne vode in obdelavo blata na KCN, nadaljnjo termicno predelavo s tehnologijo monosežiga, kjer se pri dolocenem tehnološkem postopku trdni preostanki po sežigu locijo z namenom nadaljnjega recikliranja oz. rekuperacije fosforja, ki predstavlja pomembno hranivo gnojila, kije kot tako visokokakovostno in konkurencno na trgu. Zakonska dolocila Investicija termicne predelave blata iz KCN s tehnologijo monosežiga sledi ciljem trajnostnega razvoja skladno z Direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (2018/2001/EU), katere glavni cilj je spodbujanje vecje uporabe energije iz obnovljivih virov, ki predstavlja pomemben del pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in Direktivo o odpadkih (2008/98/ES) za doseganje ciljev hierarhije ravnanja z odpadki. Direktiva o industrijskih emisijah (2010/75/EU) doloca in ureja pravila o celovitem preprecevanju in nadzorovanju onesnaževal oz. onesnaževanju okolja, ki je posledica industrijskih dejavnosti ter doloca pravila za preprecevanje ali v kolikor to ni izvedljivo, zmanjševanje emisij v zrak, vodo in tla, preprecevanje nastajanja odpadkov, da bi dosegli visoko stopnjo varovanja okolja kot celote. Uredba sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov v skladu z Direktivo o industrijskih emisijah (2010/75/EU) doloca pogoje za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje, mejne vrednosti emisije snovi v zrak in ukrepe za nadzor emisije snovi v zrak, mejne vrednosti emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in ukrepe za nadzor emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za cišcenje odpadnih plinov, pravila ravnanja z odpadki in ostanki, pogoje obratovanja in zahteve za obratovalni monitoring emisije snovi v zrak in emisije snovi pri odvajanju odpadne vode (Uradni list RS, št. 8/16, 116/21 in 44/22 – ZVO-2). Prav tako se v slovenskem pravnem redu sklicujemo na krovni Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), ter ostala podzakonska dolocila, ki urejajo predmet posameznega sklopa za preprecevanje onesnaževanja okolja oz. odpravljanje le tega na viru onesnaženja. 3.3 Tehnološki opis delovanja naprave Monosežigalnica je zasnovana v kombinaciji s predhodnim sušenjem blata, kasneje zgorevanjem v stacionarni peci z zvrtinceno plastjo in najsodobnejšim cišcenjem dimnih plinov (Wiechmann et. al., 2013). Pri taki napravi je potreben 24-urni nadzor, vodenje tehnološkega postrojenja in spremljanje obratovanja naprave. Naprava je zasnovana kot vecstopenjska in vkljucuje naslednje stopnje: • Sprejem blata, kjer je namešcen zalogovnik, namenjen vmesnemu skladišcenju in obdelava izpušnih plinov (tudi neprijetnih vonjav) iz zalogovnika, • sušenje blata do ustrezne vsebnosti suhe snovi, • vmesno skladišcenje posušenega blata v zalogovniku, • vnos blata z vmesno obdelavo odpadnega zraka (vodna para), • zgorevanje v stacionarni peci s tehnologijo v zvrtincenem sloju, • energetska predelava s pomocjo parne turbine (parni kotel) in generatorjem, • vrecastifilter za predhodno separacijo pepela (izlocanje tudi prašnih delcev), • vrecastifilter za locevanje ostalih reakcijskih produktov in doziranje dodatkov (sorbentov), • sistem za recirkulacijo pepela, • dimnik z merilno postajo za merjenje ter spremljanje emisij in • transport ter skladišcenje preostalega materiala nastalega pri monosežigu (Senegacnik, 2019). Zgorevanje v peci z zvrtinceno plastjo Samostojno zgorevanje v peci z zvrtinceno plastjo poteka s primešanjem posušenega (približno 90 % ss) in dehidriranega blata (približno 20 – 30 % ss), pri kaloricni vrednosti okoli 4.500 kJ/kg. V primeru, da zadostne kaloricne vrednosti ne dosegamo, je energijo potrebno dodatno dovajati, po navadi s primarnim (predgretim) zrakom (do 500 °C). Pri vstopu v kurišce mešanica posušenega in dehidriranega blata vsebuje od 40 – 50 % ss, kar pomeni, da za doziranje dehidriranega blata še ne dosegamo zadostne kaloricne vrednosti, zato se blato pred vstopom v kurišce še dodatno osuši (Schnell et. al., 2020). Posušeno blato se v pec dovaja na višji višinski razliki, kjer je namešcen tudi silos (vmesno zalogovnik), nižje pa se preko transporterja dovaja dehidrirano blato. Nastala toplotna energija, ki nastaja med zgorevanjem se v kotlu prenaša v parni sistem (turbino z elektricnim generatorjem), preko katerega se pretvori v uporabno energijo (paro). Stacionarno zgorevanje v zvrtinceni plasti se je uveljavilo kot najbolj preizkušena tehnološka metoda (Avstrija, Nemcija, Poljska), z manjšimi emisijami zgorevanja (HUBER Technology, 2022). Slika 2: Stacionarna pec s tehnologijo v zvrtincenem sloju Vir: Zürich, 2015 Glavne komponente take peci so zgorevalna komora, dno s šobami, ki so zaprtega in odprtega tipa, lebdeca cona in odses nastalega pepela. Znacilnost take sežigalnice je intenzivno mešanje trdnih delcev (pešcene plasti in goriva) s predgretim (primarnim) zrakom, kar omogoca dobro porazdelitev zgorevalnega zraka in blata. Najvecja zgorevalna temperatura je od 850 do 950 °C (Sludge2energy, 2022). Dno zgorevalne komore v odprti izvedbi predstavlja prednost, ker omogoca izlocanje tujkov v procesu zgorevanja brez prekinitev in poseganja v njeno obratovanje. Predgreti (primarni) zrak se dovaja skozi šobe na dnu zgorevalne komore, kjer se tvori pešcena posteljica in kjer se vzdržuje lebdeca cona z mešanico blata, pepela in (kremenovega) peska. V kolikor niso zagotovljeni pogoji za popolno zgorevanje produktov, se v lebdeco cono nad zvrtinceno plastjo dovaja dodatni (sekundarni) zrak (Schnell et. al., 2020). Cišcenje dimnih plinov Pri cišcenju dimnih plinov na napravi za termicno predelavo blata s tehnologijo monosežiga, sledimo naslednjim tehnološkim postopkom: • Zmanjševanje izpustov dušikovih oksidov (NOX) s tehnologijo SNCR (selektivna nekatalitska redukcija), ki se izvaja pri temperaturni med 900 –1.200 °C. Poteka neposredno v kurišcu, kjer se kot reagent uporablja vodna raztopina secnine ali 25% raztopina amonijaka (Senegacnik, 2019). • Predhodno locevanje pepela, kjer se elektrofilterski pepel skupaj z izpušnimi plini odvede iz zgorevalne komore in se izloca v kotlu za izkorišcanje odpadne toplote ali v vrecastem filtru. Pritem postopku se pepel, ki je bogat s fosforjem locipred dodajanjem sorbenta, kar omogoca lažje recikliranje le-tega (Schnell et. al., 2020). • Zmanjševanje (vezava) onesnaževal, kot so žveplov oksid, klorovodikova kislina, dioksini, težke kovine itd. Sorbenti(aktivno oglje, apneni hidrat) se vbrizgavajo loceno po predhodnem locevanju in se dozirajo v odvisnosti od vrednosti emisij za kotlom in prisotnih onesnaževal v precišcenem plinu (Senegacnik, 2019). • Odstranjevanje adsorpcijskih sredstev in onesnaževal v drugem vrecastem filtru. • Odstranjen material se v drugem vrecastem filtru s pomocjo sistema recirkulacije trdnih snovi vraca nazaj v reaktor, kar v nadaljevanju omogoca visoko ucinkovitost locevanja onesnaževal in zmanjšanje potreb po dodajanju sorbenta. V vrecastem filtru nastajajo trdne snovi, od katerih sele delizloci kot odpadni material, ki se dovaja v zabojnik (silos za odpadni material po sežigu). Preostali odpadki (nevarni), ki niso ustrezni za recikliranje fosforja, se odlagajo na za to urejenem odlagališcu (Schnell et. al., 2020). • Pred dimnikom z merilno postajo emisij snovi (plinov) se preko dvostopenjskega pralnika še dodano odstranijo preostale snovi, kot sta npr. klorovodikova kislina, amonijak itd., ki jih dimni plini vsebujejo (Senegacnik, 2019). • Izpust precišcenih plinov poteka skozi dimnik, kjer je namešcena naprava za konstantno merjenje in spremljanje stanja morebitnih koncentracij onesnaževal v precišcenih plinih. 2nd session: Nature Conservation Rezultati 4.1 Energetski ucinki Termicna predelava blata s tehnologijo monosežiga omogoca, da blato iz KCN lahko ucinkovito pretvorimo v uporabno energijo, ki jo lahko porabimo za predhodno obdelavo blata (npr. sušenje) ali v drugem tehnološkem sklopu na KCN. V okviru energijske bilance energetski donos (izhodna energija; nastanek elektricne in toplotne energije) predstavlja monosežig blata, nastala elektricna in toplotna energija pa se kot vhodna energija lahko v sklopu obdelave blata porabi pri mehanskem – strojnem zgošcanju in sušenju (Schnell et. al., 2020). Pri procesu zgorevanja blata nastane vec toplotne, kot elektricne energije, prav tako je odjem toplotne energije (. 70 %) bolj ucinkovit kot odjem elektricne energije (. 20 %) (Wagner et. al., 2020). V primeru viška proizvedene elektricne ali toplotne energije je smiselno upoštevati tudi pregled drugih potencialnih možnosti porabe energije, med katere spadajo odjem energije industrijskim porabnikom, ogrevanje objektov, kjer se porablja toplotna energija (za sušenje lesnih sortimentov, rastlinjaki) ali odjem toplotne energije v sistem daljinskega ogrevanja do koncnih porabnikov (Ding et. al., 2021). Za zagotovitev energetske samozadostnosti se odpadna toplota v obliki pare, ki nastane pri procesu monosežiga blata, koristno uporabi za pridobivanje elektricne energije. Energetska ucinkovitost takšnega delovanja tako omogoca prihranek obratovalnih stroškov, ki nastajajo kot posledica porabe energentov (npr. zemeljski plin). Proizvodnja zmogljivost naprave za monosežig ni odvisna od zmogljivosti KCN, temvec od predvidenih kolicin blata za termicno predelavo. Pri tem upoštevamo kolicine blata, ki nastanejo na KCN in/ali so pripeljane iz drugih KCN, kjer se proces termicne predelave blata ne izvaja. 4.2 Ekonomska ovrednotenost naložbe Umestitev monosežigalnice je smiselna na KCN z zmogljivostjo vecjo od 50.000 PE, kjer že poteka predhodna obdelava blata. Predpostavljamo, da se blato iz vseh manjših KCN, kjer termicna predelava ni predvidena in se ne izvaja, predhodno obdela in nadalje transportira na vecjo KCN, kjer se izvaja termicna predelava blata z monosežigom. Pri tem upoštevamo tudi upravicenost naložbe v tehnologijo obdelave blata, glede na velikost KCN in kolicine nastalega blata, kjer termicna predelava ni predvidena. Transport blata iz manjših KCN na nadaljnjo obdelavo oz. predelavo je pogojen z doloceno kapaciteto (velikost zabojev) oz. s številom odvozov, kar pomeni, da z ustrezno (mehansko – strojno) obdelavo blata dosežemo transport vecjih kolicin, kot bi jih sicer in posledicno zmanjšanje stroškov transporta. Stroški, povezani z blatom, ki nastajajo na KCN, so tako odvisni od tehnologije cišcenja komunalne odpadne vode, kvalitete blata, cene prevzema, predelave in odstranjevanja predhodno zgošcenega blata (v nekaterih evropskih državah med 180 in 300 €/tono) (Lentjes, 2020). Izdelali smo ekonomsko analizo, kjer smo prikazali razlicne ekonomske kazalnike na primeru investicije. Menimo, da je cena tehnologije oz. višina naložbe odvisna od zmogljivosti naprave za monosežig, predhodne obdelave in kolicine blata ter lokacijske zasnove. Višino naložbenih sredstev predstavlja lastna ocena predvidenih sredstev. V grobem so predstavljeni ocenjeni odhodki in prihodki z naložbeno vrednostjo pri realnem stanju, tveganjih in naložbi z družbenimi koristmi: Tabela 1:Vrednosti naložbe z odhodki in prihodki pri razlicnih stanjih Naložba Odhodki [€/leto] Prihodki [€/leto] Investicijska sredstva [€] Sedanja vrednost naložbe (realni denarni tok) 18.050.000 20.000.000 15.000.000 Naložba s tveganjem (+2,5% odhodki in naložba, -1% prihodki) 18.501.250 19.800.000 15.375.000 Naložba s tveganjem (-3% prihodki) 18.050.000 19.400.000 15.000.000 Naložba s tveganjem (+3% odhodki) 18.591.500 20.000.000 15.000.000 Naložba s tveganjem (+3% naložba) 18.050.000 20.000.000 15.450.000 Naložba s CBA (+2,5% prihodki) 18.050.000 20.500.000 15.000.000 Vir: Lastne kalkulacije Glede na državno zakonsko ureditev ravnanja z blatom predvidevamo, da se interes v tehnologijo kaže predvsem pri komunalnih podjetjih. Prihodke in odhodke smo v grobem ocenili iz dejavnosti in storitev izvajanja javne službe (IJS), glede na poslovni izid ravnanja s komunalno, industrijsko in padavinsko odpadno vodo za podjetje X. Skupne prihodke predstavljajo prihodki iz storitev ter drugih dejavnosti IJS družbam na domacem trgu, prihodke iz naslova državne oz. obcinske podpore in druge poslovne prihodke. Skupni odhodki pa predstavljajo stroške blaga in materiala (stroški materiala in pomožnega materiala, stroški energije, stroški nadomestnih delov, stroški drobnega inventarja), stroške storitev (stroški podizvajalcev in strojnih storitev, najem delovne sile, storitve po narocilu kupca, stroški transportnih storitev, stroški vzdrževanja), stroške dela (stroški plac, stroški socialnih zavarovanj, drugi stroški dela), stroške nastavitve tehnologije in amortizacijski stroške. Primerjalna analiza denarnih tokov Denarni tok prikazuje vrednost naložbe, stroške ter ucinke, ki jih beležimo kot prihodke in odhodke v casu življenjske dobe projekta (Papler, 2017). Doba vracanja investicijskih sredstev nam prikazuje doloceno casovno obdobje, ko kumulativa cistih denarnih tokov med obratovanjem naložbe doseže vsoto investicijskih sredstev, pri cemer doba vracanja ne sme biti daljša od ekonomske dobe naložbe (Radek, 2014). Enostavno dobo vracanja pri razlicnih denarnih tokovih smo izracunali po naslednjiformuli: EVS = t = Realni denarni tok: 7,69 let Družbeni denarni tok: 6,12 let 2nd session: Nature Conservation Slika 3:Kumulativni skupni donos pri razlicnih naložbenih vrednostih za obdobje od 2022 do 2037 Vir: Lastne kalkulacije Slika 3 nam prikazuje narašcanje grafa v odvisnosti od stanja denarnih tokov in dobre vracanja investicijskih sredstev za petnajstletno obdobje. Pri realnem denarnem toku (normalno stanje) je tocka preloma oz. doba vracanja investicijskih sredstev med sedmim in osmim letom (7,69), pri družbenem denarnem toku (naložba s CBA +2,5% prihodki) pa vdobrem šestem letu (6,12). Najdaljša doba vracanja investicijskih sredstev (11,84) je pri naložbi s tveganjem (-1% prihodki, +2,5% odhodki in naložbi). Metoda sedanje vrednosti naložbe (NSV) Pri metodi NSV smo investicijske izdatke in donose diskontirali na zacetni termin (t0), pri cemer smo jih ustrezno vkljucili v casovno komponento tako, da so zneski donosov in investicijskih izdatkov v razlicnih casovnih enotah primerljivi. Pri tem smo vsoti diskontiranih donosov odšteli investicijske izdatke. Ocenjujemo, da bi za sredstva naložena pri banki X dobili 3 % obrestno mero, katero smo v nadaljevanju upoštevali pri izracunu NSV. Kot rezultat smo dobili oceno, koliko denarja bi potrebovali danes, da bi v dolocenem casu pri naložbi z doloceno donosnostjo dosegli prihodnjo vrednost. Neto sedanjo vrednost projekta smo izracunali po naslednji formuli: 2nd session: Nature Conservation Tabela 2:Metoda sedanje vrednosti naložbe pri diskontni stopnjir = 3 % Vir: Lastne kalkulacije SV = Sd – So = 238.758.702 EUR -230.479.728 EUR = 8.278.974 EUR > 0 Ugotovili smo, da je NSV> 0, kar pomeni, da je vsota donosov vecja od vsote odhodkov (Sd > So). Sedanja vrednost projekta znaša 8.278.973,42 EUR, kar pomeni, da je naložba rentabilna. Interna stopnja donosnosti (ISD) Z metodo ISD smo ocenili ucinkovitosti projekta z vidika družbe in vidika investitorja. Metoda diskontiranja in metoda interpolacije nam je bila v pomoc, pri dolocitvi diskontne stopnje (r), katero smo racunali toliko casa, dokler ni bila sedanja vrednost projekta enaka 0 oz. smo se ji najbolj približali, pri tem pa so se izenacili vsi donosi in odhodki projekta v celotni življenjski dobi. Pri metodi ISD je diskontna stopnja nepoznana, kar pomeni, da mora biti za izracun izpolnjen naslednji pogoj: ISD je izracunana iz vrednostiprihodkov in odhodkov med 9 in 10 % diskontno stopnjo. 2nd session: Nature Conservation Tabela 3: Metoda interne stopnje donosnosti pri diskontni stopnji r = 9 % Tabela 4: Metoda interne stopnje donosnosti pri diskontni stopnji r = 10 % Vir: Lastne kalkulacije NSV donosov je pri 9 % diskontni stopnji 718.342,44 EUR, pri 10 % diskontni stopnji pa –168.144,96 EUR. ISD smo izracunali po naslednjiformuli: ISD pri normalnem stanju = rp + (rn – rp) = 9 + (10 – 9) Izracun potrjuje, da bi projekt prinesel »dobicke oz. realne prihodke«. 2nd session: Nature Conservation Primerjalna analiza donosov, interne stopnje donosnosti ter kazalnikov ucinkovitosti in uspešnosti pri posameznih naložbenih vrednostih V tabeli 5 je predstavljena primerjalna analiza ekonomskih kazalnikov, ki prikazujejo donosnost, ekonomicnost in rentabilnost vlaganja sredstev. Tabela 5: Primerjalna analiza ekonomskih kazalnikov Vir: Lastne kalkulacije Naložba z družbenimi koristmi (CBA) je naložba, ki v primerjavi zdrugimi predstavljenimi naložbami prinaša najvecji donos, njena ISD je za 3,61 odstotne tocke višja od naložbe v normalnem stanju (realni denarni tok). Interna stopnja donosnosti med normalnim stanjem (realni denarni tok) in naložbi s tveganjem (–1% prihodki, +2,5% odhodki in naložba) odstopa za 7,47 odstotne tocke. Kazalniki gospodarnosti ali ekonomicnosti med posameznimi naložbami so v vseh primerih E > 1 in nakazujejo na manjšo potrošnjo v prihodnje in vecjo ekonomsko ucinkovitost v poslovnem procesu. Vsi kazalniki donosnosti in rentabilnosti so D > 0, kar pomeni da so vse prikazane naložbe rentabilne. Kazalniki donosnosti odhodkov so v vseh primerih Do > 0, kar pomeni da so tudi v tem primeru naložbe rentabilne. Menimo, da naložbe s tveganjem (–1% prihodki, +2,5% odhodki in naložba) v nadaljevanju ne bi upoštevali, kot upravicljivo oz. rentabilno, saj so njeni kazalniki najnižji (se komaj ohranijo nad mejo likvidnosti). 4.3 Okoljski in družbeni vidik Iskanje dolgorocnih okoljskih rešitev je kljucno za zagotavljanje ciljev trajnostnega razvoja. Strateška trajnostna usmeritev narekuje, da se osredotocamo na povecanje recikliranja hraniv in obnavljanju virov, pri cemer izbiramo med inovativnimi in okoljsko zasnovanimi tehnologijami, ki jih v nadaljevanju lahko optimiziramo glede na okoljske zahteve in lokalne potrebe (Kacprzak et. al., 2017). Pri izboru tehnologije je potrebno upoštevati tudi druge trajnostne nacine ravnanja z blatom oz. potencialne alternativne možnosti ponovne uporabe in odlaganja, ki bi jih lahko v nadaljevanju glede na morebitne zakonske spremembe, navezujoce na okoljske, ekonomske, energetske ali družbene smernice, lahko prilagodili (Spinosa, et. al., 2021). Preprecevanje onesnaževanja zraka, tal in voda je kljucno pri usklajevanju tehnologij, kot je monosežig, s katerim bi rešili ekološki problem ravnanjaz blatom in preprecili nepremišljeno obremenjevanja okolja z njim. Ohranitev zdravega življenjskega okolja je kljucni cilj za kakovostno bivanje v njem, zato je pomembno, da je tehnološki proces termicne predelave blata s tehnologijo monosežiga skrbno nadzorovan z meritvami vseh emisij, ki lahko škodljivo vplivajo na okolje in zdravje ljudi. 2nd session: Nature Conservation 5 Diskusija Termicna predelava blata s tehnologijo monosežiga se je v evropskih državah že uveljavila, kot prepoznana dolgorocna rešitev ravnanja z blatom, ki zagotavlja visoko snovno in energetsko ucinkovitost in je preverjen nacin termicne predelave. Predstavljen model krožnega gospodarstva zagotavlja trajnostno naravnano in konkurencno gospodarstvo, ki sledi razvojnim ciljem zmanjševanja potreb po primarnih surovinah in povecanju izkorišcanja sekundarnih surovin ter odpadkov. Odpadno blato iz KCN zaradi svojih lastnosti in sestave predstavlja potencialni vir energetske in snovne izrabe, pod pogojem, da blato ni preobremenjeno s težkimi kovinami (uporaba blata na kmetijske površine). Na podlagi pregledane literature ugotavljamo, da je recikliranje hraniv (rekuperacija fosforja) možno izvajati le v sklopu termicne predelave blata s tehnologijo monosežiga. Kot najboljša razpoložljiva tehnologija se je uveljavila tehnologija zgorevanja v stacionarni peci z zvrtincenim slojem, ki je opisana v podpoglavju 3.2. Kot produkt pri zgorevanju nastaja pepel, bogat s fosforjem, ki je primeren za nadaljnje recikliranje oz. obdelavo (dodatek za neposredno uporabo v kmetijstvu in kot dodatek sredstvu za gnojenje) ob upoštevanih predpisanih mejnih vrednosti posameznih onesnaževal. S predstavljeno tehnologijo prispevamo k samozadostnosti Republike Slovenije na podrocju ravnanja z blatom iz KCN, kar pomeni, da smo od drugih tujih držav, ki so in še blato sprejemajo, stroškovno neodvisni. 6 Zakljucek Naložba, kot je termicna predelava blata s tehnologijo monosežiga predstavlja okoljsko naložbo, pri kateri so stroški obicajno višji od koristi, ker k investiciji pristopamo, kot k reševanju ekološkega problema v državi. Pri investicijskih odlocitvah je potrebno presojati tudi z vidika, ali so denarni prelivi vecji od denarnih odlivov, razen v primerih, kjer sesoocamo z okoljskim problemom. Menimo, da je termicna predelava blata s tehnologijo monosežiga nujno potrebna za zagotovitev dolgorocne rešitve dispozicije blata v Republiki Sloveniji. Obratovanje in ucinkovito vodenje take naprave bi omogocalo energetsko samozadostnost na KCN in prispevalo k ekonomski neodvisnosti. Za doseganje visoke ravni varstva okolja se vcelotno tehnološko postrojenje termicne predelave blata, vkljuci najboljša razpoložljiva tehnologija (BAT). Literatura in viri Agencija Republike Slovenije za okolje. Kazalci okolja: Blato iz komunalnih cistilnih naprav (online). 2016. (citirano 1.3.2022). Dostopno na naslovu: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/blato-iz­komunalnih-cistilnih-naprav-2. Dichtl, N. Sludge Treatment and Disposal. Simpozij z mednarodno udeležbo: Vodni dnevi. 2018. Ding, A., Zhang, R., Huu Hao N., He, X., Ma, J., in Li, G. Science of the Total Environment: Life cycle assessment of sewage sludge treatment and disposal based on nutrient and energy recovery: A review (online). 2021. (citirano 2.11.2022). Dostopno na naslovu: https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2020.144451. Đurdevic, D., Blecich, P. in Juric, Ž. Energies: Energy Recovery from Sewage Sludge: The Case Study of Croatia (online). 2019. (citirano 10.10.2022). Dostopno na naslovu: https://doi.org/10.3390/en12101927. HUBER Technology. HUBER Solution for On-Site Sludge Incineration -Concepts of thermal sewage sludge utilisation (online). 2022. (citirano 12.10.2022). Dostopno na naslovu: https://www.huber.de/solutions/sludge-treatment/thermal-utilisation.html. 2nd session: Nature Conservation Kacprzak, M., Neczaj, E., Fijalkowski, K., Grobelak, A., Grosser, A., Worwag, M. Environmental Research: Sewage sludge disposal strategies for sustainable development (online). 2017. (citirano 14.3.2022). Dostopno na naslovu: https://doi.org/10.1016/j.envres.2017.03.010. Kwapinski, W., Kolinovic, I., Leahy, J. Waste and Biomass Valorization. Sewage sludge thermal treatment technologies with a focus on phosphorus recovery: A review. 2021. Lentjes, D. GmbH: Technologies for the incineration of municipal sewage sludge. 2020. Program ravnanja z odpadki in program preprecevanja odpadkov Republike Slovenije (2022). Ministrstvo za okolje in prostor, april 2022. Papler, D. Metodologija za ekonomsko ovrednotenje upravicenosti naložbe. 2022. Papler, D., Bojnec, Š. Naložbe v trajnostni razvoj energetike. Univerza na Primorskem: Fakulteta za management Koper. 2012. Radek, Z. Financna ocena naložbene priložnosti z uporabo dinamicnih metod neto sedanje vrednostiin interne stopnje donosnosti na primeru vlaganja v komunalno infrastrukturo (online). 2014. (citirano 8.8.2022). Dostopno na naslovu: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc­Z4SD4GGH/8eb43baf-f7d2-4d07-bf57-de3ec4586868/PDF. Roskosch, A. Workshop on Sludge management in the Danube Region for a greener EU: Legislation and experience in Germany. 2021. Roš, M., Simoncic, M., Šostar Turk, S. Maribor: Priprava in cišcenje vod. 2005. Schnell, M., Horst, T., Quicker, P. Journal of Environmental Management: Thermal treatment of sewage sludge in Germany. 2020. (citirano 25.1.2022). Dostopno na naslovu: https://doi.org/10.1016/j.jenvman.2020.110367. Senegacnik, A. Sežig in sosežig odpadkov: Osnovne znacilnosti energijske izrabe odpadkov -Vpliv sežiganja odpadkov na okolje in zdravje (online). 2018, str. 9-25. (citirano 10.7.2022). Dostopno na naslovu: https://akcijadanes.si/wp/wp-content/uploads/2020/02/8-srecanje-o-kemijski-varnosti-vpliv­seziganja-odpadkov-na-okolje-in-zdravje-2019-splet.pdf. Sludge2energy. Sludge2energy by Huber&WTE (online). 2022. (citirano 4.8.2022). Dostopno na naslovu: https://www.sludge2energy.de/sewage-sludge/. Spinosa, L., Doshi, P. Journal of Environmental Management: Re-thinking sludge management within the Sustainable Development Goal 6.2. (online). 2021. (citirano 4.8.2022). Dostopno na naslovu: https://doi.org/10.1016/j.jenvman.2021.112338. Wiechmann, B., Dienemann, C., Kabbe, C., Brandt, S., Vogel, I., Roskosch, A. Sewage sludge management in Germany (online). 2013. (citirano 10.7.2022). Dostopno na naslovu: https://www.umweltbundesamt.de/sites/default/files/medien/378/publikationen/sewage_sludge_manag ement_in_germany.pdf. Zürich, S. Zentrale Klärschlamm-verwertung . Die Wirbelschichtverbrennung. 2015. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocjakmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Vrednotenje okoljskih omejitev lokalne skupnosti po metodi Okoljskega prostora (OP) dr. Štefan Žun Šolski center Kranj, Slovenija, stefan.zun@sckr.si Izvlecek V proizvodnem in potrošniškem procesu potekajo pretvorbe energije in pretvorbe v snovnih tokovih po naravnih zakonih, pri cemer se najbolj približamo zakonom termodinamike. Ob upoštevanju drugega glavnega zakona termodinamike, zakljucimo, da so gospodarski sistemi ponor energije in snovi, saj se energija in snovi v teh sistemih zelo razpršita in je tem tokovom zelo težko slediti. V primerjavi termodinamicnega sistema in naravnega ekosistema je možno zakljuciti, da tako kot je termodinamicen sistem stabilen, ce je izoliran in za premikiz ravnovesne lege potrebuje energijo, ki prihaja preko meje sistema, tako potrebujemo pri naravnem sistemu vir zunanje energije, ki je na Zemlji energija Sonca. V obstojecem politicno-gospodarskem prostoru se prepletajo nacionalni interesi in interesi kapitala, zmanjševanje okoljskega prostora dodatno povzroca politicne ucinke. Privilegirane skupnosti želijo svoj položaj proti ostalim zadržati. Zagovorniki metode OP razlagajo okoljski prostor v smislu okoljskega stališca, kot absolutne omejitve naravnih virov. Upoštevanje OP lahko pripomore k razvoju tehnologij zmanjševanja vplivov na podnebne spremembe, zašciti biotsko raznovrstnost. Nosilci sprememb bi morale biti vlade, mednarodne organizacije in nevladne organizacije. Gospodarski sistem lahko obravnavamo kot termodinamicen sistem z odprto mejo. Snovni tokovi in tokovi energije lahko prehajajo preko meje sistema. Gospodarski sistemi presegajo svoje naravne meje, kar je mogoce zaradirazpoložljivosti visoko kakovostne energije fosilnihgoriv. Takšna oblika razvoja ne predstavlja trajnostnega razvoja cloveške družbe. Kljucne besede: trajnostni razvoj, okoljski prostor, lokalna skupnost, okoljske omejitve Evaluation of environmental constraints of the local community by the method Environmental Space Abstract In every production and consumption process, energy conversions and conversions in material flows take place according to the laws of nature, with we closest to the laws of thermodynamics. If we try to rely on the second main law of thermodynamics, then we can conclude that economic systems are a sink of energy and matter, or energy and matter in these systems are very dispersed and it is very difficult to follow these currents. In comparison with the thermodynamic system and the natural ecosystem, it can be concluded that just as a thermodynamic system is stable if it is isolated and needs energy coming from the system boundary to move from equilibrium, so we need a source of external energy on Earth, solar energy. In 2nd session: Nature Conservation the existing political and economic space, national interests and the interests of capital are intertwined, and the reduction of the environmental space further causes political effects. All privileged communities want to maintain their position against others. Proponents of the OP method can interpret environmental space primarily in terms of the environmental point of view, as absolute limitations of natural resources. Compliance with the OP can contribute to the development of technologies to reduce climate change impacts, protect biodiversity and accelerate the development of alternative energy sources. These changes should be driven by governments, international organizations and non-governmental organizations. The economic system can be considered as an open-bound thermodynamic system. Material flows and energy flows may cross the system boundary. Economic systems go beyond their natural limits, which is possible due to the availability of high-quality fossil fuel energy. Such a form of development does not represent the sustainable development of human society. Key words: sustainable development, environmental space, local community, environmental restrictions 2nd session: Nature Conservation 1 Uvod Metoda OP se sklicuje na razvoj, ki lahko zagotavlja crpanje virov sedanji generaciji na tak nacin, da bodo prihodnje generacije lahko še vedno crpale te vire. Zato je treba uvesti pristop na konceptu pravicnosti, ki zagovarja pravicno delitev virov, tako znotraj sedanje generacije kot tudi medgeneracijsko. Pri slednjem velja predvsem zagotavljanje možnosti trajnostnega razvoja prihodnjih generacij. Metoda OP ni zasnovana kot statisticno orodje, ampak je povezana z razumevanjem kompleksnega okoljskega problema in kot izvajanje nacela pravicnosti. Metoda OP obravnava tudi snovne tokove v sistemih. Pojem okoljski prostor predstavlja vire, ki so na voljo iz obnovljivih in iz neobnovljivih virov, v tolikšni meri, da ne povzrocamo nesprejemljivih tveganj v okolju. Upoštevati moramo omejitevvirovin potrebo po pravicnidelitvimed državamina svetovniravniin med socialnimi skupinami na regionalni ravni. Koncept OP vkljucuje nacelo, da ima vsako cloveško bitje pravico do enakega deleža sredstev, posega pa tudi v obmocje socialnega okolja. Metoda OP upošteva tudi nacelo pravicne porazdelitve in porabe sredstev na globalni ravni, upoštevajoc tudi pomembnost lokalnih virov. Pri takem pristopu je nujno upoštevati globalno pomembnost nekaterih virov, kot so rudna bogastva, energija, kava, zacimbe, žita. Pozorni pa smo tudi na pomembnost lokalnih virov, kot so zelenjava in kakovost vode. Pri tem upoštevamo tudi nacelo soodvisnosti. Poglavitna ovira uveljavljanja metode OP na lokalni ravni je, da vecina ljudi v lokalni upravi še vedno razmišlja o stalni gospodarski rasti, in kot navajajo posamezni avtorji, psihologija zanikanja glede na omejitve rasti (Mittler, 2007). Naslednje ovire so: neozavešcenost prebivalcev o nujnosti trajnostnega razvoja,pomanjkanjesredstevza uvajanjemetode OPin razdrobljenostlokalnihpolitik, kionemogocajo izvajanje skupne celostne politike trajnostnega razvoja. Za gospodinjstva upoštevamo tiste dejavnosti, na katere sami lahko vplivamo pri rabi virov (Spangenberg, 2002) in sicer: stanovanja, prehrana in mobilnost. Velikost dohodka gospodinjstev vpliva na vedenjske vzorce posameznikov in s tem tudi na okolje. Ta kazalnik je mogoce posredno uporabiti tudi pri dolocevanju OP pri razlicnih poselitvenih tipih. Na primer gradnja enodružinskih hiš ima za posledico vecjo porabo prostora in s tem povezano težjo organizacijo ucinkovitega javnega prevoza, kar pomeni, da je treba gradnjo stanovanjskih sosesk nacrtovati hkrati z nacrtovanjem zelenih površin in kolesarskih poti. Ne glede na tip poselitve v lokalnih skupnostih, je metoda OP primerna kot orodje ozavešcanja. Na primer, nova bolnišnicavpliva na povecanje prometa,vecjepovršine zazidanihpovršin, hkratipa poveca stopnjo zdravstvene varnosti (Mittler, 2007). 2 Metoda OP kot orodje za nacrtovanje politike in ukrepanje ter kot splošen referencni okvir Metoda OP vkljucuje tudi osnovo nacela previdnosti, ki upošteva omejitev porabe tistih virov, ki bi vplivali na delovanje ekosistemov, ki so bistveni za cloveško družbo (zrak, voda in biomasa). V tem pogledu ima metoda OP veliko vecjo vrednostkotmetode, kiupoštevajo samo nosilno kapaciteto okolja. Metoda OP upošteva tudikriticno obremenitevin direktno povezavo, da je koncnarabaodvisnaod rabe virov (Mastino in sod., 2004, Bacci, 2002). Treba je upoštevati nacelo samozadostnosti, prepreciti preobremenjenost naravnih ekosistemov in zmanjšati eksterne stroške. Pri takem pristopu se upošteva globalno pomembnostnekaterih virovin ob upoštevanju nacela soodvisnosti, tudipomembnostlokalnih virov. ........c................................ Velikost OP je opredeljena kot , kar omogoca primerljivost na globalni, državni .................... in lokalni ravni. Zaradi takšne oblike kazalca nanj vpliva tudi demografska dinamika, kar lahko predstavlja dolocene težave pri dolgorocnem nacrtovanju in napovedovanju, saj se zaradi razlicnih vzrokov lahko število prebivalstva spremeni v zelo kratkem casu. Metoda OP razlicna nacela prevaja v operativno obliko in doloca jasno, trdno in enostavno podlago za ocenjevanje trajnostnega ravnanja politik na okoljskem, ekonomskem in socialnem podrocju. V bistvu doloca mejne vrednosti kljucnih kazalcev, ki so izracunani glede na njihovo predvideno omejenost in tudi glede na njihovo pravicno porazdelitev. Na ta nacin je mogoce (Mastino in sod., 2004): • kvantitativno oceniti cilje trajnostnega razvoja, • predstaviti strategije za doseganje teh ciljev in usmerjanje podjetij ter širšejavnosti, • dolociti vmesne cilje kratkorocnih in dolgorocnih obdobij, kar koristi vrednotenju doseženega v posameznem mandatu, • usmerjati razvoj in sprejematiodlocitve v smeri doseganja zastavljenih ciljev. Pri uporabi metode OPje pomembno, da lahko sledimo financnim, snovnim in energijskim tokovom. Metoda OPupošteva povezavo med proizvodnjo in porabo posameznega sistema. Porabafosilnih goriv je vrednotena z emisijami CO2, pri cemer želimo doseci cilj zmanjšanja za faktor 10 v trideset letih (Mastino in sod., 2004). To je tista vrednost, ki je uravnotežena s cloveškimi vplivi in okoljem. Na takšen nacin lahko kolicinsko opredeljen kazalec uporabimo za nacrtovanje okoljskih, ekonomskih in socialnih politik. 2.1 Energija Pri opredelitvi rabe energije po metodi OP upoštevamo naslednje dejavnike (Mastino in sod., 2004): • merjenje emisij CO2, ki so posledica rabe fosilnih goriv, • kolicino porabljenega materiala in porabljene površine za postavitev soncnih sistemov, sajje zaradi teh dejavnikov omogocena rabasoncne energije, • stroške razgradnje odpadkov in tudiodsluženih energetskih obratov. Raba koncne energije je v primerjavi s kolicino primarne energije majhna. Potrebno je povecati ucinkovitostrabe energije in postopno opušcatiuporabo drage primarne energije za ceneno koncno rabo, na primer elektricni kotli za ogrevanje in energijsko neucinkovite stavbe. Pri metodi OP je bila dolocena mera za rabo energije, torej tolikšna raba fosilnih goriv, da se ne poruši ravnotežje glede atmosferskega CO2. Mejno vrednost CO2 450 ppmv naj bi dosegli leta 2050 (Mastino in sod., 2004). Glede na pricakovano rast bi bilo potrebno za 50 % zmanjšati porabo fosilnih goriv. Takšno zmanjšanje je mogoce doseci po etapah, pri cemer globalna temperatura ne sme narašcati vec kot 0,10 Cna desetletje, upoštevati pa je treba tudi prilagoditvene sposobnosti ekosistemov (Mastino in sod., 2004). 2.2 Neobnovljivi viri Z metodo OP dolocimo vrednosti pridobivanja predvsem mineralnih surovin (razen fosilnih goriv) v tolikšnem obsegu, da ne povzrocamo nepopravljive škode vokolju. Crpanje teh virov ni odvisno samo od njihove dostopnosti v naravnih nahajališcih, ampak tudi s stroški, povezanimi z njihovim pridobivanjem, predelavo in transportom. Pogosto so ti stroški vecji kot stroški samega pridobivanja. Ekološke obremenitve ocenjujemo s primerjavo, koliko materiala se porabi za pridobitev surovine. Gradbeni materiali obremenjujejo okolje s faktorjem 10, fosfati s faktorjem 34, baker s faktorjem 100 in plemenite kovine, kot so srebro, zlato in platina, pa s faktorjem 350.000 (Mastino in sod., 2004). 2.3 Raba zemljišc Pri rabi zemljišc (Mastino in sod., 2004), zagotavljamo 10 % delež namenjen zavarovanim obmocjem in 10 % za zagotovitev biotske raznovrstnosti in preprecevanja hidrološke škode ter upravljanja z vodnimi viri. Po nekaterih študijah (FAO, 2010, Mastino in sod., 2004), bi lahko na prostoru Evrope pridelali dovolj hrane za svoje potrebe na 70 % zemljišc, ki so sedaj namenjene kmetovanju. Za dosego tega cilja bi morali zmanjšatiporabo mesa za 50 do 70 %, kar pa priporocajo tudiprehranska združenja. Veriga za pridelavo mesa je veliko bolj intenzivna od verige za pridelovanje rastlinske hrane, preracunane na energijsko enoto hrane. Površine, ki jih zasedajo pozidane površine, naj ne bi presegale 8 % površine, vkljucevati pa bi morale tudi nujne površine, namenjene ekološkim koridorjem, tudi zaradi hitrih podnebnih sprememb. 2nd session: Nature Conservation 2.4 Kmetijska proizvodnja Kmetijske prakse, ki so bile v preteklosti sprejete so bile usmerjene v povecevanje vhodnih energij in snovi vsistem kmetovanja. Želeli smo povecati hektarske donose. Podrobne analize takšnega ravnanja kažejo na negativne posledice vfunkcijah ekosistema, zmanjšanje biotske raznovrstnost in rodovitnosti tal, hkrati pa ustvarja veliko kemicnih snovi, ki seširijo v skoraj vse ekosisteme. Vedno vecja poraba mesa, proizvodnja hrane v rastlinjakih in nepotreben transport hrane, vedno bolj zmanjšujejo ucinkovitost prehrambenih verig. Proizvodnja ene energijske enote hrane je na primer povezana s porabo 500 enot energije v rastlinjaku (Mastino in sod., 2004). 2.5 Gozd Popolnoma naj bi zašcitili 10 %, delno pa 10 % gozdne površine, na katerih bi bile endemicne vrste. Tu bibilo dovoljeno sekati na koncu življenjskega cikla drevesnih vrst, posekpa bi vceloti nadomestili z ponovnim pogozdovanjem (Mastino in sod., 2004). Z upoštevanjem letnega prirastka bi lahko zadovoljililetne potrebena tempodrocju. Takšno ravnanje bizmanjšaloporabo lesa iztropskih gozdov. Izkorišcanje tropskih gozdov, ki so hkrati tudi velik ponor CO2, ni trajnostno, dodatna težava pa je v tem, da je v tropskih gozdovih prisotna vecina živalskih in rastlinskih vrst na Zemlji. Nove gozdne plantaže, ki so v vecini monokulture, ne morejo nadomestiti izsekanih tropskih gozdov. Na novo zasajeni gozdovi imajo vecji letni prirastek, vendar se zmanjša biološka raznolikost in zmožnostzagotavljanjavseh potrebnihfunkcijnaravnih ekosistemov, kotso vplivna podnebnerazmere, nadzor pretoka vode, proizvodnja in varstvo tal in varstvo biotske raznovrstnosti. 2.6 Voda Vodne vire obravnavamo kot regionalne vire, kljub temu, da se globalno trguje z izdelki, za katere porabimo veliko vode. Podnebne spremembe, kot so sprememba kolicine, frekvence in intenzivnost padavin, so posledica sprememb v vodnem krogu. Potrebno je natancno oceniti razpoložljivost vodnih virov in omejiti porabo na vrednost 10 % ucinkovite razpoložljivosti. Prepreciti moramo prekomerno izkorišcanje, kilahko vodi v pomanjkanje pitne vode. 3 Vrednosti okoljskega prostora za MO Kranj 3.1 Emisije CO2, ki so posledica proizvodnje energije Podatki se nanašajo na leto 2020 preracunani tudi na obdobje do leta 2008 in na podatke za leto 2020. Letna kolicina CO2 obremenitve znaša 14,8 t/preb. (Lokalni energetski koncept MO Kranj, 2008, Surs, 2020). Zmogljivosti ponora CO2 na lokalni ravni je dolocena na osnovi predhodnih študij in v literaturi priporocenih smernic. Glede na velikost gozdnih površin in povprecne absorpcijske sposobnosti CO2 srednje starega gozda, ki je 4,6 kg/m2/leto, celotna gozdna površina v MO Kranj predstavlja ponor za 377.430 t/leto za CO2. Posledicno se ta CO2 porabi za proizvodnjo 3 kg biomase/m2/leto. 3.2 Cement Podatki o porabi cementa v MO Kranj niso direktno dostopni. Poraba cementa je ocenjena glede na domaco proizvodnjo betona v Sloveniji. Za uvoz in izvoz so dostopni samo financni podatki. Ocenjena poraba cementa v letu 2020 je 1078 kg/preb. (SURS, Proizvodnja in prodaja industrijskih proizvodov in storitev po Nomenklaturi industrijskih proizvodov (NIP), Slovenija, 2020). 3.3 Jeklo Poraba valjanih jeklenih izdelkov je bila leta 2020 za MO Kranj ocenjena glede na razmerje BDP in porabe valjanih izdelkov na državni ravni in znaša 186 kg/leto/prebivalca. Regionalna poraba jeklenih izdelkov je bila ocenjena po enakem nacinu in sicer glede na proizvodnjo uvoz in izvoz (avtomobilov, gospodinjskih aparatov), in znaša 481 kg/leto/prebivalca. (SURS, Proizvodnja in prodaja industrijskih proizvodov in storitev po Nomenklaturi industrijskih proizvodov (NIP), Slovenija, 2020). 3.4 Aluminij Skupna poraba na ravni države znaša 12,3 kg/leto na prebivalca (SURS, Proizvodnja in prodaja industrijskih proizvodov in storitev po Nomenklaturi industrijskih proizvodov (NIP), Slovenija, 2020). 3.5 Klor Poraba klora je ocenjena na vrednost 10,4 kg/leto na prebivalca (SURS, Proizvodnja in prodaja industrijskih proizvodov in storitev po Nomenklaturi industrijskih proizvodov (NIP), Slovenija, 2020). 3.6 Zavarovana obmocja Zavarovanih površin je bilo v letu 2008 in se kasneje niso spreminjala, v MO Kranj 2.927 ha, kar predstavlja 19,4 % celotne površine lokalne skupnosti (Strategija trajnostnega razvoja Mestne obcine Kranj 2008–2023, 2009). 3.7 Pozidana zemljišca Pozidana zemljišca predstavljajo 1.626 ha, kar je 10,78 % celotne površine lokalne skupnosti in 0,03 ha/prebivalca (Strategija trajnostnega razvoja Mestne obcine Kranj 2008–2023, 2009). 3.8 Neto potreba po zemljišcih Ta kazalec je bil ocenjen po metodi ekoloških sledi, glede na ekološki primanjkljaj, ocenjujemo, da je neto primanjkljaj 2,38 gha/prebivalca. 3.9 Les Ocena porabe lesa za razlicne namene v industriji, je bila za leto 2020 na prebivalca 1094 kg/leto, kar je 1,36 m3/leto (SURS, Proizvodnja in prodaja industrijskih proizvodov in storitev po Nomenklaturi industrijskih proizvodov (NIP), Slovenija, 2020). 3.10 Voda Kolicina naravnih vodnih virov v MO Kranj je ocenjena na dobro, kolicina prodane vode je 3.300.654 m3 kar je 60 m3/preb, ktemu pa je potrebno dodatiše33 %izgub kar pomeni, da dejanska porabe voda znaša 79 m3/preb. (Letno porocilo za leto 2020, 2021, Komunala Kranj d.o.o.). Tabela 1: MO Kranj -Vrednosti OP (2020) Kazalec OP Vrednost kazalca OP za MO Kranj Emisije CO2 14,8 t/leto na preb. Cement 1078 kg/leto na preb. Jeklo 667 kg/leto na preb. Aluminij 12,3 kg/leto na preb. Klor 10,4 kg/leto na preb. Zavarovane površine 2.927 ha, 0,06 ha/preb, 19,4 % Pozidane površine 1.626 ha, 0,03 ha/preb, 10,78 % Neto potreba po površini 2,38 ha/preb. Les 1,36 m 3/preb. Voda 79 m 3/preb. 2nd session: Nature Conservation 4 Primerjava velikosti vrednosti OP med MO Kranj in mednarodnimi podatki Oceno OP lokalne skupnosti MOKranj smo primerjali s povprecnimi vrednostmi držav EU. S takšnim primerjanjemlahko nacrtujemo scenarije za trajnostnirazvojlokalne skupnosti. Priprimerjavikazalcev OP s povprecjemdržavEUugotovimo naslednje (Fighting climate change together -International Data Spaces 2022): • visoke vrednosti OP so v energetskem sektorju, nad povprecjem EU, • nadpovprecne vrednosti OP za cement, • izredno visoke vrednosti za jeklene proizvode, • nizke vrednosti za aluminij, • nizke vrednosti za klor, • razmeroma uravnotežene vrednosti OP za rabo zemljišc, • visoke vrednosti OP za les in • glede na porabo vode, visoke vrednosti OP za vodo. Prve splošne rezultate je potrebno analizirati v okviru lokalne skupnosti, ugotoviti njihove trende in dolociti smeri trajnostnega razvoja.Ocenimo lahko, da je treba zmanjšati rabo virov, zlasti porabo energije in klora. Zmanjšanje porabe naravnih virov najbo posledica boljucinkovite rabein posledicno zmanjšanje kolicine odpadkov in povecanje recikliranja. Prav tako bi zmanjšali transportne poti s cim vecjim izkoristkom lokalnih virov. Ocena velikostiOP kaže potrebo porazvoju trajnostnihpolitikpo ucinkovitejši rabi energije in snovnih tokov s faktorjem zmanjšanja 4 za srednjerocne nacrte in za faktor zmanjšanja 10 za dolgorocne cilje. Usmerjali naj bi se v zaprte kroge proizvodnje in porabe in uvajaliucinkovite gospodarske sisteme, vse to pa bi pripomoglo k višji kakovosti življenja in k manjši porabi materiala. Metoda OP omogoca nacrtovanje trajnostnih politik in spremljanje njihovih ucinkov. 4.1 Analiza okoljskega prostora prebivalcev MO Kranj glede na poselitvena obmocja Raba energije (emisije CO2) se glede na poselitvena obmocja razlikuje predvsem glede na naslednje možnosti: • možnost daljinskega ogrevanja v nekaterih podrocjih strnjenega mestnega jedra, • povecanje transportnih poti med urbanem središcem in tradicionalnim podeželjem, • možnost cenovno privlacnega javnega mestnega prevoza v strnjenem mestnem jedru in posameznimi deli suburbaniziranega obmocja, • za posamezne vecje kotlovnice v celotni obcini se pojavljajo posamezni nacrti za preureditev kotlovnic na lesno biomaso, • vecja izraba lesne biomase za ogrevanje na obmocju tradicionalnega podeželja, • na suburbaniziranem obmocju se pojavlja problem energetske ucinkovitosti stavb v zasebni lasti, • v strnjenem mestnem jedru se pojavlja problem energetske ucinkovitosti stavb vjavni lasti, • na suburbaniziranem obmocju se nacrtuje plinifikacija. • na obmocju tradicionalnega podeželja se gradi vec individualnih objektov za potrebe kmetijstva in Porabo cementa lahko razdelimo po naslednjih porabah: tudi javne infrastrukture, predvsem ceste, • na suburbaniziranem obmocju se vprimerjavi s tradicionalnem podeželjem gradi manj javnih cest, manj gospodarskih objektov, vec obrtniških delavnic in vec individualnih hiš, • v strnjenem mestnem jedru se gradi najvec javnih objektov, komunalne infrastrukture, stanovanj, poslovnih objektovin trgovskih središc, poraba cementa je v strnjenem mestnem jedru v primerjavi z ostalima obmocjema poselitve najvecja, vendar paje na tem obmocju izkoristekgradenj najvecji tako z energijskega kot tudi s prostorskega stališca. Razliko porabe jeklenih izdelkov bi lahko glede na poselitvena obmocja razdelili glede na porabo v gradbeništvu in industriji. Industrija je v veliki vecini prisotna na suburbaniziranem obmocju. To je ob levem in desnem bregu reke Save od Gorenje Save do Zarice. Pri porabi aluminija je podobno kot pri jeklenih izdelkih. Ne moremo pa razdeliti porabe izdelkov za enkratno uporabo glede na poselitvena obmocja, saj je poraba odvisna od posameznikov in ne od lastnostiposelitvenih obmocij. V MO Kranjje najvecja poraba klora v kmetijstvu, kar pomeni na obmocju tradicionalnega podeželja. Zavarovana obmocja vecinoma ležijo na obmocju tradicionalnega podeželja in predstavljajo 19,4 % celotne površine lokalne skupnostiMO Kranj. Mestno jedro vkljucuje strme konglomeratne stene, vodne in obvodne habitate v lastno urbanisticno strukturo, saj leži med rekama Savo in Kokro. Kanjon Kokre je naravna znamenitost zaradi nastanka, znacilnih površinskih procesov, pestrega živalstva in rastlinstva v reki in ob njej. Kljub osrednji ravninski in prometno gospodarsko obremenjeni legi, je v MO Kranj precejšen del zavarovanih obmocij narave, varovanih gozdovin obmocijNATURA2000 (Porocilo o stanju okolja V MO Kranj, 2007). Pozidana zemljišca predstavljajo 1.626 ha, kar je 10,78 % celotne površine lokalne skupnosti, kar predstavlja 0,03 ha/prebivalca. Med pozidane površine prištevamo tudiparke in vrtove, pri vrednotenju ekoloških sledi smo pri dolocitvi biokapacitete upoštevali 10 % pozidane površine. Mesto Kranj (prirejeno poŽun, 2013)seje vzadnjih nekajdesetletjih zaradinaravnihrazmerin obcinske urbanisticne politike najbolj razširilo proti vzhodu, kjer je nastalo veliko obmocje stanovanjskih blokov Planina in nakupovalna središca na Primskovem. Na obmocju Planina-jug je nastalo novo trgovsko središce in stanovanjski objekti, na severnem delu pa se je gradnja nadaljevala v sklopu izobraževalno-športnega središca. Kazalec neto potrebe po zemljišcih je bil ocenjen po metodi ekoloških sledi. Glede na ekološki primanjkljaj 5,58 gha/preb. ocenjujemo, da je neto primanjkljaj 2,15 ha/prebivalca (40 % ekološkega primanjkljaja) (prirejeno po Žun, 2013). Porabe lesa za razlicne namene v industriji ne moremo razdeliti glede na poselitvena obmocja. Lesno predelovalne industrije na obmocju MO Kranj ni. Glede poseka lesa na obmocju MO Kranj je težava enaka kot v celotni Sloveniji saj se veliko lesa se nepredelanega izvozi. Kolicina naravnih vodnih virov v MO Kranj, ki so vecinoma na obmocju tradicionalnega podeželja, je bila ocenjena glede na podatke podjetja Komunala Kranj d.o.o. na 308 l/s, kar je 187 m3/preb./leto. V primerjavi z mestnim prebivalstvom bi bila lahko poraba pitne vode v obmestnih naseljih vecja zaradi razlicnih aktivnostiprebivalcevv poletnih mesecih. Individualna gradnja ima hkratitudivelike možnosti za zbiranje in uporabo deževnice. Pregled izdatnosti obstojecih vodnih virov pokaže na veliko (zadostno) izdatnost vodnih virov na obmocju MO Kranjinne kaže potrebepo povecevanjuizkorišcanja teh virov. Povecevanjeizkorišcanja obstojecih vodnih virov in iskanje novih je napacen netrajnosti pristop, aktivnosti je treba usmeriti k trajnostni rabi vodnih virov, predvsemkzmanjševanju porabe terpotrebecišcenavode in izkorišcenosti nacrpanevode. Kolicina naravnih vodnih virovvMO Kranjje bila ocenjenagledena podatke Komunale Kranj na 308 l/s, kar je 187 m3/prebivalca na leto. Komunala Kranj d.o.o. nacrpa letno 109,05 m3/preb. (Letno porocilo za leto 2020). Literatura Bacci, L., 2002. Sistemi locali in Toscana. Modelli e percorsi territoriali dello sviluppo regionale. FrancoAngeli, http://sviluppolocale.formez.it/rap100informa/rap100informa_2002-11-18.html (Citirano 7.4.2019). Environmental Data Space: Fighting climate change together -International Data Spaces, (Citirano 10.8.2022). 2nd session: Nature Conservation FAO, 2010, http://faostat.fao.org/site/339/default.aspx (Citirano 25.3. 2011). Mastino, G., Buscema, I., Molinario, G., Ingino, F., 2004. Environmental space of Tuscany Region, Regione Toscana, Friends of the earth, 97 str. Foote J.,Midgley G., Ahuriri-Driscoll A.,Hepi M.,Earl-Gouletj J., Systemic evaluation of community environmental management programmes, 1 January 2021, Pages 207-224, https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0377221720304471 (23.7.2022) Letno porocilo za leto 2020, 2021. Komunala Kranj, Microsoft Word -Letno porocilo 2020_direktor s pripombami revizorja KONCNI (komunala-kranj.si) (Citirano 10.8.2022) Mittler D., Pages 353-365 | Published online: 02 May 2007, Environmental space and barriers to local sustainability: Evidence from Edinburgh, Scotland Spangenberg, J.H., 2002. Environmental space and the prism of sustainability: frameworks for indicators measuring sustainable development, Ecological Indicators 2, str.295-309. Strategija trajnostnega razvoja Mestne obcine Kranj2008–2023. 2009. MO Kranj, 118 str. SURS, Proizvodnja in prodaja industrijskih proizvodov in storitev po Nomenklaturi industrijskih proizvodov (NIP), Slovenija, 2020. Taako Edema G.,Kiemo K.,Andama E., An evaluation of the environmental impact assessment practice in Uganda: challenges and opportunities for achieving sustainable development Published online 2020 Sep 2021, https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7505666/ (20.7.2022) Wang X., Meng Q., Zhangac L., Hu D., Evaluation of urban green space in terms of thermal environmental benefits using geographical detector analysis International Journal of Applied Earth Observation and Geoinformation, Volume 105, 25 December 2021, 102610, https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0303243421003172 (5.8.2022) Žun, Š., Merjenje in vrednotenje trajnostnega razvoja lokalnih skupnosti z metodo ekoloških sledi in okoljskega prostora : doktorsko delo, Ljubljana, 2013 2nd session: Nature Conservation 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Med vizijo in resnicnostjo vpliva epidemije in energetske krize na ceno elektricne energije doc. dr. Drago Papler Biotehniški center Naklo, Slovenija, drago.papler@bc-naklo.si Izvlecek Trg z elektricno energijo je po 20-letnem obdobju razvoja, ko se je locila tržna dejavnost trgovine s prodajo elektricne energije in upravljanje infrastrukture, doživel leta 2022 energetski kolaps. Vizija odprtja trga z elektricno energijo 15. aprila 2001 je temeljila na prostem pretoku blaga in storitev, konkurencnosti dobaviteljev in znižanja cen elektricne energije. Ko so se tržni deli javnih podjetij preoblikovali v samostojne družbe pred desetimi leti, so postali cilj plenilskih trgovcev, ki so s spajanjem konkurencnih podjetij postopno ustvarili nov monopol. Konkurenca na energetskem trgu se je zmanjšala, epidemija COVID-19 pa je z zastojem življenja in s pomanjkanjem ekonomskih dobrin povzrocila ukrepanje vlad za blažitev krize. Posledice so se odrazile v povpraševanju in ponudbi ter dvigovanjem cen življenjskih dobrin in nujnih potreb kot je elektricna energija. Vojna v Ukrajini je sprožila pomanjkanje energetskih dobrin in reakcijo na energetskih borzah. Val podražitev in energetske krize je pokazal ranljivost držav Evropske unije ter resnicnost novih obzorij. Cene elektricne energije za gospodinjstva so se v obdobju 2012–2021 povecale za 7,21 %, cene elektricne energije za negospodinjstva (poslovni odjem) pa so se povecale za 5,43 %. V obdobju po prvem valu epidemije COVID-19, ko se je leta 2020 življenje zaustavilo, pa je vse pomembnejša elektricna energija dobila novo vrednost. V obdobju 2020 do polovice leta 2022 so se nominalne cene elektricne energije za gospodinjstva povecale za 3,19 %, realne cene pa so zaradi inflacije padle za 7,35 %; cene elektricne energije za negospodinjstva (poslovni odjem) pa so se povecale za 84,85 %, realne cene pa za 45,80 %. Dobava energije za gospodinjstva je iz 34,3 % (leta 2018) dosegla 49,5 % delež koncne cene (leta 2022), v strukturi pa je bil delež za uporabo omrežja zmanjšan iz 34,9 % (leta 2018) na 23,1 %. Celotne dajatve so se iz 30,9 % (leta 2018) zmanjšale na 27,4 % (leta 2022). Zaskrbujoca je struktura koncne cene elektricne energije za negospodinjstva (poslovni del), kjer je delež dobavitelja energije iz polovice povecal na 68,9 %, delež za uporabo omrežja pa je iz petine pred desetletjem padel na 7,2 %. Korelacijska analiza je pokazala mocno povezanost cen elektricne energije s cenami zemeljskega plina in naftnih derivatov. Kljucne besede: elektricna energija, gospodinjstvo, poslovni odjem, cena, statisticna analiza, korelacijska analiza, regresijska analiza Between vision and reality: the impact of epidemic and the energy crisis on the price of electricity Abstract After 20 years of development, when the commercial activities of electricity trading and infrastructure management were separated, the electricity market is set for an energy collapse in 2022. The vision for the opening of the electricity market on 15 April 2001 was based on the free movement of goods and services, competition between suppliers and a reduction in electricity prices. When the market parts of the public utilities were transformed into independent companies ten years ago, they became the target of predatory traders who gradually created a new monopoly by merging competing companies. Competition in the energy market declined, and the COVID-19 epidemic, with its stagnation of life and scarcity of economic goods, led governments to take action to mitigate the crisis. The consequences were reflected in demand and supply, and in the rising prices of essential goods and necessities such as electricity. The war in Ukraine triggered shortages of energy commodities and a reaction on energy markets. The wave of price rises and the energy crisis has shown the vulnerability of the countries of the European Union and the reality of new horizons. Electricity prices for households increased by 7.21% between 2012 and 2021, while electricity prices for non-households (business consumption) increased by 5.43%. However, in the aftermath of the first wave of the COVID-19 epidemic, when life came to a standstill in 2020, the all-important electricity has taken on a new value. In the period 2020 to mid-2022, nominal electricity prices for households increased by 3.19%, while real prices fell by 7.35% due to inflation; electricity prices for non-households (business consumption) increased by 84.85%, while real prices fell by 45.80%. The supply of energy to households went from 34.3% (in 2018) to 49.5% of the final price (in 2022), while the share of grid use in the structure decreased from 34.9% (in 2018) to 23.1%. Total charges decreased from 30.9% (in 2018) to 27.4% (in 2022). The structure of the final electricity price for non-households (business part) is worrying, with the energy supplier's share rising from half to 68.9% and the share for grid use falling from a fifth a decade ago to 7.2%. Correlation analysis has shown a strong correlation between electricity prices and prices of natural gas and oil products. Key words: electricity, household, business consumption, price, statistical analysis, correlation analysis, regression analysis 2nd session: Nature Conservatio 1 Uvod Poraba elektricne energije v gospodinjstvih se spreminja glede na opremljenost z gospodinjskimi aparati in glede naletni cas. Zaradi vecje konkurence med prodajalci elektricne energije se spreminjajo cene za energijo. Država kot lastnik elektroenergetske infrastrukture doloca cene za uporabo omrežja, prispevke in davke, ki jih povecuje. Kljub cenejši energiji, prihaja do vecjega mesecnega obroka za gospodinjskega odjemalca. Zato problem analiziramo v daljšem casovnem obdobju. Analizo gibanja koncne cene elektricne energije izvedemo za razlicne porabniške skupine v gospodinjstvih in negospodinjstvih (poslovni odjem) v Sloveniji v obdobju 2012–2022. Ugotavljamo deleže, ki predstavljajo liberaliziran tržni del (cena energije), reguliran infrastrukturni del (cena za uporabo omrežja) in obvezne državne dajatve v prometu z elektricno energijo (dajatve, trošarina in davek na dodano vrednost). S popolnim odprtjem trga elektricne energije 1. julija 2007 je država dokoncno izgubila nadzor nad urejanjem cen dobave elektricne energije gospodinjskim odjemalcem. Dobava energije gospodinjstvom je postala tržna kategorija, odjemalci pa so dobili možnost izbire in zamenjave dobavitelja. Povecanje davkov na energijo (in druge elemente zelene davcne reforme) vidimo kot preventive. Umetno, z davki povecane cene napovedujejo stanje v prihodnosti in silijo uporabnike, da svoje ravnanje pravocasno prilagodijo prihodnjemu stanju. Vecji priliv v proracun bo koristen za aktivne ukrepe pri izboljšanju energetskih tehnologij, obnovljivih virov energije in za ustvarjanje perspektive revnejšim prebivalcem (v državi in izven) vkljucno z lajšanjem revšcine, splošne in energetske (Tomšic, 2010). Z namenom blažitev posledic ukrepov zaradi izrednih razmer ter zaradi ohranitve financne stabilnosti v Republiki Sloveniji zaradi virusa SARS-CoV-2 (COVID-19) je Vlada RS z Odlokom o zacasni oprostitvi placila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji elektricne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za koncne odjemalce odjemne skupine nizke napetosti brez merjenja moci in gospodinjske odjemalce elektricne energije (UL RS 32/2020) zacasno od 1. marca 2020 do 31. maja 2020 dolocila oprostitev placila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnjielektricne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Agencija za energijo je objavila Tarifne postavke za omrežnine elektrooperaterjev (Uradni list RS, št. 31/2020 z dne 20. 3. 2020) s katerim je za obdobje od 1. marca 2020 do 31. maja 2020 upoštevala olajšavo za obracunsko moc na nizki napetosti brez merjenja moci in za gospodinjstvo (SODO 2020). Trgovci so z namenom, da zmanjšajo posledice epidemije koronavirusa oziroma negativne ucinke, s katerimi se soocajo njihovi kupci, znižali ceno elektricne energije za obdobje treh mesecev in sicer za marec, april in maj 2020, na primer GEN-I za 15 %, nekateri drugi trgovci so tej akciji sledili. Prihranki na racunih za elektricno energijo v obdobju epidemije COVID-19 so se odražali v letu 2020 (Papler, 2021). Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij je liberalizacija trga elektricne energije v casu epidemije COVID-19 in energetske krize zaradi vojne v Ukrajini, doživela fiasko in stres. Energenti so soodvisno povezani, zato je pomanjkanje zemeljskega plina iz uvoza iz Rusije, povzrocilo verižno reakcijo porasta cen energentov na trgu. 2 Pregled literature Liberalizacija trga in širitev variabilnih obnovljivih virov energije v energetiki je z vidika dinamike cen elektricne energije postala bolj negotova, zaradi cesar so cene elektricne energije postale zelo nestanovitne, z nenadnimi in nepricakovanimi skoki cen. Zato je razvoj bolj natancnih tehnik modeliranja in napovedovanja cen izziv za vse udeležence na trgu in regulativne organe. Ciareta, Martinez in Nasirov (2022) predlagajo pristop k napovedovanju, ki temelji na uporabi podatkov o dražbah za prilagajanje krivulj ponudbe in povpraševanja po elektricni energiji. Natancneje prilagodimo linearne (LinX-Model) in logisticne (LogX-Model) krivulje zgodovinskim prodajnim in nakupnim krivuljam z iberskega trga z elektricno energijo, da bi ocenili strukturne parametre iz podatkov o dražbah in nakupih. Medtem, ko se je vecina držav nedvoumno zavezana trendu liberalizacije, se je madžarska vlada odlocila po zakljucku liberalizacijskih reform, ponovno regulirati cene elektricne energije za gospodinjstva. Takšne razmere so edinstvena priložnost za preucevanje cenovnih ucinkov naknadnega procesa regulacije. Szoke, Hortay in Fakas (2021) so preucevali madžarski trg z elektricno energijo. Razlikujejo tri glavna regulativna obdobja: prehodni sistem med letoma 2004 in 2008, popolnoma liberaliziran sistem med letoma 2008 in 2010 ter postliberalizirani režim od leta 2010 do danes. Uporabljen je bil vektorski avtoregresijski model za oceno razmerja med razlicnimi maržami. Rezultati kažejo, da so bile v prehodnem obdobju marže neodvisne, medtem ko je bila v dereguliranem obdobju med njimi razvidna medsebojna odvisnost, vtretjem pa so na marže izvajalcev univerzalne storitve vplivale le marže trgovcev. Ugotovitve so lahko v podporo državam, ki nameravajo spremeniti regulativni okvir trga z elektricno energijo. Povecanje deleža vetrne in soncne energije je privedlo do vecjih odstopanj v proizvodnji elektricne energije. Schoniger in Morawetz (2021) povzemata, da to ne vodi nujno do vecje variabilnosti cen elektricne energije, ampak – odvisno od oblike krivulje ponudbe in variance proizvodnje iz obnovljivih virov – lahko privede do manjše variance cen. Z razširitvijo pristopa so Wozabal et al. (2016) na podlagi rezultatov panelnega modela in regresije za posamezno državo za sedem od devetih analiziranih evropskih držav potrdili povezavo v obliki crke U med deležem elektricne energije iz obnovljivih virov in razpršenostjo cen. Gabrijeli, Wuthrich Blume in Sansavini (2022) so predlagali model, ki temelji na podatkih za dolgorocno napovedovanje tržnih cen elektricne energije, ki temelji na Fourierjevi analizi. Elektricna energija je razclenjena na komponente, ki vodijo do njenega osnovnega razvoja, ki so opisane s pomocjo amplitudami glavnih frekvenc Fourierove vrste in komponentami, ki vodijo k visoki nestanovitnosti cen, ki so opisane s preostalimi frekvencami. Prve se napovedujejo z regresijskim modelom, ki kot vhodne podatke uporablja letne vrednosti ustreznih energijskih in tržnih kolicin, kot je proizvodnja elektricne energije, cene in povpraševanje. Na podlagi edinstvenih podatkov o švedskih gospodinjstvih so izmerili cenovno elasticnost povpraševanja po elektricni energiji za gospodinjstva z obvezno nelinearno distribucijsko tarifo, pri kateri se gospodinjstvom zaracunava strošek na podlagi njihove najvišje porabe v mesecu in kjer so mejne spodbude zelo velike (Lanot in Vesterberg, 2021). 3 Material in metode dela 3.1 Material Za analizo cen zemeljskega plina so bili uporabljeni letni podatki Statisticnega urada RS (SURS) in Ministrstva za infrastrukturo (MZI) za obdobje 2012–2021 in za maloprodajne cene zemeljskega plina v drugem trimesecju (2. kvartal) leta 2022 na portalu https://www.energetika-portal.si/ (7.9.2022). 3.2 Nominalna in realna cena elektricne energije Za izracun realne cene elektricne energije je bil izveden izracun deflatorja HICP, harmonizirane stopnje inflacije, ki temelji na harmoniziranem indeksu življenjskih potrebšcin. Tabela 1 prikazuje indekse cen, verižni indeks in deflator HICP za bazno leto 2010 in bazno leto 2020. Deflator HICP (2020) v nadaljevanju uporabimo za preracun nominalne cene v realno ceno elektricne energije. Tabela 1: Izracun deflatorja HICP Vir: Eurostat (2022), izracuni dr. Drago Papler Leto HICP Indeks cen HICP Verižni indeks Deflator HICP Bazno leto 2010 Deflator HICP Bazno leto 2020 2010 102,1 1,021 1,000 0,896 2011 102,1 1,021 1,021 0,915 2012 102,8 1,028 1,050 0,941 2013 101,9 1,019 1,070 0,958 2014 100,4 1,004 1,074 0,962 2015 99,2 0,992 1,065 0,955 2016 99,8 0,998 1,063 0,953 2017 101,6 1,016 1,080 0,968 2018 101,9 1,019 1,101 0,986 2019 101,7 1,017 1,119 1,003 2020 99,7 0,997 1,116 1,000 2021 102,0 1,020 1,138 1,020 3.3 Metodologija Statisticna analiza deflatorja HICP je bila izvedena s primerjavo cen elektricne energije z izracuni indeksa s stalno osnovo (It) in verižnega indeksa (Vt). Kot metodo za ugotavljanje gibanja cen elektricne energije smo uporabili statisticno analizo. Testiranje smo izvedli z indeksi s stalno osnovo in verižnimi indeksi ter v nadaljevanju z regresijsko analizo. Uporabili smo podatke o cenah porabniških skupin za industrijo (od Ia do Ig) in o cenah porabniških skupin za gospodinjstva (Da do De) (tabela 2). Tipicni negospodinjski – poslovni odjemalci (industrija) so po karakteristikah z vidika kolicine letne porabe elektricne energije razvršceni všest porabniških skupin (IA do IF), kar prikazuje tabela 3. Tabela 2: Standardne porabniške skupine za gospodinjstvo za elektricno energijo Oznaka Interval letne porabe Opis DA <1.000 kWh letna poraba, manjša od 1.000 kWh DB 1.000 <= kWh < 2.500 letna poraba od 1.000 kWh do manj kot 2.500 kWh DC 2.500 <= kWh < 5.000 letna poraba od 2.500 kWh do manj kot 5.000 kWh DD 5.000 <= kWh < 15.000 letna poraba od 5.000 kWh do manj kot 15.000 kWh DE >= 15.000 kWh letna poraba nad 15.000 kWh Opomba: DA do DE so definirane glede na interval letne porabe Vir: SURS (2022) Tabela 3: Standardne porabniške skupine za negospodinjstvo za elektricno energijo Oznaka Interval letne porabe Opis IA <20 MWh letna poraba, manjša od 20 MWh IB 20 <= MWh < 500 letna poraba od 20 MWh do manj kot 500 MWh IC 500 <= MWh < 2.000 letna poraba od 500 MWh do manj kot 2.000 MWh ID 2.000 <= MWh < 20.000 letna poraba od 2.000 MWh do manj kot 20.000 MWh IE 20.000 <= MWh < 70.000 letna poraba od 20.000 MWh do manj kot 70.000 MWh IF 70.000 <= MWh < 150.000 letna poraba od 70.000 MWh do manj kot 150.000 MWh Opomba: IA do IF so definirane glede na interval letne porabe Vir: SURS (2022) Tekoce (nominalne) cene porabniških skupin za industrijo deflacioniramo z indeksom HICP. To je harmonizirana stopnja inflacije, ki temelji na harmoniziranem indeksu življenjskih potrebšcin (Eurostat, 2022). Struktura elementov koncne cene je bila izracunana z deleži(%). Obdelava podatkov je bila izvedena z multivariatnimi statisticnimi metodami (Kachigan, 1991) in orodjem statisticnim paketom SPSS (Norušis, 2002). Korelacijska analiza je bila uporabljena za ugotovitev smeri in moci korelacijskega koeficienta, ki izraža stopnjo linearne odvisnosti med analiziranima spremenljivkama. Z regresijsko analizo smo ocenjevali cenovno funkcijo. Ugotavljali smo gibanje in medsebojno povezanost odvisne in pojasnjevalne spremenljivke. Za dokazovanje postavljenih domnev je bil uporabljen statisticni test za dolocitev odvisnosti oziroma neodvisnosti spremenljivk, kadar želimo ugotoviti ali ugotovljene frekvence statisticno znacilno odstopajo od pricakovanih, kriticnih vrednosti. Vse vrednosti P-testa, ki so manjše od 0,05, pomenijo statisticno znacilno vrednost razlik na dolocenem dejavniku. Pogosto uporabljena mera povezanosti v regresijski analizi je koeficient determinacije R2. Ta daje kvantifikacijo deleža variance odvisne spremenljivke, dolocenega z njenim odnosom z neodvisno spremenljivko. Koeficient R2 lahko zavzema vrednosti, ki varirajo med 0 (odstotnost ucinka) in 1 (popoln ucinek, vsa pojasnjena varianca je posledica neodvisne spremenljivke) (Bachman idr., 2005). Kot metodo ocenjevanja cenovne funkcije smo uporabili multiplo regresijsko analizo. Za ocenjevanje cenovne funkcije smo uporabili podatke o cenah plina in drugih energentov (Papler, Bojnec, 2015). Za ocenjevanje cenovne funkcije uporabimo podatke o realni prodajni ceni elektricne energije ter cene substitutov: realnih cen zemeljskega plina in realnih cen naftnih derivatov. 4 Rezultati raziskave 4.1 Cene elektricne energije za gospodinjski odjem Maloprodajna cena elektricna energija za povprecnega gospodinjskega odjemalca v Sloveniji je v letu 2021 znašala 161,35 EUR/MWh, v drugem trimesecju (2. kvartalu) leta 2022 pa je bila 156,84 EUR/MWh. Nominalna cena elektricne energije se je na segmentu gospodinjskega odjema v obdobju pred epidemijo 2012–2019 v povprecju povecala za 6,36 %, v obdobju prvega vala epidemije 2019–2020 se je cena znižala za 5,05 %, v obdobju drugega vala epidemije 2020–2021 se je cena povecala za 6,16 %, v obdobju energetske krize 2020–2022* (2. kvartal april-junij) se je cena povecala za 3,19 %. V obdobju 2012–2021 se je nominalna cena elektricne energije za gospodinjstvo povecala za 7,21 %. V obdobju 2012–2022* se je nominalna cena elektricne energije za gospodinjstvo povecala za 4,21 % (tabela 4). Tabela 4: Nominalna in realna cena elektricne energije za gospodinjstvo v obdobju 2012–2022, povprecje nacionalni nivo D – Slovenija Leto Cena za gospodinjstvo (EUR/MWh) Indeks glede na leto 2020 = 100 Nominalna cena Realna cena Nominalna cena Realna cena 2012 150,50 159,72 99,0 105,1 2018 158,54 160,92 104,3 105,9 2019 160,07 159,91 105,3 105,2 2020 151,99 151,99 100,0 100,0 2021 161,35 158,34 106,2 104,2 2022* 156,84 140,82 103,2 92,7 Obdobje 2012-19 106,36 100,12 PRED EPIDEMIJO COVID-19 Obdobje 2019-20 94,95 95,05 EPIDEMIJA 1 Obdobje 2020-21 106,16 104,18 EPIDEMIJA 2 Obdob. 2020-22* 103,19 92,65 ENERGETSKA KRIZA 2021–2022* Obdob. 2012-21 107,21 99,14 10-LETNO OBDOBJE 2012–2021 Obdob. 2012-22* 104,21 88,17 11-LETNO OBDOBJE 2012–2022* Razlika 2012-19 6,36 % +0,12 % Sprememba pred epidemijo COVID Razlika 2019-21 -5,05 % -4,95 % Sprememba EPIDEMIJA 1 Razlika 2020-21 +6,16 % +4,18 % Sprememba EPIDEMIJA 2 Razlika 2020-22* +3,19 % -7,35 % Sprememba ENERGETSKA KRIZA Razlika 2012-21 +7,21 % -0,86 % Sprememba ENERGETSKA KRIZA Razlika 2012-22* +4,21 % -11,83 % Sprememba ENERGETSKA KRIZA Opomba: Povprecne letne cene tekocega leta (januar do december), *Povprecne maloprodajne cene drugega trimesecja (april–junij 2022). Vir: SURS (2022), izracuni dr. Drago Papler Realna cena elektricne energije (upoštevan deflator HICP) se je na segmentu gospodinjskega odjema v obdobju pred epidemijo 2012–2019 v povprecju povecala za 0,12 %, v obdobju prvega vala epidemije 2019–2020 se je cena znižala za 4,95 %, v obdobju drugega vala epidemije 2020–2021 se je cena povecala za 4,18 %, v obdobju energetske krize 2020–2022* (2. kvartal april-junij) se je cena znižala za 7,35 %. V obdobju 2012–2021 se je realna cena elektricne energije za gospodinjstvo znižala za 0,86 %. V obdobju 2012–2022* pa se je realna cena elektricne energije za gospodinjstvo znižala za 11,83 % (tabela 4). Med porabniškimi skupinami za gospodinjstvo so se povecale cene elektricne energije v obdobju 2012–2018: za 43,96 % pri porabniški skupini DA, za 14,64 % pri porabniški skupini DB, za 5,62 % pri porabniški skupini DC, za 0,25 % pri porabniški skupini DD; cena se je znižala za 1,39 % pri porabniški skupini DE. V obdobju 2012–2021 so se cene elektricne energije povecale za 45,05 % pri porabniški skupini DA, za 19,21 % pri porabniški skupini DB, za 9,58 % pri porabniški skupini DC, znižale za 3,06 % pri porabniški skupini DD in za 1,12 % povecale priporabniški skupini DE. V obdobju 2012–2022* (2. kvartal april-junij) so se cene elektricne energije povecale za 40,12 % pri porabniški skupini DA, za 15,00 % pri porabniški skupini DB, za 5,49 % pri porabniški skupini DC in za 1,81 % pri porabniški skupini DE; cena se je znižala za 0,11 % pri porabniški skupini DD (tabela 5, slika 1). Tabela 5:Koncna cena elektricne energije za gospodinjstva v obdobju 2012–2022, po standardnih porabniških skupinah, Slovenija (EUR/kWh) Leto D (EUR/MWh) DA (EUR/MWh) DB (EUR/MWh) DC (EUR/MWh) DD (EUR/MWh) DE (EUR/MWh) 2012 150,50 223,55 175,63 153,89 140,18 127,53 2018 158,54 321,83 201,34 162,54 140,53 125,76 2019 160,07 317,34 203,20 164,96 142,80 124,80 2020 151,99 275,23 187,22 157,14 139,17 121,90 2021 161,35 324,26 209,37 168,63 144,47 128,96 2022* 156,84 313,33 201,98 162,34 140,02 129,84 Obdobje 2012– 2018 (%) 5,34 43,96 14,64 5,62 0,25 -1,39 Obdobje 2012– 2021 (%) 7,21 45,05 19,21 9,58 3,06 1,12 Obdobje 2012– 2022*(%) 4,21 40,12 15,00 5,49 -0,11 1,81 Opomba: Povprecne letne cene tekocega leta (januar do december), *Povprecne maloprodajne cene drugega trimesecja (april–junij 2022). Vir: SURS (2022), izracuni dr. Drago Papler Struktura maloprodajnih cen elektricne energije za gospodinjstvo se je v obdobju 2012–2022 postopno spreminjala. V tabeli 6 je prikazana maloprodajna cena za povprecnega gospodinjskega porabnika po posameznih postavkah na racunu. Tabela 6: Struktura koncne cene elektricne energije za gospodinjstvo, povprecje nacionalni nivo D – Slovenija za leto 2012, 2018 – 2022 (%) Leto Energija Uporaba omrežja Dajatve, trošarina, DDV Koncna cena 2012 60,97 55,51 34,01 150,50 2018 54,31 55,26 48,96 158,54 2019 57,55 53,25 49,26 160,07 2020 62,02 46,77 43,20 151,99 2021 64,31 48,53 48,51 161,35 2022* 70,70 36,21 42,93 156,84 Indeks It 2012-22 127,4 65,2 126,2 104,2 Indeks It 2020-21 103,7 103,8 112,3 106,2 Indeks It 2021-22 120,8 74,6 88,5 97,2 Vir: SURS (2022), izracuni dr. Drago Papler Postavka cena za dobavo elektricne energije, ki se doloca prosto na trgu, je v letu 2018 za povprecnega gospodinjskega odjemalca znašala 54,31 EUR/MWh in seje v obdobju doleta 2021 zvišala za 18,4 % na 64,31 EUR/MWh in do leta 2022(2. kvartal)povecala šeza 9,9 % na 70,70 EUR/MWh. V obdobju 2018–2022* se je cena za dobavo energije povecala za 44,3 %. Pri tem niso upoštevane podražitve dobaviteljev elektricne energije v 3. kvartalu 2022 (julij – september 2022) in politike Vlade RS za blažitev rasti cen energentov zaradi energetske krize, ki jo je povzrocila vojna v Ukrajini in špekulacije na tujih energetskih borzah, ki so se prenesle tudi na slovenski elektroenergetski trg. Omrežnina (za distribucijo in meritve) je v letu 2018 znašala 55,26 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju do leta 2021 znižala za 12,2 % na 48,53 EUR/MWh in do leta 2022 še znižala za 25,4 % na 36,21 EUR/MWh. V obdobju 2018–2022* se je cena za uporabo omrežja skupno znižala za 34,5 %, kar se odraža na zmanjšanju vlaganj v elektroenergetsko infrastrukturo ter težave pri priklopu novih proizvodnih virov (zamude pripriklopu soncnih elektrarn) in preobremenjenost elektrodistribucijskega omrežja zaradi številnih priklopov toplotnih crpalk in omejenega razvoja omrežja za vkljucevanje polnilnic za elektricna vozila. Tabela 7: Struktura koncne cene elektricne energije za gospodinjstvo, povprecje nacionalni nivo D – Slovenija za leto 2012, 2018 – 2022 (%) Leto Energija Uporaba omrežja Dajatve, trošarina, DDV Koncna cena 2012 40,2 36,9 22,6 100,0 2018 34,3 34,9 30,9 100,0 2019 36,0 33,0 30,8 100,0 2020 40,8 30,8 28,4 100,0 2021 39,9 30,1 30,1 100,0 2022* 49,5 23,1 27,4 100,0 Indeks It 2012-22 27,4 -34,8 26,2 100,0 Indeks It 2020-21 3,7 3,8 12,3 100,0 Indeks It 2021-22 20,8 -25,4 -11,5 100,0 Opomba: Povprecne letne cene tekocega leta (januar do december), *Povprecne maloprodajne cene drugega trimesecja (april–junij 2022). Vir: SURS (2022), izracuni dr. Drago Papler Zaracunane dajatve (prispevek za obnovljive vire energije, prispevek za energetsko ucinkovitost, trošarina in DDV) so v letu 2018 znašale 29,31 EUR/MWh, leta 2020 so se znižale za 11,2 % (ukrep Vlade RS COVID-19) na 43,20 EUR/MWh. Leta 2021 so se dajatve povecale za 12,3 % na vrednost 48,51 % EUR/MWh. Leta 2022 (2. kvartal) so se dajatve znižale za 11,5 % na 42,93 EUR/MWh. V obdobju 2018–2022* so se skupno vse dajatve znižale za 12,3 %; septembra 2022 pa je bil s sklepom Vlade RS znižana stopnja davka na dodano vrednost (DDV) iz 22 % na 9,5 %, kar pomeni dodatno znižanje za 12,5 odstotnih tock. Izpad dohodka bo v proracunu Republike Slovenije in pri prispevku za obnovljive vire energije iz katerega se financirajo subvencionirane cene za odkup elektricne energije iz zgrajenih proizvodnih virov OVE IN SPTE. V letu 2022 (2. kvartal) je delež postavke dobava elektricne energije za gospodinjstva, ki pripada dobavitelju, v strukturi koncne cene povprecnega negospodinjskega odjemalca znašal 49,5 % (leta 2018 34,3 %), delež omrežnine 23,1 % (leta 2018 34,94 %), delež dajatev 27,4 % (leta 2018 30,9 %) koncne maloprodajne cene (tabela 7). 4.2 Negospodinjski (poslovni) odjem Maloprodajna cena za povprecnega negospodinjskega (poslovnega) odjemalca v Sloveniji je v letu 2021 znašala 115,70 EUR/MWh, v drugem trimesecju (2. kvartalu) pa se je povecala na 198,22 EUR/MWh. Nominalna cena elektricne energije se je na segmentu negospodinjskega (poslovnega) odjema v obdobju pred epidemijo 2012–2019 v povprecju znižala za 7,20 %, kar je posledica delovanja konkurencnega trga; v obdobju prvega vala epidemije 2019–2020 se je cena povecala 5,29 %, v obdobju drugega vala epidemije 2020–2021 se je cena povecala za 7,90 %, v obdobju energetske krize 2020–2022* (2. kvartal april-junij) seje cena povecala za 84,85 % (tabela 8). Tabela 8: Nominalna in realna cena elektricne energije za negospodinjstvo (poslovni odjem) v obdobju 2012–2022*, povprecje nacionalni nivo D – Slovenija Leto Cena za negospodinjstvo (EUR/MWh) Indeks glede na leto 2020 = 100 Nominalna cena Realna cena Nominalna cena Realna cena 2012 109,74 113,12 102,3 105,5 2018 96,41 98,93 89,9 92,3 2019 101,84 102,55 95,0 95,6 2020 107,23 107,23 100,0 100,0 2021 115,70 109,05 107,9 101,7 2022* 198,22 156,34 184,9 145,8 Obdobje 2012-19 92,80 90,66 PRED EPIDEMIJO COVID-19 Obdobje 2019-20 105,29 104,56 EPIDEMIJA 1 Obdobje 2020-21 107,90 101,70 EPIDEMIJA 2 Obdob. 2020-22* 184,85 145,80 ENERGETSKA KRIZA 2021–2022* Obdob. 2012-21 105,43 96,40 10-LETNO OBDOBJE 2012–2021 Obdob. 2012-22* 180,63 138,21 11-LETNO OBDOBJE 2012–2022* Razlika 2012-19 -7,20 % -9,34 % Sprememba pred epidemijo COVID Razlika 2019-21 +5,29 % +4,56 % Sprememba EPIDEMIJA 1 Razlika 2020-21 +7,90 % +1,70 % Sprememba EPIDEMIJA 2 Razlika 2020-22* +84,85 % +45,80 % Sprememba ENERGETSKA KRIZA Razlika 2012-21 +5,43 % -3,60 % Sprememba ENERGETSKA KRIZA Razlika 2012-22* +80,63 % +38,21 % Sprememba ENERGETSKA KRIZA Opomba: Povprecne letne cene tekocega leta (januar do december), *Povprecne maloprodajne cene drugega trimesecja (april–junij 2022). Vir: SURS (2022), izracuni dr. Drago Papler V obdobju 2012–2021 se je realna cena elektricne energije za negospodinjstvo (poslovni odjem) povecala za 5,43 %. V obdobju 2012–2022* pa se je realna cena elektricne energije za negospodinjstvo (poslovniodjem) povecala za 80,63 %. Realna cena elektricne energije (upoštevan deflator HICP) se je na segmentu negospodinjskega (poslovnega) odjema v obdobju pred epidemijo 2012–2019 v povprecju znižala za 9,34 %, kar je posledica delovanja konkurencnega trga; v obdobju prvega vala epidemije 2019–2020 se je cena povecala 4,56 %, v obdobju drugega vala epidemije 2020–2021 se je cena povecala za 1,70 %, v obdobju energetske krize 2020–2022* (2. kvartal april-junij) se je cena povecala za 45,80 % (tabela 8, slika 2). Tabela 9:Koncna cena elektricneenergije za negospodinjstvo (poslovni odjem) v obdobju 2012–2022, po standardnih porabniških skupinah, Slovenija (EUR/kWh) Opomba: Povprecne letne cene tekocega leta (januar do december), *Povprecne maloprodajne cene drugega trimesecja (april–junij 2022); za porabniški skupini I5 in I6 podatki niso razkriti. Vir: SURS (2022), izracuni dr. Drago Papler Slika 2: Cena elektricne energije za negospodinjstvo (poslovni odjem) v Sloveniji V obdobju 2012–2021 se je realna cena elektricne energije za negospodinjstvo (poslovni odjem) znižala za 5,43 %. V obdobju 2012–2022* pa se je realna cena elektricne energije za negospodinjstvo (poslovni odjem) povecala za 80,63 %. Med porabniškimi skupinami za negospodinjstvo (poslovni odjem) so se znižale cene elektricne energije v obdobju 2012–2018: za 2,83 % pri porabniški skupini IA, za 4,84 % pri porabniški skupini IB, za 7,16 % pri porabniški skupini IC, za 12,68 % pri porabniški skupini ID, za 18,72 % pri porabniški skupini IE in za 15,78 % porabniški skupini IF. V obdobju 2012–2021 so se cene za negospodinjstvo povecale: za 6,14 % pri porabniški skupini IA, za 1,28 % pri porabniški skupini IB, za 1,79 % pri porabniški skupini IC, za 2,43 % pri porabniški skupini ID za 7,67 % pri porabniški skupini IE in za 12,77 % porabniškiskupini IF. V obdobju 2012–2022* (2. kvartal) so se cene za negospodinjstvo povecale: za 24,06 % pri porabniški skupini IA, za 39,90% pri porabniški skupini IB, za 74,80 % pri porabniški skupini IC, za 84,14 % pri porabniški skupini ID, za 98,85 % pri porabniški skupini IE in za 117,90 % porabniški skupini IF (tabela 9). Struktura maloprodajnih cen elektricne energije za negospodinjstvo (poslovni odjem) se je v obdobju 2012–2022 postopno spreminjala. V tabeli 10 je prikazana maloprodajna cena za povprecnega negospodinjskega porabnika po posameznih postavkah na racunu. Tabela 10: Struktura koncne cene elektricne energije za negospodinjstvo (poslovni odjem), povprecje nacionalni nivo I – Slovenija za leto 2012, 2018 – 2022 (%) Leto Energija Uporaba omrežja Dajatve, trošarina, DDV Koncna cena 2012 59,89 24,07 25,78 109,7 2018 48,41 18,70 29,31 96,41 2019 53,14 18,19 30,50 101,84 2020 57,89 17,79 31,55 107,23 2021 62,26 19,07 34,36 115,70 2022* 136,66 14,18 47,37 198,22 Indeks It 2012-22 228,2 58,9 183,7 180,6 Indeks It 2020-21 107,5 107,2 108,9 107,9 Indeks It 2021-22 219,5 74,4 137,9 171,3 Opomba: Povprecne letne cene tekocega leta (januar do december), *Povprecne maloprodajne cene drugega trimesecja (april–junij 2022). Vir: SURS (2022), izracuni dr. Drago Papler Postavka cena za dobavo elektricne energije, ki se doloca prosto na trgu, je v letu 2018 za povprecnega negospodinjskega odjemalca (poslovni odjem) znašala 48,41 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju do leta 2021 zvišala za 28,6 % na 62,26 EUR/MWh in se do leta 2022 (2. kvartal) povecala še za 119,5 % na 136,66 EUR/MWh. V obdobju 2018–2022* se je cena za dobavo energije povecala za 182,2 %. Omrežnina (za distribucijo in meritve) je v letu 2018 znašala 18,70 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju do leta 2021 povecala za 2,0 % na 19,07 EUR/MWh. Leta 2022 (2. kvartal) se je cena za uporabo omrežja znižala za 25,6 % na 14,18 EUR/MWh. V obdobju 2018–2022* se je cena za uporabo omrežja skupno znižala za 24,2 % (tabela 10). Zaracunane dajatve (prispevek za obnovljive vire energije, prispevek za energetsko ucinkovitost, trošarina in DDV) so v letu 2018 znašale 29,31 EUR/MWh, leta 2020 so se povecale za 7,6 % na 31,55 EUR/MWh. Leta 2021 so se dajatve povecale za 8,9 % na vrednost 34,36 EUR/MWh. Leta 2022 (2. kvartal) so se dajatve ponovno povecale za 37,9 % na 47,37 EUR/MWh. V obdobju 2018– 2022* so se skupno vse dajatve povecale za 61,6 %. Vlada Republike Slovenije je v septembru 2022 sprejela ukrepe za blažitev energetske krize. Tabela 11: Struktura koncne cene elektricne energije za negospodinjstvo (poslovni odjem), povprecje nacionalni nivo I – Slovenija za leto 2012, 2018 – 2022 (%) Leto Energija Uporaba omrežja Dajatve, trošarina, DDV Koncna cena 2012 54,6 21,9 23,5 100,0 2018 50,2 19,4 30,4 100,0 2019 52,2 17,9 29,9 100,0 2020 54,0 16,6 29,4 100,0 2021 53,8 16,5 29,7 100,0 2022* 68,9 7,2 23,9 100,0 Indeks It 2012-22 128,2 -41,1 83,7 100,0 Indeks It 2020-21 7,5 7,2 8,9 100,0 Indeks It 2021-22 119,5 -25,6 37,9 100,0 Vir: SURS (2022), izracuni dr. Drago Papler V letu 2022 (2. kvartal) je bil delež postavke dobava elektricne energije za negospodinjstva (poslovni odjem), ki pripada dobavitelju, v strukturi koncne cene povprecnega negospodinjskega odjemalca znašal 68,9 % (leta 2018 50,2 %), delež omrežnine 7,2 % (leta 2018 19,4 %), delež dajatev 23,9 % (leta 2018 30,4 %) koncne maloprodajne cene (tabela 11). 4.3 Korelacijska analiza Koeficiente korelacije lahko pojmujemo kot mere velikosti ucinka. Najbolj uporabljena mera povezanosti v kontigencnih tabelah je Pearsonov koeficient, ki varira med 0 (odsotnost ucinka) in 1 (zgornja meja) (Bachman idr., 2005). Predznak korelacijskega koeficienta nam pove smer linearne povezanosti med spremenljivkama. Absolutna vrednost korelacijskega koeficienta izraža stopnjo linearne odvisnost med spremenljivkama.Korelacijska analiza je pokazala mocnejšo pozitivno linearno povezanost med spremenljivkama cena elektricne energije za negospodarstvo (poslovni odjem) in energenti: cena kurilnega olja (ELKO) v industriji (Personov koeficient 0,806), cena kurilnega olja (ELKO) v gospodinjstvu (0,697), UNP autoplin (0,671) in zemeljski plin industrija (0,657) (tabela 12). Tabela 12: Korelacijska analiza spremenljivk cen energentov Spremenljivka 1 Cena Spremenljivka 2 Cena NEGOSPODINJSTVO POSLOVNI ODJEM Pearsonov koeficient El. energija negospodstvo (poslovni) ELKO Industrija 0,806 El. energija negospodstvo (poslovni) ELKO Gospodinjstvo 0,697 El. energija negospodstvo (poslovni) UNP autoplin 0,671 El. energija negospodstvo (poslovni) Zemeljski plin industrija 0,657 Vir: SURS (2022), izracuni dr. Drago Papler Povezanost je statisticno pomembna, sajje p<0,05. 4.4 Regresijska analiza Ocenjena cenovna funkcija kaže, da povecanje cene zemeljskega plina za industrijo za odstotek povecuje prodajno ceno elektricne energije za industrijo za 0,30 %. Povecanje cene naftnega derivata, bencin EURO-95 za odstotek povecuje prodajno ceno elektricne energije za gospodinjstvo za 0,20 % (tabela 13). Cena elektricne energije za negospodinjstvo (poslovni odjem) je statisticno znacilna, cena elektricne energije za gospodinjstvo pa statisticno ni znacilna. Tabela 13: Regresijska analiza energentov Elektricna energija industrija Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta 10,416 23,890 0,000 Zemeljski plin industrija 0,301 2,578 0,033 AdjR2 0,386 F 6,647 Elektricna energija gospodinjstvo Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta 11,260 24,284 0,000 Bencin EURO-95 0,207 2,375 0,055 AdjR2 0,411 F 3,787 Vir: SURS (2022), izracuni dr. Drago Papler 5Zakljucek Vpliv epidemije COVID-19 in energetske krize se je odražal med vizijo energetskih politik in špekulativnega odziva na energetskih borzah, kar se je odrazilo v spremembah v povpraševanju po energentih ter rastjo cen energentov. Nominalne povprecne cene elektricne energije za gospodinjstvo so se v obdobju 2020–2021 povecale za 6,2 %, v obdobju 2021–2022* so se zmanjšale za 2,8 %. Povprecne cene za negospodinjstvo (poslovni odjem) so se v obdobju 2020–2021 povecale za 7,9 %, v obdobju 2021–2022* pa za 71,3 %. V strukturi koncne cene za elektricno energijo se je povecal delež za energijo, prispevke in dajatve, zmanjšal pa se je delež za uporabo omrežja. Korelacijska analiza kaže korelacijsko povezanost med spremenljivko elektricno energijo za poslovni odjem in spremenljivkami: zemeljskim plin industrija, UNP autoplin ter ekstra lahko kurilno olje ELKO (gospodinjstvo in industrija). Regresijska analiza kaže medsebojno povezanost odvisne in pojasnjevalnih spremenljivk; odvisna spremenljivka cene elektricne energije v gospodinjstvu je pozitivno povezana s ceno bencin EURO­95; cene elektricne energije za negospodinjstvo (poslovni odjem) so pozitivno povezane s ceno zemeljskega plina za industrijo. Od 1. septembra 2022 je zacela veljati regulacija cen elektricne energije in zemeljskega plina za zašcitene skupine odjemalcev. Za vse odjemalce elektricne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in kupce lesa za kurjavo je bila socasno znižana stopnja DDV na 9,5 %. Državni zbor je na izredni seji 13. septembra 2022 soglasno sprejel paket zakonov, ki jih je Vlada RS pripravila v luci aktualnih zaostrenih razmer na energetskih trgih. Gre za novele zakona o oskrbi s plini, zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na podrocju oskrbe z energijo ter zakona o poroštvu za posle na trgu elektricne energije in plina. Literatura in viri Ciarreta Aitor, Martinez Blanca in Nasirow Shahriyar. (2022). Forecasting electricity prices using bid data. International Journal of Forecasting. Pridobljeno s: https://doi.org/10.1016/j.ijforecast.2022.05.011. Published by Elsevier B.V. on behalf of International Institute of Forecasters. Direktiva Sveta (EGS) 90/377/EEC o preglednosti cen plina in elektricne energije, 29.6.1990. Direktiva 2008/92/ES Evropskega parlamenta o enotnem postopku Skupnosti za vecjo preglednost cen plina in elektricne energije (Ur. l. EU L 298). Energetika Portal (2022). Sprejet sveženj energetske zakonodaje zaradi zaostrenih razmer na energetskih trgih. Pridobljeno s: https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/sprejet-svezenj­ energetske-zakonodaje-zaradi-zaostrenih-razmer-na-energetskih-trgih/ (14.9.2022) Energetski zakon (EZ-1), uradno precišceno besedilo (2019). Uradni list RS, št. 60/2019, 8.10.2019. Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6665 Eurostat (2022). Harmonised Indices of Consumer Prices (HICP). Pridobljeno s: Database -Harmonised Indices of Consumer Prices (HICP) -Eurostat (europa.eu) (22.11.2022) Gabrielli Paolo, Wuthrich Moritz, Blume Steffen, Sansavini Giovanni (2021). Data-driven modelling for long-term electricity price forecasting. Energy 244 (2022) 1213107. Pridobljeno s: https://doi.org/10.1016/j.energy.2022.123107. Published by Elsevier Ltd. Kachigan, S. K. (1991). Multivariate statistical analysis: a conceptual introduction (2nd ed.). New York: Radius. Lanot Gauthier in Vesterberg Mattias (2021). The price elasticity of electricity demand whwn marginal incentives are very large. Energy Economics 104 (2021) 105604. Pridobljeno s: https://doi.org/10.1016/j.eneco.2021.105604. Published by Elsevier B.V. MZI (2022). V veljavi sveženj regulacije cen elektrike in plina ter znižane stopnje DDV na energente. Dostopno: https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/v-veljavi-regulirane-cene-elektrike-in-plina/ (02.09.2022). Norušis, M. J. (2002). SPSS 11.0 guide to data analysis. Upper Saddle River (NJ): Prentice Hall. 2nd session: Nature Conservatio Odlok o zacasni oprostitvi placila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji elektricne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za koncne odjemalce odjemne skupine nizke napetosti brez merjenja moci in gospodinjske odjemalce elektricne energije. Uradni list RS, št. 32/2020 (20.3.2020). Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO2021 Papler Drago and Bojnec Štefan. (2010b). Determinants of electricity consumption in Slovenia. V: An enterprise odyssey: from crisis to prosperity -challenges for government and business: proceedings. Zagreb: Faculty of Economics & Business, University of Zagreb, str. 226-234. Papler Drago in Štefan Bojnec. 2010. Ekonomska uspešnost in trajnostni razvoj Gorenjske turisticne destinacije. V Kakovost in inovativnost v turizmu in gostinstvu: zbornik prispevkov 2. mednarodne znanstveno-strokovne konference, Slovenija, Bled, 11.-12. 02. 2010, ur. Emira Premrov in Tadeja Krašna, 353–363. Bled:Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem. Papler Drago in Bojnec Štefan. (2014a). Analiza gibanja cen elektricne energije v gospodinjstvih v Evropski uniji = Analysis of electricity price development in households in European Union. V: MUŠIC, Katarina (ur.), KOCIPER, Tina (ur.), SIKOŠEK, Marijana (ur.). Turizem in management : na poti k uspešni poslovni prihodnosti : [vecavtorska monografija : proceedings]. Koper: Založba Univerze na Primorskem, str. 697-709. Papler Drago in Bojnec Štefan. (2014b). Analiza gibanja cen elektricne energije v industriji v Evropski uniji = Analysis of electricity price development in industry in European Union. V: MUŠIC, Katarina (ur.), KOCIPER, Tina (ur.), SIKOŠEK, Marijana (ur.). Turizem in management : na poti k uspešni poslovni prihodnosti : [vecavtorska monografija : proceedings]. Koper: Založba Univerze na Primorskem, str. 711-722. Papler Drago in Bojnec Štefan (2015). Ucinki liberalizacije trga elektricne energije. Koper: Fakulteta za management, 2015. 211 str., ilustr., tabele. Znanstvene monografije Fakultete za management Koper. ISBN 978-961-266-191-5. ISSN 1855-0878. http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266­ 191-5.pdf Papler Drago. (2021). Energetsko knjigovodstvo koristno za spremljanje stroškov in kontrole porabe elektricne energije. 2. konferenca Visoke šole za trajnostni razvoj B&B Izzivi trajnostnega razvoja, Kranj, maj 2021. Portal EU (2022). Prednostne naloge Evropske unije za obdobje 2019–202. Dostopno: https://european-union.europa.eu/priorities-and-actions/eu-priorities_sl (3.9.2022). SURS 2022. Cene elektricne energije za gospodinjske in negospodinjske odjemalce, Slovenije, letno. Statisticni urad Republike Slovenije. Pridobljeno s https://pxweb.stat.si/SiStatDPodrocja/Index/186/energetika (16.10.2022). Schoniger Franziska in Morawetz Ulrich B. (2021). What commes down must go up: Why fluctuating renewable energy does not necessarily increase electricity spot price variance in Europe. Energy Economics 111 (2022). 106069. Pridobljeno s: https://doi.org/10.1016/j.eneco.2022.106069. Published by Elsevier B.V. Szoke Tamas, Hortay Oliver in Fakas Richard (2021). Price regulation and supplier margins in the Hungarian electricity markets. Energy Economics 94 (2021) 105098. Pridobljeno s: https://doi.org/10.1016/j.eneco.2021.105098. The Authors. Published by Elsevier B.V. Šuster Erjavec, H. in Južnik Rotar, L. (2013). Analiza podatkov s SPSS (2. izd.). Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede. 2nd session: Nature Conservatio Tomšic, Mihael G. (2010). Hubertova hipoteza o koncu nafte: kaj nam pove in cesa ne. Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Ljubljana. UL RS (2022b). Zakon o nujnem ukrepu na podrocju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov (Ur. l. RS, št. 114/2022). 2nd session: Nature Conservation 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Priložnosti izboljševanja kompetenc študentov na primeru projektov MUNERA 3 in DIGIAGRI Milena Macek Jerala Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola, Slovenija, milena.jerala@bc-naklo.si Melita Ana Macek Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola, Slovenija, melita-ana.macek@bc-naklo.si Izvlecek V clanku predstavimo aktivnosti, ki jih za razvoj in izboljševanje kompetenc izvaja Kompetencno­karierno središce. Na primeru dveh evropskih projektov izpostavimo nekaj priložnosti, ki jih imajo študenti višješolskih študijskih programov. S projektom MUNERA 3 so zaposleni posamezniki lahko brezplacno dvignili svojo izobrazbeno raven in pridobili kompetence v razlicnih višješolskih programih ali pa izboljšali kompetence na podrocju velnesa in kozmetike v študijskih programih za izpopolnjevanje na podrocju višjega strokovnega izobraževanja. S projektom DIGIAGRI bodo lahko predavatelji in mentorji prakticnega izobraževanja nadgradili pedagoška in digitalna znanja, študenti pa bodo pridobili dodatne digitalne kompetence in del prakse izvedli na daljavo. Kljucne besede: kompetence, projekt MUNERA 3, projekt DIGIAGRI, karierni center Opportunities to improve students' competences through MUNERA 3 and DIGIAGRI projects Abstract This article presents the activities carried out by the Competence and Career Centre to develop and improve competences. Using the example of two European projects, we highlight some of the opportunities for students in higher education. The MUNERA 3 project has enabled working individuals to raise their educational level and acquire competences in various higher vocational educational programmes free of charge, or to improve their competences in the field of wellness and cosmetics in study programmes for further training in higher vocational education. The DIGIAGRI project will allow lecturers and practical training tutors to upgrade their pedagogical and digital skills, while students will gain additional digital competences and will be able to carry out part of their practical training remotely. Key words: competences, MUNERA 3 project, DIGIAGRI project, career centre 2nd session: Nature Conservation Uvod Danes živimo v t. i. okolju VUCA, ki predstavlja novo poslovno resnicnost, zato je razvoj vseživljenjskih znanj oziroma kompetenc pomemben tako za posameznika kot za podjetje. VUCA je akronim, ki izhaja iz ameriške vojske in opisuje bojno okolje z besedami volatilnost (volatility), negotovost (uncertainty), kompleksnost (complexity) in dvoumnost (ambiguity). To je okolje, ki ga zaznamujejo stalen, hiter in nepredvidljiv razvoj, v katerem nikoli ne veš, kaj te caka (Veingerl Cic, 2021). Kljucne znacilnosti trga dela v 21. stoletju so namrec: -povecana mobilnost delavcev, prisotne so masovne migracije narodov, -spreminja se definicija in z njim vrednotenje dela – vse vec je obcasnih zaposlitev, -trajanje obstojecih zaposlitev je negotovo, - vse manj je delovnih mest, ki bi posamezniku omogocala karierno napredovanje pri istem delodajalcu, - vse vec ljudi opravlja vec poklicev hkrati, -povecuje se socialna neenakost in eksistencna negotovost, -glavni izziv današnjega casa za posameznika je prilagoditev na negotove razmere (Projektna skupina VKO, 2015). Kompetenco lahko najsplošneje opredelimo kot uporabo znanja, sposobnosti in zmožnosti posameznika, z namenom da opravi doloceno delo oziroma doseže dolocen rezultat. Na razvoj kompetenc posameznika skupno vplivajo: (1) znanja – kot celote informacij in izkušenj, ki jih posameznik poseduje, (2) sposobnosti – ki predstavljajo specificne tehnicne zmožnosti, ki omogocajo posamezniku izvedbo naloge, ter (3) zmožnosti – ki predstavljajo uspešno uporabo znanja in sposobnosti v doloceni situaciji (npr. ob opravljanju dolocenega dela). Najsplošneje lahko kompetence posameznika opredelimo kot osebne kompetence, ki predstavljajo temelj za izvedbo dane naloge, ter strokovne oz. poklicno specificne kompetence, ki predstavljajo znanja in sposobnosti za izvedbo dolocene naloge v praksi delovanja organizacij oz. tudiširše(Potocan in Nedelko, 2022). Raziskave kažejo, da delodajalci zaznavajo številna podrocja kompetenc, ki jih diplomanti ne obvladajo dovolj dobro. Izobraževalni sistem in še posebej višje šole imajo pomembno vlogo v razvoju kompetenc diplomantov. Poleg splošnih in poklicno specificnih kompetenc so kljucne za uspešen nastop posameznika na trgu dela karierne kompetence. Pet kljucnih kariernih kompetenc je razmislek o karieri in lastnih sposobnostih, razmislek o motivih, raziskovanje trga dela, upravljanje kariere in mreženje (Perincic, 2012). 2 Metodologija V teoreticnem delu smo predstavili aktivnosti, ki jih za razvoj in izboljševanje kompetenc izvaja Kompetencno-karierno središce, v empiricnem (raziskovalnem) delu pa smo predstavili nekaj številcnih in vsebinskih podatkov iz konkretnih projektov ter priložnosti, kijih imajo ob tem študenti. 3 Prostor za razvijanje kompetenc Kompetencno-karierno središce (Competence & Career Centre oz. CCC) na Višji strokovni šoli Biotehniškega centra Naklo deluje z namenom vseživljenjske karierne orientacije v skladu z merili NAKVIS-a (Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost vvisokem šolstvu) in Metodologijo spremljanja kariernih centrov na višjih strokovnih šolah Skupnosti VSŠ. Gre za informiranje, svetovanje in usmerjanje študentov in diplomantov na podrocju osebnega in strokovnega razvoja, pripravo za trg dela in navezovanje stikov z delodajalci, omogocanje fleksibilnosti zaposlovanja, uresnicevanje zahtev in potreb po vseživljenjskem ucenju, povezovanje s trgom dela in sodelovanje s širšim okoljem. Na Višji strokovni šoli smo obicajno znani entiteti kariernega centra dodali tudi besedo kompetence in vzpostavili Kompetencno-karierno središce ali CCC. Povod za to je bila raziskava o akademski motivaciji in ucnih strategijah študentov v višji strokovni šoli, ki je izpostavila potrebo po tovrstnih aktivnostih (Macek Jerala, 2019). V študijskem letu 2021/22 smo promovirali brezplacen študij v okviru projekta MUNERA 3, izvedli brezplacne karierne delavnice Odkrivanje 2nd session: Nature Conservation interesov (18. 1. 2022), Uporaba družbenih omrežij pri iskanju zaposlitve (25. 1. 2022), Zaposlitveni razgovor (7. 2. 2022), ki so bile predstavljene tudi v sklopu European Vocational Skills Week 2022. Študente in diplomante vkljucujemo v razlicne nacionalne in mednarodne projekte z aktualnimi digitalnimi kompetencami (npr. DIGIAGRI) ter zanje izvajamo brezplacno ocenjevanje spretnosti odraslih SVOS (Spletni vprašalnik ocenjevanje spretnosti). Poleg tega sodelujemo v raziskavah spremljanja zaposlenosti in zaposljivosti, sodelujemo z organizatorico prakticnega izobraževanja in z delodajalci (npr. borza delodajalcev, usposabljanje mentorjev ipd.), o svojih aktivnostih obvešcamo kandidate za študij, ažurno nadgrajujemo vsebine v spletni ucilnici »Karierni center« in študente ter diplomante obvešcamo o aktualnih kariernih sejmih in dogodkih Skupnosti VSŠ in drugih izvajalcev (aktivnosti so predstavljene na spletni strani). Za Skupnost VSŠ posodabljamo e-ucilnico slovenskih višješolskih kariernih svetovalcev. CCC smo promovirali na informativnih dneh, na uvodnih dneh, na borzi delodajalcev, delodajalcem gorenjske regije in višjim strokovnim šolam na 11. konferenci Kakovost v višjih strokovnih šolah (Macek Jerala, 2022). 3.1 Karierne delavnice V zadnjih dveh letih smo študente in diplomante povabili na vec brezplacnih kariernih delavnic. Po dve je oktobra 2021 in 2022 v sklopu projekta Razvoj vseživljenjske karierne orientacije in svetovanja v višjem strokovnem izobraževanju organizirala Skupnost VSŠ, tri pa samoiniciativno vodja CCC. Namen kariernih delavnic je, da študenti pridobijo realno samozavest in povecajo obcutek lastne vrednosti. Strokovno in poklicno izobraževanje zagotavljata kakovostno strokovno in prakticno znanje za zacetek dela, po koncanem šolanju je omogocena takojšnja zaposlitev ali pa nadaljevanje izobraževanja, omogocena je samozaposlitev oz. odlicna osnova za zacetek uspešne kariere in samostojnosti. S kariernimi delavnicami spodbujamo analizo trga dela, potreb delodajalcev, igro vlog na razgovorih za delo, informacije o študentovem vedenju, custveni moci, interesih in vešcinah, odkrivanje lastnih interesov z razlicnimi vprašalniki, spoznavanje razlicnih poklicev, spoznavanje delodajalcev skozi družbena omrežja. Karierne delavnice CCC so bile letos organizirane v treh sklopih: 1. Odkrivanje poklicnih interesov: Diplomanti in študenti višješolskih študijskih programov so preizkusili spletni diagnosticni inštrument, ki ponuja zanesljive in veljavne ocene spretnosti za odrasle vseh starosti. Poklicni interesi sporocajo, kaj nas zanima, veseli, v kaj smo pripravljeni vlagati energijo in cas. 2. Uporaba družbenih omrežij pri iskanju zaposlitve: Vse vec delodajalcev je prisotnih tudi na družbenih omrežjih. Študenti so izkoristili razlicna omrežja za raziskovanje trga dela, analiziranje potreb in spoznavanje delodajalcev, razlicnih poklicev, lastno predstavitev, gradnjo osebne znamke, profesionalno mreženje, iskanje prostih delovnih mest in ucenje. 3. Zaposlitveni razgovor: Študenti so razvijali vešcine iskanja zaposlitve ter se preizkusili na zaposlitvenem razgovoru. 3.2 Lokalna tocka SVOS Smo lokalna tocka SVOS. Spletni vprašalnik ocenjevanje spretnosti je spletni diagnosticni inštrument, ki ponuja zanesljive in veljavne ocene spretnosti za odrasle vseh starosti na vec podrocjih. Opisna porocila o kognitivnih procesih (matematicne, besedilne, digitalne spretnosti – naloge, ki se nanašajo na zmožnost uporabe tehnologij pri reševanju problemov in opravljanju zahtevnih nalog) bodo študentom pomagala pri odlocitvah za nadaljnje ucenje in izobraževanje. Pri nekognitivnih procesih pa bodo videli, kako se njihovi interesi ujemajo s trenutno ali želeno zaposlitvijo, kakšna je stopnja pripravljenosti za iskanje novih zaposlitvenih priložnosti in razvoj kariere, prejeli pa bodo tudi priporocila o zdravem življenjskem slogu (ACS, 2022). Projekt MUNERA 3 Operativni program za izvajanje kohezijske politike je strateški dokument, s katerim je Republika Slovenija v sodelovanju z Evropsko komisijo dolocila prednostna podrocja, potrebe, izzive, cilje ter predvidene rezultate in ucinke ukrepov za programsko obdobje 2014–2020. Za upravljanje Operativnega programa 2014–2020 v skladu z nacelom dobrega financnega poslovodenja je odgovoren Organ upravljanja – to vlogo izvaja Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Posredniški organ je resorno ministrstvo, ki opravlja naloge, dolocene v slovenski kohezijski Uredbi, kar zajema naloge v okviru nacrtovanja evropske kohezijske politike ter nacina izbora in izvajanja operacij – to vlogo izvaja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Upravicenec je pravna ali fizicna oseba, katere operacija je bila odobrena, izvaja operacijo in je odgovorna za njeno izvedbo. Déležniki in potek komunikacije v projektu so predstavljeni na Sliki 1. Slika 1: Déležnikiin potek komunikacije v projektu Vir: https://www.eu-skladi.si/portal/sl/ekp/izvajanje/opis-sistema-1, 2. 9. 2022 Projekt MUNERA 3 je na javni razpis Izvajanje programov nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja 2018–2022 prijavil Šolski center Nova Gorica. Namen projekta MUNERA 3 je bil povecati vkljucenost zaposlenih v programe nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izboljšati njihove kompetence zaradi potreb na trgu dela, vecje zaposljivosti in mobilnosti med podrocji dela ter osebnega razvoja in delovanja v sodobni družbi. Cilj projekta pa je bil izboljšanje kompetenc zaposlenih za zmanjšanje neskladij med usposobljenostjo in potrebami trga dela. V okviru projekta je 86 konzorcijskih partnerjev za zaposlene izvajalo programe usposabljanja in izpopolnjevanja, programe za pridobitev dodatnih kvalifikacij, programe za pridobitev višje strokovne izobrazbe ter prekvalifikacije na podrocju srednjega strokovnega izobraževanja ter višjega strokovnega izobraževanja na strokovnih podrocjih tehnike, biotehnike ter storitev. V okviru mednarodne institucije UNESCO-UNEVOC je bil projekt izbran kot primer odlicne ucne prakse ter inovacije v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Posneli bodo podkast o MUNERI 3 in sledila bo diseminacija MUNERE 3 kot primera dobre prakse na globalni ravni. V okviru projekta je bila oblikovana tudi mreža strokovnjakov, ki so pripravljeni nadalje sodelovati pri poucevanju in predajanju znanj (MUNERA 3, 2022). Slika 2: Logotipi projekta MUNERA 3 Vir: MUNERA 3, 2022 Strokovno koordiniranje in svetovanje konzorcijskim partnerjem je poleg skupnih srecanj in forumske komunikacije obsegalo redno individualno komunikacijo s partnerji v živo, preko videokonferenc, telefona in e-pošte. V sklopu strokovnega koordinatorstva so bili organizirani naslednji skupni dogodki – na nekatere od njih smo vabili tudi naše študente: -zakljucna konferenca 29. 9. 2022 na Brdu pri Kranju, -strokovni timbilding 7. 4. 2022 na gradu Turjak, -11. 6. 2021 online dogodek »Izzivi in priložnosti medinstitucionalnega sodelovanja na podrocju razvoja cloveških virov», organizirali Gospodarska zbornica Slovenije, SRIP Tovarne prihodnosti, KOC Tovarne prihodnosti, Munera 3, -webinarji 11. 12. 2020 »Trajnostni razvoj in rešitve v podporo okolju in družbi« (tehnika); 15. 12. 2020 »Kriptovalute in zgodnje ucenje anglešcine nas združita v e-Simbiozo» (storitve); 26. 1. 2021 »Priložnosti in izzivi ob okrevanju v kmetijstvu, živilstvu, gostinstvu in turizmu» (biotehnika), -online delavnici za partnerske šole 19. 11. 2020 in 2. 12. 2020, 2nd session: Nature Conservation -strokovna konferenca »Vešcine na moji vseživljenjskikarierni poti» 12. 12. 2019 v Laškem, -5. konferenca NetPRO, 12. 4. 2019 v hotelu Lev Ljubljana, -srecanje 13. 2. 2019 na Bledu (dogodek Skupnosti višjih strokovnih šol RS), -srecanje 29. 1. 2019 na Bledu (dogodek Zveze srednjih šolin dijaških domov Slovenije), -srecanje »Sodobna družba in gospodarstvo» 25. 10. 2018, BIC Ljubljana, -srecanje z MIZŠ in Upravnim odborom SkupnostiVSŠ, 28. 8. 2018, -usposabljanje e-Ma LJ, 14. 11. 2108, usposabljanje EKP 2014-2020, IS e-MA, 13. 6. 2019, -CPI metodologija študijskih programov za izpopolnjevanje, Ljubljana, 21. 3. 2019, -delavnica SRIP ToP RCV11. 2. 2021 in 4. 3. 2021. V BC Naklo smo poleg koordinacije 20 zahodnih višjih šol odgovorno sodelovali pri vseh aktivnostih vodilnega partnerja, vkljucno s pripravo prijavne dokumentacije, z izvedenimi promocijskimi aktivnostmi, pripravo statistike študentov in podrobne analitike zahodnih višjih šol, pripravo podatkov za nadzorni odbor in MIZŠ. Intenzivno je bilo tudi delo pri promociji in organizaciji strokovne in zakljucne konference, natecaju Moja Munerina zgodba, iskanju usposabljanj, ki so primerna za snemanje videa, prenosih sredstev, zbiranja primerov dobrih praks in svetovanju šolam pri pripravi porocil. Kot smo dobili povratno informacijo s strani partnerskih višjih šol, je 44 sodelujocih v e-ucilnici Zahod – Višje šole (ZVŠ) izjemno pohvalilo urejeno in vsebinsko bogato e-ucilnico s prijavno dokumentacijo, financnimi podatki, evidencami, predizpolnjeno dokumentacijo za porocanje, osnutki dokumentov, forumskimi obvestili, gradivi za svetovalno podporo in online delo. Kot zelo uporabna se je izkazala funkcionalnost slovarja z odgovori na pogosta vprašanja, ki omogoca brskanje po bazi odgovorov z uporabo kazala oz. iskanjem po kljucnih besedah. Strokovni koordinatorji smo predlagali popravke spletne strani in soustvarjali vsebine za sekcijo novic. V namene promocije projekta smo pomagali pri izvedbi strokovne in zakljucne konference ter webinarjev. Objavljali smo na družbenem omrežju Twitter (od49 objavljenih tvitov jih je vec kot 40 pripravila in objavila Milena MacekJerala) in na družbenem omrežju Instagram (od 175 objavljenih jih je vec kot 110 pripravila in objavila Milena Macek Jerala, ki je za višje šole pripravila tudi izhodišca za promocijo na Instagramu). Na družbenih omrežjih smo promovirali tudi dosežke naših študentov. 4.1 Programi usposabljanja Biotehniški center Naklo je v okviru Munerinih usposabljanj tesno sodeloval z Ljubljanskimi mlekarnami. Mateja Tišler, direktorica upravljanja s kadri v Ljubljanskih mlekarnah, je prejela prestižno priznanje Kadrovski manager leta 2022 za odlicnost delovanja na kadrovskem podrocju. Med izvedenimi projekti je poudarila vzpostavitev Mlekarske akademije, s katero so v Ljubljanskih mlekarnah uspešno znižali fluktuacijo sodelavcev v proizvodnji in raven kala iz naslova nekakovosti. Pri pripravi in izvedbi usposabljanju Mlekarska akademija so sodelovali z Biotehniškim centrom Naklo in Izobraževalnim centrom Piramida. Mlekarska akademija je izredno pomembna za Slovenijo, saj nadomešca praznino po zaprtjih formalnih mlekarskih živilskih izobraževanj, daje pa tako dobre rezultate, da so jo znotraj skupine Lactalis razširili v vec držav. 4.2 Višješolski programi Podrocje višješolskega izobraževanja je za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija (KRVS) koordiniral Šolski center Novo mesto, za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija (KRZS) pa Biotehniški center Naklo. V Tabeli 1 je prikazano število zaposlenih študentov, katerim je bil omogocen brezplacen višješolski študij v okviru projekta MUNERA 3, v Tabeli 2 pa analitika vpisanih v kohezijski regiji Zahodna Slovenija. V okviru projekta MUNERA 3 smo v BC Naklo omogocili brezplacen študij 43 zaposlenim študentom, 9 od njih jih je tudi diplomiralo. Diplomantka Maja Milovanovic je bila nagrajena na natecaju Moja Munerina zgodba, diplomant Marko Gasser pa je postal župan Železnikov. Tabela 1: Pregled vpisanih študentov in udeležencev študijskih programov za izpopolnjevanje s kazalnikom rezultata po posameznih višjih šolah Kohezijske regije Zahodna Slovenija Z. š. Naziv višje šole Število vseh vkljucitev v VSŠ Število vseh diplom Kazalnik rezultata (delež diplomantov) v % 1 Šolski center Nova Gorica 39 11 28,21 % 2 B&B izobraževanje in usposabljanje, d. o. o. 38 16 42,11 % 3 B2 izobraževanje in informacijske storitve, d. o. o. 21 12 57,14 % 4 Biotehniški center Naklo 43 9 20,93 % 5 Biotehniški izobraževalni center Ljubljana 63 15 23,81 % 6 Center za poslovno usposabljanje, Višja strokovna šola Ljubljana 25 17 68,00 % 7 VSŠ EDC Kranj 30 21 70,00 % 8 ERUDIO izobraževalni center 18 5 27,78 % 9 GEA College CVŠ, Družba za višješolsko izobraževanje -Center višjih šol, d. o. o. 11 1 9,09 % 10 Izobraževalni center energetskega sistema Višja strokovna šola 20 7 35,00 % 11 Izobraževalni center Geoss, d. o. o. 28 13 46,43 % 12 Izobraževalni center Memory, d. o. o. 43 24 55,81 % 13 LAMPRET CONSULTING, d. o. o., Višja strokovna šola 11 7 63,64 % 14 Šolski center Kranj 56 17 30,36 % 15 Šolski center Ljubljana 23 15 65,22 % 16 Šolski center Srecka Kosovela Sežana 29 2 6,90 % 17 Šolski center Škofja Loka 4 0 0,00 % 18 Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana 36 12 33,33 % 19 Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled 34 9 26,47 % 20 Višja strokovna šola za kozmetiko in velnes Ljubljana* 51 0 0,00 % Skupaj 623 213 34,19 % *Na Višji strokovni šoli za kozmetiko in velnes Ljubljana so izvajali le študijske programe za izpopolnjevanje na podrocju višjega strokovnega izobraževanja, ob koncu projekta so bili udeleženci v fazi zakljucevanja prakticnega izobraževanja pri delodajalcih. Vir: Zbrani podatki projekta MUNERA 3 Svetovalna podpora na višjih strokovnih šolah je potekala na treh nivojih – pred vkljucitvijo posameznikov, med izobraževanjem in z motiviranjem za zakljucek izobraževanja. Pred vkljucitvijo so se posvetili vprašanjem o njihovi trenutni izobrazbi, znanju, sposobnostih, željah, interesih, izkušnjah, vešcinah, delu na trenutnem delovnem mestu. Udeležencem so vecinoma svetovali individualno, izjemoma skupinsko, termine so prilagajali posameznikom. Najveckrat je svetovanje potekalo osebno, po telefonu, e-pošti ali zlasti v casu protikovidnih ukrepov preko videokonferencnih sistemov. Višje šole so spremljale napredek študentov periodicno ob oddaji zahtevkov in ce se je dinamika opravljanja izpitov ustavila, so s posamezniki opravili svetovalni razgovor. Pri nekaterih je bilo opaziti, da nimajo razvitih ucnih navad. Obicajno je šlo za spremljanje in spodbujanje posameznika k zakljucevanju študijskih obveznosti, priznavanje formalno pridobljenega znanja in prakticnega izobraževanja, svetovanje glede prakticnega izobraževanja ter pomoc pri izdelavi diplomske naloge. Pri svetovanju udeležencem so opazili, da se pogosto pojavlja neuspešna uskladitev vseh obveznosti (študij, služba, družina), padec motivacije in vcasih neodzivnost. Konzorcijski partnerji so navajali, da bi svetovanje v prihodnosti lahko izboljšali s kariernimi središci ali svetovalnimi središci, ki bi poleg motiviranja krepila tudi druge potrebne kompetence (npr. digitalno pismenost, mehke vešcine, …). In to je ena od usmeritev, ki jo za naše študente v CCC že izvajamo. Tabela 2: Podatki o vkljucenih študentih v višješolske programe v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija Višješolski strokovni programi KRZS Število vkljucenih študentov Število vkljucenih študentov (moški spol) Število vkljucenih študentk (ženski spol) Število diplom Število diplom (moški spol) Število diplom (ženski spol) Kazalnik rezultata (delež diplomantov) v % Povprecna starost študentov 1. ekonomist 106 44 62 52 16 36 49,06 39,26 2. elektroenergetika 23 23 0 7 7 0 30,43 32,61 3. fotografija 22 12 10 2 2 0 9,09 35,68 4. gostinstvo in turizem 63 30 33 12 5 7 19,05 34,92 5. gradbeništvo 25 23 2 11 10 1 44,00 37,36 6. hortikultura 13 8 5 3 1 2 23,08 39,23 7. informatika 52 42 10 21 19 2 40,38 34,87 8. logisticno inženirstvo 40 30 10 18 13 5 45,00 36,00 9. medijska produkcija 1 1 0 0 0 0 0,00 46,00 10. mehatronika 67 64 3 26 24 2 38,81 31,37 11. naravovarstvo 12 5 7 2 1 1 16,67 35,42 12. oblikovanje materialov 7 4 3 0 0 0 0,00 37,43 13. organizator socialne mreže 12 1 11 5 0 5 41,67 38,75 14. poslovni sekretar 19 1 18 11 0 11 57,89 40,26 15. snovanje vizualnih komunikacij in trženja 1 0 1 0 0 0 0,00 39,00 16. strojništvo 18 16 2 5 5 0 27,78 34,11 17. telekomunikacije 14 14 0 3 3 0 21,43 32,21 18. upravljanje podeželja in krajine 18 6 12 4 2 2 22,22 36,17 19. varovanje 5 4 1 4 3 1 80,00 41,00 20. varstvo okolja in komunala 18 13 5 15 10 5 83,33 37,61 21. živilstvo in prehrana 36 15 21 12 7 5 33,33 34,97 Skupaj 572 356 216 213 128 85 37,24 35,94 Vir: Zbrani podatki projekta MUNERA 3 Študenti so svoje kompetence izboljševali na raznolikih podrocjih. Na podrocju VSŠ je bilo v projekt MUNERA 3 vkljucenih 1.558 študentov v 28 razlicnih višješolskih strokovnih programov in 51 udeležencev v treh razlicnih študijskih programih za izpopolnjevanje na podrocju višjega strokovnega izobraževanja. Aktivnih je bilo 20 višjih šol v KRZS in 16 višjih šol v KRVS, zastopane so bile vse statisticne regije razen zasavske. V KRZS so višje šole izvajale 21 razlicnih višješolskih strokovnih programov (ekonomist, elektroenergetika, fotografija, gostinstvo in turizem, gradbeništvo, hortikultura, informatika, logisticno inženirstvo, medijska produkcija, mehatronika, naravovarstvo, oblikovanje materialov, organizator socialne mreže, poslovni sekretar, snovanje vizualnih komunikacij in trženja, strojništvo, telekomunikacije, upravljanje podeželja in krajine, varovanje, varstvo okolja in komunala, živilstvo in prehrana) ter tri študijske programe za izpopolnjevanje na podrocju višjega strokovnega izobraževanja (Velnes maser/maserka, Izvajalec/izvajalka rocne limfne drenaže v kozmetiki in velnesu, Aromaterapevt/aromaterapevtka v velneški dejavnosti). V KRVS so višje šole izvajale 23 razlicnih višješolskih strokovnih programov (avtoservisni menedžment, ekonomist, elektronika, geotehnologija in rudarstvo, gostinstvo in turizem, gozdarstvo in lovstvo, gradbeništvo, hortikultura, informatika, kozmetika, lesarstvo, logisticno inženirstvo, mehatronika, naravovarstvo, organizator socialne mreže, poslovni sekretar, snovanje vizualnih komunikacij in trženja, strojništvo, upravljanje podeželja in krajine, varovanje, varstvo okolja in komunala, velnes, živilstvo in prehrana). 4.3 Študijski programi za izpopolnjevanje na podrocju višjega strokovnega izobraževanja V projektu MUNERA 3 so se od oktobra 2021 dalje prvic v Sloveniji izvajali javno veljavni študijski programi za izpopolnjevanje na podrocju višjega strokovnega izobraževanja. Doslej je sprejetih trinajst programov, študij za zaposlene osebe ob izpolnjevanju vpisnih pogojev je bil sofinanciran v projektu MUNERA 3. Programi so namenjeni izpopolnjevanju, dopolnjevanju, posodabljanju in poglabljanju znanja na isti zahtevnostni ravni. Ovrednoteni so z najmanj 10 in najvec 35 kreditnimi tockami. Javno veljavne študijske programe za izpopolnjevanje na podrocju višjega strokovnega izobraževanja so razvili v okviru projekta Razvoj programov za izpopolnjevanje za nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje (PINPIU) na Centru RS za poklicno izobraževanje (MUNERA 3, 2022). Tabela 3: Podatki o vkljucenih udeležencih v študijske programe za izpopolnjevanje na podrocju višjega strokovnega izobraževanja Študijski programi za izpopolnjevanje na podrocju višjega strokovnega izobraževanja Število vkljucenih udeležencev Število vkljucenih udeležencev (moški spol) Število vkljucenih udeleženk (ženski spol) Povprecna starost udeleženca 1. Velnes maser/maserka 17 3 14 30,41 2. Izvajalec/izvajalka rocne limfne drenaže v kozmetiki in velnesu 13 1 12 37,08 3. Aromaterapevt/aromaterapevtka v velneški dejavnosti 21 1 20 35,38 Skupaj 51 5 46 34,16 Vir: Zbrani podatki projekta MUNERA 3 Višja strokovna šola za kozmetiko in velnes Ljubljana, konzorcijski partner projekta MUNERA 3, je izvajala tri študijske programe za izpopolnjevanje na podrocju višjega strokovnega izobraževanja s podrocja kozmetike, in sicer Velnes maser/maserka, Izvajalec/izvajalka rocne limfne drenaže v kozmetiki in velnesa in Aromaterapevt/aromaterapevtka v velneški dejavnosti. Vsi trije programi temeljijo na poklicnem standardu Kozmetik tehnolog/kozmeticarka tehnologinja in so bili sprejeti na Strokovnem svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje 18. 12. 2020. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec je vse tri programe sprejela 8. 3. 2021 s tremi odredbami o sprejemu študijskega programa za izpopolnjevanje na podrocju višjega strokovnega izobraževanja, kjer je v 2. alineji 2. clena navedeno, da se program zacne izvajati s študijskim letom 2021/22. V programih so potrebo po novi kvalifikaciji izrazili kozmeticni saloni in slovenska velneška podjetja s podporo Višje strokovne šole Šolskega centra Novo mesto in Višje strokovne šole za kozmetiko in velnes Ljubljana. Vse tri kvalifikacije odgovarjajo trenutnim in bodocim potrebam v starajoci se družbi ter potrebam v podjetništvu in gospodarstvu. Trend razvoja velnes in SPA-storitev je v porastu, trženje zdravstvenega turizma in velnesa je med temeljnimi usmeritvami Slovenske turisticne organizacije. V velneških podjetjih zato razvijajo vedno nove produkte in storitve ter bogatijo svojo ponudbo, saj se za velneške storitve odloca vedno širši krog prebivalcev. Velnes velja za zelo hitro razvijajoco se vrsto turisticne ponudbe, poimenovan je tudi kot »megatrend«. Zaradi nenehnih novosti v kozmetiki in velnesu, zahtev strank in sodobnega nacina življenja so zaposleni v kozmeticnih salonih in velnes centrih primorani po eni strani slediti novostim v stroki, hkrati pa razvijati nove storitve, da (p)ostanejo konkurencni v panogi, obdržijo stalne stranke ter so privlacni za nove. Sodobni trendi so namrec: skrb za krepitev in ohranjanje zdravja, prekomerna teža in debelost postajata vse vecji problem, popularen je duševni in mentalni velnes, skrb za samega sebe (selfnes), v podjetjih išcejo nacine, kako bi povecali produktivnost zaposlenih, v porastu je kombinacija visoko kakovostnih zdravstvenih storitev in SPA (velnes) produktov, vse vec je zdravstvenega ali velnes turizma, narašca povpraševanje po avtenticnih in unikatnih velnes tretmajih, trend postajajo SPA-skupnosti, ki ustvarjajo življenjski stil za cele družine, veca se povpraševanje po kombiniranih postopkih, masažah s terapijo z zvokom, svetlobo, miselni aerobiki (MUNERA 3, 2022). Velneška dejavnost ni vec omejena samo na zdravilišca, hotele ali velneške centre, ampak se pojavlja veliko širše (v turizmu, vdodatnih dejavnostih vkmetijstvu, vsamostojnem podjetništvu, pri oskrbi na domu, v domovih za starejše obcane, v medgeneracijskih centrih, podjetjih v obliki skrbi za zdravje in dobro pocutje zaposlenih …), povsod tam, kjer gre za preventivne storitve na podrocju zdravja, za celosten in zdrav življenjski slog, skrb posameznika za dolgoživost, vitalnost, gibanje, zdravo prehrano … Današnji modni trend v svetu je, da so ljudje vitki, zato so v kozmetiki in velnesu vedno pogostejše storitve za redukcijo telesne teže in lepši videz posameznika. Glavna dejavnost izvajalca/izvajalke rocne limfne drenaže je, da deluje preventivno in s tem prepreci bolezenska stanja. Zelo je razvita tudi aromaterapija kot holisticna veda o uporabi aromaticnih rastlin za namen ohranjanja zdravja in dobrega pocutja. Z dodatnimi poklicnimi znanji bodo zaposleni izboljšali kvaliteto izvajanja storitev ter s tem zvišali konkurencnost v panogi v številnih podjetjih in organizacijah, ki se ukvarjajo s kozmeticno in velneško dejavnostjo. Projekt DIGIAGRI Razvoj kompetenc tako študentov, predavateljev kot mentorjev bomo krepili tudi v okviru projekta DIGIAGRI. Slovenski in evropski trg delovne sile namrec višjim strokovnim šolam postavlja nove zahteve, pricakuje diplomante, ki so operativni strokovnjaki, prilagodljivi, prevzemajo pobude, se ucijo. Višje strokovno izobraževanje kot del terciarnega izobraževanja ima pomembno in posebno vlogo v izobraževalnem sistemu in družbi na splošno. Oboje izhaja iz njegove vloge pri zadovoljevanju potreb trga dela. Študentu velik obseg prakticnega izobraževanja, ki ga opravi pri delodajalcu (v 1. in 2. letniku po 400 ur), omogoca, da že v casu študija spozna delovno okolje in sodobne tehnološke procese, s cimer je olajšan njegov prehod na trg dela. Istocasno delodajalec spoznava in izpopolnjuje svoje prihodnje zaposlene že v casu njihovega izobraževanja. Na Višji strokovni šoli Biotehniškega centra Naklo izvajamo štiri višješolske študijske programe: Hortikultura, Naravovarstvo, Upravljanje podeželja in krajine ter Živilstvo in prehrana. Pri študiju je bistvo prepletanje teoreticnega študija s prakticnim izobraževanjem pri delodajalcih. Prakticno izobraževanje predstavlja kar 40 % casa organiziranega izobraževanja v posameznem programu in poleg predavateljev so izjemno pomembni tudi mentorji v delodajalskih organizacijah. Prakticno izobraževanje je najpomembnejši del višješolskega študijskega procesa, ker je v funkciji oblikovanja ustreznih temeljnih in delovno specificnih kompetenc, da so diplomanti operativni in prilagodljivi, hkrati pa je priložnost za organizacije, da prepoznavajo obetavne kadre. V višjih šolah svojo razvojno in inovativno naravnanost krepimo tudi zdigitalizacijo. Zavedamo se, da bo za prilagajanje spremembam na delovnih mestih, ki jih povzroca digitalizacija, potrebno pridobivanje novih znanj. Sprojektom DIGIAGRIbomo vdoloceni meridigitalizirali tudi prakso. Kot vodilni partner izvajamo 30-mesecni evropski projekt DIGIAGRI: Didakticno-digitalno orodje za usposabljanje iz prakticnih vsebin. Projekt poteka v okviru kljucnega ukrepa 2 programa Erasmus+ (sodelovalna partnerstva na podrocju terciarnega izobraževanja). Trije sodelujoci partnerji so: hrvaški Institut za poljoprivredu i turizam, španska Federacion EFA Galicia in slovensko podjetje Mediainteractive, Franc Dolenc, s. p. Slika 2: Logotip projekta DIGIAGRI, Vir: Lasten Namen projekta DIGIAGRI je nadgraditi pedagoška in digitalna znanja, spretnosti in kompetence predavateljev prakticnega pouka in jih usposobiti za ustrezno pedagoško izvedbo primernih ucnih situacij prakticnih vsebin pri poucevanju na daljavo. Cilji so omogociti izvedbo pouka na daljavo za vse študente, vkljucno s študenti z ucnimi težavami ter iz socialno ogroženih skupin. Prav tako želimo povecati prilagodljivost prakticnega pouka in ga uspešno vkljuciti v poucevanje na daljavo, v t. i. hibridni nacin izvajanja pouka. Projekt predstavlja tudi velik potencial za prilagodljivost študija razlicnim situacijam in izrednim razmeram. Gradiva v projektu bodo dostopna tako na strokovnem/znanstvenem nivoju kot tudi kot t. i. lahko branje. Razvita bodo v angleškem, španskem, hrvaškem in slovenskem jeziku in bodo prosto dostopna na izobraževalni platformi (DIGIAGRI, 2022). Pricakovani najpomembnejši rezultati projekta so izboljšane pedagoške in digitalne kompetence mentorjev, povecana strokovna samozavest mentorjev, vecja odprtost za mednarodno sodelovanje in projektno delo. Študenti bodo razvili digitalne kompetence ter ne glede na nacin izvedbe pridobili ustrezne poklicne kompetence. 6Zakljucek V Kompetencno-kariernem središcu VSŠ se povezujejo študijske, obštudijske, poklicne, karierne, motivacijske in svetovalne dejavnosti. Sodelujejo razlicni deležniki: študenti, diplomanti, šola, delodajalci in širše okolje. Študente vkljucujemo v razlicne nacionalne in mednarodne projekte z namenom brezplacnega formalnega izobraževanja in s tem povezanega razvoja kompetenc, npr. v projektu MUNERA 3 pridobivajo kompetence na podrocju vseh navedenih višješolskih programov in v projektu DIGIAGRI poleg prakse na daljavo tudi digitalne kompetence. Literatura in viri ACS (online). 2022. (citirano 2. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://pismenost.acs.si/svos/. DIGIAGRI (online). 2022. (citirano 2. 9. 2022). Dostopno na naslovu: http://www.bc-naklo.si/visja­sola/erasmus-projekti-sodelovanje/projekti/projekt-digiagri-erasmus/. Macek Jerala, M. Ucna motivacija in ucne strategije študentov Višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo: magistrsko delo. Maribor 2019. Macek Jerala, M. Tudi Kompetencno-karierno središce študente in mentorje pripravlja na medgeneracijsko dinamiko na delovnem mestu. 2022. (citirano 2. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.linkedin.com. MUNERA 3 (online). 2022. (citirano 2. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.munera3.si/. Perincic, N. Karierni kompas. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 2012. Potocan, V., in Nedelko, Z. Management organizacij: ucbenik. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2022. (citirano 2. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/593. Projektna skupina VKO. Teorija izgradnje kariere. Ljubljana: Zavod RS za zaposlovanje, 2015. SVOS – Lokalna tocka SVOS (online). (2022). (citirano 2. 9. 2022). Dostopno na naslovu: http://www.bc-naklo.si/visja-sola/erasmus-projekti-sodelovanje/kompetencno-karierno-sredisce-vss­competence-career-centre-oz-ccc/lokalna-tocka-svos/. Veingerl Cic, Ž. Preživeti v okolju VUCA z agilnim ucenjem. DOBA 2021. (citirano 2. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.fakulteta.doba.si. 2nd session: Nature Conservation 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Kompetencno-karierno središce in pridobivanje kompetenc za uspešno medgeneracijsko sodelovanje natrgu dela in boljšo zaposljivost diplomantov Milena Macek Jerala Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola, Slovenija, milena.jerala@bc-naklo.si Tina Košir Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola, Slovenija, tina.kosir@bc-naklo.si Izvlecek Cilj clanka je pregledati možnosti, ki jih ponuja Kompetencno-karierno središce za izboljševanje kompetenc diplomantov in tudi mentorjev prakticnega izobraževanja, s posebno pozornostjo na medgeneracijskih odnosih. Namen je tudi spremljati zaposlenost in zaposljivost diplomantov vseh štirih višješolskih programov. V prvem delu smo pojasnili teoreticne pojme, v drugem delu pa predstavili podatke iz uradnih evidenc in podatke o zaposlenostiin zaposljivosti naših diplomantov. Kljucne besede: karierno središce, kompetence, zaposljivost, medgeneracijski odnosi Competence and career centre for successful intergenerational cooperation in the labour market and better employability of graduates Abstract The aim of this article is to review the possibilities offered by the Competence and Career Centre to improve the competences of both graduates and practical training mentors, with a particular focus on intergenerational relations. The aim is also to monitor the employment and employability of graduates from all four higher vocational educational programmes. In the first part we explained the theoretical concepts and in the second part we presented data from official records and data on the employment and employability of our graduates. Key words: career centre, competences, employability, intergenerational relations 2nd session: Nature Conservation 1 Uvod Kompetencno-karierno središce Višje strokovne šole identificira svoje deležnike, razume njihove potrebe in pricakovanja ter jih poskuša zadovoljiti. Zato povezuje študijske, obštudijske, poklicne, karierne, motivacijske in svetovalne dejavnosti. Povezuje razlicne deležnike (študente, šolo, delodajalce in širše okolje) ter razlicne projekte in pobude. V povezavi s tem preucujemo tudi zaposlenost in zaposljivost vvseh štirih študijskih programih, ki jih izvajamo. Kompetence so po Terminološkem slovarju vzgoje in izobraževanja dinamicna kombinacija znanja, razumevanja, vešcin in zmožnosti ali po podatkovni zbirki Termis povezane vrste znanja, sposobnosti, vešcin in stališc, ki pretežno vplivajo na delo posameznika, ki so povezane z njegovim delovanjem v delovnem okolju in ki jih lahko merimo glede na sprejete standarde ter izboljšamo zusposabljanjem in razvojem. Kompetenco lahko najsplošneje opredelimo kot uporabo znanja, sposobnosti in zmožnosti posameznika, z namenom da opravi doloceno delo oziroma doseže dolocen rezultat. Na razvoj kompetenc posameznika skupno vplivajo: (1) znanja – kot celote informacij in izkušenj, ki jih posameznik poseduje, (2) sposobnosti – ki predstavljajo specificne tehnicne zmožnosti, ki omogocajo posamezniku izvedbo naloge, ter (3) zmožnosti – ki predstavljajo uspešno uporabo znanja in sposobnosti vdoloceni situaciji (npr. ob opravljanju dolocenega dela). Najsplošneje lahko kompetence posameznika opredelimo kot osebne kompetence, ki predstavljajo temelj za izvedbo dane naloge, ter strokovne oz. poklicno specificne kompetence, ki predstavljajo znanja in sposobnosti za izvedbo dolocene naloge v praksi delovanja organizacij oz. tudiširše(Potocan in Nedelko, 2022). 2 Kompetencno-karierno središce Na Višji strokovni šoli smo obicajno znani entiteti kariernega centra dodali besedo kompetence in vzpostavili Kompetencno-karierno središce ali CCC. Povod za to je bila raziskava o akademski motivaciji in ucnih strategijah študentov v višji strokovni šoli, ki je izpostavila potrebo po tovrstnih aktivnostih. Za izobraževalne institucije je poznavanje in razvijanje ucne motivacije pomembno zato, ker je od nje mocno odvisna uspešnost udeležencev v izobraževalnem programu, zlasti pa kvaliteta znanja. Pri tem je znanje razumljeno v najširšem smislu – vkljucno s sposobnostmi, spretnostmi, vešcinami, kompetencami, stališci. Nadalje pa dodajamo, da so karierne kompetence poleg splošnih in poklicno specificnih kompetenc kljucne za uspešen nastop posameznika na trgu dela. Številni študenti tudi ne obvladajo osnovnih strategij samostojnega študija iz razlicnih tiskanih, v novejšem casu pa tudi elektronskih virov. To lahko predstavlja problem, ko bodo te strategije ob narašcajoci kolicini informacij in spremenljivih poklicnih zahtevah v poklicu in življenju nujno potrebovali (MacekJerala, 2019). Kompetencno-karierno središce oz. CCC v svoje delovanje vkljucuje vse deležnike, v prvi fazi se osredotocamo predvsem na študente in diplomante. V sklopu CCC jim bo šola pomagala pridobiti tiste kompetence, ki jih bodo nujno potrebovali v razvoju svoje kariere. Študenti si bodo karierne (zaposlitvene) cilje oblikovali na osnovi informacij o sebi in trgu dela – v okviru CCC jih pripravljamo na to, da na trg dela vstopajo drzno in samozavestno, ob cemer skrbimo tudi za to, da je ta njihova samozavest realna (Macek Jerala, 2022). Ker danes živimo v t. i. okolju VUCA, ki predstavlja novo poslovno resnicnost, je razvoj vseživljenjskih znanj oziroma kompetenc pomemben tako za posameznika kot za podjetje. VUCA je akronim, ki izhaja iz ameriške vojske in opisuje bojno okolje z besedami volatilnost (volatility), negotovost (uncertainty), kompleksnost (complexity) in dvoumnost (ambiguity). To je okolje, ki ga zaznamuje stalen, hiter in nepredvidljiv razvoj (Veingerl Cic, 2021). CCC povezuje svoje deležnike (študente, šolo, delodajalce in širše okolje) ter razlicne projekte in pobude. V študijskem letu 2021/22 smo promovirali brezplacen študij v okviru projekta MUNERA 3 in izvedli brezplacne karierne delavnice (Odkrivanje interesov, Uporaba družbenih omrežij pri iskanju zaposlitve, Zaposlitveni razgovor), ki so bile predstavljene tudi v sklopu European Vocational Skills Week 2022. Študente in diplomante vkljucujemo v razlicne nacionalne in mednarodne projekte z aktualnimi digitalnimi kompetencami (npr. DIGIAGRI) ter zanje izvajamo brezplacno ocenjevanje spretnosti odraslih SVOS (Spletni vprašalnik ocenjevanje spretnosti). Poleg tega sodelujemo v raziskavah spremljanja zaposlenosti in zaposljivosti, sodelujemo z organizatorico prakticnega izobraževanja in z delodajalci (npr. borza delodajalcev, strokovni posvet z delodajalci ter usposabljanje mentorjev), o svojih aktivnostih obvešcamo kandidate za študij, ažurno nadgrajujemo vsebine v spletni ucilnici »Karierni center«, študente ter diplomante obvešcamo o aktualnih kariernih sejmih in dogodkih Skupnosti VSŠ in drugih izvajalcev (aktivnosti so predstavljene tudi na spletni strani). Za Skupnost VSŠposodabljamo e-ucilnico slovenskih višješolskih kariernih svetovalcev. CCC smo promovirali na informativnih dneh, na uvodnih dneh, na borzi delodajalcev, delodajalcem gorenjske regije in višjim strokovnim šolam na 11. konferenci Kakovost v višjih strokovnih šolah (Macek Jerala, 2022). 3 Raznolikost generacij na delovnem mestu Prvic se je zgodilo, da so na delovnem mestu kar štiri generacije istocasno. Tudi CCC študente in mentorje pripravlja na medgeneracijsko dinamiko na delovnem mestu, s slednjimi izmenjuje primere dobre prakse na letnih srecanjih oz. posvetih z delodajalci. Pozorni moramo biti na razlike med zaposlenimi v štirih generacijah, ki trenutno socasno nastopajo na trgu dela. Izziv vsakega mentorja in vodja je, prepoznati in razumeti te medgeneracijske razlike ter jih tudi upoštevati pri komunikaciji. Raznolikost krepi, ce jo seveda znamo primerno upravljati. Vodstvo mora zagotavljati vkljucujoce delovno okolje, ki ceni, nagrajuje in razvija zaposlene iz vseh generacij (Macek Jerala, 2022). S podaljševanjem delovne dobe se generacijska raznolikost povecuje in tako danes v delovnih okoljih sobivajo štiri razlicne generacije (v izjemnih primerih morda še pet). Generacije identificiramo po kronološkem casu rojstva. Kot zasledimo v literaturi, se generacije v družbi zamenjajo približno na dvajset let. Delovno prebivalstvo se stara, mlajše generacije prihajajo na delo z razlicnimi vrednotami in pogledi, razlicnimi stili komunikacije in razlicnimi nacini ucenja, kar sproža novo dinamiko upravljanja starostne raznolikosti(Brecko, 2020). Mladi vstopajo v svet dela, ki se bistveno razlikuje od sveta dela prejšnjih generacij. Sredi cetrte industrijske revolucije (obdobje, v katerem razvoj tehnologije spreminja naš nacin življenja in dela) se spreminja tradicionalna pot od izobraževanja do »dela za vse življenje«. Tehnološki napredek bo po napovedih na novo opredelil trgdela, kar bo mlade prisililo knenehnemu prilagajanju in ucenju novih spretnosti, saj se bodo karierne možnosti spreminjale, menjale ali v nekaterih primerih sploh ne bodo obstajale, in to vse ravno v casu, ko bodo zaceli razmišljati o svoji prihodnosti (Koštálová in Cudlínová, 2022, 55). Zato je zelo pomembno razumevanje, kako se nove generacije razlikujejo od prejšnjih in kaj prinašajo v delovno okolje. Poleg letnice rojstva se pripadniki generacij locijo predvsem po vrednotah, dogodkih in tehnologijah, ki so jih zaznamovali v casu njihovega odrašcanja. Delodajalci se pogosto te medgeneracijske dinamike ustrašijo. Generacija je skupina ljudi iste starosti na podobni družbeni lokaciji, ki doživlja podobne družbene dogodke. S pregledom literature in raziskav je potrjeno, da imajo razlicne generacije pri delu razlicne vrednote in znacilnosti, razlicne karierne cilje, delovno etiko in motivacijo za delo, razlicen pogled na pomen financ ipd. in da te razlike temeljijo na njihovih izkušnjah v življenju. Pri generacijah ne moremo govoriti o lastnostih, ki bi bile znacilne za vse pripadnike. Tudi dolocanje medgeneracijskih razlik zgolj na podlagi starosti posameznikov ni zadostno. Na (ne)sodelovanje med zaposlenimi bistveno bolj kot medgeneracijske razlike vplivajo politicni, socialni in kulturni vplivi(Zdolšek, 2021). Najveckrat najdemo razvrstitev generacij na (MacekJerala, 2022): -tiho generacijo ali tradicionaliste ali generacijo veteranov (rojeni pred letom 1944), -baby boom generacijo oz. otroke izobilja (rojeni 1945–1965), -generacijo X (rojeni 1966–1980), -generacijo Y ali milenijce (rojeni 1981–1995), -generacijo Z ali digitalne domorodce (rojeni 1996–2010), -generacijo alfa (rojeni po letu 2010). Lastnosti in razlike, prikazane na Sliki 1, nas lahko bogatijo le, ce jih znamo prepoznati in pravilno uporabiti vse prednosti, ki jih razlicni posamezniki prinašajo v delovno okolje. Zato o teh znacilnostih odpiramo razprave tudi na strokovnih srecanjih z mentorji in delodajalci. Slika 1: Lastnostiin znacilnosti generacij Vir: Macek Jerala, 2022 Ce izpostavimo le nekaj lastnosti, s katerimi se soocajo mentorji pri prakticnem izobraževanju, npr. pripadniki generacije Y potrebujejo stalne in hitre povratne informacije, radi sesoocajo z novimi izzivi in priložnostmi za napredek, uporaba novih tehnologij jim ne predstavlja vecjih težav (Milovic, 2022, 64). Milenijci menijo, da je potrebno imeti smiselno delo, ki vkljucuje osebno sreco in izpolnjenost, imeti prijazne sodelavce, pomagati drugim in imeti izziv. Se pa v službi hitro dolgocasijo in zlahka menjajo službo. Slovijo po tem, da pricakujejo previsoke place, hitro napredovanje in delo, v katerem uživajo (Grahornik, 2022). Glede na podatke raziskav bi 49 % milenijcev zamenjalo službo v roku dveh let, ce bi imeli priložnost (Petrovcic, 2020, 193). Izraz «digitalna generacija« je bil za generacijo Z prvic uporabljen leta 2001 za oznacevanje mladih, ki so se rodili v svet, prežet z digitalno tehnologijo, in odrašcajo v zelo samozavestne uporabnike te tehnologije za najrazlicnejše namene. Odrasli pa so po drugi strani oznaceni za »digitalne priseljence«, saj se morajo prilagajati vse pogostejši uporabi digitalne tehnologije na številnih podrocjih življenja. Taki pogledi – ki se v sodobnem žargonu pogosto uporabljajo za poudarjanje potrebe po stalnem strokovnem razvoju na podrocju uporabe digitalne tehnologije – utrjujejo stereotip, da so mladi samozavestni uporabniki tehnologije (Koštálová in Cudlínová, 2022, 51). Ena glavnih skrbi generacije Z je biti na spletu in obvešcen o vsem, kar jih obdaja, zato dajejo prednost izmenjavi informacij, jih ne zadržijo zase. So zelo družabni. Med službo si radi vzamejo odmore za ukvarjanje z družbenimi omrežji. Pogosto zaradi prevec informacij ne morejo razlikovati, kaj je pomembno in kaj ne, zato se zanašajo na vodje in njihove povratne informacije (Bulut in Maraba, 2021). Usmerjeni so na dosežke, so podjetni in prilagodljivi. Želijo doseci individualni uspeh. Ker se želijo uveljaviti in izboljšati na delovnem mestu, so sposobni sprejeti neposredno in konstruktivno kritiko (Gabrielova in Buchko, 2021). Zaposlenost in zaposljivost Pojma zaposljivost in zaposlenost diplomantov se pogosto zamenjujeta oz. enacita. Zaposlenost diplomantov lahko opredelimo z deležem diplomantov, ki so vkljuceni v redno delovno razmerje. Za razliko od zaposlenosti pa zaposljivost ni zgolj vkljucenost v delovno razmerje, ampak jo lahko opredelimo s skupkom znanja, vešcin, razumevanja, dosežkov in osebnostnih lastnosti, ki 2nd session: Nature Conservation diplomantom omogocajo pridobitev zaposlitve in uspešnega opravljanja dela v poklicu in na nivoju izobrazbe, za katero so se šolali(Bohinc in Novak, 2021). Med terminoma zaposljivost in zaposlenost je torej pomembna vsebinska razlika. Zaposlenost je sinonim za »imeti službo«, zaposljivost pa pomeni imeti sposobnosti, ki omogocijo posamezniku, da si službo lažje in hitreje pridobi. Zaposljivost je kompleksen konstrukt; ne gre le za razvijanje sposobnosti, izkušenj in tehnik iskanja dela, ki omogocajo pridobitev zaposlitve in karierno napredovanje (Rok, 2015). Vloga višješolskega izobraževanja pri pripravi diplomantov na trg dela je vse bolj zahtevna zaradi hitrega zastarevanja znanja in spreminjajocih se razmer, je pa kljucna pri povezovanju mladih diplomantov z gospodarstvom. Pri tem ima posebno pomembno vlogo prakticno izobraževanje (Rehberger, 2016). V Sloveniji je vkljucenost mladih v višje in visoko izobraževanje visoka, ni pa vedno študij tudi ucinkovit. Število diplomantov se povecuje, kar pa povecuje brezposelnost diplomantov s terciarno izobrazbo. Zato je izjemnega pomena kakovost študija in druge dejavnosti zavodov, kot so karierno svetovanje, študijska praksa, pridobivanje podjetniških in genericnih kompetenc, spremljanje kariernega položaja diplomantov in zadovoljstva delodajalcev s kompetencami diplomantov, sodelovanje z delodajalci in prilagajanje študijskih programov trgu dela (Senicak, 2017). Ker mladi v Sloveniji dokaj pozno vstopajo na trg dela, kot mlade razumemo vse osebe v starosti od 15 do 29 let, torej tiste, ki še niso dopolnile 30 let. Vmednarodnih primerjavah se za mlade praviloma upošteva starost od 15 do 24 let. Mladi na trg dela vecinoma vstopajo po koncanem šolanju (ce odmislimo mocno razširjeno študentsko delo), vecina mladih pricne z aktivnim iskanjem zaposlitve po dopolnjenem dvajsetem letu starosti, še bolj izrazito pa v drugi polovici dvajsetih let. V Sloveniji je veliko mladih, ki so v starosti od 15 do 24 let še vedno vkljuceni v izobraževalni sistem, zaradi cesar po registrskih podatkih ne morejo biti formalno delovno aktivni ali se prijaviti na Zavodu kot brezposelna oseba (Zavod RS za zaposlovanje, 2021). NAKVIS-ova Merila za zunanjo evalvacijo višjih strokovnih šol (Uradni list RS, št. 119/06) presojajo tudi spremljanje kompetenc diplomantov, spremljanje in analiziranje zaposljivosti oziroma zaposlenosti diplomantov v 1., 2., 4., 5., 6., 7., 11., 18., 20. in 21. standardu. Tako na višji šoli obdobno spremljamo nahajanje na trgu dela (status zaposlitve), obdobje po študiju, ko so pridobili zaposlitev in ujemanje delovnega podrocja s podrocjem študija, uporabnost znanja. 5 Metodologija V prvem delu smo uporabili deskriptivno metodo, kjer smo pojasnili teoreticne pojme. V drugem delu smo pridobili podatke iz uradnih evidenc in z metodo anonimnega spletnega anketiranja podatke o zaposlenosti in zaposljivosti naših diplomantov. Raziskava je bila izvedena med vsemi diplomanti Biotehniškega centra Naklo, ki so diplomirali do konca leta 2021 na vseh štirih študijskih programih. Od 311 dosedanjih diplomantov se jih je odzvalo 165, kar je 53-odstotna odzivnost. Med njimi je bilo 67 % žensk in 33 % moških. 6 Rezultati in diskusija 6.1 Rezultati anketiranja Deleži anketiranih diplomantov po programih so pricakovani, saj smo višješolske programe uvajali postopoma. Višja strokovna šola je zacela s svojim delovanjem v študijskem letu 2007/08 z vpisom študentov v program Upravljanje podeželja in krajine, prve diplomante smo imeli leta 2009. V študijskem letu 2010/11 se je zacel izvajati študijski program Naravovarstvo, prvi diplomanti so zakljucili v letu 2012. Program Hortikultura se je zacel izvajati v študijskem letu 2013/14, prve diplomante smo imeli 2016. Program Živilstvo in prehrana smo prvic zaceli izvajati v študijskem letu 2021/22, tako da diplomantov še ni. Tabela 1: Število diplomantov Višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo do leta 2021 Koledarsko leto Upravljanje podeželja in krajine Naravovarstvo Hortikultura Skupaj 2009 8 / / 8 2010 11 / / 11 2011 16 / / 16 2012 23 4 / 27 2013 11 8 / 19 2014 14 9 / 23 2015 15 10 / 25 2016 13 16 2 31 2017 10 21 6 37 2018 11 7 6 24 2019 9 10 11 30 2020 7 17 7 31 2021 13 12 4 29 Skupaj 161 114 36 311 Vir: Biotehniški center Naklo, letna samoevalvacijska porocila Tabela 2: Delež anketirancev glede na višješolski program Program Delež anketiranih Upravljanje podeželja in krajine 44,87 Naravovarstvo 43,59 Hortikultura 11,54 Živilstvo in prehrana 0,00 Skupaj 100,00 Tabela 3: Trenutni zaposlitveni status anketiranih diplomantov Trenutni zaposlitveni status Delež anketiranih Še študiram. 7,88 Brez zaposlitve. 6,06 Samozaposlen. 6,67 Zaposlen v podjetju ali javnem zavodu. 67,88 Zaposlen/delam na kmetiji. 7,88 *Drugo: 3,64 Skupaj 100,00 *Pod drugo so diplomanti zapisali: porodniška, zaposlena v proizvodnji, sem pred zaposlitvijo, delo preko študentskega servisa. Zaradi spremenjenih razmer je na trgu dela veliko neskladij med izobrazbo in znanjem, ki ga imajo zaposleni, ter med potrebami na trgu dela. Na eni strani primanjkuje odraslih z nekaterimi vrstami znanja in spretnosti, na drugi je odraslih z dolocenim znanjem prevec. Imamo tudi previsoko ali prenizko izobražene za nekatera delovna mesta ali pa zaposlene, ki imajo izobrazbo z neustreznim podrocjem za opravljanje dolocenih del. Zgodi se tudi neskladje v previsokih ali prenizkih spretnostih za opravljanje dolocenih poklicev (Vilic et al., 2019). Želeli smo preveriti, ali so diplomanti po zakljucku študija zaposleni na primernih delovnih mestih, zato v Tabeli 4 navajamo odgovore na vprašanje, ali podrocje dela ustreza podrocju izobrazbe, in v Tabeli 5 odgovore na vprašanje, ali raven njihove zaposlitve ustreza pridobljeni izobrazbi. Tabela 4: Ujemanje podrocja dela z izobrazbo, za katero so se izobraževali anketirani diplomanti Ali delate na podrocju, za katerega ste se izobraževali? Delež anketiranih Da 61,29 Ne 38,71 Skupaj 100,00 Tabela 5: Ujemanje ravni zaposlitve z izobrazbo, za katero so se izobraževali anketirani diplomanti Ali raven zaposlitve ustreza vaši pridobljeni izobrazbi: Delež anketiranih Raven zaposlitve je višja od pridobljene izobrazbe. 7,53 Ustreza. 35,48 Raven zaposlitve je nižja od pridobljene izobrazbe. 56,99 Skupaj 100,00 6.2 Podatki iz uradnih evidenc Iz uradnih evidenc smo z namenom primerjave z našimi diplomanti pridobili podatke o povprecnem deležu višješolskih diplomantov. Nizek delež kaže na precejšnji delež neuspešnih študentov, pogosto so to še vedno t. i. fiktivni študenti, ki se vpisujejo v izobraževalne programe z namenom korišcenja študentskega statusa. Med podatki je število razpisanih delovnih mest relativno majhno, zato menimo, da je za diplomante Višje strokovne šole Naklo še toliko bolj pomembno, da znajo iskati zaposlitev tudi na t. i. skritem trgu dela. Tabela 6: Študentiin diplomanti višješolskega izobraževanja po letih ter delež diplomantov Študijsko leto Višje strokovno izobraževanje – VPISI Leto diplomiranja Višje strokovno izobraževanje – DIPLOME DELEŽ diplomantov izracunan glede na vpis 2 leti prej 2007/08 16.424 2007 2.874 2008/09 16.263 2008 3.435 2009/10 16.594 2009 3.170 19,3 2010/11 15.595 2010 3.677 22,61 2011/12 14.403 2011 4.832 29,12 2012/13 13.406 2012 3.712 23,8 2013/14 13.251 2013 2.349 16,31 2014/15 11.485 2014 2.194 16,37 2015/16 11.162 2015 1.784 13,46 2016/17 11.001 2016 1.832 15,95 2017/18 10.353 2017 1.885 16,89 2018/19 10.566 2018 1.992 18,11 2019/20 10.662 2019 2.094 20,23 2020/21 10.564 2020 1.980 18,74 2021/22 10.621 2021 2.219 20,81 Slovensko povprecje deleža diplomantov 19,36 Vir: po podatkih Statisticnega urada Republike Slovenije uredila Milena MacekJerala Tabela 7: Prosta delovna mesta po ravni izobraževanja na podrocju vseh štirih višješolskih programov za celotno Slovenijo za obdobje 2015–2022 Višješolska raven izobraževanja/podrocje izobraževanja 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Jan–apr 2022 0522 Naravno okolje in divje živali 2 1 2 0721 Živilska tehnologija 16 22 16 23 18 13 22 8 0811 Poljedelstvo in reja živali 1 1 1 0812 Hortikultura 3 7 8 12 12 3 9 10 Skupaj 19 31 25 35 30 17 34 19 Vir: po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje uredila Milena MacekJerala 190 Zavod RS za zaposlovanje ima od leta 2013 dalje pregled nad povpraševanjem na trgu dela le za tista prosta delovna mesta, ki so jih delodajalci sporocili ZRSZ. Izobrazbo v sporocilih o prostih delovnih mestih evidentira izkljucno s 3-mestno kodo KLASIUS SRV in 4-mestno kodo KLASIUS P-16. Po metodologiji KLASIUS je v eno kodo KLASIUS SRV oz. KLASIUS P-16 lahko razvršceno vec izobraževalnih programov, poleg tega podatek o podrocju izobraževanja (KLASIUS P-16) pri prijavi prostega delovnega mesta ni obvezen. Podatke o prostih delovnih mestih zbira Zavod RS za zaposlovanje, vendar je tudi njihova evidenca od leta 2013 nepopolna, saj od takrat dalje zakonsko ni vec obvezna prijava prostega delovnega mesta na ZRSZ. Zakon opredeljuje obvezno prijavo prostega delovnega mesta samo za delodajalce javnega sektorja in pravne enote, ki so vecinski lastidržave. Tabela 8: Zaposlitve registriranih brezposelnih oseb za vsa štiripodrocja za celotno Slovenijo za obdobje 2015–2022 Izobraževalni program/naziv izobrazbe 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Jan– apr 2022 Hortikultura 15 21 23 32 17 29 32 10 inženir hortikulture 12 16 17 20 11 11 21 5 magister inženir hortikulture 3 5 6 12 6 18 11 5 Naravovarstvo 6 12 18 28 25 31 32 11 inženir naravovarstva 6 12 18 28 25 31 32 11 Upravljanje podeželja in krajine 37 29 30 27 26 29 36 10 inženir kmetijstva in krajine 37 29 30 27 26 29 36 10 Živilstvo in prehrana 35 70 66 64 53 76 96 22 diplomirani inženir živilstva in prehrane (UN) 12 25 22 22 16 25 25 5 inženir živilstva in prehrane 23 45 44 42 37 51 71 17 Skupaj 93 132 137 151 121 165 196 53 Vir: po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje uredila Milena MacekJerala Tabela 9: Registrirane brezposelne osebe po izobraževalnem programu in nazivu izobrazbe v obdobju 2015–2022 za Slovenijo Izobraževalni program/naziv izobrazbe 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Jan– apr 2022 Hortikultura 15 19 17 8 19 22 17 10 inženir hortikulture 10 12 10 7 10 13 9 6 magister inženir hortikulture 5 7 7 1 9 9 8 4 Naravovarstvo 13 14 23 17 17 33 23 20 inženir naravovarstva 13 14 23 17 17 33 23 20 Upravljanje podeželja in krajine 35 23 19 22 18 30 18 14 inženir kmetijstva in krajine 35 23 19 22 18 30 18 14 Živilstvo in prehrana 59 49 51 51 42 65 41 31 diplomirani inženir živilstva in prehrane (UN) 23 17 20 14 12 18 15 10 inženir živilstva in prehrane 36 32 31 37 30 47 26 21 Skupaj 122 105 110 98 96 150 99 75 Vir: po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje uredila Milena Macek Jerala 7 Zakljucek Raziskave kažejo, da delodajalci zaznavajo številna podrocja kompetenc, ki jih diplomanti ne obvladajo dovolj dobro. Izobraževalni sistem in še posebej višje šole imajo pomembno vlogo v razvoju kompetenc diplomantov. Poleg splošnih in poklicno specificnih kompetenc so kljucne za uspešen nastop posameznika na trgu dela karierne kompetence. Pet kljucnih kariernih kompetenc je razmislek o karieri in lastnih sposobnostih, razmislek o motivih, raziskovanje trga dela, upravljanje kariere in mreženje (Perincic, 2012). Prav tako je pomembno, da diplomanti poznajo lastnosti razlicnih generacij, saj ob vkljucevanju na trg dela lahko ob upoštevanju razlik tudi sami prispevajo k ucinkovitosti in produktivnosti podjetij (Vilic et al., 2019). Menimo, da Kompetencno-karierno središce lahko v veliki meri pomaga študentom pridobivati kompetence za uspešno medgeneracijsko sodelovanje na trgu dela in boljšo zaposljivost diplomantov, zato bomo z zacetimi aktivnostmi nadaljevali. Letos smo vsebine medgeneracijske dinamike že umestili v izobraževalne delavnice tako za študente kot mentorje, o tem pa napisali tudi nekaj strokovnih objav. Za izboljšanje kompetenc za boljšo zaposljivost bomo še naprej uporabljali digitalizirane svetovalne pripomocke Andragoškega centra Slovenije in e-pripomocke Zavoda RS za zaposlovanje. V prihodnosti pa bomo razmišljali tudi o prožnih in odprtih ucnih poteh, ki so del prvotne zamisli bolonjskega procesa in pomembni vidiki na študenta osredinjenega ucenja V zadnjem casu se v povezavi s tem govori o mikrodokazilih (Micro-credential), kar pomeni zapis ucnih izidov, ki jih je posameznik dosegel z ucenjem manjšega obsega. Literatura in viri Biotehniški center Naklo. Samoevalvacijsko porocilo Višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo za študijsko leto 2019/20. Naklo 2020. Bohinc, P. in Novak, V. Spremljanje zaposljivosti diplomantov. V: Šprajc, P, Žnidaršic, A, Maletic, D, Tomic, D, Petrovic, N, Arsenijevic, O, et al., editors. 40. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti, Maribor, 2021. Brecko, D. Medgeneracijska dinamika in ucenje na delovnem mestu. HR&M: strokovna revija za podrocje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu, 2020, 6 (29), 74–77. Bulut, S. in Maraba, D. Generation Z and its perception of work through habits, motivations, expectations preferences, and work ethics. Psychology and Psychotherapy Research Study, 2021, 4(4), 1–5. Burian, U. Spoštovanje na delovnem mestu. V: Kako spodbujati zaposlene: psihološki pristopi od A do Ž (Boštjancic, Petrovcic, Eds.; str. 423–435). Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020. Ferlan, J. Obrnjeno mentorstvo. V: Kako (še) spodbujati zaposlene: nov izbor psiholoških pristopov od A do Ž (Boštjancic, Lep, Eds.; str. 219–230). Založba Univerze, 2022. Grahornik, J. Delovne vrednote in stil vodenja generacije Z: magistrsko delo. Maribor, 2022. Koštálová, H., in Cudlínová, M. (Eds.). Prakticni vodnik po neznanih vodah karierne orientacije:s stališca kriticnega reflektiranja. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 2022. Macek Jerala, M. Ucna motivacija in ucne strategije študentov Višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo: magistrsko delo. Maribor 2019. Macek Jerala, M. Tudi Kompetencno-karierno središce študente in mentorje pripravlja na medgeneracijsko dinamiko na delovnem mestu. 2022. (citirano 2. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.linkedin.com. 2nd session: Nature Conservation Milovic, M. Igrifikacija v izobraževanju. V: Kako (še) spodbujati zaposlene: nov izbor psiholoških pristopov od A do Ž (Boštjancic, Lep, Eds.; str. 59–72). Založba Univerze, 2022. Perincic, N. Karierni kompas. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 2012. Petrovcic, A. Metoda trajnostnega samoupravljanja kariere in kompetenc. V: Kako spodbujati zaposlene: psihološki pristopi od A do Ž (Boštjancic, Petrovcic, Eds.; str. 192–205). Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020. Potocan, V., in Nedelko, Z. Management organizacij: ucbenik. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2022. Rehberger, R. Vloga višješolskega zavoda pri iskanju prve zaposlitve diplomantov: magistrsko delo Kranj, 2016. Rok, M. Poti v zaposljivost. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015. Senicak, M. Zaposljivost diplomantov Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled: magistrsko delo. Kranj, 2017. Veingerl Cic, Ž. Preživeti v okolju VUCA z agilnim ucenjem. DOBA. 2022. (citirano 2. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.fakulteta.doba.si/. Vilic Klenovšek, T., Kohont, A., Dobrovoljc, A., Brecko, D., Zlodej, L., Vaupotic, K., Mlinar, V., Pavlic, U. S svetovanjem za zaposlene do vecje vkljucenosti v izobraževanje in usposabljanje. Andragoški center Slovenije, 2019. Zavod RS za zaposlovanje. Mladi in trg dela. Ljubljana, 2021. Zdolšek, M. Interno komuniciranje na primarni in sekundarni ravni zdravstva: magistrska naloga. Celje, 2021. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Kemijska in mikrobiološka analiza vode v zgornjem toku reke Save Maja Milovanovic BC Naklo, Slovenija, milovanovicmaja8@gmail.com Izvlecek Voda je strateška dobrina, njeni viri pa so cedalje bolj omejeni, zato je izrednega pomena, da se ohranja raven njene razpoložljivosti in predvsem kakovosti. Dobro stanje voda se lahko vzdržuje le s trajnostnim in skrbnim ravnanjem ter z ucinkovitimi ukrepi v primeru težav. Le z doslednim monitoringom parametrov kakovosti vode in upoštevanjem evropske vodne politike z nacrti upravljanja voda se lahko zagotovi primerno varstvo in dober ekološki potencial vodnih obmocij.S tem namenom sem izvedla monitoring vodnih teles reke Save. Vodo sem vzorcila v zgornjem toku reke na izbranih mestih od izvira pri Zelencih do revirja v Kranju, vzorce v laboratoriju analizirala in na osnovi kemijskih ter mikrobioloških parametrov kot tudi možnih dejavnikov okolja ocenila stanje kakovosti vode. Po lastnih ugotovitvah je kemijsko in ekološko stanje vode dobro. Nekoliko izstopata vzorca, odvzeta v bližini Kampa Perun in revirja Kranj, ki na osnovi laboratorijskih analiz sodita v slabši kakovostni razred. Po vsej verjetnosti je to rezultat razlicnih dejavnikov, od gospodinjskih in industrijskih odplak ter delovanja hidroelektrarne do posledic ribolova in urbanizacije. Koncni cilj študije je tako opozoriti na problematiko onesnaženja, prispevati k razumevanju pomembnosti reke Save z naravovarstvenega in okoljevarstvenega vidika ter posledicno apelirati na eticno ravnanje vseh ljudi, da se ohranja biotska raznolikost vodnih teles reke Save in kakovost vode v cim boljšem stanju1. Kljucne besede: reka Sava, kakovost vode, onesnaženje, kemijsko stanje vode Chemical and microbiological analysis of Sava river's upstream water Abstract Water is a strategic commodity, and its resources are increasingly limited, so it is vital to maintain its availability and, above all, its quality. Good water condition can only be maintained through sustainable and careful management and effective action in case of problems. Only through the consistent monitoring of water quality parameters and compliance with European water policy through water management plans, the adequate protection and good ecological potential of water areas can be ensured. With this aim in mind, I carried out the monitoring of the water bodies of the Sava River. I took water samples in the upper reaches of the river at selected sites from the source Zelenci to the fishing ground in Kranj, analysed the samples in the laboratory and assessed the water quality based 1 Ta študija je v celoti povzeto po diplomskem delu: Milovanovic M. Diplomsko delo: Analiza vzorcev vode reke Save v zgornjem toku na izbranih mestih. Strahinj: BC Naklo, 2022. 2nd session: Nature Conservation on chemical and microbiological parameters as well as possible environmental factors. According to my own findings, the water’s chemical and ecological state is good. The samples taken near the Perun Camp and the Kranj area stand out slightly as they are of a lower quality. Likely, this is the result of domestic and industrial sewage, a hydroelectric power plant, as well as fishing and urbanization effects. The final goal of this study is thus to draw attention to the problem of pollution and to contribute to the understanding of the importance of the Sava River from a nature conservation and environmental protection point of view. I would like to encourage ethical behaviour of all people to preserve the biodiversity of the Sava River and the water quality in the best possible condition. Key words: Sava River, water quality, pollution, chemical condition of water 2nd session: Nature Conservation 1 Uvod Evropska skupnost je leta 2000 sprejela Vodno direktivo 2000/60/ES, ki velja za vse države clanice Evropske unije in vsebuje smernice, kako integrirati politiko trajnostne rabe in varovanja voda za zašcito ter zmanjšanja onesnaženja vodnih teles. V skladu s to direktivo se za površinske vode doloca kemijsko in ekološko stanje, ki se ju razvršca v dva kakovostna razreda (dobro in slabo) za kemijsko in pet kakovostnih razredov (zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo) za ekološko stanje. Za doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja voda je potrebno konstantno zbiranje vzorcev ter njihova primerjava s parametri naravnega vodnega okolja, kjer je clovekov vpliv zanemarljiv. Na tak nacin lahko ocenimo kakovost vode in posledicno sprejmemo ukrepe za ohranjanje vodnih teles ter preprecitev slabšanja stanja vode. V Sloveniji se nadzoruje stanje voda v skladu z Zakonom o vodah in Zakonom o varstvu okolja. Fizikalno-kemijske parametre se meri v skladu z Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda2 . Kriteriji za oceno stanja ter nacin, obseg in postopki monitoringa so zapisani v Pravilniku o monitoringu stanja površinskih voda3 ter v Uredbi o stanju površinskih voda4 . Splošne normative in mejne vrednosti parametrov za pitno vodo doloca Pravilnik o pitni vodi5. Ti parametri so mikrobiološki, kemijski in indikatorski. Mikrobiološki parametri so indikatorji kvalitativnega in kvantitativnega obsega prisotnosti mikroorganizmov. Kemicne snovi in stopnjo onesnaženosti, ki predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, ugotavljamo z izbranimi kemijskimi parametri. Indikatorski parametri pa nas informirajo o stanju voda predvsem takrat, ko doloceni parametri opozarjajo na odstopanje od predpisanih. V študiji so podane mejne vrednosti parametrov, ki sem jih upoštevala pri interpretaciji rezultatov na osnovi Pravilnika o pitni vodi. Podane so ocene stanja vode reke Save v zgornjem toku vzorcnih mest Zelenci, Mojstrana, Kamp Perun, most Piškovca, River camping Bled, Bohinjska Bela in revir Kranj ter uvrstitev teh vodnih teles v ustrezne kakovostne razrede. Kot izhodišcno mesto sem izbrala izvir reke Save, ostale pana podlagi potencialnih vzrokov onesnaženja v okolici. Prisotnost bakterij, število mikroorganizmov in kvasovk ter drugih plesni v vodi sem dolocevala z gojišci PCA, PDA in brilijantno zelenim bujonom6 , toksicnost pa ugotavljala s cebulnim testom. Skušala sem potrditi dve hipotezi in sicer, vzorca s predvideno najslabšim kemijskim in mikrobiološkim stanjem ter visoko vsebnostjo mikroorganizmv bosta Kamp Perun in revir Kranj, voda v Zelencih pa bo uvršcena v zelo dober ekološki kakovostni razred in bo najmanj obremenjena z onesnaženjem, sajje to izvir reke Save. 2 Ur. l. RS, št. 11/02, 41/04 – ZVO-1 in 14/09 3 Ur. l. RS, št. 10/09, 81/11 in73/16 4 Ur. l. RS, št. 14/09, 98/10, 96/13 in24/16 5 Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in51/17 6 PCA: Ang. Plate count Agar ali Tryptic Glucose Yeast Agar, Biolife 402145-2, PDA: Ang. Potato Dextrose agar, Biolife 401935-2, BZB: Ang. Brilliant green bile broth 2 %, Biolife 401265-2 2nd session: Nature Conservation 2 Materiali in metode dela Terensko delo je vkljucevalo vzorcenje vode v sterilne steklenicke, 10 cm pod površino gladine, ter meritve temperature zraka, vode, pH, elektricne prevodnosti in vsebnosti raztopljenega kisika. Pri meritvah sem uporabila pH-listice, prenosni konduktometer in HQ merilnik. Z opazovanjem okoljskih dejavnikov vzorcnih mest sem pridobila naslednje podatke: lastnosti vodnih tokov, potencialne dejavnike onesnaženja, globino in videz struge, obrašcenost obrežij reke, sediment na dnu reke, pene na gladini in presvetljenost vode. Od vseh naštetih parametrov so namrec odvisni bentoška favna in bakterije. Na perifitonske združbe7, alge in ribe in prav tako vplivajo zgornji dejavniki, zato so poleg ostalih parametrov odlicen indikator ravni onesnaženosti. Laboratorijske analize sem opravila takoj naslednji dan, saj se kakovost vzorcev vode s casom spreminja. V laboratoriju sem najprej izmerila pH in trdoto vode s kivetnimi testi PCK na Hach DR2800 spektrofotometru, ki sta prva pokazatelja prisotnosti mineralnih in huminskih snovi v vodi ter, bodisi kislega (mehka voda, 0–8 °d8) bodisi bazicnega (trda voda 8– =30 °d) znacaja. Kakršnakoli odstopanja od pH-intervala za cisto vodo (6,5–9,5) so obicajno posledica vdora onesnaženja z industrijskimi odplakami. Prisotnost netopnih spojin ali drugih koloidnih snovi, kot so npr. kovinski hidroksidi, mikroorganizmi in druge organske snovi, dajejo vodi moten videz. Pitna voda namrec mora biti bistra. Bistrost vzorca sem dolocila tako, da sem v cašo zajela recno vodo, pod njo postavila bel papir in ocenila stopnjo bistrosti (od 1 (bistra) do 4 (vidni delci)). Dolocenih snovi v vodi se z enostavnimi kemijskimi analizami obicajno ne da dolociti kvantitativno, ker so pod pragom dolocljivosti. Lahko se jih pa zazna že v majhnih koncentracijah z vonjanjem. Voda je namrec pitna le v primeru, ko nima vonja. Ce je ta prisoten, je to po vsej verjetnosti rezultat procesov gnilobe. Na vseh merilnih mestih sem tako steklenice vode pretresla in vzorce povonjala. Pri ocenah sem si pomagala z Ballovo lestvico (od 0 (ni vonja) do 5 (mocan vonj)). Prisotnost amonijevih, fosfatnih, nitratnih in nitritnih ionov sem dolocila v analitskem laboratoriju s kivetnimi testi LCK na Hach DR2800 spektrofotometru; sulfatne in kloridne ione pa na Agilent ionskem kromatografu (IC). Vsebnost kovin sem analizirala na ICP-OES9 inštrumentu. Pri vseh teh analizah sem standarde za kalibracijsko krivuljo in vzorce pripravila v skladu s predpisanimi analitskimi metodami. Redcitve vzorcev sem prilagodila interpolacijski krivulji tako, da sem z omenjenim instrumentalnim odzivom lahko ugotovila koncentracijo analita v vzorcu. Mikrobiološko analizo sem izvedla v laboratoriju BC Naklo. Za dolocanje števila kolonij (oz. števila mikroorganizmov v vzorcu, ker iz enega mikroorganizma v vzorcu na gojišcu zraste ena kolonija) sem uporabila tri gojišca: brilijantno zeleni bujon, PCA in PDA. Pri pripravi gojišc sem vselej poskrbela za varnost, sterilnost in asepticno prenašanje vzorcev. S tem sem preprecila morebitne okužbe vzorcev z dodatnimi mikroorganizmi. Pri vseh analizah sem prav tako pripravila kontrolna gojišca z negativno kontrolo, s katerimi sem potrdila, daso bila gojišca primerno pripravljena. Z gojišcem brilijantno zelenim bujonom pri 37 °C in durchamovimi cevkami sem ugotavljala prisotnost toplotno odpornih koliformnih bakterij v vodi, katerih vir so predvsem fekalije. Bakterije tega vira povzrocajo akutne zdravstvene težave, zato je treba mikrobiološke parametre redno spremljati, odpraviti nepravilnosti pri pripravi pitne vode, ugotoviti vir vdora bakterij in vodo prekuhavati, dokler dezinfekcija ni popolna. Z biokemicnim Kovacevim reagentom sem diagnosticirala prisotnost spojine indol, ki jo je bakterija E. Coli sposobna tvoriti z razkrojem aminokisline triptofan. V kolikor je indol v vodi prisoten, v gojišcu tvori rožnat kompleks. Po inkubaciji sem v vse epruvete z gojišcem in vzorcem dodala nekaj kapljic Kovacevega reagenta in opazovala morebitno spremembo barve vsebine epruvet. 7 Sklop mikroorganizmov ali biofilm na vodnem dnu. To so lahko bakterije, diatomeje, praživali, kotacniki, nematodi, nitaste alge, malošcetinci ipd. 81 °d = 10 mg kalcijevega oksida na liter 9 Induktivno sklopljeni plazemski opticni emisijski spektrofotometer Slika 1: Razkroj triptofana Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Indole_test, 2022 Za ugotavljanje skupnega števila mikroorganizmov v vodi sem uporabila gojišce PCA in inkubirala petrijevke pri 22 °C in 37 °C, prisotnost plesni in kvasovk pa sem ugotavljala z gojišcem PDA. Toksicnost vzorcev sem preverila z biološkim cebulnim testom, s katerim sem ocenila prisotnost škodljivih snovi, ki vplivajo na rast in razvoj živih organizmov v vodi (Firbas, 2010, 18). Opazovala sem hitrost rasti in dolžine korenin rastline mlade cebule (Allium cepa L.) v testnih vzorcih. Strupene kemikalije v vodnih medijih namrec upocasnjujejo rast korenin. Cim daljše so koreninice, tem manjša je kolicina strupenih snovi v vodi in obratno. Na gladino vzorcev v menzurah sem nastavila cebulice Allium cepa L.10 in vzporedno nastavila testne rastline tudi za negativno kontrolo (destilirano vodo). Vse cebulice sem pustila v vodnih medijih pet dni pri sobni temperaturi. Testne rastline sem na koncu fotografirala in izmerila dolžine korenin v vseh menzurah, opazovala pa sem tudi morebitne spremembe barv vzorcev in oblike korenin. Koncne meritve sem primerjala s kontrolo in dolocila kakovost vodnih vzorcev. Rezultati 3.1 Kemijska analiza Reko Savo sem vzorcila v ponedeljek, 8. 3. 2021, na sedmih izbranih mestih. VTabeli1 so zabeležene meritve na vzorcnih lokacijah ter prva opažanja lastnosti struge in zajetih voda. Vreme v casu vzorcenja je bilo jasno do pretežno jasno, 1018 hPa (meteo.arso.gov.si, 8. 3. 2021), temperatura zraka od 7–13 °C, vode pa od 7,8–11,4 °C. Sodec po vonju so vse vode pitne, z izjemo vzorcev pri Kampu Perun in revirju Kranj. Na teh dveh lokacijah sem namrec zaznala rahel vonj, vendar je bila intenziteta na meji dolocljivosti. Voda je bila na omenjenih vzorcnih mestih tudi manj bistra kot pri ostalih, saj je bila struga globja. Hkrati je bila presvetljenost reke zato znatno manjša pri Kampu Perun in revirju Kranj, kar je po vsej verjetnosti posledica prisotnosti mikroorganizmov. To sem nadalje potrdila tudi z gojišcem PCA. Pene so bile opazne le pri Kampu Perun ob umetni prepreki, kjer so se ujele smeti, ki so priplavale s tokom. Raztopljeni kisik v vodi je zelo pomemben faktor za življenje številnih organizmov, saj ga porabljajo za dihanje, zato sem na terenu izmerila tudi koncentracijo kisika. Raztopljeni kisik (nadalje DO11) vstopi v vodo prek neposredne absorpcije iz ozracja, tokov v vodnih telesih in fotosinteze v vodi živecih rastlin. Ce je DO premalo, voda postane onesnažena. Moje meritve so v obmocju 8,70 do 11,75 mg/l O2, kar nakazuje na dovoljšno koncentracijo kisika v vodah. Koncentracije ionov v nobenem vzorcu ne presegajo mejne vrednosti, ki so dolocene v Pravilniku o pitni vodi, zato sem vsa vzorcna vodna telesa umestila v dober kakovostni razred. Vsi vzorci imajo zelo nizko kolicino ionov oz. so dolocene vrednosti še celo pod pragom dolocljivosti. Ti ioni se obicajno pojavijo v površinskih vodah bodisi zaradi uporabe detergentov in pralnih praškov, bodisi zaradi odplak industrijskih in komunalnih obratov ter gospodinjstev, pa tudi posledic kmetijstva in minerlanih gnojil, ki jih padavine spirajo v tla. Noben od opisanih parametrov ne pokaže resnejšega onesnaževanja. 10 Distribucija: Semenarna Ljubljana, d.d., 500 g, premer cebulic 10-20 mm 11 Ang. dissolved oxigen Konferenca VIVUS 2022, Zbornik prispevkov, 2. sekcija: Naravovarstvo / Conference VIVUS 2022, Collection of Papers, 2nd session: Nature Conservation Tabela 1: Preglednica meritev na terenu, dne 8. 3. 2021 VZORCI GLOBINA VODE [cm] pH-METER s [µS/cm] KISIK [mg/l] VODNI TOK SEDIMENT VONJ VODE [0–5] INTEN. VONJA PENE NA POVRŠINI BISTROST [1–4] 1 ZELENCI 90 7,90 283 8,70 Stojeca Mulj 0 / NE 1 2 MOJSTRANA 27 8,31 293 10,47 Deroci Prod, pesek 0 / NE 1 3 KAMP PERUN 17 8,10 324 10,44 Miren Mulj 2 Rahla Ponekod 2 4 MOST PIŠKOVCA 12 8,25 307 10,40 Deroci Prod 0 / NE 1 5 R. C. BLED 40 8,40 311 11,31 Hiter Prod 0 / NE 1 6 BOHINJSKA BELA 10 8,40 252 11,24 Deroci Skale, kamni 0 / NE 1 7 REVIR KRANJ 30 8,18 337 11,75 Miren Prod 2 Rahla NE 3 Tabela 2: Rezultati meritev TOC in prevodnosti pri 20 °C Vzorci [20 °C] 1 2 3 4 5 6 7 Mejne vred. TOC [mg/l] 0,610 1,304 0,645 0,668 0,627 0,874 0,683 4 mg/l s [µS/cm] 227,0 271,0 318,0 329,0 324,0 270,0 355,0 2500 µS/cm Vrednost KPK (kemijska potreba po kisiku), ki je merilo onesnaženja vod z biološko razgradljivimi in nerazgradljivimi snovmi, je pod limitom. V Pravilniku o pitni vodi ni definirana, sem pa svoje rezultate primerjala s priporoceno vrednostjo vsebnosti KPK za vode, ki spadajo v kakovostni razred A312. TOC je koncentracija celokupnega organskega ogljika v vodi, med katere sodijo elementarni ogljik, saje in ostala kemijska onesnaževala (npr. benzen, kloroform ipd.). Ta parameter je lahko pokazatelj in/direktnega tveganja za zdravje, saj 12 https://www.uradni-list.si/files/RS_-2001-004-00001-PP~P001-0000.PDF, 15. 3. 2022 veliko organskih spojin z drugimi sredstvi reagira toksicno. Izmerjena vrednost je po pricakovanjih pod mejno. Prisotnost kloridnih ionov v vodah prav tako ni visoka. Soljenje cest, ki je glavni razlog onesnaženja voda s kloridi, se ocitno v okolici reke Save v zgornjem toku izvaja zmerno. V pitni vodi na elektricno prevodnost vpliva predvsem prisotnost anorganskih snovi, kot so Ca2+, Mg2+, Na+, K+, SO42-in Cl­ioni13, katerih celokupne koncentracije se obicajno ne spreminjajo. Ce pa se elektricna prevodnost nenadnospremeni, lahko sumimo na akutno onesnaženost. Ker so moje izmerjene vrednosti pod mejno, izkljucujem možnost onesnaženja voda na vseh merilnih lokacijah. Tudi koncentracije kovin (Al, Cu, Fe, Na, Ni, Si14, Zn in Mn)15, katerih prisotnost kaže obremenitev vodnih teles z onesnaženjem s kemicnimi snovmi, ne presegajo mejhnih vrednosti, zato sem vsa vodna telesa uvrstila v dober kakovostni razred. 13 Ioni po vrsti: kalcijevi, magnezijevi, natrijevi, kalijevi, sulfatni in kloridni 14 Silicij ni zabeležen vPravilniku o pitni vodi; rezultate sem primerjala z intervalom koncentracije za površinske vode (Gregorcic, 2018). 15 Kovine po vrsti: aluminij, baker, železo, natrij, nikelj, silicij, cink, mangan 199 Konferenca VIVUS 2022, Zbornik prispevkov, 2. sekcija: Naravovarstvo / Conference VIVUS 2022, Collection of Papers, 2nd session: Nature Conservation 3.2 Mikrobiološka analiza Slika 2: Grafikon -št. menzur s prisotnostjo plina v durchamovih cevkah in s spremembo barve Število bakterij, ki se razvijejo pri 37 °C na gojišcu brilijantno zeleni bujon, je pokazatelj ucinkovitosti postopkov pri pripravi pitne vode, vprimeru te študije, pa pokazatelj vdora bakterij iz zunanjega vira in fekalnega onesnaženja. Obvladovanje mikroorganizmov v pitni vodi je zelo pomembno za zdravje predvsem zato, ker so akutne posledice bakterijskih okužb zdravju škodljive. Po inkubaciji vzorcev sem ugotavljala prisotnost koliformnih bakterij in spremembo barve gojišc in/ali pojav plina v durchamovih cevkah. Kot je razvidno iz Slike 2, se je pri vseh vzorcih pojavil plin, spremenila pa se je tudi barva gojišca, kar pomeni, da je voda teh vzorcev onesnažena s fekalnimi bakterijami. Vse te vode zatorej niso zdravstveno ustrezne in bi jih bilo treba prekuhavati, z izjemo vode iz Zelencev, ki ne vsebuje koliformnih bakterij. Na Kovacev reagent ni bil pozitiven noben od vzorcev, kar je dokaz, da analizirane vode ne vsebujejo bakterij E. coli. Plesni in kavosvke so veccelicne glive, ki imajo strupene in alergijske ucinke na zdravje ljudi ter lahko povzrocijo hude okužbe dihal. Mejne vrednosti teh gliv v pitni vodi sicer niso dolocene, vendar je zaradi možnih škodljivih ucinkov priporocljivo, da plesni in kavsovk v pitni vodi ni. Na vzorcih 1 in 2 se plesni na gojišcu PDA niso razrasle, na ostalih pa. Najbolj plesnivi vzorci so bili 4, 5 in 7. Ker je bilo obrežje reke Save pri Kampu Perun precej onesnaženo tudi z naplavinami in z gospodinjskimi odpadki, je prisotnost plesni logicna. Na vzorcih 1, 2 in 6 se kvasovke niso razrasle, najbolj okužene vode s kvasovkami pa so iz vzorcev 3, 5 in 7. Vodna telesa pri Kampu Perun,River Campingu Bled in revirju Kranj so naceloma tudi najbolj izpostavljena industrijskemu onesnaženju in turizmu. Tabela 3: Preglednica rezultatov analiz vzorcev na gojišcu PDA za prisotnost plesni in kavsovk VZORCI na dveh paralelnih petrijevkah PRISOTNE KOLONIJE PLESNI PRISOTNE KOLONIJE KVASOVK Mejna vrednost KONTROLA NE NE 0 plesni in 0 kavsovk 1 ZELENCI NE NE 2 MOJSTRANA NE NE 3 KAMP PERUN DA (6 kolonij) DA (> 500) 4 M. PIŠKOVCA DA (4 velike kolonije) DA (1) 5 R. C. BLED DA (3 velike kolonije) DA (83) 6 BOH. BELA DA (1 kolonija) NE 7 REVIR KRANJ DA (4 velike kolonije) DA (> 300) Konferenca VIVUS 2022, Zbornik prispevkov, 2. sekcija: Naravovarstvo / Conference VIVUS 2022, Collection of Papers, 2nd session: Nature Conservation Tabela 4: Preglednica rezultatov analiz vzorcev na PCA VZ. na dveh petrijevkah Povp. skupno št. kolonij pri 22 °C Povp. skupno št. kolonij pri 37 °C Mejne vred. v P. o pitni vodi Stolpcni grafikon povp. št. kolonij mikroorganizmov pri 37 °C KONTROLA 0 0 Manj kot 100/ml oz. manj kot 20/ml za vodo, namenjeno za pakiranje / steklenicenje ZELENCI 58 45 MOJSTRANA 39 > 150 K. PERUN > 600 > 200 PIŠKOVCA 40 65 R. C. BLED > 150 > 200 BOH. BELA 18 > 100 R. KRANJ > 100 > 150 Povprecno skupno število mikroorganizmov po inkubaciji vzorcev pri 37 °C na gojišcu PCA je višje od mejne vrednosti za pitno vodo pri vecini vzorcev, razen pri vzorcih 1 in 4, ki vsebujeta manj kot 100 mikroorganizmov na mililiter. Torej sta voda v Zelencih in voda pri mostu Piškovca pitni. Za vse ostale vode se priporoca prekuhavanje oz. preprecitev nadaljnje kontaminacije na samem viru onesnaženja, najuspešnejši nacin pa je sistem veckratnih ovir in dezinfekcija vode. Nobena od vzorcenih voda pa ni primerna za steklenicenje, saj so vse meje presežene, ker vsebujejo vec kot 20 mikroorganizmov na mililiter. Bakterije, ki se razvijejo na gojišcu PCA pri 22 °C, so v naravi prisotne kot normalna flora in po navadi niso fekalnega izvora. Po inkubaciji na gojišcu PCA pri 22 °C je mejna vrednost števila mikroorganizmov presežena pri vzorcih 5 in 7, pri vzorcu 3 pa je število bakterij krepko nad mejo. Voda priKampu Perun je tako najbolj onesnažena in ne ustreza Pravilniku o pitni vodi. V Tabeli 5 so prikazani rezultati analiz cebulnega testa. Zabeležene so meritve dolžin korenin cebulic vdesetih menzurah vsakega posameznega vzorca. Ekstremno kratkih in ekstremno dolgih korenin priizracunu povprecja nisem upoštevala. Za negativno kontrolo sem uporabila destilirano vodo ter s tem dokazala, da eksperiment deluje, sajso bile tu korenine najkrajše, ker v destilirani vodi prakticno ni mineralov in hranil za cebulice. Najdaljše korenine so bile pri vzorcih 4 in 6, pri katerih sem opazila tudi, da so vse cebulice pognale bogate korenine. Voda teh dveh vodnih teles je plitka, vsebnost kisika pa zaradi hitrejšega toka vecja, kar je bil pomemben faktor pri cebulnem testu. Sodec po rezultatih je najbolj toksicna voda vzorca 3, saj so bile v tem vzorcu korenine najkrajše. Glede na slabo stanje reke Save pri Kampu Perun zaradi visoke obremenitve z onesnaženjem rezultat kratkih korenin povsem vzdrži. 201 Konferenca VIVUS 2022, Zbornik prispevkov, 2. sekcija: Naravovarstvo / Conference VIVUS 2022, Collection of Papers, 2nd session: Nature Conservation Tabela 5:preglednica meritev dolžin korenin cebulic v vzorcih vode z Allium testom VZORCI MENZURE Povp. z odbitimi ekstremi Grafikon povprecnih dolžin korenin cebulic 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 Zelenci 7,4 4,5 6,3 3,3 4,1 4,1 5,5 3,1 5,8 5,9 4,73 2 Mojstrana 7,6 3,3 4,3 3,7 4,3 5,6 5,8 4,6 2,3 3,9 4,44 3 K. perun 7,2 4,3 9,0 5,8 3,0 4,2 3,3 2,0 5,0 4,8 4,34 4 Piškovca 8,3 7,0 6,0 6,3 2,4 4,9 5,8 6,6 6,8 4,7 6,01 5 R. C. Bled 3,7 5,8 4,8 5,0 7,0 3,8 6,6 4,8 4,2 4,3 4,78 6 Boh. Bela 5,5 5,5 8,0 5,6 7,3 6,2 6,7 5,4 6,7 3,5 6,32 7 R. Kranj 4,5 3,1 6,4 4,4 5,4 7,2 6,5 5,8 6,0 4,1 5,39 Dest. voda 6,0 1,3 1,5 2,0 2,0 2,4 4,7 2,4 1,3 3,8 2,38 4 Razprava Obe zastavljeni hipotezi študije na osnovi pridobljenih rezultatov potrjujem. Kemijsko stanje izbranih vodnih teles reke Save v zgornjem toku ocenjujem za dobro, saj mejne vrednosti kemijskih in indikatorskih parametrov vvzorcih niso bile presežene, razen mejne vrednosti števila koliformnih bakterij. Ta je bila presežena v vseh vzorcih z izjemo vzorca 1 (Zelenci). Po pregledu literature in opazovanju okolice analiziranih vodnih teles ter na osnovi mikrobioloških parametrov sem vzorce po lastni presoji umestila v ekološke razrede – vzorcno mesto 1 v zelo dober, 2 in 6 v dober, 4 v zmeren, 3, 5 in 7 pa v slab kakovostni razred. Spodaj navajam možne dejavnike onesnaženja reke Save v zgornjem toku ter posledice obremenjenosti in škodljive vplive za naravo in ljudi. Industrijske panoge so glavni onesnaževalci površinskih voda predvsem zaradi izpustov industrijskih odpadnih voda in neucinkovitosti cistilnih naprav. Odpadne vode spušcajo vokolje tudi vecje kmetijske panoge in ribogojnice, skmetijskih površin pasezdežjem spirajo gnojila vreko in podtalne vode. Ker je kmetijskih površin v bljižnjih okolicah vzorcnih mest malo (z izjemo Mojstrane), tej panogi naceloma ne bi pripisala obsežnejšega vira onesnaženja. Bolj perec problem za reko Savo so neposredni izpusti komunalnih odpadnih voda. Med Kranjsko Goro in Mojstrano za komunalne vode in locevanje odpadkov skrbi zbirni center in kompostarna Komunala Kranjska Gora Tabre, pri Jesenicah je za to zadolžen Jeko, na Bledu Infrastruktura Bled, v Kranju pa Komunala Kranj. Vsa javna komunalna podjetja so zavezana upoštevati Direktivo o odpadkih 2008/98/ES in ostale uredbe tako, da so emisije snovi pri odvajanju komunalne odpadne vode cim manjše (ucinkovito cišcenje odpadnih voda na cistilnih napravah), da se izvaja redni monitoring vodnih teles (s strani države), v katera se komunalne odpadne vode odvajajo, ter da se upoštevajo mejne vrednosti emisij snovi v vode in merila obcutljivosti vodnih teles površinskih voda. Izbrani vzorci, v katerih so prisotne koliformne bakterije, so posledica komunalnih odplak. Škodljivi dejavniki za reko Savo v zgornjem toku so še turisticne in športne dejavnosti ter promet in urbanizacija. Razlogi za to so izpusti odpadnih voda iz turisticnih objektov, emisije toplote iz termalnih kopališc (Bled) ter spiranje kemikalij z meteornimi vodami v reko z umetnih površin (golf igrišce pri 202 Konferenca VIVUS 2022, Zbornik prispevkov, 2. sekcija: Naravovarstvo / Conference VIVUS 2022, Collection of Papers, 2nd session: Nature Conservation Bledu, umetno zasnežena smucišca v Kranjski Gori) in s prometne infrastrukture (ceste in železnice). Na sam recni sistem vplivajo tudi odvzemi vode za namakanje nekmetijskih površin, kot so parki, golf igrišca, smucišca in kopališca. Najvecjo obremenitev za reko Savo z naravovarstvenega vidika povzrocajo hidroelektrarne. Z izgradnjo akumulacijskega jezera pri HE Moste so se unicili recni in obrežni habitati, kot so ribja drstišca, prodišca, kjer gnezdijo recne ptice, in plitvine, kjer se zadržujejo dvoživke, vodni nevretencarji ipd. Med gradnjo HE Moste in male HE Jesenice so recno strugo regulirali do te mere, da so posegli v naravni ekosistem, s tem pa se je unicila tudi obvodna vegetacija. Na terenskem delu ptic ni bilo opaziti, ribe pa sem videla le v Zelencih. Z zajezitvijo reke je izginil tudi obrecni poplavni prostor z bogatim rastlinstvom, ki deluje kot biološka cistilna naprava in vir podtalnice. Posledice delovanja HE so nihanje temperatur v reki, pomanjkanje kisika in recnega sedimenta. Tako se ruši naravni ritem drstenja rib in povzroca krcenje življenjskega prostora živali v vodi. Z izgradnjo jeza HE Moste se je prekinila tudi vzdolžna povezanost recnega sistema. S tem je onemogocena migracija organizmov v reki. Vodni prostor se je omejil, mesta za razmnoževanje, prehranjevanje ter zavetje rib pa skrcila. Negativen vpliv na vodni ekosistem in kakovost vode ima tudi kopicenje mulja, saj reka izgublja samocistilno sposobnost. V mulju se namrec nalagajo strupene snovi in organski material, ki s casom gnije in z razkrojem posledicno sprošca neprijeten vonj ter toplogredne pline. Vsi našteti dejavniki so po vsej verjetnosti kljucni razlogi, da je bilo v vzorcih zaznanih veliko število bakterij. Boljša kakovost vode reke Save vzgornjem toku in zašcita obrecnih habitatov se bo, po mojem mnenju, vzpostavila takrat, ko bodo sprejeti strožji ukrepi za zniževanje potreb po elektricni energiji in se bo zacelo vecinsko uporabljati trajnostno energijo, da se reko na splošno razbremeni. Nujna bo pogostejša kontrola in posodabljanje cistilnih naprav, zasaditev avtohtone obrežne vegetacije in odstranjevanje tujerodnih vrst. Spodbudni bi bili tudi ekoturizem, ki bi lahko nadomestil masovnega, uvedba boljše kmetijske prakse, predvsem pa rutinsko odkrivanje virov onesnaževanja in redni monitoring voda. Verjamem, da se s seznanjanjem problematike kakovosti vode lahko vzbudi vsesplošna odgovornost do narave. Literatura in viri Agencija RS za okolje. Podatki o kakovosti voda 2021; Reke – izpis podatkov za leto 2021 – I. mejnik (online). 2021. (citirano 29. 1. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/kakovost_arhiv2021.html. Agencija RS za okolje. Rezultati monitoringa ekološkega stanja vodotokov v letu 2019 (online). 2019. (citirano 29. 1. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.arso.gov.si/vode/reke/ocena%20stanja/Ekolosko_stanje_reke_2019.pdf. Ambrožic, Š., et al. Kakovost voda v Sloveniji. Ljubljana: Agencija RS za okolje, 2008. ISBN 978­961-6024-39-6. ARSO, Kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji. Ljubljana, 2021. ISSN 2670-4633. ARSO, Podatki samodejnih hidroloških postaj. (online). 2021. (citirano: 14. 1. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.arso.gov.si/vode/podatki/amp/. Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in sveta o okoljskih standardih kakovosti na podrocju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Uradni list Evropske unije, L348/84 (2008). Priloga I. Firbas, P. Kakovost vode Kamniške Bistrice, vrednotena z biološkim testom. Letnik 76, št. 5. str. 131­132. 2017. ISSN: 0350-4573. Firbas, P. Kemizacija okolja in citogenetske poškodbe. NUK Ljubljana, 2010. ISBN 978-961-6838-05­4. Fiskesjö, G. The Allium test — In Vitro Toxicity Testing Protocols. Humana Press Inc, Totowa, NJ. Str. 119-127 (online). 1995. (citirano 14. 1. 2022). Dostopno na naslovu: https://link.springer.com/protocol/10.1385/0-89603-282-5:119. Godic Torkar, K. Trajnostni razvoj z izbranimi poglavji iz biologije. Ljubljana: Zavod IRC, 2011, str. 63–68. Habulin M., Primožic M. Biokemijska tehnika. Maribor, FKKT, Univerza v Mariboru, 2008, str. 5–8. Kemijska potreba po kisiku (online). 2022. (citirano 15. 3. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.ntf.uni-lj.si/igt/wp-content/uploads/sites/8/2015/08/KPKinTOC.pdf. Križanec, O. Analiza izbranih pokazateljev kvalitete površinskih in odpadnih vod Maribora in okolice (online). 2015. (citirano 22. 3. 2022). Dostopno na naslovu: https://zpm-mb.si/wp­content/uploads/2015/06/S%C5%A0_VO_Analiza_izbranih_pokazateljev_kvalitete.pdf. Macek, M. A. Mikrobiološka in kemijska analiza priložnostnih vzorcev vode v študijskem letu 2019/2020. V: 6. konferenca z mednarodno udeležbo – Konferenca VIVUS s podrocja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane: zbornik prispevkov: Raziskovalni izzivi in razvojne priložnosti, 2020, let. 6, str. 473–482. Mikoš M., Muck P., Savic V. The Sava River Channel Changes in Slovenia, 2016, 28/49 (2015), str. 102-104, ISSN 1581-0267. Milovanovic M. Diplomsko delo: Analiza vzorcev vode reke Save v zgornjem toku na izbranih mestih. Strahinj: BC Naklo, 2022 (vir tabel: lasten). MOP RS, Priprava nacrtov upravljanja voda za vodni obmocji Donave in Jadranskega morja 2015­2021 (online). 2015. (citirano 14. 3. 2022). Dostopno na naslovu: http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Life_Upravljanje/C7_5V_7_Rozman_PU N_19.5.2015.pdf. Monitoring in ocenjevanje stanje površinskih in podzemnih voda v Sloveniji (online). 2016. (citirano 15. 3. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Monitoring%20in%20ocenjevan je%20stanja%20voda%20v%20Sloveniji.pdf. Ocena ekološkega in kemijskega stanja voda v Sloveniji za obdobje 2006 do 2008 (online). 2010. (citirano 15. 3. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/kakovost%20voda/Ocena%20st anja%20voda%2020062008.pdf. Ocena kemijskega stanja vode (online). 2014. (citirano 4. 2. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/ARSO/Vode/Stanje-voda/Ocena-kemijskega-stanja-voda­za-Nacrt-upravljanja-2022-2027.pdf. Osnove spektrofotometrije (online). 2020. (citirano 3. 2. 2022). Dostopno na naslovu: https://hannaservice.si/osnove-spektrofotometrije/. Parametri v pitni vodi (online). 2022. (citirano 9. 2. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.nijz.si/sl/parametri-ki-jih-dolocamo-v-pitni-vodi. 2nd session: Nature Conservation Poje, M. Kakovost površinskih virov pitne vode v Sloveniji. Ljubljana: CIP, Agencija RS za okolje. NUK. 2008. Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda. Uradni list RS, št. 10/09, 81/11 in 73/16. Predstavitev Nacrta upravljanja voda 2009-2015. Skrbimo za porecje Save (online). 2010. (citirano 15. 3. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Publikacije/21e6910923/skrbimo_za_vode_sava.pdf. Raztopljeni kisik v vodi (online). 2022. (citirano 14. 3. 2022). Dostopno na naslovu: https://si.hach.com/parameters/dissolved-oxygen. Statisticni urad RS, Voda od izvira do izpusta (online). 2013. (citirano 15. 3. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.stat.si/doc/pub/vodaodizviradoizpusta.pdf. Uredba o stanju površinskih voda. Uradni list RS, št. 24/16 (2016). Priloge III., IV., V., VI, VII. Uredba o vodovarstvenem obmocju za vodno telo vodonosnikov na obmocju obcine Jesenice. Uradni list RS, št. 62/13 (2013), 92/14 in 93/20). Vidic, T., Macek, M. A. Abioticni dejavniki in ekotoksikologija. Navodila za vaje. BC Naklo. 2020. Zakon o varstvu okolja. Uradnilist RS, 19 (2020), 158/20, 3. clen. Za Savo, združenje nevladnih organizacij (online). 2022. (citirano 14. 3. 2022). Dostopno na naslovu: https://za-savo.si/skoda-za-naravo/. Za Savo, združenje nevladnih organizacij (online). 2022. (citirano 3. 2. 2022). Dostopno na naslovu: https://za-savo.si/reka-sava/. Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Zbirno porocilo o monitoringu vplivov na kakovost voda med gradnjo HE Krško – LOT 3A (online). 2012. (citirano 15. 3. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.infra.si/pdf/koncno-stanje/Zbirno-porocilo-kakovost-povrsinskih-voda-in-podtalne-vode­med-gradnjo-HE-KK.pdf. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Naložba v vrtincno mikro hidroelektrarno Tilen Didic Univerza v Novi Gorici, Poslovno-tehniška fakulteta, Slovenija, d.tilen@gmail.com doc. dr. Drago Papler Univerza v Novi Gorici, Poslovno-tehniška fakulteta, Slovenija, drago.papler@guest.arnes.si Izvlecek Mikro in male hidro elektrarne so v Sloveniji premalo izkorišcen vir za proizvajanje el. energije glede na visoko razpoložljivost neizkorišcenih vodnih virov, zlasti za izgradnjo mikro in malih hidro elektrarn. Naložba v mikro hidroelektrarno tipa gravitacijsko-vrtincastih turbinskih hidroelektrarn stoji na glavni predpostavki, da bo doba vracanja investicije nekje okoli 10 let. Omenjeni sistem se razlikuje od klasicnih, ki so sedaj poznani po Sloveniji in za delovanje potrebuje mnogo manjše volumske pretoke kineticne ali manjše gravitacijske padce potencialne energije vodotokov. je predstavljena naložba v zgoraj omenjen tip elektrarne, ki bi lahko imela funkcijo direktnega polnjenja elektricnih vozil in delne prodaje v elektro-energetsko omrežje. Elektricna energija bi se delno morala prodajati v elektro-omrežje, zato ker ves cas polnilnica zagotovo ne bi bila zasedena. Ob predpostavljanju, da se bo elektrifikacija osebnih avtomobilov z prihajajocimi leti povecala na 50 % delež vseh prodanih novih avtomobilov, bomo seveda porabljali ogromno vec elektricne energije kot jo sedaj. Prvenstveni cilj takšne mikro hidroelektrarne bi bil polnjenje elektricnih avtomobilov zaposlenih med 8 urnim delavnikom, kar pomeni da bi lahko napolnili ob normalnem polnilnim režimom napolnili od 2 do 3 popolnoma izpraznjene baterije elektricnih avtomobilov na dan. Skoraj vsa podjetja v idrijsko-cerkljanskih dolinah so locirana tik ob rekah in ta sistem bi lahko enostavno postavili ob parkirišcih teh podjetij. Višek elektricne energije med tednom in zlasti cez vikende, bi se lahko prodajal v elektro omrežje. Kljucne besede: hidrologija, vrtincna mikro hidroelektrarna, elektricna energija, naložba, polnjenje elektricnih avtomobilov, ekonomski kazalci, tveganja,družbena korist Investment in a micro-hydro vortex power plant Abstract Micro and small hydropower plants are an underutilised source of electricity generation in Slovenia, given the high availability of untapped water resources, especially for the construction of micro and small hydropower plants. An investment in a micro-hydro power plant of the gravity-turbine type is based on the main assumption that the payback period of the investment will be somewhere around 10 years. The investment in the above-mentioned type of power plant, which could have the function of direct charging of electric vehicles and partial sale to the electricity grid, is presented. The electricity would have to be partially sold to the grid, because the charging station would certainly not be occupied all the time. Assuming that the electrification of passenger cars increases to 50% of all new 2nd session: Nature Conservation cars sold in the coming years, we will of course be using a lot more electricity than we do now. The primary objective of such a micro-hydroelectric power plant would be to charge the electric cars of employees during an 8-hour working day, which means that 2 to 3 fully discharged electric car batteries could be charged per day on a normal charging regime. Almost all companies in the Idrija-Cerklje valleys are located next to rivers and this system could easily be set up at the car parks of these companies. The electricity generated during the week, and especially at weekends, could be sold to the electricity grid. Key words: hydrology, micro-hydro, electricity, investment, electric car charging, economic indicators, risks, social benefit 2nd session: Nature Conservation 1 Uvod 1.1 Hidroelektrarne Hidroelektrarne so kljucni sistemi za trenutno pridobivanje energije v Sloveniji saj predstavljajo kar 1/3 proizvedene elektricne energije. Statisticno gledano ima Slovenija na voljo v povprecnih hidroloških razmerah okoli 10.000 GWh/letno primernega tehnicno izkoristljivega hidroenergetskega potenciala. Trenutno je izkorišcenega tehnicnega deleža hidroenergetskega potenciala nekje polovicno. Slika 1: Porazdelitev deleža proizvodnje elektricne energije po sektorjih Vir: https://www.seng.si/hidroelektrarne/male-hidroelektrarne/ Potreba po obnovljivih in cistejših virih pridobivanja energije narašca, postavljeni pa so tudi visoki cilji okoljskih zavez vseh clanic EU, ki stremijo k temu, da bo pridobivanje elektricne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) cim višje. Vodna energija je trajnosten in obnovljiv vir, ki hkrati zagotavlja neprekinjeno pridobivanje energije, kar nam soncna in vetrna energija v Sloveniji ne zagotavlja. Glede na postavitev vrtincne mikro hidroelektrarne je poseg v okolje majhen v primerjavi z vetrno elektrarno, nekoliko problematicen nastane z vidika okoljevarstva zardi poseganja v vodne tokove rek in potokov, ki so vodovarstveno zašcitena. 1.2 Mikro in male hidroelektrarne Mikro in male hidroelektrarne pomenijo vtej verigi le dopolnilni vir energije, ki ne pokrivajo kriticnih porab elektricne energije v dnevnih konicah in ne predstavljajo neke rezerve k regulaciji distribucije elektricne energije. Izkorišcanje energije iz mikro in malih hidroelektrarn nekoliko zmanjšuje potrebo po neobnovljivih virih, vendarje ob tem zelo vprašljiva njihova ekonomicnost delovanja. 1.2 Razbremenitev konicne energije Pogled na problematiko na trgu elektricne energije je v smeri rešitve, ki bi lahko nekoliko razbremenila konicno porabo elektricne energije, ki nastane nekajkrat dnevno, vecja pa ob vecerih. Mikro hidroelektrarna, ki proizvaja elektricno energijo izkljucno samo za potrebe gospodinjstev, tega ne zmore. Med bodocimi trendi v porastu je zaskrbljujoce narašcanje števila elektricnih vozil (EV), ki za polnjenje porabljajo energijo v vecernih konicah, zaradi delovnega urnika porabnikov. Zaradi narašcanja števila teh vozil, bo potreba po uvozu elektricne energije v prihodnje še vecja. Polnjenje elektricnih vozil bi bilo potrebno porazdeliti na cas, ko je poraba energiji zmerna, kar je nemogoce saj se delež elektricnih vozil polni po potrebi, vecinoma pa vsakodnevno, predvsem ob vecernih urah, ko tudi nastajajo visoke konice porabe elektricne energije. S postavitvijo elektricnih polnilnic za elektricna vozila na parkirna mesta podjetij, je mogoce v dolocenem deležu zmanjšati konicno porabo prav na racun polnjenja elektricnih vozil, ki se bodo v prihodnje zagotovo zelo povecale. 2nd session: Nature Conservation Problem neizkorišcenih polnilnic v opazovani okolici vidimo, da ima podjetje obstojeco polnilnico na posebnih mestih, ki niso parkirišca, tako po naših opažanjih, te polnilnice niso optimalno izkorišcene, oziroma jih prakticno skoraj nihce ne koristi. Težava nastane, ko lastnik elektricnih vozil (EV) ob zasedenem polnilnem mestu pri prihodu v službo, ne more izkoristiti polnjenja ob prihodu, zato vozilo parkira na obicajno parkirno mesto. Med delovnim casom pa je prestavljanje vozila nezaželena odvecna aktivnost, tako s strani lastnika vozila kot tudi s strani delodajalca, ki mu izostanki zaposlenega od delovnih obveznosti zaradi prestavljanja vozila, niso v korist. 1.4 Ideja v postavitvi vrtincne hidroelektrarne in polnilnice za elektricna vozila V primeru, da bi podjetja imela na splošnih parkirišcih vec polnilnih mest za elektricna vozila, prestavljanje vozil ne bi bilo potrebno. V 8-urnem delavniku, bi se kar nekaj elektricnih vozil popolnoma napolnilo. To bi pomenilo, da se bi splošna potreba po vecernem vecurnem polnjenju zmanjšala, kar bilahko pomenilo tudi razbremenitev konice pri porabi elektricne energije. Slika 2:Vec zaporedno postavljenih vrtincnih mikro hidroelektrarn Piko na i bi tem polnilnicam podali tako, da bi polnjenje z elektricno energijo izviralo izkljucno iz obnovljivega vira energije, za kar bi poskrbela mikro vrtincna hidroelektrarna v bližnji okolici parkirišca podjetja. Za potrebe polnjenja elektricnih vozil zadostuje moc mikro hidroelektrarne okoli 20 kW, kar bi zagotavljalo napolnitev elektricnih vozil vsrednje hitrem režimu polnjenja. Srednje hitri režim pomeni napolnitev dveh elektricnih vozil z izpraznjeno baterijo v 8 urnah ali napolnitev od 3 do 4 elektricna vozila s polovicno izpraznjeno baterijo prav tako v 8 urah. Podjetje bi tako moralo imeti 4 parkirna mesta zeno ustrezno postajo za polnjenje,ki bi bila razdeljena na4 možne priklopekabelskih dovodov, ki bi sejih lahko hkrati priklopilo na 4 elektricna vozila. Zagotavljanje polnjenja izkljucno iz 20 kW mikro vrtincne hidroelektrarne zadostuje za polnjenje 1 avtomobila naenkrat, tako da bi polnilnica morala imeti krmilni sistem, ki bi po koncanem 1 ciklu polnitve elektricnih vozil, poskrbela za avtomatski preklop na polnjenje naslednjega elektricnega vozila, itd. po zaporedno koncanih polnitvah posameznega elektricnega vozila. Postaja bi delovala na nacin, da bi pri parkiranju vozila lastnik namestil dovodni kabel polnitve ob prihodu v službo in ga odstranilšele ob zakljucku 8 urnega delavnika. Slika 3: Polnilnica elektricnih vozil (EV) z razlicnimi vrstami priklopov napajanja Krmiljenje bi ob zacetku naredilo kontrolo stanja in ocenilo baterije vseh 4 priklopljenih elektricnih vozil ter dolocilo zaporedje polnjenja vseh priklopljenih avtomobilov. Rešitev je teoreticno izvedljiva. V naložbi smo upoštevali strošek idejne zasnove za namestitev polnilnice za 4 elektricna vozila, ki bi prvenstveno porabljala proizvedeno .zeleno. energijo za polnjenje, drugotno za prodajo v elektro­energetsko omrežje. Upoštevamo lahko, da v vseh lokalnih podjetij poteka tri-izmensko delo, tako lahko pricakujemo prazna polnilna mesta le ob koncu tedna. Seveda je kar nekaj pomislekov, predvsem v tej smeri, da bi morali prepricati podjetja v postavitev sistema na njihovem obmocju in državne organe k sofinanciranju investicije. Preracuni so poenostavljeni in narejeni za samostojno naložbo v projekt v vrtincne hidroelektrarne, kjer je vsa elektricna energija prodana v elektroenergetsko omrežje. Pri izracunih je upoštevan nakup ali najem zemljišca iz lastnih sredstev in brez pomoci sredstev sofinanciranja s strani države ali EU. 1.5 Definiranje problema in predlog rešitev za impikacijo v prakso Vrtincne mikro hidroelektrarne so na trgu že dobrih 5 let in so preizkušena in potrjena tehnologija, ki bi bila idealna priložnost za povecanje izkorišcanja malih vodnih potencialov. Slika 4: Zgradba modulne zasnove vrtincne mikro hidroelektrarne (Turbolent, 2020) Gradnja malih in mikro vodnih elektrarn je s strani EU mocno zaželena in mocno spodbujena. Tovrstne vrtincne mikro hidroelektrarne so okolju in vodnim organizmom popolnoma neškodljive in spadajo med najcistejše vire izkorišcanja obnovljivih virov energije (OVE). Zaradi inovativnosti zasnove turbinskih lopatic so vodni organizmi pri prehodu skozi lopatice popolnoma varni, kar je izjemna prednost tovrstnih elektrarn. Gradbeni poseg je izjemno majhen, saj je za delovanje take turbine potreben pretok le 1 mł vode ob padcu vsaj 1,5 višinskih metrov, kar je izjemno malo. - Slika 6: Opis zgradbe modulne vrtincne mikro hidroelektrarne (Turbolent, 2020) 1.6 Opredelitev dejavnikov tveganj Pri zasnovi projekta v naložbo se mora investitor vedno vprašati, kaj bi lahko šlo narobe oz. kakšna so lahko tveganja pri zacetku implementacije naložbe. V našem primeru je tveganje veliko, zlasti so bila še bolj izrazito opazna pri analizi ekonomskih izracunov brez in s tveganji, opazilo pa se je tudi, kako izdatno vplivajo na šemanjša tveganja, ki smo jih predpostavljali. Eno od tveganj, ki niso bila upoštevana v izracunih je lahko podražitev samega zemljišca pred nakupom. V primeru, da imamo zemljišce najeto, lahko pride do dviga najemnine, kar se vobdobju 30 let, kolikor tudi znaša življenjska dobaprojekta, zlahka pripeti. Pri pridobivanju dovoljenj za izgradnjo mikro hidroelektrarne prav zagotovo obstaja casovno tveganje, ki je bilo v izracunih upoštevano. Zacetek faze gradnje oziroma start projekta je odvisen od zapletenega birokratskega sistema pridobivanja vseh ustreznih dovoljenj. V izracunih tveganja 1 je predvidena zakasnitev zacetka projekta zaradi pocasnega pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj. Med samo fazo gradnje se lahko pojavijo tudi dodatni stroški nenacrtovanih posegov, ki pomenijo podražitev nacrtovanih stroškov gradnje. V izracunih tveganja 2 so tudi upoštevani, ampak z nizko mero podražitev, ki je prav tako mocno vplivajo na koncne rezultate kazalnikov. 1.7 Opredelitev koristi in prihrankov Lociti moramo splošne koristiin koristi investitorja. Po navadi velja pravilo, da vec kot bo pri projektu splošnih koristi, manj je koncnih prihrankov ali koristi investitorja. Potrebno pa je misliti na vse, sploh ob dejstvu, da je investicija velika in jo je potrebno izpeljati brez nepotrebnih zapletov. Eno od glavnih koristi vrtincne mikro hidroelektrarne je neprekinjeno delovanju ob nizkih stroških obratovanja in nizkih stroških vzdrževanja. Vzdrževalna dela so tudi casovno hitro izvedljiva, kar pomeni, da zelo malo vplivajo na celotni delež pridobljene energije. Mikro hidroelektrarne so okolju prijazne, saj ni nobenih vplivov na okolje in vodne organizme; pripomorejo k zmanjševanju izpustov emisij CO2 v okolje. Ob delovanju taka mikro hidroelektrarna potrebuje tudi skrbnika, ki ga je potrebno za delo placevati, tako da se s tem pripomor tudi k narašcanju delovnih mest. Pri izracunih smo upoštevali družbene koristi s tem, da se z izgradnjo mikro hidroelektrarne pripomoremo k aktiviranju in pospeševanju rasti slovenskega gradbeništva. Pri tem mislim predvsem na manjša lokalna gradbena podjetja, ki imajo s tako izgradnjo zagotovljeno delo za kar 3 mesece v letu. 2 Materiali in metode dela 2.1 Materiali Obratovalni cas delovanja mikro hidroelektrarne vpliva na proizvedeno elektricno energijo. Mikro hidroelektrarna bi lahko teoreticno obratovala 8760 urna leto. Vendar na cas obratovanja vplivajo tako imenovane obratovalne casovne izgube, kar pomeni da celotnega letnega obdobja ne moremo izkoristiti. Obratovalne casovne izgube se pojavijo zaradi: - izpadov distribucijskega omrežja, - izpadov zaradi revizije ali remonta mikro hidroelektrarne, - izpadov zaradi prenizkega ali previsokega vodostaja, - drugo. V Uredbi o spremembi Uredbe o podporah elektricni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 105/11 z dne 23. 12. 2011), je objavljena odkupna cena elektricne energije, ki znaša 105,47 EUR/MWh za mikro hidroelektrarne, ki so moci manj od 50 kW. Na podlagi te odkupne cene in števila obratovalnih ur, je bil izracunan letni prihodek mikro hidroelektrarne. Iz tabele 1 je razvidno, da znaša letni prihodek mikro hidroelektrarne 20 kW moci 8.638 EUR ob upoštevanju, da mikro hidroelektrarna deluje z 91 % izkoristkom. To pomeni, da s tem izkoristkom proizvedemo 81.900 kWh elektricne energije. Tabela 1: Prodaja elektricne energije glede na proizvedeno kolicino energije Vrtincna mikro hidroelektrarna zadošca za potrebe 20gospodinjstev, ki letno porabijo cca. 4.000 kWh na enoto gospodinjstva. Podatek o letni rabi elektricne energije smo pridobili iz Statisticnega urada RS in znaša 3.946,31 kWh (SI-STAT, 2023). 2.2. Metodologija Ekonomsko vrednotenje je bilo izvedeno z vidika nacrtovanih prihodkov in stroškov. Ekonomsko upravicenost naložbe ocenjujemo z enostavnimi staticnimi metodami in dinamicnimi metodami (metode diskontiranega donosa). Enostavne metode ne upoštevajo casa z vidika casovne vrednosti denarja in financnih stroškov uporabljenega kapitala. Zato so primerne le za hitro, grobo oceno ucinkovitostiprojekta. 3 Rezultati 3.1 Opis vlaganj v trajnostni razvoj oziroma proizvodni proces Nakup oziroma investicija v vrtincno mikro hidroelektrarno je v celoti pokrita s strani investitorja z lastnimi sredstvi v višini 60.000 EUR. Vkljucuje nakup modularnega sistema vrtincne 20 kW mikro hidroelektrarne za proizvodnjo elektricne energije in vsa gradbena dela, ki so potrebna za postavitev proizvodnega objekta. Upoštevana je investicija 12.000 EUR v polnilno postajo za 4 EV z avtomatskim preklopnim krmiljenjem, za kapaciteto polnjenja do 4 elektricnih vozil(EV) v 8 urah. Stroški, ki pri tej investiciji nastanejo so predpostavljeni za postopke pridobivanja dovoljenj v višini 1.200 EUR in za odkup ali 30 letni najem zemljišca, kar bi znašalo 8.000 EUR. Z lastnimi sredstvi celotne investicije in vseh stroškov ne pokrijemo tako, da je v izracunih upoštevan tudi najem kredita, ki ga štejemo za zunanji vir. Kredit bomo pridobili pri dveh bankah, banki A in banki B. Višina kredita pri banki A bo znašala 30.000 EUR, pri banki B pa 15.000 EUR. Kredita pri banki A in banki B bomo odplacali v 10 letih z obrestno mero 4,90 %. 3.2 Vrednotenje vlaganj v trajnostni razvoj oziroma proizvodni proces Investicija v vrtincno mikro hidroelektrarno ima visok zacetni vložek, ki znaša 85.000 EUR. Lastna sredstva imamo v višini 40.000 EUR, kar pomeni, da za preostali del potrebujemo kredit v višini 45.000 EUR. Z lastnimi sredstvi bomo financirali 47 % investicijskih stroškov. Zaradi visokega kredita smo se odlocili, da oba kredita vzamemo za dobo 10 let, da se zmanjšajo stroški kredita, ki se zvišajo ob daljšem casovnem obdobju odplacevanja. Amortizacija je nastajajoc opredeljen strošek. Obracuna se kot zmnožek amortizacijske osnove in amortizacijske stopnje. Investicija v vrtincno modulno mikro hidroelektrarno znaša 60.000 EUR z življenjsko dobo 30 let. Investicija v sistem napajanja za elektricna vozila (EV) pa znaša 12.000 EUR, z življenjsko dobo 10 let. Amortizacijska stopnja pri sistemu hidroelektrarne je 0,033 %, pri sistemu napajanja pa znaša 0,01 %. Iz tabele 2 je iz izracunov razvidno, da znaša amortizacija sistema vrtincne mikro hidroelektrarne 2.000 EUR na leto, amortizacija sistema napajanja elektricnih vozil (EV)pa 1.200 EUR. Tabela 2: Izracun amortizacijske stopnje za sistem vrtincne hidroelektrarne in sistem napajanja 3.3 Prognoza prihodkov in stroškov v življenjski dobi projekta Izracun prognoze prihodka upoštevamo veljavno enotno odkupno ceno elektricne energije za mikro hidroelektrarne, ki znaša 0,10547 EUR/kWh. Proizvedena kolicina elektricne energije pri 91 % izkoristku mikro hidroelektrarne znaša 81.900 kWh, kar prinaša letni prihodek od prodaje v vrednosti 8.638 EUR. Predvidena kolicina proizvedene elektricne energije je v prvem letu izracunana s 95 % izkoristkom. Vsa nadaljnja leta pa so izracunana s 100 % izkoristkom. Zacetek pridobivanja elektricne energije bo v letu 2023, kjer so s predpostavljenim 95 % izkoristkom, prvi prihodki od prodaje elektricne energije v vrednosti 8.206 EUR v letu 2023. Od leta 2024 in do leta 2051 (tabela 3, 4, 5), pa so razvidni prihodki s 100 % izkoristkom, ki znašajo 8.638 EUR na letnem nivoju. Tabela 3: Prihodek od prodaje od izgradnje do 10. leta obratovanja (EUR) Tabela 4: Prihodek od prodaje od leta 2031 do leta 2040 obratovanja (v €) Tabela 5: Prihodek od prodaje od leta 2041 do leta 2051 obratovanja (v €) Skozi življenjsko dobo projekta, ki znaša 30 let, bomo imeli tudi letne fiksne stroške. Ti stroški bodo povezani z stroškom najemnine in enkratnim stroškom postopka pridobivanja dovoljenj. Poleg tega pa bomo imeli tudi fiksne stroške, ki bodo povezani z zavarovanjem in vzdrževanjem. Placa delavca, ki bo izvajal tekoce vzdrževanje je prišteta med stroške vzdrževanja. Vsi stroški s podano ceno so predstavljeni v tabeli 6. Tabela 6: Fiksni stroški projekta Ob fiksnih stroških bodo pri projektu prisotni tudi odhodki od financiranja in sicer anuitete obeh kreditov A in B. 3.4 Denarni tokovi Pri izracunih opazujemo tako naložbe in stroške kot tudi ucinke oziroma prihodke in odhodke v casu življenjske dobe projekta proizvodnega sistema z družbenega vidika in z vidika investitorja, ovrednotimo v denarju in dobimo: • skupni denarni tok, • realni denarni tok, • družbenidenarni tok. 3.4.1 Skupni denarni tok Skupni denarni tok zajema vse donose in odhodke, torej tudi lastna in tuja sredstva in naložbe, ki se pojavljajo v življenjski dobi projekta. Ugotovimo likvidnost razvojnega projekta. Skupni denarni tok oziroma likvidnostni tok mora biti ves cas projekta pozitiven. Izkaže se, da je ta projekt skozi vsa leta likviden, njegov kumulativni neto priliv v bilanci skupnega denarnega toka na koncu znaša 2.820.377 EUR. 3.4.2 Realni denarni tok Realni denarni tok pomeni vse prihodke in odhodke s stališca investitorja v življenjski dobi projekta. Realni denarni tok predstavlja dobo vracanja projekta. V prvih 15 letih je kumulativni neto priliv negativen. Iz tega je razvidno, da je doba vracanja projekta 15 let ob pricetku projekta v letu 2021. Projekt bo torej vložena sredstva vrnil in zacel prinašati pozitivni kumulativni neto ucinek leta 2036. 3.4.3 Družbeni denarni tok Družbeni denarni tok pa zajema vse prihodke in odhodke s stališca družbe v življenjski dobi projekta. Pri izracunih je upoštevana družbena korist, ki je zaposlitev novih treh gradbenih delavcev za obdobje 5 mesecev, v novo ustanovljenem podjetju zadolženo za gradbena dela. Placa delavcev za obdobje 5 mesecev znaša 8.550 EUR, to pomeni 570 EUR/mesec za 1 delavca. Letni prihranek, ki se šteje kot prihranek pri družbenem denarnem toku v letu 2021, znaša 8.550 EUR. 3.5 Ekonomske metode za izracun upravicenosti investicij 3.5.1 Metoda sedanje vrednosti projekta Neto sedanjo vrednost (NSV) lahko opredelimo kot razliko med diskontiranim denarnim tokom vseh prilivov in diskontiranim denarnim tokom vseh odlivov. Bolj kot je neto sedanja vrednost pozitivna, bolj je projekt ucinkovit. Diskontna stopnja, s katero diskontiramo vse denarne tokove, izraža casovne prednosti med donosi vlaganj v razlicnih casovnih obdobjih. Izracun diskontne stopnje je prikazan v tabeli 7 in znaša 5,65 %. Tabela 7: Izracun individualne diskontne stopnje Sedanjo vrednost projekta izracunamo z upoštevanjem diskontne stopnje, ki je v tem primeru 5,65 %. Sedanja vrednost projekta znaša 2.517 EUR. Tabela 8: Sedanja vrednost projekta (EUR) Doba vracanja z upoštevajoco diskontno stopnjo znaša 28 let. 3.5.2 Metoda interne stopnje donosnosti Ucinkovitost projekta naložbe preverimo tako, da izracunamo interno stopnjo donosnosti, na osnovi predhodno oblikovanega realnega denarnega toka. Interna stopnja donosnosti je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost investicije enaka nic oziroma pri kateri se sedanja vrednost prilivov in sedanja vrednost odlivov izenacita. Tabela 9: Interna stopnja donosnosti projekta Pri diskontni stopnji 5,65 % je neto sedanja vrednost donosov 2.517 EUR, pri diskontni stopnji 10 % pa je neto sedanja vrednost donosov -26.458 EUR. Interno stopnjo donosa izracunamo z enacbo: Kjer je: Interna stopnja donosnosti je 6,03 %. 3.6 Ekonomski kazalniki uspešnosti Kazalniki s katerimi lahko preverimo ali je projekt ucinkovit so kazalniki gospodarnosti, donosnosti, kazalnik dobe vracanja in drugi. Te kazalnike racunamo za diskontno stopnjo, ki je bila uporabljena priizracunu neto sedanje vrednosti projekta r = 5,65 %. 3.6.1 Kazalnik gospodarnosti ali ekonomicnosti Kazalnik gospodarnosti ali ekonomicnosti oblikuje odnos med poslovnimi ucinki in stroški. Izracunamo ga z enacbo: Kjer je: Kazalnik ekonomicnostije enak 1,02, torejje vecji od ena, kar pomeni, da je projekt ekonomicen. 3.6.2 Kazalnik donosnosti naložbe Kjer je: Projekt je tudi donosen, sajje kazalnik donosnosti naložbe 3,50 %. 3.6.3 Kazalnik donosnosti odhodkov Kazalnik donosov odhodkov oziroma rentabilnost vseh sredstev projekta, pokaže letni donos v odstotku od skupnih odhodkov za naložbo. Projekt je rentabilen, ce je kazalnik vecjiod nic. Kjer pomeni: Projekt je rentabilen, saj je kazalnik donosnosti odhodkov projekta 2,24 %. 3.6.4 Doba vracanja projekta Kot je razvidno iz spodnje tabele 103 je prvih 15 let kumulativni neto priliv negativen. Iz tega je razvidno, da je doba vracanja projekta 15 let po pricetku. Projekt bo torej vložena sredstva vrnil in zacel prinašati pozitivni kumulativni neto ucinek leta 2036. Tabela 10: Doba vracanja projekta 4 Diskusija 4.1 Analiza tveganj 4.1.1 Tveganje pri zakasnitvi zagona projekta zaradi zamud pri pridobivanju dovoljenj Prvi primer ekonomskih izracunov tveganja zaradi zakasnitve zagona projekta za 2 leti je v izracunih prikazan kot tveganje 1. Namesto leta 2023, dobimo dovoljenje za zagon projekta šele leta 2025. Izracun realnega denarnega toka upošteva 2-letne zamude pri zagonu mikro hidroelektrarne. Obratovanje se bo zacelo šele v letu 2025. 4.2.2 Tveganje pri podražitvi gradbenih del Za drugi primer ekonomskih izracunov pri tveganju 2, ki je prikazan na primeru, smo izdelali izracune za podražitev gradbenih del, ki so na koncu znašala 2.500 EUR vec, kot je bilo v zacetni ponudbi izvajalca. Ekonomski izracuni izhajajo iz realnega denarnega toka, ki upošteva podražitev gradbenih del iz 60.000 EUR na 62.500 EUR. V prvih 15 letih projekta je kumulativni neto priliv negativen. Iz tega izhaja, da je doba vracanja projekta 15 let po pricetku projekta. 4.2 Ekonomika družbenih koristiin prihrankov Upoštevamo družbene koristi; k prilivom prištejemo place delavcev novo ustanovljenega podjetja. Alternativa so prihranki zaradi zmanjšanja emisij CO2 pri proizvodnji elektricne energije iz obnovljivih virov energije – hidroenergije v primerjavi s konvencionalnimi proizvodnimi viri z ovrednotenjem cen emisijskih kuponov. 4.3 Primerjalna analiza metod in kazalnikov Iz tabele 12 je razvidno, da so med vrednostmi metod ter kazalniki opazne razlike že pri majhnih tveganjih in majhnih družbenih koristi. Neto sedanja vrednosti projekta predstavlja razliko med diskontiranim denarnim tokom vseh prilivov in diskontiranim denarnim tokom vseh odlivov. Bolj kot je sedanja vrednost pozitivna, bolj je projekt ucinkovit. V primeru, da je sedanja vrednost negativna je projekt neucinkovit. Ucinkovitost projekta preverimo z interno stopnjo donosnosti. To je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost investicije enaka nic. Projekt je najbolj ucinkovit v družbenem denarnem toku, ker smo k prilivom prišteli place delavcev novo ustanovljenega podjetja. Tabela 12: Primerjava metod in kazalnikov Projekt je ucinkovit še v primeru normalnega stanja realnih denarnih tokov, to je pri zagonu obratovanja po predvidevanih pogojih. Najmanj ucinkovit je pri tveganju 1, to je pri zamudi z zagonom obratovanja projekta, kjer se je zagon zamaknilo iz leta 2023 na leto 2025. 5 Zakljucek Vecjo izkorišcenost obnovljivih virov bomo dosegli le s povecanjem proizvodnih objektov malih ali mikro hidroelektrarn. Tudi Evropska unija želi povecati delež energije iz obnovljivih virov energije z investicijami v obnovljive vire energije. Ugotavljali smo smotrnost in upravicenosti naložbe v izgradnjo vrtincne mikro hidroelektrarne s polnilno postajo za elektricna vozila (EV). Naložba se ob takih pogojih stanj kot so predpostavljeni, najbolj ne izplaca. Potrebne bi bile dodatne subvencije s financnimi prilivi s strani države ali EU, kjer bi hidroelektrarne dobile boljši status z vidika ekonomskih, energetskih in okoljsko-prostorskih pogojev. Tudi odkupna enotna cena elektricne energije bi se morala približati odkupnim cenam za proizvodnjo elektricne energije iz soncnih elektrarn. Stroški naložbe v vrtincno hidroelektrarno se povrnejo po 15 letih. Za izboljšanje naložbe, bi bilo potrebno poiskati višjo stopnjo družbeno koristnih ucinkov in pridobiti sredstva s katerimi bi izboljšali stanja oziroma koristi ter povecati kazalnike ter znižali dobo vracanja na 10 do 12 let. Literatura in viri Brezocnik, S. Izgradnja mikro hidroelektrarne na Skrbinskem potoku. Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, racunalništvo in informatiko, 2012. Male hidroelektrarne v okolici (online). 2022. (citirano 26. 10. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.seng.si/hidroelektrarne/male-hidroelektrarne/. Uredba o podporah elektricni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, Uradni list Republike Slovenije, št. 105/11 (online). 2022. (citirano 26. 10. 2022). Dostopno na naslovu: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4718&d-16544-s=2&d-16544-o=2&d-16544­ p=1. 2nd session: Nature Conservation Papler, D. Metodologija za ekonomsko ovrednotenje upravicenosti naložbe. Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici, Poslovno-tehniška fakulteta, 2020. Polnjenje avtomobilov v EU (online). 2020. (citirano 28. 12. 2020). Dostopno na naslovu: https://www.polnilne-postaje.si/vrste-polnilnic-prikljuckov-in-polnjenja-in-elektricnih-avtomobilov. Statisticni urad RS. SI-STAT (online). 2020. (citirano 30. 12. 2020). Dostopno na naslovu: https://pxweb.stat.si/SiStat/sl. Vrtincne turbine (tehnicne specifikacije) (online). 2022. (citirano 25. 10. 2022). Dostopno na naslovu: https://0a35d52e-880d-4147-a4e4­ f16ad754db6c.filesusr.com/ugd/e8b55a_2dab3802df9f406cae9c5210b314f1aa.pdf. Whirlpool hydro plant (online). 2022. (citirano 26. 10. 2022). Dostopno na naslovu: https://ijesc.org/upload/6b7a9db42f92860ac2ab7088e32c0ab4.Whirlpool%20Hydropower%20Plant.p df. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Investicija v soncno elektrarno Cadež pri samostojnem podjetniku Mojca Cadež Biotehniški center Naklo, Slovenija, mojca.likar@gmail.com doc. dr. Drago Papler Biotehniški center Naklo, Slovenija, drago.papler@bc-naklo.si Izvlecek Delo temelji na ovrednotenju smiselnosti vzpostavitve soncne elektrarne pri samostojnemu podjetniku. Kljub visokim zacetni stroškom je investicija dolgorocna prednost z vidika samooskrbe z elektricno energijo in z njo povezani nižji stroški elektricne energije. Samostojni podjetniki in vecja podjetja z višjimi denarnimi tokovi bistveno lažje financirajo takšne projekte, kakor gospodinjstva. Investitor se je za vlaganje v soncno elektrarno moci 23,63 kWp odlocil zaradi zmanjšanja stroškov za elektricno energijo. Ekonomsko-financna analiza je potrdila pravilnost odlocitve, kar je bilo preverjeno z metodami upravicenosti investicije in ekonomskimi kazalniki. Investicija se povrne v 9 letih. Interna stopnja donosnosti je 9,18 %, pri tveganjih pa 7,98 %. S Cost Benefit analizo je bilo ugotovljeno, da koristi vobliki zmanjšanja emisij toplogrednih plinov pretehtajo stroške elektrarne, saj bi se v takšnem primeru investicija povrnila v 7 letih, interna stopnja donosnosti pa bi znašala 13,26 %. Investicija v lastno soncno elektrarno podjetniku zagotavlja ugodno ekonomiko projekta in prihranke pri zagotavljanju elektricne energije iz lastne soncne elektrarne. Samooskrba z elektricno energijo zagotavlja neodvisno zagotavljanje elektricne energije, manjše stroškovno tveganje z vidika nakupa elektricne energije in financni ucinek za stabilno poslovanje podjetja. Kljucne besede: soncna elektrarna, elektricna energija, samooskrba, obnovljivi viri energije, investicija, ekonomsko-financna analiza, stroškifinanciranja, denarni tokovi, ekonomski kazalniki Investment in the solar power plant Cadež by an independent entrepreneur Abstract The work is based on an evaluation of the feasibility of setting up a solar power plant for a sole trader. Despite the high initial costs, the investment has long-term advantages in terms of electricity self-supply and the associated lower electricity costs. Sole traders and larger companies with higher cash flows find it much easier to finance such projects than households. The investor decided to invest in a 23,63 kWp solar power plant in order to reduce electricity costs. The economic-financial analysis confirmed the correctness of the decision, which was verified by investment viability methods and economic indicators. The investment will pay for itself in 9 years. The internal rate of return is 9,18 % and the risk-adjusted rate of return is 7,98 %. The Cost Benefit Analysis concludes that the benefits in 2nd session: Nature Conservation terms of greenhouse gas emission reductions outweigh the cost of the plant, since in such a case the investment would be recouped in 7 years and the internal rate of return would be 13,26 %. The investment in the solar power plant provides the entrepreneur with a favourable project economics and savings in terms of electricity provision from the solar power plant. Self-supply of electricity ensures independent electricity provision, lower cost risk in terms of electricity purchase and a financial impact for the stable operation of the business. Keywords: solar power plant, electricity, self-supply, renewable energy, investment, economic-financial analysis, financing costs, cash flows, economic indicators 2nd session: Nature Conservation 1 Uvod Elektricna energija je v današnjem casu zelo pomembna za življenje. Ko naše kraje zajame vecje poletno neurje, mocno zimsko sneženje ali žledolom, lahko pride do izpada elektrike. Takrat se pocutimo zelo nelagodno. Kar na enkrat nam ne deluje vec televizor, hladilnik, radio, luc se ne prižge zato ostanemo v temi. Življenje se ustavi. Šele tedaj se zacnemo zavedati, kaj je elektricna energija in zakaj je toliko pomembna. Elektricna energija se lahko proizvede na vec nacinov. Poznamo jedrske elektrarne, hidroelektrarne, vetrne elektrarne, soncne elektrarne, elektrarne na biomaso in druge vire. Cena elektricne energije niha zaradi cen materialov za investicije, obratovanje in vzdrževanje proizvodnih naprav, optimalne izrabe in izkoristkov strojev, podnebnih sprememb, vremenskih pogojev, konkurence, dobavnih pogojev, casa dobave, cene surovin za proizvodnjo, cene za prenosna omrežja in sistemske storitve, vplivajo ekonomska gibanja, spremembe deviznih tecajev, cene drugih energentov in goriv ter drugih dejavnikov. 1.1 Pregled literature Iz energetske bilance Republike Slovenije za leto 2021 je razbrati, da je bilo tega leta na teritoriju Slovenije proizvedenih 16.725 GWh elektricne energije. Poraba elektricne energije na teritoriju Slovenije je leta 2021 znašala 13.853 GWh in je bila v primerjavi z letom 2020 vecja za 6,2 %. Leta 2021 smo v Sloveniji tako ustvarili za 2.381 GWh razlike med proizvedeno in porabljeno elektricno energijo (Vlada RS, 2021, str. 25–26). Proizvodnja soncne energije v Evropi se je povecala s približno 130 MW na 110 GW namešcene zmogljivosti kar je nekje med 90 GWh in 120 TWh letne proizvodnje elektricne energije v tem stoletju. Skupaj z vetrno energijo, predstavlja soncna energija najvecji potencial rasti obnovljivih virov energije v zadnjih desetletjih. Ceprav se število soncnih elektrarn iz leta v leto povecuje, soncna energija še vedno predstavlja zgolj približno 2 % svetovne proizvodnje elektricne energije (Nřrgaard Madsen & Petter Hansen, 2019). Ovira pri izkorišcanju soncne energije so za zdaj drage zacetne investicije in omejenost soncnega obsevanja, zato je treba ta vir kombinirati z drugimi viri. Malovrh in Krapež (2022) pojasnjujeta, da sonce na Zemljo v treh urah pošlje tolikšno kolicino energije, kot jo cloveštvo potrebuje za obdobje enega leta. 1.2 Namen in cilji Namen dela je ugotoviti ali je investicija v soncno elektrarno glede na okoljske pogoje in financno stanje podjetnika upravicena ali ne. Za vrednotenje ekonomske upravicenosti investicije so bila kot merila uporabljena dobo povracila (angl. The Payback Rule), neto sedanjo vrednost (angl. Net Present Value) in notranja – interna stopnja donosa (angl. The Internal Rate of Return). 2 Materiali in metode dela Clanek temelji na poglobljenem pregledu strokovne literature, clankov domacih in tujih strokovnjakov in dokumentov razlicnih pristojnih organizacijs podrocja predmetne tematike. Metoda dela temelji na financni opravicljivosti investicije s kriteriji, ocenjevanjem z metodami in kazalniki. Glavnina dela je empiricna, saj je financna analiza temeljila na dejanskih podatkih samostojnega podjetnika, ki si želi postaviti soncno elektrarno. 2.1 Tehnicni opis elektrarne Cadež Ponudbo je pripravilo podjetje Moja elektrarna, ENERTEC d.o.o. iz Maribora s specifikacijo soncne elektrarne: generator moci 23,63 kWp in 63 fotonapetostnih standardnih modulov Kiota, Solar ali Solvis po 375 vršnih vatov (Wp) EU porekla. Za instalacijo modulov se potrebuje 107,96 m2 uporabne strešne površine. Pri investiciji so upoštevani stroški: (1) zacetni investicijski izdatek 24.308,88 EUR, (2) strošek vzdrževanja od 1. do 10. leta brezplacno, od 11. leta do 25. leta pa 150 EUR letno, 15. leto zamenjava razmernikov 1.200 EUR ter (3) stroške zavarovanja, ki bodo prvo leto obratovanja 120 EUR, nato pa bodo letno rasli po trenutni inflacijski stopnji za storitve v Sloveniji, to je 1,5 % letno glede na predhodno leto. 2nd session: Nature Conservation 2.2 Denarni tokovi Skupni denarni tok projekta zajema vse prihodke, stroške in sredstva, ki se pojavljajo v življenjski dobi projekta. Slika 1: Skupni denarni tok Vir: Lastno delo Slika 1 kaže pozitivni kumulativni skupni donos projekta v opazovanem obdobju brez upoštevanja diskontne stopnje in sicer v višini 60.813,87 EUR. Skupni denarni tok je skozi opazovano 25. letno obdobje ves cas pozitiven, kar zagotavlja likvidnost projekta. Realni denarni tok pomeni vse donose in odhodke s stališca investitorja v življenjski dobi projekta. Kumulativni realni donos preide iz negativnega v pozitivno stanje v 9. letu obratovanja elektrarne (slika 2). Slika 2: Realni denarni tok Vir: Lastno delo 2nd session: Nature Conservation 3 Rezultati 3.1 Doba vracanja investicije Doba vracanja investicije (anlg. Payback Investment Rule) nam pove, da se lahko sprejmejo zgolj tiste naložbe, ki ustvarjajo takšne denarne tokove, da lahko z njimi v dolocenem željenem obdobju, povrnejo zacetni investicijski izdatek (Berk & DeMarzo, 2017, str. 252). V našem primeru je zacetni investicijski izdatek (N) enak 24.308,88 EUR, povprecni letni donos elektrarne pa je enak 2.698,74 EUR. Enostavna kalkulacija pove, da se bo zacetni investicijski izdatek povrnil v 9. letu obratovanja elektrarne. 3.2 Neto sedanja vrednost Neto sedanja vrednost (angl. Net Present Value, v nadaljevanju NSV) predstavlja razliko med sedanjimi prejemki, ki so posledica investicije in sedanjimi izdatki, ki jih je investicija povzrocila. Izracun NSV nam prikazuje spodnja kompleksna enacba: Pomembno vlogo pri izracunu neto sedanje vrednosti ima diskontna stopnja, ki je v teoriji opredeljena kot letna obrestna mera. Je torej stopnja, s katero izracunamo sedanjo vrednost v prihodnosti. Trenutni podatki kažejo,dabi nambanke za posojilo zacetnega investicijskega izdatka zaracunavala približno 6 % obrestno mero (NLB, 2022). V kolikor izracunamo neto sedanjo vrednost projekta po 6 % zahtevani stopnji donosa oz. diskontni stopnji, lahko ugotovimo, da bi bila neto sedanja vrednost projekta enaka 7.443,01 EUR. Neto sedanja vrednost projekta pri r = 6 % bi bila pozitivna, to pomeni, da bi donosi elektrarne presegli odhodke elektrarne. Pogoj, da mora biti sedanja vrednost vecja ali enaka 0 je s tem izpolnjen in projekt bi bil v tem primeru sprejemljiv. Pri diskontni stopnji 9 % je neto sedanja vrednost projekta 328,96 EUR, pri 10 % pa 1.471,74 EUR. Tako lahko ugotovimo, da je 10 % diskontna stopnja za obravnavano investicijo že previsoka, zato želimo ugotoviti, kakšna je lahko najvišja diskontna stopnja pri kateri je neto sedanja vrednost projekta še pozitivna. To izracunamo s pomocjo interne stopnje donosnosti. 3.3 Interna stopnja donosnosti Interna oz. notranja stopnja donosnosti (angl. Internal Rate of Return, v nadaljevanju ISD) je zelo pogosto uporabljen kriterij in temelji na tehniki diskontiranja prihodnjih denarnih tokov investicije in za razliko od NSV upošteva tudi velikost investicije. ISD je tista diskontna stopnja donosnosti, pri kateri je sedanja vrednost projekta enaka nic, izenacijo pa se vsi donosi in odhodki projekta v celotni življenjski dobi. Interno stopnjo donosnosti lahko primerjamo z referencno stopnjo donosnosti, saj predstavlja dejansko donosnost investicije. ISD lahko zapišemo s pomocjo enacbe: V našem primeru lahko interno stopnjo donosa izracunamo: Za primer naše investicije so vse diskontne stopnje vecje od 9,18 % nesprejemljive, saj prinašajo negativno neto sedanjo vrednost projekta, diskontne stopnje pod to vrednostjo pa prinašajo pozitivno neto sedanjo vrednost projekta, zato je v takšnih primerih treba projekt sprejeti. 3.4 Kazalci ucinkovitosti in uspešnosti 3.4.1 Kazalnik gospodarnosti (E) Osnovni kazalnik gospodarnosti predstavlja odnos med poslovnimi ucinki in stroški. Enacba nam pove, da moramo skupne donose projekta deliti s skupnimi izdatki projekta. V kolikor je vrednost vecja od 1 pomeni, da smo v poslovnem procesu ustvarili vec kot smo potrošili. Izracunani so bili s podatki, ki so bili doseženi pri najvišji možni diskontni stopnji pri kateri je projekt še sprejemljiv, to je 9 %. Izracunamo ga s pomocjo spodnje enacbe: 3.4.2 Kazalnik donosnosti investicije (D) Pokaže nam letni donos v odstotku od investiranega kapitala (Rejc & Lahovnik, 1998, str. 107). Najpogostejša oblika kazalca je opredeljena kot razmerje med dobickom in vloženim kapitalom in jo izrazimo v odstotkih. Tudi tega izracunavam s podatki, ki sem jih dobila pri najvišji možni diskontni stopnjipri katerije projekt še sprejemljiv, to je 9 %. 3.4.3 Kazalnik donosnosti odhodkov (Do) Kazalnik donosnosti odhodkov ali rentabilnosti vlaganj nampokaže letni donos vrazmerju do skupnih odhodkov za investicijo. Izracunamo ga s pomocjo spodnje enacbe pri 9 % diskontni stopnji (Papler, 2016): Razprava Za primerjavo izracunamo vse kazalnike pri diskontni stopnji r = 6 %. Pri normalnih pogojih izracuni za investicijo kažejo naslednje rezultate: neto sedanja vrednost je 7.423,01 EUR, interna stopnja donosnosti je 9,18 %, enostavna doba vracanja 9,01 let, kazalnik donosnosti ali rentabilnosti investicije 43,11 %, kazalnik donosnosti vseh odhodkov 34,79 % in kazalnik gospodarnostialiekonomicnosti 1,35. Pri tveganjih se interna stopnja donosnosti zmanjša za 1,2 odstotni tocki na vrednost 7,98 %. Neto sedanja vrednost je 4.167,01 EUR, enostavna doba vracanja se podaljša za 2,6 leti na cas 11,61 let. Kazalnik donosnosti ali rentabilnosti investicije je 13,39 %, kazalnik donosnosti vseh odhodkov je 10,86 % in kazalnik gospodarnosti ali ekonomicnosti 1,11. Z analizo stroškov in koristi (angl. Cost-Benefit Analysis) skušamo ugotoviti ali koristi projekta pretehtajo njegove stroške. Gre za postopek s katerim se prepricamo ali je dolocena investicija upravicena ali ne. Za primer družbene koristi upoštevamo zmanjšanje izpustov emisij CO2, ki nastajajo z drugacno proizvodnjo elektricne energije. Vrednotenje CO2 izvedemo s pomocjo cene emisijskih kuponov na borzi. Na spletni strani Trade Economics je bilo ugotovljeno, da je bila 17. 10. 2022 cena emisijskega kupona znašala 68,80 EUR na 1 tono ogljikovega dioksida (Trade Economics, 2022). V kolikor upoštevamo podatek Centra za energetsko ucinkovitost pri Inštitutu Jožef Stefan, ki v metodologiji za preracun emisij CO2 za proizvedeno elektricno energijo iz soncne elektrarne uporablja 0,50 kg CO2/kWh, lahko izracunamo prihranek, ki ga ustvarimo z našo elektrarno. Soncna elektrarna bo povprecno letno proizvedla 24.245 kilovatnih ur elektricne energije. V kolikor to vrednost pomnožimo z 0,5 kg CO2/kWh izracunamo letni prihranek 12.122 kilograma ogljikovega dioksida, kar pomeni letni prihranek 12,1 tone ogljikovega dioksida. Ce kolicinski prihranek pomnožimo s trenutno veljavno ceno emisijskega kupona, ki je 68,80 EUR na tono ogljikovega dioksida, pa lahko ugotovimo, bi letno prihranili 832,48 EUR, v 25. letih pa kar 20.812 EUR. Neto sedanja vrednost bi pri diskontni stopnji 0 % narasla na 57.316,95 EUR. Pri diskontni stopnji 6 %, za katero smo navedli, da je enaka bancni obrestni meri, bi bila neto sedanja vrednost enaka 18.084,88 EUR. Ugotovimo lahko, da prihranki pri Cost Benefit analizi (CBA) prispevajo k višjim donosom, tudi vecji donosnosti investicije. Interna stopnja donosnosti pri družbenem denarnem toku je 13,26 %. Tabela 1: Primerjava kazalnikov za soncno elektrarno moci 23,63 kWp pri razlicnih pogojih, r = 6 % Vir: Lastni izracuni Donosnost (Sd – So), r = 0 % (EUR) Neto sedanja vrednost NSV (EUR) Interna stopnja donosnosti ISD (%) Enostavna doba vracanja EVS = t (let) Kazalnik donosnosti investicije D (%) Kazalnik donosnosti vseh odhodkov Do (%) Kazalnik gospodarnosti ali ekonomicnosti E Investicija, normalni pogoji 36.504.99 7.423,01 9,18 9,01 43,11 34,79 1,35 Investicija s tveganjem 34.074,10 4.167,01 7,98 11,61 13,39 10,86 1,11 Investicija s Cost Benefit analizo 57.316,95 18.084,88 13,26 6,99 74,40 66,34 1,66 Zakljucek Prispevek je temeljil na ovrednotenju smiselnosti vzpostavitve domace soncne elektrarne za samostojnega podjetnika, ki letno porabi približno 21.000 kilovatnih ur elektricne energije. Odlocili smo se za ponudbo podjetja Moja elektrarna v vrednosti 24.308,88 EUR, ki bi že v prvem letu obratovanja proizvedla 26.343 kilovatnih ur elektricne energije. Ob vseh ostalih predpostavkah v delu analize prihodkov in stroškov, ki bi nastali pri obratovanju elektrarne, je bilo ugotovljeno, da je investicija v soncno elektrarno smiselna z vec vidikov. Skupni donosi v življenjski dobi soncne elektrarne so precej višji od skupnih odhodkov. V kolikor bi elektrarno uporabljali za samooskrbo in odvecno elektricno energijo prodali, biše dodano zaslužili. Interna stopnja donosnosti v normalnih pogojih je 9,18 %, pri tveganju je 7,98 %, pri upoštevanju Cost Benefit analize pa 13,26 %. V normalnih pogojih se investicija povrne v 9,18 letih, pri upoštevanju tveganj v 11,61 letih, z upoštevanjem Cost Benefit analize pa v 7. letih. Izracunane interne stopnje donosnosti so povsod višje od trenutne bancne obrestne mere, to je pri pricakovanemu donosu za takšne projekte in je ocenjena na 6 % glede na trend rasti obrestnih mer v oktobru 2022. Na podlagi primerjave ugotovimo, da se investicija v soncno elektrarno Cadež vseh treh primerih izplaca, saj vsi prikazani kazalniki prikazujejo pozitivne vrednosti. Kazalnik ekonomicnosti je v vseh primerih vecji od 1, kar pomeni, daje bilo v poslovnem procesu ustvarjeno vec kot je bilo potrošeno. Ekonomski ucinki soncne elektrarne Cadež so ustrezni v normalnem stanju, pri tveganjih in še bolj ugodni vdružbenem denarnem toku, kjer so koristi odprihrankov zmanjšanja emisij CO2 upoštevane s Cost Benefit analizo. 2nd session: Nature Conservation Literatura in viri Papler, D. in Bojnec, Š. Bo razvoj soncnih elektrarn v casu recesije zastal? 30. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti, Organizacija prihodnosti, 23. do 25. marec 2011, Portorož, Slovenija. Kranj: Moderna organizacija, 2010, str. 968-982. Vlada Republike Slovenije. Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2021 (online). 2022. (citirano 11. 11. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.energetika­ portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/energetska_bilanca/ebrs_2021.pdf. Krumpak, M. Izgradnja, analiza stroškov in analiza proizvedene elektricne energije iz MFE Krumpak (diplomsko delo). Ljubljana: Višja strokovna šola ICES, 2019. Malovrh,M. in Krapež, P. Mikro in majhne soncne elektrarne ter samooskrba (online). 2022. (citirano 11. 11. 2022). Dostopno na naslovu: https://ekosklad.si/prebivalstvo/informacije/strokovni­ prispevek/soncne-elektrarne-ter-samooskrba. NLB. Informativni izracun kredita (online). 2022. (citirano 26. 10. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.nlb.si/krediti. Madsen, D. N. & Hansen, J. P. Outlook of solar energy in Europe based on economic growth characteristics. Renewable and Sustainable Energy Reviews, 2019, 114: 109306. Papler, D. in Bojnec, Š. Naložbe v trajnostni razvoj energetike. Koper: Fakulteta za management, 2012. Papler, D. in Bojnec, Š. Konkurencnost in dejavniki dobave elektricne energije. Koper: Fakulteta za management, 2015. Papler, D. in Bojnec, Š. Ucinki liberalizacije trga elektricne energije. Koper: Fakulteta za management, 2015. 2nd session: Nature Conservation 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Pomen sistema zelenega javnega narocanja za ekološko pridelavo živil dr. GašperKosec, univ. dipl. prav. Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola, Republika Slovenija, kosec.gasper@gmail.com Izvlecek V clanku je celovito analiziran sistem zelenega javnega narocanja živil v Republiki Sloveniji, pri cemer z metodo diskripcije obravnavamo posamezne merodajne institute in posebnosti zelenega javnega narocanja, z metodo kompilacije posreden vpliv zelenega javnega narocanja na odlocitve za pridelavo hrane na nacin, ki povzroca manjši vpliv na okolje, z uporabo empiricne raziskovalne metode v clanku pa predstavimo tudi primere dobrih praks. Problematika sistema zelenega javnega narocanja je v clanku obravnavana z vidika pomena za narocnika, za izvajalca narocila ter z vidika vpliva na okolje. Vsa dognanja nadalje z uporabo induktivne ter deduktivne metode in metode sinteze povežemo v sestavljene miselne stvaritve, ki nam omogocajo oblikovanje sklepne ugotovitve, da sistem zelenega javno narocanje nalaga narocniku, ki ima potrebo po doloceni vrsti živila, da naroci živilo, ki imajo v primerjavi z ostalimi na trgu dostopnimi istovrstnimi živili vsvoji celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje, nacin proizvodnje zagotavlja varcevanje z naravnimi viri, materiali in energijo, samo živilo pa ima hkrati enake ali celo boljše funkcionalne lastnosti. S tem narocnik, ki je zavezanec za zeleno javno narocanje, zasleduje v oddanem javnem narocilu opredeljene kljucne okoljske vplive, kar na enotnem trgu pri oddaji javnih narocil postavlja tudi pridelovalce ekoloških živil in tudi živil iz drugih shem kakovosti v pravno dopusten priviligiran položaj, to pa pozitvno vpliva na odlocanje kmetovalcev za tako obliko kmetovanja. Kljucne besede: zeleno javno narocanje, narocnik, izvajalec, ekoživilo, Uredba o zelenem javnem narocanju 2nd session: Nature Conservation The importance of a green procurement system for organic food production Abstract The article comprehensively analyzes the system of green public procurement of foodstuffs in the Republic of Slovenia, with the method of discreption dealing with individual competent institutes and specificities of green public procurement, with the method of compilation the indirect influence of green public procurement on decisions for food production in a way that causes less impact on environment, and using the empirical research method, the article also presents examples of good practices. The problem of the green public procurement system is discussed in the article from the point of view of its importance for the client, for the contractor, and from the point of view of the impact on the environment. Further, by using the inductive and deductive method and the method of synthesis, we connect all findings into composite mental creations, which enable us to form the conclusion that the system of green public procurement imposes on the client who needs a certain type of food to order food that, compared to compared to other foods of the same type available on the market, they have a lower impact on the environment throughout their lifetime, the production method ensures saving of natural resources, materials and energy, and the food itself has the same or even better functional properties. With this, the client, who is obligated to green public procurement, pursues the key environmental impacts defined in the awarded public contract, which in the single market places organic food producers and also food from other quality schemes in a legally admissible privileged position when awarding public contracts. has a positive influence on farmers' decision-making for this form of farming. Keywords: green public procurement, subscriber, contractor, eco-food, Regulation on green public procurement 2nd session: Nature Conservation 1 Zeleno javno narocanje V pravni teoriji je javno narocilo opredeljeno kot pisno sklenjena odplacna pogodba med enim ali vec gospodarskimi subjekti (izvajalec storitve/ gradnje, dobavitelj blaga) ter enim ali vec narocniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev (v nadaljevanju: predmet javnega narocila). Pri tem mora narocnik, ki je organ Republike Slovenije, organ samoupravne lokalne skupnosti, druga oseba javnega prava, javno podjetje, ki opravlja eno ali vec dejavnosti na infrastrukturnem podrocju, ali pa je subjekt, ki ni nic od prej naštetega pa opravlja eno ali vec dejavnosti na infrastrukturnem podrocju, ce jim je za to dejavnost pristojni organ Republike Slovenije podelil posebne ali izkljucne pravice (v nadaljevanju: zavezanec za javno narocanje)1, v skladu z veljavnim pravom 2 svoje dobavitelje oziroma izvajalce praviloma izbrati v postopku javnega narocanja. Postopek javnega narocanja je vedno namenjen izbiri najugodnejšega dobavitelja oziroma izvajalca in temelji na odpiranju konkurence in zagotavljanju gospodarne, ucinkovite in transparentne porabe javnih sredstev. Narocnik, ki je zavezanec za javno narocanje, mora postopek javnega narocanja izvesti takrat, kadar predmet javnega narocila, ki ga potrebuje, ne more dobaviti oz. izvesti z lastnimi kapacitetami, in sicer takrat, kadar ocenjena vrednost javnega narocila presega mejne vrednosti za uporabo zakona. Ce ocenjena vrednost javnega narocila ne presega mejnih vrednosti za uporabo zakona, narocnik pa predmet potrebuje in ga ne more zagotoviti z lastnimi kapacitetami, pa lahko odda t.im. »evidencno narocilo«. Sam postopek evidencnega narocanja ni urejen z zakonom (uporabljajo se zgolj dolocbe o porocanju in dolocbe o nekaterih temeljnih nacelih javnega narocanja), temvec z internimi aktiposameznih drugih organov.3 Ker so javna narocila pomemben generator gospodarske rasti pomembno vplivajo na proizvodnjo in ponudbo na trgu. Poleg tega pa lahko javna narocila predstavljajo tudi pomembno orodje za doseganje strateških ciljev oziroma ciljev sekundarnih politik (npr. okoljske, socialne, trajnostne, raziskave in razvoj). V teh primerih gre za t.im. »strateško« javno narocanje, ki je eden od mocnejših vzvodov države, in ki zahteva od narocnikov ter ponudnikov, da vložijo vec truda in napora v samo sklenitev posla. Prinaša pa strateško javno narocanje številne prednosti -prihranki, povecanje kakovosti, standardizacija cen, izboljšanje ekonomske ucinkovitosti, dostop do novih dobaviteljev, ustvarjanje partnerstev z dobavitelji, spodbujanje inovativnega okolja za vecjo gospodarsko rast, spodbujanje socialno odgovornega upravljanja ter tudi skrb za varstvo okolja. Zlasti pri skrbi za okolje je v ospredju upoštevanje celotnih stroškov -stroškov skozi celotno življenjsko dobo ter vkljucitev drugih meril v javno narocanje. Pri strateškem javnem narocanju tako edini cilj ni kupovanje najcenejših proizvodov oziroma storitev, temvec je potrebno v javno narocanje vkljuciti tudi dodatne zahteve (merila za izbor), ki prinesejo dodano vrednost za narocnika, širšo skupnost in v primeru zelenega javnega narocanja tudi za samo naravo in okolje.4 Kotprimer strateškega javnega narocanja je vclanku obravnavano zeleno javno narocanje, ki je oblika javnega narocanja, pri kateri narocnik po veljavnem pravu javnega narocanja naroca blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z obicajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje, zagotavljajo varcevanje z naravnimi viri, materiali in energijo ter imajo enake ali celo boljše funkcionalnosti.5 1.1 Pomen ekološkega kmetijstva za okolje in prehransko varnost Povpraševanje po ekološko pridelani hrani zadnja leta narašca in je vecje od ponudbe (pridelave). Razlog je v tem, da je evropska družba vedno bolj okoljsko osvešcena, saj so številne raziskave pokazale, da imajo ekološka živila (v nadaljnjem besedilu tudi ekoživila) številne prednosti pred konvencionalno pridelanimi živili, saj vsebujejo vec zašcitnih snovi ter manj ostankov pesticidov, varujejo pitno vodo in imajo sicer boljši okoljski odtis. 1 Prvi odstavek 9. clena Zakona o javnem narocanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US in100/22– ZNUZSZS; v nadaljevanju: ZJN-3). 2 ZJN-3 in Zakon ojavnem narocanju na podrocju obrambein varnosti (Uradni list RS, št. 90/12, 90/14 – ZDU-1I in 52/16). 3 Povzeto po Javno narocanje, spletna strani Republike Slovenije (e-vir). 4 Prav tam. 5 Povzeto po prvem odstavku 1. clena Uredbe o zelenem javnem narocanju. 2nd session: Nature Conservation Pravo EU ter standardi in pravila IFOAM (Mednarodne zveze gibanj za ekološko kmetijstvo) opredeljujejo za ekološka živila tista živila, ki so pridelana brez kemicnih gnojil, pesticidov in gensko spremenjenih organizmov (GSO). V ekološki pridelavi veljajo tudi visoki standardi za dobrobit živali, ki morajo imeti možnost gibanja oziroma izpust in pašo v predpisanem minimalnem številu dni v letu (odvisno tudi od vrste domace živali). Ekološka živila živalskega izvora morajo izvirati odživali, ki so krmljene z ekološko krmo, zdravljenje obolelih živali je naceloma dopustno z naravnimi in homeopatskimi pripravki (uporaba antibiotikov, ki pušcajo sledi v hrani, je dovoljena le izjemoma in pod strogim nadzorom), uporaba živil, ki izvirajo iz (o)zdravljenih živali, pa je možna šele, ko mine cakalna doba, ki je še enkrat daljša od obicajne. Pri ekološki reji živali je tudi prepovedana uporaba stimulatorjev rasti (t.im. »rasni hormoni«), preventivna uporaba antibiotikov (praksa zlasti v konvencionalnih rejah perutnine, kuncev in prašicev) in antidepresivov. V ekološki pridelavi živil rastlinskega izvora je uporaba gensko spremenjenih organizmov prepovedana. Vse to jamci, da je ekološka hrana najvišje kakovosti in zato najbolj primerna za prehrano otrok in mladostnikov, pri tem pa njen nacin proizvodnje – »ekološko kmetijstvo«, ponuja potrošniku zadostno, pestro, zdravo prehrano, hkrati pa tudi prispeva k najmanjši obremenitvi okolja s kmetijsko proizvodnjo. Ekološko kmetijstvo je tako okoljsko, zdravstveno, socialno in gospodarsko manj problematicno od konvencionalnega in ponuja tudi trajnostno rešitev za pridelavo živil. S stališca ekonomije, ekologije, zdravja, socialnih vidikov (pogosto podpirajo trajnostni razvoj lokalne skupnosti) in globalnih vplivov je ekološko kmetijstvo tudi dolgorocno naravnano. Prednosti ekološkega kmetijstva na podrocju varovanja narave, pitne vode in biotske pestrosti so bile dokazane v številnih študijah, zaradi cesar tudi Evropska okoljska agencija (EEA) in organizacija OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) delež ekološko obdelovanih kmetijskih zemljišc v neki državi že vrsto let uporabljata kot indikator trajnostnostno naravnanega kmetijstva neke države.6 Manjši vpliv ekološkega kmetijstva na okolje se odrazi zlasti v manjših emisijah toplogrednih plinov (CO2 in ostali toplogredni plini) in manjši porabi fosilnih goriv. Razlog za slednje je v tem, da ekološko kmetijstvo praviloma ni povezano z dolgimi transportnimi verigami reprodukcijskega materiala, namenjenega kmetijski proizvodnji – v živinoreji je vecinoma uporabljena lastna krma, kroženje organskih snovi poteka znotraj kmetije -reciklira se živalski gnoj, izvaja se kompostiranje, poslužuje se vkljucevanja zelenega gnojenja in vmesnih posevkov namesto uporabe kemicno­sinteticnih gnojil, katerih proizvodnja je energetsko potratna itd. Številne raziskave so pokazale, da lahko ekološko kmetijstvo pomembno prispeva k zmanjševanju vpliva podnebnih sprememb preko zmanjševanja emisij toplo grednih plinov (v nadaljevanju:TGP) in vezavo atmosferskega CO2 v tla. Poleg skrbi za varstvo okolja pa ima ekološko kmetijstvo lahko tudi pomembno socialno noto, zlasti takrat, ko temelji na uporabi lokalnih pridelkov in sezonskih živil. Lokalna prodaja namrec dodatno zniža negativne ucinke na okolje zaradi krajših dobavnih verig (stroški prevoza, hlajenja, konzerviranja) in manj embalaže. Ekološko kmetijstvo ima manjši potencial globalnega segrevanja (v nadaljevanju: PGS), ki ga lahko opredelimo kot emisije TGP vekvivalentih CO2 na enoto površine tal ali na enoto proizvoda. Raziskave kažejo, da je PGS na enoto površine tal v ekološkem kmetijstvu bistveno manjši od tistega v konvencionalni pridelavi (vkljucno z integrirano pridelavo).7 Ekološko kmetijstvo s svojimi zakonitostmi in nacinom proizvodnje pozitivno vpliva na varovanje pitne vode, katere pravica je v Republiki Sloveniji tudi ustavna kategorija. Tako so vrednosti nitratov v podtalnici na obmocjih izvajanja ekološkega kmetijstva v splošnem nekajkrat nižje od tistih, merjenih na obmocjih izvajanja konvencionalne oblike kmetovanja. Z vidika narave in okolja pa je pomembno tudi spoznanje o tem, da je na obmocjih ekološkega kmetovanja vecja tudi biološka pestrost -genetska pestrost, pestrost razlicnih življenjskih okolij in pestrost živalskih in rastlinskih vrst. Kljub pozitivnim ucinkom na okolje in zdravje posameznika pa nekoliko višja cena ekološko pridelane hrane predstavlja kljucno oviro na poti do želenega cilja, to pa je vsem dostopna zdrava ekološka hrana. Nekatere zlasti evropske države gredo pri zasledovanju okoljskih cilje v zadnjih letih še dlje in postavljajo v ospredje pomen lokalne preskrbe z ekološko pridelano hrano (kratka 6 Povzeto po Slabe Anamarija, Dolenc Romana Ana (2011), Priporocila za zeleno javnonarocanje ekoživil , str. 18. 7 Prav tam. 2nd session: Nature Conservation oskrbovalna veriga) kot pomembnemu vidiku prehranske varnosti v casu podnebnih sprememb in globalizacije. Pri tem so si zastavile ambiciozen cilj, da v nekaj letih, z lastnim znanjem in prizadevanji, z lastno pridelavo pokrijejo vecino nacionalnih potreb po hrani. In prav pri doseganju cilja primerne prehranske varnosti z zagotavljanjem, tudi ekoloških, živil lokalnega izvora, odigra pomembno vlogo sistem javnega narocanja. Za vzpostavitev sistema lokalne oskrbe, predvsem z ekološko hrano, ki ima v Sloveniji velik potencial, so namrec potrebna prizadevanja in sodelovanje razlicnih partnerjev v državi. Tako je bilo potrebno najprej zaceti z ozavešcanjem potrošnikov po pomenu svežih in kakovostnih domacih pridelkih in ekoloških živilih za njihovo zdravje in samo okolje, kar je še danes kljucnega pomena za razvoj slovenskega ekološkega kmetijstva, lokalne samooskrbe in tudi zagotavljanje prehranske varnosti v prihodnosti. Naslednji korak k želenemu cilju pa je vecja zavezanost in tudi povezanost slovenskih dobaviteljev teh živil na skupnem evropskem trgu, kjer sicer obstoji nacelna8 prepoved dajanja prednosti (neenake obravnave) lokalnim oz. domacim dobaviteljem in proizvajalcem.9 1.2 Pomen javnega narocanja ekoživil – izziv za narocnike in izvajalce V skladu z Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (v nadaljnjem besedilu: resolucija)10 sta zdravo prehranjevanje in redna telesna dejavnost uvršcena med kljucne dejavnike varovanja in krepitve zdravja, ki odlocilno prispevata k boljšemu zdravju, vecji kakovosti življenja in tudi k sami vzdržnosti zdravstvenih sistemov. Tako je eno od prednostnih podrocij resolucije tudi zagotavljanje varne in zdravju koristne hrane, s posebnim poudarkom na lokalni trajnostni oskrbi in samooskrbi ter povecevanju deleža kakovostne ekološko pridelane hrane. Prav negotovosti pri globalnem zagotavljanju hrane in zmanjševanje izpustov CO2 pa so med drugim vzroki, da se je tudi na ravni Evropske unije zacelo izpostavljati pomen ekološke pridelave, samooskrbe in lokalno pridelane hrane.11 Za ekološke živilske proizvode (v nadaljnjem besedilu tudi »ekoživila«), ki so rezultat ekološkega nacina kmetovanja, je znacilno, da so pridelani in predelani po naravnih metodah in postopkih brez uporabe lahko topnih mineralnih gnojil, kemicno sintetiziranihfitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov (oz. iz njih pridobljeni) ter razlicnih regulatorjev rasti. Posledicno pri ekološkem kmetovanju tudi ne pricakujemo ostankov navedenih snovi v pridelkih ali živilih in tudi ne v zakljucni fazi pri potrošnikih samih, zaradi cesar ekološko kmetovanje zagotavlja pridelavo visokokakovostne in varne hrane, ki ima bogato prehransko vrednost ter visoko vsebnost vitaminov, mineralov in antioksidantov. Kljucno pri tem je certificiranje in oznacevanje ekoživil. Tako je kot ekoživilo lahko opredeljen samo tisti proizvod, za katerega je bil izdan ustrezen certifikat (dokazuje, da je živilo pridelano oziroma predelano v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko kmetovanje), v RS pa so navzven lahko oznaceni z oznacbo »ekološki«, »biološki«, »eko« ali »bio«. 12 Vzgojno-izobraževalni zavodi kot so šole in vrtci morajo pri nabavi živil in pripravi hrane poleg smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih upoštevati tudi predpise s podrocja varnosti hrane in predpise s podrocja javnega narocanja. Prav pravo javnega narocanja pa odigra pomembno vlogo pri tem, da so vzgojno-izobraževalni in tudi zdravstveni ter varstveni (bolnišnice, domovi za ostarele) zavodi vedno bolj pomemben narocnik ekološko in lokalno pridelane hrane v državnem merilu. Kljub temu, da si javni zavodi lahko sicer prizadevajo narocati kakovostno hrano, pa so živila, ki so predmet dobav, prepogosto zgolj cenovno ugodna, in bi bila lahko celo sporne kakovosti glede nacina njihove pridelave in predelave ter dolge poti od njive oziroma hleva do krožnika. Navedeno je poleg omejenosti financnih sredstev in kadrovskih virov posledica dejstva, da narocniki pogosto ne znajo opredeliti zahtev in meril glede kakovosti živil ter jih preverjati vpostopku javnega narocanja in vsakodnevnih dobavah. Prav z namenom upoštevanja kvalitete pri zagotavljanju živil je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo že leta 2019 pripravilo Priporocila za javno narocanje živil (v nadaljnjem besedilu: 8 Izjeme omogoca strateško javno narocanje, konkretno sistem zelenega javnega narocanja s formiranjem dodatnim meril za izbor dobaviteljev (npr. kratke dobavne verige). 9 Povzeto po Slabe Anamarija, Dolenc Romana Ana (2011), Priporocila za zeleno javnonarocanje ekoživil, str 17. 10 Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025.) 11 Priporocila za javno narocanje živil, str. 3. 12 Živila in gostinske storitve, str 8. 2nd session: Nature Conservation priporocila), ki opredeljujejo možne nacine narocanja živil, nalagajo narocnikom narocanje sezonskih živil ter uresnicevanje nacela kratkih dobavnih verig v prehranski verigi, s tem pa se zagotavlja vecja kakovost in varnost hrane, ki jo uživajo tudi otroci, povecuje se delež lokalne oskrbe, posredno pa pa to pozitivno vliva na skrb za okolje. Priporocila za posamezne vrste živil dolocajo tudi konkretna priporocila glede zahtev po kakovosti, nacin vkljucevanja teh zahtev v razpisno dokumentacijo in nacin preverjanja, ali ponudnik v postopku javnega narocanja ter pri dobavah izpolnjuje te zahteve. Ker je uravnotežena prehrana posebej pomembna za zdravje otrok in mlajše generacije, pa je že leta 2008 zahteve za kakovost posamezne skupine živil, ki ustrezajo nacelom zdrave prehrane, opredelilo in v prirocniku (Prirocnik z merili kakovosti za javno narocanje hrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah) zbralo tudi Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.13 V skladu z Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki nosecnice, dojece matere, dojencke, otroke, mladostnike in starostnike prišteva med ranljivejšo populacijo, so deležniki vproizvodnji živil dolžni nadaljevati zizvajanjem ukrepov kmetijske politike, naravnanih k povecani lokalni trajnostni oskrbi in zagotavljanju samooskrbe ter povecevanju deleža kakovostnih ekološko pridelanih živil in drugih živil iz shem kakovosti14 v skladu s predpisi zelenega javnega narocanja, podpirati oziroma spodbujati socialno podjetništvo in zadružništvo, zmanjševati administrativna bremena javnih narocil in pri javnem narocanju živil uporabiti takšna merila in zahteve, da bo hrana, ki jo uživajo naši otroci, mladostniki in ostareli, pa tudi socialno ogroženi in prikrajšane skupine prebivalcev, kakovostna, uravnotežena in zato zdrava. To pa se odraža v Zakonu o javnem narocanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) v dolocbah ki urejajo, da pri narocanju živil cena ne sme biti edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe, temvec da mora narocnik pri oddaji narocil živil ponudbe med seboj primerjati glede na kakovost in prednostno obravnavati živila v shemah kakovosti, trajnostno pridelana in predelana živila ter živila z vecjo svežino ter manjšimi okoljskimi obremenitvami pri prevozu. Med predmeti, kjer morajo zavezanci za javno narocanje spoštovati pravila zelenega javnega narocanja, sodijo po Uredbi o zelenem javnem narocanju(v nadaljnjem besedilu: uredba)15 tudi živila, ki so podrobneje opredeljena v 2. tocki Priloge 1 te uredbe16. Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za javno upravo sta v sodelovanju z resornimi ministrstvi pripravila primere okoljskih zahtev in meril, ki jih narocnik lahko vkljuci v postopek javnega narocanja, da bi dosegel cilje, ki jih za posamezni predmet javnega narocila doloca uredba. Primeri okoljskih zahtev in meril se glede na tehnološki razvoj, razmere na trgu ter zakonodajo in smernice Evropske unije in Republike Slovenije posodabljajo najmanj vsaki dve leti. Pri oddajijavnih narocil mora narocnik sicer upoštevati zlasti naslednje okoljske vidike: -energijska ucinkovitost in uporaba obnovljivih oziroma drugih alternativnih virov energije; -ucinkovita in ponovna raba vode; -ucinkovita raba virov; -preprecevanje nevarnosti za zdravje ali okolje, zlasti onesnaževanje zraka, voda in tal ter zmanjševanje biotske raznovrstnosti; -ponovna raba sekundarnih surovin in izdelkov ter preprecevanje ter zmanjševanje nastajanja odpadkov, vkljucno zaradidaljše življenjske dobe blaga in gradnje; 13 Povzeto po Elektronsko javno narocanje Republike Slovenije. Priporocila za javno narocanje živilin Priporocilaza javno narocanje živil, str. 3 14 69. clen Zakonu okmetijstvu 15 2. tocka prvega odstavka 4. clena uredbe. 16 »Živilo«pomeni snov ali izdelek, kije vpredelani, delno predelani ali nepredelani obliki namenjen za uživanje ali seutemeljeno pricakuje, da ga bo užival clovek, in snov, namenoma vgrajena v živilo med izdelavo, pripravo ali obdelavo živila, kot so sadjein zelenjava, meso in mesni izdelki, mleko in mlecniizdelki, žito in mlevski izdelki, kruh in pekovsko pecivo, pijace in drugi splošni prehrambni izdelki, vkljucno zvodo, pri cemer so izvzeti krma, žive živali, ki niso za proizvodnjo hrane, rastlinepred žetvijo, zdravila, kozmetika, tobak in tobacniizdelki, narkoticne in psihotropne snovi, alkoholne pijace ter ostanki onesnaževal. -spodbujanje uporabe proizvodov, ki se lahko veckrat uporabijo, namesto takih za enkratno uporabo, spodbujanje popravil, priprave in predelave odsluženih izdelkov in odpadkov za ponovno uporabo ter recikliranje.17 Kljucni okoljski vplivi v proizvodnji: - Evtrofikacija18, zakisljevanje19 ter škodljivi vplivi na zdravje ljudi in okolje (rastline in živali) zaradi ostankov gnojil in pesticidov v vodi, zraku, zemlji in hrani. - Negativen vpliv na zdravje delavcev v kmetijstvu zaradi napacnega ravnanja z nekaterimi pesticidi in gnojiliin njihove napacne uporabe. - Erozija tal, unicevanje gozdov in izginjanje biotske raznovrstnosti, ki jih povzrocajo neustrezne kmetijske prakse, prevecintenzivna reja živali ter intenzivne prakse ribolova in ribogojstva. - Mucenje živali zaradi premajhnega upoštevanja njihovega dobrega pocutja. - Velika poraba energije in vode pri pridelavi in predelavi hrane. - Odpadna embalaža.20 Narocniki po predpisih o javnem narocanju so pri realizaciji javnih narocil, ki se nanašajo na živila, dolžni upoštevati delež ekoloških živil in živil iz shem kakovosti, katerega višina izhaja iz predpisa, ki ureja zeleno javno narocanje.21 Narocnik, ki naroca živila, mora javno narocilo oddati tako, da se v posameznem narocilu izpolni z uredbo dolocen cilj: 1. delež ekoloških živil znaša glede na celotno predvideno kolicino živil, izraženo v kilogramih, najmanj 15 %; 2. delež živil iz shem kakovosti22 znaša glede na celotno predvideno kolicino živil, izraženo v kilogramih, najmanj 20 %.23 Ker se v clanku osredotocamo na ekoživila, ki so tudi predmet sheme kakovosti, lahko ugotovimo, da je oba cilja možno doseci tudi na nacin, da delež ekoživil v celotnem narocilu živil znaša najmanj 20%. Kot receno je razlog v tem, da so ekoživila tudi v shemi kakovosti, s tem, da bi delež ekoživil v celotnem narocilu znašal najmanj 20%, pa bi zadostili tako cilju pod tocko 1, kot tudi cilju pod tocko 2. Glede razvoja ekološkega kmetijstva v RS lahko ugotovimo, da je kljucni dokument Akcijski nacrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 (ANEK), ki vsebuje analizo stanja, SWOT analizo, predstavitev potreb, ciljev in ukrepov (70 ukrepov) po osmih prednostnih podrocjih (pridelava, predelava, prenos znanja, semenarstvo, povezovanje, ekoživila v sistemu javnega narocanja, promocija in trženje, raziskave in razvoj novih tehnologij ter ekološko kmetovanje v povezavi s podnebnimi spremembami). Po prednostnem podrocju ekoživil v javnem narocanju lahko izmed ukrepov24 izpostavimo naslednje ukrepe: -izobraževanje vodij prehrane in organizatorjev prehrane glede ekoživil in javnega narocanja, -brezplacen vpis skupin proizvajalcev ekoživil in zadrug v katalog živil za javno narocanje pri Gospodarski zbornici Slovenije, 17 Prvi odstavek 6. clena uredbe. 18 Evtrofikacija jeproces, pri katerem postanejo vodna telesa (kot sojezera, recna ustja alipocasni tokovi)prenasicena s hranili, kar povzroci prehitro rast rastlin (alg, škodljivih rastlin, morske trave …). Ko seta povecana rast rastlin ustaviin zacnejo rastline razpadati, se zmanjša vsebnost raztopljenega kisika vvodi, kar lahko povzroci smrt vodnih organizmov (kot soribe). Hranila lahko izhajajo iz razlicnih antropogenih (cloveških) virov, kot sognojila, ki seuporabljajo za polja, erozije tal, usedlin dušika iz atmosfere, izpustov iz naprav za cišcenje odplakin neobdelane komunalne odpadne vode. 19 Zakisljevanje je nabiranje presežkov žveplove in dušikove kisline v tleh, vodi in zraku zaradikislih usedlin. Te usedline so posledica antropogenih(cloveških) emisij, in sicer zlasti žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in amoniaka, ki nastajajo na primer pri uporabi živalskega gnoja in drugih sredstev za izboljšanjekakovosti tal v kmetijstvu, in industrijskih emisij. Kisle usedline negativno vplivajo na vodo, gozdove in tla. Povzrocajo odpadanje listja in slabitev dreves, prav tako lahko spremenijo pH talin vode ter sprošcajo težke kovine in druge škodljive snovi, ki zastrupljajotla in vodne organizme, poleg tega pa poškodujejo zgradbe in spomenike. 20 Živila in gostinske storitve, str 2. 21 Prvi odstavek 58.b clena Zakona okmetijstvu. 22 Sheme kakovosti so ekološki, integrirani, višja kakovost, zajamcena tradicionalna posebnost, oznacba porekla, izbrana kakovost in geografska oznacba. 23 Drugi odstavek 6. clena uredbe. 24 Akcijski nacrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027(ANEK), str. 28-29. - promocija in posodabljanje kataloga živil za javno narocanje, - vzpostavitev lokalnih modelov za pospešitev vkljucevanja slovenskih ekoživil v nabavni sistem javnih zavodov, - vzpostavitev celotnega nadzora nad porabo ekoloških živil v javnih zavodih v skladu z uredbo. Kljub bolj kot ne ustaljenemu absolutnem (3.358)25 in relativnem (5,4%) številu ekoloških kmetij v RS dandanes beležimo pomemben premik pri vkljucevanju ekoživil v javne zavode, pomembno vlogo pri tem pa odigrajo predpisi s podrocja javnega narocanja, ki dolocajo najmanjši delež ekoživil v celotni predvideni kolicini živil, ter tudi v letu 2021 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu, ki med drugim krepi nadzor nad upoštevanjem Uredbe o zelenem javnem narocanju. Kljub pozitivnim premikom v smeri, da se v javnih zavodih »favorizira« ekoživila, in da cena ni edino merilo, pa je prav v javnih zavodih še veliko neizkorišcenega potenciala za trženje ekoživil, posebej ekoživil slovenskega porekla (lokalna ekoživila). Tu pa žal še vedno zaradi pravil javnega narocanja, kjer je glavni dejavnik cena, prevladujejo uvožena ekoživila. V anketi med šolami in vrtci, ki jo je že leta 2015 opravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo ugotovljeno, da je delež ekoživil v nabavi javnih zavodov eksponentno narašcal, temu pa je sledil tudi delež ekoživil slovenskega (lokalnega) porekla, pri cemer pa je razlog sprememba uredbe v smeri povecevanja minimalnega deleža ekoživil v skupni nabavljeni kolicini živil.26 1.3. Primeri dobrih praks v tujini Nezanemarljivo dejstvo je, da evropski javni organi za blago in storitev vsako leto porabijo vec kot 1.800 milijard EUR, kar predstavlja 14– 16 % BDP. Ce nam kot družbi uspe kupno moc usmeriti k nakupu bolj zelenih proizvodov in storitev, bi to lahko pomenilo velike pozitivne okoljske ucinke, prispevek h krepitvi trga za zelene proizvode (tudi živila) in storitve ter zgled za podjetja in zasebne potrošnike (pricakovati je,da se bodo prilagodili potrebamin zahtevam trga). Na podrocju evropskega ekološkega kmetovanja bi se ti ucinki odrazili tako, da vprimeru, ce bi javni organi kupovali ekološko pridelano hrano, bi to izravnalo vplive evtrofikacije27 vec kot 3,5 milijona ljudi, nakup ekoživil v javnem sektorju pa bi odrazil v zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v vrednosti emisij 600.000 ljudi.28 V nadaljevanju se osredotocamo na primere dobrih praks v Evropi. 1.primer: Zurich, Švicarska kofederacija Nakupi ekoloških živil v vrednosti 390.000 EUR predstavlja že 5,6 % celotnega proracuna.29 2.primer: Dunaj, Avstrija Mesto Dunaj s svojimi vrtci in šolami je že leta 2001 zacel v obroke vkljucevati ekoživila. delež ekoživil v prehrani se je povecal s 40 na 50 odstotkov, v prehrani uporabljajo zgolj jajca proste reje, zmanjšujejo pa tudi število mesnih obrokov, pri cemer dajejo poudarek na kvaliteti mesa. Poleg ekoživil dajejo poudarek na regionalno (lokalno) pridelani hrani, od leta 2015 pa šolarjem tedensko zagotavljajo brezplacno ekološko pridelano sadje in zelenjavo.30 3. primer: Italija V Italiji poznajo vec kot 300 primerov zagotavljanja ekoloških malic-od zgolj ekološko pridelanega sadja in zelenjave do obrokov, ki temeljijo na 80-100% deležu ekoloških sestavin. Primer dobre prakse sta tudi mesti Ferrara in Rim. Mesto Ferara je z uvajanje ekoživil pricelo s pripravo študije izvedljivosti že davnega leta 1994, leta 2003 pa je bil delež ekoživil v obrokih pripravljenih v javnih 25 Statisticni urad RS. 26 ANEK, str 15. 27 GEMET. »Bogatenje vode z dušikovimi spojinami, zaradicesar se pospeši rast algin višjih rastlin, karpovzroci neželene motnje v ravnotežju organizmov v vodi in poslabša njenokakovost.« 28 Zbirka orodij za usposabljanje na podrocju zelenega javnega narocanja, str. 13in 15. 29 Prav tam, str. 23. 30 Delo in dom. menzah že 50%, v vrtcih pa tudi do 80%.31 Mestna obcina Rim je bila pobudnik spremembe na podrocju prehrane otrok in podpira uporabo ekoživil v prehrani že od leta 2001, tako financno, administrativno in strokovno. V rimskih šolah in vrtcih pripravljajo obroke iz ekološko pridelanih živil, projekt pod naslovom »Vse za kakovost« se izvaja že od leta 2001, danes pa je v obroke teh vzgojno-izobraževalnih ustanov vkljucenih preko 70% ekoživil. Težava, s katero so se soocali na zacetku je bila, da je bilo ekološko pridelane hrane premalo, vendar se je preskrba scasoma povecala in izboljšala. Kljucno pri tem pa je bilo spoznanje, da je za zagotavljanje dobre preskrbe potrebno tesno sodelovanje med podjetji, ki se ukvarjajo s pridelavo, predelavo in distribucijo ekološke hrane. Pomembno vlogo pri zagotavljanju kvalitete je odigral tudi ustrezen nadzor v vseh fazah zagotavljanja ekoživil (dobava hrane, skladišcenje živil, priprava, kuhanje in distribucija hrane). Mesto Rim želi otroke ozavestiti tudi glede vpliva tovrstnega prehranjevanja na okolje in ljudi, ki hrano pridelujejo.32 2 Sklepne ugotovitve Povecanje povpraševanja po ekoloških in lokalnih živilih je kljucnega pomena za povecanje ekološke pridelave hrane in uresnicenje ciljev iz ANEKa (med drugim povecati delež ekoloških kmetijskih zemljišc v obdelavi v RS do leta 2027 na 18%). Cilje pa je možno doseci tudi ob pomoci promocije trajnostne potrošnje prek odlocanja za ekološke izdelke v celotni družbi. Dandanes v negotovih svetovnih gospodarskih in politicnih razmerah vedno vec držav poudarja samooskrbo na podrocju varnosti preskrbe s hrano, zavezanci za javno narocanje pa lahko s svojimi smelimi odlocitvami bistveno pripomorejo k razvoju kmetijskega sektorja in tudi pridelavi in predelave ekoživil. RS namrec danes ni v zavidljivem položaju, saj je velika neto uvoznica hrane, zlasti sadja, žita in zelenjavi, samooskrba pa je boljša zživinorejskimi proizvodi zizjemo svinjskega mesa. Okolišcina, ki utegne trend rasti ekološke proizvodnje v letu 2022 še upocasniti ali pa celo obrniti navzdol, pa bi lahko bil dvig siceršnjih življenjskih stroškov, h kateremu pomembno prispeva tudi dvig cen prehrambenih živil, kot posledica dviga vhodnih stroškov (nafta, gnojila, semenski material ipd.). Primerjava leta 2021 s petletnim povprecjem obdobja 2016–2020 odrazi 8-odstotno rast površine ekoloških (certificiranih) kmetijskih zemljišc v uporabi. Najvecji delež celotne površine teh zemljišc so zajemali trajni travniki in pašniki (82 %). Ekološke (certificirane) površine vinogradov so se v tej primerjavi povecale za 40 %, sadovnjakov za 39 %, oljcnikov za 16 % ter njiv in vrtov za 10 %. Število ekoloških kmetijskih gospodarstev je bilo leta 2021 v primerjavi s petletnim povprecjem vecje za 3 %, število gospodarstev v preusmeritvi pa manjše za 14 %.33 Glede na ugotovljena dejstva lahko danes z vidika pomena ohranjanja in krepitve zdravja prebivalstva ter zmanjševanja negativnih vplivov na okolje pozitivno zremo v prihodnost ekološke proizvodnje živil v RS. K dodatnemu razmahu ekološke proizvodnje živil v RS pa bo poleg sistema javnega narocanja morala prispevati tudi nova Skupna kmetijska politika EU za obdobje 2023-2027, ki daje še vecji poudarek okoljski komponenti kot dosedanje skupne kmetijske politike. Prav to paje pomembno odraženo tudi v Strateškem nacrtu Skupne kmetijske politike 2023-2027, ki ga je Vlada RS potrdila 28.9.2022. Literatura in viri Literatura in spletni viri: Spletna stran Republike Slovenije. Javno narocanje (online). 2022. (citirano 9.12.2022) Dostopno na naslovu: https://www.gov.si/teme/javno-narocanje/ . 31 Evropska komisija, 2005, str. 25. 32 Povzeto po Lokalna ekološka živila v rimskih rolah in vrtcih. 33 Statisticni urad, Ekološko kmetijstvo 2021. 2nd session: Nature Conservation Slabe A., Dolenc R. A., Priporocila za zeleno javno narocanje ekoživil (online). 2011. (citirano 12.9.2022). Dostopno na naslovu: www.solskiekovrt.si/wp-content/uploads/2021/12/Priporocila­ za-zeleno-javno-narocanje-ekozivil-2011.pdf Ministrtsvo za kmetijstvo, gozdratsvo in prehrano v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo. Priporocila za javno narocanje živil (online). November 2011. (citirano 23.9.2022) Dostopno na naslovu: https://ejn.gov.si/sistem/smernice-in-priporocila.html#c4 Republika Slovenija, Elektronsko javno narocanje Republike Slovenije. Smernice in priporocila. Priporocila za javno narocanje živil (online). (citirano 23.9.2022). Dostopno na naslovu: https://ejn.gov.si/sistem/smernice-in-priporocila.html#c4 Živila in gostinske storitve. Primeri okoljskih zahtev in meril (online). Avgust 2021. (citirano 25.9.2022) Dostopno na naslovu: https://www.gov.si/teme/zeleno-javno-narocanje/ Akcijski nacrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 (ANEK) (online). December 2021. (citirano 26.9.2022). Dostopno na naslovu: https://skp.si/download/akcijski-nacrt-za-razvoj­ ekoloskega-kmetijstva?ind=1640338092652&filename=ANEK-akcijski-nacrt-za-ekolosko­ kmetovanje.pdf&wpdmdl=9385&refresh=61dcc0fcd16331641857276 Statisticni urad RS. Kmetijska https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/11/58 gospodarstva in popis kmetijstva. Statisticni urad RS. Objave s podrocja kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. https://pxweb.stat.si/sistat/sl/Podrocja/Index/85/kmetijstvo-gozdarstvo-in-ribistvo Statisticni urad RS. Ekološko kmetijstvo 2021 (online). (cititano 28.9.2022). Dostopno na: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10464 Evropska komisija. Zbirka orodij za usposabljanje na podrocju zelenega javnega narocanja (online). (citirano 27.9.2022). Dostopno na naslovu: https://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/toolkit/gpp_introduction_sl.pdf General Multilingual Environmental Thesaurus (GEMET). (online). (citirano 27.9.2022). Dostopno na naslovu: https://www.eionet.europa.eu/gemet/sl/concept/3007 ) Delo in dom (online). 16.2.2019. (citirano 27.9.2022). Dostopno na: https://deloindom.delo.si/vrt-in­ zivali/eko-koticek/v-dunajskih-solah-in-vrtcih-vsaj-polovica-ekoloskih-zivil Evropska komisija. (2005). (citirano 28.9.2022). Kupujte zeleno! Prirocnik o ekološkem-okolju prijaznem-javnem narocanju, Luxembrug: Urad za uradne publikacije Evropske skupnosti Republika Slovenija, Urad Vlade Rs za komuniciranje,Slovenija znižuje Co2. Lokalna ekološka živila v rimskih rolah in vrtcih (online). 12.april 2012. (citirano 28.9.2022). Dostopno na: http://www.arhiv.slovenija-co2.si/index.php/dobre-prakse/trajnostni-razvoj-podeelja/dobre-prakse­ 2012/32.html Pravni viri: Zakon o javnem narocanju, Uradni list RS, št. 91/15, 14/18,121/21, 10/22,74/22 – odl. US in 100/22– ZNUZSZS; Uredba o zelenemjavnem narocanju (Uradni list RS, št. 51/17, 64/19 in 121/21); Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21 in 44/22); 2nd session: Nature Conservation Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (Uradni list RS, št. 58/15). 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Presoja elektroenergetskih vizionarskih tehnologij skozi kljucnekriterije Robert Šifrer Šolski center Kranj, Slovenija, robert.sifrer@sckr.si Izvlecek Z metodo analize sem poiskal informacije in dejstva, z metodo primerjanja sem jih pretvoril v rezultate. Z metodo sinteze in opisa pa sem povzel kljucne stvari. Vsako paradno tehnologijo sem pregledal skozi kljucne kriterije. Z ucinkovito rabo energije dobro napredujemo. V transformatorjih uporabljamo biorazgradljivo izolativno tekocino. Problematicno je pridobivanje redkih zemelj, ki so sestavine trajnih magnetov pri sinhronskih motorjih. Problematicen je odlicni izolativni plin žveplov heksaflorid, ki ga zamenjujejo s stisnjenim zrakom v stikalnih celicah in stikališcih zaradi toplogrednosti. Kemicne baterije so drage, težke in imajo kratko življenjsko dobo, poleg tega pa je pridobivanje litija in ostalih sestavin okoljsko sporno. Tudi gradnja velik crpalnih elektrarn je velik poseg v okolje. Za soncne in vetrne elektrarne porabimo ogromno materiala za gradnjo in veliko plinskih elektrarn in plina glede na kolicino pridobljene energije. Vedno bolj se kaže, da je energijski preobrat utopija. V Aziji se gradi ogromno premogovih in jedrskih elektrarn, ki so edini garant za stabilnost elektroenergetskega omrežja. Evropi grozijo elektricni mrki zaradi zapiranja premogovih TE in JE in narašcanja števila vetrnih in soncnih elektrarn. Toplotne crpalke, hermeticni transformatorji in optimizatorji so pozitivni v vseh kriterijih. Sinhronski motorji, Li-ionske baterije, SF6 so okoljsko neprimerni. VE in SE so vvec vidikih neprimerne in nesmiselne. SŽ morajo graditi 25 kV omrežje. Kljucne besede: SF6, elektricni motor, hermeticni transformator, energijski preobrat, toplotna crpalka Judgment Of Electrical Energy Visionary Technologies Through Key Criteria Abstract I searched for information and facts using the analysis method, and converted them into results using the comparison method. Using the method of synthesis and description, however, I summarized the key points. I reviewed each flagship technology through key criteria. We are making good progress with the efficient use of energy, as the efficiencies of electric motors. Biodegradable insulating liquid is used in transformers. Obtaining rare earths, which are components of permanent magnets in synchronous motors, is problematic. The problem is the excellent insulating gas sulfur hexafluoride, which is mistaken for compressed air in switch cells and switchgear due to its greenhouse effect. Chemical batteries are expensive, heavy and have a short lifespan, and the extraction of lithium and other components is environmentally controversial. The construction of large pumping stations is also a major intervention in the environment. We use a lot of construction material for solar and wind power plants, and a lot of gas power plants and gas based on the amount of energy produced. It seems 2nd session: Nature Conservation more and more that the energy revolution is a utopia. A huge number of coal and nuclear power plants are being built in Asia, which are the only guarantee for the stability of the power grid. Europe is threatened by electric eclipses due to the closure of coal-fired thermal power plants and nuclear power plants and the increase in the number of wind and solar power plants. Heat pumps, hermetic transformers and optimizers are positive in all criteria. Synchronous motors, Li-ion batteries, SF6 are environmentally unsuitable. WPP and SPP are inappropriate and meaningless in several aspects. SŽ must build a 25 kV network. Key words: SF6, electric motor, hermetic transformer, energy transition, heat pum 2nd session: Nature Conservation 1 Uvod V elektroenergetiki je potrebno poiskati pri popularnih paradnih konjih energetike tudi ovire in slabosti, ki idealne zgodbe naredijo bolj realne, hkrati pa tudi prednosti le-teh, in sicer predvsem v zadnjih letih. Pogledali smo inštalacijo soncnih elektrarn, optimizatorje, inštalacijo toplotnih crpalk, jedrsko elektrarno, slovenske železnice, elektricni avto, elektricne motorje, zamenjavo SF6 plina, hermeticni transformator. Energetski preobrat je danes vseprisoten v Evropi, hkrati pa se elektroenergetiki bojijo elektricnih mrkov bolj kot kadarkoli prej. Z mrki bi se ustavilo gospodarstvo in civilizacija. Želja je, da se cim vec elektrike proizvede z obnovljivimi, cistimi viri elektrike, hkrati pa je želja tudi, da na porabniški strani naše elektricne naprave delujejo cim bolj ucinkovito, tj. z najvecjimi možnimi izkoristki, in da imata prenosno in distribucijsko omrežje cim manj izgub. Poleg proizvodnje, porabe, prenosa in razdeljevanja energije pa se dela veliko na razvoju shranjevanja elektricne energije. Megahranilniki so zelo dragi, a cene tudi padajo. V preteklosti smo poznali samo crpalne hidroelektrarne in plinske TE, kjer je energija akumulirana v plinu, ki je v plinohramih. Sedaj pa poteka velik razvoj na kemicnih megahranilnikih, kot je litij-ionska baterija. Te baterije so primerne za shrambo od nekaj minut do ur, ne pa za pol leta, da bi lahko uporabili navezo s soncnimi elektrarnami za sezonsko hrambo elektrike iz poletja do zime. »Cena energije raste« (Cernelc, 2022,1). »Smernici EU sta zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije in zmanjšanje energetske revšcine med državljani« (Jug Jerše, 2022,1). »Investitorji so zmanjšali vlaganja v termoelektrarne in fosilna goriva za 10 % in povecali investicije v nezanesljive OVE za 13 %« (Corak, 2022,1). V svetu poteka energetska tranzicija na podrocju prometa, kjer bencinske in dizelske motorje zamenjuje elektricni motor zvisokim izkoristkom (95 %) Druga energetska tranzicija pa poteka na podrocju ogrevanja in hlajenja, kjer sedanjo tehnologijo peci zamenjujejo toplotne crpalke, ki za isto kolicino toplote porabijo štirikrat manj vhodne energije, ki je elektrika. Zato se bo »poraba primarne energije zmanjšala za 27 %«(Paravan, 2022,1), ker imajo elektricni motorji in toplotne crpalke veliko boljše izkoristke kot sedanja tehnologija. »Poraba elektrike se bo do leta 2050 vsaj podvojila, prav tako vgradnja toplotnih crpalk.« (Paravan, 2022,1). Danes elektrika predstavlja 20 % delež porabljene energije, transport 40 % delež v obliki nafte, za ogrevanje in hlajenje porabimo 40 % energije (pretežno mazut, les in zemeljski plin, torej sama fosilna goriva). Za elektrifikacijo prometa bo Slovenija letno rabila 2 TWh elektricne energije, za ogrevanje in hlajenje s toplotnimi crpalkami pa 3 TWh. Zapiranje TEŠ bo naredilo izpad 5 TWh. Noviblok JE Krško pa bo doprinašal 9 TWh. Vetrne elektrarne so nezanesljiv vir elektricne energije, zato ob sebi potrebujejo velike megahranilnike (npr. crpalne HE) ali pa velike plinske termoelektrarne, ki morajo pokriti vso elektricno energijo, ko veter slabše ali nic ne piha. Zemeljski plin je fosilno gorivo in Evropa je monopolno vezana z njim na Rusijo, kar je zelo slabo. Sicer pa v Sloveniji nimamo dovolj vetra, da bi vetrne elektrarne zamenjale vse ostale fosilne elektrarne, imamo pa kar nekaj zanimivih podrocij, kjer je dobro, da postavijo VE. Vodne elektrarne so najvecji obnovljiv vir v Sloveniji. Pravkar je DPRS ustavilo ponovno gradnjo HE Mokrice na spodnji Savi. Gradnja že 4 leta zaostaja za nacrti. Glavni vzrok je okoljevarstveni, saj jezovi spremenijo ekosistem reke in vecina ribjih poti ne deluje ali deluje slabo. Trend v Evropi je, da stare hidroelektrarne zapirajo in jezove na rekah rušijo, ker so prevelik poseg v okolje in popolnoma spremenijo ekosistem reke v jezero. (Slameršek, 2022,1). Termoelektrarna Šoštanj (6. blok) je že mesec in pol ustavljena in tik pred zaprtjem (letno proizvede 5 TWh elektrike). Vlada je 13.januarja 2022 sprejela sklep, da se TEŠ leta 2033 dokocno ustavi. Izgube TE se vecajo zaradi visoke cene premoga (lignita), narašcajoce cene CO2 kuponov in prednostnega dispeciranja, ki TE ugaša takrat, ko proizvajajo SE in VE elektriko. Hkrati je lignita vedno manj. Je tudi najvecja onesnaževalna elektrarna s CO2, CO, NOx, SO2 in s prašnimi delci v zraku (PPM 2,5 in 10)ter z veliko kolicino rahlo radioaktivnega pepela (nekaj ton dnevno). 2nd session: Nature Conservation Dogajajo se pozitivni premiki pri zamenjavi elektricnih strojev s slabšimi izkoristki s stroji, ki imajo visoke izkoristke. To je naredila industrija, pocasi tudi gospodinjstva menjajo hladilnike, pralne stroje in druge elektricne aparate z boljšim razredom URE. Zamenjujemo tudi klasicne distribucijske transformatorje s hermeticnimi. Edino Slovenske železnice povzrocajo velike izgube zaradi prenizke napetosti omrežja. Tudi novi kvalitetnejši materiali (Midel, omreženi polietilen, silikon, zrak, vakum) zamenjujejo okolju sporne materiale (PVC, transformatorsko olje, SF6,). Prihranek elektrike (URE) je tudi prispevek k manjši onesnaženosti okolja. 1.1 Hipoteza Kljucne kriterije sem razdelil v 3 skupine: inženirske ali elektroenergetske, okoljske in naravovarstvene ter v ekonomske ali gospodarne. V prispevku želim dokazati, ali imajo številne popularne elektroenergetske ideje in tehnologije (paradni konji elektroenergetike), na katere se danes mocno stavi, tudi res smisel in samo dobre lastnosti? Ali nimajo nekatere vecje slabosti, o katerih se zelo malo govori. Nekatere med njimi imajo tudi elektroenergetske, ekonomske ali tudi okoljevarstvene slabosti. Za vsako od popularnih tehnologij moram dokazati, ali je primerna ali neprimerna za razvijanje in vgradnjo v ESS v prihodnosti. Marsikatera je zaradi politike in populizma vprašljiva. 1.2 Metode Uporabil sem opisno, primerjalno in analiticno metodo ter metodo sinteze. 2 Energetski preobrat, glavna filozofija energetike in civilizacije zadnjih 30 let Pred desetletji sta Nemcija in kasneje EU želeli z velikimi vlaganji v zamenjavo elektrarn na fosilna goriva z OVE zmanjšati veliko onesnaženje, velike stroške goriv in kasneje tudi izpušcanje velikih kolicin CO2 v ozracje. Ceprav so se soncne in vetrne elektrarne mocno pocenile, še vedno nimamo rešitve za cas, ko te elektrarne ne delajo ali zelo slabo delajo (oblaki, noc, zima, ni vetra). Poraba zemeljskega plina (fosilni vir), tj. kot nadomestnega vira obnovljivim virom, se je mocno povecala, ker plin pokriva manko elektrike iz VE in SE. SE in VE so energijsko majhne, nezanesljive in proizvajajo zelo malo ur elektrike. Narediti je treba veliko crpalnih HE (okrog 100), ki bodo hranile letno energijo za zimsko porabo in vložiti v nizkonapetostna omrežja velike investicije (velikost škode v obeh svetovnih vojnah) pa je neumno. V sedanji ruski krizi Nemcija spet odpira premogove TE in JE, da bi se izognila nakupu ruskega plina. Energijski preobrat se kaže vedno bolj kot zabloda, slepa ulica in zapravljanje 650 milijard € za raziskave in investicije, saj bi s tem denarjem danes Nemcija imela popolno neodvisnost oskrbe z elektriko iz jedrskih elektrarn, prebivalci Nemcije pa ne bi že desetletja placevali nekajkrat višjih racunov za elektriko. 3 Vetrne elektrarne Vetrne elektrarne zelo obremenijo okolje, ko se gradijo. Zanje porabimo veliko armiranega betona za gradnjo temeljev (230 m3 ali 230 ton na vetrnico) in narediti je treba široke in utrjene ceste do gorskih grebenov za prevoz dolgih elis in stebrov. Hkrati prva podiranja 20 let starih VE že kažejo, da se elis in stebrov iz umetnih mas (epoksi, steklena vlakna) ne da reciklirati, ampak enostavno skopljejo veliko deponijo in v njej te odpadke zasujejo. Dodatna slabost VE je možen iztok nekaj sto litrov olja iz agregata in transformatorja, kar lahko unici podtalnico. Slika1: Dnevna proizvodnja elektrike iz 0,8 MW VE (Ye Huang, 2018,1) Najvecja slabost VE pa je elektroenergetska: so nestabilen vir energije, ki dela s spreminjajoco se mocjo. Letno naredi med 2.000 in 4.000 obratovalnih ur, kar pomeni, da v primerjavi s premogovo TE ali z JE daje 4x do 2x manj energije. Ce VE sklene npr. pogodbo o oddaji konstantne 0,8 MW (slika 1) moci za en dan, to pomeni, da vse razlike, ko VE daje manj od 0,8 MW, mora pokriti plinska TE. Življenjska doba VE je zelo kratka, 20 let. Poleg tega, da porabimo mnogo vec prostora za instalacijo elektrarne na proizvedeno energijo, pa porabimo tudi mnogo vec surovin in energije za izdelavo VE v primerjavi z JE. Slika2: »Recikliranje« VE, zakopavanje elis in stebrov VE v deponije (vir Bloomberg, 2020,1) Soncne elektrarne (SE) 4.1. »Samooskrbne« soncne elektrarne Že ideja, da bodo soncne elektrarne (fotovoltaika) zamenjava za vse stare elektrarne od premogovih TE do JE je utopicna. Prvic ob isti inštalirani moci (danes je instalirano okrog 400 MW v Sloveniji) dajejo 10x manj energije, potrebujemo zelo veliko površine, zelo drage elektricne baterije za zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema in ne moremo biti sezonsko samooskrbni, saj baterije ne morejo poletnih viškov prenesti na cas velikih zimskih primanjkljajev elektricne energije. Soncne elektrarne imajo majhno število obratovalnih ur (1.000 ur) letno in še vedno zelo majhne izkoristke, 20%. Pri »samooskrbnih« soncnih elektrarnah je problem v povecanju elektricnih pretokov v omrežju, posledicno narašcata napetost in izgubne moci. Zato je potrebno vložiti velika sredstva, 2,2 milijard € v Sloveniji po blagi razlicici, da se ta nizkonapetostna omrežja okrepi in jim omogoca krmiljenje in regulacijo, da postanejo pametna NN omrežja. Danes ob velikem pospešku gradnje samooskrbnih soncnih elektrarn že številni investitorji ne dobijo elektrosoglasja elektricnega distributerja in tako ne morejo postaviti soncne elektrarne na streho svoje hiše zaradi šibkosti NN omrežij. Tako moramo investiciji v soncne elektrarne dodati veliko investicijo v baterije in veliko investicijo v pametna omrežja, kar skupaj pride precej dražje kot gradnja JE. Življenjska doba SE je zelo kratka, 20 do 30 let. Poleg mnogo vec prostora za instalacijo elektrarne na proizvedeno energijo pa porabimo tudi mnogo vec surovin in energije za izdelavo SE v primerjavi zJE. 4.2. Prednostno dispeciranje Za vecje SE velja, da jih mora operater prednostno vkljucevati v omrežje. To pomeni, da takrat ko ne dajejo elektrike, mi pa elektriko rabimo, da takrat vskoci v omrežje plinska TE ali premogova TE. Slednje so zato manj uporabljene in cena njihove elektrike je zato višja. 4.3. Optimizatorji Zadnja tri leta proizvajalci SE vgrajujejo na hrbtni strani soncnih modulov elektronsko napravo, ki spada v družino presmernikov, torej DC/DC pretvornikov. Imenuje se optimizator, saj je njegova glavna naloga, da optimizira moc soncnega modula (osencen, kot vpada svetlobe, naklon, drug tip) na razsmerniku. S tem malce izboljša izkoristek celotne SE. Druga prednost optimizatorja je, da ob izklopu elektrarne iz omrežja zmanjša napetost na izhodu modula iz dobrih 100 V na 1 V, s cimer varuje delavce med vzdrževalnimi deli na strehi. Tretja velika prednost pa je, da vprimeru požara spet zmanjša izhodnonapetost na 1 V in na ta nacin manj spodbuja požar in varuje gasilce pred elektricnim udarom. Slika 3: Optimizator SolarEdge P370 (vir AMP Solar, 2022, 1) Slika 4: Aplikacija na telefonu, ki spremlja proizvodnjo samooskrbne soncne elektrarne (lastni vir) Slovenske železnice in ucinkovita raba energije (URE) Železnice so že 100 let elektricne, le malo lokomotiv je še na dizel. Železnice so eden najcenejših transportov in tudi avtomobili zacenjajo transformacijo na elektricno energijo. Glavni dve prednosti elektricnih železnic sta visoki izkoristki elektricnih motorjev (90 %) in koristno zaviranje lokomotive, kjer kineticno energijo vlaka elektricni stroj sedaj v funkciji generatorja vraca v elektricno omrežje. Temu sledi sicer škodljiv porast napetosti v elektricnem omrežju. Glavna slabost slovenskih železnic pa je, da izvirajo iz casa Mussolinija in imajo napetostni nivo samo 3.000 V DC. To pa pomeni, da bo lokomotiva s 6,3 MW mocjo v kriticnih trenutkih vlekla tok velikosti 2.000 A, ki bo povzrocal velike padce napetosti na omrežju predvsem pa velike joulske izgube, ki so kvadrat toka in velikosti nekaj MW. Morda so slovenske železnice eden najvecjih generatorjev nepotrebnih izgub v Sloveniji. Ce bi investirali v gradnjo evropskega tipa omrežja 25 kV AC, bi se tok zmanjšal za 8x, izgube na bakrenih vodih pa 64x. Medtem je vecina slovenske industrije zelo uspešno opravila povecanje ucinkovite rabe energije (URE). Manj porabljene energije pomeni tudi manj onesnaževanja. Hermeticni transformatorji in URE v distribucijskih transformatorskih postajah V skladu z uredbo EU 548/2014 se danes proizvajajo varcnejši distribucijski transformatorji. Njihova glavna prednost je, da so hermeticno zaprti, zato ne potrebujejo vzdrževanja (olja). Življenjsko dobo imajo zato daljšo od 40 let. Transformatorsko olje je ekološko razgradljiva tekocina Midel. Slika 5 prikazuje tabelo z vrednostmi izgub v železu, v praznem teku transformatorja Po in izgube v bakru oz. v preizkusu kratkega stika transformatorja Pk v kW. Prvi stolpec so nazivne moci transformatorja v kVA. Tabela prikazuje kar velike prihranke elektricne energije sploh, ce upoštevamo, da transformatorji ves dan (stalno) porabljajo elektriko za razliko od vecine motorjev. Slika 5: Izgube praznega teka in kratkosticneizgube transformatorjev (Bogataj, 2021,22) Elektrifikacija prometa, elektricni motorji in URE Elektricni avtomobili so danes dragi, ceprav jih kupujejo tudi financniki, ki so izracunali, da se jim e-avto skupaj s ceno elektrike že bolj splaca kot klasicni avto z gorivom. Prednosti e-avta so visoki izkoristki elektricnega motorja, visok navor, možnost koristnega zaviranja (vracanja energije v akumulator). Izkoristki e-motorjev so okrog 90 % in 95 % (bencinar in dizel imata ogreta med 20 in 30 % izkoristek). Slika 6: Izkoristek elektricnih motorjev glede na moc motorja (Izkoristkielektricnih motorjev, 2022, 1) Okrog 10 % izgube ima še krmilnik motorja in prav toliko litij ionske baterije. Baterije so poleg visoke cene in teže ter kratke življenjske dobe (10.000 ciklov polnjenja, 10 let) tudi najvecja slabost. Prednost je tudi polnjenje na fotovoltaicnih polnilnicah. Ce seza pogon uporabljajo trifazni asinhronski motorji, le ti niso ekološko sporni, a imajo izkoristek okrog 90 %. Ce pa za pogon uporabljamo trifazne sinhronske motorje (najvecji izkoristek in navor), pa na njihovih rotorjih moramo lepiti trajne magnete. Ti pa so zelo ekološko sporni pri cišcenju rude med pridobivanjem elementov redkih zemelj in jih zaenkrat pridobiva samo Kitajska, ki nima ekoloških standardov. Najboljši elektromotorji glede URE so danes razreda IE4. 8 Toplogredni izolativni plin SF6 Izolativni plin žveplov heksaflorid je izumila evropska kemicna industrija in je poleg omreženega polietilena in silikona paradni konj med izolatorji. Ima same dobre lastnosti poleg velike izolativnosti in elektricne prebojne trdnosti, le toplogredni plin je in »23.500-krat bolj škodljiv kot CO2. EU ga je leta 2014 prepovedala. Pri reciklaži naprav so strogi ukrepi«. (vir Pet razlogov za prehod srednjenapetostnih stikalnih naprav SF6 na cist zrak, 2021) Uporablja se 1. za plinsko izolirana visokonapetostna stikališca v razdelilnih transformatorskih postajah (GIS), 2. za odklopnike, 3. za stikalne celice v srednjenapetostnih stikališcih ter 4. za plinsko izolirane kable (GIL). Zadnja leta znanstveniki mrzlicno išcejo njegov nadomestek. Zaenkrat so našli stisnjen zrak, ki pa ima slabšeizolativne lastnostiin naprave so precej, precejdražje. Toplogredni izolativni plin SF6 9 Elektrifikacija ogrevanja in hlajenja, toplotne crpalke (TC) Toplotne crpalke so paradni konj zamenjave fosilnih peci z elektrifikacijo ogrevanja. TC s pomocjo elektrike in uparjanja hladilnega sredstva vlece toploto iz okolice (zrak, voda, zemlja, vrtina geosonde) in jo pripelje v objekt. Primerna je za ogrevanje objekta, ohlajanje objekta in ogrevanje sanitarne vode. Prednost je, da zmanjšamo porabo primarne energije za ogrevanje in hlajenje okrog 3x. Za grelno število je 3,7, znacilno za kvalitetno TC, pomeni, da TC za svoje delovanje (kompresor, elektricni motor) porabi 1 kWh elektrike, iz okolice pa pripelje v hišo toploto 3,7 kWh. Meritve so po standardu narejene za 2 stopnji zunanjega zraka (A2W35), ko se ogrevalna voda v centralno kurjavo segreje na 35 stopinj (primer 7,2 kW toplotne moci in poraba elektrike 1,96 kW na sliki 7). Slika 7: Uparjalnik TC ZVR Kronoterm, 7 kW in nalepka s podatki TC (lasten vir) Slabost TC je, da obremenjujejo mocno s padci napetosti nizkonapetostno omrežje. Drugo slabost imajo TC zrak – voda (katerih je v Sloveniji najvec, približno 90 %) v najbolj hladnih desetih dneh leta, ko temperatura ozracja pade pod – 7 stopinj celzija, ko ne zmorejo delati in se vklopijo nekajkrat mocnejši nadomestni grelci, ki povzrocijo nekajkrat vecje tokove, to pa lahko povzroci preobremenitev in razpad omrežja ob upoštevanju, da je na transformatorju vec takih TC. So tudi 2nd session: Nature Conservation pomisleki, katera elektrarna bo delala samo pozimi, da bo napajala v Sloveniji 3 TWh elektrike za ogrevanje s pomocjo TC. 10 Zakljucek Kljucne kriterije sem razdelil v 3 skupine: inženirske ali elektroenergetske, okoljske in naravovarstvene ter v ekonomske ali gospodarne. Hipoteza je bila, ali so vse popularne tehnologije tudi dobre in smiselne? Z ucinkovito rabo energije lepo napredujemo, saj izkoristki elektricnih motorjev, naprav in transformatorjev še rastejo. V transformatorjih uporabljamo biorazgradljivo izolativno tekocino namesto klasicnega olja. Hermeticni transformatorjiin Midelso potrdili hipotezo o odlicni tehnologiji. Problematicno je pridobivanje redkih zemelj, ki so sestavine trajnih magnetov pri sinhronskih motorjih. Hipoteza je potrjena, da so e-avti in e-ogrevanje s TC odlicna in primerna rešitev. Pri e-avtih so problematicne samo Li-ionske baterije. Pricakujemo napredek v razvoju kemicnih baterij v smeri nizkih cen, nizke teže, vecje energijske gostote, bolj ekološke pridelave in daljšeživljenjske dobe. Tudi elektrifikacija ogrevanja in hlajenja stavb s toplotnimi crpalkami potrjuje hipotezo o odlicni tehnologiji, saj se bo nadaljevala, kajti pri tem prihranimo 75 % primarne energije. So pa za nizkonapetostno omrežje problematicne samo TC zrak – voda v tistih najbolj ledenih dneh zime, ko se zaradi vklopa grelcev lahko preobremeni in izpade elektricno omrežje. Elektricni vlaki in elektricni avtomobili imajo prihodnost, saj za transport porabimo 3x manj energije. Hipoteza o Slovenskih železnicah je padla, saj so zaradi prenizke napetosti omrežja velik izgubar energije. Nujno je potrebno dvigniti napetost na 25 kV, da bo to postala odlicna tehnologija. Za soncne in vetrne elektrarne porabimo ogromno materiala za gradnjo in veliko plinskih elektrarn glede na kolicino pridobljene energije. In veliko plina, ki bo nadomestil neaktivni cas OVE. Verjetno se bodo z isto rastjo še gradile. Hipoteza pri obeh pade, saj sta slabi tehnologiji: »danes je zelena tehnologija crna«. Gradnja pretocnih elektrarn se bo verjetno ustavila zaradi protestov zajezitve rek. Namesto umazanih premogovih TE bomo gradili vec cistejših JE. Ne bodo pa kemicne baterije sezonski hranilnik elektrike iz soncnih elektrarn. Tudi gradnja velikih crpalnih elektrarn je velik poseg v okolje, a jih bomo še gradili, ker jih rabimo glede na porast obnovljivih virov. Zaradi tega problema pade hipoteza o primernosti VE in SE tudi zato, ker nimamo možnosti graditi megahranilnike. Vedno bolj se kaže, da je energijski preobrat iluzija in utopija. V Aziji se gradi ogromno premogovih in jedrskih elektrarn, ki so edini garant za stabilnost elektroenergetskega omrežja. Evropi grozijo elektricni mrki zaradi zapiranja premogovih TE in JE in narašcanja števila vetrnih in soncnih elektrarn. Problematicen je odlicni izolativni plin žveplov heksaflorid, ki ga zamenjujejo s stisnjenim zrakom v stikalnih celicah in stikališcih zaradi toplogrednosti. Zato hipoteza o SF6 pade. Je neprimeren plin. Zelo sem radoveden, kam bodo slabe tehnologije pripeljale: v redukcije, v vecjo onesnaževanje ali se bodo našle nove tehnologije in odkritja? Literatura in viri Cernelc Koprivnikar Mojca, clanek Braneta Janjica Energetika in okolje 22, 26.5.2022 v reviji Naš Stik, 17.8. 2022 dostopno na spletu https://www.nas-stik.si/novice/podrobnosti-novice/energetika-in­ okolje-22-3 Jug Jerše Jerneja, clanek Braneta Janjica Energetika in okolje 22, 26.5.2022 v reviji Naš Stik, 17.8. 2022 dostopno na spletu https://www.nas-stik.si/novice/podrobnosti-novice/energetika-in-okolje-22-3 2nd session: Nature Conservation Corak Tomislav, clanek Braneta Janjica Energetika in okolje 22, 26.5.2022 v reviji Naš Stik, 17.8. 2022 dostopno na spletu https://www.nas-stik.si/novice/podrobnosti-novice/energetika-in-okolje-22-3 Paravan Dejan, clanek Braneta Janjica Energetika in okolje 22, 26.5.2022 v reviji Naš Stik, 17.8. 2022 dostopno na spletu https://www.nas-stik.si/novice/podrobnosti-novice/energetika-in-okolje-22-3 Slameršek Andreja, Intervju v reviji Onaplus, 17.8.2022, dostopno na https://onaplus.delo.si/andreja­ slamersek-potrosnistvo-kot-ga-poznamo-danes-na-dolgi-rok-ni-vzdrzno Ye Huang, Integracija elektricnega megahranilnika na komprimiran zrak z VE v elektricnem omrežju, 2018, (16.8.2022), dostopno na https://www.researchgate.net/figure/The-daily-output-of-a-wind­ turbine-in-Ireland_fig1_328620352 Dejstva o vetrnih elektrarnah, (16.8.2022) dostopno na https://www.wind-energy-the­ facts.org/understanding-variable-output-characteristics-of-wind-power-variability-and­ predictability.html Bloomberg, 05.02.2022, (16.8.2022) dostopno na https://www.bloomberg.com/news/features/2020­ 02-05/wind-turbine-blades-can-t-be-recycled-so-they-re-piling-up-in-landfills AMP Solar, 2022, (16.8.2022), dostopno na https://www.amp-solar.com/p370-optimizator Pet razlogov za prehod srednjenapetostnih stikalnih naprav SF6 na cist zrak, clanek v reviji Finance, 15.7.2021, (22.08.2022) dostopno na https://www.finance.si/8977652/5-razlogov-za-prehod­ srednjenapetostnih-stikalnih-naprav-s-SF6-na-cisti-zrak Izkoristki elektricnih motorjev IE po moci motorjev, dostopno 1.5.2022 na spletni strani https://www.electrical4u.net/basic-accessories/what-is-eff1-eff2-eff3-ie1-ie2-ie3-ie4-ie5-efficiency-class/ Koda QR in nova energijska nalepka, dostopno 1.5.2022 na spletni strani https://ec.europa.eu/info/energy-climate-change-environment/standards-tools-and-labels/products­ labelling-rules-and-requirements/energy-label-and-ecodesign/product-database/qr-code-new-energy­ label_sl My Solar Edge, Prikaz proizvodnje elektrike SE Šifrer, aplikacija na telefonu, 2022 Bogataj Ambrož, Hermeticni sodobni transformatorji, uvodno predavanje na ŠCKranj, 2021 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Presoja NEK2b skozi kljucne kriterije Robert Šifrer Šolski center Kranj, Slovenija, robert.sifrer@sckr.si Izvlecek Smo v dobi elektrifikacije prometa, ogrevanja in hlajenja, s cimer bomo znižali porabo primarne energije za 27%, hkrati pa bomo povecali porabo elektrike iz zdajšnjih 20% vsaj za dvakrat do leta 2050. TEŠ je tik pred zaprtjem. Že danes Slovenija uvaža 20% elektrike, tako da je eden glavnih kriterijev cas: mudi se nam. Z metodo analize sem po razlicnih kriterijih pridobil kljucne podatke. Z metodo primerjave med elektrarnami pa rezultate. Obnovljivi viri: soncne, vetrne, vodne elektrarne imajo malo energije in povzrocajo nestabilen EES in dodatne velike stroške zaradi gradnje megahranilnikov elektrike in predelave NN omrežij na pametna omrežja in sicer 2,2 milijardi € v Sloveniji. JE sem analiziral in primerjal po elektroenergetskih, ekonomskih, okoljevarstvenih in socioloških kriterijih glede na ostale elektrarne, predvsem tiste iz obnovljivih virov, ki bodo mocno rastle. Najpomembnejši kriterij je stabilnost EES, ki jo JE nudi. Od okoljevarstvenih je malo odpadkov, majhna poraba goriva, nic CO2, mala poraba surovin,energije in prostora pri gradnji. Najhujši dve slabosti sta radioaktivnost in primer jedrske nesrece. Za ta primer so JE zadnjih 30 let zelo izpopolnjene z varnostnimi ukrepi in redundanco zašcit. V programu je izdelava skladišca jedrskih odpadkov. Dokazal sem hipotezo, da je nujna cimprejšnja gradnja NEK2b, najboljša od vseh elektrarn. Kljucne besede: Jedrska elektrarna, stabilnost EES, brezogljicnost, LCOE The NPP2b Krško through basic criteria Abstract We are in the era of electrification of transport and heating and cooling, which will reduce the consumption of primary energy by 27%, and at the same time we will increase the consumption of electricity from the current 20% by at least twice by 2050. At the same time, we are closing coal-fired TPP, due to carbon-free. Slovenia imports 20% of electricity Using the method of analysis, I obtained key data according to various criteria. Using the method of comparison between power plants, the results. Renewable resources: solar, wind, and water power stations have little energy and cause an unstable EES and additional large costs due to the construction of energy storage systems and conversion of LV networks to smart networks. I analyzed and compared NPP according to electric power, economic, environmental and sociological criteria with respect to other power plants, especially those from renewable sources, which will grow strongly. The most important criterion is the stability of the EES, which JE offers. Environmentally friendly, there is little waste, low fuel consumption, zero CO2.The two worst criteria are radioactivity and the case of a nuclear accident. For this example, NPPs have been very sophisticated for the last 30 years with safety measures and redundancy of protections. The program includes the construction of a nuclear waste storage facility. I proved the hypothesis that the construction of NEK2b is the best of all power plants. 2nd session: Nature Conservation Key words: Nuclear power plant (NPP), EES stability, carbon-free, LCOE Uvod Cena energije raste (Cernelc v Janjic, 2022,1). Smernici EU sta zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije in zmanjšanje energetske revšcine med državljani (Jug Jerše v Janjic, 2022,1). Investitorji so zmanjšali vlaganja v termoelektrarne in fosilna goriva za 10% in povecali investicije v nezanesljive OVE za 13 %. V svetu poteka energetska tranzicija na podrocju prometa, kjer bencinske in dizelske motorje zamenjuje elektricni motor z visokim izkoristkom (95%) Druga energetska tranzicija pa poteka na podrocju ogrevanja in hlajenja, kjer sedanjo tehnologijo peci zamenjujejo toplotne crpalke, ki za isto kolicino toplote porabijo štirikrat manj vhodne energije, ki je elektrika. Zato se bo poraba primarne energije zmanjšala za 27%, ker imajo elektricni motorji in toplotna crpalka veliko boljše izkoristke kot sedanja tehnologija. Poraba elektrike se bo do leta 2050 vsaj podvojila, prav tako vgradnja toplotnih crpalk. (Paravan v Janjic, 2022,1). Danes elektrika zavzema 20% delež porabljene energije, transport porabi 40% delež v obliki nafte in za ogrevanje in hlajenje prav tako danes porabimo 40% energije (mazut, les in zemeljski plin, torej pretežno fosilna goriva). Za elektrifikacijo prometa bo Slovenija letno rabila 2 TWh elektricne energije, za ogrevanje in hlajenje s toplotnimi crpalkami pa 3 TWh. Zapiranje TEŠ bo naredilo izpad 5 TWh. Novi blokJE Krško pa bodoprinašal 9 TWh. Ideja, da bodo soncne elektrarne (fotovoltaika) zamenjava za vse stare elektrarne: od premogovih TE do JE, je utopicna. Ob isti inštalirani moci (danes okrog 500 MW) dajejo osemkrat manj energije, potrebujemo zelo drage elektricne baterije za zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema in ne moremo biti sezonsko samooskrbni, saj baterije ne morejo poletnih viškov prenesti na cas velikih zimskih mankov. Soncne elektrarne imajo majhno število obratovalnih ur (1.000 ur) letno in še vedno zelo majhne izkoristke, in sicer 20%. Pri »samooskrbnih« soncnih elektrarnah je problem v povecanju elektricnih pretokov vomrežju, posledicno narašcata napetost in izgubna moc. Zato je potrebno vložiti velika sredstva, »2,2 milijardi € v Sloveniji od 2021 do 2030« (vir Razvojni nacrt distribucijskega sistema, 2020, 140), da se ta nizkonapetostna omrežja okrepi in se jim omogocita krmiljenje in regulacija, da postanejo pametna NN omrežja. Danes ob velikem pospešku gradnje samooskrbnih soncnih elektrarn že številni investitorji ne dobijo elektro soglasja elektricnega distributerja in tako ne morejo postaviti soncne elektrarne na streho svoje hiše zaradi šibkosti NN omrežij. Tako moramo investiciji v soncne elektrarne dodati veliko investicijo v baterije in investicijo v pametna omrežja, kar skupaj pride precej dražje kot gradnja JE. Vetrne elektrarne so nezanesljiv vir elektricne energije, zato ob sebi potrebujejo velike megahranilnike (npr. crpalne HE) ali velike plinske termoelektrarne, ki morajo pokriti vso elektricno energijo,ko veter slabše ali nic ne piha. Zemeljski plin pa je fosilno gorivo in Evropa je monopolno vezana z njim na Rusijo, kar je zelo slabo. Sicer pa v Sloveniji nimamo dovolj vetra, da bi vetrne elektrarne zamenjale vse ostale fosilne elektrarne, imamo pa kar nekaj zanimivih podrocij, kjer je dobro, da postavijo VE. Vodne elektrarne so najvecji obnovljiv vir v Sloveniji. Pravkar je DPRS ustavil ponovno gradnjo HE Mokrice na spodnji Savi. Gradnja že 4 leta zaostaja za nacrti. Glavni vzrok je okoljevarstveni, ker jezovi spremenijo ekosistem reke in vecina ribjih poti ne deluje ali deluje slabo. Trend v Evropi je, da stare hidroelektrarne zapirajo in rušijo jezove na rekah (Slameršek, 2022,1). Termoelektrarna Šoštanj je že en mesec ustavljena in tik pred dokoncnim zaprtjem (proizvede 5 TWh elektrike letno). Vlada je 13.januarja 2022 sprejela sklep, da se TEŠ leta 2033 dokocno ustavi. Izgube TE se vecajo zaradi visoke cene premoga (lignita) in narašcajoce cene CO2 kuponov. Hkrati je lignita vedno manj. Je tudi najvecja onesnaževalna elektrarna s CO2, CO, NOx, SO2 in prašnimi delci v zraku (PPM 2,5 in 10) ter z veliko kolicino radioaktivnega pepela. 2nd session: Nature Conservation »Jedrska energija je trenutno najvecji posamicen vir nizkoogljicne energije in do podnebne nevtralnosti brez njene uporabe ne bo šlo. V javnosti se prevec izpostavlja problematiko radioaktivnih odpadkov, saj jedrske elektrarne proizvedejo najmanj odpadkov na kolicino proizvedene energije, njihov vpliv na okolje pa je po mednarodnih raziskavah podoben tistemu drugih obnovljivih virov energije. Doživljamo renesanso uporabe jedrske energije, v Evropi pa se ta hip gradi deset novih reaktorjev. Izgradnja drugega bloka ni vec vprašljiva, ce hocemo doseci ciljne spremembe glede zmanjševanja izpustov in je tudi del razvojne strategije, ki so jo pripravili v GEN energiji in jo poimenovali Vizija 3+1. V njej predvidevajo dokoncanje verige hidroelektrarn, 1000 megavatov novih proizvodnih zmogljivosti fotovoltaicnih elektrarn in izgradnjo drugega bloka NEK. JEK2 ima že zagotovljeno lokacijo in infrastrukturo, kar je dragocena prednost: Razvoj gre tudi na podrocju izrabe jedrske energije hitro naprej. JE namrec lahko poleg velikih kolicin elektrike zagotavlja tudi zanesljiv in brezogljicen vir toplote, vodika in v prihodnosti tudi sinteticnega metana. Tako razvoj trenutno poteka na šestih razlicnih podrocjih, pri cemer naj bi bili mikro in mali modularni reaktorji na trgu že pred letom oziroma okoli leta 2030, veliki napredni reaktorji so že na trgu, v razvoju pa se tudi hitri reaktorji hlajeni s tekoco kovino, plinsko hlajeni reaktorji in reaktorji na tekoco sol.« (Žagar, 2022,8). 1.1 Hipoteza V prispevku želim dokazati hipotezo, da je gradnja novega bloka JE Krško okoljsko, inženirsko, ekonomsko in socialno najbolj primerna investicija glede na vse ostale tipe elektrarn, ce jo primerjamo z njimi po vsakem kriteriju posebej. Z njeno gradnjo se mudi, saj bomo kmalu zaprli TEŠ, ki danes prispeva najvecji, skoraj 40% delež proizvedene elektricne energije, že danes pa Slovenija uvaža približno 20% elektricne energije. Hkrati moramo upoštevatielektrifikacijo prometa in ogrevanja. 1.2 Metode Uporabil sem opisno, primerjalno metodo in analiticno metodo ter metodo sinteze. Elektroenergetski kriteriji 2.1 Stabilnost elektroenergetskega sistema Ravnovesje porabljene in proizvedene moci vpliva na frekvenco omrežne napetosti, ki je 50 Hz. Ce je poraba prevelika, frekvenca pade. Ce je proizvodnja elektrike prevelika, frekvenca naraste. Te spremembe smejo biti zelo majhne, okrog 0,1 Hz. Drugace pride do razpada elektroenergetskega sistema in daljšega elektricnega mrka za porabnike, oziroma odjemalce. Velike termoelektrarne, jedrske elektrarne in hidroelektrarne imajo velike rotirajoce mase turbin in generatorjev in lahko s tem kratkotrajno vplivajo na regulacijo frekvence. To je primarna regulacija P/f. Te velike elektrarne so kljucni sestavni del elektroenergetskega sistema za njegovo stabilnost. Ker bomo kmalu zaprli TEŠ, bo ostala samo še NEK, ki ima moc 730 MW, a polovica energije pripada Hrvaški, ki je polovicni lastnik te elektrarne. Soncne in vetrne elektrarne so nestabilni viri in so za EES velika motnja stabilnosti. JEK2 je s svojimi velikimi rotirajocimi masami torej velika pridobitev za vecjo stabilnost elektroenergetskega sistema še posebej v luci vkljucevanja velikega števila obnovljivih virov v prihodnosti, ki pa so nestabilni, nezanesljivi in težijo k velikim nihanjem frekvence v omrežju in razpadom v omrežju. 2.2 Moc in energija Jedrska elektrarna ima zelo velike moci nekaj tisoc MW (NEK je zelo majhna JE). To pomeni, da nam JE pomaga prihraniti veliko prostora, saj ni potrebno graditi na vec sto km2 prostora na tisoce majhnih drugih elektrarn, ampak imamo na 1 km2 veliko elektrarno in ohranimo prostor. Ni nam treba narediti na stotine plinskih elektrarn ali sto tisoc samooskrbnih elektrarn, na stotine jezov za HE itd. Bolj pomemben podatek kot moc je proizvedena elektricna energija, ki je produkt inštalirane moci in obratovalnih ur. Danes vecina ljudi dela napako in primerja moci elektrarn med seboj, namesto da bi primerjali proizvedeno energijo elektrarn. SE (oz. vsota vec malih soncnih elektrarn) enake moci kot JE ima letno 1.000 obratovalnih ur, medtem ko ima JE kar 8.760 obratovalnih ur. Ce upoštevamo še izgube v baterijah, lahko zakljucimo, da JE iste moci kot vsota SE z baterijami naredi kar 10x vec elektrike. Slika 1: Površina v km2, potrebna za proizvodnjo TWh energije (Trainor et al. 2016, 2) 2.3 Izkoristek elektrarne JE nove generacije ima izkoristek pretvorbe iz toplotne energije pare v elektricno energijo 40%. Vecina elektrarn ima slabše izkoristke, razen HE, ki imajo 90% izkoristke. Soncne imajo 20% izkoristek, VE pa v najboljšem primeru 45%. Najbolj moderne plinsko parne elektrarne imajo 60% elektricni izkoristek. Še bolj pomembno pa je, da je izkoristek pretvorbe jedrskega goriva v elektriko izredno visok, saj porabimo zelo malo goriva za proizvodnjo enormnih kolicin elektrike. NEK ima 50 ton uranovega goriva in vsako leto ga zamenjajo polovico z novim gorivom. Ena tabletka uranovega dioksida (goriva) teže sedem gramov daje toliko koristne energije kot 1 tona crnega premoga, 3 sodi nafte, 500 m3 zemeljskega plina in 2,5 tone drv. Tabela 1: Preglednica energentov z energijskimi vrednostmi Vir energije Energijska vrednost [MJ] Dizelsko gorivo, liter 38,7 Elektricna energija, kWh 3.6 Zemeljski plin, m3 38,3 Jedrsko gorivo UO2, kilogram 500.000 Oglje, kilogram 29 Crni premog, kilogram 27,6 -33,1 Rjavi premog, kilogram 14,2 -23,4 Lignit, kilogram (to kurimo v TEŠ) 7,9 -12,1 Vir: Proizvodnja elektricne energije, 2012, 15 2.4 Pasovni vozni red Jedrska elektrarna je narejena za stalno obratovanje pod maksimalno mocjo tekom dneva. Sodobne JE lahko tudi regulirajo moc v casu, tako da bi bila lahko v trapeznem ali v konicnem voznem redu. Tega se danes naceloma še ne dela, ker je jedrska energija zelo poceni in zato jo skušamo ves cas maksimalno proizvajati. V luci rasti obnovljivih in razpršenih virov, ki nujno rabijo regulacijo P/f, pa bo ta nova znacilnost JE prišla še kako prav. JEje komplementarna rasti obnovljivih virov. 2.5 Cas zagona in cas ustavljanja JE ima zagonski cas 6 do 8 ur. To je v primerjavi z vecino elektrarn slabost, a JE ni namenjena prižiganju in ugašanju, temvec stalnemu obratovanju, to je lovljenju cim vec ur v letu. 2.6 Lastna raba energije JE ima kot velika elektrarna veliko lastne rabe. Tu gre za elektricno napajanje velikega števila crpalk, ki poganjajo vodo in paro po cevovodnem parnem sistemu. Moc na generatorju je 730 MW, moc na pragu pa 696 MW, torej je lastna raba 34 MW, kar je 5% (Tehnicnipodatki NEK, 2022,1). 2.7 Uporaba velike kolicine vode za primarni, sekundarni in terciarni sistem JE potrebuje ogromne kolicine vode, zato je postavljena ob rekah ali ob morju. V primarnem sistemu je demineralizirana voda, v sekundarnem zaprtem sistemu je demineralizirana voda, v terciarnem delu pa je hladilna voda iz Save (pretocno hlajenje), ki se lahko segreje za 3 °C. Zracno hlajenje je hlajenje tople vode na treh nizkih, betonskih stolpih z razprševanjem kapljic, vsak pa ima 4 oz. 6 ventilatorjev. Za JEK2 je predviden en visok hladilni stolp na naraven vlek. 2.8 Vzdrževanje in upravljanje elektrarne JE zahteva veliko visoko usposobljenih strokovnjakov, ki se morajo dolgo casa šolati, tudi v tujini. Ima 644 zaposlenih z visoko dodano vrednostjo (Publikacija NEK,2022,1). Ker je velika in zapletena elektrarna je veliko vzdrževanja. Remonti in menjava goriva se zgodijo na 18 mesecev, kar je prednost, saj so jih prej izvajali na 12 mesecev. 2.9 Zakljucek glede na elektroenergetske kriterije Glede elektroenergetskih kriterijev je nabolje graditi NEK2b. Po metodi analize in primerjanja je NEK2b glede tega kriterija najboljša elektrarna, premogovih ne bomo vec gradili, HE pa zaradi okoljevarstvenikov in pomanjkanja rek tudi ne. Soncne in vetrne so škodljive za stabilnost EES. Soncne in vetrne dajejo zelo malo energije. Ostali zgornji kriteriji niso tako kljucni ceprav so v njih tudi slabosti JE. Razvoj JE je zadnja leta prinesel tudi regulacijo P/f s faktorjem 60 MW na minuto kar bo komplementarno s slabostjo OVE. Rude in goriva imamo dovolj, je razpršena po celem svetu. Zelo malo mase rude rabimo za proizvodnjo ogromne kolicine elektrike. Ekonomski ali gospodarski kriteriji 3.1 Investicijska cena elektrarne Cena gradnje novega reaktorja III. generacije, PWR (Pressurized Water Reactor, tak kot je v NEK), moci 1.100 MW, naj bi se gibala okoli 6 milijard € in naj bi letno proizvedla 9 TWh elektrike. To je veliko (6 € na W), ce primerjamo z drugimi elektrarnami, kjer je investicija med 1 € in 3 € na W. Investicijska cena je pomembna za konzorcij investitorjev, za zadolževanje in anuiteto. Investitorjev je dovolj in zadnje case se v Evropi vracajo tudi h gradnjam JE, medtem ko Azija ves cas gradi veliko JE. Letošnja razglasitev znanstvenikov Združenih narodov in EU, da spada JE med zelene vire (zelena taksonomija) bo pripomogla k novim investicijam v JE in k nižjim cenam JE. 3.2 Cena goriva zelo malo vpliva na ceno elektrike Cena goriva na borzi niha okrog vrednosti 100 € na kg uranovega dioksida. Samo gorivo nima pomembne vloge v ceni elektrike (17% lastne cene), saj so v njej v glavnem ostali obratovalni stroški (stroški dela in vzdrževanja). Zelo malo goriva porabimo letno, NEK porabi 20 ton goriva letno. Posledicno imamo tudi zelo malo odpadkov. 3.3 Razpršenost in zaloge jedrskega goriva Jedrsko gorivo kopljejo in proizvajajo na razlicnih celinah v razlicnih državah, tako da ni nevarnosti monopola, kot ga ima Evropa z zemeljskim plinom iz Rusije. Prav tako imamo veliko zalog jedrskega goriva v Žirovskem vrhu, a je slabša ruda in so zato višji stroški priprave goriva. Zalog jedrskega goriva je vsaj še za 135 let, ob reciklaži in novih naprednih tehnologijah pa celo 1000 let (Publikacija Jedrska energija, 2022, 1), hkrati pa lahko s posebnimi, oplodnimi reaktorji v JE iz iztrošenega goriva naredimo novo gorivo. 2nd session: Nature Conservation 3.4 LCOE elektrarne, proizvodna cena elektrike Levelized Cost of Electricity je kazalec, ki najbolje oceni ekonomsko upravicenost gradnje, saj so to vsi stroški, ki jih imamo s proizvodnjo 1 MWh elektrike. Pove proizvodno ceno 1 MWh elektrike. Ocenjuje se, da ima amortizirana elektrarna LCOE 60 €, neamortizirana (nova) pa 100 €. Slika 2: LCOE elektrarn v EU (European Commission, 2021, 39) 3.5 Zakljucek glede ekonomskih kriterijev Glede ekonomskih kriterijev je veliko število kazalcev vprid gradnje NEK2b. Najvecja slabost je zelo visoka investicija (5 milijard ). JE so se zaradi vgraditve vecje varnosti mocno podražile zadnjih 30 let in tudi gradenj v Evropi ni bilo veliko. EU bo spodbudila gradnjo vecih JE po Evropi, zato bodo cene mocno padle. Vkljucno z reciklažo jedrskih opdadkov je cena proizvedene We od vseh virov najcenejša. Ce bi namesto JE vSloveniji gradili SE in VE (ki ob isti moci dajejo 9x manj elektrike), bi morali poleg 110 milijard € še dodatno investirati 330 milijard € v baterije oz. v 150 crpalnih HE, kar pa je iluzija. Potem pa še 10 milijard € v obnovo NN omrežja, saj OVE povzorca velika nihanja napetosti v 400 V omrežju in velika nihanja frekvence in moci v EES. Ekonomsko gledano je gradnja NEK2b najboljša odlocitev izmed vseh elektrarn. Ekološki in okoljevarstveni kriteriji 4.1 Radioaktivnost in radioaktivni odpadki (RO) To so odpadki, ki so onesnaženi z radioaktivnimi izotopi. Izotopi razpadajo razlicno dolgo casa (slika 3). Nastajajo med verižno reakcijo pri cišcenju primarnega hladila in pri delih v kontaminiranem obmocju. RO so okolju in zdravju nevarni, zato zahtevajo posebno ravnanje po dveh osnovnih nacelih: -nad doloceno mejo jih je prepovedano izpušcati v okolje, -skladišciti in odlagatijih je treba tako, da ni možnosti, da bi prišli v okolje. Slika 3: Vrste radioaktivnih odpadkov in njihov cas razpada (Rožman, 2012,139) Vsi RO niso enako nevarni. Tisti, ki segrevajo svojo okolico, so visoko radioaktivni odpadki (VRAO). RO, ki okolice ne segrevajo, so nizko in srednje radioaktivni odpadki (NSRAO). Nastajajo v JE pri vzdrževalnih delih. Na kWh pride 10-8 m3 radioaktivnih odpadkov, to je 40 ton letno. Posebnost RO je, da se njihova aktivnost in nevarnost scasoma zmanjšujeta in tudi izgineta. Zaradi radioaktivnega razpada bodo vsi prej ali slej postali neradioaktivni. Šteje se, da se radioaktivnost zmanjša na stopnjo radioaktivnosti okolja po desetih razpolovnih dobah. Glede na razpolovno dobo jih locimo na dolgožive in kratkožive. Razpolovna doba kratkoživih odpadkov je najvec 30 let, zato zanje potrebujemo odlagališce, ki zdrži 300 let oziroma 10 razpolovnih dob. RO, ki imajo razpolovno dobo daljšo od 30 let, so dolgoživi in se odlagajo loceno od kratkoživih. Na sliki 3 so prikazani RO, ki se med seboj locijo po aktivnosti in razpolovni dobi. NEK ima vecino NSRAO in jih skladišci na dvorišcu med cakanjem na gradnjo odlagališca v Vrbini. Vsi VRAO iz NEK so shranjeni v bazenu za izrabljeno jedrsko gorivo na lokaciji NEK, prenos v suho skladišce v gradnji je nacrtovan leta 2023, kjer bodo vsaj 60 let. 4.2 Zelo malo CO2, nic izpustov JE ne proizvaja CO2. Izgradnja elektrarne (jeklo, cement) povzroca sprošcanje CO2. Slika 4 prikazuje, koliko CO2 nastane med gradnjo in med obratovanjem posamezne elektrarne. Pomembno je, da ni tudi drugih izpustnih plinov, kot so CO, SO2, NOX in prašnih delcev PPM 2,5 in PPM 10, kar je tako znacilno za fosilna goriva (premogi, nafta, plin) in drva. Slika 4:Koliko GHG (Green House Gas, toplogrednih plinov) nastane v življenski dobi posamezne elektrarne: gradnja in obratovanje (European Commission, 2021, 40) 4.3 Kolicina odpadkov in poraba surovin V JE nastajajo radioaktivni in neradioaktivni odpadki. Oboji so lahko v trdnem, tekocem in plinastem stanju. Trdne RO delimo še na stisljive in nestisljive, gorljive in negorljive. Med neradioaktivnimi odpadki je najocitnejša odpadna hladilna voda oziroma para, ki se dviguje iz hladilnih stolpov. Ta odpadek sesprošca neposredno v okolje, saj ni onesnažen z radioaktivnimi ali drugimi snovmi. Slika 5: Poraba kolicine gradbenih surovin glede na proizvedeno energijo (Us Doe, 2015,403) VE se je zmanjšala življenjska doba na 10 do 15 let in njihove elise in stebre iz steklenih vlaken in eposki smole danes enostavno zakopavajo (tretja najslabša na sliki 5). Fotovoltaicnih modulov moramo narediti zelo veliko, kar pomeni ogromna potrata materiala in energije ter reciklaže (najslabša tehnoligija na sliki 5). 4.4 Odpadna toplota JE je v osnovi TE. Toplotna moc reaktorja je približno 2.000 MW in 60% toplote se izgubi kot odpadek v okolje. JE obicajno odvaja toploto v reko (v Savo) ali morje, imajo pa tudi nekaj hladilnih stolpov, kjer toploto odvajajo v ozracje. 4.5 Zakljucek glede ekoloških kriterijev Nujno je, da zmanjšamo fosilna goriva z elektrifikacijo prometa in ogrevanja zaradi hudega onesnaževanja in boljših izkoristkov. To pa bo mocno dvignilo zahteve po ogromni kolicini nove elektrike. JE ima veliko slabost: to so zelo nevarni odpadki. Toda z njimi znamo ravnati in jih shraniti za 400 let, ko niso vec nevarni. Prednost je, da jih je kolicinsko zelo malo in da so JE glede majhnega števila smrti dalec pred vsemi elektrarnami. Velika prednost je, da JE ne onesnažuje (žveplo, dušik, monoksid, prah), ne oddaja CO2. Najvecja prednost JE pred ostalimi, še posebej obnovljivim viri pa je, da na MWh proizvedene moci porabimo zelo malo surovin in energije, medtem, ko pri OVE rekordno veliko (slika 5), 16x vec:teza »zelena je nova crna«, oz. danes najbolj onesnažujemo okolje z zelenimi viri. Po ekoloških kriterijih sem dokazal, da je NEK2b dalec najbolj primerna elektrarna. Sociološki kriteriji 5.1 Strah Verjetno je strah ljudi najvecji sovražnik gradnje novega bloka JE. Strah je vecji pri ljudeh, ki imajo malo znanja o jedrski tehnologiji. Ljudje se bojijo jedrske eksplozije in radioaktivnega sevanja. Glede eksplozije vecina ljudi enaci jedrsko eksplozijo jedrske bombe (kar se z elektrarno ne more zgoditi) in parno eksplozijo v elektrarni, ki ni tako velika in unicujoca. Bojijo se tudi radioaktivnosti, ker se je ne vidi. NEK ogromno denarja nameni izobraževanju javnosti, šolarjev in obvešcanju. 5.2 Možnost jedrske nesrece Zadnja odmevna nesreca je bila v Fukušimi, kjer potres elektrarne ni unicil, elektrarna je šla takoj v ustavitev. Je pa njene elektricne dele eno uro kasneje unicil 15 m visok cunami, ki je preprecil hlajenje ustavljenega reaktorja, ko je zalil in unicil rezervne elektricne agregate za napajanje crpalk. Ves cas tehnologi in razvojniki povecujejo varnost jedrske tehnologije, zato narašca cena investicije v JE, velja za reaktorje 3. in 4. generacije. V elektrarni je na tisoce zašcitnih relejev, ki so podvojeni ali celo potrojeni. Tako se verjetnost odpovedi releja zmanjša iz enega odstotka na milijoninko. 2nd session: Nature Conservation Slika 6: Stopnja smrtnosti na 1000 TWh v letu 2012 po posamezni tehnologiji (Markandya & P. Wilkinson 2007) 5.3 Potresno nevarno obmocje V Sloveniji so tri potresno nevarne regije: priKobaridu, južno od Ljubljane in Brežice -Zagreb. JE je grajena protipotresno, v primeru potresnega sunka pa se elektrarna ustavi. NEK je bila nacrtovana in zgrajena tako, da lahko zdrži najvecji potres ki selahko zgodi v tej regiji. 5.4 Izkušnje Obcine Krško z NEK Obcina Krško in NEK zelo dobro sodelujeta. Krško postaja ena najbolj bogatih in razvitih obcin, v Krškem je tudi Fakulteta za elektroenergetiko. V poslopju podjetja GEN Energija, ki je lastnik JE Krško, je velikizobraževalni center Svet energije, ki šolarjem in ostalim državljanom nudi informacije in predstavlja makete sestavnih elementov JE za ekskurzije. 5.5 Zakljucek glede na sociološke kriterije Elektrika je kljucna strateška dobrina. Porast toplotnih crpalk in e-avtomobilov, zapiranje TE na premog v svetu in JE zadnjih 30 let v Evropi in ZDA bo povzrocilo ponavljajoce razpade omrežij in vecurne ali vecdnevne mrke za gospodinjstva, podjetja in industrijo. To bi Evropo pripeljalo v kameno dobo. Ljudje bi bili brez služb, brez denarja, brez hrane, toplote in vode. Zaradi tega bi prišlo do demonstracij in revolucij na Zahodu. Danes je zelo prisotna teza demokratov, da skrajna levica z ekološko histerijo želi pripeljati gospodarstvo v polom, saj ji bo to omogocilo prevzem oblasti z revolucijo. Glede tega bi gradnja NEK2b v Sloveniji zmanjšala verjetnost mrkov in družbenih problemov. Celo vec, povzrocila bi mocan upad stroškov energije ljudem in povecala blagostanje. Ostale elektrarne dajejo veliko premalo elektrike. Slabost je strah pred JE v neukih množicah. Glede potresa znamo narediti potresno varno elektrarno. Nemcija je zadnjih 30 let vlagala preko 100 milijard € vOVE, a je danes še boljfosilno odvisna kot prej (zemeljski plin in TE napremog). Dokazal sem, da je sociološko gradnja NEK2b najbolj pametne, ce bo vladapametno izobrazila in vodila množice. 6Zakljucek Glavni kriterij je zanesljivost elektrarne za elektroenergetski sistem in drugi je velika kolicina energije pasovno in tudi že konicno ali trapezno. Tu nimamo drugih možnosti kot zelo veliko število HE (kjer smo že blizu meje dopustnega) ali velika JE, SE in VE so zelo škodljive. Drug pomemben kriterij je brezogljicnost, kjer je JE na prvem mestu. JE ima poceni elektricno energijo (LCOE). Na enoto energije ima malo kolicine odpadkov, malo porabo surovin, odlicen izkoristek goriva: Daje velike moci in veliko energije, samo ob gradnji malo CO2. Goriva je malo, rudniki so razpršeni po svetu, cene goriva so nizke. Glavni problem sta preprecevanje jedrske nesrece in radioaktivnost. Toda zadnjih 30 let so se sodobni reaktorji 3. in 4. generacije glede zašcite zelo izpopolnili, zaradi povecanja zašcit so se elektrarne tudi mocno podražile. NEK zelo zašcitno dela glede radioaktivnosti, da zunaj objekta ne presežejo mejnih vrednosti. Pripravlja tudi skladišce za radioaktivne odpadke. Najpomebnejši od vseh kriterijev pa mi je sociološki, saj se Zahod hitro bliža zaradi neumne politike zadnjih 30 let k redukcijam in s tem h kameni dobi in razpadu družbe v drhal. Glede vseh glavnih kriterijev je NEK2b najboljša elektrarna in celo edina elektrarna, ki jo je smiselno takoj zgraditi. Ne samo ene, dve! Ali gremo raje v slepo ulico velike gradnje SE in VE in baterij? 2nd session: Nature Conservation Literatura in viri European Commission, JRC Science for Policy Report, 2021, Technical Assessment of Nuclear Energy with respect »to do no significant harm« criteria Regulation EU 2020/852 (Taxonomy Regulation), str. 39 in 40 Rožman Robert, Proizvodnja elektricne energije, 2012, ucbenik, str.15, 16 in 139 Žagar Tomaž, Sodobne jedrske elektrarne, referat na konferenci Energetika in okolje 22, 12. vrh zelene energetike, 25. marec 2022, str. 8 Janjic Brane, clanek »Energetika in okolje 22«(povzetek referatov Cernelc, Jug Jerše, Paravan), revija Naš Stik, (17.8.2022) dostopno na https://www.nas-stik.si/novice/podrobnosti-novice/energetika-in­ okolje-22-3 Slameršek Andreja, intervju v Onaplus, (17.8.2022) dostopno na https://onaplus.delo.si/andreja­ slamersek-potrosnistvo-kot-ga-poznamo-danes-na-dolgi-rok-ni-vzdrzno US DOE 2015: »Quadrennial Technlogy Review: Range of materials requirements«; (17.8.2022) dostopno na https://www.energy.gov/sites/prod/files/2015/09/f26/Quadrennial-Technology-Review-2015_0.pdf#page=399, stran 403 Markandya & P. Wilkinson 2007 The Lancet: »Electricity generation and health«; DOI:10.1016/S0140-6736(07)61253-7 Trainor A. et al. 2016 PLOS ONE: »Range of land use efficiency for each energy source«; DOI:10.1371/journal.pone.0162269.t002 Razvojni nacrt distribucijskega sistema elektricne energije v RS od leta 2021 do 2030 str. 140 (17.8.2022) dostopno na https://www.sodo.si/storage/app/uploads/public/5ff/701/b40/5ff701b40a4eb853335849.pdf Tehnicni podatki NEK, (17.8.2022), str. 1, dostopno na https://nek.si/obratovanje/tehnicni-podatki Radioaktivni odpadki, (17.8.2022) , str. 1, dostopno na https://www.esvet.si/radioaktivni-odpadki Publikacija NEK, letno porocilo iz 2021, str. 119, (17.8.2022) dostopno na https://www.nek.si/publikacije/letna -poslovna-p orocila Publikacija Jedrska energija za razvoj Slovenije, str. 10, (17.8.2022), dostopno na https://www.foratom.si/upload/publication/sjf_brosura_v4_splet_mala_2.pdf Vlada potrdila letnico za izhod iz premoga, obvestilo, (8.11.2022) https://www.te-sostanj.si/vlada-rs­potrdila-letnico-2033-za-izhod-iz-premoga/ 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Energetski in ekonomski ucinki delovanja soncne elektrarne Noc Maruša Noc Biotehniški center Naklo, Slovenija, marusa.noc@gmail.com doc. dr. Drago Papler Biotehniški center Naklo, Slovenija, drago.papler@bc-naklo.si Izvlecek Soncna elektrarna Noc na Bregu pri Žirovnici z nazivno mocjo 12 kW je bila zgrajena leta 2010 in prikljucena na distribucijsko omrežje Elektra Gorenjska. Ima ugodno lego z orientacijo J+9 stopinj, in naklonskim kotom strehe 40 stopinj. Na strehi stanovanjskega objekta je namešceno fotonapetostni generator, sestavljen iz solarnih modulov tipa Korax KS-240, moci 240 Kp , razmernik SMA Sunny Tripower 15000TL, locilnim mestom, prikljucno omarico in prikljucnim kablom na javno omrežje v TP Breg novo naselje. Letna nacrtovana proizvodnja je 12583 kWh elektricne energije. Za obdobje 2011-2021 smo izdelali analizo delovanja soncne elektrarne Noc, z vidika primerjave nacrtovanih in dejansko dosežene proizvodnje elektricne energije. Izvedli smo primerjavo proizvodnje glede na povprecno soncno obsevanje v Sloveniji, ter na dejansko dosežene podatke najbližjih javnih meteoroloških postaj. Izracunali smo dosežene obratovalne ure in indekse. Gibanje proizvodnje elektricne energije smo analizirali z indeksi s stalno osnove na prvo leto obratovanja, ter verižnimi indeksi med posameznimi indeksi. Izdelana je bila ekonomska analiza opravicljivosti soncne elektrarne na podlagi nacrtovane proizvodnje in na podlagi dejanske proizvodnje. Dilema je, kako tržiti elektricno energijo po 15 letih, ko bo potekla pogodba o subvencionirani ceni elektricne energije. Kljucne besede: soncna elektrarna, elektricna energija, proizvodnja, obratovalne ure, ekonomska analiza Energy and economic impacts of the Noc solar power plant Abstract The Noc solar power plant in Breg near Žirovnica, with a rated capacity of 12 kW, was built in 2010 and connected to the distribution network of Elektra Gorenjska. It has a favourable location with an orientation of S+9 degrees, and a roof pitch angle of 40 degrees. On the roof of the residential building is installed a photovoltaic generator, consisting of solar modules type Korax KS-240, power 240 Wp , SMA Sunny Tripower 15000TL, a disconnection point, a junction box and a connection cable to the public grid in TP Breg novo naselje. The annual planned production is 12.583 kWh of electricity. For the period 2011-2021, an analysis of the operation of the Noc solar power plant has been carried out, comparing the planned and actual electricity production. We compared the production with the 2nd session: Nature Conservation average solar irradiation in Slovenia and the actual data from the nearest public meteorological stations. We have calculated the achieved operating hours and indices. The evolution of the electricity production was analysed by means of indices with a constant base on the first year of operation, and chain indices between the individual indices. An economic analysis of the justification of the solar power plant based on the planned production and on the actual production was made. The dilemma is how to market the electricity after 15 years, when the electricity price subsidy contract expires. Key words: solar power plant, electricity, production, operating hours, economic analysis 1 Uvod Zacetki pretvarjanja soncne energije v elektricno segajo v leto 1839, ko je francoski fizik Alexandre Edmund Becquerel odkril, da se elektricna upornost spremeni, ce so celice obsijane s soncnimi žarki. Tako je odkril fotoelektricni pojav. (https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4202005545.pdf, 31.10.2022) 23. junija 2001 je bila zagnana prva soncna elektrarna v Sloveniji. Pilotni projekt Agencije za prestrukturiranje energetike, Elektra Ljubljana in podjetja Kon Tiki Solar sicer ni bil zanimiv za povprecne vlagatelje,[…]. Elektrarna stoji na strehi agencije na Litijski cesti 45 v Ljubljani. Ideja je bila postaviti 50 kW soncno elektrarno, vendar je bila na koncu zaradi zelo velikih investicijskih stroškov postavljena elektrarna moci le 1,1 kW. Leta 2016 je kot prva po 15-letnem podpornem obdobju izstopila iz sistema zagotovljenega odkupa po višji ceni. Od leta 2016 tako služi za lastno oskrbo agencije, viški elektricne energije pa se v skladu s pogodbo po tržni komercialni ceni prodajajo dobavitelju elektricne energije. (https://krog.sta.si/2916111/prva-soncna-elektrarna-v-sloveniji­praznuje-20-letnico, 23.10.2022) Trenutno najvecja soncna elektrarna v Sloveniji je soncna elektrarna Prapretno se nahaja na 120 metrov visokem obmocju, ki je bilo vpreteklosti znaravovarstvenega vidika mocno degradirano. Nanj so namrec med leti 1986 in 2010 odložili vec kot 8,7milijona ton elektrofiltrskega pepela in žlindre iz Termoelektrarne Trbovlje. Postavitev trenutno najvecje soncne elektrarne v državi na tem degradiranem obmocju je tako dober primer pravicnega prehoda premogovne regije v lokacijo za proizvodnjo elektricne energije iz obnovljivih virov. Prve meritve so pokazale, da povprecna dnevna proizvodnja Soncne elektrarne Prapretno na soncen dan znaša vec kot 10 MWh, tako da v HSE ocenjujejo, da bo 6.748 modulov proizvedlo vec kot 3 gigavatne ure elektricne energije na leto, kar zadošca za oskrbo približno osemsto gospodinjstev. (https://www.nas-stik.si/novice/podrobnosti­ novice/najvecja-soncna-elektrarna-v-sloveniji-zacela-z-obratovanjem, 4.11.2022) Zanimanje za izvedbo soncnih elektrarn se je zmanjšalo z znižanjem podpor na raven kritja tržnih stroškovnih vrednosti konec leta 2012. Naslednji vecji investicijski val v posamezne tehnologije se je zgodil še v letu 2014, to je pred spremembo podporne sheme. (https://elektrotehniska-revija.si/kaj-z­ elektrarno-ko-se-pravica-do-podpore-iztece, 31.10.2022). V letih 2015 in 2016 je proizvodnja elektricne energije iz fotovoltaicnih elektrarn dosegla 257 GWh oziroma 274 GWh, kar znese približno 1,9% v Sloveniji proizvedene elektricne energije. Še vecji razkorak pa je pri novejših projekcijah, ki so nastale po podpisu Pariškega sporazuma, ki predvidevajo hiter porast proizvodnje elektricne energije iz solarnih elektrarn vse do leta 2050 (https://www.podnebnapot2050.si/wp­ content/uploads/2020/06/Deliverable_C_1_1-Part-5B-Potencial-son%C4%8Dnih-elektrarn-na­ strehah-objektov-v-Sloveniji.pdf, 31.10.2022): Leta 2021 je bilo na omrežje priklopljenih 18.322 vseh soncnih elektrarn v skupni moci 466,24 MW, kar predstavlja 2,9 % delež proizvedene energije. V letu 2021 se je na omrežje priklopilo 6.307 soncnih elektrarn. V prvem polletju letošnjega leta (2022) se je priklopilo 3.407 novih soncnih elektrarn v skupni moci 48 MW ( http://pv.fe.uni-lj.si/, 25.10.2022). Posledica tega je, da je na dan 14.10.2022 v obdelavi vloga, ki je prispela na sklad 24.1.2022 (https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/aktualno-obvestilo-vlagateljem, 4.11.2022). Kar pomeni, da je sredstev za subvencije že zdavnaj zmanjkalo in je javni poziv zaprt. Vendar obljubljajo, da vsi, ki so poslali vloge bodo vseeno dobili zagotovljena sredstva. 2 Pregled literature Konec letošnjega leta bo Eko sklad objavil javni poziv in sicer bodo nepovratne financne spodbude namenjene naložbam namestitve naprav za izrabo soncne energije za samooskrbo, pri cemer bodo imele prednost naprave z vgradnjo hranilnikov oziroma baterij. (https://www.ekosklad.si/gospodarstvo/novica/nove-spodbude-za-soncne-elektrarne, 4.11.2022). 2nd session: Nature Conservation 9.4.2022 je zacela veljati nova Uredba o samooskrbi z elektricno energijo iz obnovljivih virov energije. Uredba doloca kako se spodbuja raba elektricne energije, kakšni so pogoji za posamezno vrsto samooskrbe, dodelitev pomoci, samooskrba, porocanje, izvajanje ukrepov,… in kar je najpomembnejše nacin obracuna elektricne energije in dajatev, placevanje presežkov energije,.. (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8432, 4.11.2022). Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) ureja izvajanje politike države in obcin na podrocju rabe obnovljivih virov energije, doloca zavezujoc cilj za delež energije oz. obnovljivih virov v bruto koncni porabi v Republiki Sloveniji, ter ukrepe za doseganje tega cilja, ureja potrdila o izvoru energije, samooskrbo z elektricno energijo iz obnovljivih virov [...]. (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8236#, 9.11.2022). Zakon omogoca, da sev naš prostor lahko umestijo evropske direktive. Zavezujoc cilj EU 25% energije iz obnovljivih virov prav tako ureja ZSROVE. Nacionalni energetski in podnebni nacrt predvideva, da je potrebno ob uspešni izvedbi vseh nacrtovanih politik in ukrepov do leta 2030 je doseci vsaj 27-odstotni skupni delež OVE vkoncni rabi energije do leta 2030 in […] 43-odstotni delež OVE pri proizvodnji elektricne energije, 41-odstotni delež OVE pri ogrevanju in hlajenju, 21-odstotni delež OVE v prometu (https://www.energetika­ portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf, 9.11.2022). V porocilu Potencial soncnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050 modeli za izracun potencialov za PV elektrarne potrebujejo: podatke o osoncenju, oceno deleža razpoložljivih enot, vpliv klimatskih dejavnikov, drugi vplivi( npr. degradacija celic), ekonomski parametri za potencial. V Sloveniji imamo veliko primernih površin: strehe obstojecih stavb, kjer se izkoristi obstojeco konstrukcijo ali papo potrebi doda nosilno konstrukcijo. Parkirišca, kjer je smiselno postavitev strešne konstrukcije s PV paneli, saj lahko PV neposredno ali pa s pomocjo shranjevanja energije polni parkirana elektricna vozila, hkrati pa se na ta nacin tudi ustrezno elektrificira parkirišca, degradirana obmocja, kjer nosilna konstrukcija ne predstavlja dodatne škode okolju. Najvecji potencial (96,60%) imajo strehe stavb (https://www.podnebnapot2050.si/wp­ content/uploads/2020/06/Deliverable_C_1_1-Part-5B-Potencial-son%C4%8Dnih-elektrarn-na­ strehah-objektov-v-Sloveniji.pdf, 31.10.2022). Materiali in metode dela 3.1 Materiali Projektna dokumentacije: Projekt izvedenih del za malo fotonapetostno elektrarno Noc služi za osnovo tega dela. V tehnicnem delu je predstavljena investicija in planirana energijski izracuni (mesecni in letni), ki so del projektne dokumentacije. Na podlagi domacega arhiva proizvodnje elektricne energije in odkupnih cen za proizvedeno elektricno energijo je bila izvedena analiza proizvodnje in obratovalnih ur. Na spletni strani ARSO smo prišli do podatkov nam najbližje javne vremenske postaje z arhivom podatkov in s tem do rezultatov v povezavi proizvodnje in soncne obsevanja. V nadaljevanju je bila narejena ekonomska ucinkovitost naložbe s pomocjo Metodologije za ekonomsko vrednotenje upravicenosti naložbe avtorja dr. Drago Papler. Tehnicni opis Ime proizvodne naprave: mala fotonapetostna elektrarna Noc Lokacija proizvodne naprave: Breg 81, Žirovnica Moc elektrarne: 12.000 W Leto izgradnje: 2010 Solarni modul: 50 visokakovostnih monikristalnih modulov Korax KS-240 Moc posameznega modula: 240 Wp Število razsmernikov: 1 Tip razsmernika: SMA sunny Tripower 15000TL Vrsta ozemljitve: krožno ozemljilo Investitor: Tatjana Noc s.p. Vrsta podpore: obratovalna podpora (za vso neto proizvedeno elektricno energijo v proizvodni napravi) Sistemski operater: Elektro Gorenjska d.d. Trifazni trisitemski elektronski števec: tip MT372 (Iskra Emeco), napetost 230/240V Cena naložbe: 36.365, 00EUR (DDV ni obracunan, obrnjena davcna obveznost po 76.a clenu ZDDV­1) Številka deklaracije: 312-732/2020-2/311, veljavnost do 14.11.2025 Izvedba: Kon Tiki Solar Kamnik, Ljubljanska cesta 21K, Kamnik Tehnicni elementi Fotonapetostni moduli so namešceni na južni strani strehe stanovanjskega objekta na lokaciji Breg 81. V objektu je namešcena ostala elektro oprema: razsmerniki, elektro omare in elektro inštalacije. Prikljucitev elektrarne na omrežje je izvedena skladno s projektnimi pogoji iz soglasja za prikljucitev št. 540330 podjetja Elektro Gorenjska d.d. Fotonapetostni generator PV generator je sestavljen iz 50 PV modulov Korax KS-240, ki so razdeljeni na 2 niza s 15 zaporedno vezanimi moduli ter en niz z 20 moduli. Nizi so prikljuceni v DC spojišce, ki je opremljeno s prenapetostno zašcito in DC odklopniki. Nazivna napetost: niz 15 modulov zaporedno: 468V in niz 20 modulov zaporedno 624V Fotonapetosti modul Korax-240 Moduli Korax-240 mono so izdelani iz monokristalnega silicija, ki omogocajo optimalno proizvodnjo elektricne energije iz soncne v vseh sevalnih pogojih. Moduli so posebej nacrtovani za fotonapetostne sisteme, ki delujejo vzporedno z javnim elektricnim omrežjem. Sestavljen je iz 60 zaporedno povezanih celic iz monokristalnega silicija. Najvecja izhodna moc solarnega modula je 240Wp pri izhodni napetosti 31V. kaljeno steklo zagotavlja odlicno zašcito solarnega modula pred vplivi okolja, kot sta toca in led, hkrati pa odlicno prepušca vpadlo svetlobo k soncnim celicam. Modul je obdan z okvirjem iz eloksiranega aluminija, ki mu zagotavlja dobro mehanicno trdnost. Odklopnik enosmernega tokokroga in prenapetostna zašcita Odklopnik enosmernega tokokroga je sestavljen iz dvopolnih varovalcnih locilnikov VLC10, ki vsebujejo talilne vložke CH10 gG-aM z nazivnim tokom 8 A, ter prenapetostne zašcite PROTEC C40/690 20kA. Trifazni omrežni razsmernik STP 1500TL Omrežni razsmernik pretvarja enosmerno napetost, ki jo proizvedejo solarni moduli v izmenicno napetost sinusne oblike, kije sinhronizirana z napetostjo javnega elektricnega omrežja. Razsmernik deluje popolnoma avtomatizirano. Takoj, ko je soncno obsevanje zadostno za paralelno delovanje z omrežjem, kontrolna enota sprožisinhronizacijo z omrežjem in pošiljanje energije vanj, po navadi je za pricetek delovanja zadosti že 10-15W moci solarnega generatorja. Razsmernik med delovanjem stalno sledi tocki najvecje moci solarnega generatorja (MPPT-Maximim Power Point Tracking). Takoj ko ob mraku ni vec zadostne moci iz solarnega generatorja, se razsmernik avtomaticno odklopi od omrežja in se ugasne. Ker se kontrolna enota napaja direktno iz solarnega generatorja, se razsmernikponoci avtomaticno ugasne in ne porablja nobene energije za delovanje. Ce pride do nevarnosti pregorevanja pri polni obremenitvi razsmernika, razsmernik avtomaticno zmanjša izhodno moc, da preprecipregrevanje naprave. Razsmernik ima na izmenicni strani vgrajeno zašcito proti otocenju, ki jo sestavljajo podnapetostna, prenapetostna, podfrekvencna, nadfrekvencna in impedancna zašcita. Za zašcito pred elektricnim udarom je vgrajena zašcita na diferencni tok. Na enosmerni strani je vgrajena prenapetostna zašcita fotonapetostnega generatorja ter zemljosticna zašcita. Izmenicna stran razsmernikov je prikljucena na javno elektricno omrežje na merilno-locilnem mestu, ki je opremljeno skladno s projektnimi pogoji iz soglasja za prikljucitev št. 540330 podjetja Elektro Gorenjska d.d., Kranj. Razsmerniki so opremljeni z ESS stikalom ( Electronic Solar Switch), ki zagotavlja varen odklop PV generatorja v normalnem obratovanju ter v primeru motenj. ESS preprecuje iskenje v primeru odkopa PV generatorja o obremenjenem stanju ter tako varuje uporabnika pred elektricnim udarom in preprecuje poškodbe na MC konektorjih. Priklop na javno elektricno omrežje Locilno mesto zagotavlja zanesljivo locitev generatorja od javnega omrežja v vseh obratovalnih primerih, ko bi lahko nekontroliran oddaja energije v javno omrežje povzrocilo gmotno škodo ali ogrozila delo na napravah izven elektrarne. Vsak porast, upad ali izpad napetosti javnega omrežja na katerega je elektrarna prikljucena povzroci izklop kontaktorja na locilnem mestu. Po vzpostavitvi normalnega stanja na omrežju se kontaktor avtomatsko vkljuci. Merilno mesto Merilno mesto sestavljajo trifazni števec za merjenje delovne energije z integriranim GSM komunikacijskim modulom in napetostna zašcita locilnega mesta. Instrumenti obracunskega mesta so namešceni v omarici, kije dostopno SODO. Vhodni podatki in opis trase Merilno locilno mesto elektrarne je v TP Breg novo naselje prikljuceno preko nadzemnega voda NFA2X 4×70mm2 dolžine 220 m, nadzemnega voda NFA2X 4×70mm2 dolžine 25m in kabla NYY 4×16mm2 dolžine 8m. AC odklop razsmernika je na merilno locilo mesto prikljuceno s kablom NYY 4×10mm2 dolžine 12m. Razsmernik STP 15000TL je v AC spojišce prikljucen s kablom NYY-J 5×6mm2 dolžine 4m. Energijski izracuni Lokacija: Breg pri Žirovnici Moc solarnega generatorja: 12 kWp Naklonski kot: 40° Orientacija:J+9° Tabela 1: Planirana povprecna proizvodnja po posameznih meseci leto januar februar marec april maj junij julij avgust sept oktob. nov. dec. kWh 345 633 957 1298 1657 1756 1759 1555 1221 771 377 253 Vir: Kon Tiki Solar Predvidena letna proizvodnja: 12.583 kWh (Kon Tiki Solar, 2010) Montaža soncne elektrarne obsega montažo fotonapetostnih modulov, generatorja, razsmernika in prikljucnega merilnega mesta. Za izvedbo soncne elektrarne je potrebno pridobiti: pogodbo o dobavi in montaži soncne elektrarne projektno dokumentacijo, navodila za obratovanje in vzdrževanje. Merilno porocilo o pregledu in preizkusu elektricnih inštalacij št. 10/000271. Preverjanje je bilo opravljeno po pravilniku o zahtevah za nizkonapetostne inštalacije v stavbah (ur.l.RS, št.41/2009) s tehnicno smernico TSG-N-002:2009, merilno porocilo o pregledu in preizkusu strelovodnih naprav št. 10/000271/1, soglasje za prikljucitev št. 540330 na distribucijsko omrežje pogodbo št. 6-113755-1 o dostopu koncnega odjemalca do distribucijskega omrežja ter pogodbo št. 540330/pogodba o prikljucitvi na distribucijsko omrežje. Zadnje tripogodbe so bile sklenjene z Elektro Gorenjska. Metodologija Za izracun ucinkovitosti je bila izdelana analiza obratovalnih ur soncneelektrarne, analiza proizvodnje in soncnega obsevanja. Za izracun ekonomske upravicenosti so bile uporabljene naslednje metode: sedanja vrednost projekta, doba vracanja investicije glede na planirane podatke oz. dejansko stanje, število dejanskih obratovalnih ur. Narejena je bila analiza dejanskih obratovalnih ur v obdobju 2011­2021. Na podlagi slovenskega povprecja obratovalnih urje so bila izracunana odstopanja. Na podlagi letne proizvodnje je bila narejena analiza dejanskih obratovalnih ur v obdobju 2011-2021. Na podlagi slovenskega povprecja obratovalnih ur je so bila izracunana odstopanja od povprecja. Izvedena je bila primerjava indeksov s stalno osnovo (It) in verižnega indeksa (Vt) glede na planirano in dejansko proizvodnje. Uporabljene so bile dejanske izmerjene vrednosti soncnega obsevanja, nam najbližji vremenski postaji ARSO. Analiza je vsebovala dejanske podatke investitorja med leti 2011-2021, v nadaljevanju so bili pa uporabljeni planirani podatki. Uporabljene so bile metode ekonomske upravicenostiinvesticije in kazalniki ucinkovitosti. Na podlagi nacrtovane in dosežene proizvodnje elektricne energije soncne elektrarne Noc in dolocenih odkupnih cen je bil izdelan model skupnega in realnega denarnega toka prav tako na dejansko in planirano proizvodnjo. Za nadaljnje obdobje nacrtovane življenjske dobe soncne elektrarn je bila upoštevana ocena proizvodnje glede na staranje materiala po deklaracije proizvajalca in tržna cena elektricne energije za gospodinjstvo. Izdelana je bila ekonomska upravicenost investicije z metodo neto sedanje vrednosti, interne stopnje donosnosti, ter kazalniki ekonomicnosti, donosnosti naložbe, donosnosti vseh sredstev, ter dobe vracanje investicije. 4.1 Analiza proizvodnje soncne elektrarne Pri planirani analizi proizvodnje elektricne energije je upoštevano vsakoletno zmanjšane moci fotonapetostnih modulov za 1% na leto do 80% vrednosti. Proizvodnja elektricne energije je pridobljena na podlagi podatkov iz Projekta izvedenih del. Na podlagi dejanskih podatkov za obdobje 2011-2021 je bila izdelana analiza proizvodnje. Tabela 2: Proizvodnja elektricne energije iz fotonapetostne elektrarne Noc v obdobju 2011-2021 Leto Planirana kolicina proizvedene elektricne energije Dejanska kolicina proizvedene elektricne energije Kolicina Indeks s stalno osnovo Verižni indeks Kolicina Indeks s stalno osnovo Verižni indeks kWh It Vt kWh It Vt 2011 12583 100 0 15342,76 100 0 2012 12457,17 99 99 17289,89 112,7 112,7 2013 12331,34 98 99,0 13635,78 78,9 142,9 2014 12205,51 97 99,0 12888,14 94,5 83,4 2015 12079,68 96 99,0 15475,19 120,1 78,7 2016 11953,85 95 99,0 14499 93,7 128,2 2017 11828,02 94 98,9 15141 104,4 89,7 2018 11702,19 93 98,9 14067 92,4 112,4 2019 11576,36 92 98,9 16262 115,6 80,4 2020 11450,53 91 98,9 17067 105,0, 110,2 2021 11324,7 90 98,9 16855 98,8 106,3 2022 11198,87 89 98,9 2023 11073,04 88 98,9 2024 10947,21 87 98,9 2025 10821,38 86 98,9 2026 10695,55 85 98,8 2027 10569,72 84 98,8 2028 10443,89 83 98,8 2029 10318,06 82 98,8 2030 10192,23 81 98,8 2031 10066,4 80 98,8 2032 10066,4 80 100 2033 10066,4 80 100 2034 10066,4 80 100 2035 10066,4 80 100 Vir: lasten 4.2 Analiza dejanskih obratovalnih ur Ucinkovitost proizvodnje naprave je bila izracunana na podlagi: Število dejanskih obratovalnih ur= Tabela 3: Število obratovalnih ur fotonapetostne elektrarne Noc v obdobju 2011-2021 Leto Letna proizvodnja(kWh) Število obratovalnih ur (kWh/kW) Delež odstopanj glede na povprecje 1050 obratovalnih ur 2011 15643 1304 24% 2012 17290 1441 37% 2013 13636 1136 8% 2014 12888 1074 2% 2015 15475 1290 23% 2016 14499 1208 15% 2017 15141 1262 20% 2018 14067 1172 12% 2019 16262 1355 29% 2020 17067 1422 35% 2021 16855 1405 34% povprecje obdobja 2011­2021 15348 1279 22% Vir: lasten 2nd session: Nature Conservation Slika 1: Prikaz dejanske letne proizvodnje od predvidene letne proizvodnje med leti 2011-2021 Vir: lasten, Kon Tiki Solar Fotonapetostna elektrarna Noc leži na J strani stanovanjskega objekta v naselju Breg na nadmorski višini 537 metrov. Analiza dejanskih obratovalnih ur fotonapetostne elektrarne glede na slovensko povprecje, ki je 1050 kWh obratovalnih ur, kar pomeni, da ni bilo negativnega odstopanja. Najvecje odstopanje proizvodnje za +35% je bilo leta 2020, ko je bila dosežena proizvodnja 1422 kWh obratovalnih ur oz. najmanjše odstopanje je bilo leta 2014, ko je bilo odstopanja samo +2% oz. 1074 kWh obratovalnih ur. Kot lahko vidimo iz slike 1 je soncna elektrarna vsako leto presegla svojo predvideno proizvodnjo, kije leta 2010 po projektu znašala 12583 kWh. 4.3 Analiza soncnega obsevanja Ker za najbližjo javno vremensko postajo ARSO Lesce, ni bilo zadosti podatkov (podatki samo do leta 2015, potem pomanjkljivi (2016, 2017), nazadnje jih ni bilo vec). Sklepam, da je postaja prenehala z obratovanjem, tako, da so pridobljeni podatki od drugih dveh nam najbližjih vremenskih postaj ARSO na Bohinjski Cešnjici in ARSO v Ljubljani(Bežigrad). Narejena je bila korelacija med proizvodnjo elektricne energije in soncne energije. 2nd session: Nature Conservation Slika 2: Prikaz mesecne proizvodnje glede na povprecno mesecno osoncenost med leti 2011-2021 Vir: lasten Iz slike 2 vidimo, da je proizvodnja vezana na potek soncnega obsevanja. Najbolj na soncno obsevanje vplivajo astronomski vplivi (letni casi), vremenski vplivi (megla, sneg, dež, …), vegetacija in podobno, na kar se kažejo mesecna odstopanja. V obdobju zajemanja podatkov (2011-2021), je bilo najbolj neugodno leto za proizvodnjo celotno leto 2014 najboljše pa celotno leto 2012. Prav tako je bilo najslabši mesec november 2014, najboljši mesec pa julij 2013. 4.4 Ekonomska upravicenost naložb 4.4.1 Naložba Bistvo vseh investicijskih vrednotenj je merjenje upravicenosti uporabe denarja za neko naložbo. Investicijske odlocitve je treba presojati z vidika, ali so denarni prilivi vecji od denarnih odlivov. (https://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-128-1.pdf, 16.11.2022) Za odlocanje o financnih ucinkih investicije so za vlagatelje pomembni pricakovani donosi, to je pricakovani dobicek, cisti – realni denarni tok, neto sedanja vrednost (NSV), interna stopnja donosnosti (ISD) ter kazalniki ucinkovitosti in uspešnosti (Papler, 2022, 722). 4.4.2 Skupni denarni tok Neto sedanja vrednost naložbe zajema vse prihodke in stroške za lastne in izposojene vire vživljenjski dobi obdobju naložbe v soncno elektrarno. Vsota prihodkov in odhodkov mora biti pozitivna ali vsaj enaka nic, da bi bil investicijski projekt sprejemljiv (https://acta.fih.upt.ro/pdf/2011-2/ACTA-2011-2­ 09.pdf, 13.11.2022). 2nd session: Nature Conservation Slika 3: Skupni denarni tok (primerjava dejanske proizvodnje s planirano) Vir: lasten Slika 3 prikazuje, da je neto skupni donos (realni in planiran) enak nic ali pozitiven, kar nam zagotavlja likvidnost naložbe. 4.4.3 Realni denarni tok Realni denarni tokovi naložbe pomenijo vse prihodke in odhodke za vlagatelja vživljenjskem obdobju naložbe v soncno elektrarno. Obdobje donosnosti naložbe, ki nam povedo pricakovano število let, ki so potrebna za povrnitev zacetnega naložbenega kapitala/odhodkov. (https://acta.fih.upt.ro/pdf/2011­ 2/ACTA-2011-2-09.pdf, 13.11.2022). Kazalniki nam dajejo približne oceno naložbe, vendar nam pogosto ne dajo zadovoljivih in natancnih dokazov o ekonomskih ucinkovitosti dolocenega naložbenega projekta. Med staticnih naložbenih kazalnikov tukaj vkljucujemo obdobje donosnosti naložbe, ki nam povedo pricakovano število let, ki so potrebna za povrnitev zacetnega naložbenega kapitala/odhodkov. (https://acta.fih.upt.ro/pdf/2011­ 2/ACTA-2011-2-09.pdf, 13.11.2022) Slika 4: Realni denarni tok in doba vracanje naložbe (primerjava dejanske proizvodnje s planirano proizvodnjo) Vir: lasten Kumulativni donos preide iz negativnega v pozitivnega v 7 letu oz. leta 2017 obratovanja soncne elektrarne, kar nam pokaže slika 4. Izvedba projekta je uspešna, sajje bil kumulativni donos planiran v 8 letu oz. leta 2018. Tudi skupni donosi so bolj uspešni, kot pri planiranih donosih. 4.4.4 Ekonomske metode in kazalniki ucinkovitosti Staticne ocene omogocajo grobo presojo poslovnih rezultatov in obicajno ne dajejo zadovoljivih in korektnih podatkov o posamezni investiciji. Med staticne kazalce uspešnosti poslovanja uvršcamo predvsem dobo vracanja. Pri dinamicnih metodah uspešnosti naložb je upoštevana tudi casovna komponenta, ki omogoca, da so casovno razlicno razporejeni ucinki naložbe med seboj primerljivi. Dinamicna metoda opazuje naložbo v celotni dobi koristnosti. Najpogosteje uporabljeni naložbeni kriteriji so bodisi absolutne denarne kategorije (neto sedanja vrednost) ali pa koeficienti oziroma stopnje (interna stopnja donosnosti). Kazalec gospodarnosti ali ekonomicnosti (E, oznacuje se tudi z G) oblikuje odnos med poslovnimi ucinki in stroški. To je osnovni kazalec gospodarnosti. (Papler, 2021) Donosnost naložb (D) je kriterij, ki pokaže letni donos v odstotku od vlaganja kapitala. Kazalec donosnosti odhodkov ali rentabilnosti vseh sredstev (Do) Kazalec donosov ali rentabilnost vseh sredstev projekta (Do) pokaže letni donos v odstotku od skupnih odhodkov za naložbo (https://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-128-1.pdf, 16.11.2022). Tabela 4: Primerjalna analiza upravicenosti investicije fotonapetostne elektrarne Noc Metode Nacrtovani poslovni podatki Dejanska proizvodnja do 2021, ostalo napoved Odstopanja +/- Enostavna doba vracanja sredstev – EVS (let) 7,70 6,47 -1,23 Financna diskontna stopnja – r za NSV (%) 1,514 1,514 - Interna stopnja donosnosti – ISD (%) 9,09 12,90 3,81 odstotne tocke Kazalnik gospodarnosti 1,64 1,96 0,32 ali ekonomicnosti – E Kazalnik gospodarnosti ali ekonomicnosti – D (%) 68,5 101,6 33,1 Kazalec donosnosti ali rentabilnosti naložbe – Do (%) 64,52 96,36 31,84 Sedanja vrednost projekta (EUR) 24.796,02 36.963,11 12.167,09 Vir: lasten Tabela 4 prikazuje izracunane rezultate ekonomskih metod in kazalnikov. Vsi podatki so bili izracunani na podlagi dejanske in nacrtovane investicije in obrestne mere, ki je na dan 1. 1. 2011 po podatkih EURIBORa znašala 1,5%. Doba vracanja dejanske investicije sredstev je 6,47 let z interno stopnjo donosnosti 12,90 %. Kar je za 11,4 odstotne tocke vec, kot je bila obrestna mera (r=1,5 %). To je za 1,23 leta bolje od planirane proizvodnje, ki je znašala 7,7let z interno stopnjo donosnosti 9,09 %. Tako pri planirani oz. dejanski proizvodnji je kazalnik ekonomicnosti, kazalnik gospodarnosti in kazalnik donosnosti > 0. Neto sedanja vrednost pri planirani proizvodnji je 24.796,02 EUR, kar je vecje od 0, vendar pa za 12.167,09 EUR manj od dejanske proizvodnje. Naj povzamemo, investicija je uspešna, sajje NSV pri dejanski proizvodnji =36.936,11 EUR > 0. 5 Diskusija Na proizvodnjo soncne energije oz. na izkoristek vplivajo številni dejavniki. Soncna elektrarna Noc leži na 537 mnv na južni strani strehe stanovanjskega objekta, kar pomeni, da je dobro izkorišceno soncno obsevanje. Ceprav je v bližini vegetacija višje rasti, to ne vpliva na proizvodnjo. .S tem veter vpliva iz dveh smeri. Iz zgornje in iz spodnje, saj moduli niso direktno montirani na streho, ampak na konstrukcijo, ki je montirana na streho. Letošnji avgust je bil v povprecju eden izmed najtoplejših, temperaturno nad povprecjem, medtem ko je bilo padavin podpovprecno. Temu primerna je bila proizvodnja, ki je bila le 1429kWh (manjša proizvodnja je bila januarja, februarja in septembra leta 2022). Poznamo primer, ko v najbolj vrocih delih dneva hladijo streho. Vendar se v temle primeru poraja vprašanje varnosti, ekonomicnosti in okoljevarstvena vidika na racun povecanje proizvodnje. Najvecji vpliv na proizvodnjo imajo deževni in snežni dnevi, saj sem v tem primeru proizvodnja zelo zmanjša. Vendar najbolj na proizvodnjo vpliva sneg. Sneg, ki ostane na soncnih celih po sneženju. Proizvodnja takrat ne poteka, nevarnost v okolici objekta je velikanska, saj se nam je v prvem letu sprožil plaz po nekaj dnevih in nam unicil celotno konstrukcijo letnega vrta. Vendar smo ugotovili, da je najbolj del zime takrat, ko se dež spreminja v sneg. S tem se najprej celice ocistijo nesnage in posledicno, ko je sneg hitreje zdrsi s modulov in je tudi manjša verjetnost za plaz. Sedaj na proizvodnjo vpliva tudi starost fotonapetostnih modulov, onesnaženost. 6 Zakljucek Aktualna energetska kriza, nestabilnost energetskega trga, rusko-ukrajinska vojna, inflacija, nas je postavila pred dejstvo – kako postati cim bolj samooskrbni. Slovenija ima poleg Hrvaške in Madžarske glede na druge evropske države eno izmed najvišjih cen elektrike. Po spletni strani euenergy.live na dan 11.2.2022 je bila cena 202,04 EUR/MWh (https://euenergy.live/, 11.2.2022). Za gradnjo soncne elektrarne se poleg zgoraj naštetih dejavnikov odlocijo tudi zaradi uredbe o samooskrbi z elektricno energijo iz obnovljivih virov energije, ki je stopila v veljavo aprila 2022. Po letu 2023 stopi v veljavi nov nacin obracunavanje omrežnine, ki bo pravicen za vse odjemalce vendar je pa pozitivna stvar: za presežki energije, ki se bodo oddali v omrežje bodo placani. V prihodnosti bi si morali prizadevati, da sami cim vec proizvedene energije porabimo sami oz. imamo cim manj presežkov. Presežki bi bili lahko uporabljeni za zalogo npr. hranilnik energije, vkljucitev na tržnico SunContract kar pomeni, da presežke lahko uporabimo do marca naslednjega leta, lahko jih podarimo, prenosljivi so na drugo merilno mesto,…). Pozitivne lastnosti hitro vzpenjajoce soncne industrije so tudi odpiranje novih delovnih mest, soproizvodnja toplotne crpalke v povezavi s soncno elektrarno, proizvodnja nam predstavlja dodaten zaslužek, kombinacija elektricnega avta in lastne polnilnice, itd. Vedno vec podjetij se tudi odloca za gradnjo soncne elektrarne. Podjetjem v povezavi s hranilniki elektricne energije predstavlja manjši strošek, pomaga jim, ko je proizvodnja na višku svojih moci, prispevajo k zeleni prihodnosti, itd. Glede na to da je v prvem polletju leta 2022 priklopilo 3407 soncnih elektrarn se porajajo naslednja vprašanja. Kako naj vzdržujemo fotonapetostne module, kakšne so naše možnosti po koncu delovanja, kaj naj naredimo ko potecejo pogodbe, kako bomo vsi kot družba poskrbeli, da bomo najmanj obremenjevali okolje, porajajo se vprašanja v povezavi z reciklažo, skladišcenjem odpadkov, predelavo odpadkov … Pri soncni elektrarni Noc se porajajo predvsem naslednja vprašanja: kaj naj naredimo, ko nam bo leta 2025 potekla obratovalna pogodba z Borzen-om, ali naj obnovimo in nadaljujemo s poslovanjem naprej, posodobimo z hranilnikom energije ali se vkljucimo v SunContract tržnico ali se preprosto izklopimo iz omrežja? Literatura in viri Kon Tiki Solar (2010). Projekt izvedenih del, mala fotonapetostna elektrarna Noc, G2010-31. Kamnik: okt. 2010 Ferleš A., Bobnic N., Soncna elektrarna. Raziskovalna naloga.(online). Celje. Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije. Šolski center Celje. Marec 2020. (citirano 31.10.2022). Dostopno na naslovu: https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4202005545.pdf Agencija Sta. Prva soncna elektrarna v Sloveniji praznuje 20-letnico (online) 25.6.2021 (citirano 23.10.2022) Dostopno na naslovu: https://krog.sta.si/2916111/prva-soncna-elektrarna-v-sloveniji-praznuje-20­ letnico) Naš stik. Najvecja soncna elektrarna v Sloveniji zacela z obratovanjem (online), 8.4.2022. (citirano 4.11.2022) Dostopno na naslovu: https://www.nas-stik.si/novice/podrobnosti-novice/najvecja-soncna-elektrarna-v-sloveniji-zacela-z-obratovanjem Elektrotehniška revija. Podporna shema OVE in SPTE – kaj z elektrarno, ko se pravica do podpore iztece (online) 3/2020, (citirano 31.10.2022). Dostopno na naslovu: https://elektrotehniska-revija.si/kaj-z-elektrarno-ko-se-pravica-do-podpore­iztece/ Pv portal. Pregled fotovoltaicnega trga v Sloveniji za leto 2021.(online), 2022. (citirano 25.10.2022) Dostopno na naslovu: http://pv.fe.uni-lj.si/sl/porocila/ Eko sklad. Aktualno obvestilo vlagateljem (online), 2022. (citirano 4.11.2022). Dostopno na naslovu: https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/aktualno-obvestilo-vlagateljem Eko sklad. Nove spodbude za soncne elektrarne (online) 28.10.2022. (citirano 4.11.2022). Dostopno na naslovu: https://www.ekosklad.si/gospodarstvo/novica/nove-spodbude-za-soncne­ elektrarne-2 Kovac M., Urbancic A., D. Stanicic. Deliverable C1.1: Climate Mitigation 2050 Potentials and Mid­ term Challenges Part 5B: Photovoltaic Rooftop Potential in Slovenia by 2050 Koncno porocilo C1.1: Blaženje podnebnih sprememb 2050 Potenciali in srednjerocni izzivi Del 5B: Potencial soncnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050, št. porocila IJS-DP-12619 (online). 2018. (citirano 31.10.2022) Dostopno na naslovu: https://www.podnebnapot2050.si/wp­ content/uploads/2020/06/Deliverable_C_1_1-Part-5B-Potencial-son%C4%8Dnih-elektrarn-na­ strehah-objektov-v-Sloveniji.pdf Domjan A. Kaj z elektrarno ko se pravica do podpore iztece. 2020. Elektrotehniška revija (online). Dostopno na naslovu: https://elektrotehniska-revija.si/kaj-z-elektrarno-ko-se-pravica-do-podpore­iztece (2.11.2022) Vlada Republike Slovenije. Uredba o samooskrbi z elektricno energijo iz obnovljivih virov energije. UL.RS 43/22 (online) 9.4.2022 (Citirano 4.11.2022) Dostopno na naslovu: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8432 Vlada Republike Slovenije. Celoviti nacionalni energetski in podnebni nacrt (NEPN 5.0), 28.2.2020. (online) (citirano 9.11.2022) Dostopno na naslovu: https://www.energetika­ portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf Vlada Republike Slovenije. Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE). (online) (citirano 9.11.2022). Dostopno na naslovu: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8236# Euenergy.live. Day ahead electricity prices for 2022-11-02 (citirano 2.11.2022). Dostopno na naslovu: https://euenergy.live/ ARSO. Vreme podnebje (citirano 3.11.2022). Dostopno na naslovu: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/app/webmet/#webmet==8Sdwx2bhR2cv0WZ0V2bvEGcw9ydlJWblR 3LwVnaz9SYtVmYh9iclFGbt9SaulGdugXbsx3cs9mdl5WahxXYyNGapZXZ8tHZv1WYp5mOnMH bvZXZulWYnwCchJXYtVGdlJnOn0UQQdSf; Bojnec, Š., Papler, D. Investment efficiency apprisal for different sizes of the solar electricity plants.(online), 2011. [COBISS.SI-ID 4154327] (citirano 13.11.2012) Dostopno na naslovu: https://acta.fih.upt.ro/pdf/2011-2/ACTA-2011-2-09.pdf Papler, D. (2022). Trajnostni izzivi investiranja v samooskrbne soncne elektrarne = Sustainability challenges of investing in self-supply solar power plants. 41th International Conference on Organizational Science Development = 41. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti : society's challenges for organizational opportunities = izzivi družbe za priložnosti organizacij : conference proceedings = konferencni zbornik. 41th International Conference on Organizational Science Development. Marec 2022 Maribor: University of Maribor, University Press. (citirano 14.11.2022). Dostopno na naslovu: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/663. Papler D., Bojnec Š. Naložbe v trajnosti razvoj energetike. (Znanstvene monografije, Fakulteta za management). Koper: Fakulteta za manegment, 2012. (citirano 16.11.2022). Dostopno na naslovu: https://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-128-1.pdf Papler D. (2021). Metodologije za ekonomsko vrednotenje upravicenosti naložbe. Predavanja pri predmetu Gospodarjenje z naravnimi in obnovljivimi viri energije na Višji strokovni šoli. Strahinj: Biotehniški center Naklo. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Analiza gnezdilnih habitatov in obmocij prehranjevanja rjavih srakoperjev (Lanius collurio) naobmocju Dežele leta 2019 Nina Poklukar Biotehniški center Naklo in Društvo za varstvo okolja Bled, Slovenija, ninapok3@gmail.com Sonja Rozman Biotehniški center Naklo in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Slovenija, sonja.rozman@zrsvn.si Izvlecek Clanek povzema diplomsko delo, katere namen je analiza gnezditvenih in prehranjevalnih habitatov rjavih srakoperjev (Lanius collurio) na obmocju Dežele v obcinah Radovljica in Žirovnica. Rjavega srakoperja ogroža predvsem izguba ustreznega habitata. Prikazana je analiza gnezditvenih habitatov in njihovo vrednotenje. Na podlagi rezultatovje mogoce narediti nacrt za upravljanje zobmocji, kjer rjavi srakoper gnezdi. Ceprav so vsi podatki pridobljeni na podrocju Dežele, so ugotovitve in nacrt upravljanja vsekakor splošno uporabni. Koncniciljje pripomocikizboljšanju stanja populacije rjavega srakoperja v Deželiin drugod. Izvedli smo popis rjavega srakoperja v letu 2019, zabeležili 20 obmocij, kjer smo našli gnezda, pare ali vsaj eno ptico. Pregledali smo vsa obmocja na Deželi, ki so bila primerna za prehranjevanje ali gnezdenje te ptice. Teren smo raziskovali znotraj meje Radovljiške ravnine po metodi linijskega transekta. V obdobju od 11. 5. 2019 do 17. 9. 2019 smo našli 15 gnezd na 13 lokacijah, od teh smo jih analizirali 10. Ugotovili smo, da je bilo 14 ne sparjenih samcev, kar nakazuje na to, da je bilo samic manj od samcev. Kljucne besede: gnezditveni habitat, rjavi srakoper, Dežela, gnezdo, Radovljica Analysis of nesting habitats and feeding areas of the red-backed shrike (Lanius collurio) in the region of Dežela in 2019 Abstract The paper summarises the diploma thesis with the aim to analyse the nesting and feeding habitats of the red-backed shrike (Lanius collurio) in the regions of Dežela in the municipalities of Radovljica and Žirovnica. The assignment includes an analysis of nesting habitats and their evaluation. Based on the results, a management plan can be made for the areas where the red-backed shrike nests. Although all 2nd session: Nature Conservation the data is obtained in the area of Dežela, the findings and the management plan are generally useful. The final goal of diploma thesis is to help improve the population of the red-backed shrike in Dežela and elsewhere. We carried out a census of the red-backed shrike in 2019, recording over 20 areas where we found nests, pairs or at least one bird. We examined all the areas in the country that were suitable for feeding or nesting. We explored the terrain within the borders of Radovljiške ravnine between the settlements Moste, Begunje, Mošnje and Sava Dolinka, using the linear transect method. In the period from 11.05.2019 to 17.09.2019 we found 15 nests in 13 locations, of which we analysed 10 nests. We found that there were 14 unmated males, indicating that there were fewer females than males. Key words: breeding habitat, Red-backed shrike, Dežela, nest, Radovljica 2nd session: Nature Conservation 1 Uvod Rjavi srakoper (Lanius collurio) je vrsta ptice, ki jo ogroža izguba njenega habitata. Obmocje Dežele, ravnina v obcinah Radovljica in Žirovnica na Gorenjskem, je eno od obmocij, kjer rjavi srakoper še gnezdi, zato smo v sklopu prakticnega izobraževanja pri študiju naravovarstva na Biotehniškem centru Naklo v sodelovanju z Društvom za varstvo okolja Bled in pod mentorstvom Borisa Kozinca, raziskali življenjski prostor rjavega srakoperja na tem obmocju. 1.1 Rjavi srakoper Rjavega srakoperja uvršcamo v red pevcev(Passeriformes) in družino srakoperjev(Laniidae; Bombek, 2010, 6). Rjavi srakoperje palearkticna vrsta(Denac,2003, 97). Gnezdiodmaja do junija, najpogosteje vgrmu (Božic, 1983, 274),kije manjšiali srednje velik, najpogosteje vbodicastem, kot so robida, glog, špik, crni trn (Denac in Bombek, 2017, 276). Gnezdo je precej veliko in le pol metra do meter od tal (Geister, 1995). Vali samica do 15 dni, samec pa jo krmi (Vrezec, 2009). Za gnezdomne mladice skrbita oba partnerja. Speljejo se po 14–16 dneh. Mladici se nekaj tednov še držijo staršev, medtem že poskušajo samostojno lovitihrano (Božic, 1983, 274). Danes rjavi srakoper prebiva v kulturni krajini, kot so barja, resave, kamnite trate ali ekstenzivno obdelani pašniki, gozdne poti, mocvirnati travniki, na zarašcenih pašnikih, posekah v ali ob gozdu, lokah, sadovnjakih in okrasnih vrtovih (Geister, 1995). Pomembna je višina vegetacije in zarašcenost, saj v gosti vegetaciji težje opazi plen. Ustrezajo mu nizke travišcne vegetacije (Denac, 2003, 97). Najpogosteje ga bomo opazili na izpostavljenih mestih, kot so vrhovi grmov in dreves, na lesenih ali kovinskih kolickih, ali na prežah, kot sta plot ali žica (Vrezec et al., 2016, 15). Ustrezne preže so pomemben element v srakoperjevem habitatu, saj mu omogocajo uspešen lov, hkrati jih uporabi kot mesto, kjer poje svoj plen (Denac, 2003, 101). Številcnostgnezditvenepopulacije rjavega srakoperja se je vEvropimed letoma 1970 in1990zmanjšala za 50 % (Denac, 2003, 97). Populacija rjavega srakoperja je v Sloveniji med letom 2008 in 2016 zmerno upadla za 30,7 %, vzroke lahko išcemo predvsem v intenzifikaciji kmetijstva, kot so vecanje njivskih površin na travnikih in izginjanje mejic in grmovij (Denac in Bombek, 2017, 276). Rjavi srakoper je v 20. stoletju zacelpostopno izginjatizaradiposledic intenzivnega kmetijstva, kiga spodbujata nacionalna in evropska politika (komasacije, uporabe silaže namesto sena, secnje živih mej, nadomešcanja visokodebelnih sadovnjakov s plantažnimi, vnosa pesticidov (Ceresa et al., 2012). V Sloveniji je obravnavan kot ranljiva vrsta. Na slovenskem Rdecemseznamu pticevgnezdilcev(Pravilniko uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrstvrdeciseznam, 2002, 82/02 in 42/10)je uvršcen med potencialno ogrožene vrste. Ima oznako podkategorije 1 (V1), ranljiva vrsta. V Begunjskem zborniku Kozinc (2007) omenja, da je pomembno varovanje populacije rjavega srakoperja, ki je na prilogi 1 evropske direktive o pticah, in varovanje grmovja v nižinah in na gorskih pašnikih. Leta 2010 je Žiga Kozinc za potrebe Mladinskega ornitološkega tabora izvedel raziskavo o gnezdenju rjavega srakoperja v okolici Hraš, manjše vasi na Deželi, in opisal ogroženost gnezdišc in varstvo gnezdišc rjavega srakoperja. Leta 2009 so na obmocju Dežele rjavega srakoperja opazovali na 7 lokacijah. Tudileta 2010 so naDeželi,rjavega srakoperja opazovali na 7 lokacijah, ki sobilepodobne kot leta 2009. 1.2 Obmocje raziskave, Dežela Radovljiška ravnina oz. Dežela se nahaja v severozahodnem delu Ljubljanske kotline. Deli se na dva dela, na Deželo, ki je ravnina na levem bregu reke Save, med Žirovnico, Begunjami in Radovljico, ter na Blejski kot, ki predstavlja nizko ozemlje na desni strani Save (Sinobad, 1999). Dežela se razprostira se med verigo visokih gora na severu ob pobocjih Reber. Na severovzhodu jo omejuje južno predgorje Karavank – Peciin kraji Moste, Žirovnica, Breznica, Doslovce, Smokuc, Rodine, Poljce in Begunje na Gorenjskem. Na severozahodu pa struga Save Dolinke in dolina reke Save (Sinobad, 1999). Danes se na obmocju Dežele razprostirajo številna naselja in vasi (Slika 1). 2nd session: Nature Conservation Slika 1: Radovljiška ravnina –Dežela. Omejitev pokrajine po prof. Majdi Kušcer Vir: http://www2.arnes.si/~oskratl1s/slikeatl/mkdezela.jpg (04.07.2021) Leta 1830 so se v Radovljiški ravnini razprostirale njive, travniki, travniki s sadnim drevjem in sadovnjaki, mali in veliki vrtovi, pašniki, travniki in pašniki z gozdnim drevjem, gozdovi, ter alpski pašniki. V 9 od 10 davcnih obcinah so bili prisotni pašniki. Prevladovalje visoki mešani gozd, ki so ga sestavljali hrast, bukev in breza ter smrekova in borova drevesa (Sinobad, 1999). V 21. stoletju se je zaradi intenzifikacije kmetijstva dramaticno spremenila podoba kulturne krajine. Zaradi višjih proizvodnih stroškov na razgibanem površju in opušcanja steljarjena prihaja do podiranja drevja, strojnega ruvanja drevesnih štorov in izravnavanja razgibanega površja. Mocan upad števila aktivnih kmetij z zemljišci je zaskrbljujoc, kmetijstvo je v dolgi zgodovini izrazito sooblikovalo obravnavano kulturno pokrajino (Geršic et al., 2018, 76). Velik del osrednje Dežele je kulturna krajina Studencice (EŠD 23128; Register kulturne dedišcine, 2022). So ena redkih krajin,kjer je bila casovna globinakrajine prepoznana varheoloških raziskavah in ovrednotena kotelementdedišcine (Mlekuž, 2014).VRegistru kulturne dedišcine je opisana kotnjivska krajina na ravnici okrog grucastih vasi z deželno cesto. Oblikuje jo pravokotna poljska razdelitev, ki ustvarja mozaicni preplet njiv, travnikov, pašnikov, visokodebelne vegetacije, drevesnih mejic ter šopov, teras, sledovcišcenja talnih moren in obmejninasipi (Mlekuž, 2014). Pomemben element znotraj kulturne krajine predstavljajo Hraški steljniki, ki se ga oznacuje z ledinskim imenom hraški listneki. Obmocje je v Registru kulturne dedišcine zavedeno kot kulturna krajina Studencice. Gre za preplet pretežno lipovih gozdov s posameznimi njivami, intenzivnimi in ekstenzivnimi sadovnjaki, travniki, drevesiin grmi (Geršic, et al., 2018, 74). 2 Materiali in metode Rjavega srakoperja smo popisovali znotraj meje Radovljiške ravnine med naselji Moste, Begunje, Mošnje in Savo Dolinko po metodi linijskega transekta. Pri izbiri obmocja smo kot kriterij uporabili poznavanje gnezd izpred preteklih letih. Oprli smo se tudi na starejše podatke o pojavljanju rjavega srakoperja v Sloveniji. Skupaj smo vrsto popisali na 20 lokacijah. Dolocili smo bilo 7 transektov v skupni dolžini 32,3 km. Vsak je v povprecju dolg 4,2 km, med seboj so oddaljeni povprecno 0,7 km (Slika 2). 2nd session: Nature Conservation . Slika 21: Transekti za popis rjavega srakoperja na Deželi, popisani v letu 2019 (1 :50.000) Vir: Lasten Terensko delo smo opravilimed 5. majemin 30.septembrom2019. Vcasu gnezdenjasmo pregledovali obmocja na Deželi, primerna za rjavega srakoperja, poskušali najti cim vec gnezd ter zabeležili pojavljanje posameznih osebkov ali parov. Pri opazovanju smo uporabljali dvogled Calestron 10 x 42 mm. Lokacije, kjer smo odkrili vsaj eno ptico (samca ali samico) smo ponovno opazovali vsaj enkrat tedensko, objutranjih urah. Gnezdo smo poskušali najti z opazovanjem para, kam nosi hrano. Grme, v katerih smo našli gnezdo, smo fotografirali. Gnezdilni habitat smo opisali s pomocjo naslednjih parametrov: višina gnezda od tal, višina in obseg grma, sestava in gostota vegetacije ter oddaljenost ostalih grmov. S pomocjo Naravovarstvenega atlasa smo obmocje okoli gnezda kartirali vmerilu 100 x 100 m2, ter ga skicirali v merilu 10 x 10 m2, da smo lažje opredelili gnezditveni habitat. Med terenskim delom smo o tej pomenu ustreznih gnezdilnih habitatov neposredno seznanjali tudi lastnike zemljišc, na katerih smo našli gnezdo rjavega srakoperja. 2.1 Racunanje višine in gostote grma Višino grma smo izmerili s pomocjo evklidske geometrije in uporabili smo enacbo: x = i + (b – d) c / a (a= dolžina roke, b= dolžina palice, c= razdalja do drevesa, i=telesna višina do oci, x=višina drevesa) Za dolocanje gostote vegetacije, smo uporabili okrogli obroc s premerom 3,3 dm. Po koncani gnezditvi smo na grm postavili obroc tako, da je bilo gnezdo v sredini (Slika 3). Pokoncne vejice v obrocu smo prešteli. Metoda ni povsem natancna, saj nismo upoštevali debeline vejic in listja,lahko se pa približno oceni, alije grm redek ali gost. Za dolocanje gostote vegetacije smo oblikovali svojo enacbo: e = f/ p (e=gostota vejic na površino, f=število vejic v krogu, p= plošcina kroga) Slika 3: Dolocanje gostote grma Vir: Lasten 3 Rezultati Skupno smo od 5. maja do 17. septembra 2019 zabeležili 205 ptic rjavih srakoperjev na 20 lokacijah (Slika 4). Našli smo 15 gnezd, od tega 10 na pašniku, 3 na travniku, 1 v gozdu in 1 v pustoti. 66,6 % rjavih srakoperjev je gnezdilo na pašniku, 20,2 % na travniku, 6,6 % v gozdu in 6,6 % v pustoti. Slika 4: Najdene lokacije pojavljanja rjavega srakoperja na Deželi Vir: Lasten Tabela 1 prikazuje glavne lastnosti gnezditvenega habitata rjavega srakoperja glede na posamezne lokacije. Tabela 1: Podatki o dimenziji grmih, na katerih so gnezdili rjavi srakoperji leta 2019 Vir: Lasten Lokacije gnezda Višina grma [m] Obseg grma [m] Premer grma [m] Višina gnezda [m] Gostota grma [vejice/dm2] Najbližji grm [m] Najbolj oddaljen grm [m] Vrsta grma Lesce: ob železniški progi 2,80 26,00 8,28 0,85 1,40 0,50 48 100 % japonski dresnik Žirovnica; Vrba 2,40 5,60 1,78 0,75 2,22 1,20 50 80 % bezeg 20 % navadni šipek Ob golf igrišcu, Lesce 1,68 7,92 2,52 1,20 2,57 1,60 40 90 % robida 10 % navadni šipek Jezersko: Cesta na Jezerca 2,30 12,87 4,10 1,23 1,75 0,50 35 80 % navadni cešmin 20 % navadni šipek Šobec: ob Šobcevi cesti 2,40 12,50 3,98 1,75 1,28 10,00 30 70 % crni trn 30 % glog Šobec: ob Savi 2,20 7,30 2,32 0,95 1,75 1,50 48 40 % crni trn 50 % navadni glog 10 % suhih vejic Hraški steljniki 2,60 16,70 5,30 0,85 2,80 0,73 50 40% robida 40% glog 20% cešmin Hraški steljniki 2,73 12,38 3,94 1,45 4,44 2,00 47 60% robida 40% glog Begunje na Gorenjskem 1,80 17,10 5,44 1,50 2,33 2,70 41 100% robida Doslovce 2,78 38,43 12,23 0,87 2,45 0,10 43 15% cešmin 30% suhe stare veje 55% crni trn Glavne ugotovitve o gnezditvenem habitatu so: - Najmanjši grm je bil visok 1,68 m, najvišji grm pa 2,8 m; povprecna višina grma znaša 2,3 m, povprecni obseg 15 m in povprecni premer 4,9 m. - Najmanjša oddaljenost gnezda v grmu je 0,75 m od tal, najvišja 1,75 m, povprecje vseh višin gnezda je 1,14 m od tal. -Najnižja gostota grma je 1,28 vejic/dm2, najvecja 4,44 vejic/dm2, povprecna gostota pa 2,29 vejic/dm2. -Odstotek trnja v grmu je cca. 49 %. -Najmanjša razdalja med grmi od gnezda je bila 0,1 m, najvecja pa 50 m. Ugotovili smo tudi, da je bilo 14 ne sparjenih samcev. Pri valitvi smo opazili, da se samec in samica menjata. Razprava Rezultati naših opazovanj in meritev so vecinoma skladni z dosedanjimi literaturnimi viri, zaznali pa smo tudi nekaj odstopanj. Prisotnost ne sparjenih samcev lahko nakazuje na to, da je bilo na obmocju manj samic kot samcev. Zabeležili smo gnezda, ki so se nahajala na pašniku, travniku, v gozdu in pustoti, kar se sklada z Geisterjem (1995), ki navaja, da rjavi srakoper prebiva v kulturni pokrajini, kot so barja, resave, kamnite trate ali ekstenzivno obdelani pašniki, gozdne poti, poseke v ali ob gozdu, sadovnjaki. Vrezec et al. (2016, 15) pišejo, da ga bomo najpogosteje opazili na izpostavljenih mestih, kot so vrhovi grmov in dreves, na lesenih alikovinskih kolickih, ali na prežah,kot sta plot aližica, kjer smo ga med terenskimi popisi opazovali tudi mi. Pod daljnovodi vzdrževalci redno žagajo visoke grme in tako je pokrajina vedno vzarašcanju znizkimi grmi. To zelo ugodno vpliva na možnosti gnezdenja rjavega srakoperja. Najvec gnezd smo našli prav na pašnikih, kjer ostanejo posamezni osamljeni grmi. Tam ptice lahko pregledujejo teren in lovijo s preže, ki jih kot pomemben element v srakoperjevem habitatu navaja tudi Denac (2003, 101), saj mu preže omogocajo uspešen lov, hkratijih uporabi kot mesto, kjer poje svoj plen. Denac in Bombek (2017, 276) ugotavljata, da rjavi srakoper gnezdivmanjšemalisrednje velikemgrmu, najpogosteje v bodicastem, kot so robida, glog, špik, crni trn. To vecinoma potrjujejo rezultati naše raziskave, sajje povprecje višine grmov 2,3 m, povprecje deleža trnja v grmu pa 49 %. Grmovne vrste, ki jih navajata Denac in Bombek, smo v povezavi z gnezdenjem popisali tudi mi, je bil pa na obmocju Dežele med vrstami, ki jih rjavi srakoper pogosto izbira za gnezdenje, tudi cešmin, ki je prav tako bodicast. Venemprimeru je bilo gnezdo tudiv grmu iz bezga in navadnega šipka. Presenetljiva je izbira japonskega dresnika za gnezdenje ob železniški progi, saj do sedaj v literaturi ni bil naveden kot vrsta, ki bi jo rjavi srakoper izbral za gnezdenje, ni trnast niti lesnat. Izbira japonskega dresnika bi lahko bila tudi posledica odsotnosti drugih primernih vrst grmov za gnezdenje, hkrati pa kaže neko stopnjo prilagodljivosti rjavega srakoperja na spremembe v okolju. 2nd session: Nature Conservation Geister (1995) navaja, da je gnezdo le pol metra do meter od tal, kar se le delno sklada z našimi meritvami višine gnezd, ki znaša povprecno 1,14 m od tal. Polovica je bila na višini med pol in enim metrom, polovica pa nad enim metrom od tal, najvec 1,75 m. Podatkov o gostoti grmov, v katerih rjavi srakoper gnezdi, v literaturi nismo našli, naše raziskave pa kažejo, da najraje izbira srednje goste grme. Najnižja gostota grma je 1,28 vejic/dm2 , najvecja gostota 4,44 vejic/dm2, ki zelo odstopa od ostalih; povprecna gostota pa je 2,29 vejic/dm2. Številni avtorji (Bracko et al., 1994, Brelih in Gregori, 1980, Ceresa et al., 2012, Denac in Bombek, 2017, 276, Geister, 1998) opozarjajo, da intenzifikacija kmetijstva, katere posledice so melioracije, kmetijske monokulture, uporaba silaže, secnje živih mej, izginjenje mejic in grmovij, ogrožajo rjavega srakoperja, saj izginja primeren habitat zanj. Do izgube primernega habitata prihaja tudi naobmocju Dežele. V casu raziskave so bili unicenihabitati rjavega srakoperja pri Hlebcah, na pašniku nad Rodinami in Vrbi pri Žirovnici. Kot smo ugotovili, je za varstvo rjavega srakoperja je trebaohranjati mozaicen habitat s trnastimi grmi, predvsem na pašnikih, saj rjavi srakoper potrebuje za gnezdenje posamezne grme, precej oddaljene od drugih, saj je povprecna oddaljenost med grmi 22,5 m. Grm za gnezdenje pa mora biti zadosti gost, v povprecju na obmocju Dežele 2,3 vejice/dm2. 4.1 Smernice za varstvo rjavega srakoperja na Deželi Za ohranjanje vitalne populacije rjavega srakoperja in biodiverzitete na Deželi je velikega pomena ohranjanje pašništva in zmanjševanje uporabe pesticidov. K populaciji rjavega srakoperja v Deželi bi pripomogla zasaditev lesne vegetacije, saj za gnezdenje potrebuje sorazmerno majhne grme, kar kažejo meritve le teh. Najmanjši grm, ki smo ga zabeležili in je rjavi srakoper v njem uspešno gnezdil, je bil visok le 1,68 metra, povprecen premer paje 4,9 metra. Takgrm bistveno ne zmanjšuje pridelave krme na pašniških ali travnati površini. Po robovih obdelovalnih površin se lahko postavijo mejice. Dostopnost do plena se mu lahko izboljšas postavitvijo lovnih prež. Varovati je treba posamezne grme na pašnikih, morda celo postaviti kakšnega umetnega. Leta 2021 so na enemod pašnikov nad Rodinamipostavili tri umetne grme (Slika 5)iz dracja in svežih vej, ki so bili sestavljeniiz cešmina, šipka in robide. V enem od postavljenih grmov je gnezdil par rjavih srakoperjev in uspešno vzredil mladice. Slika 5: Umetno gnezdo na degradiranem –osiromašenem pašniku nad Rodinami Vir: Lasten Z naravovarstvenega vidika in vpliva na biodiverziteto je najmanj sprejemljivo odstranjevanje grmov s koreninskim sistemom vred, kar veckrat zasledimo na travnikih, kjer kmetje težijo k ravnanju površin zaradi hitrejše obdelave in intenzivne rabe tal. Pod daljnovodi naj dinamika krcenja grmovne podrasti ostane nespremenjena. Grmi tam niso dolgorocno ogroženi. Ko grm doseže višino nad cca 5 m, ga delavci Elektra Gorenjska požagajo. V naslednjih letih se ponovno zaraste in je ugoden za gnezdenje rjavega srakoperja. O ohranjanju ugodnega življenjskega prostora rjavega srakoperja smo se pogovarjali tudi z lastniki zemljišc na lokacijah, kjersrakoperjignezdijo že vrsto let. Petod šestih lastnikovseje odzvalo pozitivno in pokazalo zanimanje in smo se z njimi dogovorili o pravilni strategiji za ohranjanje rjavih srakoperjev. 2nd session: Nature Conservation V dogovoru z lastniki bi si bilo treba ohranjati habitat tako, da pustijo vsaj eno desetino površine v prvotni zarasti. Za ohranitev stabilne populacije na Deželi so potrebni znanje, ozavešcenost in dobra volja lastnikov zemljišc. Živaliin njihovživljenjskiprostoršcitita tudi Zakon o divjadi in lovstvu, ki v 32. clenu doloca, da je krcenje živih mej, grmov in podrasti na pašnikih, travnikih in poljih dovoljeno le med 1. marcem in 1. avgustom. Uredba o zavarovanih prosto živecih živalskih vrstah rjavega srakoperja uvršca med zavarovane vrste, za katere je treba zagotoviti tudi ohranjanje njegovega habitata. 10. clen te uredbe prepoveduje unicevanje struktur in zavestno odstraniti, spremeniti, poškodovati ali uniciti habitat zavarovanih vrst. Za uspešno uveljavitev smernic v prakso pa so najucinkovitejši kontakti z lastniki zemljišc in vzpostavljanje sodelovanja med njimi in naravovarstveniki. Literatura in viri Bombek, D. Srakoperji Slovenije. Svet ptic, 2010, let. 16, št. 4, str. 6–9. Božic, I. Ptici Slovenije. Ljubljana: Lovska zveza Slovenije, 1983. Bracko, F., et al. Rdeci seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije. Acrocephalus, 1994, let. 15, št. 67, str. 166–180. Brelih, S., in Gregori, J. Redke in ogrožene živalske v vrste v Sloveniji. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, 1980. Ceresa, F., et al. The importance of key marginal habitat features for birds in farmland: An assessment of habitat preferences of red-backed Shrikes Lanius collurio in the Italian Alps (online). Bird Study, 2012, let. 59, št. 3, str. 327–334. (citirano 3. 4. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.researchgate.net/publication/232659365_The_importance_of_key_marginal_habitat_feat ures_for_birds_in_farmland_An_assessment_of_habitat_preferences_of_Red­ backed_Shrikes_Lanius_collurio_in_the_Italian_Alps. Denac, D. Upad populacije in sprememba rabe tal v lovnem habitatu rjavega srakoperja Lanius collurio v Šturmovcih. Acrocephalus, 2003, let. 24, št. 118, str. 97–102. Denac, K., in Bombek, D. Rjavi Srakoper: Atlas Ptic Slovenije popis gnezdilk 2002 – 2017. 1. izd. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2017. ISBN 978-961-6674-33-1. Geister, I. Ali ptice res izginjajo? 1. izd. Ljubljana:Društvo za opazovanje in proucevanje ptic Slovenije, 1998. Geister, I. Ornitološki atlas Slovenije: razširjenostgnezdilk. Ljubljana: DZS, 1995. ISBN 86-341-1252­7. Geršic, M., et al. Primerjava kulturne pokrajine hraških listnekov in tamkajšnjega kmetovanja v prvi polovici 19. stoletja in danes. Geografski vestnik, 2018, let. 90, št. 1, str. 61–84. Kozinc, B. Varstvo narave v krajevni skupnosti Begunje. V: Begunjski zbornik, 2007, str. 54–65. Mlekuž, D. Varstvo spomenikov: arheologija in varovanje krajin. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, 2014. ISSN 0350-9494. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeci seznam. Uradni list Republike Slovenije, 82 (2002). 2nd session: Nature Conservation Register kulturne dedišcine (RKD). Vstopna stran (online). 2022. (citirano 14. 1. 2022). Dostopno na naslovu: http://rkd.situla.org/ Sinobad, J. Dežela: kulturnozgodovinski oris Radovljiške ravnine. Begunje: samozaložba, 1999. ISBN 86-7207-106-9. Uredba o zavarovanih prosto živecih živalskih vrstah. Uradni list Republike Slovenije, 46 (2004). Vrezec, A. Zakaj se ptice sploh selijo?. Svet ptic. letnik 15, št. 01, 2009. 36–37 Vrezec, A., et al. Ptice Slovenije: mali prirocnik. Ljubljana: DOPPS, 2016. Zakon o divjadi in lovstvu. Uradni list Republike Slovenije, 16 (2004). Zakon o ohranjanju narave. Uradni list Republike Slovenije, 96 (2004). 3. sekcija: PODEŽELJE IN ŽIVILSTVO 3rd session: COUNTRYSIDE AND FOOD TECHNOLOGY 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Vitamin C v hrani Melita Ana Macek Biotehniški center Naklo, Slovenija, melita-ana.macek@bc-naklo.si Izvlecek V prehrani je vitamin C zelo pomemben. Njegove glavne naloge so rast kosti in veziva, celjenje ran, delovanje žil, antioksidativno delovanje. Posledica pomanjkanja vitamina C je skorbut (krvavitve, majavost zob, vnetje dlesni). Daljše pomanjkanje vitamina C lahko povzroci slabše delovanje imunskega sistema, pocasnejše celjenje ran in celo poveca možnost za razvoj raka. Vitamin Cje zaradi svoje strukture topen v vodi in se iz našega telesa izloca s secem, zato je pomembno, da ga v svoje telo stalno vnašamo. Cilj naše študije je bil, da uzavestimo pomen vitamina C v hrani in ugotovimo njegovo kolicino v doloceni hrani. Fotometricno (reflektometricno) smo dolocili vsebnost askorbinske kisline (vitamina C): v kiviju, papriki, pomaranci, limoni, jabolku in šipkovem caju. Glede na naše rezultate priporocamo predvsem uživanje kivija, paprike in pomaranc. Raziskava je pokazala tudi vpliv visoke temperature na kolicino vitamina C: zelo visoke temperature (100 °C) namrec vitamin C unicijo. Kljucne besede: prehrana, vitamin C, kivi, paprika, pomaranca, limona, jabolko, šipkov caj Vitamin C in Foods Abstract Vitamin C is very important in the diet. Its main tasks are: bone and connective tissue growth, wound healing, vascular function, antioxidant activity. Vitamin C deficiency results in scurvy (bleeding, teeth becoming brittle, gingivitis). However, prolonged vitamin C deficiency can lead to poorer immune function, slower wound healing and even increase the chance of developing cancer. Vitamin C is water-soluble and is excreted from the body in the urine, so it is important to constantly introduce it into our body. The aim of our study was to conclude the importance of vitamin C in food and to determine the amount of vitamin C in a given food. We determined photometrically (reflectometrically) the content of ascorbic acid (vitamin C): in kiwifruit, sweet pepper, orange, lemon, apple and rosehip's tea. Based on our results, we recommend eating kiwi, sweet peppers and oranges. Our research also shows the effect of high temperature on the amount of vitamin C: very high temperatures (100 °C) destroy vitamin C. Key words: food, vitamin C, kiwi, sweet pepper, orange, lemon, apple, rosehip's tea 1 Uvod Vitamini so organske spojine, ki so široko razširjene v rastlinskem svetu in igrajo pomembno vlogo v cloveški prehrani. Najpogosteje jih delimo glede topnosti na vodotopne (vitamin C in vitamini skupine B)in topne v mašcobah (vitamini A, D, E in K) (Wellneo, 2022). Vitamina C – askorbinske kisline (C6H8O6) naj bi ženske dnevno zaužile vsaj 95 mg oz. moški vsaj 110mg (Referencne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil, 2020, 7). Dnevne potrebe po vitaminih se razlikujejo in so odvisne od stanja metabolizma posameznika, starosti in spola (Suwa­Stanojevic, 2010, 29). V Tabeli 1 so veljavna priporocila. Nosecnicam (105 mg/dan), dojecim materam (125 mg/dan) in kadilcem (155 mg/dan) se priporoca vecji vnos (Tabela 1). Mnogi strokovnjaki priporocajo, naj se zaradi dokazano pozitivnih ucinkov za zdravje priporocena dnevna doza poveca na 200 mg na dan (Suwa-Stanojevic, 2010, 29). Tabela 1: Priporoceni dnevni vnosi vitamina C Starost (leta) Vitamin C mg m ž Otroci 1–3 20 4–6 30 7–9 45 10–12 65 13–14 85 Mladostniki 15–18 105 90 Odrasli 19–65 1 110 2 95 Nosecnice 1053 Dojece matere 125 Starejši > 65 110 95 Vir: NIJZ, 2020, 7 Opombe: 1 za napolnitev zalog in ohranitev hranilne gostote snovi 2kadilci(moški) 155 mg/dan 3 od 4. meseca nosecnosti dalje Slabše delovanje imunskega sistema, pocasnejše celjenje ran in celo povecana možnost za razvoj raka so lahko posledice daljšega pomanjkanja vitamina C (Anžlovar, 2019). Stanja hudega pomanjkanja vitamina C se v razvitih državah prakticno ne pojavljajo vec (Zaposlitev, 2022). Lahko pa se pojavijo neki splošni predklinicni znaki, kot so splošna utrujenost, zmanjšana storilnost in motnje v duševnem dobrem pocutju ter pocasnejše okrevanje po boleznih, neredko pa tudi dovzetnost za okužbe in slabo celjenje ran (Referencne vrednosti za vnos hranil, 2003, 105). Pri velikih odmerkih vitamina C se poveca možnost za nastanek oksalatnih kamnov. Znani bolezni pomanjkanja vitamina C sta pri dojenckih Moeller-Barlowova bolezen in pri odraslih skorbut. Pri otrocih se izražata v obliki motenj tvorbe kosti in rasti, v kasnejših življenjskih obdobjih pa kot nagnjenja do krvavitev v koži, sluznicah, mišicevju in notranjih organih (Suwa-Stanojevic, 2010, 29). Pri otrocih so krvavitve zaradi pomanjkanja vitamina C lahko resna bolezen, npr. krvavitve v ovojnicah kosti, krvavitev v možgane. Da takšna bolezenska stanja preprecimo, mora hrana vsebovati dovolj sveže zelenjave in sadja (Suwa­Stanojevic, 2009, 18; Suwa-Stanojevic, 2010, 30). Vitamin C je zaradi svoje strukture topen v vodi in se iz našega telesa izloca s secem, zato je pomembno, da ga v svoje telo stalno vnašamo (Anžlovar, 2019). Pomemben je zato, ker organizem varuje pred reaktivnimi prostimi radikali (Suwa-Stanojevic, 2010, 29). Prooksidanti so reaktivne molekule, ki napadajo makromolekule v našem telesu, na primer beljakovine in DNK. Ker antioksidanti nasprotujejo njihovemu ucinku, je za naše zdravje pomembno, da ohranjamo zdravo razmerje med prooksidanti in antioksidanti (Irshad in Chaudhuri, 2002). L-askorbinska kislina ali vitamin C je pomemben antioksidant, ki pa se ne more sintetizirati v telesu ljudi, zato ga moramo zaužiti s hrano (nahaja se v sveži zelenjaviin sadju ter kislem zelju). Potreben je tudi za sintezo številnih pomembnih snovi, na primer kolagena, ki je komponenta veznega tkiva in zato pomemben za celjenje ran (Wellneo, 2022). Evalvacija vseh do leta 1998 objavljenih epidemioloških preiskav je pokazala, daje mogoce optimalno zmanjšanje tveganja kronicnih obolenj, zlasti obolevnostiin umrljivosti zaradibolezni srca in ožilja ter raka, pri nekadilcih doseci s koncentracijami v plazmi >50 µmol/l in dnevnim vnosom 90–100 mg vitamina C (Carr in Frei, 1999). Vitamin C (askorbinska kislina) je mocan antioksidant, ki zavira vnetja, zaradi katerih izgubljamo energijo. Deluje tudi protivirusno, zato pomaga zdraviti oz. preprecevati prehlad in gripo. Izboljšuje vsrkavanje železa v prebavilih in ima vlogo pri celjenju ran, zlomov in opeklin (Wellneo, 2022). Vitamin C lahko dobimo s hrano v dveh oblikah, in sicer kot askorbinsko kislino, ki je mocan reducent, in v oksidirani obliki kot dehidroaskorbinsko kislino. Glede na podatke raziskav vecina Slovencev dnevno ne zaužije dovolj vitamina C. Narodi, ki jedo veliko sadja in zelenjave, ki sta bogata vira vitamina C, manj obolevajo za boleznimi srca in ožilja (Suwa-Stanojevic, 2010, 29). Kot smo že omenili, je najbolj znana bolezen zaradi pomanjkanja vitamina C skorbut (napaka pri nastanku vezivne beljakovine kolagena; krvavitve, majavost zob, vnetje dlesni; Wellneo, 2022), ki povzroci utrujenost in celo izcrpanost, šibkost veznega tkiva in kapilarno krhkost (National Institutes of Health, 2022). V takšni obliki, kot so ga imeli vcasih mornarji, se pri nas ne pojavlja vec. Se pa v spomladanskih mesecih pogosto pojavlja hipovitaminoza C pri ljudeh, ki si pozimi ne morejo kupiti sveže zelenjave, pomaranc ali limon alipa s hrano nepravilno ravnajo, bodisi da jo predolgo kuhajo ali nepravilno skladišcijo in s tem unicijo vitamin C (Suwa-Stanojevic, 2010, 30). Slika 1: Skorbut Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Scorbutic_gums.jpg (7. 8. 2022) Glavni znaki hipovitaminoze C so: - utrujenost, - slaba delovna storilnost, - pocasno celjenje ran, - krvavitve iz dlesni in vnetje dlesni (Suwa-Stanojevic, 2009, 18). Viri vitamina C sojagodicevje,južno sadje, paprika, brokoli, brsticni ohrovt, zelena listnata zelenjava, paradižnik, por (Vombergar, 2008, 43), spet drugi viri navajajo kivi, jagode, borovnice, crni ribez, šipek, rdeco papriko, sveže kislo zelje, peteršilj, solato (v Tabeli 4, Suwa-Stanojevic, 2010, 32; Suwa­Stanojevic, 2009, 17–18). Nekateri omenjajo kot živila, bogata z vitaminom C: rdeco papriko, brokoli, cvetaco, jagode, zeleno solato, limono, kivi, grenivko in paradižnik (Kažinic Kreho, 2012, 62). Najboljši viri vitamina C so sadje in zelenjava in iz njih izdelani sokovi. Posebej pozornost zbujajoci primeri so jagode rakitovca in njihov sok, paprika, brokoli, crni ribez, kosmulje, koromac in agrumi (Souci et al., 2000). Kolicinsko pa so za preskrbo z vitaminom C pomembni tudi krompir, ohrovt, brsticni ohrovt, rdece in belo zelje, špinaca in paradižnik (Referencne vrednosti za vnos hranil, 2003, 108). V literaturi zasledimo, da sveža solata vsebuje 2,0–24,0 mg/100 g vitamina C (Cerne in Levicnik, 1984; Kerin, 1993). Na vsebnost askorbinske kisline v solati pa odlocilno vpliva tudi sorta (Grcar, 2022). Tabela 2: Viri, pomen v telesu in posledice pomanjkanja vitamina C Vrsta vitamina Viri – nahajališce Pomen v telesu Posledice pomanjkanja Vitamin C – askorbinska kislina Sadje: kivi, jagode, borovnice, crni ribez, šipek. Vrtnine: rdeca paprika, sveže kislo zelje, peteršilj, solata. Zvišuje telesno odpornost, sodeluje pri tvorbi vezivnega tkiva in omogoca nemoten potek presnove, šciti celicne membrane in deluje kot antioksidant. Krvavitve, spremembe na kosteh in obzobnem tkivu – skorbut. Vir: http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Prehrana_in_zdravje­ Suwa_Stanojevic.pdf, 32 (7. 8. 2022) Vitamin C se med pripravo, kuhanjem in dolgorocnim shranjevanjem zlahka unici, zato moramo s hrano previdno ravnati. V zimskih mesecih imata uskladišceno sadje in zelenjava že precej nizke kolicine vitamina C, zato bomo posegali po pomarancah in limonah, ki zorijo pozimi. Precej vitamina C vsebujeta tudi pravilno konzervirano sadje in zelenjava (sveže kislo zelje). Z laboratorijskimi analizami so ugotovili, da se v zamrznjenem sadju in zelenjavi lahko ohrani do 80 % vitamina C (Suwa-Stanojevic, 2009, 18; Suwa-Stanojevic, 2010, 30). Materiali in metode Cilj naše študije je bil uzavestiti pomen vitamina C v hrani in ugotoviti njegovo kolicino v doloceni hrani. Za meritve smo uporabili sveže stisnjen sok iz limone in pomarance. Kivi, papriko in jabolko smo s pomocjo sokovnika ekstrahirali v raztopino. Fotometricno (reflektometricno) smo dolocili vsebnost ASC (askorbinske kisline). Zgolj vizualno dolocanje ni bilo možno, ker je iz dolocenih živil ekstrahirana raztopina obarvana. Raztopino smo analizirali s testnimi listici Quantofix in reflektometrom Quantofix Relax proizvajalca Macherey-Nagel. Pogrešek meritve je +/–15 %. Pri analizah smo natancno upoštevali cas postopka, ki je naveden pri reagentu (Macherey-Nagel Quantofix Relax, 2022). Slika 2: Reflektometer Quantofix Relax Vir: Lasten Vrecko šipkovega caja smo prelili z 200 mL vode, ki je imela temperaturo 40 °C in ne 100 °C. S tem smo se izognili vplivu temperature na razgradnjo vitamina C. Slika 3: Sokovnik Vir: Lasten 2.1 Dolocanje vsebnosti askorbinske kisline – ASC C6H8O6 Izvedli smo analizo po postopku na Sliki 4. Testnega polja se nismo dotikali s prsti. Testni listic smo vstavili v reflektometer Quantofix Relax. Pocakali smo, da se na zaslonu izpiše rezultat in ga prepisali. Slika 4: Testnilistici MN-91314 za dolocanje vsebnosti askorbinske kisline s prikazanim postopkom na posodici Vir: Lasten Slika 5: Postopek za dolocanje vsebnosti askorbinske kisline s testnimi listici MN-91314 Vir: https://www.mn-net.com/media/pdf/0d/af/77/Instruction-91314-Semi-quantitative-test-strips­ QUANTOFIX-Ascorbic-acid.pdf (6. 8. 2022) 2.2 Toplota in vitamin C Ker je iz literature znano, da se vitamin C na toploti unici, nas je zanimalo, kakšne rezultate bomo glede tega dobili mi. Uporabili smo šumeco tableto, ki smo jo po navodilih proizvajalca raztopili v vodi sobne temperature. Nato smo dele te raztopine segreli na dolocene temperature in dolocili vsebnost askorbinske kisline (vitamina C) z Reflektometrom Quantofix Relax. Rezultati Rezultati meritev so razvidni v Tabeli 3. Kolicine vitamina C so izražene v L (torej na 1.000 g) in ne na 100 g, kot se obicajno navaja kolicina vitamina C. Tabela 3: Rezultati meritev vitamina C v razlicni hrani Hrana Kolicina vitamina C (mg/L) pri sobni temperaturi Kivi 1.506 Paprika 1.184 Sveže stisnjen pomarancni sok 836 Sveže stisnjen limonin sok 427 Šipkov caj 220 Jabolko 67 Vir: Lasten V Tabeli 4 so rezultati meritev vitamina C v šumeci tableti pri razlicnih temperaturah vode, ki pa so graficno predstavljeniše na Sliki 6. Tabela 4: Rezultati meritev vitamina C v šumeci tableti pri razlicnih temperaturah vode Temperatura vode Kolicina vitamina C (mg/L) v šumeci tableti pri razlicnih temperaturah 23,2 °C 552 40 °C 536 60 °C 663 80 °C 543 100 °C 261 Vir: Lasten Slika 6: Rezultati meritev vitamina C v šumeci tabletipri razlicnih temperaturah vode Vir: Lasten Diskusija Glede na podatke v literaturi (Tabela 5, Inštitut za nutricionistiko, 2011–2014) smo mi za kivi (150,6 mg/100 g) dobili višjo vsebnost vitamina C (v literaturi 71 mg/100 g živila), vsebnost vitamina C pa je bila v naši papriki nižja (mi 118,4 mg/100 g; v literaturi 139 mg/100 g); za pomarance pa je bila vrednost pri nas višja (mi 83,6 mg/100 g, v literaturi le 50 mg/100g). Za limone smo dobili nižji rezultat (42,7 g/100 g; v literaturi 53 mg/100 g). Tabela 5: Vsebnost vitamina C v nekaterih živilih(na 100 g živila) Živilo Vsebnost vitamina C Crni ribez 177 mg Peteršilj 166 mg Paprika 139 mg Brsticni ohrovt 114 mg Brokoli 97 mg Cvetaca 73 mg Kivi 71 mg Jagode 64 mg Limone 53 mg Špinaca 52 mg Pomarance 50 mg Zelje 46 mg Cesen 31 mg Paradižnik 14 mg Krompir 11 mg Korenje 10 mg Vir: https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/vitamini/103-vitamin-c.html (7. 11. 2022) Ob pregledovanju vsebnosti vitamina C v doloceni hrani opazimo, da se podatki precej razlikujejo. Glede na podatke drugih avtorjev (Bobroff in Oquendo, 2022) pa je vsebnost vitamina C v naši papriki višja (v literaturi le 95 mg/polovico skodelice), pomaranca v tem viru vsebuje 70 mg vitamina C (srednje velik sadež), srednje velik sadež kivija pa ima le 65 mg vitamina C. Glede na še tretji vir (Rosehip Farm, 2018) pa je bilo v kiviju 120 mg vitamina C. Vsebnost vitamina C v jabolkih se precej razlikuje glede na sorto. Po podatkih v literaturi imajo naša jabolka srednjo (5–15 mg/100 g) kolicino vitamina C (naša vrednost vitamina C je 6,7 mg/100 g jabolk), do 5 mg vitamina C/100 g je po tej literaturi nizka vrednost vitamina C, visoka pa nad 15 mg vitamina C/100 g jabolk (Orange Pippin Fruit Trees, 2022). Seveda pa moramo pri rezultatu upoštevati tudi skladišcenje, saj smo eksperiment izvedli marca 2022, ko so bila jabolka verjetno z veliko nižjo vsebnostjo vitamina C kot ob obiranju. Verjetno je bila vsebnost vitamina C v tem živilu zato tako nizka. Po podatkih iz literature vemo, da je vsebnost vitamina C v šipku visoka: 1.150 do 2.500 mg/100 g šipka (Rosehip Farm, 2018), a to ocitno ne velja za šipkov caj. Vsaka vrsta izdelka iz šipka (caj, džem, marmelada, žele) vsebuje razlicne kolicine vitamina C, kar je odvisno tudi od proizvajalca in postopka izdelave izdelka (Rosehip Farm, 2018). Zelo nizko kolicino vitamina C v šipkovem caju si lahko razlagamo tudi s tem, da proizvajalci v caj verjetno dodajajo predvsem le aromo šipka. Strokovnjaki ne potrdijo enoznacno, ali visoka temperatura razgradi vitamin C, saj se podatki v literaturi glede toplotne odpornosti vitamina C razlikujejo. To je lahko posledica izolacije vitamina C iz razlicnih virov (izbira sadja in zelenjave) in uporabljene tehnike za dolocanje vsebnosti vitamina C (Anžlovar, 2019). Pri neprimernem skladišcenju in pri pripravi sadja in zelenjave lahko gre velik del vitamina C v izgubo, v neugodnih primerih celo do 100 %. Srednja vrednost za izgube ob pripravi vseh porabljenih živil pri obicajni prehrani in skrbni pripravi znaša okoli 30% (Bognár, 1995). Glavni vzrok zanje so tako cisti ali s kovinskimi ioni katalizirani, pa tudi z encimi usmerjani procesi oksidacije. Z inaktiviranjem udeleženih encimov (npr. z blanširanjem zelenjave) se je mogoce izogniti encimskemu unicenju vitamina C. Poleg tega sije treba za ohranitev vitamina C pri ravnanju z živiliin jedmi prizadevati za izkljucitev kisika in kovinskih ionov, predvsem bakrovih in železovih ionov, ter za nizke pH-vrednosti in temperature (Referencne vrednosti za vnos hranil, 2003, 108). 5 Zakljucek Glede na naše rezultate pozimi priporocamo predvsem uživanje kivija, paprike, pomaranc. Izpostavljamo tudi vpliv visoke temperature na kolicino vitamina C; zelo visoke temperature (100 °C) namrec vitamin C unicijo. Možnosti za raziskovanja na to temo je še veliko – merili bi lahko kolicine vitamina C še v drugi hrani, npr. v kuhanem krompirju, ali ugotavljali odpornost vitamina C pri doloceni temperaturi dolocen cas (npr. 30 minut). Literatura in viri Anžlovar, A. L. Revija za Moje zdravje. Ali vroc caj unici vitamin C v limoni? (online). 2019. (citirano 25. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.revijazamojezdravje.si/ali-vroc-caj-unici­ vitamin-c-v-limoni/. Bobroff, L. B., in Oquendo, V. Facts about Vitamin C (online). 2022. (citirano 7. 11. 2022). Dostopno na naslovu: https://edis.ifas.ufl.edu/pdf%5CFY%5CFY215%5CFY215-D8dzqa307i.pdf. Bognár, A. Vitaminverluste bei der Lagerung und Zubereitung von Lebensmitteln. Ernährung/nutrition 19, 1995, 411–416, 478–483, 551–554. Carr, A. C., in Frei, B.: Toward a new recommended dietary allowance for vitamin C based on antioxidant and health effects in humans. The American Journal of Clinical Nutrition 69, 1086–1107. Cerne, M., in Levicnik, S. Solatnice in kitajski kapus. Ljubljana, Kmecki glas [etc.], 1984. Grcar, M. Vpliv hranilne raztopine na izbrane morfološke in biokemicne lastnosti solate (Lactusa sativa L.). Diplomska naloga. Strahinj: BC Naklo, Višja strokovna šola, 2022. Inštitut za nutricionistiko. Zdrava prehrana. Vitamin C (online). 2011–2014. (citirano 7. 11. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/vitamini/103-vitamin-c.html. Irshad, M., in Chaudhuri, P. S. Oxidant-antioxidant system: role and significance in human body (online). 2002. (online). (citirano 6. 8. 2022). Dostopno na naslovu: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/ 13677624/. Kažinic Kreho, L. Prehrana 21. stoletja za moške: ob uživanju v hrani si krepite moškost in plodnost, ohranjajte vitkost in preprecite najpogostejše moške bolezni in težave. 1. izdaja. Ljubljana: Modrijan, 2012. Kerin, D. Vse o zelenjavi. Maribor, Založba Obzorje Maribor, 1993. Macherey-Nagel Quantofix Relax. Rapid test (online). (citirano 6. 8. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.mn-net.com. National Institutes of Health. Vitamin C (online). 2018. (citirano 6. 8. 2022). Dostopno na naslovu: https://ods.od.nih.gov/factsheets/VitaminC-HealthProfessional/. NIJZ. Referencne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil.Tabelaricna priporocila za otroke (od 1. leta starosti naprej), mladostnike, odrasle, starejše odrasle, nosecnice ter dojece matere. Dopolnjena izdaja 2020, 7. Orange Pippin Fruit Trees. Vitamin C content of apples (online). 2022. (citirano 8. 11. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.orangepippintrees.co.uk/articles/fruit-tree-gardening/vitamin-c­ content-of-apples. Referencne vrednosti za vnos hranil. Nemška družba za prehrano (DGE), Bonn, Nemcija. 1. izdaja v slovenskem jeziku, 2003. Rosehip Farm. How Much Vitamin C is There Actually in Rosehips? (online). 2018. (citirano 8. 11. 2022). Dostopno na naslovu: https://rosehipfarm.co.za/how-much-vitamin-c-in-rosehips/. Souci, S. W., Fachmann, W., Kraut, H. Die Zusammensetzung der Lebensmittel. Nährwert-Tabellen, 6. Auflage, Medpharm Scientific Publishers. Stuttgart, 2000. Suwa-Stanojevic, M. Prehrana in dietetetika. Zavod IRC, 2009. Suwa-Stanojevic, M. Prehrana in zdravje (online). 2010. (citirano 7. 8. 2022). Dostopno na naslovu: http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Prehrana_in_zdravje-Suwa_Stanojevic.pdf. Vombergar, B. Zdrava prehrana starejših ljudi. V: Živilstvo in prehrana danes in jutri: Svetovni dan hrane, 16. oktober 2008, 7, 2008, 43. Wellneo. Prehranski dodatki od A do Ž (online). 2022. (citirano 6. 8. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.wellneo.si/vodici/prehranski-dodatki-od-a-do-z. Zaposlitev – Vsak mora nekaj delati. Kategorija: Vitamin C. Cloveški organizem nenehno uravnava vitamin C v našem telesu (online). 2022. (citirano 7. 11. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.zaposlitev.si/category/vitamin-c/. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Stranski tokovi mlecne industrije – odpadek ali surovina? Mihela Špelko Biotehniški center Naklo, Slovenija, mihela.spelko@bc-naklo.si Luka Orehar Biotehniški center Naklo, Slovenija, luka.orehar@bc-naklo.si Izvlecek Mlecna industrija proizvede velike kolicine odpadne sirotke. Sirotka je v mlecni industriji stranski proizvod v tehnološkem procesu pridelave sira, skute in grškega tipa jogurta. V okolje odvržena sirotka predstavlja veliko biološko breme, saj je biološka potreba po kisiku (BPK) za sirotko zelo visoka (40 000 mg/kg in vec). Del sirotke se predela v druge izdelke že znotraj mlecne industrije, kljub temu pa ostaja velika kolicina odpadne sirotke neizkorišcene. V clanku smo predstavili dodatne možnosti za uporabo sirotke izven mlecne industrije. Opredelili smo v literaturi raziskane možnosti za njeno uporabo v biorazgradljivih materialih. Predstavili smo primer dobre praks slovenske mlekarne, ki ima napravo za filtracijo sirotke. Naredili smo tudi SWOT analizo za verigo stranskih tokov mlecne industrije in nacrt dane podjetniške poti. Sirotka ima dober potencial za uporabo v proizvodnji bioplastike in drugih biorazgradljivih užitnih embalažnih materialov. Kljub temu obstajajo izzivi za doseg njenega industrijskega potenciala in ekonomicnostipredelave. Kljucne besede: mlecna industrija, sirotka, stranski tokovi mlecne industrije, odpadki, bio plastika Side flows of dairy industry – waste or raw material? Abstract The dairy industry produces large amounts of waste whey. In the dairy industry, whey is a by-product in the technological process of producing cheese, cottage cheese, and greek yogurt. Whey discarded in the environment represents a large biological burden, as the biological oxygen demand (BOD) of whey is very high (40,000 mg/kg and more). Part of the whey is already processed into other products within the dairy industry, however, a large amount of waste whey remains unused. In this article, we presented additional options for using whey outside the dairy industry. We have determined the possibilities for its use in biodegradable materials that have been researched in the literature. We presented an example of good practice in a Slovenian dairy that has a whey filtration device. We also made a SWOT analysis for the chain of side streams of the dairy industry and a roadmap for this value chain. Whey has good potential for use in the production of bioplastics and other biodegradable edible packaging materials. However, there are challenges to achieving its industrial potential and the economics of processing Key words: dairy industry, whey, side flows of the dairy industry, waste, bioplastics 1 Uvod Kopicenje odpadne plastike predstavlja velik svetovni okolijski problem. Plastika je ena izmed pomembnejših snovi, ki se uporablja na vseh podrocjih industrije. V živilstvu ima pomembno vlogo predvsem kot embalažni material. Svetovno naj bi bilo v letu 2021 proizvedeno približno 390 milijonov ton plastike, 79% od tega pa se znajde na odlagališcih ali pa v naravi (statista.com). Svetovna produkcija sirotke se ocenjuje na okoli 200 milijonov ton na leto, z 2%vecanjem letno. 47% te sirotke pa se odvaja v kanalizacijo, kar nato povzroca okolijske težave (Mollea et al., 2013). S cim vecjo podporo in boljšim zavzemanjem za proizvodnjo plastike in drugih embalažnih materialov iz sirotkinih beljakovin lahko hkrati rešujemo dva okolijska problema. Zmanjševali bi uporabo embalaže iz naftnih derivatov in reševali problem odpadne sirotke, odvržene v okolje. 2 Opredelitev stranskih tokov mlecne industrije Sirotka v mlecni industriji predstavlja stranski proizvod vtehnološkem procesu pridelave sira, skute in grškega tipa jogurta. Sirotka ima visoko hranilno vrednost, saj vsebuje sirotkine beljakovine, mašcobne kisline, laktozo in minerale. Sirotkine beljakovine so njen najpomembnejši del zaradi visoke prehranske vrednosti. Sirotka vsebuje približno 94% procentov vode in 6% suhe snovi, ki jo sestavljajo laktoza in minerali. Sirotkine beljakovine so neobcutljive na encimsko in kislinsko razgradnjo. Med koagulacijo mleka ostanejo nespremenjene, dokler v celoti ne preidejo v sirotko po locevanju kazeina med tehnološkim procesom predelave mleka v zgoraj naštete izdelke (Tratnik, 1998). V želji po zmanjšanih potrebah po uporabi embalažnih materialov iz umetnih mas se razvoj usmerja v proizvodnjo nadomestnih biorazgradljivih materialov. Eno bolj raziskanih podrocij je pridobivanje bioplastike iz beljakovin rastlinskega izvora, kot so na primer sojine, grahove in beljakovine sirotke (Geyer et al., 2017). 2.1 Velike kolicine odpadne sirotke so stranski produkt mlecne industrije Na splošno velja, da ob vsakem pridobljenem kilogramu sira nastane 9-10l sirotke. Prav tako je biološka potreba po kisiku (BPK) za sirotko zelo visoka (40 000mg/kgin vec), zato vokolje odvržena sirotka predstavlja veliko biološko breme. Del sirotke se predela v druge izdelke že znotraj mlecne industrije, kot so albuminska skuta in sirotkini napitki (Knez, 2005). Slika 1: Diagram smo naredili glede na zgornje podatke o nastanku sirotke za vsak pridobljen kg sira. Glede na pH je glavna delitev sirotke na sladko (vrednost pH od 5,8 do 6,6,) in kislo sirotko (vrednosti pH manj kot 5,0). Sladka sirotka je stranski produkt pri izdelavi sira, izloci se ob encimski koagulaciji mleka med sirjenjem. Kisla sirotka je stranski produkt kisle koagulacije mleka. Vecje kolicine kisle sirotke nastanejo med pridelavo skute in grškega tipa jogurta. Sladka sirotka je primerna za uporabo v prehrani ljudi, del se predela tudi v albuminsko skuto. Kisla sirotka zaradi svojih neprijetnih senzoricnih lastnosti ni primerna za uporabo v prehrani. Tradicionalno sta se kisla in sladka sirotka uporabljali za prehrano živali, višek pa je bil odvržen v kanalizacijo, kar je predstavljajo precejšno okolijsko obremenitev (Knez, 2005). Sirotka vsebuje izkljucno serumske beljakovine, ki v mleku predstavljajo 20% vseh beljakovin, saj mleko vsebuje 80% kazeinov. Med procesom sirjenja kazeini koagulirajo in tvorijo sirna zrna, med tem se pa izloca sirotka s serumskimi proteini. Glavne skupine sirotkinih beljakovin so ß-laktoglobulini, ki zajemajo polovico sirotkinih beljakovin. Preostali del pa je sestavljen iz 20% a-laktoalbuminov in serumskega albumina ter imunoglobulinov (Mollea et. al., 2013). 2.2 Sirotka v prehrani ljudi Iz sladke sirotke se izdeluje tudi albuminsko skuto, ki ima visoko prehransko vrednost. Uživamo jo lahko svežo, konzervirano ali pa celo dimljeno. Za izdelavo albuminske skute moramo sladki sirotki dodati kislino in jo segreti, da dosežemo koagulacijo beljakovin. Ko se tvori koagulum, ga je potrebno narezati in odcediti. Po koncanem odcejanju nam v sirarskem prtu ostane bela puhasta skuta. Albuminska skuta je mladisir, ki vsebuje ogromno tekocine (Delany A., 2017). 2.2.1 Sirotka v prehrani športnikov Za prehrano ljudi se uporabljajo samo beljakovine sladke sirotke. Sirotka vsebuje mešanico beljakovin, ki imajo razlicne kemijske, fizikalne in funkcionalne lastnosti, kar vse doprinaša k njeni visoki prehranski vrednosti. Beljakovine sirotke ugodno vplivajo na imunski sistem. Prav tako vsebujejo esencialne aminikisline, ki imajo pomembno vlogo pri metabolizmu glukoze in lipidov. Delno prebavljene beljakovine sirotke v prebavnem sistemu delujejo kot prebiotiki. Najpogosteje zastopane so beljakovine sirotke v obliki prehranskih dopolnil, ki so namenjeni rekreativnim in vrhunskim športnikom (Mollea et.al., 2013). 2.2.2 Sirotka v mlecnih formulah za dojencke Beljakovine sirotke vsebujejo precej podobnih komponent kot humano mleko, zaradi tega so kljucna sestavina marsikaterih formul za dojencke in nedonošencke. Medtem ko je humano mleko najboljše hranilo za dojencka, so sirotkini proteini takoj na naslednjem mestu po kvaliteti, ko dojenje ni opcija. Sirotkine beljakovine niso koristne samo za dojencka, ampak tudi za žensko, ki pricakuje otroka, saj se med nosecnostjo potrebe po beljakovinah povecajo za 33%(Kadam, 2018). 2.2.3 Sirotkini napitki Sirotka se uporablja tudi kot napitek, ki se mu dodajo sadni sokovi, zelišca, vina in podobno, za izboljšanje okusa. Sirotko je potrebno ob koncu izlocanja iz sirnih zrn cimprej ohladiti, saj na razvoj bakterij vplivata sestava in temperatura sirotke. Ce jo želimo shraniti za dalj casa, jo je potrebno predhodno pasterizirati (Tratnik, 1998). Ker je laktoza glavna sestavina suhe snovi sirotke (70%), ima dober potencial za produkcijo alkoholnih pijac. Alkoholne sirotkine napitke se deli na pijace z nizko vsebnostjo alkohola (<1.5%) kot sta sirotkino pivo in vino. Sirotkine pijace z nizko vsebnostjo alkohola se proizvajajo z deproteinizacijo sirotke, zgošcevanjem sirotke, fermentacijo laktoze (obicajno s sevi kvasovk Kluyveromyces fragilis in Saccharomyces lactis) ali dodajanjem saharoze do želene vsebnosti alkohola (0,5-1 %), aromatiziranjem, slajenjem in oblaganjem. Pri tem se dolocena kolicina laktoze pretvori v mlecno kislino, ki da koncnemu izdelku osvežujoc in kiselkast okus, ostanek pa se medtem fermentira v alkohol. Sirotkino vino vsebuje dokaj malo alkohola (10-11%) in se vecinoma aromatizira s sadnimi aromami. (Barukcic et. al., 2008). 2.3 Vloga sirotke v klinicni dietetiki Diabetes tipa II je v razvitem svetu bolezen v porastu, kar je v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga in previsoke telesne mase populacije. Vse pogosteje se pojavlja tudi pri otrocih in mladostnikih. Beljakovine sirotke so dobra izbira za diabetike zaradi njihove visoke biološke vrednosti in nizkega glikemicnega indeksa. Sirotkine beljakovine pripomorejo tudi k uravnavanju nivoja krvne glukoze in uravnoteževanju telesne mase (Kadam, 2018). Onkološki bolniki, ki se zdravijo s kemoterapijo, imajo zaradi slabosti in pomanjkanja apetita pogosto težave pri vnosu dnevnih prehranskih potreb. Z uživanjem sirotkinih beljakovin poskušamo izboljševati njihovo prehranjenost, saj so to beljakovine z visoko biološko vrednostjo, ki so hkrati lahko prebavljive in jih vecina onkoloških bolnikov dobro prenaša. Sirotkina beljakovina laktoferin ima zelo ugodne protivnetne ucinke na organizem, prav tako raziskujejo njen vpliv na zaviranje rasti tumorjev pri onkoloških bolnikih. Trenutne raziskave kažejo na to, da v telesu pomaga zavirati napredovanje rasti tumorjev (Kadam, 2018). Potencial novih produktov stranskih tokov Napredek v tehnologijah predelave, vkljucno z ultrafiltracijo, mikrofiltracijo, reverzno osmozo in ionsko izmenjavo, je privedel do razvoja vec razlicnih koncnih izdelkov iz sirotke: koncentratov sirotkinih beljakovin, ki vsebujejo 50-85 % beljakovin v suhi snovi, izolata sirotkinih beljakovin, ki vsebuje 90-98 % beljakovin in zelo majhne kolicine laktoze in mašcobe, sirotko z zmanjšano vsebnostjo laktoze, demineralizirano sirotko in hidrolizirano sirotko. Vsak izdelek iz sirotke se razlikuje glede na kolicino beljakovin, ogljikovih hidratov, imunoglobulinov, laktoze, mineralov in mašcob vkoncnem izdelku (Mollea et.al., 2013). 3.1 Biorazgradljiva plastika iz sirotkinih beljakovin Od navadne plastike se na videz in otip ne razlikuje in ji je povsem enaka. Bistvena razlika je v tem, kaj se zgodi, ko je vec ne potrebujemo. Bioplastika se razgradi oziroma jo razgradijo mikroorganizmi, ki jo presnovijo v vodo, ogljikov dioksid in biomaso, kar pomeni, da je biorazgradljiva. Ne smemo pa je zamešati s plastiko, ki je oznacena kot bio, zaradi tega, ker je narejena iz obnovljivih virov, namrec take vrste plastika v okolju ne razpade (Geyer et al., 2017). Koncentrat sirotkinih beljakovin (KSB) je izdelek bele do svetlo krem barve in ima cist, nevtralen okus. Proizveden je z odstranjevanjem zadostnih, neproteinskih sestavin iz pasterizirane sirotke na tak nacin, da koncni suhi izdelek vsebuje 25 % beljakovin ali vec. Nebeljakovinske sestavine se odstranijo s fizicnimi metodami locevanja, kot na primer z obarjanjem, filtriranje ali dializo (Geyer et al., 2017). 3.2 Bioplastika in premazi iz sirotkinih proteinov kot embalaža Beljakovine sirotke so odlicne pregrade za kisik, arome in olja pri nizki do srednji relativni vlažnosti. Mehanske lastnosti filmov sirotkinih beljakovin so primerne za zagotavljanje trajnosti, kadar se uporabljajo kot premazi na živilskih izdelkih, filmi, ki locujejo pasti heterogenih živil ali filmi, oblikovani v vrecke za živilske sestavine. Koncentrati sirotkinih beljakovin (KSB), ki so industrijsko proizvedeni, vsebujejo od 25 % do 80 % beljakovin. Izolati sirotkinih beljakovin, ki vsebujejo približno 90% beljakovin, se pripravijo iz KSB z dodatkom ionske izmenjave (Shendurse et. al., 2018). Film za pakiranje je že bil pripravljen z uporabo KSB kot osnovno surovino. Rezultati so pokazali, da je vecanje koncentracije sirotkinih beljakovin povzrocilo zmanjšanje zapornih lastnosti folije KSB, vendar pa so se izboljšale mehanske lastnosti. Pri temperaturi 80.C so se izboljšale zaporne lastnosti in natezna trdnost folije iz KSB. Sirotkini premazi so preuceni za uporabo za prekrivanje razlicnih živil. Premazi iz KSB so bolj uspešni pri zmanjšanju encimskega rjavenja jabolk. Med filmi, narejenimi iz koncentrata in izolata, pa ni bilo razlik (Shendurse et. al., 2018). 3.3 Užitni filmi in prevleke iz sirotkinih beljakovin Užitne filme in prevleke so tradicionalno uporabljali za izboljšanje videza in ohranjanje živila, medtem ko so poskušali nadomestiti vse kljucne lastnosti njihovih sinteticnih nasprotnikov. Užitne prevleke in filmi so vecinoma narejeni iz proteinov, polisaharidov in lipidov in se uporabljajo neodvisno ali v kombinaciji. Prevleke in filmi, zasnovani s sirotkinimi beljakovinami, so se izkazali za mehansko in pregradno uspešnejše kot pa tisti, ki si bili zasnovani iz drugih proteinov, kot so na primer koruza, soja ali pšenicni gluten. Prav tako so primerljivi z najboljšimi sinteticnimi polimeri na trgu (Ramos et. al., 2012). 3.4 Plasticna pena iz sirotkinih beljakovin Plasticno peno iz sirotkinihbeljakovin so naredili znanstveniki na Kraljevem inštitutu za tehnologijo v Stockholmu. Plasticna pena se je izkazala za izjemno uspešno, saj lahko prenaša ekstremne temperature, bolje kot pa tradicionalne termo plastike iz naftnih derivatov. Pri neotericnem materialu se mehanske lastnosti povecajo nekaj dni po izpostavitvi visokim temperaturam, zato ima ta pena visok potencial za uporabo kot katalizator v avtomobilskih motorjih, filter za gorivo ali pa kot embalažni material. Penasta plastika je narejena iz beljakovinskih nano fibril, ki se same sestavijo iz hidroliziranih beljakovin sirotke. Pri testiranju teh pen je bilo ugotovljeno, da je po enem mesecu izpostavljenosti na temperaturi 150.C material postal trši ter mocnejši, materiali iz polietilena ali poliestra pa bi se ob istih pogojih stopili in razpadli (Ye et.al., 2021). 4 Primer dobre prakse: predelava sirotke v mlekarni Planika V mlekarni Planika iz Kobarida odvecno sirotko obdelujejo tudi z membransko tehnologijo. Odpadno sirotko obdelujejo v prvi stopnji s filtrirno napravo, ki z membransko tehnologijo omogoca predelavo sirotke. Sirotka se iz proizvodnje steka v cisterne, ki so povezane s filtrirno napravo. Sirotko najprej koncentrirajo s postopkom koagulacije in nevtralizacije, da se beljakovinska gošca loci od vodnega dela sirotke. Filtrirna naprava samodejno izmeri pH vrednost sirotke in jo korigira na nevtralnih 7,5 pH (Šubic, 2021). Ob dodatku koagulanta se zacne tvorba beljakovinskih grudic. Tako zgošcena sirotka potuje skozi mrežni filter. Koagulirane beljakovine zadrži mrežni filter, odpadna voda pa odtece naprej. Odpadna voda, ki ostane, je že dovolj precišcena, da se lahko steka med odpadne vode, ki se ocistijo v drugi stopnji, torej biološki stopnji cišcenja. Beljakovinska gošca vsebuje ciste sirotkine beljakovine, ki so primerne za dodatek h krmi živali (Šubic, 2021). Tako je mlekarna poskrbela za znižanje stroškov odvoza odpadne sirotke in hkrati tudi za naložbo, ki varuje okolje. Del sirotke predelajo v napitke in albuminsko skuto, vecji del se pa filtrira v napravi. Njihova naprava omogoca tudi nadgradnjo, da bi lahko beljakovinsko gošco še osušili in dobili ciste, suhe sirotkine beljakovine, ki bi bile primerne za uporabo v prehrani ljudi. Skoncentrirane beljakovine sirotke pa so primerne tudikot sestavina v bio plastiki (Šubic, 2021). 5 Ekonomicnost uporabe membranskih filtracij za sirotko Membranske filtracije so tehnološko zahtevni procesi, za katere je potrebna napredna tehnološka oprema in strokovno znanje. Potrebno je povezovanje mlekarjev s kemijskimi inženirji. Glede na visoke zacetne stroške opreme za filtracijo sirotke je iz vidika manjših sirarjev smiselno medsebojno povezovanje in trženje sirotke kot surovine. Precišcevanje sirotke za izdelavo bioplastike je primernejše za vecje predelovalce kot so mlekarne, saj je investicija dražja od sto tisoc evrov in ni smiselna za manjše obrate. Cistilna naprava precisti in zgosti sirotkine beljakovine. Iz vidika mlekarn je smiselno precišcevanje do faze, kjer dobimo cisto vodo in beljakovinsko gošco. Beljakovinsko gošco lahko kot surovino ponudimo drugim sektorjem kot na primer sestavino izdelavo bioplastike ali za prehrano živali(Chalermthai et.al., 2020). 6 SWOT Analiza S SWOT analizo smo preucili prednosti in slabosti, ki zajemajo uporabo stranskih tokov mlecne industrije. Izpostavili smo dejanske prednosti in slabosti oziroma evidentirane izzive ter priložnosti in nevarnosti, ki spremljajo uvedbo teh produktov na trg. Tabela 1: Prikaz SWOT analize za uporabo stranskih tokov mlecne industrije Prednosti (strengths): Slabosti (weaknesses): • Zeleni, naravi prijazni proizvodi • Zmanjšamo stroške odvoza stranskih tokov • Samostojnost kmetije • Veliko raznolikih možnosti uporabe • Potrebno veliko znanja • Pogoji ne dovoljujejo enakega izkoristka vsem proizvajalcem stranskih tokov Priložnosti (opportunities): Nevarnosti (threats): • Spodbujanje k planetu varnim, zelenim nacinom ravnanja z odpadki • Povecanje števila izdelkov v ponudbi • Veliko zakonskih omejitev • Tveganje za zdravje živine ob nepravilni uporabi 6.1 Dodana vrednost stranskih tokov mlecne industrije Sirotka kot odpadek mlekarske industrije predstavlja velik strošek in hkrati veliko obremenitev za okolje. Kljub temu, da sirotka v mlekarstvu predstavlja odpadek, ima velik potencial za nadaljnjo uporabo. S tehnologijami in metodami zgošcevanja lahko odstranimo iz sirotke vodo in tako dobimo visokokakovostne sirotkine beljakovine. Tako zmanjšamo stroške odvoza sirotke in pridobimo proizvod z dodano vrednostjo (Mollea et.al., 2013). Nujen faktor, preden se lahko lotimo uporabe sestavin sirotke, je visoko tehnološka oprema. To zajema bioreaktorje, naprave za kromatografijo in membransko filtracijo, liofilizatorje… Ta oprema je zaradi visokih nabavnih in vzdrževalnih stroškovza manjše predelovalce cenovno nedostopna (Mollea et.al., 2013). Predelava sirotke se zacne z definiranjem tehnoloških metod in rešitev, ki so potrebne za doseg cistih sirotkinih beljakovin, ki so sestavina za nadaljnjo uporabo. V tem koraku je smiselno navezati stik z raziskovalnimi institucijami z namenom izmenjave znanja. Bistven del tega koraka je financni nacrt, kjer ovrednotimo stroške zacetne investicije. Naslednji korak zajema pridobivanje vseh potrebnih dovoljen in licenc za predelavo. Zadnji korak zajema povezovanje s predelovalci mleka, saj je ekonomicna le predelava vecjih kolicin sirotke. Potrebno je narediti tudi analizo trga, komu bo izdelek namenjen in kako ga bomo tržili ter kakšnaje obstojeca ponudba na trgu. Tabela: prikaz cen na trgu za sirotko in njene produkte Vir: World: Price of Whey Protein Concentrate, Clal.it, 2022 Reševanje izzivov na poti proti komercializaciji stranskih tokov Najprej je potrebna optimizacija tehnoloških procesov.To zajema tehnicne rešitve, povecanje ucinkovitosti in financni nacrt ter optimizacijo stroškov. Naslednja faza zajema testiranje in spremljanje koncnih izdelkov v sodelovanju s ciljnimi strankami in uporabniki. Potrebno je narediti analizo trga, identificirati ciljno skupino in izdelek prilagoditi potrebam trga. Glede na sodelovanje s potrošniki je potrebno prilagajati izdelek, da bo dosegel želje in potrebe trga. Potrebno je izvajati analize ponovljivosti in prenosljivosti. Obvezne so naložbe v industrijske linije glede na željen produkt in povecanje proizvodnih zmogljivosti. 7.1 Nacrt podjetniške poti: 1. Preizkušanje izdelka v zgodnjifazi razvoja Zgodnje testiranje sestavin in izdelka v zgodnji fazi razvoja s strani potencialnih strank. Možnost za pridobivanje povratnih informacij o izdelku v fazi razvoja zmanjša stroške in skrajša cas razvoja izdelka. 2. Prijava na EU razpise za razvojna sredstev EU ima na voljo razlicne možnostifinanciranja za razvoj trajnosti. Prijavite se na projektne razpise. 3. Navežite stik in potencial sodelovanja z raziskovalnimi inštitucijami Povezovanje z raziskovalnimi institucijami bo pospešilo razvojne aktivnostiin prispevalo k povecanju ponudbe inovativnih izdelkov. Zakljucek V clanku smo predstavili potencial uporabe stranskih tokov mlecne industrije. Del odpadne sirotke se lahko predela v druge prehranske izdelke in pijace ter prehranska dopolnila. Kljub temu še vedno odtajajo velike kolicine neizkorišcene sirotke, ki kot odpadek predstavljajo veliko okolijsko obremenitev. V clanku smo zajeli razlicne možnosti uporabe sirotke kot sestavine za biorazgradljive embalažne materiale. Naredili smo tudi SWOT analizo za verigo stranskih tokov mlecne industrije. Naše koncne ugotovitve so, da izzivi za prihodnost zajemajo prehod na industrijski nivo predelave sirotke in optimizacijo tehnoloških procesov predelave. Oblikovanje koncnih inovativnih izdelkov iz sirotkinih sestavin in iskanje ter utrditev prodajnih kanalov. Vzpostaviti povezave s predelovalci mleka na podrocju dobave sirotke kot surovine ali prenosa znanja novo razvitih tehnologij. Literatura in viri Barukcic, I., Rožanic, R., Whey-based beverages-a new generation of diary products, Academia, 2008. Chalermthai, B., Ashraf, M. T., Bastidas-Oyanedel, J., Olsen, B., Schmidt, J., Taher, H., Techno-Economic Assessment of Whey Protein-Based Plastic Production from a Co-Polymerization Process. Polymers, 2020. Delany, A., So, what is ricotta cheese, anyway?, Bon appetit, 2017. Geyer, R., Jambeck, J., Production, use, and fate of all plastics ever made, Science Advances, 2017. Kadam, B., Health Benefits of Whey: A Brief Review, International Journal of Livestock Research, 2018, 8(4):1 Mollea, C., Marmo, L., Bosco, F. Muzzalupo (ed.), Valorisation of Cheese Whey, a By-Product from the Dairy Industry, Food Industry, IntechOpen, 2013 Ramos, O., Fernandes, J.,Baptista da Silva, S.,Pintado, M., Malcata, F. Edible Films and Coatings from Whey Proteins: A Review on Formulation, and on Mechanical and Bioactive Properties, Critical reviews in food science and nutrition, 2012 Shendurse, A.M, Gopikrishna, G., Patel, A.C., J. Milk protein based edible films and coatings– preparation, properties and food applications, Nutr Health Food Eng.: 2018 ;8(2):219-226. Statista, Annual production of plastics worldwide from 1950 to 2021. https://www.statista.com/statistics/282732/global-production-of-plastics-since-1950/, 2022 Šubic, P., Mlekarna Planika predeluje odpadno sirotko, Agrobiznis: Finance, 2021 Tratnik, L.J., Mlijeko, Tehnologija, biokemija i mikrobiologija, Croation Dairy Union, Zagreb, 1998. Ye, X., Capezza, A. J., Gowda, V., Olsson, R. T., Lendel, C., Hedenqvist, M. S., High-Temperature and Chemically Resistant Foams from Sustainable Nanostructured Protein, Adv. Sustainable Syst 2021, 5 World: Price of Whey Protein Concentrate, Clal.it, https://www.clal.it/en/index.php?section=demi, 2022 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Prepoznavanje možnosti za trženje lokalnih cebelarskih izdelkov Tanja Kokelj Jamnik mag. BC Naklo, Slovenija, tanja.kokelj@gmail.com Izvlecek Naša dežela nudi biotsko raznovrstnost, katera omogoca pridobivanje razlicnih vrst medu. To je odlicna priložnost za razvoj ene od vej gospodarstva in razvoj malih kmetij. Cebelarji, trgovci in kupci bi se morali še bolj zavedati pomena lokalnih proizvodov in le te tržiti tudi pod blagovno znamko Slovenski med z zašciteno geografsko oznacbo. Trg ponuja mnogo možnosti, ki lahko prodajo medenih izdelkov še poveca. Le te je potrebno izkoristiti, tako v trgovinskih sistemih kot tudi na podrocju razpisov, kijih nudijo ustanove. Kljucne besede: med, trženje, cebelarstvo, lokalniizdelki, geografsko poreklo Identifying opportunities for marketing local beekeeping products Abstract Our land offers biodiversity, which makes it possible to obtain different types of honey. This is an excellent opportunity to develop one of the branches of the economy and the development of small farms. Beekeepers, traders and buyers should be more aware of the importance of local products and let them market under the brand name Slovenian honey with a protected geographical indication. The market offers many possibilities that can increase the sale of honey products even more. It is necessary to take advantage of these, both in trading systems and in the field of tenders offered by institutions. Key words: honey, marketing, beekeeping, local products, geographical origin Uvod V Sloveniji je vec kot 10 tisoc cebelarjev, ki imajo povprecju 16 cebeljih družin. Cebelarstvo je ena izmed najstarejših in najbolj tradicionalnih dejavnosti pri nas. Slovenija je v svetu poznana kot cebelarska dežela in veliko prispeva k svetovnemu cebelarstvu. Zaradi zavedanja o kvaliteti lokalnih proizvodov se poraba medu v Sloveniji povecuje. Od leta 2000, ko je ocenjena poraba medu na prebivalca znašala nekaj vec kot en kilogram, se je v zadnjih letih povecala na približno 1,4 kilograma. Domaca pridelava medu je manjša od skupne porabe, vletu 2020 je znašala 67 %. (https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/svetovni-dan-cebel, 18.6.2022) Takšen podatek nampove, da je lahko cebelarstvo odlicna priložnost za razvoj pridobivanja in prodaje medu. Tabela 1: Cebelarstvo v Sloveniji(po letih) 2017 2018 2019 2020 Število cebelarjev 10.579 10.933 11.066 11.293 Število cebelnjakov 13.975 13.982 15.036 15.420 Število cebeljih družin 195.259 204.736 208.260 213.581 Vir: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/svetovni-dan-cebel/ (18.6.2022) Med najbolj prepoznavnimi, spoštovanimi in medonosnimi cebelami je tako imenovana kranjska cebela, zaradi katere se je razvila tradicija pridelovanja medu. Znanstveniki so jo poimenovali Apis mellifira carnica. Je avtohtona podvrsta domace cebele. Zaradi kranjske cebele Slovenija velja za evropski biotski park. Metode dela Metode dela so temeljile na preucevanju trženja medenih izdelkov. Tržna dejanja morajo biti osredotocena na stranko in vedno poskušati preseci njihova pricakovanja. Proizvajalci morajo zagotoviti vec dodane vrednosti, kot kupec pricakuje, da jo bo prejel. Tako poskrbimo za dolgorocno zvezo z njim. Da bi dosegli ta cilj, se moramo vedno zavedati, da vsakemu potrošniku ustrezamo njegovim interesom, okusom in željam. Namen tržnega pristopa je, da želimo kupca razumeti do te mere, da mu lahko ponudimo želeni izdelek (Kotler, 2004, 9). Tržanska strategija je vodilo, ki kaže smer naše prodaje. Za preucevanje trženjskega spleta smo vzeli metodo 7S s poudarkom na prvih 4 sestavinah: produkt, cena, tržno komuniciranje, tržne poti. Ostale sestavine so šeljudje, izvajanje storitev in fizicni dokazi. Skupek trženjskih orodij, ki jih podjetje uporablja, da doseže tržanske cilje na ciljnem trgu lahko imenujem tudi marketinškisplet (Kotler, 2004, 15). Za pregled stanja trženja medenih izdelkov, smo vvzorec zajeli lokalne trgovine in tržnice na obmocju upravne enote Škofja Loka. Gre za 5 trgovin, ki temeljijo na zadružnem sistemu, treh manjših buticnih trgovinah in 4 tržnicah. Na vseh lokacijah smo si ogledali police in prodajna mesta, ki so namenjena prodaji lokalnih medenih izdelkov. Poskušali smo prepoznati možnosti, ki bi omogocale vecjo prepoznavnost lokalnih cebelarjev ter še povecale prodajo lokalnega medu. Pomemben del trženja je tudi cena. Med posameznimi ponudniki, in prodajnimi mesti smo primerjali cene medenih izdelkov. Nekateri medeni izdelki so bili opremljeni tudi s popusti. Sestavina trženja je tudi tržno komuniciranje. V celotnem vzorcu smo preucevali možnosti pospeševanja prodaje s pomocjo degustacijin preverjaliletake na temo medenih izdelkov. Na tržnicah smo spoznali pristop osebne prodaje in neposrednega komuniciranja pridelovalca s kupcem, ki je za prodajo in prepoznavnost izdelka zelo pomembno. Najbolj pogosto uporabljena orodja komuniciranja so oglaševanje, pospeševanje prodaje, odnosi z kupci, osebna prodaja in neposredno komuniciranje (Kotler, 2004, 564). Pri pregledu trgovin in tržnic smo spoznavali tržne poti, preko katerih lahko vršimo prodajo medenih izdelkov, preverili smo lokacije medenih izdelkov in preucili zalogo dolocenega artikla. Rezultati Trgovine in tržnice, katerih promocija temelji na lokalnih izdelkih, bi morale še vecji poudarek nameniti lokalnem medu in predstavitvi lokalnih cebelarjev. Med je odlicno zdravo nadomestilo ostalih sladkorjev v prehrani. Pri pregledu produktov, zlasti v trgovinah katere smo obiskali, smo ugotovili, da je na voljo tudi med in medeni izdelki, ki niso lokalnega izvora, ampak so iz uvoza. V Sloveniji smo v letu 2020 uvozili vec kot 1100 ton medu. Glede na to, da se trgovine tržijo kot lokalne, bi bilo prav, da se bi vtrgovinah nahajali medeni izdelki, ki izhajajo iz lokalnega obmocja. Ce primerjamo s tržnicami, pa so na njih prodajo izvajali lokalni dobavitelji s svojimi lastnimi produkti. Izdelki so bili ustrezno deklarirani, vendar niso vsebovali prelepk, ki zagotavljajo tudi higienski vidik. V trgovinah in na tržnicah bi morali dati vecji poudarek medenim darilnim paketom, ki vsebuje medene izdelke lokalnega izvora, potrošnikom pa bi morali biti na voljo cez celo leto. Na policah in tržnicah se nahaja med, ki je deklariran kot Slovenski, embaliran pa je v neoriginalnih kozarcih in nima prelepke. Slovenski med se trži v licno izdelanih kozarcih, ki kupcu da vedeti, da je med pridelan v Sloveniji. Cebelarji bi z uporabo takih kozarcev povecali prepoznavnost slovenskega medu. Pri pregledu cen smo ugotovili da prihaja do precejšnih odstopanj, ceprav je izdelek enak. Cena zaradi oznake med z geografskim poreklom ni odstopala od ostale ponudbe. Prepoznali smo možnosti tržnega komuniciranja na podrocju prodaje medenih izdelkov. Trgovine bi za prepoznavnost lokalnih cebelarjev lahko pripravile degustacije medu in prestavitve cebelarjev. Ponudile bi lahko prostor za zgibanke o predstavitvi medenih izdelkov. Na tržnicah smo prepoznali pospeševanje prodaje s pomocjo poizkušanja medu, prepoznali smo osebno prodajo in poudarek na odnosu s kupci. Zaradi direktne prodaje, lahko pride do bolj pristnega odnosa med prodajalcem in kupcem, predstavitev lastnega izdelka je lažja. Tržnica je odlicna priložnost za prepoznavnost cebelarja in njegovih medenih izdelkov. Pri metodi dela smo spoznali dve pogosti prodajni poti medu. V trgovinah je na voljo vecji spekter pridelovalcev medu, naceloma zagotavljajo dobro zalogo ter možnost nakupa v casu obratovanja trgovine. Tržnice na loškem obratujejo redkeje, izbira medenih izdelkov in cebelarjev na tržnicah je manjša. Najvecji delež medu na policah predstavlja cvetlicni in gozdni med sledijo mu kostanjev med, nekaj je tudi lipe in ostalih okusov. Ta struktura prikazuje pridelavo medu in cebelje paše na obmocju upravne enote Škofja Loka. Slika 1: Delež medu na policah glede na sorto Vir: Lasten Diskusija 4.1 Med Med je sladka, gosta, rjavkasta tekocina, ki je popolnoma naravnega živalskega izvora. Cebele ga pridelujejo iz cvetlicnega nektarja, lahko jo poimenujemo tudi medicina. Med je eno izmed najbolj zdravih sladil. Je obvezen sestavni del zdrave prehrane, saj vsebuje poleg sladkorjev tudi encime, hormone, minerale, rastne snovi in vitamine. Slika 2: Med Vir: Lasten Pomembno je, da med uživamo iz domacega okolja, v katerem živimo, saj cebele z opraševanjem rastlin prispevajo k ohranjanju ravnovesja v naravi. Slovenski med je lokalno pridelan, zato ima precejšnjo prednost v primerjavi z medom, ki ga trgovci uvozijo iz tujine. Lokalna hrana predstavlja lokalno pridelavo, predelavo in distribucijo trajnostno proizvedene hrane, ki je fizicno in cenovno dostopna lokalnemu prebivalstvu in porabljena na lokalnih trgih – od panja do porabnika v lokalnem okolju. Lokalna oskrba ima tudi širši pomen, boljša promocija in prodaja lokalno pridelane hrane omogoca ustvarjanje novih delovnih mest, ohranitev kmetij in razvoj podeželja (https://www.gov.si/teme/pomen-lokalne-hrane-in-nacelo-kratkih-verig-v-dobavi-zivil/, 20.6.2022). V roke potrošnika pride neposredno iz panja brez dolgih transportnih poti in neustreznega skladišcenja. Med, ki ga pridelajo slovenski cebelarji je višje kakovosti, lahko se trži pod blagovno znamko med z zašciteno geografsko oznacbo. Prepoznamo ga po nalepki in posebnih kozarcih, ki ima na spodnjem delu upodobljeno kranjsko cebelo. Slovenska cebelarska zveza, ter ministrstvo za kmetijstvo precej truda vlagata tudi v razlicne projekte, ki so povezani s pridelavo in trženjem medu Slovenskega porekla. Eden od projektov v šolah in vrtcih je Tradicionalni Slovenski zajtrk, ki izhaja iz razširitve medenega zajtrka. Namen projekta je spodbujanje porabe lokalne hrane (Borko M., 1/2022). Slika 3: Tradicionalni slovenski zajtrk Vir: Lasten 4.2 Trženje medu in medenih izdelkov Potrošnja medu v Sloveniji presega pridelavo in znaša okrog 1,4 kg/na prebivalca na leto. Stopnja samooskrbe z medom je v letu 2020 znašal 67%. Slovenski cebelarji velik delež cca 80% medu prodajo na domu (https://www.gov.si/teme/cebelarstvo/, 20.6.2022). V Sloveniji imamo veliko kmetij ki so majhne, razpršene, lahko tudi v malce bolj odrocnih krajih. Tega ne smemo obravnavati kot slabost, ampak kot prednost ki jo lahko prenesemo v buticno kmetijstvo in inovativne ideje tudi s pomocjo razvoja cebelarstva. Slovenija se v svetu predstavlja kot zelena buticna globalna destinacija. Taka opredelitev države, daje tudi veliko prednost za razvoj vsestranskih oblik cebelarske turisticne ponudbe, ki posledicno pripomore tudi pri prodaji in prepoznavnosti Slovenskega medu (Strategija razvoja Slovenske cebelarske turisticne ponudbe za obdobje 2021-2025). Želje kupcev Kupci so danes vedno bolj usmerjani v zdrav življenjski slog, tudi na podrocju prehrane. Vedno bolj se zavedajo pomena lokalnih proizvodov. Pri medu kupce poleg kvalitete in cene zanima tudi prepoznavnost izdelka. Trženjskisplet Ko se odlocimo, da bomo priceli s pridelavo medu, pa se kaj hitro, ce je sezona naklonjena, tako kot se to kaže v letošnjem letu, pojavijo tudi viški medu, katerega je potrebno tržiti. Razmisliti je potrebno, kaj lahko naredimo za uspešno prodajo. Pomembno je, da se prodaje lotimo z isto vnemo, kot smo se lotil dela s cebelami. Zavedati se je potrebno, da je prodaja vir dohodka (https://www.czs.si/objave_podrobno_czs/11036, 20.6.2022). Izdelek Slovenski med zzašciteno geografsko oznacbo ima višja merila kakovosti, kot jih predpisuje Pravilnik o medu, saj vsebuje manj kot 18,6 % vode in manj kot 15 mg/kg HMF-ja. Ustrezati mora tudi zahtevam, ki se nanašajo na vrednost pH-ja v medu, elektricno prevodnost in vsebnost sladkorjev v medu. (https://www.okusi-med.si/slovenski-med-z-zgo, 20.6.2022) Za kvaliteto izdelka je potrebno poskrbeti z svojim znanjem izkušnjami in priporocili, ki jih dolocajo pravila za dela z živili. Ena od oblik trženja je Slovenski med z zašciteno geografsko oznacbo, se prodaja v kozarcih s tocno doloceno obliko in prelepko na pokrovu kozarca, ki vsebuje tudi serijsko številko. Cena Pri prodaji medu se lahko ravnamo po priporocenih cenah medu, ki ga doloci UO CZS. Cebelarska zveza Slovenije, glede na trenutne pogoje na trgu doloci cene medenih izdelkov, ki je najbolj primerna za neko vrsto medu ali medenega izdelka. (https://www.cd-velikelasce.si/priporocene-cene-za-leto­ 2022/, 20.6.2022) Med in medeni izdelki zahtevajo veliko rocnega dela, posledicno je cena kot tudi kvaliteta višja. Ne moremo in ne smemo se primerjati z proizvodi, ki prihajajo iz tujine. Prodajna pot Cebelarji morajo za svoje izdelke dolociti prodajno pot. Slovenski cebelarji vecino cebeljih pridelkov prodajo na domu. To je prodaja, kjer ima cebelar direkten stik s kupci, kar lahko izkoristimo kot priložnost, da jih neposredno spoznamo. Pri tem lahko pridobimo informacije, ki nam pomagajo pri razvoju izdelkov. Našim strankam lahko ponudimo izdelke po njihovih željah in potrebah. Kupcem lahko predstavimo podrobnost o pridelavi medu in ostalih cebeljih pridelkih. Pri prodaji moramo poskrbeti, da kupec lahko izdelek poskusi. Prednost direktne prodaje je tudi takojšnje placilo in to, da nismo odvisni od posrednikov (https://www.czs.si/objave_podrobno_czs/11036, 20.6.2022). Dobra možnost prodajne poti so tudi zadruge, ki v svojih trgovinah ponujajo koticke, ki so namenjeni lokalnim izdelkom. Ti koticki ali police so izdelane iz naravnih materialov in podarjajo domacnost. Loška zadruga je svoje police poimenovala domaci koticek. Na teh policah najdemo veliko razlicnih okusov medu in medenih izdelkov. Tržno komuniciranje Zaradi prepoznavnost našega cebelarstva, pa moramo biti uspešni tudi na podrocju tržnega komuniciranja in posledicno prepoznavnosti naše dejavnosti. Poskrbeti moramo, da se bodo kupci naših izdelkov na našem prodajnem mestu (prodaja na domu, tržnica …) pocutili dobro in da se bodo še vracali. Prostor lahko opremimo z cebelarskimi vsebinami, poskrbimo za prijeten vonj, prodajno mesto lahko opremimo tudi s panjem in cebeljo družino. Na kmetiji lahko izdelamo nasad medovitih rastlin, oblikujemo zloženke in pripravimo recepte iz naših izdelkov. V trženje je seveda potrebno vložiti cas, denar in seiz tega podrocja tudi izobraziti. Vsak dogodek v naši okolici moramo izkoristiti za prepoznavnost našega cebelarstva in medu. Pomembno je, da ljudje spoznajo, da je naš med brez konzervansov in dodatkov ter da je pomemben dejavnik v naši prehrani (https://blog.bottlestore.com/15-ideas-to-take-your-honey-business-to-the­ next-level/, 22.6.2022). Ljudje, odnosi Kot smo že omenili, nam prodaja na domu daje direkten vpogled v želje in zahteve kupcev. Pomembno je, da si pri prodaji medenih izdelkov izoblikujete ciljno skupino kupcev in glede na njihove želje in seveda možnosti prilagodite izdelke, po katerih je povpraševanje. Svojo zgodbo, izdelke, idejo moramo prilagoditi kupcem. Procesi narocil in logistike Pri prodaji medu lahko izkoristimo tudi prednarocila in dostavo ma dom. Pri tem si lahko pomagamo s spletno stranjo in spletnimi obrazci, ki nam omogocajo narocilo medu in kolicine, ki so še na voljo. Fizicni dokazi – prodaja, dobavnice Kot smo že omenili pa je cilj vsakega odlicnega izdelka in odlicne promocije tudi prodaja. Truditi se moramo, da dobro plujemo med kvaliteto, ceno, kupci in prodajo. S tem si zagotovimo zdravo rast in razvoj prodaje naših medenih izdelkov Zakljucek Z razvojem novodobnih bolezni, se je skrb za zdravje ljudi še povecala. To je medu, ki je odlicen vir številnih prehranskih sestavin, na trgu prineslo veliko prednost v prodaji. Zaradi svojih antibakterijskih, protivirusnih in proti glivicnih lastnosti je izdelek cenjen in širše sprejet kot ucinkovito zdravilo za zdravljenje akutnega kašlja in okužbe grla (https://www.grandviewresearch.com/industry-analysis/honey-market, 22.6.2022). Ugotovili smo, da je možnost in priložnost na podrocju cebelarstva in trženja cebeljih izdelkov veliko. Na lokalni, državni in evropski ravni potekajo razlicni razpisi in projekti, ki spodbujajo razvoj te panoge. Potrebno se je zavedati in ljudi ozavešcati o pomenu cebelarstva in posledicno opraševanja rastlin. Poleg opraševanja pa nam cebele dajejo tudi odlicne izdelke, kot so med, vosek, cvetni, prah propolis, ki jih lahko odlicno uporabimo v farmaciji, zdravstvu, prehrani. Vse te veje gospodarstva pa nam dajejo možnosti za razvoj razlicnih cebeljih izdelkov iz proizvodov, posledicno pa tudi možnosti za razvoj prodaje. Cebelarstvo se v zadnjih letih uveljavlja kot pomembna gospodarska panoga, zaradi opraševanja je zelo pomembna v kmetijstvu. Vrednost opraševanja je od 15-krat do 30-krat vecja, kot je vrednost vseh cebeljih pridelkov skupaj(https://www.okusi-med.si/cebela, 17.6.2022). Literatura in viri Borko, M. Tradicionalni slovenski zajtrk. Slovenski cebelar. št. 1, 2022, str. 25. Ljubljana: Cebelarska zveza Slovenije. Cebela. Cebelarska zveza Slovenije. (17.6.2022). Dostopno na naslovu: https://www.okusi­ med.si/cebela. Gregorc, A. Selekcijsko delo in vzreja kranjske cebele. (17.6.2022). Dostopno na naslovu: shttp://www.kranjska-cebela.si/Si/kranjska_cebela.php. Honey Market Size, Share & Trends Analysis Report By Processing (Organic, Conventional), By Distribution Channel (Hypermarkets & Supermarkets, Online, Convenience Stores), By Region, And Segment Forecasts, 2022 – 2030. (22.6.2022). Dostopno na naslovu: https://www.grandviewresearch.com/industry-analysis/honey-market Klemencic Štrukelj, N. Trženje cebeljih pridelkov in izdelkov -izkoristimo prednosti direktne prodaje. (20.6.2022). Dostopno na naslovu: https://www.czs.si/objave_podrobno_czs/11036 Kotler, P. 2004. Management trženja. Ljubljana: GV Založba. Okusite raznolikost. Slovenski med z zašciteno geografsko oznacbo. (17.6.2022). Dostopno na naslovu: https://www.okusi-med.si/slovenski-med-z-zgo. Pomen lokalne hrane in pomen kratkih verig v dobavi živil. (3.6.2022). Dostopno na naslovu: https://www.gov.si/teme/pomen-lokalne-hrane-in-nacelo-kratkih-verig-v-dobavi-zivil/. Cebelarsko društvo Velike Lašce 2018. Priporocene cene za leto 2022. (20.6.2022). Dostopno na naslovu: https://www.cd-velikelasce.si/priporocene-cene-za-leto-2022/. Svetovni dan cebel. (11.6.2022). Dostopno na naslovu: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in­ programi/svetovni-dan-cebel/. Tomec, A. Strategija razvoja Slovenske cebelarske turisticne ponudbe za obdobje 2021-2025. Brdo pri Lukovici. November 2020. 15 ideas to take your honey business to the next level. (22.6.2022). Dostopno na naslovu: https://blog.bottlestore.com/15-ideas-to-take-your-honey-business-to-the-next-level/. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Senzoricne lastnosti klobas za kuhanje kot pomemben dejavnik pri odlocitvi za nakup Tatjana Šubic Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija, tatjana.subic@bc-naklo.si Izvlecek Meso in mesni izdelki so pomemben del clovekove prehrane. Glede na narašcajoce cene mesnih izdelkovje pomembno, da so mesnine, kijih izberemo, takšnekakovosti, kiupravicuje relativno visoko ceno izbranega izdelka. Ena izmed skupin poltrajnih klobas so klobase za kuhanje. Ker so že pasterizirane in tako varne za uživanje, ne potrebujemo veliko casa za njihovo pripravo. Pripravljamo jih kot samostojno jed, ponudimo v obliki narezkov, razdete kot polnilo razlicnih vrst testa ali kot pomembno sestavino jedi, kot so na primer enoloncnice. Senzoricne lastnosti klobas za kuhanje so odvisne od razlicnih dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši: uporabljene sestavine, tehnološki postopki izdelave in skladišcenje. Napake ali odstopanja od predvidenega tehnološkega postopka imajo lahko razlicne posledice – od manjših senzoricnih napakdo kvara, kiga povzrocijomikroorganizmi. Senzoricna analiza je definirana kot znanstvena disciplina, ki meri, analizira in interpretira reakcije na tiste znacilnosti živil, ki jih zaznamo s petimi osnovnimicuti: zvidom, okusom, vohom, s sluhomin tipomoz. zdotikom. Izvajamo jo vsakic, ko se odlocamo za nakup in uporabo posameznega živila. Pravilno vrednotenje posameznih pozitivnih ali negativnih lastnosti je v veliko pomoc pri nadaljnjih odlocitvah o nakupu in nacinu uporabe. Kljucne besede: klobase za kuhanje, tehnološki postopek, senzoricne lastnosti Sensory properties of cooking sausages as an important factor in the purchase decision Abstract Meat and meat products play important part in our diet. Considering the rising prices of meat products, it is important that the meat we choose is of a quality that justifies the relatively high price of the selected product. One of the groups of cured sausages are cooking sausages. Since they are already pasteurized and thus safe for consumption, it does not take much time to prepare them. They can be prepared as an independent dish, offered as cold cuts, or as a stuffing for various types of dough and also as an important ingredient in dishes such as stews. Sensory properties of sausages for cooking are determined by various factors. The most important are the ingredients used, technological processes of production and their storage. Errors or deviations from the planned technological process can have various consequences -from minor sensory errors to spoiled product caused by microorganisms. Sensory analysis is defined as a scientific discipline that measures, analyses and interprets reactions to those characteristics of foods that are perceived by the five basic senses our sight, taste, smell, hearing and touch. It is carried out every time we decide to buy and use individual food. Recognizing and evaluating its either positive or negative qualities is of great help in further decision of the purchase we make. Key words: sausages for cooking, technological process, sensory analysis 1 Uvod Meso je pomemben del clovekove prehrane. Leta 2021 je vsak slovenski državljan zaužil kar 89,28 kg mesa (https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/H206S.px, 15. 10. 2022). V to kolicino sodijo tudi mesni izdelki in mesni pripravki. Glede na narašcajoce cene mesnih izdelkov je pomembno, da so mesnine, kijih izberemo primerne kakovosti glede na relativno visoko ceno izbranega izdelka. Živil že dolgo ne uživamo zgolj zaradi zadovoljevanja potreb po energiji in hranilnih sestavinah, ampak nam hrana predstavlja užitek. Zato se pri izbiri ne zadovoljimo zgolj z zagotovilom proizvajalca, da nam ponuja varen izdelek temvec želimo in zahtevamo izdelke, ki bodo ustrezni v vseh senzoricnih lastnostih. 2 Izdelava klobase za kuhanje Mesni izdelki ali mesnine so izdelki, pridobljeni s predelavo mesa ali nadaljnjo predelavo tako predelanih izdelkov, ki v prerezu ne kažejo vec znacilnosti svežega mesa. Med seboj se razlikujejo po uporabljenih sestavinah, tehnoloških postopkih in obstojnosti. Vse našteto vpliva tudi na senzoricnelastnosti mesnin. Na podlagiuporabljenih tehnoloških postopkovpredelave in toplotne obdelave mesne izdelke razdelimo na: -toplotno obdelane mesne izdelke, ki jih delimo na pasterizirane in sterilizirane; -toplotno neobdelane mesne izdelke, kamor poleg sušenih mesnih izdelkov uvršcamo tudi mesne pripravke. Med toplotno obdelanimi mesnimi izdelki je najbolj raznovrstna skupina pasteriziranih mesnih izdelkov. Gledena sestavine in tehnološke postopke izdelave jihPravilniko kakovostimesnih izdelkovin mesnih pripravkov (2017) deli v: barjene klobase, poltrajne klobase, hladetinaste klobase, kuhane klobase, prekajeno meso, konzervirano meso, mast in mašcobne izdelke. Poltrajne klobase izdelujemo iz mesa razlicnih vrst živali, kije razlicnih kakovostnih kategorij, slanine, mesnega testa in dodatnih sestavin. V tem prispevku je predstavljena izdelava in senzoricne lastnosti izdelkov, narejenih iz prašicjega mesa. Klobase za kuhanje so ena izmed skupin poltrajnih klobas, ki jih obicajno uporabljamo kot samostojno jed, sestavino razlicnih jedi, v obliki narezkov, kot polnilo razlicnih test, pomembno sestavino jedi, kot so enoloncnice ipd. Senzoricne lastnosti klobas za kuhanje so odvisne od razlicnih dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši: -uporabljene sestavine, -tehnološki postopki izdelave, -skladišcenje. Napake ali odstopanja od predvidenega tehnološkega postopka imajo lahko razlicne posledice – od manjših senzoricnih napak do kvara, ki ga povzrocijo mikroorganizmi. Ce želimo primerno senzoricno ovrednotiti in prepoznati morebitne napake, moramo dobro poznati postopek izdelave. 2.1 Kaj potrebujemo za izdelavo klobas za kuhanje Šubic(et al., 2022) navaja, da za izdelavo klobas za kuhanje potrebujemo osnovne sestavine (prašicje meso II. ali III. kakovostne kategorije, hrbtna slanina), ledeni drobir, dodatne sestavine (sol, cesen, poper), aditivi ( nitritna sol, askorbinska kislina) in ovitke v katere napolnimo mesni nadev. -prašicja tanka creva 2.1.1 Prašicje meso in mastnina Klobase za kuhanje izdelujemo izosnovnih kosovtrupa, šepogosteje pa izobrezin, kijih pridobimo pri oblikovanju porabniških kosovmesa. Gledena deležvrašcenega mastnega in vezivnega tkiva jih delimo v štiri kakovostne kategorije. V prvo kakovostno kategorijo uvršcamo kose mesa, s katerih natancno odstranimo vezivno in mastno tkivo terkrvne žile kotje vidno na sliki1. Najveckratuporabimo koseledvenega dela, stegna alipleceta. Slika 1: Obrezine prašicjega mesa l. kakovostne kategorije Vir: lasten Kosi mesa in obrezine druge kakovostne kategorije imajo lahko šedo 15 % vrašcenega mastnega tkiva, ki mora biti trdno in suho, kar je vidno na sliki 2. Pridobimo jih iz manj mastnih delov trupa v bližini ledvenega dela, pleceta in kosov zadnje goleni. Slika 2: Obrezine ll. kakovostne kategorije Vir: lasten Na sliki 3 so mesni obrezki in kosi mesa, ki imajo najvec 35 % vrašcenega mastnega tkiva in sodijo v lll. kakovostno kategorijo. Slika 3: Obrezine lll. kakovostne kategorije Vir: lasten Slika 4 prikazuje podkožno mastno tkivo prašicev ali slanino, ki jo uporabljamo za izdelavo poltrajnih klobas in jo razvrstimo v: -trda slanina, kamor prištevamo podkožno mašcobno tkivo z vratu, plec, hrbta in stegen; -mehka slanina (ostala podkožna slanina). Slika 4: Hrbtna slanina z vrašceno mišicnino Vir: lasten 2.1.2 Ledeni drobir Pri izdelavi mnogih mesnih izdelkov uporabimo za znižanje temperature mesne mase med izdelavo zdrobljen led oziroma ledeni drobir. Med mletjem in gnetenjem se ledeni delci topijo ter so kot voda pomembno topilo za praškaste dodatne sestavine (zacimbe, aditive ipd.). S primerno kolicino oddanega ledenega drobirja preprecimo pregrevanja mesnega nadeva in kasneje neprimernih senzoricnih lastnosti kuhanih klobas. 2.1.3 Aditivi Uredba komisije (EU) št. 1129/2011 pri izdelavi klobas za kuhanje dovoljuje uporabo nekaterih aditivov, ki so nujno potrebni predvsem za ohranitev mikrobiološke obstojnosti. Pri izdelavi klobas za kuhanje v mesni nadev dodamo nitritno sol, ki vsebuje Na-nitrita (NaNO2; E 250) in K-nitrita (KNO2 – E 249). Omenjen aditiv ima pomembno vlogo pri: -protimikrobnem delovanju; -stabilizaciji znacilne rožnate barve razsoljenega mesa; -sooblikovanju znacilne arome; -upocasnitvi oksidativne žarkosti mesnih izdelkov. Nitrite pri izdelavi mesnih izdelkov dodajamo vedno vkombinaciji zjedilno soljo, ker na ta nacin preprecimo možen prevelik odmerek nitritov tudi pri manj natancnih tehtnicah. 2.2 Postopek izdelave klobas za kuhanje TEHNOLOŠKA SHEMA IZDELAVE KLOBASE ZA KUHANJE odbira osnovnih sestavin . razdevanje mesa in slanine . izdelava mesnega testa . mešanje nadeva . polnjenje nadeva v ovitke . osušitev klobas pred toplotno obdelavo . toplotna obdelava z vrocim dimljenjem . ohlajanje 2.2.1 Priprava osnovnih sestavin Kakovostne kose prašicjega mesa I. ali II. kategorije (stegno, plece, vrat) brez kože ohladimo na temperaturo od 0 °C do 7 ° C ter razrežemo na manjše kose. Slanino namrznemo na temperaturo malo pod 0 °C, sajimajo klobase narejene iz enakomerno velikih delckov z ostrimi robovi kasneje na prerezu lep enakomeren mozaik. 2.2.2 Razdevanje mesa in slanine Mišicno zmeljemo v volku z luknjaco 12 mm. Slanino razdenemo na delce velike od 8 do 10 mm. 2.2.3 Izdelava mesnega testa Dodatek mesnega testa ni nujen, vendar je ucinkovito vezivo osnovnih sestavin v mesnem nadevu. Za izdelavo mesnega testa obicajno uporabimo goveje meso, ki ga temeljito razdenemo. Najbolj ucinkovit nacin je sekljanje v kutru, lahko ga tudi dvakrat ali trikrat zmeljemo. Pomembno je, da meso izgubi cvrsto strukturo in postane gosto tekoca homogena masa.. Tako obdelanemu dodamo ledeni drobir in sol. 2.2.4 Mešanje nadeva Razdete sestavine, ki naj bodo v razmerju od 75 do 80 % mesa in od 20 do 25 % slanine dobro premešamo. Najbolj ucinkovito je mešanje v mešalniku. Lahko dodamo do 5 % vode v obliki ledenega drobirja. Dodamo tudi sol (ce smo jo del dodali že v mesno testo,kolicino ustrezno zmanjšamo), mleti poper, cesen v prahu in nitritno sol. Maso mešamo dokler mesni nadev ni primerno homogen, lepljiv in dobro povezan, kar je pomembno za poenoteno kakovost. 2.2.5 Polnjenje nadeva v ovitke Najveckrat klobase za kuhanje polnimo v prašicja tanka creva premera od 32 do 34 mm. V soli konzervirana naravna creva pred polnjenjem namocimo v hladno vodo, da se odsolijo in zmehcajo. Tako pripravljena lažje namestimo na cevast podaljšek polnilnika. Pri polnjenju moramo biti pozorni na enakomerno in ustrezno odmerjanje mesnega nadeva. Ker bomo klobase toplotno obdelali, v ovitekodmerimo nekoliko manjšo kolicino mesnega nadeva, da preprecimo pokanje ovitkov zaradi povecanje volumna med toplotno obdelavo. Naravna creva najpogosteje zapremo s sukanjem (frkanjem) ovitkov tako, da crevo na mestu želene dolžine s prsti pretisnemo in takoj veckrat obrnemo oziroma zasukamo. Tako dobimo niz enako dolgih klobas, ki ga zakljucimo tako, da ga zašpilimo ali s praznim koncem naredimo vozel ali prevežemo z vrvico. Slika 5: Oblikovanje parov klobas Vir: lasten 2.2.6 Osušitev površine klobas Klobase obesimo na palice (ce so zašpiljene, mora biti zašpiljen konec obrnjen navzgor) in najmanj30 minut pustimo na vozicku, da se stabilizira mesni nadev. Nato jih obesimo v dimno komoro, kjer se pri temperaturi okoli 50 °C posuši površina ovitka. 2.2.7 Vroce dimljenje in toplotna obdelava Klobase za kuhanje dimimo z vrocim dimom in tako poleg dimljenja izvedemo tudi toplotno obdelavo do središcne temperature izdelka od 68 do 72 °C. Za pripravo dima so primerne trde in nesmolnate vrste lesa v obliki sekancev ali žagovine, kot so bukev, hrast, cešnja, jablana, brin, oljka, trta, kostanj ipd. Ovitek dimljene klobase mora biti srednje intenzivno rdece rjavo obarvan. 2.2.8 Ohlajanje klobas Takoj po zakljucenem postopku toplotne obdelave moramo cim hitreje znižati središcno temperaturo klobas na vrednosti med 0 in 4 °C. Najbolj kriticne so temperature med 20 in 50 °C, kajti v tem temperaturnem obmocju so vzpostavljeni ugodni pogoji za razvoj mikroorganizmov, ki so preživeli pasterizacijo. 2.2.9 Skladišcenje mesnih izdelkov Med skladišcenjem se mesninam lahko spremeni kakovost, saj v njih, kljub predhodnim postopkom podaljšanja kakovosti, še vedno pocasi potekajo fizikalne, kemijske in biološke spremembe. Kakovost narejenih klobas za kuhanje se lahko ohrani le v higiensko neoporecnih hladilnih prostorih, v katerih vzdržujemo primerne tehnološke parametre: -primerno temperaturo, -primerno vlažnost, -ustrezno prezracevanje, -popolno zatemnitev. Slika 6:Klobase za kuhanje razlicnih proizvajalcev Vir: lasten 3 Želene senzoricne lastnosti klobas za kuhanje Senzoricna analiza je definirana kot znanstvena disciplina, ki meri, analizira in interpretira reakcije na tiste znacilnosti živil, kijih zaznamo s petimi osnovnimi cuti: z vidom, okusom, vohom, s sluhom in tipom oz. z dotikom (Stone in Sidel, 1993). Pri izbiri vsakega živilskega izdelka, tudi klobas za kuhanje, so za potrošnika najpomembnejše senzoricne lastnosti. Privlacen videz, vonj in okus so odlocilne zaznave pri odlocitvi za nakup. Zaradi neprimerne izbiresestavin, nepravilno izpeljanihtehnoloških postopkovalinapakpriskladišcenjulahko pride do neželenih posledic, ki se izrazijo kot napake izdelka. V Preglednici 1 so predstavljene želene lastnosti klobas za kuhanje. Preglednica 1: Senzoricne lastnosti klobas za kuhanje Senzoricna lastnost Primerno Videz -gladka in napeta (toplotna obdelava s paro), -pri klobasah v paru oba konca enakih dimenzij, -cisti primerno dolgi zakljucki, -špila ne sme prebadati nadeva, -naravni ovitek se cvrsto prilega nadevu, -umetni ovitek se lepo lupi. Prerez -enakomeren mozaik, -vidni posamezni košcki mesa in mašcobe. Barva -enakomerno rožnata barva mišicnine, -smetanasto-bela barva slanine. Vonj -prijeten in harmonicen, -znacilen po dimu. Tekstura -jedra in socna, -pri rahlem stisku lahko iztece nekaj tekocine, -slanina ali druge dodane sestavine ne izpadajo iz nadeva. Okus -znacilen za razsoljeno meso in dodane zacimbe. Aroma -znacilna po razsoljenem mesu in dodanih sestavinah, -harmonicna, brez izstopajocih zacimb. Vir: Meso in mesni izdelki,2022 4 Napake klobas za kuhanje Neprimeren postopekizdelave ali skladišcenjem se izrazijo vobliki razlicnih napakizdelkov. Uporaba ocenjevalnega zapisnika, predstavljenega v gradivu za seminar Senzoricno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov avtorjev Demšar et al. je pri presojiustreznosti senzoricnih lastnosti v veliko pomoc. Preglednica 2: Ocenjevalni zapisnik klobas za kuhanje Lastnosti Ocene 1. zunanji videz 2,0 1,5 1,0 0,5 0 2. sestava prereza 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0 3. barva prereza 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0 4. tekstura 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0 5. vonj 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0 6. okus 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0 Vir: Senzoricno ocenjevanje mesa in mesnin, 2020 Napake zunanjega videza Zunanji videz klobas za kuhanje mora biti privlacen, pomembno je tudi, da sta pri klobasah, ki se izdelujejo v parih obe polovici enako veliki. Površina ne sme biti mastna, lepljiva ali celo sluzasta. Površina klobas mora bitigladka in napeta. Najpogostejšafizikalna sprememba neprimerno embaliranih klobas je dehidracija, ki jo hitro opazimo, saj je ovitek mesnega nadeva naguban in mestoma lahko celo zasušen. Po toplotni obdelavi taka napaka obicajno ni vec izrazita, saj se zaradi dodatka fosfatov v mesnem nadevu veže voda. Slika 7: Po toplotni obdelavi v vodi ima klobasa primeren videz Vir: lasten Slika 8: Deformiran ovitek Vir: lasten Zakljuckiklobas morajo bitilepo odrezani, nepredolgi, ne prekratkiter brez ostankov mesnega nadeva. Vecja napaka zunanjega videza so neprimerno napolnjeni ovitki in neprimerni zakljucki klobas. V primeru špiljenih klobas lahko špila prebada samo oba zakljucka, nikakor ne sme prebadati mesnega nadeva oziroma klobase. Slika 9: Neprimeren zakljucek Vir: lasten Pravilno izvedeno dimljenje je zalo pomembno, saj se lahko zaradi neprimernega postopka oblikuje netipicnapretemna alipresvetla barva. Barva ovitka mora bitienakomera, dopustne so le manjšekapljice dima, ki med pasterizacijo stecejo na zakljucke klobas. V primeru, da klobase pred toplotno obdelavo niso dovoljdolgo »pocivale«, pricemerseoblikuje barva mesnega nadeva, se lahko pojavisivodtenekzunanjegavideza. Cesonapolnjeniovitkipreddimljenjem mastni ali vlažni se dim ne more enakomerno porazdeliti, zato so oviki kasneje lisasti. Vir: lasten Napake sestave in barve prereza Ko prerežemo izbrano klobase za kuhanje mora biti mozaik znacilen in enakomeren. Vidni košcki mišicnega in mašcobnega tkiva morajo povezani. Luknjicavost prereza sodi med vecje napake in je obicajno posledica vmešavanja zraka med razdevanjem ali polnjenjem. Ker v mesni nadev dodajamo Na-nitrit, se med izdelavo oblikuje rožnata barva mesa, kimora bitiizrazita tudi po toplotniobdelavi. Košcki mastnega tkiva morajo biti smetanasto bele barve, nikakor rumene ali rdeckaste barve in pri rezanju ne smejo izpadati iz nadeva. Prav tako na prerezu ne sme biti temnejšega robu, ki se oblikuje zaradi prevrocega ali predolgega dimljenja. Tekstura Teksturo klobase lahko delno ocenimo že med narezovanjem, saj ne sme biti premehka ali precvrsta. Sama rezina ali kos ne sme razpadati, prav tako ne smejo izpadati posamezni košcki mesa ali mastnega tkiva. Bolj zanesljivo ocenimo teksturo med žvecenjem. Tekstura naj bo prijetna, ne premehka ali razpadajoca. Pretrda tekstura je lahko posledica prevec dodanih fosfatov ali drugih snovi za vezanje vode. Ce meso nibilo dobro ocišceno in je vnadevu prisotno vezivno tkivo tudi to ocenimo kot napako izdelka. Klobasa mora bitiprimerno socna, nikakor ne sme pa pustiti obcutka obloženosti ustne votline zmašcobo. Vir: lasten Vonj in okus Vonj in okus klobas za kuhanje morata biti znacilna in ju oblikujeta sestava mesa in mastnega tkiva, uporabljene zacimbe in aditivi ter postopek dimljenja in toplotne obdelave. Najpogostejše napake so prazen in premalo izrazit okus po mesu, premalo slan ali preslan izdelekin enostransko zacinjen mesni nadev. Tudi prevlada komponent dima nad aromo mesa ni primerna. Prevec intenzivno dimljenje se izrazi kot kisla komponenta znacilne arome dimljenih klobas za kuhanje. Naštete napake senzoricnih lastnosti so strnjene v preglednici 3. Preglednica 3: Neprimerne senzoricnelastnosti klobas za kuhanje Senzoricna lastnost Neprimerno/napaka Videz -klobase v parih so razlicne velikosti, -deformirana oblika, -mastna, lepljiva, sluzasta površina ovitka, -lisasta površina, -zasušene kapljice komponent dima, -prekratki ali predolgi zakljucki, -ostanki mesnega nadeva v ali na površini zakljuckov, -pri klobasah v parih razlicno dolge enote, -deformacije/vozlicki na naravnih crevih, -crevo odstopa od nadeva, -pod ovitkomso prazna mesta/vodnimehurji/izlocenamašcoba. Prerez -luknjicav prerez, -nepovezana rezina, -neenakomerno razporejene sestavine. Barva -razbarvanja in neprimerna obarvanja, -nerazporejene zacimbe. Vonj -neznacilen, -žarek, -pokvarjen, -prevec intenzivno po dimu, -plesniv, -neharmonicen. Tekstura -trda ali gumijasta tekstura, -premehka ali drobljiva, -obloženost ustne votline z mašcobo. Okus -neznacilen, -neharmonicen, -žarek, -kiselkast. Aroma -neznacilna, -žarka, -kisla, -enostranske ali tuje arome. Vir: Meso in mesni izdelki,2022 5 Zakljucek Senzoricne lastnostiklobasza kuhanje so odvisneod razlicnih dejavnikov, predvsempa od uporabljenih sestavin, tehnoloških postopkov izdelave in skladišcenja. Vse našteto se lahko izrazi v obliki razlicnih manjših ali vecjih senzoricnih napak. Pri izbiri in nakupu vecje kolicine klobas za kuhanje vedno izvedemo senzoricno oceno in tako zagotovimo, da bomo lahko izdelali jed najboljše kakovosti. Pravilno vrednotenje posameznih pozitivnih alinegativnih lastnostinamje vvelikopomoc prinadaljnjih odlocitvah o nakupu in nacinu uporabe. Literatura in viri Demšar l., Polak T., Tehnologije mesa in mesnin I: drugi ucbenik za študente univerzitetnega študija Živilstvo in prehrana privajah predmeta Tehnologije mesa in mesnin I. Ljubljana:Biotehniška fakulteta, 2010. Demšar L., Polak T., Lušnic Polak M., Žlender B., Skvarca M., Golob T., Bertoncelj J., Korošec M., Senzoricno ocenjevanje mesa in mesnin:gradivo za seminarSenzoricno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov od 6. do 7. februarja 2020. 4. dop. izd. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2020. Potrošnja kmetijskih proizvodov na prebivalca (kg). Statisticni urad RS. (citirano 15. 10. 2022). Dostopno na naslovu: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/H206S.px. Pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov in mesnih pripravkov. Uradni list RS, št. 58/2017. Stone, H. in Sidel, J. L. 1993. Sensory evaluation practices. London: Academic Press. 311 p. ŠUBIC, Tatjana, MAVRIN, Darja, LESKOVAR-MESARIC, Polonca (avtor, fotograf). Meso in mesni izdelki: ucbenik za programa Mesar in Živilsko prehranski tehnik. 1. izd. Podsmreka: Pipinova knjiga, 2022. UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1129/2011 z dne 11. novembra 2011 o spremembi Priloge IIk Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama Unije aditivov za živila. Dostopno na naslovu: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A32011R1129. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Tehnologija svežih sirov Eva Becan Biotehniški center Naklo, Slovenija, eva.becan@gmail.com Klara Kržišnik Biotehniški center Naklo, Slovenija, klara.krzisnik123@gmail.com doc. dr. Drago Papler Biotehniški center Naklo, Slovenija, drago.papler@bc-naklo.si Mihela Špelko Biotehniški center Naklo, Slovenija, mihela.spelko@bc-naklo.si Izvlecek V clanku smo predstavili tehnološki proces pri izdelavi skute, skutnih namazov in skutnega deserta. V prispevku smo povzeli vse tehnološke faze, organizacijo proizvodnega procesa in postavitev HACCP sistema. Skuta spada med najpogostejše sveže sire, saj ne zorijo in so za uživanje primerni takoj po izdelavi. Lahko jo izdelamo iz kakovostnega mleka (posnetega, delno posnetega, polnomastnega in preko mastnega) z dodatkom izbranih mikrobioloških kultur in sirišca. Skuta je med drugim tudi tradicionalno slovensko živilo, saj se pri slovenskih jedeh pogosto uporablja kot priloga ali glavna jed. Glede na kolicino prodanih mlecnih izdelkov Mlekarske delavnice Biotehniškega centra Naklo, je povpraševanje po skuti in skutnih proizvodih vedno vecje. Ponudbo mlecnih izdelkov zato želimo razširiti s skutnim namazom in skutnim desertom. Kljucne besede: tehnologija svežih sirov, skuta, skutni namaz, skutni desert, mlecni izdelki Technology of cottage cheese Abstract In this article, we have presented technological process of making cottage cheese spreads and cottage cheese dessert. In the paper, we have summarized all the technological phases, the organization of the production process and the installation of the HACCP system. Cottage cheese is one of the most common fresh cheeses, as ripening is not required and is suitable for consumption immediately after production. It can be made from quality milk (skimmed, partially skimmed, full-fat and over-fat) with the addition of selected microbiological cultures and rennet. Cottage cheese is also a traditional Slovenian food, as it is often used in Slovenian dishes as a side or main dish. According to the quantity of sold dairy products of the Dairy Workshop of Biotechnical centre Naklo, the demand for cottage cheese and cottage cheese products is increasing. Therefore, we want to expand the variety of dairy products we offer with cottage cheese spread and cottage cheese dessert. Key words: technology of cottage cheese, cottage cheese, cottage cheese spread, cottage cheese dessert, dairy products 1 Uvod Mleko je naravno živilo, saj nastaja v mlecnih žlezah samic sesalcev. Skupaj z mlecnimi izdelki nam zagotavljajo pomembne hranilne snovi, ki pa imajo pomemben biološki, tehnološki in prehranski pomen (Mavrin in Šubic, 2011). Skuta spada v skupino svežih sirov in ima znacilno gladko, mehko in pastozno konsistenco. Je mlecno bele barve, okus in vonj pa sta cista z znacilno harmonicno mlecnokislinsko aromo. V koncnem izdelku ne sme biti vidne odvecne sirotke, skuta pa ne sme biti zrnate strukture. Med skladišcenjem ne sme priti do zakisanja ali do grenkega priokusa (Justin, 2020). Nastane s pomocjo kislinske in encimske koagulacije, njen proces izdelave pa je skozi zgodovino najbolj prepoznan po spontanem kisanju mleka, ki so ga nato razrezali in odcedili. Skuta ima v prehrani pomemben pomen, saj gre za kakovosten vir beljakovin z visoko biološko vrednostjo in je lahko prebavljivo živilo za ljudi, ki nimajo laktozne intolerance ali alergije na mleko. Njena uporaba je dobro poznana v slovenskih tradicionalnih jedeh, pogosto pa jo uporabimo za nadeve k štrukljem, za izdelavo skutnih cmokov in v skutnih namazih ter mnogih drugih. 2 Pregled literature 2.1 Sveži siri Sveži siri se izdelujejo z umirjanjem mleka, pasteriziranega mleka z dolocenim odstotkom mašcobe in posnetega mleka. Sveži siri ne zorijo, temvec se dajo v promet v svežem stanju. V promet se sme dati sveži sir z imenom drobljenec ali skuta. Sveži sir mora ustrezati naslednjim pogojem: 1. da je enakomerne bele barve z rumenkastim odtenkom, kar je odvisno od vsebnosti mašcobe; 2. da je testo mehke enakomerne konsistence, nežno, mazavo, brez kepic in da ne izlocasirotke; 3. da ima prijeten kislo mlecni okus in vonj, znacilen za to vrsto sira; 4. da vsebuje najmanj 20 % suhe snovi, sveži sir iz posnetega mleka pa najmanj 18 %; 5. da kislinska stopnja ni višja od 90 SH (Pravilnik o kakovosti mleka). 2.2 Sirni namaz Sirni namazi so izdelki, dobljeni z mešanjem skute z naslednjimi dodatki: svežo ali suho zelenjavo ali sadjem, zacimbami, konzervirano zelenjavo ali sadjem, suhim mesom, cokolado, kavo, sladkorjem. Osnova namaza je skuta, ki ji v kasnejši fazi proizvodnje dodamo smetano in sol. Lahko vsebuje tudi zelenjavo, drobnjak, ananas, olive, zacimbe in dišavnice. Skuta se glede na nacin proiz zelo razlikuje po okusu, ki je lahko blag do razmeroma visok po kislini, okusu in aromi. Za željeni okus je potrebno izbrati ustrezno temperaturo in dodatek kulture v tehnološkem postopku proizvodnje skute. Zorenje pri temperaturi nad 25.C bo povecalo kislinsko stopnjo koncnega izdelka, kar bistveno vpliva na kislost skute. Za proizvodnjo kisline med zorenjem se uporabljajo sevi laktokokov, prav tako se lahko izvaja neposredno kisanje s kislinami za živila. Poleg tega so za proizvodnjo diacetila dodani sevi laktokokov ali levkonostokov, ki proizvajajo malo CO2 in citirano fermentirajo (Litopolou, 2007). Diacetil pri ~2 ppm in zlasti razmerje diacetil: acetaldehid 3–5 sta zaželeni komponenti za dober okus skute. Razmerja <3 ali >5 povzrocijo napake v okusu, kot je oster priokus. Mlecna kislina (124–452 mg kg-1) prispeva k kislemu okusu, medtem ko mravljincna, ocetna, propionska in maslena kislina prispevajo k aromi skute. Grenke, sadne ali fermentirane, sladne, plesnive, kisle, zastarele in neciste napake okusa so posledica mikrobne kontaminacije. Kisli okus in vcasih grenkoba je posledica delovanja starter kulture in neustrezne temperature zorenja (Litopolou, 2007). 2.2.1 Pogoji ustreznosti sirnega namaza Sirni namaz mora ustrezati naslednjim pogojem: 1. da ima barvo, znacilno za vrsto dodatka; 2. da ima znacilen vonj in okus, kar je odvisno od vrste dodatka; 3. da je mehke homogene in lahko mazave konsistence in da ne izloca sirotke; 4. da ne vsebuje vec kot 20 % dodatka; 5. da ne vsebuje manj kot 25 % suhe snovi; ce pa mu je bila dodana sveža zelenjava ali sadje, ne manj kot 18 % suhe snovi; 6. da kislinska stopnja ni višja od 90 SH. Pri izdelavi sirnega namaza se lahko uporabijo sredstva za vezanje in zgošcevanje iz 34. clena Pravilnika o kakovosti mleka, mlecnih proizvodov, siril in cistih cepiv (Uradni list RS, št. 21/1993,29. 4. 1994) (Pravilnik o kakovosti mleka). Material in metode dela 3.1 Opis podjetja Mlekarska delavnica Biotehniškega centra Naklo se ukvarja s predelavo ekološko pridelanega mleka, pridelanega na posestvu Centra, v ekološke mlecne izdelke. Od leta 2014 se nahaja v novih prostorih, z napravami, ki so po vecini sistemsko vodene preko centralnega operacijskega sistema. Delo opravljajo zaposleni, se pa v okviru prakticnega pouka izobražujejo tudi dijaki in študentje. Izdelujejo mlecne izdelke kot so: - fermentirani mlecni izdelki: cvrsti, tekoci in kremni jogurti ter mlecni desert, - mehke in poltrde sire (tudi z dodatki), - sveže sire: posneta in polnomastna skuta, - surovo in pasterizirano mleko. Kvaliteto mlecnih izdelkov potrjujejo z razlicnimi priznanji kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni: bronasta in srebrna medalja za skuto, 3x velika zlata medalja za mascaropne sir ipd. Pohvalijo se lahko z ekološkim certifikatom, certifikatom izbrana kakovost in certifikatom kakovosti ISO-9001. 3.1.1 Opis dejavnosti 3.1.1.1 Oprema: Oprema mlekarske delavnice v grobem zajema sprejemno cisterno s kapaciteto 1000 L, paster s plošcnima izmenjevalcema toplote, dva duplikatorja za jogurt s skupno kapaciteto 500 L, sirni kotel s kapaciteto 300 L in sirni kotel s kapaciteto 800 L. Imajo eno solilnico z zorilnico za sveže sie (4 police). V pritlicju imajo manjšo zorilnico za sir (60 polic). V kleti imajo vecjo zorilnico, zraven je tudi dovolj prostora za negovanje sira med zorenjem. V kleti sta 2 skladišci za embalažo in 1 skladišce za cistila. Za potrebe skladišcenja so v pritlicju tudi 4 hladilni prostori in zamrzovalna skrinja, ki je namenjena shranjevanju kultur in sadnih pripravkov. Poleg duplikatorjev za jogurt sta še dve manjši enoti, ki omogocata gretje oziroma hlajenje odvisno od potreb danega izdelka. 3.1.1.2 Sistem: Celotni sistem od sprejema mleka do pasterizacije in pošiljanja mleka na posamezne destinacije je racunalniško voden preko centralnega nadzornega sistema (CIP). Cišcenje vseh cevnih sistemov, pasterja in vseh kotlov z izjemo majhnega sirnega kotla poteka preko CIP sistema. Predelava: Mleko spejemajo dvakrat tedensko ob ponedeljkih in sredah. V ponedeljek sprejmejo med 800 L in 1000 L, ob sredah spremejo med 400 L in 800 L odvisno od narocil. Mlekarska delavnica proizvaja mlecne izdelke kot so: -surovo mleko – 1 L, -pasterizirano mleko – 1 L, 5 L in 10 L, -fermentirani mlecni izdelki: o cvrstijogurt -180 mL, o tekoci navadnijogurt – 150 mL, 0,5 L, 1 L in 5 L, o tekoci sadni jogurti – 150 mL, 0,5 L, 1 L, okusi: banana, borovnica, breskev, buca­marelica, jagoda, marakuja-pomaranca, peceno jabolko in vanilija, o kremni jogurt: • navaden – 250 g, • s podloženim sadjem – 250 g: banana, borovnica, breskev, buca-marelica, marakuja-pomaranca, peceno jabolko, o mlecni desert (vanilijev kremni jogurt z jagodo) – 190 g, -sveži siri: o posneta skuta – 250 g, 500 g, 1 kg in 5 kg, o polnomastna skuta -250 g, 500 g, 1 kg in 5 kg, -mladi siri: o navaden, o s cesnom, o s papriko, -poltrdi sir, -sir za žar. 3.1.2 Sezonski dejavniki Na kvaliteto mlecnih izdelkov ima vpliv kakovost odbranega mleka. V mleku se nahajajo hranilne snovi, kot so beljakovine, mašcobe, ogljikovi hidrati, vitamini in minerali ter mnogo drugih snovi (plini, kisline in aromaticne snovi), velik del njih pa ima vpliv na njihove tehnološke lastnosti – torej zmožnosti predelave v mlecne izdelke. Na hranilno sestavo mleka ima vpliv tudi prehrana in pasma živali, stadij laktacije, zdravstveno stanje živali ter higiena hleva, molže in skladišcenja mleka do sprejema v mlekarno, pa tudi letni cas in pocutje živali (Mavrin D., 2011). Pomembno je torej, da poznamo kemijsko sestavo mleka za predelavo v mlecne izdelke. Odstotek mašcobe v mleku ima vpliv na kolicino posnete smetane, delež beljakovin ima vpliv na kvaliteto usirjenja (sir, albuminska skuta in skuta), delež laktoze ima vpliv na fermentativne zmožnosti mlecnokislinskih bakterij (jogurt, kisla smetana ipd.). Delež vitaminov in mineralov ima tudi vpliv na nekatere tehnološke postopke, hkrati pa je pomembno, da predelava mleka v mlecne izdelke poteka v cistem delovnem okolju. To zajema dobro higiensko in proizvodno prakso, ter odsotnost tujih primesi, kot so ostanki cistil, potvorjenost z vodo in morebitna prisotnost antibiotikov ali zdravil. Izdelava mlecnih izdelkov je odvisna tudi od prodaje in narocanja. Poleti je povecano povpraševanje po siru za žar, pozimi pa so bolj priljubljeni sadni in kremni jogurti zjesenskimi in božicnimi okusi. 3.1.3 Nabava in distribucija Mlekarska delavnica je registrirana kot živilski obrat in spada pod Medpodjetniški izobraževalni center BC Nakla, ki je javni zavod. Mlecni izdelki imajo ekološki certifikat in certifikat izbrana kakovost. Ekološke surovine, ki jih narocajo in uporabljajo so ekološke sadne baze in sadni pripravki, sirišce in nekatere starter kulture ter cistila za rocno cišcenje in cistila za CIP sistem pranja. Narocajo pa tudi stekleno embalažo (prostornine 1 L in 200 g), plasticno embalažo (loncki 150 in 180 mL, prozorne in bele plastenke prostornine 0,5 L in 1 L, prozorne plastenke prostornine 5 L in balone prostornine 10 L) in vrecke za pakiranje v vakumu. Mlecni izdelki se proizvajajo po narocilu Trgovine pod kozolcem, ki trži mleko in mlecne izdelke ter jih za prodajo ali nadaljnjo uporabo razvaža drugim narocnikom. Narocniki so razlicne ekološke ali buticne trgovine, pekarne in kuhinje. Nekajkrat mesecno so mlecni izdelki tudi na meniju malic in kosil Srednje šole Biotehniškega centra Naklo. 4 Rezultati in diskusija 4.1 Tehnološke faze svežih sirov V tem poglavju bomo predstavili tehnološke faze proizvodnje skutinega namaza in mlecnega skutnega deserta. Osnovna sestavina skutnega namaza je skuta, kateri dodamo še smetano, sol in razlicne zacimbe. Osnova skutnega deserta je zmes skute in jogurta, kateri dodamo razlicne sadne pripravke. Spodnja prikaza ponazarjata tehnološki shemi za vsakizdelek posebej. Zacetni del proizvodnih shem zajema izdelavo skute. Proizvodnja skute se zacne s pasterizacijo in termizacijo mleka in se nadaljuje z dodatkomizbranih mikrobioloških kultur in sirišca., ki ji sledi faza zorenja. Faza zorenja se zakljuci z razrezom koaguluma in odcejanjem sirotke. Koagulum se predeva v vrece za odcejanje in se jih prestavi v hladilnico. Za izdelavo skutnega namaza skuti dodamo smetano, sol in zacimbe glede na recepturo za posamezno vrsto namaza. Vse faze izdelave skutnega namaza so prikazane na tehnološki shemi 1 in podrobneje opisane v poglavju 4.2. Osnovna sestavina skutnega deserta je prav tako skuta, ki ji dodamo jogurt in sadni pripravek. Za skutni desert, skuti dodamo jogurt in izbrani sadni pripravek glede za narocen okus deserta. Vse tehnološke faze skutnega deserta so prikazane na tehnološki shemi 2 in podrobneje opisane v poglavju 4.2. Tehnološke faze obeh izdelkov se zakljucijo s pakiranjem v izbrano embalažo, etiketiranjem in skladišcenjem v hladilnici na T pod 6 .C do prevzema izdelkov. Tehnološka shema 1 predstavlja tehnološke faze za predelavo mleka v skutni namaz. Tehnološka shema 2 predstavlja tehnološke korake za proizvodnjo skutnega 4.1.1 Skutni namaz Tabela 1: Diagram poteka izdelave skutnega namaza AKTA AKTIVNOST DOKUMENT surovo mleko sprejem sprejemni list, HACCP toplotna obdelava (T = 76 °c, t = 45 s) pasterizacija proizvodni list, HACCP, KKT1 hlajenje mleka hlajenje proizvodni list, HACCP tocenje mleka v sirarki kotel segrevanje mleka na T = 20 -24 °C gretje proizvodni list, HACCP dodatek mikrobiološke kulture tehtanje proizvodni list, HACCP, KT1 dodatek sirišca tehtanje proizvodni list, HACCP zorenje mleka (T = 20 – 24 °C, t = 16 – 24 ur) sirjenje proizvodni list, HACCP rezanje koaguluma sinereza proizvodni list, HACCP predevanje koaguluma v vrece polnjene sirnine v sirarske prte proizvodni list, HACCP odcejanje koaguluma (T = 6 °C, t = 24 ur) odcejanje proizvodni list, HACCP, KT2 dodatek zacimb tehtanje, mešanje proizvodni list, HACCP, KT3 dodatek soli tehtanje, mešanje proizvodni list, HACCP embaliranje namaza polnjenje v embalažo proizvodni list, HACCP, KT4 Etiketiranje izbira datuma in serije, tisk etiket, lepljenje etiket etikete, proizvodni list, HACCP hladno skladišcenje hlajenje dobavnica, KKT2 Sprejem mleka Sprejem mleka pomeni, da surovo mleko precrpamo v objekt mlekarne – v cisterno za surovo mleko. Sprejemno cev rocno povežemo na cisterno surovega mleka v hlevu s cisterno za surovo mleko v mlekarni, nato na NS plošci zaženemo crpalko, ki šteje in crpa mleko. Ko je mleko precrpano, cev povežemo nazaj na sistem, kjer se nato ocisti s CIP sistemom. Mleko v hlajeni cisterni za surovo mleko nato caka na sekundarno obdelavo – v našem primeru na izdelavo skute. Sledi priprava linije mleka do velikega sirarskega kotla. Pasterizacija mleka Pasterizacija mleka pomeni, da mleko segrevamo do temperature 72 °C. Napravo za pasterizacijo mleka imenujemo paster ali pasterizator. S tem unicimo v mleku neželene in patogene mikroorganizme, mu podaljšamo obstojnost in aktiviramo tehnološko koristne beljakovine – serumproteine, slednji so za izdelavo skute izrednega pomena. Da opravimo pasterizacijo mleka, moramo paster najprej pripraviti (segreti na temperaturo pasterizacije) s pomocjo vroce vode. Ko je paster pripravljen, surovo mleko iz cisterne za surovo mleko precrpamo cez paster, kjer se preko narebrenih plošc segreva v protitoku z grelnim medijem. Na podrocju predgretja je grelni medij vroce pasterizirano mleko, ki se pri tem istocasno ohlaja in s tem prihranimo kar nekaj energije (Leskovar Mesaric P., 2010). Pasterizirano mleko nato naprej po cevi pritece v sirni kotel. V tem koraku je mleko temperirano na 25 °C (želena temperatura urejena na NS plošci), kar pomeni, da ima mleko ustrezno temperaturo za zorenje skute. V primeru, da mleko nima ustrezne temperature zorenja (25 °C), mleko v sirnem kotlu po potrebi na to temperaturo ohladimo ali segrejemo. Dodatek mikrobiološke kulture Mikrobiološka ali starter kultura oziroma cepivo v živilstvu pomeni pripravek tehnološko koristnih mikroorganizmov, katerih delovanje je preuceno in poznano. Poznamo mezofilne in termofilne mikrobiološke kulture. Mezofilne delujejo v obmocju od 10 °C do 40 °C – optimum je okrog 30 °C, termofilne pa v obmocju med 40 °C in 50 °C. V našem primeru fermentacija pomeni nastanek mlecne kisline iz mlecnega sladkorje – laktoze. Za izdelavo skute dodamo mezofilno vrsto kulture v kolicini po navodilih proizvajalca. Po dodatku kulture, mleko dobro premešamo in umirimo. Zorenje poteka 30 – 45 minut. Dodatek sirišca Sirišce povzroci encimsko koagulacijo proteinov kazeinov, kar pomeni, da beljakovine izgubijo svojo topnost zaradi razlicnih vzrokov (kislina, encimi sirišca in povišana temperatura). Nastane koagulum. V pripravljeno mleko za skuto dodamo sirišce v prahu v kolicini, ki je navedena v navodilih proizvajalca, ga stopimo v decilitru hladne vode in pocasi vlijemo v mleko. Mešamo najvec eno minuto, nato pa mleko umirimo in kotel zapremo s pokrovom. Sledi koagulacija, ki na sobni temperaturi traja od 16 ur do 18 ur, in nastane cvrst koagulum, ki ga nato ustrezno obdelamo, da se del sirotke izloci. Razrez koaguluma S sirarskim nožem razrežemo koagulum na enakomerno velike kocke (5 cm x 5 cm) in tako odpremo strukturo koaguluma za nemoteno izstopanje sirotke, kar imenujemo sinereza. Razrezan koagulum je tako pripravljen na polnjenje v sirarske vrece. Polnjenje koaguluma v sirarske vrece Razrezan koagulum napolnimo v ciste sirarske vrece, skozi katere izstopa sirotka, v vreci pa ostaja sirnina. Ko napolnimo vse vrece, kotel ocistimo s pomocjo CIP cistilnim sistemom. Odcejanje sirotke Napolnjene sirarske vrece pustimo na sobni temperaturi odcejati približno 2 uri, nato pa se odcejanje nadaljuje na temperaturi 6 °C še 22 do 24 ur. Ko je skuta dovolj odcejena, jo lahko embaliramo. Del, ki ga bomo uporabili za skutni namaz preložimo v posodo za mešanje. Dodatek jogurta in soli Za skutni namaz skuti dodamo kremni jogurt, sol in druge zacimbe glede na recepturo. Dobro premešamo, da je zmes homogena in pripravljena za pakiranje. Embaliranje Skutni namaz napolnimo v 250 gin 500 g embalažo, pri cemer smo pozorni na higieno dela ter cistost embalaže in pribora, ki ga uporabljamo za pakiranje. Napolnjeno embalažo zapremo tako, da s pritiskom na pokrov iztisnemo cim vec zraka (kisika), saj tako preprecimo, da bi se izdelek pokvaril pred dolocenim rokom trajanja. Embalaža mora biticista tudi z zunanje strani. Na zaprto napolnjeno embalažo nalepimo etiketo, na kateri so napisani podatki proizvajalca, sestavine in ime izdelka, rok trajanja, pogoji shranjevanja izdelka, hranilna in energijska vrednost, teža izdelka in crtna koda. Skladišcenje Skutni namaz hranimo na temperaturi do +6 °C 12 dni. Potrebno je vzdrževanje hladne verige od prevzema iz mlekarne do samega potrošnika. Prekinjena hladna veriga lahko vpliva na krajši rok trajanja in hitrejši kvar izdelka. Ostale aktivnosti ponazarja Tabela 1. 4.1.2 Skutni desert Povsem enake so tehnološke faze izdelave skutnega deserta in skutnega namaza, kot so predstavljene v poglavju 4.2.1, le da se v 9. tocki (Dodatek jogurta in soli) dodata jogurt in sadna baza. Ostale aktivnosti ponazarja Tabela 2. Tabela 2: Diagram poteka skutnega deseta S.loncek AKTA AKTIVNOST DOKUMENT surovo mleko sprejem sprejemni list, HACCP toplotna obdelava (T = 76 °c, t = 45 s) pasterizacija proizvodni list, HACCP, KKT1 hlajenje mleka hlajenje proizvodni list, HACCP tocenje mleka v sirarki kotel segrevanje mleka na T = 20 -24 °C gretje proizvodni list, HACCP dodatek mikrobiološke kulture tehtanje proizvodni list, HACCP, KT1 dodatek sirišca tehtanje proizvodni list, HACCP zorenje mleka (T = 20 – 24 °C, t = 16 – 24 ur) sirjenje proizvodni list, HACCP, KT2 rezanje koaguluma sinereza proizvodni list, HACCP predevanje koaguluma v vrece polnjene sirnine v sirarske prte proizvodni list, HACCP odcejanje koaguluma (T = 6 °C, t = 24 ur) odcejanje proizvodni list, HACCP dodatek jogurta tehtanje, mešanje proizvodni list, HACCP, KT3 dodatek sadne baze tehtanje, mešanje proizvodni list, HACCP, KT3 embaliranje namaza polnjenje v embalažo proizvodni list, HACCP, KT4 etiketiranje izbira datuma in serije, tisk etiket, lepljenje etiket etikete, proizvodni list, HACCP hladno skladišcenje hlajenje dobavnica, KKT2 Vir: HACCP sistem opisane mlekarske delavnice V primeru, da bi želeli skutnemu namazu ali skutnemu desertu znižati energijsko vrednost, lahko zmanjšamo delež mašcobe v mleku. To lahko naredimo s posnemanjem mlecne mašcobe iz mleka. V primeru, da želimo mleko posneti, na NS plošci pot mleka izvedemo tako, da gre skozi posnemalnik ali separator, kjer se izloci smetana. Smetano lahko nato uporabimo za druge mlecne izdelke, kot so sladka in kisla smetana ter mascarpone sir. Delež mašcobe v namazu lahko zmanjšamo tudi z dodatkom jogurta z manj mašcobami. Mašcoba je nosilec arome in okusa in je zato v naravno prisotnih deležih ni potrebno odstranjevati. 4.2 Korektivni ukrepi: KT, KKT in preventivni ukrepi za eko skutni namaz in eko skutni desert KKT1: pasterizacija mleka na plošcnem izmenjevalcu toplote -pasterju Kriticna mejna vrednost: temperatura pasterizacije nižja od 72 şC. Preventivni ukrep: zapisovanje temperature na termografu pasterja, vzdrževanje vracalnega ventila Korektivni ukrep: ponovna termicna obdelava mleka, kontrola termometra in delovanja vracalnega ventila. KT1: temperatura fermentacije Kriticna mejna vrednost: temperatura nižja od 20 in višja od 28 şC. Preventivni ukrep: merjenje in zapisovanje temperature Korektivni ukrep: uravnavaje temperature, ponovna nastavitev sistema za ogrevanje in hlajenje KT2: odcejanje sirotke Mejna vrednost: temperatura v prostoru, kjer se sirotka odceja, ni višja od 10 C Preventivni ukrepi: kontrola temperature v hladilnici Korektivni ukrepi: krajšicas odcejanja KT3: dodatek zacimb Mejna vrednost: brez primesi, MB neoporecno Preventivni ukrepi: kontrola kvalitete zacimb Korektivni ukrepi: prekuhavanje KT4: embaliranje skute Mejna vrednost: vizualno neoporecen izdelek, poln loncek. Preventivni ukrepi: cisti, neoporecni loncki, vizualni pregled embalaže, obcasni mikrobiološki brisi embalaže Korektivni ukrepi: zamenjava embalaže (reklamacija) KKT2: skladišcenje skute Mejna vrednost: temperature skladišcenja so nižje od 6 şC Preventivni ukrepi: zapisovanje temperatur v hladilnici, vzdrževanje hladilnice Korektivni ukrepi: popravilo hladilnice 4.2.1 Ukrepi v primeru okvar in predlog rednega servisiranja V primeru okvare se najprej identificira mesto napake in poskuša ugotoviti vzrok. Preverimo delovanje plinske peci in peci na bio maso ter delovanje kompresorja. Nato sistem resetiramo in ponovno zaženemo. Ce napaka še vedno ni odpravljena se obrnemo na pristojno servisno službo glede na mesto in vzrok napake. Priporoceno letno vzdrževanje strojev in naprav ter kontrola pravilnega delovanja termometrov je enkrat letno, kar je tudi definirano v HACCP sistemu mlekarske delavnice. 4.3 Analiza trendov v živilstvu Prehranski vidik in uporabe skute Skuta ima visoko biološko vrednost, je lahko prebavljiva in ima vse ugodne lastnosti fermentiranih mlecnih izdelkov. Posneta skuta je pogosto uporabljeno živilo tudi v nizkokaloricnih dietah, po okusu in teksturi je bolj pusta in drobljena. Skuta je lahko pasirana ali ne pasirana, vecinoma nima visoke energijske vrednosti (polnomastna in posneta), lahko jo jemo brez dodatkov. Pogosto je sestavina lahkih zajtrkov, smoothijev, razlicnih mlecnih namazov s svežo ali posušeno zelenjavo, sadjem ali zelišci in del okusne sladice ali samostojne jedi, kot so gratinirane skutne palacinke. Ne smemo pozabiti, da je skuta tudi del slovenskih tradicionalnih jedi, kot so prekmurska gibanica, štruklji, compe in skutina zlevanka (Mavrin D.,2011). 5 Zakljucek S tehnologijo svežih sirov smo opredelili pomembne tehnološke postopke, organizacijske procese, kontrolne tocke in potencialna obmocja tveganja. Glede na to, da so zacetni tehnološki procesi za izdelavo skutnega deserta in skutnega namaza enaki, saj je pri obeh osnovna sestavina sveži sir, iz ekonomskega vidika mlekarski delavnici priporocamo uvedbo obeh omenjenih izdelkov. Mlekarski delavnici priporocamo osredotocenost na izdelavo omenjenih izdelkov. Literatura in viri Justin, N. 2020. Skuta – mlecni izdelek iz skupine svežih sirov. Diplomsko delo. (Citirano 1. 9. 2022).Dostopno na naslovu: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=133062&lang=slv Leskovar Mesaric, P. 2010. Stroji in naprave v živilstvu. Ucno gradivo za srednje strokovno izobraževanje – živilsko prehranski tehnik. (Citirano 14. 8. 2022). Dostopno na naslovu: https://ucilnice.arnes.si/pluginfile.php/1360572/mod_resource/content/1/Stroji_in_naprave_v_zivilstv u-KONCNA.pdf. Litopoulou-Tzanetaki, E. 21 -Soft-ripened and fresh cheeses: Feta, Quark, Halloumi and related varieties, Improving the Flavour of Cheese, Woodhead Publishing Series in Food Science, Technology and Nutritionm, 2007 Mavrin D., Šubic T. 2011. Mleko in mlecni izdelki. Ucbenik za modul Predelava živil živalskega izvora (vsebinski sklop Predelava mleka v mlecne izdelke) za izobraževalna programa Živilsko – prehranski tehnik SSI in PTI. (Citirano 1. 9. 2022). Podnar Klement, Golob Urška, Jancic Zlatko. 2007. Temelji marketinškega nacrta. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Pravilnik o kakovosti mleka, mlecnih izdelkov, siril in cistih cepiv. Uradni list RS, št. 21/1993 z dne 29. 4. 2022. (Citirano 28. 9. 2022). Dostopno na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list­ rs/vsebina/1993-01-0991/pravilnik-o-kakovosti-mleka-mlecnih-izdelkov-siril-in-cistih­ cepiv/#91.%C2%A0%C4%8Dlen. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Proces izdelave novega zelišcnega caja od zasnove, tehnologije do trženja Anja Vodnik Biotehniški center Naklo, Slovenija, anchiivodnik@gmail.com doc. dr. Drago Papler Biotehniški center Naklo, Slovenija, drago.papler@bc-naklo.si Izvlecek Proces izdelave novega zelišcnega caja je celovita zgodba v smislu krožnega gospodarstva. Uporabljen je spekter metodoloških in aplikativnih uporabnih znanj od pregleda objav in proucevanja ter analize obstojece ponudbe cajev, analize blagovnih znamk cajev, analize cen in konkurence na trgu. Ugotovljene so bile specificne potrebe in uporaba zelišc na trgu. Izdelana je bila zasnova novega zelišcnega caja od izbora sestavin, recepture novih cajnih mešanic in okusa, tehnološkega postopka izdelave, oblikovanje blagovne znamke s poimenovanjem, spremljajoco dokumentacijo, embalažo in etiketo. Izdelana je bila zasnova trženja za prakticno uporabo od pozicioniranja na trgu, kalkulacije cene, konkurencne ponudbe in trženjskega spleta. Nova cajna mešanica za dobro pocutje vsebuje tehnološke postopke in marketinške pristope s ciljem plasirati nov izdelek v prodajo, zato ima tudi prakticno uporabnost na trgu. Kljucne besede: zelišca, caj, tehnološki postopek, analiza cen, analiza konkurence, mnenjska raziskava, blagovna znamka, tržno pozicioniranje, trženjski splet The process of making a new herbal tea from conception, technology to marketing Abstract The process of making a new herbal tea is a complete story in terms of the circular economy. A spectrum of methodological and applied applied knowledge is used, ranging from reviewing publications and studying and analysing the existing tea supply, analysing tea brands, analysing prices and competition in the market. Specific needs and uses of herbs in the market have been identified. The design of a new herbal tea has been developed, from the selection of ingredients, the recipe of the new tea blends and flavour, the technological process of production, the design of the brand with naming, supporting documentation, packaging and label. A marketing concept for practical application was developed from market positioning, price calculation, competitive offer and marketing web. The new wellness tea blend contains technological processes and marketing approaches with the aim to place the new product on the market, and therefore has practical market applicability. Key words: herbs, tea, technological process, price analysis, competitive analysis, opinion poll, brand, market positioning, marketing web 1 Uvod Zdravilne rastline so uporabljali skozi vso zgodovino cloveštva. Naši predniki so se preživljali z nabiranjem zelišc in sadežev. Zelo pomembna pa so bila tudi zdravilna sredstva narave, saj so bila njihov edini vir zdravil proti tegobam. Skozi tisocletja so se pridobivala znanja o ucinkih zdravilnih rastlin, vendar se je le del ohranil v nekaterih zapisih, izkušnjah in izrocilih. Ohranjeni zapisi o vsestranski uporabi zdravilnih zelišc so clen v verigi zgodovine medicine in farmacije. Vsak narod, pleme, kraj in tudi doba so imeli in imajo svoje zdravilne droge. To je bilo potrjeno s pomocjo arheologije, saj so odkrili uporabo bezga že v kameni dobi. V zgodovini zelišcarstva se pojavljajo tudi velika imena, kot sta Hipokrat in Aristotel (Schmidt, 2013). Hipokrat je pretrgal tradicionalno povezavo medicine z bogovi in jo nadomestil z znanstvenim nacinom mišljenja, pri tem pa je uporabljal zdravljenje s pomocjo rastlinskih zdravil in diet. Znanje o zelišcarstvu je bilo razširjeno po vsem svetu. To potrjujejo zapisi iz leta 2900 pr. n. št, ki so nastali na Kitajskem. V obsežnem delu je opisanih vec kot 350 zdravilnih zelišc. Najstarejši zapisi o zdravilih izhajajo tudi iz Mezopotamije, zibelke naše civilizacije. Tudi stari Egipcani so bili izvrstni raziskovalci. V ohranjenih papirusih je opisana uporaba cesna, cebule, ricinusa, maka in mnogo drugih rastlinskih surovin. V obdobju od 8. do 12. stoletja so bili menihi vodilni v medicinski oskrbi in s prepisovanjem starodavnih del so skrbeli, da niso potonila v pozabo. Njihova lekarna je izvirala iz rastlinskega sveta. Na samostanskih vrtovih so gojili zelenjavo, sadje, ognjic, cesen, tavžentrožo, kasneje pa so jih dopolnili še s tujimi sortami, ki so jih menihi in romarji prinesli s svojih potovanj. S kolonizacijo Amerike se je v 17. in 18. stoletju tudi Evropa seznanila s starimi zdravilnimi sredstvi indijanskih ljudstev. Z industrijsko revolucijo in napredkom farmacije pa se je pojavilo sodobno masovno gojenje zelišc za predelavo. Danes se spet zavedamo pomembnosti zdravilnih rastlin in znanja, ki je bilo zbrano vvec stoletjih, ter se zatekamo k blagodejni medicini, ki pomaga pri mnogo obolenjih. Caj je brezalkoholna pijaca, pripravljena s prelitjem vroce ali vrele vode po posušenih listih grma cajevca. Grm cajevec ali Camellia sinensis je vrsta zimzelenih grmovnic ali majhnih dreves iz družine cvetocih rastlin Theaceae (družina cajevcev). Izvira iz Kitajske, Indije in drugih vzhodnoazijskih držav. V slovenšcini se beseda caj uporablja za poparek iz sadja in zelišc. Izraz pravi caj uporabljamo za caj iz listov cajevca, ostale papoimenujemo zelišcni ali sadni caj. Pravilnik o kakovosti caja (Uradni list RS, št. 48/03, 87/04 in 45/08 – ZKme-1) doloca vec vrst izdelkov, ki jih poimenujemo kot caji (pravi caj, zelišcni caj, sadni caj, aromatizirani caj, ekstrakti caja, dekofeiniziran caj, mate caj, instant caj). 2 Materiali in metode 2.1 Materiali Odlocili smo narediti novo zelišcno cajno mešanico. Pri tem smo najbolj želeli osredotociti na dobro pocutje in zdravje ljudi, zato smo se odlocili, da naredimo cajno mešanico proti stresu. Za sestavo nove mešanice caja smo izbrali zelišca, ki imajo pomirjevalni ucinek in so najprimernejša proti stresu. To so: plahtica, bezeg, meta, kamilica, sivka, rman in origano. Plahtica (Alchemilla vulgaris) je trajna zelnata rastlina. Razširjena je vecinoma v Evropi in Aziji. Plahtica deluje protivnetno, pospešuje celjenje ran, razkužuje, ustavlja notranje krvavitve, pomaga pri vnetih dihalih, kašlju, vnetih dlesnih, glavobolih, migrenah, crevesnih in želodcnih težavah ter diareji, pomirja in pomaga zdravo in trdno spati. Znana je predvsem po pomoci pri »ženskih težavah«, kot sta menstruacija in menopavza, pomaga pa tudi krepiti maternico pred in po porodu (Wikipedia, 2016). Ce jo zaužijemo kot caj, je rahlo trpkega okusa. Crni bezeg (Sambucus nigra) sodi med najstarejše in najbolj priljubljene zdravilne rastline. Ima rumenobele cvetove z mocnim vonjem, ki so razvršceni v velikih klobukih. Za zdravilno uporabo se uporabljajo njegova posušena socvetja. Cvetovi bezga pomagajo pri povecanju izlocanja tekocine in seca, nižanju vrocine, cišcenju krvi, delujejo kot odvajalo, odpravljajo kašelj in nahod, delujejo proti revmi, ledvicnim kamnom in pesku ter so priporocljivi za sladkorne bolnike (Jagodic, 2016). Okus cvetov je grenak, moramo pa biti previdni, da ne uživamo svežih in surovih jagod, saj niso užitne. Bezgovi cvetovi in plodovi naj bi bili dar zašcitniških bogov. Iz najstarejših zapisov lahko vidimo, da so ljudje castili crni bezeg. Verovali so, da bezgovi grmi šcitijo dom in domace pred boleznimi in smrtjo. Meta (Mentha sp.) je vecletnica. Poznamo veliko razlicnih vrst mete, saj se pogosto križajo med seboj. Listi so zelo aromaticni, caj iz listov pa je zelo blagega okusa. Njivska meta pomaga pri želodcno­crevesnih težavah, uporablja se za vdihavanje in grgranje pri prehladih, krepitev prebave, pri problemih zdlesnimi, zamašenih jetrih,dojenju, krcih v trebuhu, glavobolu in cirih. Etericno olje mete vsebuje delež mentola, ki hladi, sprošca krce in pospešuje prekrvavitev (Bernard, 2011). Vsebuje tudi veliko vitaminov in mineralov in ima sprošcujoc vpliv ter tako zmanjšuje stres. Prava kamilica (Matricaria recutita) je enoletna rastlina, ki cveti od maja do septembra in ima prijeten vonj. Nabirati jo smemo le ob suhem in soncnem vremenu, sušimo pa jo hitro v senci in hranimo na suhem mestu, da se ne navlaži. Kamilica že vrsto stoletij velja za vsestransko zdravilo. Vsebuje azulen, etericno olje, ki pomirja. Deluje proti bolecinam, vnetjem, nespecnosti, nervozi, slabi prebavi, kožnim boleznim, težavam in krcem pri menstruaciji, pomaga pri vnetem grlu in bolecinah v zobeh, bolecinah v ušesih, glavobolu, sinusih ter bronhitisu. Pomirja krce v trebuhu pri dojenckih, spodbuja izlocanje mleka pri dojecih materah, odpravlja neprijetne vetrove in spodbuja potenje. Pomaga tudi pri bolecinah v ledvicah in secnem mehurju, pri vnetih jetrih, vranici ter trebušni slinavki. Paziti moramo, da jo uporabljamo v dolocenih odmerkih in ne predolgo, saj lahko povzroci stranske ucinke. Prav tako je ne smemo uporabljati pri zdravljenju vnetja oci, sajjih lahko draži(Gorenjske lekarne, 2002). Sivka (Lavandula officinalis) je vzgojena kot kulturna rastlina za zelišce ali za okraševanje (Wikipedia, 2019). Sivka pomirja živcno napetost, migreno, glavobol, bolecine pri srcu, depresijo, vrtoglavico, odpravlja želodcne težave, slabo prebavo, vetrove, krce, deluje proti kašlju in bronhitisu. Etericno olje sivke spodbuja tudi boljšo prekrvavitev ledvic in redci sluz za lažje izkašljevanje. Caj preprecuje kap in nagnjenje k njej ter ustavlja hude driske. Kopel, pripravljena iz sivke, zdravi revmo, neredno menstruacijo in bolecine v spodnjem delu telesa. Zaradi vonja jo uporabljajo tudi za preganjanje uši in moljev. Pri uporabi etericnega olja moramo biti pazljivi, saj ima lahko stranske ucinke. Rman (Achillea millefolium) je zelnata trajnica, ki zdravi rane, vnetja, pospešuje prebavo in pomirja. Blaži vnetja crevesja, želodca in žolca ter unicuje bacile pri ranicah in opeklinah. Rman pomaga tudi pri bolecinah pri menstruaciji, nespecnosti in živcni napetosti, pomanjkanju teka, krcih v spodnjem delu trebuha in bronhitisu (Nikolcic, 2016). Iz njegovih cvetov lahko pripravimo caje, kopeli, sokove in obkladke. Caj iz rmana ima nekoliko zelišcno-aromaticen okus, ki malo zagreni. Pri nabiranju moramo bitiprevidni, saj lahko vzdraži kožo in povzroci izpušcaj. Origano ali navadna dobra misel (Origanum vulgare) je trajnica, ki zraste približno do 60 cm visoko. Gojimo jo kot dišavnico, zacimbnico ali zdravilno rastlino. Nabiramo cvetoce vršicke, ki vsebujejo etericno olje, ki daje mocan aromaticen okus. Origano se najbolj uporablja kot zacimbo. Pomaga pri spodbujanju prebavne žleze, izboljšanju prebave in pocutja, odpravi napihovanje, ima pomirjevalni ucinek na centralni živcni sistem, pomirja težave z želodcem, žolcnikom, pomaga pri prehladih, nespecnosti in pospešuje izlocanje vode, potu ter seca. Tekocino, pripravljeno iz origana, lahko grgramo pri vnetjih v ustni votlini, hripavosti in angini. Cajne mešanice so prijetnega zelišcnega vonja in tople arome. Na te rastline se nanaša potem tudi možnost za prodajo teh izdelkov na podlagi Zakona o zdravilih. Za pripravo cajne mešanice smo preracunali delež posameznega zelišca. Odlocili smo se za 25 % kamilice, 20 % plahtice, 20 % bezga, 20 % mete, 5 % sivke, 5 % rmana in 5 % origana. Pri izbiri deleža smo upoštevali okus same mešanice. Ker so nekatera zelišca zelo mocnega okusa, smo zanje izbrali nižji delež. Odlocili sem se pripraviti 1 kg cajne mešanice. Tako smo pripravili 250 g kamilice, 200 g plahtice, 200 g bezga, 200 g mete, 50 g sivke, 50 g rmana in 50 g origana. Cajna mešanica ima nežen okus po zelišcih, prevladuje okus kamilice, ampak v milih tonih. 2.2. Metodologija Pri razvoju novega izdelka smo uporabili metodologijo: analiza ponudbe, analiza blagovnih znamk, analiza cen in konkurence na trgu, anketni vprašalnik, statisticna analiza, tehnološki postopki za proizvodnjo in trženjsko analizo. 3 Rezultati 3.1 Uporaba zelišc za cajne mešanice 3.1.1 Analiza obstojeceponudbe cajev Caj je ena najbolj razširjenih pijac po svetu. Obstaja veliko razlicnih vrst in okusov. Caj vsebuje tudi delež kofeina, zato na cloveka deluje poživilno. Na svetu obstaja tisoce vrst cajev. Pravilna uporaba imena caj pa je le za liste grma cajevec, zato tega imenujemo kar pravi caj. Glede na vrsto cajnih listov in pridelavo oz. stopnjo oksidacije listov locimo pet glavnih vrst cajev: crni, zeleni, oolong, beli in rumeni caj. Crni caj izvira iz Kitajske. Crni caj je temnega videza in mocne arome ter okusa. Temen videz mu dajejo cajni listi, ki so hitro in mocno oksidirani (Mlakar, 2000). V tem primeru jo izvajajo encimi v listih in se zacne, ko so listi izpostavljeni zraku. V primerjavi z drugimi caji vsebuje tudi najvecji delež kofeina, v primerjavi s kavo pa vsebuje približno polovico kofeina. Crni caj ima tudi številne zdravilne ucinke. Vsebuje vitamine, ki pomagajo pri pikih žuželk in pri prezgodnjem staranju, ter tudi polifenole, ki vplivajo na srcno-žilni sistem. Priporocljivo je, da se ga na dan spije najvec štiri skodelice. Zeleni caj je prav tako pridelan iz rastline Camellia sinensis in je za razliko od crnega caja neoksidiran. Zeleni caji se razlikujejo med seboj po pridelavi, podnebju, temperaturah, velikosti in obliki listov ter casu obiranja. Pri pridelavi je pomembno tudi, kje se nahaja, saj na Kitajskem in Japonskem uporabljajo dve razlicni tehniki. Na Kitajskem cajne listke popražijo v ponvah in s tem ustavijo oksidacijo. So rumeno-zelene ali temno zelene barve, okus pa imajo sladkejši in zemljast. Na Japonskem pa cajne listke po hitrem sušenju na soncu poparijo in s tem ustavijo oksidacijo. Tako se caj obarva v tipicno zeleno, okus pa je nežnejši in travnat. Tako kot crni caj tudi ta vsebuje delež kofeina. Zeleni caj zašcitno deluje pri obolenjih srca in ožilja ter raku (Lašmanov, 2012). Pogosto pitje zelenega caja ima tudi nekatere negativne ucinke, kot so: povecano izlocanje želodcne kisline, zmanjšanje apetita, zaprtje in driska, zato niso primerni za nosecnice. Beli caj ni fermetiran ali poparjen tako kot ostali listi cajev. Pridobivajo ga iz mladih vršickov grma Camellia sinensis. Mladi vršicki so pokriti z majhnimi belimi laski, zato se tudi tako imenuje. Pri predelavi pazijo, da se listici obirajo rocno in ne pridejo v stik s kožo. Listici se sušijo na soncu, kar traja samo nekaj ur, da se omehcajo in pridejo do svoje koncne oblike, s tem pa skrajšajo cas oksidacije. Takoj zatem, ko so posušeni, jih zapakirajo. Beli caj pomaga pri izboljšanju našega pocutja in zdravja. Krepi imunski sistem, saj vsebuje protivirusne in protibakterijske ucinkovine. Pomaga tudi pri izgubi teže, zniževanju krvnega tlaka, zmanjšuje možnosti rakavih obolenj, znižuje bolezni srca in ožilja, znižuje holesterol, varuje zobe in ustno votlino, krepi zdravje jeter, prav tako pa je priporocljiv tudi za nosecnice. Priporocljivo je, da se na dan popije najvec 4–5 skodelic caja, saj lahko negativno vpliva na sluznico prebavil. Oolong caj uvršcamo med zelene in crne caje, saj vsebuje vec kofeina kot zeleni in manj kot crni caj. Je polfermentiran caj, prav tako pridelan iz rastline Camellia sinensis. Od same izdelave caja je odvisno, kateremu okusu oz. caju bo bolj podoben. Ce manj oksidira, se bolj nagne k svežemu zelenemu caju, ce bolj oksidira, pa k sladkemu crnemu caju. Oolong caji imajo tudi zanimivo obliko, saj so tradicionalno valjani, zviti ali zviti v tesne pramene. V dobesednem prevodu oolongpomeni crni zmaj. Izdelava je najzahtevnejša med vsemi. Listice posušijo na soncu in jih nato polomijo, da se pricne oksidacija. Liste posušijo do konca in ustavijo oksidacijo (Kuhar, 2015). Oolong caj je nežne arome, po navadi odišavljen z jasminovimi cvetovi. Redno pitje caja pomaga pri vecanju miselnih sposobnosti, izostritvi uma, imunskem sistemu, znižuje visok holesterol in krvni tlak ter pomaga pri topljenju mašcob iz telesa. Zmanjšuje tudi razvoj nekaterih vrst raka, bolezni ožilja, bolezni kože, kot je atopijski dermatitis, in preprecuje diabetes. Rumeni caj je redek tip caja in je težko dostopen na evropskem trgu, zato je tudi med dražjimi vrstami caja. Izvira iz Kitajske in je tudi manj znan kot ostali caji. Tako kot ostali je pridelan iz rastline Camellia sinensis. Rumeni caj je podoben zelenemu pri pridelavi in njegovih ucinkovinah. Njegov okus in vonj sta drugacna, spominjata na beli in zeleni caj. Obicajno spominja na sadni okus z dodatki cvetja, vanilije in kakava. Postopek pridelave je krajši kot pri zelenem caju. Pomembno je, da se pri izdelavi uporabijo le konice listov najboljše kakovosti, saj ti dajejo lažji in manj travnat okus. Liste nato kuhajo, da se lahko zacne proces sušenja, pri tem pa pazijo, da sta temperatura in trajanje dovolj nizka, da zadržita vlago. Ko se listi posušijo in rahlo opecejo, jih zavijejo v blago in pustijo nekaj ur pri miru, ko zadrževana vlaga še naprej pari liste in se zacne fermentacija. Postopekkuhanja, zavijanja in kuhanja na pari lahko ponovijo do trikrat v nekaj dneh, dokler se listi popolnoma ne posušijo. Njegov znacilni rumen izgled se pridobi z dodatno obdelavo že oksidiranih listov. Vsebuje tudi manj kofeina kot zeleni caj. Rumeni caj pomaga pri pospeševanju metabolizma, hitremu izgorevanju mašcob, zašcitijeter, preprecevanju diabetesa in proti staranju kože. Poznamo še zelišcne, sadne in cvetlicne caje, ki so preprosto kombinacija vrele vode in delov rastlin, kot so sadje, cvetje, zelišca, zacimbe, korenine, jagode in semena. 3.1.2 Analiza blagovnih znamk cajev Na trgu imamo veliko razlicnih ponudb blagovnih znamk cajev. V Sloveniji imamo tudi kar nekaj svojih znamk. Najbolj poznana znamka z dolgoletno tradicijo je zagotovo znamka 1001 cvet z visokokakovostnimi izdelki. Izdelki so pripravljeni iz najkakovostnejših surovin in so izredno priljubljeni. Ponujajo cajne mešanice zelišcnih, sadnih, otroških in pravih cajev (Žito d.o.o., 2012). 1001 cvet caji so pakirani v filtrskih vreckah, te pa so v škatli, ki izdelek dobro varuje. Filtrske vrecke ohranjajo okus in vonj, vsaka pa ima pripeto še personalizirano sporocilo za lepši dan. Slovenska znamka cajev je tudi Aelita. Aelito vodi zelišcarka Mirjam Grilc. Caji Aelita vsebujejo najkvalitetnejše naravne in tradicionalne sestavine. Zaradi skrbi do narave in ljudi njihovi izdelki ne vsebujejo umetnih arom, sladil, aditivov in so pakirani rocno. V ponudbi imajo caj 33 rožic, za sreco, energijski, metin, moški, prijateljcrevesja, prijatelj dojenja itd. (Grilc, 2021). Vedno bolj poznana znamka postaja tudi znamka Cvetka. Cvetka svoja zelišca prideluje na ekološki nacin, zato so izdelki popolnoma naravni in ekološki. Skrbijo, da zelišca pridelajo sami, od sejanja pa vse do sušenja, pakiranja in koncnega izdelka. Tudi za svoje embalaže se trudijo, da so ekološke, bodisi steklene ali aluminijaste. Od cajev nam ponujajo ožepek, plahtico, pljucnik, rman, žajbelj, poprovo meto, materino dušico, ajdo, bezeg, crni bezeg, hmelj, articoko itd. (Zelišca Cvetka, 2022). Herba Medica na podlagi samostanske tradicije izdelujejo caje in cajne mešanice za vsakogar. Njihovi caji vsebujejo naravne sestavine najvišje kakovosti, bili pa so tudi prvi bio caji v Sloveniji. Prav tako se lahko pohvalijo, da vsebujejo pravo slovensko kakovost, najvišji svetovni standard na svetu za živila in najvišji svetovni standard za vodenje proizvodnih procesov ter so najvecji dobavitelj caja vrtcem in šolam vSloveniji. Ponujajo bio caje iz kamilice, meto zlimonsko travo, planinski caj, caj za dojece mamice, za dojencke, divjo cešnjo, jagodo in vanilijo, zeleni caj in zeleni caj z ingverjem itd. (Herba Medica, 2022). 3.1.3 Analiza cen in konkurence na trgu Na trgu imamo kar nekaj razlicnih in podobnih ponudb cajev. Vsakega porabnika pa najbolj zanimata cena in kakovost izdelka. Za lažjo izbiro primerjamo cene cajev. Tabela 1: 1001 cvet 1001 CVET Spar Mercator gozdni sadeži (50 g) 2,35 EUR 2,24 EUR planinski caj (44 g) 1,49 EUR 1,49 EUR zeleni caj (40 g ) 1,89 EUR 1,99 EUR Ravnovesje (40 g) 2,59 EUR 2,59 EUR Vir: Lastna raziskava Tabela 1 prikazuje primerjavo cen cajev 1001 cvet. Cene primerjamo v trgovinah Spar in Mercator. Cene so približno enake v obeh trgovinah. Tabela 2: Aelita AELITA Krajcek Pod kozolcem 33 rožic (30 g) 4,93 EUR 4,80 EUR Ženski (30 g) 4,93 EUR 4,80 EUR Vir: Lastna raziskava V tabeli 2 vidimo primerjavo cen cajev Aelita. Za primerjavo smo izbrali trgovini Krajcek in Pod kozolcem. Cena caja je nižja v trgovini Pod kozolcem. Tabela 3: Cvetka CVETKA Cvetka cisto grlo (30 g) 4,60 EUR Bezeg (30 g) 4,60 EUR Vir: Lastna raziskava Tabela 3 prikazuje ceno cajev znamke Cvetka. Tabela 4: Herba Medica HERBA MEDICA Spar Herba Medica zeleni caj ingver (35 g) 2,05 EUR 2,50 EUR jagoda in vanilija (65 g) 2,70 EUR 2,70 EUR Tolovajcek (35 g) 2,36 EUR 2,00 EUR Vir: Lastna raziskava Tabela 4 prikazuje cene cajev Herba Medica na spletni strani znamke v primerjavi s trgovino Spar. Tudi tu nibistvene razlike, nekje so cene rahlo nižje/višje. Z upoštevanjem cen se najboljizplaca kupiti caje znamk 1001 cvet in Herba Medica. 3.2 Izdelava zelišcnega caja 3.2.1 Tehnološki postopek Cajno mešanico smo izdelali v Biotehniškem centru Naklo. Zelišca se najprej posadijo in ko dosežejo svojo rast, jih naberemo. Vsak zdravilni del rastline moramo nabirati ob dolocenem casu, saj takrat vsebuje najvec koristnih snovi. Cas nabiranja zelišc je odvisen tudi od zemljepisnih, vremenskih in podnebnih pogojev (Beiser, 2011). Jutro je najprimernejši cas za nabiranje zelišc, paziti pa moramo, da na njih ni rose. Pomembno je tudi, da so dnevi in zemlja suhi. Liste nabiramo pozno spomladi, ko se dokoncno razvijejo, cvetje pa, ko se še ne razpre docela. Za shranjevanje so najprimernejše košare, da se nabrane rastline ne poškodujejo. Sveže nabrane rastline moramo cim prej pripraviti za sušenje, da ne izgubijo koristnih ucinkovin in ne uvenijo. S sušenjem ohranjamo aktivne snovi, ki bi se drugace izgubile. Zelišca sušimo tako, da jih razporedimo po platnu ali deski in jih sušimo v suhih, sencnih in dobro zracenih prostorih. Sušenje je koncano, ko se zelišca zdrobijo med prsti. Sušimo lahko tudi s pomocjo naprave za sušenje, ki sem jo uporabila sama. Naprave so sušile pri40 °C. Vsako zelišce je bilo loceno od drugih na svojem pladnju, da ni prišlo do zamenjave. Paziti moramo tudina cas sušenja, saj se vsaka rastlina suši razlicno dolgo. Ko se zelišca posušijo, morajo biti cim bolj podobna svežim, predvsem po barvi. Tako vemo, da nam je sušenje uspelo. Zelišca nato pregledamo, sortiramo in shranimo cvetove in liste oz. tiste dele rastline, ki jih potrebujemo. Pomembno je, da se shranjujejo na temnih, suhih in hladnih mestih. V Biotehniškem centru Naklo smo posušena zelišca razvrstili, ocistili in jih zapakirali v vrecke, te pa shranili v locene škatle, ki jih šcitijo pred svetlobo. Pomembno je tudi, da napišemo imena zelišc, da jih kasneje ne pomešamo. Za sestavo cajne mešanice smo najprej izracunali posamezne deleže. Za lažje racunanje in izvedbo smo se odlocili, da pripravimo 1 kg cajne mešanice. Po okusu in ucinkovanju cajne mešanice ne bi smele biti sestavljene iz vec kot desetih zelišc. Deleže dolocimo po tem, kako mocno želimo, da se cuti okus in ucinkovina zelišca. Nekatera zelišca dodamo le toliko, da nam izboljšajo okus in videz. Po izracunu smo pripravili vse potrebno za izvedbo. Potrebovali smo tehtnico, vecjo posodo in posušena zelišca. Vsako zelišce posebej smo stehtali, nato pa ga dali v vecjo posodo. Pri tehtanju smo pazili na maso, ki je morala biti tocna. Odtehtali smo 250 g kamilice, 200 g plahtice, 200 g bezga, 200 g mete, 50 g sivke, 50 g rmana in 50 g origana. Vse skupaj smo nato zmešali v veliki posodi. Ko je mešanica zmešana in pripravljena, jo lahko zapakiramo v embalažo. Uporabimo lahko steklene posode ali papirnate vrecke. Izbrala sem papirnato vrecko, v katero smo zapakirali 30 g mešanice. Vrecko zapremo s sponko, nato pa pripravimo še etiketo. 3.2.2 Blagovna znamka Strahinjski caj bo najbolj poznan po ekološki pridelavi, kvaliteti in dobrem okusu. Ljudje si najbolje zapomnijo, kar vidijo, zato mora biti privlacnega in drugacnega videza. Ce bo kakovostnega okusa, bo pohvala šla od »ust do ust«, to pa je najboljša reklama za vedno vec strank. 3.2.3 Kreiranje izdelka Predpakirane caje poimenujemo v skladu z zakonodajo (Pravilniku o kakovosti cajev) in v skladu s predpisom, ki ureja splošno oznacevanje živil. Ne glede na ime Strahinjski caj moramo dodati še navedbo Zelišcnicaj. Preden koncni izdelek pride na police prodajaln, je treba urediti še njegov izgled. Najpomembnejše je poimenovanje caja, saj bo po tem caj najbolj prepoznaven. Novo mešanico caja smo se odlocili poimenovati Strahinjski caj – zelišcni caj, saj je caj tam nastal in s tem dobi prepoznavno in preprosto ime. Ena izmed pomembnih stvari, ki pripravi kupca k nakupu, je tudi privlacen izgled. V programu Canva smo izdelali etiketo in informativni list. Pri izgledu smo seodlocili za barve, ki pomirjajo. Tako bo celoten izdelek imel pomirjevalno noto. Na etiketo je treba navesti ime izdelka, osnovne podatke o izdelku in podatke o izdelovalcu. Podatki o izdelku so: seznam sestavin, neto kolicina, rok uporabe, serija živila in država izvora. Zaradi razumljivosti so pri nas podatki zapisani v slovenskem jeziku. Priporocljivo je tudi, da priložimo navodila za uporabo. Pri navajanju sestavin moramo sestavine zapisati po padajocem zaporedju glede na maso v koncnem živilu. To pomeni, da je na zacetku zapisana sestavina z najvecjo maso. 3.3 Trženje izdelka 3.3.1 Tržno pozicioniranje »Pozicioniranje pomeni oblikovanje ponudbe tako, da zasedemo želeno mesto v glavah ciljne skupine potrošnikov. Uspešno pozicioniranje privede do jasnega razloga, zakaj naj bi potrošniki kupovali naš izdelek, medtem ko neuspešno pozicioniranje lahko že v osnovi unici naš izdelek oz. storitev. Pozicioniranje ni to, kar mi pocnemo z izdelkom, kar mi pocnemo s slogani, pozicioniranje ni oglaševanje. Je to, kar se zgodi v glavah potrošnikov kot rezultat vsega našega pocetja.« (Dashofer, 2011) Strahinjski caj je ekološki izdelek. Naša ciljna skupina so ljudje, ki imajo stresno in naporno življenje. S tem, ko spoznajo, da gre za naravni izdelek, caj dobi posebno vrednost. Marsikdo raje da priložnost naravnim kot kemicnim izdelkom. Vsi ti vedo, da so pri kemicnih izdelkih lahko prisotni stranski ucinki, ki jih pri tem izdelku ni, razen pri prekomernem uživanju. Ko bo nekdo, ki ima težave s stresom, pokusil caj in videl, da mu pomaga, ga bo priporocil znancem s podobnimi težavami. Po navadi smo ljudje navajeni, da so naravni izdelki dražji, in ko vidimo, da ima nek naraven izdelek z namenom ugodno ceno, to predstavlja dodatno vrednost izdelku. 3.3.2 Cena Pri samem dolocanju cen moramo upoštevati, da mora podjetje pokriti vse svoje stroške in imeti dobicek, zato moramo prodajati svoje izdelke po ceni, ki je dovolj visoka, da še vedno poslujemo pozitivno. Pri tem moramo paziti tudi, da ne postavimo previsoke cene, saj bomo tako izgubili potencialne kupce. Cene dolocimo tudi tako, da upoštevamo cene konkurence, da si zagotovimo primerno prodajo. S kalkulacijo ugotavljamo ceno posameznega proizvoda. Prodajno ceno oblikujemo glede na povpraševanje in ponudbo. Upoštevamo tudi stroške, konkurenco in ekonomsko politiko države. Prodajna cena mora pokrivati vse stroške, saj z vecjo dosegamo dobicek, z manjšo pa izgubo (ABC Podjetništva, 2019). Pri ceni moramo najbolj upoštevati kupce, ki se vecinoma odlocajo, da kupujejo izdelke tam, kjer so cenejši. Ceno za Strahinjski caj smo oblikovali, upoštevajoc trenutne cene na trgu. Tabela 5: Cena konkurence ZNAMKA IZDELEK CENA V TRGOVINAH 1001 CVET Caj spanec 40 g 2,59 EUR Herba Medica Caj za dva 60 g 2,00 EUR Aelita Caj prijatelj za lahko noc 30 g 6,00 EUR Cvetka Cajna mešanica zaspanec 30 g 4,60 EUR Biotehniški center Naklo Caj zaspancek 30 g 2,60 EUR Vir: Lastna raziskava V tabeli 5 lahko vidimo razlicne cene konkurencnih cajev. Za Strahinjski caj bi predlagali prodajno ceno okoli 2,60 EUR. Ce gledamo cenovno politiko glede na pozicioniranje, lahko dolocimo nekaj razlicnih cen. Zekološkega vidika bi se cena lahko gibala okoli 2,80 EUR, z zdravstvenega vidika (caj pomirja) bi bila cena okoli 2,90 EUR in zzelišcnega vidika okoli2,60 EUR. S kalkulacijami dolocimo srednjo ceno 2,75–2,80 EUR. Pri tem lahko upoštevamo, da je izdelek nov na trgu in ga stranke še ne poznajo, zato bi lahko bila koncna cena 2,70 EUR. V zadnjem letu 2022 pa so se cene izdelkov zvišale, zato bi bila cena caja lahko tudi 2,80 EUR. Koncno odlocitev o prodajni ceni bomo prepustili posameznim trgovinam. 3.3.3 Trženjskisplet Trženjski splet vsebuje 4P. Štirje P izhajajo iz anglešcine: PRODUCT (proizvod, storitev), PRICE (cena), PLACE (pot izdelka od proizvodnje do kupca) in PROMOTION (promocija). »Trženjski splet je nacrt, ki nam pomaga opisati naš izdelek/storitev za ponudbo in prodajo kupcem. Najprej zacnemo z opisom produkta/stortive, ki ga moramo dobro poznati, da lahko opišemo njegove fizicne lastnosti (velikost, barva, oblika …), funkcije in namen. Upoštevati moramo tudi, da se razlikujemo od drugih izdelkov, ki so že na trgu. Zelo pomembna lastnost je tudi cena, saj je pomembna tako za prodajalca kot za stranko. Je ena izmed najbolj pomembnih dejavnikov, ko se kupec odloca za nakup. Pomemben dejavnik je tudi proizvod oz. prodajna pot od proizvodnje do kupca. Vse se zacne z izdelavo, skladišcenjem, zalogo in prevozom. Upoštevati moramo tudi kakovost, kolicino izdelkov in njihov prevoz na pravo mesto ob pravem casu. Za uspešno izvedbo potrebujemo dober nacrt. Nazadnje pa sledi promocija. Razmisliti moramo, kakšna bo naša ciljna skupina, zato da lahko izdelek promoviramo v njihovo zanimanje. Vprašati se moramo, kdo bodo naši potrošniki, kako vidijo naše izdelke, kakšno mnenje imajo o nas in kaj jim lahko nudimo. Pri sami promociji je pomembno tudi, da sledimo trendom in se povežemo s spletom in z družabnimi omrežji, da dosežemo cim vec kupcev. Dober vtis na kupce naredijo tudi barviti, drugacni in zabavni oglasi.« (Data, d. o. o., 2016) Naše poslanstvo je zadovoljiti potrebe potrošnikov in doseci cim vecjo prodajnost. Uspešno prodajo pa lahko dosežemo s pomocjo promocije, ki je zelo pomemben dejavnik. Izdelek bi se oglaševal, še predno bi ga dali na trg, da pri kupcih vzbudi zanimanje in pricakovanje. Oglaševanje bi bilo s pomocjo spleta, na primer omrežij Facebook in Instagram, s pomocjo letakov, ki bi jih stranka prejela ob nakupu in s plakati v bližini lokacije prodaje. Zelo pomemben del oglaševanja so tudi festivali in sejmi, saj tako pride do osebnega stika s strankami, ki je zelo pomemben za pozitivno izkušnjo kupcev. Caj bi lahko oglaševali na sejmu v Komendi, ki ga vsako leto obišce veliko ljudi. Tam bi lahko priredili degustacijo in prodaje caj. Pomemben dogodek je tudi Festival zelišc, ki se seli po Sloveniji, 2. aprila 2022 pa ga je gostil Biotehniški center Naklo. Na festivalu se izmenjujejo mnenja in znanje o zelišcih in cajih s poznavalci zelišc in tako širijo nove zamisli in posodobitve. Pomembna sta stik s strankami in njihova dobra izkušnja, ki jo lahko dosežemo s festivalskimi cenami in popusti. Ko bomo zagotovili dovolj kapitala, razširimo promoviranje izdelka po radiu. Radijske postaje so zelo pomembne, saj nekateri ljudje vedno poslušajo radio v službi, doma in med vožnjo. Na ta nacin bi se za izdelek zanimalo vec ljudi. 4 Razprava Cilj vsakega podjetnika je, da je produkt uspešen in se podjetje širi naprej. Ce so ljudje zadovoljni z izdelkom, ga bodo še kupovali, s cimer bom kot podjetnica dobila dodatna sredstva, s katerimi, bom širila ponudbo svojega podjetja. Eden izmed prvih ciljev bi bil prodaja izdelka na policah uspešnih, slovenskih in ekoloških trgovin. Dober primer takih trgovin so na primer Sloga, Loška zadruga, Krajcek, Eko Škrnicl in druge podobne trgovine. S tem bi dosegli vecjo razširjenost in prepoznavnost caja. Zadovoljne stranke bi za nas izvajale najboljšo promocijo, in sicer s širjenjem mnenja in z delitvijo rezultatov caja s svojimi znanci in prijatelji. Kasneje bi z dobro ponudbo lahko prišli tudi v menze izobraževalnih ustanov in vecjih podjetij. Caj bi lahko prodajali tudi kmeckim turizmom. Tam bi ga lahko prodajali ali ponujali kot darilo za svoje obiskovalce. Za vecjo promocijo in prepoznavnost bi se udeleževali tudi sejmov, tržnic in festivalov. Dober primer je sejem v Komendi, ki vsako leto navdušuje in privablja veliko število obiskovalcev. S samim imenom izdelka promoviramo tudi kraj izvora. Strahinjski caj bi lahko Obcina Naklo uporabila kot promocijski izdelek ali kot darilo za obiskovalce, turiste ali druga podjetja. 5 Zakljucek Zelišca se uporabljajo za izdelavo cajev in cajnih mešanic. Caj je brezalkoholna pijaca, ki jo pripravimo s posušenimi listi zelišc in z vrelo vodo. Vsebuje lahko razlicna zelišca, zacimbe in sadne okuse. Pije se na najrazlicnejše nacine, sam ali z dodatki. Najpogostejša uporaba caja je v filtrskih vreckah, saj je enostavna in hitra. Izraz pravi caj uporabljamo za caj iz listov cajevca, ostale pa poimenujemo zelišcni ali sadni caj. Na trgu imamo veliko razlicnih ponudb blagovnih znamk cajev. V Sloveniji imamo tudi nekaj svojih znamk. Najbolj poznana znamka z dolgoletno tradicijo je zagotovo znamka 1001 cvet z visokokakovostnimi izdelki. Poznamo pa tudi znamke Aelita, Cvetka in Herba Medica. V skladu s Pravilnikom o kakovosti caja (Uradni list RS, št. 48/03, 87/04 in 45/08 – ZKme-1) smo se odlocili narediti novo cajno mešanico. Pri tem smo se želeli najbolj osredotociti na dobro pocutje in zdravje ljudi, zato smo se odlocili, daizdelamo cajno mešanico proti stresu. Kot primerna zelišca sose izkazala plahtica, bezeg, meta, kamilica, sivka, rman in origano. Novo cajno mešanico smo poimenovali Strahinjski caj. Literatura in viri ABC Podjetništva. Dolocanje cene (online). 2019. (citirano 13. 8. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.podjetniski-portal.si/uploads/gradiva/spot/poglavje_4_dolocanje_cene.pdf. Beiser, R. Caji iz zelišc in sadežev. Kranj: Založba Narava, 2011. Bernhard U., Gottfried J., Kilian P. Prirocnik samostanskega zdravilstva. Ljubljana: Založba ARKADIJA, 2011. Cortese, D. Caj, cas za zdaj. Ljubljana: Kmecki glas, 2004. Dashofer. Pozicioniranje-bodite najhitrejši ali najpocasnejši (online). 2011. (citirano 12. 8. 2022). Dostopno na naslovu: https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/pozicioniranje-bodite­ najhitrejsi-ali-najpocasnejsi. Data d.o.o., Trženjski splet ali 4 x P (online). 2016. (citirano 13. 8. 2022). Dostopno na naslovu: https://data.si/blog/trzenjski-splet-ali-4-x-p/ Gorenjske lekarne. Kamilica (online). 2021. (citirano 1. 8. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.gorenjske-lekarne.si/svetovanje-clanek/kamilica-prava. Grilc, M. Aelita (online). 2021. (citirano 3. 7. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.aelita.si/zeliscni-caji. Herba medica, d. o. o., Bio caji (online). (citirano 6. 7. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.herba-medica.si/. Jagodic, B. Kuharske bukve: zdravilna zelišca, caji in cajne mešanice. Celje: NT&RC, 2006. Kuhar, A. Cudoviti svet cajev (online). 2015. (citirano 20. 6. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.abczdravja.si/hrana/cudoviti-svet-cajev/. Lašmanov, A. Naravno zdravljenje Caji. Ljubljana: Begen, 2012. Mlakar, V. Caj. Ljubljana: Rokus, 2000. Nikolcic, T. Caji dobre misli Terezije Nikolcic: 101 zelišce za ljudi in živali. Ljubljana: Inštitut EKO365, 2016. Petauer, T. Leksikon rastlinskih bogastev. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1993. Pravilnik o kakovosti caja (ZKme-1). Uradni list Republike Slovenije, 48 (2003), 87 (2004), 45 (2008). Schmidt, I. Zdravilne rastline. Tržic: Ucila International, 2013. Wikipedia. Navadna plahtica (online). 2016. (citirano 1. 8. 2022). Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Navadna_plahtica. Wikipedia. Sivka (online). 2019. (citirano 3. 8. 2022). Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Sivka. Zelišca Cvetka. Bio zelišcni caji (online). 2022. (citirano 5. 7. 2022). Dostopno na naslovu: https://zelisca-cvetka.si/. Žito d.o.o. 1001 cvet (online). 2022. (citirano 1. 7. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.zito.si/sl/znamka/1001-cvet. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Podjetniške ideje dijakov BC Naklo in podporno okolje dr. Tadeja Primožic Biotehniški center Naklo, tadeja.primozic@bc-naklo.si Izvlecek Na Višji strokovni šoli Biotehniškega centra Naklo deluje študentsko razvojno-raziskovalni poligon, Inkubator Green Lab. Njegov osnovni namen je aplikativna uporaba pridobljenega znanja med študijem in razvoj potencialov študentov za inovacije ter ucenje raziskovalnega in timskega dela. Z namenom nadgradnje njegovega modela smo izvedlispletno anketo med dijaki Biotehniškega centra Naklo, s katero smo želeli pridobiti podatke o njihovem zanimanju za podjetništvo in potrebnem podpornem okolju, ki omogoca izrabo zlasti t. i. endogenih potencialov. Analiza anket je pokazala, da o podjetniški ideji razmišlja skoraj 47 % anketirancev. Najvec med njimi ima poslovno idejo na podrocju živilstva in prehrane, sledita podrocji varovanja okolja/zmanjšanja onesnaženosti ter naravnih vrednot in kulturne dedišcine. Sledijo podrocja: predelava lesa, izraba obnovljivih virov energije, prilagajanje na podnebne spremembe, digitalizacija in energetska ucinkovitost/obnovljivi viri energije. Najvec anketirancev si najbolj želi podpore pri potrebni opremi, zagotavljanju infrastrukture, promociji in pomoci pri motiviranju, nekaj manj pa pri registraciji podjetja in pravnih zadevah, financiranju, prodajnih kanalih in podpornem timu strokovnjakov oziroma mentorjev. Izsledki ankete so, ob upoštevanju drugih podatkov, dobra osnova za nadgradnjo modela Inkubatorja Green Lab. Kljucne besede: podjetništvo, endogeni potenciali, inkubator, model, pristop od spodaj navzgor BC Naklo students' entrepreneurial ideas and a supportive environment Abstract At the Biotechnical Centre Naklo Higher Vocational College, there is a student research and development polygon, the Green Lab Incubator. Its main purpose is the applied use of the knowledge acquired during studies and the development of students' potential for innovation, as well as learning research and teamwork. In order to upgrade its model, we conducted an online survey among students of Biotechnical Centre Naklo to gather information on their interest in entrepreneurship and the necessary support environment to enable the exploitation of endogenous potentials in particular. The analysis of the questionnaires showed that almost 47% of the respondents are considering an entrepreneurial idea. Most of them have a business idea in the food and nutrition sector, followed by environmental protection/pollution reduction and natural assets and cultural heritage. This is followed by wood processing, renewable energy, climate change adaptation, digitalisation and energy efficiency/renewable energy. Most respondents would like support with the necessary equipment, infrastructure provision, promotion and help with motivation, while fewer would like support with business registration and legal matters, financing, sales channels and a support team of experts or mentors. The results of the survey, taking into account other data, provide a good basis for upgrading the Green Lab Incubator model. Key words: entrepreneurship, endogenous potentials, incubator, model, bottom-up approach 1 Uvod Na Višji strokovni šoli (VSŠ) Biotehniškega centra Naklo, kjer izvajamo štiri višješolske študijske programe Upravljanje podeželja in krajine1, Naravovarstvo2, Hortikultura3 ter Živilstvo in prehrana4, deluje študentsko razvojno-raziskovalni poligon, imenovan Inkubator Green Lab. Njegov osnovni namen je aplikativna uporaba pridobljenega znanja med študijem in razvoj potencialov študentov za inovacije ter ucenje raziskovalnega in timskega dela. Preko raziskovalno­razvojnega poligona se študenti seznanijo z realno problematiko na terenu, naucijo se pristopov za njeno reševanje, so prakticno usposobljeni in s tem konkurencni na trgu dela (Letni delovni nacrt 2021/22, 2021). Prenos znanja temelji zlasti na mentorstvu, ki obsega številne funkcije, kot so svetovanje, usposabljanje, pokroviteljstvo itn. Poleg mentorstva je v okviru aktivnosti Inkubatorja Green Lab mogoc tudi vsak drug nacin prenosa znanja, ki izpostavlja kakovost in trajnostno delovanje z (naravnimi) viri. Z namenom nadgradnje modela Inkubatorja Green Lab smo izvedli spletno anketo med dijaki Biotehniškega centra Naklo, s katero smo želeli pridobiti zlasti podatke o podjetniških idejah, ki temeljijo na endogenih potencialih in potrebnem podpornem okolju. Pri tem endogeni razvoj razumemo kot proces, ki temelji na aktiviranju znacilnih in/ali ustreznih notranjih virov in potencialov nekega (lokalnega) obmocja. Lahko recemo, da je endogeni razvoj ukoreninjen v doloceno ozemlje in njegovo zgodovino, odvisen od dinamike vrednotenja virov (cloveških in materialnih). Temelji na notranjih pobudah, ki izhajajo iz aktiviranja gospodarskih akterjev, prebivalstva, financnih virov, transporta, oskrbe in logistike pri izbranem projektu lokalnega/regionalnega gospodarskega razvoja. Endogeni proces je povezan z zunanjim (t.i. eksogenim) napredkom in je odvisen od zmožnosti prilagoditve zunanjim vlaganjem, odprtosti in povezav z zunanjim okoljem (dostop do trgov, mrež, informacij, kapitala, tehnologij, zunanjih partnerjev in razlicnih javnih posegov), ki omogocajo dopolnjevanje potrebnih sredstev za trajnostno gospodarsko delovanje (Dictionnaire Multilingue, 1997). Pomembno je, da endogeni (regionalni) razvoj stremi k celostnemu razvoju in vkljucevanju lokalnega prebivalstva, pogosto se oznacuje tudi kot pristop »od spodaj navzgor« (ang. »bottom-up approach«), velikokrat ga pojmujejo tudi kot »participativni pristop« (Willis, 2005; Ray, 2006; Potocnik Slavic, 2018). Kljucno vlogo pri endogenem razvoju imajo t.i. endogeni potenciali, ki jih lahko opredelimo kot vse vire, ki jih doloceno obmocje ima, npr. voda, obnovljivi viri energije, naravne vrednote, kulturna dedišcina, kulinarika itn. 2 Materiali in metode Prva hipoteza, ki smo jo postavili pred izvedbo ankete, je bila, da so najpomembnejši endogeni potenciali, ki so hkrati tudi najpogostejša podrocja podjetniških idej naših dijakinj in dijakov, živilstvo in prehrana, varovanje okolja ter naravne vrednote in kulturna dedišcina. Druga hipoteza se je nanašala na vrste podpore, ki si jo mladi želijo pri razvoju svojih podjetniških idej. Predvidevali smo, da so to zlasti podpore na podrocju opreme in infrastrukture, pravnih zadev, virov financiranja in podpornega tima strokovnjakov. Ob tem smo želeli z anketo zbratiše druge koristne podatke, ki nam bodo v pomoc pri nadgradnji modela Inkubatorja Green Lab. 1 Študenti pridobijo znanja in vešcine za gospodarno upravljanje kmetije, soodvisnost naravnih, okoljskih, tehnoloških, ekonomskih, socialnih in kulturnih dejavnikov na podeželju ter njihov pomen za trajnostni razvoj (Upravljanje podeželja inkrajine, 2007) 2 Študenti dobijo znanja za delo na podrocju varstva naravnih vrednot in trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri. Velik poudarek je na razumevanju in poznavanju biotske pestrosti in raznovrstnosti, ekoremediacijskih ukrepov, uporabe alternativnih virov energije in upravljanja zavarovanih obmocij (Naravovarstvo, 2010). 3 Študenti pridobijo potrebna znanja in vešcine o pridelavi vrtnin za prehrano in okrasnih rastlin v luci trajnostnega razvoja in podjetništva. V okviru smeri vrtnarstvo spoznajo nacrtovanje in oblikovanje prostora, zlasti zunanjega, lesnate rastline, njihove znacilnosti in potrebe ter tlakujejo površine in dvorišca, postavljajo skalnjake, zelene strehe in stene. V okviru floristicne smeri spoznajo uporabo razlicnih tehnik oblikovanja cvetlicnihdekoracij, rezano cvetje inzelenje, njihove lastnosti in uporabo (Hortikultura, 2007). 4 Študenti pridobijo znanja o ekonomiki in managementu podjetij, informatiki in statistiki, poslovnem sporazumevanju in vodenju, zakonodaji v živilstvu ipd. (Živilstvo in prehrana, 2007). Spletno anketo smo pripravili v programu 1ka in zastavili spodaj navedena vprašanja. - Ali razmišljate o svoji podjetniški ideji? - Na katerem strokovnem podrocju želite svojo podjetniško idejo? - Katero vrsto pomoci si želite pri razvoju podjetniške ideje? - Kateri nacin prenosa znanja je za vas najbolj primeren? - Katere vrste gradiv so za vas najprimernejša? - Kdaj bi vam casovno izvajanje aktivnosti najbolj ustrezalo? - Pogostost izvajanja aktivnosti? Anketo smo izvedli med dijaki Srednje šole in gimnazije Biotehniškega centra Naklo naslednjih programov: -Srednji strokovni program: Živilsko-prehranski tehnik, Kmetijsko-podjetniški tehnik, Hortikulturni tehnik (3. in 4. letnik); -Poklicno tehniški program: Živilsko-prehranski tehnik, Kmetijsko-podjetniški tehnik, Hortikulturni tehnik (4. in 5. letnik); -Strokovna gimnazija/Biotehniška gimnazija (3. in 4. letnik). Na anketo je skupaj odgovorilo 194 dijakinj in dijakov (100 %), starih med 17 in 19 let. Med njimi je bilo 72,97 % dijakinj in 27,03 % dijakov. Geografsko najvec dijakinj in dijakov prihaja iz Mestne obcine Kranj (20,83 %), sledijo (5,56 %) obcina Gorje, Šencur, Gorenja vas-Poljane, Mestna obcina Ljubljana, obcina Kamnik in Žiri. Dijakinje in dijaki prihajajo še iz razlicnih drugih obcin gorenjske, osrednjeslovenske, primorsko-notranjske in goriške statisticne regije, razvidnih z Grafa 1. Graf 1: Obcina prebivališca anketirancev Rezultati Na vprašanje ali razmišljajo o svoji podjetniški ideji je 46,91 % anketirancev odgovorilo da, 53,09 % anketirancev pa ne. Graf 2: Delež anketirancev, ki razmišlja o podjetniški ideji Na vprašanje na katerem podrocju želijo razvijati svojo podjetniško idejo so bili odgovori naslednji: najvec anketirancev in sicer 37,96 %, ima podjetniško idejo na podrocju živilstva in prehrane, 8,33 % anketirancev na podrocju varovanja okolja/zmanjšanja onesnaženosti, 5,56 % anketirancev ima podjetniško idejo na podrocju naravnih vrednot in kulturne dedišcine, 3,70 % na podrocju predelave lesa, 3,70 % na podrocju izrabe obnovljivih virov energije, 2,78 % na podrocju prilagajanja na podnebne spremembe, 1,85 % anketirancev na podrocju digitalizacije in 1,85 % na podrocju energetske ucinkovitosti oziroma obnovljivih virov energije. Med anketiranci ima 17,59 % podjetniško idejo na drugih podrocjih5 (npr. urejanje okolice, vrtnarstvo, turizem itn.), 16,67 % anketirancev pa še nima svoje podjetniške ideje, vendar o njej razmišlja. Graf 3: Podrocje podjetniških idej Na vprašanje katero vrsto pomoci si anketiranci želijo pri razvoju njihove podjetniške ideje so odgovorili: najvec anketirancev 15,87 % si želi pomoc pri potrebni opremi, 15,50 % pomoc pri zagotavljanju infrastrukture (pisarna, kuhinja itn.), sledi pomoc pri promociji 12,92 %, pomoc pri 5 Konkretnih idej ne navajamo, saj jih razumemo kot poslovno skrivnost. motiviranju 12,18 %, 11,07 % anketirancev si želi pomoc pri registraciji podjetja in pravnih zadevah, prav tako 11,07 % pomoc pri iskanju virov oziroma financiranju, pomoc pri prodajnih kanalih si želi 9,59 % anketirancev, 9,23 % si želi podporni tim strokovnjakov oziroma mentorjev, drugo podporo pa si želi 2,58 % anketirancev (npr. organizacija dogodka). Graf 4:Vrste želene podpore Na vprašanje o najprimernejšem nacinu prenosa znanja so anketiranci odgovori, da si najbolj želijo: 21,56 % anketirancev predstavitev dobrih praks, 18,81 % delavnic, 18,35 % mentorstva, 17,89 % predavanj, 12,84 % dela v skupinah/timu, 9,17 % prenosa s pomocjo razprav oziroma okroglih miz, 1,38 %anketirancev pa si želidrugih nacinov prenosa znanja (npr. prakticna znanja/izkušnje). Graf 5: Najprimernejši nacini prenosa znanja Med najprimernejšimi vrstami gradiv so anketiranci navedli: 32,47 % video gradivo, 21,43 % tiskano gradivo, 19,48 % e-gradivo,18,83 % prosto dostopno gradivo na svetovnem spletu, 7,14 % avdio gradivo in 0,65 % anketirancev drugo gradivo. Graf 6: Najprimernejše vrste gradiv Anketiranci si želijo aktivnosti v naslednjih terminih: 39,29 % anketirancev v dopoldanskem casu, 29,46 % v podpoldanskem casu, 19,64 % ob vikendih, 10,71 % ob vecerih, 0,89 % anketirancev pa je navedlo drugo (npr. kombinacija dopoldan in popoldan). Graf 7: Najprimernejši cas izvajanja aktivnosti Na vprašanje kako pogosto si želijo aktivnosti so odgovorili: 55,41 % anketirancev po dogovoru, 20,27 % dvakrat tedensko, 16,22 % enkrat tedensko, 5,41 % nekajkrat mesecno in 2,70 % anketirancev veckrat na teden. Graf 8: Pogostost izvajanja aktivnosti Analiza spletne ankete je pokazala, da 46,91 % anketirancev razmišlja o svoji podjetniški ideji, med njimi je bilo 72,97 % dijakinj in 27,03 % dijakov. Stari so med 17 in 19 let ter živijo v razlicnih obcinah gorenjske, osrednjeslovenske, primorsko-notranjske in goriške statisticne regije, najvec jih prihaja iz gorenjske statisticne regije. Najvec anketirancev (37,96 %) ima poslovno idejo na podrocjih živilstva in prehrane, varovanja okolja/zmanjšanja onesnaženosti (8,33 %) ter naravnih vrednot in kulturne dedišcine (5,56 %), sledijo predelava lesa (3,70 %), izraba obnovljivih virov energije (3,70 %), prilagajanja na podnebne spremembe (2,78 %), digitalizacija (1,85 %), energetska ucinkovitost oziroma obnovljivi viri energije (1,85 %). 17,59 % anketirancev je navedlo, da ima podjetniške ideje na drugih, nenaštetih podrocjih, 16,67 % pa o podjetniškiidejiše razmišlja. Najvec anketirancev si želi podporo pri potrebni opremi (15,87 %), zagotavljanju infrastrukture (15,50 %), promociji (12,92 %), pomoci pri motiviranju (12,18 %), registraciji podjetja in pravnih zadevah (11,07 %), financiranju (11,07 %), prodajnih kanalih (9,59 %) in podpornem timu strokovnjakov oziroma mentorjev (9,23 %). Najprimernejši nacini prenosa znanja so predstavitve dobrih praks (21,56 %), delavnice (18,81%), mentorstvo (18,35 %), predavanja (17,89 %) in delo v skupinah/timu (12,84 %). Najprimernejše vrste gradiv so video gradivo (32,47 %), tiskano gradivo (21,43 %), e-gradivo (19,48 %), prosto dostopno gradivo na svetovnem spletu (18,83 %), najmanj pa avdio gradivo (7,14 %). Anketiranci si želijo aktivnosti zlasti v dopoldanskem (39,29 %) in popoldanskem casu (29,46 %). Glede pogostosti so odgovorili, da jim najbolj ustreza po dogovoru (55,41 %) ter dvakrat (20,27 %) ali enkrat tedensko (16,22 %). Zakljucek Analiza spletne ankete je pokazala, da o svoji podjetniški ideji razmišlja skoraj 47 % anketiranih dijakinj in dijakov Srednje šole in gimnazije Biotehniškega centra Naklo. Prva hipoteza, ki smo jo postavili, je bila potrjena, saj so rezultati ankete pokazali, da ima najvec anketirancev, kar 37,96 %, poslovno idejo na podrocju živilstva in prehrane, sledita podrocji varovanja okolja/zmanjšanja onesnaženosti (8,33 %) ter podrocje naravnih vrednot in kulturne dedišcine (5,56 %). Manj podjetniških idej je na ostalih podrocjih: predelava lesa, izraba obnovljivih virov energije, prilagajanje na podnebne spremembe, digitalizacija in energetska ucinkovitost/obnovljivi viri energije. Rezultate je mogoce povezati z vecjim odstotkov dijakinj, ki so odgovarjale na anketo in vecjim zanimanjem med njimi za ta podrocja, pa tudi s strokovnimi programi, saj so bile anketirane dijakinje in dijaki tistih programov, ki so strokovno tesneje povezani z živilstvom in prehrano, hortikulturo in naravovarstvom. Druga hipoteza se je nanašala na vrste podpore, ki si jo mladi želijo pri razvoju svojih podjetniških idej in je bila delno potrjena. Predvidevali smo, da si mladi želijo zlasti podpore na podrocju opreme in infrastrukture, pravnih zadev, virov financiranja in podpornega tima strokovnjakov. Rezultati ankete pa so pokazali, da si jih najvec želi pomoc pri opremi in infrastrukturi, promociji in motiviranju. Sledijo pomoc pri registraciji podjetja in pravnih zadevah, iskanju virov financiranja ter prodajnih kanalov in cisto na koncu tudi podpora tima strokovnjakov oziroma mentorjev. Zlasti presenetljiva je nizko izražena potreba po podpori na podrocju prodajnih kanalov in timu strokovnjakov oziroma mentorjev, kar sta dve izjemno pomembni sestavini na podjetniški poti. Nizko potrebo po prodajnih kanalih je mogoce razumeti zlasti v smislu digitalnih prodajnih kanalov (platforme, družbena omrežja), ki so mladim zaradi njihovega nacina življenja blizu. Na podlagi tega morda tudi ocenjujejo, da pri tem ne potrebujejo podpore. Nizka potreba po podpori mentorjev pa je manj razumljiva oziroma jo je mogoce razumeti zgolj kot pomanjkanje poznavanja podjetništva ter izzivov in izkušenj, ki jih našianketiranci, razen izjem, sevedanimajo. To je še toliko bolj pomembno, ker so zagotovo tudi napake sestavni del vsake podjetniške poti, pri tem pa je nujno potrebna motivacija in podpora mentorjev, ki s svojimi znanji, izkušnjami, poznavanjem konkretnih primerov dobrih in slabih praks, mladim pomagajo, da vztrajajo na izbrani podjetniški poti. Zakljucimo lahko, da sta kakovost in inovativnost zagotovo nujno potrebni izhodišci za vsako podjetniško idejo, še posebej tisto, ki temelji na izrabi endogenih potencialov, pri tem pa je potrebno tako deklarativno kot proceduralno znanje, ki ga bo Inkubator Green Lab v prihodnje moral zagotoviti. Izsledki ankete so, ob upoštevanju drugih podatkov, zato dobra osnova za razmislek o nadgradnji modela Inkubatorja Green Lab. Literatura in viri Antoncic, B. et al., Podjetništvo: glavni dejavnik razvoja. Ljubljana: Založništvo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, 2022. Dictionnaire Multilingue de l´Aménagement du Territoire et du Développement Local. Paris: La maison du dictionnaire, Atea-Cridel, 1997. Hortikultura, Uradni list RS št. 43, 2007. Letni delovni nacrt za študijsko leto 2021/22. Strahinj: Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola, 2021. Maurya, A. Delaj Vitko. Ljubljana: Pasadena d.o.o., 2014. Naravovarstvo, Uradnilist RS št. 19, 2010. Potocnik Slavic, I. Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeželja, Geograf FF 7. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2018. Ray, C., Neo-endogenous Rural Development in the EU. V: Handbook of Rural Studies. Sage Publications Ltd, 2006. Upravljanje podeželja in krajine, Uradni list RS št. 43, 2007. Ustni vir Manca Grcar, strokovni delavec, Višja strokovna šola, Biotehniški center Naklo. Ustni vir Monika Rant, pomocnica ravnateljice, Srednja šola in gimnazija, Biotehniški center Naklo. Willis, K. Theories and Practices of Development. London, New York: Routledge, 2005. Živilstvo in prehrana, Uradni list RS št. 43, 2007. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Kreativno sodelovanje kulture in turizma za dvig turisticne prepoznavnosti Naklega Alojzija Murn Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, Slovenija, alojzija.murn@gmail.com Izvlecek Kulturni turizem zaradi svoje hitre rasti postaja vse bolj pomemben del turizma. Kultura je manj odvisna od vremena, zato se sezona lahko podaljšuje. Številni slovenski kraji zaradi svoje kulturne dedišcine, umetnosti, znajo svojo turisticno ponudbo obogatiti, kar jim daje dodatno korist. Razmišljanje, ali bi tudi kraj Naklo lahko bolje izkoristil nekatere spece priložnosti, je vodilo Kulturno umetniško društvo LIK Naklo v aktivnosti, ki dokazujejo, da je doloceno kulturno dedišcino mogoce primerno predstaviti javnosti; z namenom povecati in bolje dolociti turisticno prepoznavnost Naklega. Predpostavka je bila, da se privlacne zgodbe, ki zadevajo samo kraj Naklo, lahko uporabijo bolj ucinkovito. To so nam potrdili tudi odgovori Naklancev na podobno vprašanje v anketi leta 2018. Znana ljudska pripoved o cesarju Francu Jožefu in kranjski klobasi naj bi se dogajala v Naklem, zato bi jo bilo potrebno uporabiti na primerne nacine. Povsem neizkorišceno je tudi dejstvo, da je bil dr. Gregor Voglar, zdravnik z izjemno življenjsko potjo v tujini in na ruskem carskem dvoru, rojen v Naklem. Društvo LIK Naklo se je v zadnjih petih letih v svojih kulturnih, pa tudi turisticnih projektih mocno posvetilo obema zgodbama. Z razstavami, dobro obiskanimi igranimi predstavami, nastopi na javnih prireditvah in s tem povezanimi objavami v tisku je bila potrjena naša predpostavka, kako vplivati na vecjo in bolj jasno turisticno prepoznavnost kraja Naklo. Ostaja pa skrb, kako doseženo vzdrževati in razvijati v bodoce. Kljucne besede: kulturni turizem, Naklo, ljudska pripoved, kranjska klobasa, cesar, caj dr. Voglarja, turisticna prepoznavnost, Kulturno umetniško društvo LIK Naklo Creative cooperation between culture and tourism to raise the tourist recognition of Naklo Abstract Cultural tourism is becoming an increasingly important part of tourism due to its rapid growth and because culture is less dependent on the weather, cultural tourism extends the season. Due to their cultural heritage and art, many Slovenian places can greatly enrich their tourist offer and benefit from it. Thinking about whether the little town Naklo could make better use of some dormant opportunities led the Cultural and Art Society LIK Naklo in activities that should prove that a certain cultural heritage can be properly presented to the public. This is with the aim of increasing and better determining the tourist recognition of Naklo. We hypothesized that attractive stories which concern only Naklo could be most effectively used for this purpose. This was also confirmed by the answers of the people in Naklo to a similar question in a survey in 2018. The well-known folk tale about Emperor Franz Joseph and the Carniolan sausage is said to have taken place in Naklo, so it should be used in appropriate ways. The fact that dr. Gregor Voglar, a doctor with an extraordinary careerabroad and at the Russian tzar’s court, was born in Naklo. The LIK association has in the last five years devoted itself strongly to both stories in its cultural and later tourist projects. With exhibitions, well-attended plays, appearances at public events and related publications in the press, our assumption of how to influence greater and clearer tourist recognition of Naklo was confirmed. The question remains, how to maintain and develop what has been achieved in the future. Key words: cultural tourism, Naklo, folk tale, carniolan sausage, emperor, Dr. Voglar’s tea, tourist recognition, Cultural and Arts Association LIK Naklo Uvod V zadnjih desetletjih so se na podrocju turizma spremenila pricakovanja obiskovalcev, saj ti tudi v podeželskih krajih ne išcejo vec le klasicne turisticne ponudbe v smislu gostinstva in nastanitev. Gre za tako imenovani kulturni turizem, pri katerem je znacilno, da je glavni motiv za obisk dolocenega kraja prav njegova kulturna ponudba – zgodovinske znamenitosti, dogodki, prireditve in tudi doživetja lokalne tradicije, kulinarike in podobno. Strokovnjaki poudarjajo, da „pripomore kultura k znatnemu podaljšanju sezone, saj je kulturni turizem manj kot druge zvrsti odvisen od vremena; slednje velja predvsem za nematerialni del kulture in za umetnost” (https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/turisticni-produkti/SRKTS-29_8849.pdf.pdf, 6. 11. 2022). Zato pa mora imeti kraj dovolj mocno prepoznavnost. Zaledni kraji so velikokrat zaradi premalo informacij glede znamenitosti in slabe povezanosti turisticnih potencialov v doloceni regiji slabše prepoznavni. V Naklem deluje nekaj društev, ki imajo med svojimi dejavnostmi registrirano turisticno dejavnost oziroma kulturno dejavnost ali oboje. Vendar so naklanski turisticni ponudniki s kulturo premalo povezani. Razlog vidimo v pomanjkanju sodelovanja tako med društvi samimi kot z nosilci turisticne dejavnosti, ki je predvsem gostinska. Primanjkuje znanj, kreativnosti in volje prekoraciti obstojeci miselni okvir in ponuditi nekaj novega – najbolje v smislu ustvarjalne rabe že obstojecega. Tako se je kar sama ponudila priložnost za nov, kreativen in zanimiv nacin popularizirati že obstojeco, v Sloveniji znano ljudsko pripoved o tem, kako je kranjska klobasa dobila ime od samega cesarja Franca Jožefa. Mlekuž meni, dajo je po vsej verjetnosti dobila od nemško govorecih tujcev – »Krainerwurst« (https://www.dnevnik.si/1042712111, 6. 11. 2022). Manj pa je bilo znano, naj bi se po pripovedi to zgodilo prav v Naklem. Janežic (Janežic in Papler, 2003) piše, da je verjetno sam Marinšek pomagal širiti anekdoto, za katero ni uradnih dokazov. Cesar je sicer po uradnih virih (Antolicic … et al, 2016) res leta 1873 obiskal vec krajev na Gorenjskem, tudi Kranj, a za Naklo ni podatka. Vsekakor bi populariziranje zgodbe v povezavi s krajem Naklo nedvomno koristilo njegovi prepoznavnosti in s tem njegovemu turizmu. Podobno je premalo znano, da se je v Naklem rodil dr. Gregor Voglar, plemeniti Biseneg, ki se je po šolanju in dolgoletnem izjemno uspešnem zdravniškem delu v tujini tudi vrnil v domace kraje. Kadar so glavni motiv za obisk kakega kraja njegova kulturna ponudba, snovna in nesnovna kulturna dedišcina, prireditve in podobno, govorimo o kulturnem turizmu. Ta postaja vse bolj pomemben. Izraz kulturni turizem je leta 1986 uvedel Nemec Klemens Unger. Po njem je to »strategija in filozofija v turizmu, ki skuša gostom približati krajevne ali regionalne kulturne znacilnosti, manifestacije in dogodke in jim prek ustreznih sredstev in komunikacijskih kanalov omogociti custveni stik z njimi«. (https://de.wikipedia.org/wiki/Kulturtourismus, 6. 11. 2022). 1 Materiali in metode V uvodu omenjena ljudska pripoved je zapisana v doma in v tujini nagrajeni monografiji dr. Janeza Bogataja Mojstrovine s kranjsko klobaso. V tej knjigi je kot kraj dogajanja zapisano Naklo: »Tako ena od zgodb govori, da je ime kranjska klobasa nastalo v gostilni Marinšek v Naklem pri Kranju. Cesar Franc Jožef (1830–1916) naj bi se „nekoc“ peljal s kocijo z Dunaja proti Trstu. Na dolgi poti je postal lacen in kocijažu je ukazal ustaviti pred gostilno Marinšek. Cesar je potožil gostilnicarju, da je lacen, ta pa mu je odgovoril, da v kuhinji nimajo drugega kot „enih navadnih klobas“. Cesar je narocil klobaso, gostilnicar mu jo je prinesel k mizi, cesar jo je pokusil in ob prvem grižljaju navdušeno izjavil: Pa saj to ni navadna, to je kranjska klobasa!« (Bogataj, 2011, 21) Ta v tej monografiji zapisana pripoved je spodbudila Alojzijo Murn, da jo poskusi na privlacen nacin predstaviti cim širšemu krogu Naklancev in drugim in da o tem porocajo mediji. In da se s tem prekine vaško prerekanje, v kateri naklanski gostilni naj bi cesar jedel kranjsko klobaso, Treba je bilo ponuditi nekaj novega, ljudem razumljivega in privlacnega, kar naj bi jih pritegnilo. Znano ljudsko pripoved je mogoce predstaviti na razlicne nacine, od likovnih do uprizoritvenih, kar je Društvo LIK Naklo tudi realiziralo. Prepricani smo bili, da bi bila dobrodošla tudi kaka domiselna novost na podrocju kulinarike, ki bi imela povezavo z ljudsko pripovedjo in krajem. Kulinaricne izdelke je namrec mogoce ponuditi na raznih prireditvah v Naklem in drugod. Tako bi hitro dobiti povratne informacije za še boljše prihodnje delo in sodelovanje. 2 Rezultati 2.1 Aktivnosti za dvig prepoznavnosti v povezavi s pripovedjo o kranjski klobasi in cesarju Na podrocju kulinarike,z namenom izboljšati prepoznavnost Naklega, v preteklosti ni bilo narejenega nic omembe vrednega. Zato je najprej nastala ideja o slani potici s kranjsko klobaso, kislim zeljem, cebulo in dodatkom cilija. Na recitalu Društva LIK februarja 2017 v Naklem smo že javno predstavili tako imenovano naklansko potico, velikokrat smo jo postregli na društvenih likovnih razstavah in drugih dogodkih v Naklem in drugod. Kasneje je bilo dobro sprejeto pecivo naklanski žepki z zanimivim polnilom z dodatkom košckov kranjske klobase. Idejo in recepte je prispevala predsednica društva. Istega leta, takoj ko je predsednica društva Alojzija Murn po dolgem iskanju našla možnost izposoje kostumov, je zacela pripravljati igrano predstavo po omenjeni ljudski pripovedi. Na obcinski praznik, 29. junija 2018, je Društvo LIK Naklo prvic uprizorilo kratko igro (skec) na prostem. Predstava je doživela zelo velik obisk in dober sprejem pri Naklancih, zato je pripravila šetri nadaljevanja z novimi zgodbami. Na temo te ljudske pripovedi je društvo izdalo letak v treh jezikih in spominke v obliki razglednice ter lesene magnetke. V okviru obcinskega praznovanja junija 2022 je društvo organiziralo zanimiv dogodek Cesarjov špancir, ki ima potencial, da postane tradicionalna prireditev, koristna za image Naklega in za njegovo gostinstvo. Objave v Gorenjskem glasu so prispevale k dvigu prepoznavnosti predvsem na podrocju Gorenjske. Cesar in kranjska klobasa® je zašcitena blagovna znamka. Vse našteto ponuja dovolj vsebinsko bogato možnost za primerno predstavitev društva in kraja na vsakoletnem turisticnem sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Pomembna se nam zdi vkljucitev v projekt AlpFoodway. V njem sodeluje Razvojna agencija za Zgornjo Gorenjsko (RAGOR), s katero se je predsednica Društva LIK Naklo povezala in predstavila naše delo. Na spletnih straneh www.intangiblesearch.eu (6. 11. 2022) je tako od leta 2019 pri predstavitvi slovenske jedi kranjska klobasa omenjeno tudi Naklo, Gostišce Pr’ Kovac, naše Kulturno umetniško društvo LIK Naklo ter naša prva uprizoritev pri omenjenem gostišcu. Intangible Search je spletni popis za širjenje znanja o nesnovni kulturni dedišcini. Usklajuje ga regija Lombardija v sodelovanju z lokalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi partnerji. Temelji na nacelih Unescove konvencije o varovanju nesnovne kulturne dedišcine (2003). Nesnovno iskanje nenehno dopolnjujejo in izvajajo skupnosti in posamezniki nosilci in protagonisti nesnovne kulturne dedišcine. Slika 1: Plakat z vabilom na prireditev Cesarjov špancir Vir: Arhiv Društva LIK Naklo Slika 2: Posnetek spletne strani Intangile Search, Alp FoodWay s fotografijo s predstave Cesar in kranjska klobasa v Naklem 29.6.2018. Foto: Arhiv Društva LIK Naklo Vir:https://www.intangiblesearch.eu/search/show_ich_detail.php?db_name=intangible_search&lingua =inglese&idk=ICH-AFAMB-0000001535, 6. 11. 2022 Slika 3: Letak o ljudski pripovedi, napisani na hrbtni strani v treh jezikih Vir: Arhiv Društva LIK Naklo 2.2 Aktivnosti za dvig prepoznavnosti v povezavi z dr. Gregorjem Voglarjem Dr. Gregor Voglar je bil rojen leta 1651 v Naklem v premožni družini. V tujini šolan doktor filozofije in doktor medicine je pridobil ugled najprej v naših krajih, nato pa na dvoru Petra Velikega I. v carski Moskvi, kjer je služboval 26 let. Zgodovinarka Dumschat (2006, 533) omenja, da ni imel lahkega položaja v pretežno protestantskem okolju tujih zdravnikov v carski Moskvi (domacih ni bilo), vendar je poleg svojega velikega zdravniškega ugleda imel tudi pomembno vlogo v zgodovini katolištva v Rusiji. Po vrnitvi v domace kraje je svojemu rodnemu „Naklu daroval 5000 goldinarjev za izgradnjo vodovoda“ (Drnovšek, 2002, 36). To je bil dalec najvecjidenarni delež v njegovi oporoki. V zvezi z znamenitim dr. Voglarjem je Društvo LIK Naklo leta 2017 ob 300. obletnici njegove smrti pripravilo razstave v Naklem v Pavlinovi galeriji, v Kranju in v Šencurju. Od takrat dalje vsako leto v v mesecu marcu, Voglarjevem mesecu, priredi razstavo ali dogodek. Najvec pa je za boljšo poznanost najpomembnejšega rojaka v Naklem pomenila igrana predstava Vrnitev dr. Voglarja iz Rusije, v kateri je bilo nekaj vsebine namenjene tudi novosti –Caju dr. Voglarja. Celoten proces je od ideje za caj do predstavitve je trajal dve leti. Caj je zelišcna mešanica, ki jo je predsednica razvila na podlagi študija o uporabi zdravilnih zelišc v 17. in v zacetku 18. stoletja, predvsem v tedanji ruski carski prestolnici. Uporabljeni so bili tudi napotki in pristopi za izdelavo cajnih mešanic, upoštevaje doloceno sestavino. Pri razvoju se je glede predpisov predsednica posvetovala z vodjo galenskega laboratorija Gorenjskih lekarn in z vodjo MIC Biotehniškega centra Naklo. Med drugim je bil caj 20. aprila 2021 testiran med udeleženkami zelišcarskega izobraževanja v Naklem. Zelo dobro je bil sprejet, brez negativnih pripomb. Prav tako ga je ugodno ocenila voditeljica tecaja Jožica Bajc Pivec. S kratkim vprašalnikom smo želeli dobiti oceno okusa caja z medom in oceno okusa caja brez medu, a je bil pri vseh odgovorih bolje ocenjen caj brez medu, torej popolnoma nesladkan. Ob tem je zanimivo, da so enako mnenje, da caj ne potrebuje sladkanja z medom (ali s cim drugim) na pokušini caja izrazili tudi številni cebelarji, udeleženci Cebelarske akademije v Naklem 17. junija 2022. Ob 370. obletnici rojstva dr. Gregorja Voglarja je društvo 2. julija 2021 v Naklem pred Gostišcem Pr’ Kovac, vredno cesarja, pred vec kot sto gledalci uprizorilo dvajsetminutno igrano predstavo na prostem Vrnitev dr. Voglarja iz Rusije. Kmalu zatem jo je ponovilo v Radovljici. Vesela zgodba govori tudi o omenjenem caju, zato je bila po obeh predstavah tudi cajanka oziroma pokušina caja. Takrat smo predstavili tudi deklaracijski list in plakat. Oktobra 2022 smo izbrali in nabavili embalažo za caj – vrecko iz kraft papirja z okencem in samolepilne etikete, ki jih je oblikoval oblikovalec Pavel Rakovec iz Kranja. Caj je bil na Svetovni dan turizma, dne 27. septembra 2022, predstavljen na okrogli mizi Turizem in lokalno okolje v Biotehniškem centru Naklo. O samem caju je bil v Gorenjskem glasu naslednji mesec objavljen clanek z naslovom Predstavili „Caj za vedre trenutke“. https://www.gorenjskiglas.si/article/20221013/C/221019901/1169/predstavili-caj-za-vedre-trenutke-, 6. 11. 2022. Slika 4: Prizor z igrane predstave Vrnitev dr. Voglarja iz Rusije Vir: Arhiv Društva LIK Naklo Slika 5: Etiketi za Caj dr. Voglarja Vir: Arhiv Društva LIK Naklo Tabela 1: Delovanje Društva LIK Naklo na podrocju turizma v letih 2019 do 2022 Vrsta dogodka Leto 2019 2020 2021 2022 Sejem Alpe Adria – razstavljanje na lastni stojnici. 26. 3. 22, Ljubljana Razvoj, testiranje in predstavitve novega izdelka na podrocju kulinarike – Caja dr. Voglarja. Študij virov in razvoj cajne mešanice iz zelišc 20. 4. 22 in 2. 7. 22, Naklo 8. 7. 22, Radovljica Posredna vkljucitev v aktivnosti mednarodnega projekta AlpFoodway prek sod elovanja z Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske (priprava gradiva za opis enote alpske prehranske dedišcine: Kranjska klobasa), in sicer z dodajanjem materiala v zvezi s pripovedjo in prireditvijo v naši izvedbi Cesar in kranjska klobasa. Eden od ciljev projekta je bil izdelati podlage za multilateralno nominacijo alpske prehranske dedišcine na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dedišcine cloveštva. Na pobudo Društva LIK Naklo je bil leta 2019 v gradivo za nabor alpskih prehranskih enot pri enoti kranjska klobasa dodan naš material. Dostopno na na spletnih straneh www.intangibl esearch.eu Sodelovanje na snemanju v živo TV oddaje Dobro jutro – predstavljena naklanska potica s kranjsko klobaso. 26. 9. 2019, Podbrezje Predstavitev peciva naklanski žepki in naklanske potice prireditev na prireditvi na tržnici BTC Ljubljana. Oktober 2019, Ljubljana Predstavitev peciva naklanski žepki s kranjsko klobaso in naklanske potice na turisticni prireditvi v Bohinju. 15. 8. 2020, Bohinj Turisticna predstavitev Naklega in vodenje po Zupanovi vili na letnem Vseslovenskem srecanju slepih in slabovidnih na Okroglem v organizaciji ZDSSS. 16. 9. 2021, Okroglo Letak Cesar in kranjska klobasa (slovenski, angleški in nemški jezik) za potrebe razstavljanja na sejmu Alpe Adria in druge. 26. 3. 2022, Naklo, Ljubljana Zloženka Cesarjov špancir po Naklem. 16. 6. 22, Naklo Cesarjov špancir – vodenje po središcu Naklega, vabljeni obiskovalci v starinskih oblacilih. 16. 6. 22, Naklo Igrane predstave Cesar in kranjska klobasa – prva predstava je bila izvedena 29. 6. 2018 v Naklem pred Gostišcem Pr’ Kovac, vredno cesarja. 29. 6. 2020, Naklo 27. 6. 2020, Naklo 16. 6. 2022, Naklo, pred kulturnim Domom J. Filipica Igrana predstava Vrnitev doktorja Voglarja iz Rusije pred Gostišcem Pr’ Kovac, vredno cesarja. 2. 7. 2021, Naklo 8.7.2020, Radovljica Vir: Arhiv Društva LIK Naklo, iz podatkov za javni razpis Turizem in javni razpis kultura 3 Diskusija Cesarjov špancir ima vse možnosti, da postane vsakoletna junijska prireditev, predvidoma v Naklem, ko bi vse lokalne gostilne imele v ponudbi tudi jedi s kranjsko klobaso (kranjska klobasa po cesarjevo, naklanski žepki, naklanska potica – vsaka od teh je po svoje pikantna) in morda nove hišne jedi, ki bi bile tudi na jedilnih listih. Nekateri kraji v Sloveniji namrec že imajo dobro sodelovanje gostincev pri kakih skupinskih akcijah, pri cemer gre tam tudi za podporo ali zavzetost njihovih obcin. Slika 6: Plakat z vabilom na prireditev Cesarjov špancir Vir: Arhiv Društva LIK Naklo Simbol kranjske klobase bi bil zelo primeren za postavitev v krožišcu pod Polico v smeri Kranja. To idejo je zapisal v knjigo vtisov obiskovalec ene od likovnih razstav Društva LIK Naklo. Oblikovana je bila že tudi majhna maketa, delo akademske oblikovalke, in kot predlog izrocena Obcini, le na mnenje oz. odgovor še cakamo. V samem središcu Naklega bi bil lahko spomenik v obliki reliefa z likom cesarja Franca Jožefa in kranjske klobase. Postaviti v kraju spomenik edino klobasi se nam ne zdi smiselno, saj so take postavitve marsikje – na primer v Kranju pri gostilni V kotu, v Ljubljani priKlobasarni in še kje. Tudi ne spomenik samo cesarju, ceprav je bil priljubljen med ljudmi, tudi pri nas, saj je po Twarochu (2016) utelešal edinstveno mešanico imperialnega blišca in ljudskega duha. Dr. Voglarju so Naklanci leta 2002 postavili spomenik, ki po mnenju mnogih v bližini potrebuje informativno tablo, da bi obiskovalci Naklega vedeli, komu je spomenik posvecen. Caj dr. Voglarja je postalže priljubljen pri tistih, ki so ga pokusili. Zato zasluži, da ga je možno kupiti. Predvidena je možnost, da ga proizvaja in prodaja Biotehniški center Naklo. Izdelek vlepi embalaži je nadvse primeren kot poslovno darilo, lahko je tudi originalen spominek. Naklo namrec trenutno nima kaj dosti ponuditi na tem podrocju. Caj dr. Voglarja bi po našem mnenju povsem ustrezal temu namenu. 4 Zakljucek Prepoznavnost kraja Naklo se zadnja leta povecuje, se ciljno povezuje z omenjeno pripovedjo o kranjski klobasi, prav tako tudi v zvezi z znamenitim dr. Gregorjem Voglarjem. V pozitivnem smislu se profilira tudi identiteta kraja med prebivalci. K temu je nedvomno prispevalo nekaj inovativnih, dobro obiskanih in odmevnih dogodkov v izvedbi Društva LIK Naklo. V prihodnje vidimo nadaljno priložnost, da junija 2022 predstavljeni dogodek Cesarjov špancir postopoma postane tradicionalna prireditev z obiskovalci, med katerimi bi bilo precej oblecenih v starinska oblacila, v lokalnih gostinskih tockah pa bi bile takrat na voljo tudi jedi s kranjsko klobaso. Poleg kulinarike obstaja tudi priložnost za tematske spominke, ki jih v Naklem prakticno ni. Caj dr. Voglarja ima za podlago zanimivo osebnost in zgodbo. Zaradi svojega okusa in bio kakovosti ima ugodne možnosti za uspešno uveljavitev na trgu. Lahko je tudi primeren spominek. Iz gornjega lahko ugotovimo, da gre za win – win situacijo, ki bo potrebovala le nekoliko vec velikopoteznosti priodlocujocih deležnikih. Literatura in viri Bogataj, J. Mojstrovine s kranjsko klobaso. Ljubljana: Založba Rokus, 2011. Janežic, D., in Papler, D. Turizem v Naklem. Naklo: Turisticno društvo Naklo, 2013. ISBN 978-961— 281-200-3. Dumschat, S. Auslandische Mediziner im Moskauer Rußland. Stuttgart: Franz Steiner Verlag GmbH, 2006. Drnovšek, M. Nakljanec Gregor Voglar (1651–1717): Zdravnik v Rusiji. Naklo: Obcina, 2002. Antolicic, G., Cucek , F., Holz, E., Jenuš, G., Maver, A., Preinfalk, M., Rahten, A., Rajšp, V., Svoljšak, P., Vodopivec, P. Franc Jožef. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016. Twaroch, J. Anekdotenschatz Kaiser Franz Joseph. Berndorf: Kral Verlag GmbH, 2016. Lebe, S. S., Milfelner, B., Gacnik, A., Pestotnik D., Zalokar, T., Blažic, P. Strategija razvoja kulturnega turizma na Slovenskem (projekt online) 2009. (citirano 6. 11. 2022). Dostopno na naslovu https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/turisticni-produkti/SRKTS-29_8849.pdf.pdf. Vrdlovec, Z. Dr. Jernej Mlekuž, etnolog in geograf: Kranjska klobasa je fenomen, ki je star prav toliko kot pojem slovenskega naroda (clanek online). 2015. (citirano 6. 11. 2022). Dostopno na naslovu https://www.dnevnik.si/1042712111. IntangibleSearch.eu, Alp FoodWay (popis online) 2019. (citirano 6. 11. 2022). Dostopno na naslovu https://www.intangiblesearch.eu/search/show_ich_detail.php?db_name=intangible_search&lingua=ing lese&idk=ICH-AFAMB-0000001535. Jagodic Dolžan, A. Predstavili »caj za vedre trenutke« (clanek online) 2022. (citirano 6. 11. 2022) https://www.gorenjskiglas.si/article/20221013/C/221019901/1169/predstavili-caj-za-vedre-trenutke-. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Lokalne znamenitosti kot del turisticne ponudbe Mojca Logar Biotehniški center Naklo - srednja šola, mojca.logar@bc-naklo.si Izvlecek V srednješolskem programu naravovarstveni tehnik se s turizmom srecujemo pri predmetu vodenje v naravi. Dijake ucimo interpretirati naravno in kulturno dedišcino ter vodenje skupin po naravnem in kulturnem okolju. Turizem je dejavnost, pri kateri je cloveški odnos do gostov, kulturne in naravne dedišcine kljucnega pomena. Oblikovati je potrebno celovit paket storitev in izdelkov, ki jih bodo lahko ponudniki tržili sami. V obcini Naklo manjka povezovalni clen med ponudniki celovitih storitev in gosti. Gostje v obcini Naklo so vecinoma prehodni; v kraju bi si jih želeli zadržati dlje. Lahko bi jim ponudili turisticne pakete, ki bi vkljucevali voden ogled z interpretacijo naravne in kulturne dedišcine lokalnega okolja, nakup domacih izdelkov, kvalitetno gostinsko in namestitveno ponudbo ter druge storitve. Kljucne besede: vodenje, narava, projekti, dijaki kot vodniki, lokalne storitve Local attractions as as part of the tourist offer Abstract In the secondary school nature conservation technician programme, tourism is encountered in the nature guiding course. Students are taught how to interpret natural and cultural heritage and how to guide groups through the natural and cultural environment. Tourism is an activity where the human relationship with guests and with the cultural and natural heritage is crucial. It is necessary to design a comprehensive package of services and products that they will be able to market themselves. In the municipality of Naklo, there is a lack of a link between the providers of comprehensive services, and the guests. Guests are mostly transient and we would like to retain them for longer. They could be offered tourist packages including guided tours with interpretation of natural and cultural heritage, purchase of local products, quality catering and accommodation and other services. Keywords: guding, nature, projects, students as guides, local services 1 Uvod Biotehniški center Naklo se nahaja v obcini Naklo. V programu naravovarstveni tehnik v cetrtem letniku izvajamo izbirni predmet vodenje v naravi, ki obsega 168 ur ter se deli na teorijo in prakso. Poucujeva ga dva ucitelja v tandemu: geograf in zgodovinar ter ucitelj športne vzgoje. Predmet je zasnovan povsem prakticno in terensko. Glavni cilj tega predmeta je usposobiti dijake za vodenje razlicnih ciljnih skupin v razlicnih naravnih okoljih. Pri strokovnih modulih v štiriletnem šolanju pridobijo znanje o interpretaciji narave, vzrocno-posledicnih zakonitostih biodiverzitete, poznajo razlicne ekosisteme v domaci pokrajini in njihovo soodvisnost v prostoru. Ta strokovna znanja so temeljna prednost in razlika pred obicajnimi turisticnimi vodniki. Naravna okolja, ki jih spoznavamo, so gozd, travnik, mokrišce, sredogorje, reka, pripravimo jih na obisk jame in spust po reki, usposobljeni so za vodenje skupine s kolesom po bližnji okolici. Poznavanje prvin gozdne pedagogike in razlicnih racunalniških aplikacij jim omogoca pripravo internih gradiv in dinamicno interpretacijo narave. Glavna naloga je priprava lastnih celovitih turisticnih vodenj v lokalnem okolju. Dijaki jih pripravijo v skupini. Taka naloga je timsko in skupinsko delo, ki zajema njihovo strokovno zanje in vešcine vodenja razlicnih skupin v naravnih okoljih. 2 Redne vaje oblikovane kot turisticna ponudba Oblikovali smo nekaj stalnih ponudb in storitev, ki so postale sestavni del ucnega nacrta. Te vaje izvajamo vsako leto in so stalne. BC Naklo z njimi promovira svojo dejavnost, dijaki pa pridobivajo prve izkušnje. Na podlagi teh vaj oblikujejo lastne ponudbe turisticnih storitev v svojem domacem okolju, kar je koncnicilj modula. 2.1 Vodenje po posestvu BC Naklo Naš center letno obišce 10 do 15 organiziranih skupin, ki si želijo ogledati zgolj zunanje posestvo ali pa so gostje v instituciji in je ogled posestva del njihovega širšega obiska – sestanka na BC Naklo. Vodenje po posestvu izvajajo dijaki pri predmetu vodenje v naravi. Izvedejo ga lahko v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Zaenkrat to nudimo kot brezplacno storitev (45 min do 1,5 ure), v prihodnosti pa bi lahko oblikovali celotno ponudbo, ki bi poleg ogleda posestva imela tudi degustacijo naših izdelkov, delavnico in kosilo. 2.2 Vodenje po Udin borštu Udin boršt je eno od dveh ucnih okolij, v katerem izvajamo vaje in pripravo na vodenja. Udin boršt je najvecji sklenjeni kompleks gozda v Ljubljanski kotlini in se nahaja med Golnikom, Trstenikom, Mlako pri Kranju in Strahinjem. Je šolski primer konglomeratnega krasa: tu so se v konglomeratni kamninski osnovi oblikovali pravi kraški pojavi (jame, dihalnik, vrtace, slepe doline, uvale). Ima pestro floro in favno - znacilna sta rdeci bor in borovnicevje. Tako je bilo zlasti v preteklosti zelo prisotno nabiranje borovnic, ki so jih med drugim izvažali celo v Anglijo. Rokovnjaci so najbolj zanimiva kulturna posebnost obmocja.Sredi gozda je rokovnjaški tabor, kjer v kožaricah lahko tudi prenocite. Turisticno društvo Pod krivo jelko organizira številne prireditve (Pohod z baklami, Skok cez potok). Pohodniške poti so dobro oznacene, vendar je teren tako razgiban, da se tudi domacin in dober poznavalec terena zelo hitro izgubi. Tako je priporocljivo, da bi gostje v Udin boršt vstopali organizirano z vodnikom. Pri predmetu vodenje v naravi dijake ucimo prav tega. Tako smo po Udin borštu vodili dijake tretjega letnika, dijaki višjih letnikov pa so jim predstavili lokalno okolje. Pripravijo traso, vabilo in dijake osebno povabijo. Razdeljeni v skupinah na razlicne nacine predstavijo naravno in kulturno dedišcino ter pridobivajo mehke vešcine dela z ljudmi. Redni pouk tako poteka v eni izmed naših ucilnic v naravi. Poleg dijakov so udeleženci takih vodenj razlicni zunanji gostje, zaposleni na BC Naklo, ravnatelji sosednjih šol, udeleženci naših znanstvenih konferenc in partnerskih šol. 2.3 Vodenje po Nakelski Savi Nakelska Sava je drugo naravno okolje ali druga ucilnica v naravi v bližini šole, v kateri lahko pridobivamo izkušnje pri vodenju v naravi. Sotocje Tržiške Bistrice in Save spada v obmocje Nature 2000. Tu lahko opazujemo mlinšcice in prodišca, sotocje, konglomerat in druge oblike recnega reliefa. Ob Savi in Tržiški Bistrici je znano lovišce rib, zlasti sulca (Hucho hucho), na obmocju Dobrav pa se nahaja redka vrsta metulja, ki se imenuje crtasti medvedek (Euplagia quadripunctaria), in številne druge ptice. Po sredini Dobrav je speljana kolesarska steza, ki povezuje Okroglo in Strahinj. 2.4 S kolesom po obcini Naklo Naslednja redna vaja, ki bi lahko postala turisticni paket, je izvedba kolesarjenja po obcini Naklo. V ucilnici pripravimo nacrt.S pomocjo racunalniške aplikacije bike map izdelamo zemljevid, precni prerez reliefa, vzpone in spuste ter višinsko razliko. Nacrtujemo postanke s predstavitvijo naravne in kulturne dedišcine. Pot pricnemo pri BC Naklo v Strahinju in se odpravimo proti ribniku Žeje. Nadaljujemo v Podbrezje do cerkve na Taboru v Podbrezjah, spustimo se do kampa Trnovc in nadaljujemo proti Zgornjim Dupljam. Ves cas spoznavamo recni relief, ježe in terase, kar v praksi pomeni številne spuste in vzpone vsicer ravnipokrajini. Pri cerkvi sv. Mihaela vstopimo vUdin boršt, kjer se prikljucimo glavni cesti cez ta strnjeni gozd. Nadaljujemo preko rokovnjaškega pocivališca, Krive jelke, do ribnika Race ali Želin. Preko vasi Strahinj se vrnemo k šolskemu posestvu. To je krajša varianta kolesarjenja. Za daljšo gremo preko Nakla na Okroglo in se preko Dobrav vrnemo k posestvu BC Naklo. Daljša varianta ima 30, krajša pa 20 kilometrov. S to vajo smo se pogosto prikljucili akciji evropski teden trajnostne mobilnosti. Prav gotovo bi to lahko oblikovali v prodajni turisticni paket. Slika 1: Slika 2: S kolesom po obcini Naklo – Dijaki pri vodenju po posestvu BC Naklo izlet, izveden v okviru tedna evropske mobilnosti Vir: Mojca Logar Vir: Mojca Logar Turisticne storitve, ki jih nudimo zunanjim uporabnikom Nekaj organiziranih vodenj v obliki izleta smo že pripravili in organizirali za doloceno ciljno skupino gostov. Priprava vodenja je bila vedno brezplacna, cetudi to ni bilo izvedeno v casu pouka predmeta vodenje v naravi. Želela sem preveriti, ali bi bili omenjeni turisticni paketi dovolj privlacni, da bi dejanske organizirane skupine ljudi prišle k nam in bi jih naši dijaki pod vodstvom mentorja lahko vodili po omenjenem naravnem okolju. 3.1 Udin boršt za bralce Gorenjskega glasa Naravovarstveni tehniki zakljucijo svoje šolanje s poklicno maturo in ena od štirih enot poklicne mature je projektna naloga. Tako smo za bralce Gorenjskega glasa pripravili celodnevni izlet po Udin borštu. Najprej smo jim predstavili šolsko posestvo BC Naklo in šolo. S cvetlicarji so udeleženci izdelali šopek v aranžerski delavnici. Nato smo imeli kosilo v šolski jedilnici. Po kosilu so jim dijaki pripravili krajši kulturni program. Sledila je pot v Udin boršt. Zašcitena Janezovceva kmetija v Strahinju je bila prva tocka; ogledali smo si cerkev sv. Nikolaja, slepo dolino in gozd v Udin borštu. Pri pocivališcu v gozdu smo gostom postregli kavo. Predstavili smo veliko vrtaco in se preizkusili v matematicnih vešcinah na terenu. Sledila je predstavitev Vogvarjeve hiše - stare kmecke hiše iz 18. stoletja, ki je v celoti ohranjena. Naslednja znamenitost je bila dupljanska grašcina. Razstavni prostor, manjši muzej v grašcini in odlicno urejen vrt so navdušili obiskovalce. Pot smo nadaljevali preko Nacovke (ledeniško recne terase) in jo sklenili na šolskem posestvu. Obiskovalci so zakljucili izlet z nakupom dobrot v šolski trgovini. Celodnevni izlet je vec kot odlicno uspel. Gostov je bilo 20, vodenje je bilo zanje brezplacno, placali sozgolj stroške kosila. Gosti so bili zelo zadovoljni. Dijaki so svojo projektno nalogo pripravili ne le teoreticno, temvec tudi prakticno. Gorenjski Glas je o tem porocal v svojem casopisu, kar je brezplacna reklama za naše delo. Zanimivo je bilo, da so bili gostje vecinoma domacini, ki niso poznali podrobnosti in posebnosti Udin boršta. Pri oblikovanju poslovnih idej je pomembno, da jih preizkusimo, kar smo s takim vodenjem storili. 3.2 Izlet po Škofji Loki za gibalno ovirane V programu naravovarstveni tehnik smo imeli dijaka, ki je bil gibalno oviran. Bil je na vozicku in je imel spremljevalca. Na vse terenske vaje ga je tako do mesta, dostopnega z vozickom, pripeljal spremljevalec. Za projektno nalogo smo se domenili, da bo skupina dijakov, v kateri bo tudi omenjeni gibalno ovirani dijak, pripravila vodenje po Škofji Loki. Pregledali so teren in izlet speljali tako, da so udeleženci ves cas lahko uporabljali klancine in asfaltirane površine v mestu. Da ne bi vodenja pripravili le za svoje sošolce, smo na izlet povabili uporabnike centra Korak iz Kranja. Vabilo so z veseljem sprejeli in podali smo se na pot. Parkirali smo na Novem svetu, kjer smo se zadaj ob Sori pripeljali do Kapucinskega mosta. Preko Blaževe ulice smo pristopili na Cankarjev trg, od tam pa na Zgornji trg v stari del mesta. Preko Karlovca smo se spustili do Hudiceve brvi v Puštal. Na tamkajšnjem kopališcu smo naredili postanek. Pot smo nameravali nadaljevati preko Spodnjega trga nazaj proti Novemu svetu. Ker so bili uporabniki že utrujeni, smo izlet zakljucili na kopališcu v Puštalu. Na tem vodenju so se dijaki naucili, kako se morajo sproti prilagajati skupini, fizicnim in psihicnim zmožnostim uporabnikov. O navedenem izletu je bil v Gorenjskem glasu objavljen clanek, kar je zopet odlicna promocija našega dela. 3.3 Potep po Naklem za slepe in slabovidne Obcina Naklo je v okviru projekta Spoznajmo biodiverziteto v naseljih pripravila novo ucno pot, ki so jo poimenovali Cudovita narava na našem pragu. Pri pripravi te poti sem tudi sama intenzivno sodelovala od samega zacetka. Pot se pricne na parkirišcu pred osnovno šolo Naklo in se vije pod Štucljem preko novo nastajajocega športnega parka. Celotna pot je dolga 1,5 km in ima deset informativnih tabel, ki opisujejo biodiverziteto Nakla, njegovo zgodovino in arheologijo, živalstvo, rastlinstvo, kulturno dedišcino, kmetijsko dejavnost in tujerodne invazivne vrste. Pot smo opremili s kratkimi opisi v brajici, izdelali pa smo tudi nekaj tipnih slik. Obcina Naklo ima na Okroglem center oddiha in sprostitve za slabovidne, zato se nam je zdelo smiselno, da novi tematski poti dodamo tudi to dimenzijo. Prav tako smo pripravili klancine za gibalno ovirane, ki jih lahko uporabljajo uporabniki invalidskih vozickov in starši z otroškimi vozicki, otroci na poganjavckih ... Slepi in slabovidni na novo lokacijo ne bodo prišli kar sami od sebe, potrebno jih je povabiti. Ker smo v preteklih letih sodelovali z zavodom Iris (projekt Your Alps), smo jih tokrat mi povabili na obisk. Dijaki so jih pri predmetu vodenje v naravi vodili po omenjeni poti. Nato smo se z avtomobili zapeljali do Biotehniškega centra Naklo, kjer smo udeležence popeljali po šolskem posestvu. Bili so izjemno zadovoljni in obljubili so, da se še kdaj vrnejo. Tudi ta obisk smo izvedli brezplacno, dijaki so se preizkusili v vodenju slepe in slabovidne mladine, mi pa smo preverili poslovno priložnost. O tem obisku je bil objavljen clanek v Glasu obcine Naklo, kar je zopet predstavljanje našega dela širši javnosti. Slika 3: Slika 4: Obisk ucencev Zavoda IRIS na novi ucni poti v Zamejski Slovenci na vecdnevnem ucnem taboru Naklem – ena od reliefnih slik v Udin borštu Vir: Mojca Logar Vir: Mojca Logar Vodeni izleti dijakov, ki jih dijaki pripravijo v svojem domacem kraju Pri omenjenih primerih vodenj dijakov smo sami povabili ciljno publiko (bralci Gorenjskega glasa, uporabniki centra Korak, ucenci Zavoda IRIS). Redne vaje oblikujemo tako, da dijake razdelimo v skupine po štiri do pet in vsaka skupina pripravi svoje vodenje nekje po Gorenjskem. Pet dijakov se preizkusi v vodenju po izbrani destinaciji, ostali dijaki in ucitelja mentorja smo gostje. Smo kriticni in radovedni, saj vsako skupino tudi ocenimo. Oblikovanje takega izleta je koncni izdelek predmeta vodenje v naravi. Ustrezna interpretacija predvsem naravne dedišcine in procesov v naravi predstavljata delcek strnjenega znanja njihove stroke. Tako so dijaki pripravili zanimiva vodenja, ki bi lahko bila prodajni produkt njihovega turisticnega društva ali druge tovrstne organizacije. Kadar imamo na šoli tuje goste, te vedno prikljucimo omenjenim skupinam. Pogosto so ti gostje dijaki partnerskih šol s Poljske, Norveške, Italije, Avstrije, Nemcije, Belgije, Španije. Tedaj vodenje v celoti izvedemo v angleškem jeziku, kar kaže na odlicno znanje angleškega jezika naših dijakov in dobro medpredmetno sodelovanje. Dijaki so pripravili vodenja po tematski pot ob Kokri, ob Bohinjskem jezeru, v dolini Voje, po Srednji vasi in Šencurju, pripravili so kolesarjenje po Radovni, peljali so nas v Tržic in Dolžanovo sotesko, predstavili gozdno ucno pot na Visokem v Poljanski dolini, povzpeli smo se do sv. Petra na Begunjami, od Vrbe do Begunj, po dolini Kamniške Bistrice, po Poti miru na Brezjah, po Bledu in Radovljici, Žireh in okolici, po ribiški poti ob reki Savi v Radovljici, po tematski poti v Gorjah, do Mlake v Udin borštu, povzpeli smo se na Kofce, Šmarno goro, Štefanjo goro, spoznali smo Hraško mlako v Smledniku, bajerj v Cešnjevku, obiskali Preddvor, mokrišca v okolici Mojstrane, Jereko v Bohinju in druge destinacije. Omenila bom dva izjemna primera vodenj. Dijakinja je z Društvom podeželske mladine Kladje pripravila povsem novo tematsko pot na Hlavce njive, ki so jo poimenovali Pot z razgledom. Pripravili so reklamno brošuro in usmerjevalne table. Dijaki in ucitelji modula vodenje v naravi smo bili prvi gostje. Drug izjemen primer vodenja je pripravila skupina dijakov po Koprivniku in Gorjušah. Med drugim smo si ogledali kopo za kuhanje oglja, ki jo je izdelal in v svoji diplomski nalogi opisal naš bivši dijak in študent. Bil je ravno pustni torek in pripravili so pravi sprejem maškar in pustnih dobrot. Tak izlet bi lahko ponudili vsem gostom v Bohinju in teh ni malo. Slika 5: Z gibalno oviranimi po Škofji Loki Slika 6: Naš dijak pred svojo oglarsko kopo na Koprivniku Vir: Mojca Logar Vir: Mojca Logar 5 Možnosti prodaje in trženja turisticnih paketov z dijaki in s študenti BC Naklo Omenjene izlete pripravljamo z dijaki v okviru predmeta vodenje v naravi. Nekateri dijaki so tako redno vajo nadgradili v projektno ali raziskovalno nalogo, kar je zelo smiselno. Za vse primere vodenih izletov sem ciljno publiko oz. goste povabila sama. To povsem presega pricakovanja ucnega nacrta in uciteljskega poklica. To sem storila preprosto iz uporabne vrednosti vaje in ucne situacije. Dijaki se bolj potrudijo, ce imajo cisto prave goste, ne vodijo le svojih sošolce. Ce bi to želeli nuditi tudi drugim, bi morali storitev promovirati v domaci obcini in širše na Gorenjskem. Na posvetu o možnostih razvoja turizma v obcini Naklo, ki smo ga na BC Naklo pripravili v oktobru 2022, je lastnik kampa Trnovc povedal, da si želijo zadržati goste v kampu dlje casa. Tam so nastanjeni vecinoma prehodni gostje. Janko Jeglic s turisticne kmetije Jeglic je povedal, da je kupil kolesa za goste z namenom, da bi z njimi spoznavali bližnjo okolico. Gostje jih ne uporabljajo, ker preprosto ne vedo, kam bi šli. Gostje Hotela Marinšek bi se z veseljem sprehodili za uro ali dve po okolici Nakla, ce bijih kdo organizirano vodil. Na izlet po Naklem bi se podali za nekaj ur, pol dneva ali ves dan, morda bi celo prespali v rokovnjaškem pocivališcu, ce bijim nekdo tak izlet organiziral. Vse to so lahko priložnosti za oblikovanje turisticnih paketov. Zdi se, da manjka morda povezovalni clen med gosti v gostilnah, kampu, prenocitvenih objektih in nami – ponudniki. Ali mi kot šola lahko zagotavljamo stalno in nemoteno ponudbo tovrstnih storitev? Ali si tega želimo? Ali imamo zainteresirane in usposobljene ljudi? Ali to sploh smemo zakonsko izvajati? Tu so izzivi in priložnosti, ki bi jih lahko uresnicevali na razlicne nacine. Poraja se vec možnosti, o katerih bi lahko razmišljali v prihodnosti. Ena možnost je v obliki honorarnega dela uciteljev in pocitniškega oz. študentskega dela dijakov in študentov. Druga možnost je opravljanje prakse naših študentov. Študentje morajo v vsakem letniku opraviti 400 ur prakticnega dela. Naslednja priložnost je lahko izobraževanje odraslih, kjer bi omenjene izlete lahko ponudili uporabnikom naših storitev za odrasle. Naslednja možnost je oblikovanje nove enote ali dela BC Naklo, ki bi izvajala tovrstne storitve. Lahko bi izvajali še druge strokovne ekskurzije po Sloveniji in tujini, povezane z našo stroko, in sicer tako za dijake in študente ter zunanje uporabnike in goste. Lahko bi se tesneje povezali s turisticnimi društvi v obcini Naklo. Skupaj bi lahko pripravili izlete oziroma vodenja, ki bi jih tržili v sodelovanju z vsemi vpletenimi. Lahko bi se povezali z neko že obstojeco ali novo turisticno agencijo ali zainteresiranim posameznikom, ki bi tržil omenjene pakete. Pri pripravi, izvedbi in vodenju bi lahko sodelovali tudi ucitelji, dijaki in študentje. 6 Zakljucek Na Biotehniškem centru Naklo pri predmetu vodenje v naravi dijake ucimo, kako voditi goste po naravnem okolju. Pri tem oblikujemo razlicne turisticne ponudbe, pakete, ki jih izvajamo kot ucni proces. Nekaj smo jih pripravili za zakljucene skupine gostov, ki sem jih povabila sama. Dejavnosti bi lahko nadgradili v stalne pakete, ki bi jih center lahko tržil na razlicne nacine. Potrebno je preveriti zakonske možnosti, potenciale ljudi, možnosti vkljucevanja dijakov in študentov, potrebno se je bolj povezati s turisticnimi društvi v obcini, ponudniki gostinskih in drugih turisticnih storitev. Vodene izlete v okolici Nakla bi lahko izvajali za goste v obcini Naklo in tudi za druge goste na Gorenjskem. Na vseh najbolj znanih turisticnih tockah je predvsem v poletni sezoni gostov zelo veliko; ponekod se celo soocajo z resnimi problemi omejevanja dnevnih gostov. Prav gotovo bi jih lahko usmerjali na druge, manj obljudene destinacije. Naklo z okolico je prav gotovo ena izned njih. Literatura in viri Biotehniški center Naklo. Podvig (online). 2021. (citirano 13.11.2022). Dostopno na naslovu http://www.bc-naklo.si/srednja-sola-in-gimnazija/gimnazija/dejavnosti/podvig/trajnostna-mobilnost/ Bike map. Rute planner (online). 2022. (citirano 13.11.2022). Dostopno na naslovu https://www.bikemap.net/en/routeplanner/ Gorenjski glas. Tudi v bližini veliko lepega (online). 2016. (citirano 13.11.2022). Dostopno na naslovu: https://www.gorenjskiglas.si/article/20160531/C/160539960/May Glas obcine Naklo. V Naklem odkrivanje narave tudi za vidno ovirane (online). 2022. (citirano 13.11.2022). Dostopno na naslovu: https://www.naklo.si/Files/eMagazine/95/689048/ /Glasnaklo%20oktober%202022.pdf, stran 11, 12 Loški glas. Izlet za gibalno ovirane (online). 2017 številka 6 stran 16. (citirano 13.11.2022). Dostopno na naslovu: https://www.gorenjskiglas.si/supplement/i54384r2y2q2v2a4z2032374 o5c4y2d494d4x2y28413k5e564c4745394r2d4y2o2g3q484r2c434w2745334l3a3c3n2r2/ Loski_glas_ 20170627_06.pdf Biotehniški center Naklo. Your Alps (videoposnetek) (online). (citirano 13.11.2022). Dostopno na naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=oIOubdvs5wg&t=5s Turisticno društvo Naklo. Cerkve in znamenja (online). 2020. (citirano 13.11.2022). Dostopno: https://tdnaklo.com/cerkve-in-znamenja/ Grmek, J. Oglarjenje na Pokljuki - oživljanje nesnovne kulturne dedišcine: diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja. Naklo: Biotehniški center Naklo, 2017. Rant, H. Grabljice za borovnice: gremo po borovnice! Kranj: Gorenjski muzej, 2011. Krumpestar, L. Rokovnjaci in kriva jelka nekoc in danes: 29. festival Turizmu pomaga lastna glava: zgodbe turizma. Naklo: OŠ Naklo, 2015. Brankovic, U. V deželi konglomeratnega krasa v Udin borštu. Tržic: Obcina Tržic, 2014. Celik, T., Verovnik, R., Gomboc, S., Lasan, T. Natura 2000 v Sloveniji, Metulji (online). 2013. (citirano 13.11.2022). Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC­ MZJAXBOJ Nose Marolt, M. Natura 2000 v Sloveniji: ljudje z naravo, narava za ljudi. Ljubljana: Zavod RS za varstvo narave, 2015. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Pot kulturne dedišcine Podbrezje -Ivanina pot JožefPerne Kulturno društvo Tabor Podbrezje, Slovenija, jozef.perne@gmail.com Izvlecek Pot kulturne dedišcine Podbrezje, poimenovana po najvecji slovenski slikarki Ivani Kobilca IVANINA POT, je pot ponosa Podbrežanov na svojo zgodovino, kulturno dedišcino, na znamenite Podbrežane in na svojo vas. Pot, ki jo prehodimo, nam odkrije delcek zgodovine Podbrezij in njenih ljudi. Vodi nas od Kulturnega doma mimo farne cerkve sv. Jakoba, Spominskega parka znamenitih Podbrežanov do Tabora. Tam najdemo celotno zbirko sakralne arhitekture. Naužijemo se razgleda s Tabora, ki nikogar ne razocara. Pokaže nam, da so Podbrezje res sadjarska vas. Znacilni so veliki jabolcni nasadi, opazimo tradicijo Franca Pirca. Kulturno društvo TABOR se trudi s svojo dejavnostjo ohraniti kulturno dedišcino vasi, odkriti in približati ljudem znamenite žene in može, ki so zaznamovali vas ali je ona zaznamovala njih. Pozabljene zgodbe, ledinska in hišna imena, tradicionalne obrti in nacini kmetovanja, vaška arhitektura, stare lipe … Vse to in še vec je naša zgodovina in dedišcina, so naše korenine. Ohranimo jih! Kljucne besede: kulturna dedišcina, Ivana Kobilca, Podbrezje, sakralna arhitektura, znameniti Podbrežani, Franc Pirc The Podbrezje path of cultural heritage – Ivana’s Path Abstract The Podbrezje Path of Cultural Heritage, named after the greatest Slovene painter Ivana Kobilca – IVANA’S PATH is a path of pride of the people from Podbrezje of their history, their cultural heritage, the famous people who lived here and of their village. The path will lead you from the Cultural Centre, the villa, passing by the parish Church of St. Jacob and the Podbrezje Memorial Park. Walking along the path you will discover the history of Podbrezje and its people. In the end, you will enjoy a panoramic view from Tabor, which leaves no one untouched. Large apple orchards are typical, we can see the tradition of Franc Pirc. The cultural association TABOR strives to preserve the cultural heritage of the village through its activities, to discover and bring to people the famous women and men who marked the village or she marked them. Forgotten stories, house names, traditional crafts and farming methods, village architecture, old linden trees,... All this and more is our history and heritage, our roots. Let's keep them! Key words: cultural heritage, path of cultural heritage, sacred architecture, the famous people from Podbrezje 1 Uvod Prav je, da se na zacetku posvetimo najstarejšim zapisom o vasi in župniji Podbrezje. Tako bomo lažje razumeli vas in njene prebivalce v novejšem casu. 1.1 Podbrezje v pražupniji sv. Kancijana in tovarišev v Kranju Kranjsko srednjeveško pražupnijo opredelimo kot pražupnijo druge polovice 10. stoletja za državno ozemlje kranjskih mejnih grofov z upravnim središcem v Kranju. Njen obseg zgodovinarji opredeljujejo kot kasnejšo srednjeveško kranjsko župnijo s pridanimi kasnejšimi župnijami Šmartin, Šencur, Naklo in Kovor (Janez Hoefler: O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem, založba Viharnik). Srednjeveška kranjska župnija, ki je nastala iz omenjene pražupnije, je bila do poznega srednjega veka v polnih pravicah oglejskega patriarha, ki jo je podeljeval svojim klerikom. Šele sredi 14. stoletja si jo je v bojih s patriarhom Nikolajem Luksemburškim prilastil vojvoda Albreht II., kot kranjski deželni knez, a se ji je moral kasneje v poravnavi celo odpovedati. Župnija je ostala pod pristojnostjo oglejskega patriarha do leta 1448, ko je papež Nikolaj V. njen patronat dosmrtno podelil avstrijskemu cesarju kot dedno pravico. Cesar Friderik III., ki je leta 1461 ustanovil ljubljansko škofijo, je kranjsko župnijo pustil v patriarhatu. Tako je ostalo do leta 1620, ko se je po vecletnih naporih šele škofu Tomažu Hrenu posrecilo, da je prišla v last ljubljanske škofije, v jurisdikciji patriarha. O tem je zelo podrobno pisala pisateljica Mimi Malenšek v svojem romanu Inkvizitor (Mimi Malenšek: Inkvizitor). 1.2 Srednjeveška kranjska župnija in vikariat Podbrezje Obseg srednjeveške kranjske župnije je bil dolocen z njenimi vikariati v Preddvoru, Križah in Podbrezjah. V arhivih je najbolje dokumentirana cerkev sv. Petra v Preddvoru, kjer gre prvotno za fevdalno lastniško cerkev. Pri tem je morda tudi pomembno dejstvo, da je v 12. stoletju benediktinski samostan v Vetrinju na Koroškem pridobil obsežne posesti na desnem bregu reke Kokre. Spomnimo, da je bil prvotni patron taborske cerkve v Podbrezjah prav sveti Benedikt. Podbreško cerkev sv. Jakoba v dokumentih zasledimo razmeroma pozno, in sicer leta 1471 v zvezi z dohodki beneficija (Janez Hoefler: O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem, AAU, Chiese, arcidiaconato Carniola Superiore). Leta 1497 pa je omenjen tudi že župnik v Podbrezjah (plebanus ad S. Jacobum in Pobresane). Ceprav se v listinah navaja župnija in cerkev kot župnijska, pa jo je v resnici vodil od kranjskega župnika odvisen vikar. V Podbreškem glasu lahko beremo, da je moral podbreški župnik še med obema svetovnima vojnama placevati nek minimalen davek kranjskemu župnišcu. To zaostalo dajatev torej ni odpravila niti ustanovitev samostojne župnije leta 1650 niti zemljiška odveza leta 1848. Kako velik je bil podbreški vikariat, lahko sklepamo iz velikosti kasnejše župnije v 17. stoletju. Vzhodna meja je bila reka Tržiška Bistrica, zahodna pa reka Sava, z izjemo vasi Otoce, ki leži na desnem bregu Save, spadala pa je v podbreško župnijo. Na severu je bil vikariat omejen s kovorsko župnijo, to je fevdalno patronatno župnijo in »radovljiško« srednjeveško župnijo s sedežem v Rodinah. 1.3 Župnija Podbrezje Osamosvojitev župnije Podbrezje datira v leto 1650, ko so se tudi zacele pisati podbreške župnijske knjige (Status Animarum), in sicer krstna knjiga, porocna knjiga in mrliška knjiga (Sl.1) Slika 1: Nadškofijski arhiv Ljubljana, Vodnik po fondih, str. 74. Status, to je odvisnost od kranjske župnije, se je v zacetku 19. stoletja med francosko zasedbo naših krajev za krajši cas spremenil. Prav tako se je v skoraj 400-letni dobi samostojne župnije spreminjal njen obseg. Župnike ter kaplane v Podbrezjah lahko sledimo od leta 1621. Zadnji vikar odvisen od kranjske župnije in prvi podbreški župnik je bil Jakob Perne. Služboval je od leta 1629 do 1652, ko je predal mesto Johannu Zigule-tu (Sl. 2). Slika 2: Nadškofijski arhiv Ljubljana, zvezek Angestillten Priester Kaplane v podbreški fari zasledimo od leta 1676, kar kaže na veliko faro s kar tremi podružnicami in sedmimi zaselki. Pri kaplanih velja omeniti Andreja Plecnika, brata arhitekta Jožefa Plecnika, za katerega je Jožefizdelal svoj prvi mašni kelih (Sl. 2). V župnijskih knjigah tudi prvic zasledimo ponemceno ime za Podbrezje »Birkendorf«. Poleg tega imena najdemo še »Podfrieyach«. Ko so zapise v latinšcini zamenjali zapisi v nemšcini, se je dogajalo, da so tudi slovenska krajevna in ledinska imena prevajali v nemški jezik, pri tem pa vcasih tudi zgrešili pravi izvor in pomen slovenskega imena. Podbrezje so ponemcili v »Vas brezje«, pri tem pa ime vasi niso dale breze, ki tu niso nikoli rasle, pac pa lega med bregovoma Save in Bistrice. Na to kažeta oba znamenita podbreška klanca . bregova: Gobovce in Osranka. Podoben izvor ima še nekaj slovenskih krajev (Pobrežje priMariboru,Pobrežje vBeli krajini). O takem »nemcenju« je pisal Matej Bor v knjigi Veneti (Matej Bor: Veneti naši davni predniki, str. 33). Primer nemcenja ledinskega imena »lasta«, kar slovensko pomeni kamnita skrilasta stena, vnemško ime »Schwalbenwand«, kar pa nima povezave z lastovkami. O Podbrezjah je pisal tudi polihistor Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Opisal je faro s tremi podružnicami: Tabor, Ljubno in Otoce. Tam tudi zasledimo zapis: »Podbreissie, Podbrezje, je velika vas med Kranjem in Radovljico ob majhnem hribcku pri ravnem polju. Ima zelo veliko dreves, ki dajejo obilo sadja«. Torejje Podbrezje že opredelil kot sadjarsko vas, kar je nadgradil Franc Pirc v letih 1830 do 1835. Dovolj za zgodovinski uvod v vas Podbrezje. V nadaljevanju referata se bomo posvetili podbreškim zgodbam in Poti kulturne dedišcine Podbrezje – IVANINI POTI, ki v zadnjem casu privablja številne obiskovalce, ljubitelje in strokovnjake. 2 Podbreške zgodbe Obiskovalcem dolocenega kraja je potrebno ponuditi doživetja, zavita v zanimive zgodbe. Nic novega! To so naši predniki vedeli že v 18. in 19. stoletju, ko je bil Tabor dalec naokrog znana božja pot. Cvetel je verski turizem, kmetije v Podtaboru so oddajale tujske sobe, tu so bile številne gostilne, kjer so lahko romarji jedli, pili in prenocevali. Zacelo se je z zgodbo »Legenda o taborski Urški«. Vse pa je bilo povezano s protiturškim taborom in cašcenjem Matere božje. 2.1 Podbreška romanja Marijino cašcenje se je na Taboru zacelo v kapelici poleg cerkve, ko je bila leta 1694 preurejena iz obrambnega stolpa. Kapelica je kmalu postala premajhna in tako so Marijin kip prenesli v cerkev, ko so jo leta 1762 povecali in barokizirali. Kranjska delavnica Valentina Vrbnika je izdelala tri oltarje, glavni je posvecen Mariji sedem žalosti. Dotedanji zavetnik cerkve sv. Benedikt se je moral umakniti v zgornji del oltarja. Taborska Marija je bila priprošnjica za trpece in bolne. Vrstile so se cudežne ozdravitve. O slovesu božje poti nam govorijo tudi številna znamenja Žalostne Matere božje, ob katerih so se romarji ustavljali in molili. Znamenja so postavljena ob vseh glavnih poteh na Tabor. 2.2 Legenda o taborski Urški Slika 3: Tabor leta 1470 (Zdravko Purgar); upodobitev Tabora v cerkvi (freska I. Mole) Legenda, ki je zacela »poganjati« romanja, se navezuje na cas turških vpadov na slovensko ozemlje. Turki so plenili, pobijali in odganjali ljudi v sužnost. Da bi se kmetje zašcitili, so zaceli postavljati protiturške tabore. Eden takšnih je nastal na konglomeratni skali okoli male cerkvice v Podbrezjah. Taborski kompleks je bil zgrajen okoli leta 1470. Na severni in zahodni strani je bil obdan s suhim jarkom, vhod pa je bil speljan cez dvižni most na severni strani. Na mestu današnje kapelice je stal obrambni stolp, ki je dodatno varoval vhod. Obzidje je bilo dvovišinsko, z obrambnim hodnikom in streho. V notranjosti obzidja so bile kašce za spravilo dragocenosti in živeža. Legenda pripoveduje, da je pod Taborom živela revna vdova s svojo hcerko Urško. Razsajala pa je takrat huda bolezen vdeželi in med prvimi je položila vposteljo tudi hcerko. Urška je gorece molila in obljubila svoje dolge lepe lase Materi božji, ako ozdravi. Res je ozdravela, pa tudi hitro pozabila na svojo obljubo. Turki so takrat nenadoma zopet udarili na Kranjsko in se tudi hitro bližali Taboru. Kmetje so se zatekli za obzidje, zadnja pa je hitela Urška z veliko culo. Turki so ji bili že tik za petami, ko je tako otovorjena prihitela na dvižni most, ki se je že zapiral. Prvi Turek jo je na mostu zgrabil za dolgo kito. V tistem trenutku so jo brambovci potegnili za obzidje, eden pa je z mecem presekal lase. Tako je usoda Urško na strašen nacin pripravila do izpolnitve zaobljube. Izidor Mole je legendo upodobil na freski tik glavnega oltarja, v opomin vsem, ki prelahko pozabijo izpolniti dano obljubo. 2.3 Podbreška fara se je skrcila V vasi Ljubno se je leta 1692 zgodilo nekaj posebnega. Ko so obnavljali cerkev, je zidarski vajenec s kladivom udaril lesen Marijin kip in iz rane je zacela teci kri. V cerkvi so se zacele dogajati še druge nenavadne stvari in romarji so se zaceli zgrinjati vLjubno. Potreben je bil stalni duhovnik, ustanovljen je bil beneficij in leta 1750 samostojna župnija. Tako se je podbreška župnija zelo zmanjšala, kar za dve podružnicni cerkvi. Zaslovela je nova romarska pot »Pri Mariji Udarjeni«. V Podbrezjah pa so ostala postna romanja, ko na Tabor še danes prihajajo verniki iz velikega dela Gorenjske. Župnija Podbrezje danes obsega vasi Bistrica, Gobovce in Podbrezje z zaselki Podtabor, Britof, Srednja vas in Dolenja vas. 3 Pot kulturne dedišcine Podbrezje – Ivanina pot 3.1 Nastanek in potek poti Kulturno društvo Tabor je že v letu 2016 zacrtalo kulturno pot, ki naj bi povezovala kljucne dedišcinske objekte in predstavila znamenite ljudi. Vasi in zaselki, ki sestavljajo Podbrezje, so tudi zaradi svoje lege, pestrosti naravnih danosti in prijaznih ljudi privlacevala »znamenite Podbrežane«, da so si tu našli svoj ustvarjalni dom. Hkrati najdemo na Taboru celovit izbor sakralne arhitekturne dedišcine Ko se po tej poti sprehodimo, odkrijemo delcek zgodovine Podbrezij in njenih ljudi, hkrati pa nas pot nagovarja k nadaljnjemu raziskovanju ob vseh osmih informacijskih tablah, ki so namešcene vzdolžpoti. Mnogi obiskovalci, ki so si vzadnjih letih prišli ogledat Podbrezje, so mnenja, da je enkratna vas in da smo lahko upraviceno ponosni nanjo. Ogled navadno zacnemo ob Kulturnem domu, na katerem je uvodna informacijska tabla s kratkim opisom dvajsetih tock, ki si jih je vredno ogledati in o njih poslušati, ce gremo po poti z lokalnim vodnikom. Ta nas vodi do vseh informacijskih tabel z bogatimi opisi in slikovnim gradivom. Za tuje obiskovalce so dodani prevodi v angleški, nemški in poljskijezik. Dosegljivi so s skeniranjem QR kode na tablah. Slika 4:Tabla na Kulturnem domu prikazuje Pot kulturne dedišcine Obicajno si najprej ogledamo Spominsko sobo Mimi Malenšek, farno cerkev sv. Jakoba, Spominski park znamenitih Podbrežanov, gremo mimo vseh informacijskih tabel posvecenih Ivani Kobilca ter Francu Pircu in se mimo nekaterih kapelic povzpnemo do Tabora. Tam najdemo celotno zbirko sakralne arhitekture. Naužijemo se razgleda s Tabora, ki nikogar ne razocara. Pokaže nam, da so Podbrezje res sadjarska vas zznacilnimijabolcnimi nasadi, ki so tradicija Franca Pirca. Pot zakljucimo z ogledom spominske razstave o protiturških taborih na Slovenskem v Pircevem domu na Taboru. Odprta je bila leta 2006, avtorica je Marjana Žibert, Gorenjski muzej, pod mentorstvom dr. Petra Fistra, Fakulteta za arhitekturo, UL. Slika 6: Informativne table na Poti kulturne dedišcine 3.2 Znamenite Podbrežane predstavljajo zgodbe Naj na tem mestu le na kratko omenimo deset znamenitih Podbrežanov, ki jih spoznamo na Poti kulturne dedišcine. Obiskovalcem se predstavijo vsak s svojo znacilnostjo, zgodbo, anekdoto ali dovtipom. Odvec je pripomniti, da je za tem veliko let študija, raziskovanja po arhivih in pogovorov s starejšimi krajani. Vse je pri enem ogledu težko predstaviti, zato ima vsaka pot, vsak obisk svojo vsebino. Pac glede na interese in razpoložljivost casa za obisk. PETER ŽIWOBSKI, kipar in rezbar. Poljak po rodu je iskal delo najprej v Ljubljani. Magistrat ga je na pobudo kiparskega ceha pregnal in mu celo zagrozil z jeco. Priložnost je dobil v podbreški farni cerkvi, njegovi gotski oltarji veljajo za referenco poznega baroka na Gorenjskem. ANDREJ PRAPROTNIK, prvak slovenskih šolnikov, pesnik, pisatelj, urednik. Bilje prvi podbreški ucitelj, zaveden Slovenec, narodni buditelj, pogovarjal se je s cesarjem, ki mu je kljub uvajanju slovenšcine v šole podelil visoko dvorno odlikovanje. FRANC CERNILEC,hkratije opravljal kar pet poklicev. Bil je ucitelj, poštar, organist, cerkovnik in homeopat. Star ocanec mu je dejal, ko je zbolel: »Ce si s svojimi zdravili ozdravil telicka, pa daj še mene!« PETER ROJC, Piskacev iz Podtabora, izdelovalec cerkvenih orgel. Izdelal jih je okrog45, nic koliko pa uglasil. Prislužil sije kmetijo in jo tudiizgubil. IVANA KOBILCA, prva slovenska akademsko izobražena slikarka. Po njej je poimenovana Pot kulturne dedišcine. V Podbrezjah je izdelala svojo najslavnejšo sliko Poletje na Matjaževem, Blekovem, Kocarjevem, Vrtarjevem … vrtu. V Podbrezjah živahne razprave in prepiri, kdo je pravi lastnik s plotom ograjenega vrta na slavni sliki, ne pojenjajo. JOŽA TOMŠE pl. SAVSKIDOL, podmaršal avsto-ogrske vojske. Cesar Franc Jožef ga je povišal v topniškega polkovnika in mu podelil plemiški naslov. KAREL MAUSER, zamejski pisatelj in pesnik. Z nostalgijo je opisoval Podbrezje in domacine. Po drugi svetovni vojnije z družino odšel v ZDA. V Podbrezje se ni vrnil. BRANKO JEGLIC, pesnik. Prijateljeval je s Kosovelom, ki je v nekrologu zapisal: »Komaj je zaslutil svojo pot, komaj je zasanjal o skrivnostnih vrtovih, pa je že moral oditi. Smrt žanje neizprosno«. MIMI MALENŠEK, pisateljica, prevajalka, najplodovitejša slovenska pisateljica. Ni se podrejala klišejem, tudi ko je pisala o drugi svetovni vojni. »Zopet niso vedeli, ali naj te zaprejo ali odlikujejo z medaljo,« jije dejal Niko Grafenauer. VKulturnem domu ima svojo spominsko sobo. Posvetimo pa se malo bolj duhovniku in gospodarstveniku, ki je vas morda najbolj zaznamoval. Podbreška sadjarska tradicija je njegova dedišcina. 3.3 FRANC PIRC – duhovnik sadjar, misijonar Franc Pirc je študiral teologijo in 1813 postal duhovnik. V vas Podbrezje je prišel leta 1830 in jo v vsega petih letih naredil za sadjarsko vas. Na njivi pod farovžem je zasadil drevesnico in sadovnjak. Od tu so še desetletja po njegovem odhodu s cepici zalagali drevesnice na Kranjskem, Koroškem in Goriškem. Po Pircevi zaslugi je Gorenjska ob koncu 19. stoletja postala vodilna sadjarska pokrajina na Slovenskem in tu so še posebej prednjacile Podbrezje. Velika lakota v letih 1817 in 1818 je Pirca pripeljala do spoznanja, kaj pomeni sadje v ljudski prehrani. Kot preudaren gospodar se je odlocil, da se bo posvetil do takrat še neznani panogi narodnega gospodarstva . sadjarstvu. Napisal je prvo slovensko knjigo o sadjarstvu Kranjski Vertnar, ki je izšla leta 1830 in nato v Podbrezjah še drugo knjigo o »pritlikavih« sortah sadja. Slovenski sadjarji so s Pircevima knjigama dobili osnovni prirocnik, iz katerih so še dolgo zajemali znanje o sadjarstvu. Podbreške kmetije so že imele svoje sadne vrtove, kot lahko razberemo iz Franciscejskega katastra, Pirc pa jih je s cepljenjem požlahtnil in razširil. Poudarjal je uporabo sadja v prehrani, dajal nasvete o hrambi in sušenju, ostro pa je nastopil proti žganjekuhi. Podbrežani so ob pomoci Obcine Naklo leta 2007 Pircu ob župnišcu postavili spomenik, delo akademskega kiparja Staneta Kolmana. Slika 5: Župnišce v Podbrezjah s spomenikom F. Pircu; spomin na oceta Pirca v mestu Pierztown Pirc se je leta 1835 iz Podbrezij kot misijonar odpravil v Ameriko in tam opravil pomembno pionirsko delo pri naseljevanju in kultiviranju nove domovine. V Ameriko je sledil povabilu Friderika Barage. Najprej je deloval v misijonskih postajah ob Gornjem in Michigenskem jezeru, potem pa do odhoda v domovino leta 1873 v Minnesoti. Ustanovil je vec novih naselij, kjer je tudi zgradil cerkve. Opremo zanje so mu pošiljali iz domovine. V novo domovino je vabil svoje rojake, privabil je tudi nekaj podbreških družin. V zgodovinskem arhivu države Minnesota beremo, da oce Pirc ni nikoli izgubljal casa. Deloval je med priseljenci in Indijanci, nazadnje v plemenu Ocipve. Ti so mu zaradi njegove dobrote nadeli ime MINODE – DOBRADUŠA. Med Indijanci pa ni širil le kršcanske vere, ampak jih je tudiucil omike in kmetovanja. Franc Pirc velja danes za enega od pionirjev države Minnesota, njegovo ime nosijo razne ustanove in mesto Pierz Town. 4 Zakljucek Našo vas in njeno zgodovino so ustvarjali naši predniki. Danes brezimni kmetje, ki so v 15. stoletju sezidali utrdbo – protiturški tabor na konglomeratni skali, Plebanus ad S. Jacobum, podbreški vikar, ki se je leta 1497 udeležil cerkvenega zbora v Ogleju, Jakob Perne, zadnji vikar kranjske fare in prvi podbreški župnik in naprej mnogi drugi, katerih imena in dela so se v casu stoletij izgubila. V zadnjih dvajsetih letih clani Kulturnega društva Tabor odkrivamo in dopolnjujemo kulturno dedišcino vasi. Številni obiskovalci, ki se sprehodijo po Ivanini poti se sprašujejo z Dušico Kunaver, ki je v posvetilu knjigi Podbreška znamenja vere in kulture zapisala: »Je še kje na svetu kraj, ki bi na tako majhnem prostoru kot so Podbrezje, imel toliko umetnin … ?« Umetnine pa ustvarjamo ljudje. Vsi ki nam domovina in domaci kraj veliko pomenita. Domovina ni samo zemlja, kjer smo se rodili, domovina so ljudje, so obicaji, je kultura, je zgodovina, so naše korenine. Vse to zacutimo na POTI KULTURNE DEDIŠCINE PODBREZJE – IVANINI POTI. Literatura in viri Andrej Praprotnik, Marjan Drnovšek, zbirka Znameniti Podbrežani, KDTabor Podbrezje, 2005 Barok na Slovanskem, Sakralni prostori, Metoda Kemperl, Luka Vidmar, Cankarjeva založba Facebook https://www.facebook.com/Kulturno-društvo-TABOR-Podbrezje-115368238628371 Farna cerkev v Podbrezjah, Sv. Jakob st. apostol, Jožef Perne, zgibanka, KD Tabor Podbrezje, 2017 Franc Pirc, Marjan Drnovšek, zbirka Znameniti Podbrežani, KDTabor Podbrezje, 2003 Internetna stran Podbrezje.si, Daca Perne http://www.podbrezje.si/ Ivanina pot, Pot kulturne dedišcine Podbrezje, Jožef Perne, brošura, KDTabor Podbrezje, 2016 Janez Hoefler, O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem, založba Viharnik Janez Vajkard Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske, prevod Doris, Božidar Debenjak, MK 2014 Joža Tomše pl. Savskidol, Stane Mihelic, zbirka Znameniti Podbrežani, KDTabor Podbrezje, 2008 Karel Mauser biografija, France Pibernik, Vecernice, Mohorjeva Celovec, 2019 Karel Mauser, France Pibernik, zbirka Graditelji slovenskega doma, 1993 Kipar Peter Žiwobski, Blaž Resman, Jožef Perne, zbirka Znameniti Podbrežani, KD Tabor Podbrezje, 2014 Kiparstvo poznega baroka na Gorenjskem, Blaž Resman, založba ZRC, ZRC SAZU Križev pot, Tabor Podbrezje, Dragica Perne, zgibanka, KDTabor Podbrezje, 2009 Matej Bor, Veneti naši davni predniki, Mati mnogih cerkva, Župnije ljubljanske škofija v sliki in besedi, uredil Franci Petric, založba Družina Mimi Malenšek, Inkvizitor, založba Lipa, 1964 Moj domaci kraj Podbrezje skozi zgodovino, Lucija Perne, diplomska naloga, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani Nadškofijski arhiv Ljubljana, Krekov trg, Nadškofija Ljubljana O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem, Janez Hoefler, Založba Viharnik Oltarniprti, Tabor Podbrezje, Daca Perne, Jožef Perne, zgibanka, KDTabor Podbrezje, 2014 Podbreška znamenja vere in kulture, Dragica Perne, zbirka Znameniti Podbrežani, KD Tabor, 2020 Podbreški glas od 1929 do 1940 Podbreški glas od 1948 dalje Protiturški tabor v Podbrezjah, Lucija Perne, raziskovalna naloga Gimnazija Kranj Protiturški tabori na Slovenskem, Tabor Podbrezje, 2006, Marjana Žiberna, Jožef Perne, brošura, KD Tabor Podbrezje Rojceva orglarska delavnica – Peter Rojc, Edo Škulj, Nataša Kne, zbirka Znameniti Podbrežani, KD Tabor Podbrezje, 2015 Roža v viharju . Branko Jeglic, Srecko Kosovel, Nataša Kne, zbirka Znameniti Podbrežani, KD Tabor Podbrezje, 2015 Svetovni splet (World Wide Web) Tabor Podbrezje -500 let, Jožef Perne, zgibanka, KUD Tabor Podbrezje, 2002 TriMarije, Božja pot, Jožef Perne, zgibanka, KD Tabor Podbrezje, 2007 V vrocem soncu vonj pelina – Mimi Malenšek, Alenka Puhar, Jožef Perne, zbirka Znameniti Podbrežani, KD Tabor Podbrezje, 2018 Videla sem svet in življenje – Ivana Kobilca, Lidija Tavcar, Nataša Kne, zbirka Znameniti Podbrežani, KD Tabor Podbrezje, 2016 Žalostna Matibožja, Tabor Podbrezje, Jožef Perne, zgibanka, KDTabor Podbrezje, 2017 Življenje in delo Franca Pirca, Bogo Brvar, Karel A. Ceglar, sdb, Kulturno in športno društvo Pece, 2019 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Kulturna dedišcina kot obogatitev turizma v deželi pod Stolom doc. dr. Drago Papler Biotehniški center Naklo, Slovenija, drago.papler@bc-naklo.si Matjaž Koman Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Slovenija, matjaz.koman@visitzirovnica.si Izvlecek Dežela pod Stolom je identiteta slovenskega naroda, s katere izhaja veliko osebnosti pomembnih za razvoj narodne zavesti, jezika in kulture. Turisticno in kulturno prepoznavna je v Sloveniji najstarejša tematska Pot kulturne dedišcine Žirovnica, ki vodi med kulturnozgodovinskimi spomeniki v vaseh pod Stolom. Povezuje pet spomenikov lokalnega pomena: Copovo rojstno hišo, Janšev cebelnjak, Alejo velikih mož, Plecnikov spomenik, Jalnovo rojstno hišo in tri spomenike državnega pomena: Prešernovo rojstno hišo, Finžgarjevo rojstno hišo in vaško lipo v Vrbi. Ob spodbudah Obcine Žirovnica in pozitivnih trendih razvoja turizma se je v zadnjem obdobju povecale prenocitvene zmogljivosti. V poletnih mesecih je bilo opravljeno 57 % vseh prenocitev. Ostali del gostov predstavljajo dnevni, pretežno domaci obiskovalci in šolske skupine. Turisti so leta 2019 povprecno bivali 2,21 dni, leta 2021 pa 2,43 dni. Z anketo je bilo raziskano zadovoljstvo s turizmom v Žirovnici. Turisti izbirajo turisticno destinacijo v deželi pod Stolom zaradi ohranitve kulture, zadovoljstva izvajalske turisticne organizacije, zadovoljstva zrazvojem turizma, koristilokalne skupnosti, možnosti za preživljanje prostega casa, zelenega okolja in obvešcenosti. Z regresijsko analizo je bilo potrjeno, da je turisticna ponudba povezana s privlacnostjo turisticne destinacije,kulturno dedišcino, z naravo in s cenovno ustrezno turisticno destinacijo, ki nudi prenocitvene kapacitete. S korelacijsko analizo je bilo potrjeno, da je za turisticno povpraševanje pomemben prijazen odnos turisticnih delavcev in domacinov v turisticni destinaciji, urejena infrastruktura ter organizacija kulturnih in turisticnih dogodkov, ki dajejo privlacnost destinaciji. Kljucne besede: turizem, podeželje, turisticno povpraševanje, turisticna ponudba, mnenjska raziskava, statisticna analiza, korelacijska analiza, regresijska analiza Cultural Heritage as an Enrichment for Tourism in the Land Beneath the Mountain Stol Abstract Mountain Stol is the identity of the Slovenian nation, from which many personalities important for the development of national consciousness, language and culture derive. The oldest thematic cultural heritage trail in Slovenia, the Žirovnica Cultural Heritage Trail, which leads between cultural and historical monuments in the villages below the Stol, is a tourist and cultural landmark. It connects five monuments of local importance: the Cop's Birth House, Janša's Beehive, the Avenue of Great Men, Plecnik's Monument, Jalnova's Birth House and three monuments of national importance: Prešeren's Birth House, Finžgar's Birth House and the village lime tree in Vrba. With the encouragement of the Municipality of Žirovnica and positive trends in tourism development, accommodation capacity has increased in recent years. During the summer months, 57% of all overnight stays were made. The rest of the guests are day visitors, mainly local visitors and school groups. Tourists stayed on average 2.21 days in 2019 and 2.43 days in 2021. The survey explored satisfaction with tourism in Žirovnica. Tourists choose a tourist destination in the Land under the Table Mountains because of the preservation of culture, satisfaction of the tourism operator, satisfaction with the development of tourism, benefits of the local community, leisure opportunities, green environment and information. The regression analysis confirmed that the tourism offer is related to the attractiveness of the tourist destination, cultural heritage, nature and to an affordable tourist destination offering accommodation. The correlation analysis confirmed that the friendly attitude of the tourist workers and locals in the tourist destination, the infrastructure and the organisation of cultural and tourist events that give the destination its attractiveness are important for tourism demand. Key words: tourism, rural areas, tourism demand, tourism offer, opinion poll, statistical analysis, correlation analysis, regression analysis Uvod Turizem je družbeni pojav, ki je posledica ekonomskega in splošnega družbenega razvoja sodobne družbe. Pod pojmom turizem obicajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha in vse pripadajoce dejavnosti (Nemec Rudež in Bojnec, 2007). Turizem opredeljuje veliko število dejavnikov, ki se med seboj prepletajo, predpogoj za nastanek turizma pa je turisticno povpraševanje in turisticna ponudba v konkretnem geografskem prostoru. Turisticni trg predstavlja stik med turisticnim povpraševanjem in turisticno ponudbo. Statisticni urad Republike Slovenije (SURS) definira turizem kot dejavnost oseb, ki potujejo v kraje zunaj svojega obicajnega okolja zaradi preživljanja prostega casa, sprostitve, poslov in drugih razlogov ter tam ostanejo manj kot eno leto brez prekinitve (Mihalic 2008, 9). Poznamo sezonski turizem in turizem izven sezone. Glede na motiv locimo poslovni, verski, študijski, zdraviliški turizem in še mnoge druge vrste. Na podlagi organizacije poznamo organizirani in individualni turizem. Po kriteriju ekološke škodljivosti locimo množicni turizem, ki je ekološko škodljiv in okolju prizanesljiv turizem, ki ga imenujemo tudi nemasovni ali individualni turizem. Obstaja sevedaše mnogo drugih vrst turizma, na primer alternativni turizem, trajnostni turizem in eko­turizem (Mihalic 2008, 10-20). 1.1 Strategija turizma Slovenije in obcine Žirovnica Turizem predstavlja eno izmed glavnih in za prihodnost najbolj perspektivnih gospodarskih panog v svetu in v Sloveniji, pa ceprav je leto 2020 pokazalo njegovo obcutljivost. Zato je še toliko bolj pomembno, da se turizem razvija s pravimi motivi in na pravi, uravnotežen in trajnosten nacin. Le takšen turizem bo odporen tudi v nestabilnih casih in v primeru prihodnjih kriznih situacij. V Žirovnici se zavedajo, da je turizem gospodarska panoga, ki ima najvecji posredni vpliv na lokalno okolje ter da je pomemben pospeševalec ohranjanja okolja, varovanja narave, izboljšanja urejenosti okolja in kakovosti življenja za lokalne prebivalce. Turizem razumejo kot dejavnost, ki je mocno vpeta v lokalno okolje; ne kot loceno gospodarsko panogo, rezervirano za turisticne deležnike in obiskovalce, temvec kot dejavnost, ki je tesno povezana z razvojem lokalne skupnosti, razvojnimi nacrtiobcine, ureditvijo prostora, kakovostjo življenja, kmetijstvom, obrtjo in podjetništvom. Na ta nacin imajo od turizma ucinke vsi: • Ljudje, ki tu živijo (= bolj urejeno in kakovostno okolje, infrastruktura, ki prinaša vrednost tudi prebivalcem, urejena kulturna krajina, ki spoštuje identiteto prostora, imidž kraja, vrednost nepremicnin); • Ljudje, ki živijo od turizma (= nova delovna mesta, osnova za delo, turizem kot dopolnilna ali redna dejavnost, turizem kot platforma za prodajo kmetijskih in obrtniških izdelkov, turizem kot priložnost, da ostanemo doma in delamo v domacem okolju, brez vožnje na delo v druge obcine); • Obiskovalci, ki to obmocje obišcejo (= doživetje, ki ga radi delijo je lepa izkušnja, doživljanje pristnega podeželskega okolja, nakup lokalnih izdelkov in pridelkov …). Njihovo temeljno poslanstvo je, da ohranjajo izjemno dedišcino in naravne danosti. Ker turizem razvijajo na odgovoren in trajnosten nacin, bo ta prostor prijeten za življenje, delo in obisk v prihodnosti. 1.2 Vizija Vizija turizma v Žirovnici je mocno vpeta v razvojni koncept in Razvojni program obcine Žirovnica do leta 2030. Trajnostne vrednote temeljijo na naravi in kulturni dedišcini, ki jo razvijamo na premišljen, uravnotežen nacin, po principih trajnosti (kar dokazujemo tudi z okoljskimi certifikati za ponudnike, ekološko lokalno pridelano hrano in uresnicevanjem kriterijev trajnostnega razvoja destinacije – vstop v Zeleno shemo slovenskega turizma in pridobitev znaka Slovenia Green Destination). Kot buticno destinacijo razumejo pristen in manjši obseg s konceptom manjših nastanitvenih ponudnikov, kakovostne lokalne gastronomije in buticnih avtenticnih doživetij. Delo poteka na kakovostni storitviin nudenju obcutka osebneizkušnje v pristnem podeželskem okolju. Pod pojmom navdih in oddih razumejo kot srcno, ustvarjalno in aktivno destinacijo. Turisti v Žirovnico ne prihajajo zgolj po nova znanja in spoznanja (navdih), kar nudi zibelka kulture in cebelarstva, temvec tudi po/na oddih za nekaj dni, v prijetno podeželsko okolje, ki omogoca raziskovanje Julijskih Alp in doživetje narave ob vznožju Stola, za raziskovanje in sprostitev v naravnem okolju na boljsprošcen ali pa aktiven nacin s pohodništvom in kolesarjenjem. 1.3 Cilji raziskave in razvoj hipotez Cilji raziskave so bili ugotoviti dejavnike turisticnega povpraševanja in turisticne ponudbe v obcini Žirovnica ter analizirati znacilnostiin priložnosti za vecje ekonomske ucinke. Z anketno raziskavo smo ugotovili mnenja glede stanja, poznavanja razvoja ter priložnosti za nove rešitve. Testirali smo hipotezo H1, hipotezo H2 in hipotezo H3: H1: Turisti izbirajo gorsko turisticno destinacijo zaradi privlacnosti naravnih lepot, urejenosti krajev, možnosti kulturne ponudbe, kulinarike, rekreacije, prijaznosti turisticnih delavcev in domacinov ter cenovne dostopnosti. H2: Turisticna ponudba je povezana z razvojem, organizacijo, ohranitvijo narave, ohranitvijo kulture, koristmi za lokalno skupnost in zelenim okoljem. H3: Za turisticno povpraševanje je pomemben prijazen odnos turisticnih delavcev in domacinov v turisticni destinaciji, z urejeno infrastrukturo, organiziranostjo dogodkov s podrocja kulture in turizma in privlacnostjo destinacije. 2 Pregled literature Turisti, ki si jih želimo, so vecinoma zahtevni in ozavešceni ter išcejo trajnostno naravnano turisticno ponudbo destinacije. Z nastankom lokalne samouprave so obcine, kar 212 jih imamo, dobile pomembno in mocno vlogo pri nacrtovanju in razvoju turizma. Imajo neposreden vpliv na oblikovanje turisticne ponudbe v mikro destinaciji. Ugotavljamo, da vsi potenciali, ki jih turizem v lokalnih skupnostih ponuja, niso izkorišceni, zato razvoja turizma v Sloveniji ni mogoce primerjati s tempom razvoja turizma sosednjih držav kot je npr. Avstrija. Turizem ostaja velika priložnost, ki ima cvrste temelje lahko zgolj v lokalni skupnosti (Zupan, Papler, 2016). Turizem v Sloveniji zajema pomemben del gospodarstva, ustvarja precejšen delež bruto domacega proizvoda in zagotavlja številna delovna mesta. Turizem kot gospodarska dejavnost je pod vplivom razlicnih sprememb, med njimi tudi krize. Analizirali smo turisticno ponudbo stanja v alpski turisticni destinaciji s turisticnimi središci Bled, Bohinj in Kranjska Gora v Gorenjski regiji. Opazno je nihanje števila nocitev turistov. Povprecni cas bivanja domacih in tujih gostov se je od leta 2008 s 3,15 dneva, v letu 2015 zmanjšal na 2,72 dneva. Med obiskovalci je 35 % domacih gostov, ki med obiski porabijo manj denarja kot pred krizo in povprašujejo po cenovno ugodnejših produktih. Leta 2017 je bilo v Bohinju 7.085 nastanitvenih kapacitet, na Bledu 6.923 nastanitvenih kapacitet in v Kranjski Gori 6.852 nastanitvenih kapacitet (Papler, 2020). V turisticni destinaciji Gorenjska je najvec turisticnih kapacitet v obcinah Bled, Bohinj in Kranjska Gora (Papler in Bojnec 2010, 354), zato smo primerjali tudi podatke obcine Žirovnica z gorskimi obcinami v Sloveniji. Metodologija za prenocitvene zmogljivosti se je leta 2018 spremenila in Statisticni urad Republike Slovenija (SURS) ne zbira vec podatke po vrstah kapacitet, ampak le skupne zmogljivosti. Prenocitvene zmogljivosti v obcini Žirovnica so se gibale od 385 postelj leta 2021 do 409 postelj leta 2019. Povprecne prenocitvene zmogljivosti so se v obdobju 2019–2021 v primerjavi z obdobjem 2012–2017 povecale za 90 %. Vnajuspešnejšem turisticnem letu 2018 je bilo v Obcini Žirovnica 7.402 prihodkov turistov, ki so opravili 16.091 prenocitev, vkraju pa so bivali 2,71 dni. Tega leta je bil za 7,1 %preseženo povprecno bivanje turistov v primerjavi z gorskimi obcinami. Povprecni prihodi so se v obdobju 2019–2021 s 3.544 prihodov turistov povecalo za 112,4 % na 7.527 prihodkov turistov v obdobju 2019–2021. Povprecne prenocitve turistov so se v obdobju 2019– 2021 s 5.288 prihodov turistov povecalo za 222,0 % na 17.028 prenocitev turistov. Povprecno bivanje turistov se je v obdobju 2019–2021 s 1,44 dni bivanja povecalo za 57,1 % na 2,26 dni bivanja. V gorskih obcinah v Sloveniji je bilo povprecno bivanje turistov 2,54 dni v obdobju 2012–2017 in za 13,7 % vec v obdobju 2019–2021, ko so turisti bivali 2,88 dni. Povprecno bivanje turistov v gorskih obcinah je bilo leta 2019 2,47 dni, v letih epidemije COVID-19 pa se je bivanje povecalo na 2,80 dni leta 2020 in na 3,38 dni leta 2021 (tabela 1). Tabela 1: Prenocitvene zmogljivosti, prihodi turistov in prenocitve turistov v obcini Žirovnica in gorskih obcinah v Sloveniji v obdobju 2012–2021 Leto Obcina Žirovnica Gorske obcine Povpr. bivanje dni: Delež Žirovnica / Gorske obcine (%) Prenocitvene zmogljivosti (postelj) Prihodi turistov Prenocitve Povpr. bivanje (dni) Prihod turistov Prenocitve Povpr. bivanje (dni) 2012 179 1.793 2.126 1,19 859.880 2.277.358 2,65 44,9 2013 176 2.262 2.949 1,30 891.915 2.359.599 2,65 49,1 2014 193 3.577 5.426 1,52 878.179 2.224.633 2,56 59,4 2015 214 3.860 5.656 1,47 1.035.943 2.554.359 2,47 59,5 2016 226 4.268 6.139 1,44 1.172.282 2.867.393 2,45 58,8 2017 257 5.501 9.433 1,71 1.398.928 3.417.546 2,44 70,1 2018 Ni podatka 7.402 16.091 2,71 1.773.461 4.489.094 2,53 107,1 2019 409 9.567 21.113 2,21 1.877.798 4.636.031 2,47 89,5 2020 389 5.706 12.189 2,14 1.011.468 2.837.039 2,80 59,9 2021 385 7.308 17.781 2,43 1.287.010 4.344.833 3,38 71,9 A:2012-17 208 3.545 5.288 1,44 1.039.521 2.283.481 2,54 57,0 B:2019-21 394 7.527 17.028 2,26 1.392.092 3.939.301 2,88 73,8 Indeks B/A 1,90 2,12 3,22 1,57 1,34 1,73 1,14 1,29 Vir. SURS (2022), izracuni dr. Drago Papler Metodologija in podatki 2.1 Metodologija Z metodološkega vidika smo izvedli kvantitativno raziskavo. Anketni vprašalnik je najprimernejša oblika Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz kratkih, pretežno zaprtih vprašanj, možnost izbire odgovorov pa temelji na obliki, ki je znana kot Likertova lestvica (Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2007, 166). Na podlagi teorije in izkušenj (Papler in Bojnec, 2008, 248, Papler in Bojnec, 2010, 59) smo pripravili anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili ustrezne podatke in informacije od obcanov. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz demografskih podatkov in 18 tematskih vprašanj oziroma trditev. Za obdelavo pridobljenih podatkov smo uporabili statisticni racunalniški paket SPSS (Kachigan, 1991, 1; Norušis, 2002, 1) za obdelavo podatkov (Šuster Erjavec in Južnik Rotar, 2013). Zbrane podatke smo analizirali z metodami: opisna statistika (aritmeticna sredina, standardni odklon in rang), korelacijska analiza in regresijska analiza. Opisne statistike so bile porabljene za prikaz aritmeticnih sredin spremenljivk, standardnega odklona in razvrstitev glede na rang. Korelacijska analiza je bila uporabljena za ugotovitev smeri in moci korelacijskega koeficienta, ki izraža stopnjo linearne odvisnosti med analiziranima spremenljivkama. Z regresijsko analizo, ki se v osnovi uporablja za napovedovanje, razvijemo statisticni model za napovedovanje vrednosti odvisne spremenljivke na osnovi vsaj ene neodvisne ali pojasnjevalne spremenljivke (Šuster Erjavec, Južnik Rotar, 2013). Hipotezo H1 smo preverili z metodo opisne statistike, H2 z metodo regresijske analize in H3 z metodo korelacijske analize. 2.2 Podatki Uporabljena je bila metoda zbiranja podatkov z aplikacijo 1ka in tiskanimi anketnimi vprašalniki. Vprašalnik so izpolnjevaliprebivalci Obcine Žirovnica v casu od 1. 5. do 7. 11. 2022. Rezultati raziskave 3.1 Izvedba ankete in anketiranci Pri izvedbi anketiranja smo uporabili metodo zbiranja podatkov z anketiranjem. Zbrane podatke smo analizirali z naslednjimi statisticnimi metodami: opisno statistiko (aritmeticna sredina, standardni odklon in rang), regresijsko analizo (vplivanje ene ali vec neodvisnih spremenljivk na odvisno spremenljivko) in korelacijsko analizo (soodvisnost med dvema spremenljivkama). Priizvedbi ankete je bilo pravilno izpolnjenih 213 anketnih vprašalnikov. Po spolu je bilo moških 51 %, žensk pa 49 %. Najmocnejši skupini po starosti sta bili skupina anketirancev od 25-do 44 let (48 %) in 45-64 let (34 %). Po statusu je bilo 78 % zaposlenih, 14 % upokojencev, 5 % študentov in 3 % drugo (tabela 2). Tabela 2: Strukture anketirancev po spolu, starosti in izobrazbi Spol Število Delež (%) moški 107 51 ženske 105 49 Starost Število Delež (%) do 24 let 14 7 25 do 44 let 102 48 45 do 64 let 73 34 41 do 50 let 23 11 65 ali vec 0 0 Skupaj 212 100,0 Status Število Delež (%) Zaposlen 166 78 Študent, ucenec 11 5 Upokojenec 29 14 Drugo 6 3 Skupaj 212 100,0 Drugo Število Delež (%) Podjetnik 2 33 s.p. 3 50 Samostojni podjetnik 1 17 Skupaj 6 100,0 Vir. podatki Zavod za turizem in kulturo Žirovnica (2022), izracuni dr. Drago Papler 3.2 Opisna statistika Najvišje aritmeticne sredine imajo spremenljivke: ohranitev kulture, zadovoljstvo z organizatorjem turizma, obvešcenost, zadovoljstvo z razvojem turizma in koristi lokalne skupnosti. Srednje vrednosti aritmeticne sredine imajo spremenljivke: možnost prostega casa, zeleni turizem, prometne težave, pozitivniucinki turizma, ohranitev narave in vecje cene nepremicnin. Nizke aritmeticne sredine imajo spremenljivke: prevelika množicnost obiskovalcev, vecje onesnaževanje, nacrtovanje razvija turizma, vecja izbira storitev, povecani življenjski stroški. Najnižjo aritmeticno sredino imata spremenljivki: manjša varnost in slabše zdravstvene razmere (tabela 3). Tabela 3: Aritmeticna sredina spremenljivk o turisticni in kulturni ponudbi v obcini Žirovnica Št. Spremenljivke (trditve) Oznaka spremenljivke Aritm. sred. Stand. odkl. Rang Q1 Zadovoljen sem z razvojem turizma v naši destinaciji. ZADOV_TURIZEM 3,52 1,18 4. mesto Q2 Zadovoljen sem z delom organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v naši destinaciji. ZADOVOLJ_ORGA NIZ 3,62 1,14 2. mesto Q3 O razvoju turizma v naši destinaciji sem dobro obvešcen. OBVESCENOST 3,56 1,15 3. mesto Q4 Možnost imam sodelovati pri nacrtovanju razvoja turizma. NACRTOV_RAZV OJ_TURIZ 2,78 1,38 14. mesto Q5 Pozitivni ucinki turizma v naši destinaciji odtehtajo negativne. POZ_UCINKI_TUR IZ 3,26 1,36 9. mesto Q6 V visoki sezoni je število obiskovalcev naše destinacije previsoko in motece. MNOZIC_OBISKO V_PREVELIKO 2,92 1,38 12. mesto Q7 Zaradi turizma imamo vecjo izbiro storitev (trgovina, promet, zdravstvo ...). VECJA_IZBIRA_ST ORITEV 2,33 1,23 15. mesto Q8 Turizem omogoca boljše možnosti za preživljanje prostega casa (prireditve, rekreacija ...). MOZN_PROSTEGA _CASA 3,39 1,40 6. mesto Q9 Turizem v naši destinaciji povzroca slabše zdravstvene razmere. SLABSE_ZDRAVS T_RAZMERE 1,99 1,19 18. mesto Q10 Zaradi turizma so se povišali moji življenjski stroški. POVEC_ZIVLJENJ_ STROSKI 2,33 1,43 16. mesto Q11 Zaradi turizma so se povišale cene nepremicnin. VECJE_CENE_NEP REMICNIN 3,02 1,43 11. mesto Q12 Turizem v naši destinaciji povzroca prekomerno onesnaževanje. VECJE_ONESNAZ EVANJE 2,91 1,39 13. mesto Q13 Turizem v naši destinaciji povecuje prometne težave. PROMET_TEZAVE 3,28 1,44 8. mesto Q14 Zaradi turizma se v naši destinaciji pocutim manj varno. MANJSA_VARNOS T 2,12 1,34 17. mesto Q15 Turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev narave. OHRANITEV_NAR AVE 3,03 1,23 10. mesto Q16 Turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev kulture. OHRANITEV_KUL TURE 3,75 1,07 1. mesto Q17 Od turizma in turistov, ki nas obiskujejo, ima lokalna skupnost koristi. KORISTI_LOKALN E_SKUPN 3,49 1,23 5. mesto Q18 Opažam, da naša destinacija razvija zeleni turizem. ZELENI_TURIZEM 3,32 1,26 7. mesto Vir. podatki Zavod za turizem in kulturo Žirovnica (2022), izracuni dr. Drago Papler Slika 1: Aritmeticna sredina spremenljivk ankete o turizmu vŽirovnici Vir: podatki Zavod za turizem in kulturo Žirovnica (2022), izracuni dr. Drago Papler Enotnejša so mnenja anketirancev pri manjšem standardnem odklonu ocen. Hipotezo H1, da turisti izbirajo turisticno destinacijo v deželi pod Stolom zaradi ohranitve kulture, zadovoljstvom izvajalske turisticne organizacije, obvešcenostjo, zadovoljstvom razvoja turizma, koristi lokalne skupnosti, z možnostjo za preživljanje prostega casa in zelenim turizmom, smo potrdili. 3.3 Regresijska analiza Hipotezo H2, da je turisticna ponudba v deželi pod Stolom povezana z razvojem, organizacijo, ohranitvijo narave, ohranitvijo kulture, koristmi za lokalno skupnost in zelenim okoljem, smo testirali s podhipotezami: – H2.1 Zadovoljstvo z razvojem turizma v naši destinaciji – H2.2 Zadovoljstvo dela organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v destinaciji – H2.3 Turizem v naši destinaciji v zadostni meriskrbi za ohranitev narave – H2.4 Turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev kulture – H2.5 Lokalna skupnost ima koristi od turizma in turistov – H2.6 Zeleni turizem Testiranje podhipoteze H2.1 Tabela 4 prikazuje rezultate regresijske analize zadovoljstvo z razvojem turizma v naši destinaciji v povezavi z neodvisnimi spremenljivkami – z zadovoljstvom dela organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v destinaciji, pozitivni ucinki turizma v destinaciji, zelenim turizmom, vecjo izbiro storitev, ohranitvijo kulture in množicnim obiskom destinacije vvisoki sezoni. Tabela 4: Regresijska analiza zadovoljstvo z razvojem turizma v naši destinaciji Zadovoljstvo z razvojem turizma v naši destinaciji Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta -0,958 5,254 0,339 Zadovoljstvo dela organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v destinaciji 0,603 12,585 0,000 Pozitivni ucinki turizma v destinaciji 0,249 5,312 0,000 Zeleni turizem 0,145 2,750 0,006 Vecja izbira storitev 0,105 2,426 0,016 Ohranitev kulture 0,101 2,089 0,039 Množicni obisk destinacije v visoki sezoni 0,070 2,051 0,042 AdjR2 0,734 F 84,533 Vir: podatki Zavod za turizem in kulturo Žirovnica (2022), izracuni dr. Drago Papler Zadovoljstvo dela organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v destinaciji povecuje odvisno spremenljivko zadovoljstvo z razvojem turizma v naši destinaciji za 0,603 enote. Povecanje neodvisne spremenljivke pozitivni ucinki turizma v destinaciji za eno enoto povecuje odvisno spremenljivko za 0,249 enote. Povecanje neodvisne spremenljivke zeleni turizem povecuje odvisno spremenljivko za 0,145 enote. Povecanje spremenljivke vecja izbira storitev, povecuje odvisno spremenljivko za 0,105 enote. Povecanje neodvisne spremenljivke ohranitev kulture povecuje odvisno spremenljivko za 0,101 enote. Povecanje neodvisne spremenljivke v množicni obisk destinacije v visoki sezoni, povecuje odvisno spremenljivko za 0,070 enote. Vse spremenljivke so statisticno znacilne. S tem smo potrdili H2.1 (tabela 4). Testiranje podhipoteze H2.2 Iz rezultatov regresijske analize izhaja, da zadovoljstvo dela organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v destinaciji pozitivno in statisticno znacilno povezana spojasnjevalnimi spremenljivkami zadovoljstvo z razvojem turizma v destinaciji, obvešcenostjo, vecjimi cenami nepremicnin, boljšimi možnostmi za preživljanje prostega casa (prireditve, rekreacija …) in nacrtovanjem razvoja turizma (tabela 5). S tem smo potrdili H2.2. Tabela 5: Regresijska analiza zadovoljstvo dela organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v destinaciji Zadovoljstvo dela organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v destinaciji Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta 0,083 0,417 0,677 Zadovoljstvo z razvojem turizma v naši destinaciji 0,608 13,026 0,000 Obvešcenost 0,180 3,605 0,000 Vecje cene nepremicnin 0,087 2,819 0,005 Boljše možnosti za preživljanje prostega casa (prireditve, rekreacija …) 0,087 2,506 0,013 Nacrtovanje razvoja turizma 0,072 1,785 0,076 AdjR2 0,703 F 101,343 Vir: podatki Zavod za turizem in kulturo Žirovnica (2022), izracuni dr. Drago Papler Testiranje podhipoteze H2.3 Iz rezultatov regresijske analize izhaja, da turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev narave pozitivno in statisticno znacilno povezan s spremenljivkami ohranitev kulture, zeleni turizem, pozitivni ucinki turizma v destinaciji in negativno povezana s prekomernim onesnaževanjem okolja (tabela 6). S tem smo delno potrdili H2.3. Namrec neodvisna spremenljivka je negativna, kar pomeni, da turizem v destinaciji ne povzroca prekomernega onesnaževanja okolja. Tabela 6: Regresijska analiza turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev narave Turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev narave Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta 1,216 4,103 0,000 Ohranitev kulture 0,359 5,724 0,000 Zeleni turizem 0,225 3,660 0,000 Pozitivni ucinki turizma v destinaciji 0,144 2,442 0,015 Turizem v naši destinaciji povzroca prekomerno onesnaževanje -0,257 -5,691 0,000 AdjR2 0,568 F 70,686 Vir: podatki Zavod za turizem in kulturo Žirovnica (2022), izracuni dr. Drago Papler Testiranje podhipoteze H2.4 Iz rezultatov regresijske analize izhaja, da turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev kulture pozitivno in statisticno znacilno povezan s spremenljivkama ohranitev narave, koristi lokalne skupnosti, turizem v destinaciji povzroca prekomerno onesnaževanje in negativno povezana z neodvisno spremenljivko zaradi turizma se v naši destinaciji pocutim manj varno (tabela 7). S tem smo delno potrdili H2.4. Namrec neodvisna spremenljivka je negativna, kar pomeni, da se zaradi turizma v naši destinaciji ne pocutim manj varno, ampak varno. Tabela 7: Regresijska analiza turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev kulture Turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev kulture Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta 1,426 4,353 0,000 Ohranitev narave 0,408 7,100 0,000 Koristi lokalne skupnosti 0,259 4,555 0,000 Turizem v naši destinaciji povzroca prekomerno onesnaževanje 0,166 3,128 0,002 Zaradi turizma se v naši destinaciji pocutim manj varno -0,142 -2,568 0,011 AdjR2 0,445 F 43,492 Vir: podatki Zavod za turizem in kulturo Žirovnica (2022), izracuni dr. Drago Papler Testiranje podhipoteze H2.5 Iz rezultatov regresijske analize izhaja, da ima lokalna skupnost koristi od turizma in turistov in je pozitivno in statisticno znacilno povezana s spremenljivko ohranitev kulture in negativno povezana s spremenljivkama množicni obisk destinacije v visoki sezoni in zaradi turizma se v naši destinaciji pocutim manj varno (tabela 8). S tem smo delno potrdili H2.5. Namrec neodvisni spremenljivki sta negativni, kar pomeni, zanikanje spremenljivke množicni obisk destinacije v visoki sezoni in zaradi turizma se v naši destinaciji pocutim manj varno. Tabela 8: Regresijska analiza lokalna skupnost ima koristi od turizma in turistov Lokalna skupnost ima koristi od turizma in turistov Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta 2,994 9,008 0,000 Ohranitev kulture 0,434 6,684 0,000 Množicni obisk destinacije v visoki sezoni -0,226 -4,291 0,000 Zaradi turizma se v naši destinaciji pocutim manj varno -0,221 -3,815 0,000 AdjR2 0,444 F 57,496 Vir: podatki Zavod za turizem in kulturo Žirovnica (2022), izracuni dr. Drago Papler Testiranje podhipoteze H2.6 Iz rezultatov regresijske analize izhaja, da je odvisna spremenljivka zeleni turizem pozitivno in statisticno znacilno povezana z neodvisnimi spremenljivkami: boljše možnosti za preživljanje prostega casa (prireditve, rekreacija …), zadovoljstvo z razvojem turizma v destinaciji, koristi lokalne skupnosti, ohranitev narave, slabše zdravstvene razmere in nacrtovanje razvoja turizma (tabela 9). S tem smo potrdili H2.6. Tabela 9: Regresijska analiza zeleni turizem Zeleni turizem Vrednost (B) t-statistika Sig. Konstanta -0,790 -3,098 0,002 Boljše možnosti za preživljanje prostega casa (prireditve, rekreacija …) 0,295 6,216 0,000 Zadovoljstvo z razvojem turizma v naši destinaciji 0,267 4,997 0,000 Koristi lokalne skupnosti 0,231 4,280 0,000 Ohranitev narave 0,217 4,065 0,000 Slabše zdravstvene razmere 0,169 3,532 0,001 Nacrtovanje razvoja turizma 0,132 3,116 0,002 AdjR2 0,666 F 71,322 Vir: podatki Zavod za turizem in kulturo Žirovnica (2022), izracuni dr. Drago Papler Hipotezo H2, da je turizem vdeželi pod Stolom povezan z razvojem, organizacijo, ohranitvijo narave, ohranitvijo kulture, koristmi za lokalno skupnost in zelenim okoljem, smo potrdili. 3.4 Korelacijska analiza S pomocjo korelacijske analize smo ugotavljali povezanost med spremenljivkami in preverjali hipotezo H3: Za turisticno povpraševanje je pomemben prijazen odnos turisticnih delavcev in domacinov v turisticni destinaciji z ustrezno infrastrukturo, organizacijo dogodkov s podrocja kulture in turizma ter privlacnostjo destinacije. Tabela 10: Korelacijska analiza med spremenljivkami Spremenljivka 1 Spremenljivka 2 Pearsonov koeficient korelacije Q1 Zadovoljen sem z razvojem turizma v naši destinaciji. Q2 Zadovoljen sem z delom organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v naši destinaciji. 0,806 Q12 Turizem v naši destinaciji povzroca prekomerno onesnaževanje. Q13 Turizem v naši destinaciji povecuje prometne težave. 0,693 A18 Turizem omogoca boljše možnosti za preživljanje prostega casa (prireditve, rekreacija ...). Q18 Opažam, da naša destinacija razvija zeleni turizem. 0,671 Q5 Pozitivni ucinki turizma v naši destinaciji odtehtajo negativne. Q18 Opažam, da naša destinacija razvija zeleni turizem. 0,660 Q5 Pozitivni ucinki turizma v naši destinaciji odtehtajo negativne. Q8 Turizem omogoca boljše možnosti za preživljanje prostega casa (prireditve, rekreacija ...). 0,646 Spremenljivka 1 Spremenljivka 2 Pearsonov koeficient korelacije Q10 Zaradi turizma so se povišali moji življenjski stroški. Q11 Zaradi turizma so se povišale cene nepremicnin. 0,643 Q1 Zadovoljen sem z razvojem turizma v naši destinaciji. Q5 Pozitivni ucinki turizma v naši destinaciji odtehtajo negativne. 0,627 Q1 Zadovoljen sem z razvojem turizma v naši destinaciji. Q18 Opažam, da naša destinacija razvija zeleni turizem. 0,619 Q10 Zaradi turizma so se povišali moji življenjski stroški. Q14 Zaradi turizma se v naši destinaciji pocutim manj varno. 0,616 Q2 Zadovoljen sem z delom organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v naši destinaciji. Q3 O razvoju turizma v naši destinaciji sem dobro obvešcen. 0,614 Q5 Pozitivni ucinki turizma v naši destinaciji odtehtajo negativne. Q15 Turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev narave. 0,606 Q12 Turizem v naši destinaciji povzroca prekomerno onesnaževanje. Q14 Zaradi turizma se v naši destinaciji pocutim manj varno. 0,605 Q11 Zaradi turizma so se povišale cene nepremicnin. Q12 Turizem v naši destinaciji povzroca prekomerno onesnaževanje. 0,603 Q17 Od turizma in turistov, ki nas obiskujejo, ima lokalna skupnost koristi. Q18 Opažam, da naša destinacija razvija zeleni turizem. 0,603 Q15 Turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev narave. Q18 Opažam, da naša destinacija razvija zeleni turizem. 0,602 Vir: podatki Zavod za turizem in kulturo Žirovnica (2022), izracuni dr. Drago Papler Zelo visok Pearsonov koeficient korelacije imata spremenljivki: zadovoljen sem z razvojem turizma v naši destinaciji in zadovoljen sem z delom organizacije, ki skrbi za razvoj turizma v naši destinaciji (Personov koeficient korelacije 0,806). Visoko korelacije imajo spremenljivke: turizem v naši destinaciji povzroca prekomerno onesnaževanje in turizem v naši destinaciji povecuje prometne težave (0,693), turizem omogoca boljše možnosti za preživljanje prostega casa (prireditve, rekreacija ...) in opažam, da naša destinacija razvija zeleni turizem (0,671), pozitivni ucinki turizma v naši destinaciji odtehtajo negativne in opažam, da naša destinacija razvija zeleni turizem (0,660), pozitivni ucinki turizma v naši destinaciji odtehtajo negativne in turizem omogoca boljše možnosti za preživljanje prostega casa (prireditve, rekreacija ...) (0,646), zaradi turizma so se povišali moji življenjski stroški in zaradi turizma so se povišale cene nepremicnin (0,643), zadovoljen sem z razvojem turizma v naši destinaciji in pozitivni ucinki turizma v naši destinaciji odtehtajo negativne (0,627). Hipotezo H3, da je za turisticno povpraševanje je pomemben prijazen odnos turisticnih delavcev in domacinov v turisticni destinaciji, z urejeno infrastrukturo, organiziranostjo dogodkov s podrocja kulture in turizma in privlacnostjo destinacije, smo potrdili. Diskusija 4.1 Pozicioniranje in tržna privlacnost destinacije Za razvoj, promocijo in trženje turizma in kulturne dedišcine v Žirovnici skrbi Zavod za turizem in kulturo Žirovnica. Ciljni obiskovalci rojstni hiš na Potikulturne dedišcine Žirovnica so šolske skupine, zakljucene skupine in ostali individualni obiskovalci, katere zanima vsebina kulturne dedišcine, ki je predstavljena v spomenikih vŽirovnici. Eno temeljnih vrednosti in prepoznavnosti obcine Žirovnica predstavlja njena izjemna kulturna dedišcina in številni veliki ustvarjalci, rojeni pod pobocji Stola. Zavod za turizem in kulturo Žirovnice je tudi upravljavec spomenikov na Poti kulturne dedišcine Žirovnice (Prešernova, Finžgarjeva in Copova rojstna hiša ter Janšev cebelnjak) ter skrbi tudi za vzdrževanje, razvoj in ohranjanje spomenikov. V letu 2023 bo b pripravi Nacrt upravljanja spomenikov na Poti kulturne dedišcine Žirovnica, kje bodo zajeti vsi spomeniki državnega pomena in pomembnejši spomeniki lokalnega pomena. Glede na neposredno bližino vodilnih alpskih turisticnih destinacij, izjemno kakovost kulturne dedišcine in hitro dostopnost destinacije gospodarski deležniki v turizmu in gostinstvu priložnosti za kakovostno rast ne izkorišcajo v celoti. Trditvi, da je turizem še neizkorišcena priložnost obcine, pritrjuje tudi 43 % anketirancev, ki izražajo bojazen, da bi turizem prešel v množicnost in gradnjo velikih hotelskih kompleksov (Dokument Žirovnica kot trajnostna buticna destinacija – strateške smernice turizma, dokument je Priloga št. 3 k Razvojnemu programu Obcine Žirovnica 2030). Žirovnica za svoj razvoj potrebuje tesno sodelovanje med javnim in privatnim sektorjem in soustvarjanje zelenega, t.i. odgovornega turizma, ki spoštuje potrebe okolja in ljudi, ki tam živijo, kakor tudi lokalnega gospodarstva in obiskovalcev (Mihalic, 2006). Pomembno priložnost za kakovosten napredek predstavlja geografska pozicija obcine Žirovnica. Žirovnica leži v osrcju Gorenjske, blizu znamenitega Bleda. Skozi obcino Žirovnica vodita tudi dve povezavi: kolesarska pot Trans Karavanke in pohodniška pot Juliana Trail. Žirovnica je oddaljena 5 km od Bleda, 22 km od Kranjske Gore in 25 km od Bohinja. V neposredni bližini je Radovljica (6 km), športno letališce ALC Lesce (5 km), Golf igrišce Bled ter avtokampa Šobec in Bled. Od letališca Brnik je Žirovnica oddaljena 35 km. Žirovnica je z železnico razmeroma dobro povezana tako v smeri Jesenic kot Ljubljane, saj ob delavnikih s postankom v Žirovnici proti Ljubljani vozi 14, iz Ljubljane pa 15 vlakov, s potovalnim casom okrog ene ure. Nekoliko slabša je dostopnost zavtobusom. Z vzpostavitvijo turisticne infrastrukture (nove pohodniške in kolesarske poti, nova ulicna oprema, urejenost znamenitosti v obcini), organizacijo turisticnih dogodkov in razvojem turizma, ima lokalno prebivalstvo na voljo bogatejše možnosti za preživljanje prostega casa. Zrazvojem turizma se odpirajo možnosti za razvoj lokalnih ponudnikov, kar se kaže v rasti števila ležišc, ki so namenjena za oddajo turistom. 4.2 Zagotavljanje turisticnih kapacitet V zadnjih letih se je ob spodbudah Obcine in pozitivnih trendih rasti turizma povecalo število sobodajalcev v obcini Žirovnica, obseg ležišc se je od leta 2008 do 2019 potrojil in je sredi sezone (avgusta) 2019 znašal 365 ležišc (podatek SURS). Popodatkih AJPES je bilo jeseni 2020 registriranih 47 nastanitvenih ponudnikov, vecinoma so to apartmajski ponudniki, zasebne sobe in planinski domovi, med njimi pa ni nobenega hotela ali turisticne kmetije. Število ležišc je kljub rasti še vedno zelo nizko in v strukturi 12 obcin Skupnosti Julijskih Alp predstavlja zgolj 0,75 % vseh ležišc. Manjka manjših kakovostnih buticnih nastanitvenih ponudnikov, še posebej turisticnih kmetij. Za razvoj celostnega turizma v Žirovnici manjka tudi ponudnikov gostinskih storitev. Turizem je potrebno razvijati kot dejavnost, ki je tesno povezana z razvojem lokalne skupnosti, razvojnimi nacrtiobcine, ureditvijo prostora, kakovostjo življenja, kmetijstvom, obrtjo, podjetništvom. Urejena obcina, ki nudi prebivalcem razvit javni promet in ostalo javno infrastrukturo, kakovostno kulturno ponudbo in skrbi za trajnostno naravnani razvoj bo imela zadovoljne, kreativne prebivalce, ki bodo delovali in ustvarjali turizem v svoji obcini ter s svojo ponudbo privabljali obiskovalce. Pomembno je, da se pri opravljanju dela v turizmu delavci zavedajo svoje odgovornosti, tako do obiskovalcev kot tudi do lokalne skupnosti, turisticnih ponudnikov in celotne destinacije Žirovnica. Delavci v turizmu na podrocju destinacije Žirovnica predstavljajo prvi stik obiskovalcev z lokaciji in destinacijo in tako mocno vplivajo na to, ali se bodo obiskovalci v Žirovnici pocutili domace in dobrodošle, ali bodo v kraju ostali dlje in ali se bodo vrnili. V obcini Žirovnica je bilo v letu 2019 21.113 prenocitev (od tega 83 % tujih) in 9.567 prihodov (od tega 75 % tujih). Prenocitve so se v obdobju od leta 2008 povecale za okvirno 10-krat (v letu 2018 je bilo zgolj 2.305 prenocitev), še bolj so se povecali prihodi (12-kratnik) oziroma s 789 prihodov leta 2008 na 9.567 v letu 2019. Vecja rast prihodov pomeni, da se je povprecna doba bivanja v tem obdobju znižala s2,9 dni leta 2008 na 2,2 dni v letu 2019 (podobno kot je trend v Evropi in Sloveniji). Zaradi odsotnosti hotelskih oziroma full-service ponudnikov in kakovostne izven penzionske ponudbe skozi celo leto so prenocitve v obcini vecinoma vezane na poletno sezono. V dveh poletnih mesecih je opravljenih 57 % vseh prenocitev. Pomemben vidik v razvoju turizma je clanstvo Žirovnice v Skupnosti Julijske Alpe. Zelo kakovosten in konkreten okvir za delovanje Žirovnice predstavlja Razvojni nacrt za Biosferno obmocje Julijske Alpe (BOJA) kot trajnostne turisticne destinacije (pripravljen leta 2020, za obdobje do 2025). 5 Zakljucek Spomeniki na Poti kulturne dedišcine Žirovnica imajo izjemen kulturni in družbeni pomen za Republiko Slovenijo in posebno kulturno vrednost, so izrazit dosežek clovekove ustvarjalnosti in sobivanja v naravnem okolju in pomemben del prostora in dedišcine Republike Slovenije. Spomeniki na Poti kulturne dedišcine Žirovnica so kulturni spomeniki s krajinsko arhitekturnimi, arhitekturnimi, etnološkimi, umetnostnozgodovinskimi, zgodovinskimi in simbolnimi vrednotami, obenem pa predstavljajo obogatitev in pomemben potencial za razvoj turizma vŽirovnici. Pot kulturne dedišcine Žirovnice, ki je namenjena domacim obiskovalcem in šolarjem je potrebno prilagoditi, da bo zanimiva tudi tujim obiskovalcem, ki dopustujejo v Žirovnici in okoliških turisticnih krajih. Ob literarnem primatu se obcina ponaša še z mocno arheološko dedišcino in cebelarsko tradicijo. Spomenik državnega pomena, arheološko najdišce Ajdna je eno izmed najlepše prezentiranih najdišc v Sloveniji, ki še ni v popolnosti izkorišcen biser v ponudbi Žirovnice in bi lahko postala prepoznavna tocka zanimiva tujim obiskovalcem. Vsi produkti bi za ustreznejšo pozicijo in vecjo valorizacijo potrebovali produktno in trženjsko nadgradnjo ter pretvorbo v buticna doživetja, ki bi ponudila jasno vrednost in motiv za obisk, tudi za tujega obiskovalca. Kljub edinstveni in zanimivi ponudbi kulturne dedišcine v Žirovnici, ki sicer potrebuje vsebinsko nadgradnjo, bo za razvoj turizma kot gospodarske panoge potrebna aktiviranje prebivalstva in gospodarstva v razvoju turisticne panoge. Glede na neposredno bližino vodilnih alpskih turisticnih destinacij (Bled, Kranjska Gora), izjemno kakovost kulturne dedišcine in hitro dostopnost destinacije, gospodarski deležniki v turizmu in gostinstvu v obcini priložnosti za kakovostno rast ne izkorišcajo v celoti. Pomanjkanje nastanitvenih zmogljivosti in pomanjkanje kakovostne gastronomske ponudbe so velike pomanjkljivosti za celostni razvoj turizma. V Žirovnici je potrebno spodbuditi vec mocnih turisticnih ponudnikov, ki bi bili pospeševalci razvoja in aktivno prisotni na trgu. Literatura in viri Easterby-Smith, Mark, Richard Thorpe in Andy Lowe. Raziskovanje v managementu. Koper: Fakulteta za management Koper, 2007. Gomezelj Omerzel, Doris. Konkurencnost turisticnih destinacij: analiza konkurencnosti Slovenije z integriranim modelom. Koper: Fakulteta za management Koper, 2006. Hunziker, Walter in Kurt Krapf. Grundriss der allgemeinen Fremdenverkehrslehre. Zurich: Polygraphischer Verlag, 1942. Kachigan, S. K. Multivariate statistical analysis: a conceptual introduction (2nd ed.). New York: Radius, 1991. Mihalic T. Trajnostni turizem. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2006. Nemec Rudež, Helena in Štefan Bojnec. Ekonomika turizma. Portorož: Turistica, Visoka šola za turizem, 2007. Norušis, M. J. SPSS 11.0 guide to data analysis. Upper Saddle River (NJ): Prentice Hall, 2002. Ovsenik, Rok. Sodobni trendi v turizmu. Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije, 2015. Papler, D. in Bojnec, Š. Sonaravni razvoj med kmetijstvom, okoljem in energetiko. Organizacija, 2008, 41(6): A247–A255, 2008. K&Z, Svetovanje za razvoj d. o. o. Razvojni program Obcine Žirovnica 2030. Žirovnica: Obcina Žirovnica, 2021. K&Z, Svetovanje za razvoj d. o. o. (2021). Strateške smernice turizma Žirovnica. Žirovnica: Obcina Žirovnica, 2021. Papler Drago. Dejavniki turisticnega povpraševanja in ponudbe v alpski turisticni destinaciji = Factors of tourist demand and supply in an Alpine tourist destination. V: GRAŠIC STARE, Jana (ur.), CUK, Elizabeta (ur.), POGORELEC, Andrej (ur.). "Raziskovalni izzivi in razvojne priložnosti" : 6. konferenca z mednarodno udeležbo -konferenca VIVUS s podrocja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane : zbornik prispevkov : Strahinj, 20. november 2020 = "Research challenges and developmental opportunities" : 6th Conference with International Participation -Conference VIVUS, Conference on Agriculture, Environmentalism, Horticulture, Floristics, Food Production and Processing and Nutrition : collection of papers : 20th November 2020. Strahinj: Biotehniški center Naklo: = Biotechnical Centre Naklo, 2020. Str. 42-57. ISBN 978­961-94669-5-7. Papler, Drago in Štefan Bojnec. Ekonomska uspešnost in trajnostni razvoj Gorenjske turisticne destinacije. V Kakovost in inovativnost v turizmu in gostinstvu: zbornik prispevkov 2. mednarodne znanstveno-strokovne konference, Slovenija, Bled, 11.-12. 02. 2010, ur. Emira Premrov in Tadeja Krašna, 353–363. Bled:Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem, 2010. Šuster Erjavec, H. in Južnik Rotar, L. Analiza podatkov s SPSS (2. izd.). Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede, 2013. Zupan Maja in Papler Drago. Podjetniški pristop za turisticni razvoj v lokalnih skupnostih. V: MACEK JERALA, Milena (ur.), MACEK, Melita Ana (ur.), KOLENC ARTICEK, Majda (ur.). Z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priložnosti : zbornik referatov = With knowledge and experience to new entrepreneurial opportunities : collection of papers. 4. konferenca z mednarodno udeležbo -konferenca VIVUS s podrocja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane, 20.-21. april 2016, Strahinj, Naklo, Slovenija. Strahinj: Biotehniški center Naklo: = Biotechnical Centre Naklo, 2016. Str. 495-513, ilustr. ISBN 978-961-94007-1-5. http://www.bc-naklo.si/uploads/media/58_Zupan_Papler_Z.pdf. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Razumevanje in merjenje uspešnosti poslovanja za poslovodje in lastnike organizacij doc. dr. Lidija Robnik Poslovno svetovanje in izobraževanje dr. Lidija Robnik, s. p., lidija.robnik@triera.net Izvlecek organizacije obstanejo in se razvijajo, neuspešne se borijo za obstanek ali propadejo. Zato je v vedno odprto vprašanje, kajbiseše dalo izboljšativposlovanju in na kakšen nacintostoriti. Uspešnostpomeni delati prave stvari, omogoca povezanost z doseganjem cilji delovanja. Pomen pravilnih in pravocasnih odlocitev ima vse vecjo težo. Osnovnipogoj sokakovostne in pravocasne informacije, ki so sestavljene iz racunovodskih in neracunovodskih kazalnikov, ki jih nudita racunovodski in ekonomski model merjenja uspešnostiposlovanja glede izbire poslovnikih partnerjev in ocene lastne bonitete poslovanja. Kljucne besede: racunovodski in ekonomski model, uspešnost, denarni tok, financni in nefinancni kazalniki, poslovne odlocitve Understanding and measuring business performance for managers and owners of organizations Abstract Successful organizations survive and develop, unsuccessful ones struggle to survive or fail. Therefore, it is always an open question what could still be improved in business and how to do it. Success means doing the right things, it enables connection with the achievement of operational goals. The importance of correct and timely decisions is gaining more and more weight. The basic condition is high-quality and timely information, which consists of accounting and non-accounting indicators, provided by the accounting and economic model of business performance measurement regarding the choice of business rules of partners and assessment of the business's own creditworthiness. Key words: accounting and economic model, performance, cash flow, financial and non-financial indicators, business decision Konferenca VIVUS2022, Zbornikprispevkov, 3. sekcija: Podeželje in živilstvo / Conference VIVUS 2022, Collection of Papers, 3rd session: Conuntryside and Food Technology 1 Uvod Cilj racunovodskih porociljeposredovanje informacij ofinancno-premoženjskempoložaju terposlovni uspešnosti, ki koristijo uporabnikom pri njihovem odlocanju. Racunovodske informacije morajo biti razumljive, bistvene in zanesljive. V prispevku utemeljujemo pomen ocene uspešnosti poslovanja, kar zagotavljajo financni in nefinancni kazalniki. Opredeljujeta ga racunovodski in ekonomski model. 1.1 Namen in cilji Namen prispevka je razumevanje vsebin racunovodskih izkazov s strani uporabnikov in ustrezna podlaga za sprejemanje poslovnih odlocitev. Cilj raziskave, ki smo jo predstavili v prispevku je ali direktorji in samostojni podjetniki razumevajo vsebino racunovodskih izkazovin alisonjihove poslovne odlocitve na osnovi financnih ali nefinancnih kazalnikov poslovanja. Z kvantitativno raziskavo smo želeli ugotoviti kakšne so odlocitve direktorjev in samostojnih podjetnikov na podlagi financnih ali nefinancnih kazalnikov in kateri model merjenja uspešnosti poslovanja je v prioriteti. 1. 3 Metodologija in hipoteze Uporabili smo kvantitativno metodo v obliki anketnih vprašanj, ki smo jih posredovali direktorjem in samostojnih podjetnikov, ki so bili udeleženi na seminarjih in delavnicah s podrocja podjetništva, racunovodstva in financnega poslovanja. Anketni vprašalniki so bili posredovani neposredno in preko elektronske pošte v casu od septembra 2021 do marca 2022. Število anketirancev je bilo 70, od tega je bilo 30 odstotkov ženskin 70 odstotkov moških. Starost se je bila med 28 do 55 let. Anketa je zajemala deset vprašanj zaprtega tipa in menimo, da so rezultati anket v pomoc pri testiranju hipotez. Hipoteza 1: Poslovodstvo in lastniki ne razumejo dolocenih vsebin racunovodskih izkazov. Hipoteza 2: Racunovodski izkazi so uporabnikom predstavljeni nestrokovno in površno s strani racunovodskih delavcev. Hipoteza 3: Poslovodstvo in lastniki se odlocajo o poslovanju z poslovnimi partnerji na podlagi financnih kazalnikov. 1.4 Predpostavke in omejitve Predpostavljamo, da so odgovori, ki so odgovori v anketnih vprašanjih znacilni za direktorje in samostojne podjetnik malih organizacij. Omejili smo se na udeležence seminarjev in delavnic (v živo, spletno), ki so se udeležili predstavitvi vsebin razumevanja in sestavljanja racunovodskih izkazov, analiziranju z vidika financnih in nefinancnih kazalnikov, sestavi poslovnega porocila za razlicne uporabnike, razumevanja podjetništva in ocene poslovanja. 2Uspešnosti poslovanja organizacije Ucinkovitost in uspešnost sta pojma, ki sta povezana z organizacijo, ki imata razlicna pomena. Ucinkovitostje razmerje med rezultatom, proizvodomin potrebnimiprvinami, medtem, ko je uspešnost notranja sposobnost organizacije, kako je sposobna opraviti proces. Uspešnost je, da delamo prave stvari, medtem je ucinkovitost pravilna organizacija. Uspešnein sodobne organizacije zasledujejo poslovne in trajnostno naravnane cilje, kot so: -družbeni, okolijski in ekonomski, ki pomenijo doseganje poslovne uspešnosti in pricakovanja lastnikov, ki narekujejo skrb za trajnostno uspešnost. Lastniki in poslovodstvo morajo razvijati kazalnike in analize strategije, v katerih je premišljen integriran trajnostni vidik ter konceptualni model z analizo uspešnosti poslovanja. Melavc in Milost (2003) opredeljujeta, da organizacija potrebuje sredstva, financirana s kapitalom ali dolgovi, ki jih zaposleni organizirajo in uporabljajo za uresnicevanje poslovnega izida. Podjetništvo se ukvarja z ustanavljanjem in problemi managementa ter rasti novih organizacij, s podjetniškim Konferenca VIVUS2022, Zbornikprispevkov, 3. sekcija: Podeželje in živilstvo / Conference VIVUS 2022, Collection of Papers, 3rd session: Conuntryside and Food Technology obnašanjem ter ima pozitivne ucinke na rast, razvoj in dobicek, kar pomeni rast in razvoj narodnega gospodarstva (Antoncic idr., 2002, 5, Koletnik 1992). Uspešnost izrazimo na dva nacina Tekavcic (2002, 667): . rezultati z minimalno porabo sredstev in . z sredstvi doseci maksimalen rezultat. 2.1 Problemi pri opredelitvi uspešnosti poslovanja organizacije Evropska tradicija, pod germanskim vplivom, znotraj katerega se je razvijala slovenska stroka, vprašanje uspešnosti poslovanja, obravnava celovito. Poznani so trije kazalniki: merjenje uspešnost, produktivnost, ekonomicno, rentabilnost. Po SRS 8 in SRS 9 (2016) je financiranje poslovanja z lastniškim kapitalom in dolgovi ter upoštevati stroške lastniškega financiranja,kiniso evidentirani in jih ugotavljamo z kazalnikom ekonomske dodane vrednosti. Racunovodske informacije ne zadošcajo za sprejemanje ustreznih poslovnih odlocitev in so osredotocene na kratkorocne vidike poslovanja in premalo na potrebe po dolgorocnem preživetju (Tekavcic, 2002, 674). Po Tekavcic (2002) je v s sodobnem poslovnem okolju vse bolj jasno, da financni kazalniki, ki so izvedeni iz dobicka za merjenje in presojanje uspešnosti poslovanja, niso vec zadostni za celovito presojo uspešnosti. V teoriji obstajajo razvrstitve racunovodskih kazalnikov na: • ekonomski model uspešnost poslovanja -donosnost kapitala, ki je namenjen lastnikom ali • racunovodski model -osredotoca se na preostali dobicek, ki je poimenovan, kot racunovodski dobicek in cisti dobicek. 2.2 Racunovodski kazalniki merjenja uspešnosti Kazalniki financiranja so usmerjeni v nacina financiranja organizacije, kjer se dobickonosnost poveca, ce seuporabljajo cenejši viri financiranja (Maher, 2009, 101). Kazalniki racunovodskega modela so (Hocevar idr. 2001, 237): • dobickonosnost lastniškega kapitala -lastniki kapitala so zainteresirani za cim vecjo dobickonosnost. Uspešnost poslovodstva glede upravlja s premoženjem lastnikov; • dobickonosnost vloženegakapitala -vkolikšnemcasu se investicija povrne in dobickonosnost investicije; • dobickonosnost sredstev -poslovodstvo izkoristi vse potenciale za uspešno uporabo premoženja. 2.3 Kriticnost do racunovodskega modela Racunovodski model ocenjuje uspešnost preteklega poslovanja na osnovi podatkov iz racunovodskih izkazov. Kaplan in Norton (2000, 45) menita, da financnikazalniki niso dovolj za razvoj strategije informacijske dobe, ki so kljucni pomen naložbe v zmogljivosti in razmerja do strank. Klasicnaracunovodska merila motivirajo poslovodstvo kodlocanju, kiugodno vplivajo na poslovni izid oziroma k zmanjševanju stroškov za razvoj, izobraževanje, trženje in izbiri naložbenih projektov, ki Konferenca VIVUS2022, Zbornikprispevkov, 3. sekcija: Podeželje in živilstvo / Conference VIVUS 2022, Collection of Papers, 3rd session: Conuntryside and Food Technology upoštevanje kratkorocnih financnih kazalnikov niso zanesljive presoje uspešnosti (Hocevar idr., 2001, 238;Tekavcic, 2002, 674). Dobicek je možno prilagoditi željam in potrebamuporabnikov razlicnih racunovodskih informacij, kar vzbuja dvom o primernostiuporabe racunovodsko ugotovljenega dobicka (Tekavcic, 2002, 674). Tekavcic (2002) je, da so nefinancni kazalniki tisti, s katerimi pridobivamo na pomenu in ucinkovitosti posameznih delov poslovnega procesa. Kazalnike je treba povezati, da organizacije opravljajo aktivnosti, ki prispevajo k vrednosti poslovnih ucinkov z vidika kupcev, kateri so kljuc uspešnosti. Znižanje stroškovposlovanja pri nespremenjenih drugih okolišcinah vodikvecjiuspešnostiposlovanja. Tradicionalna racunovodska merila merijo uspešnostinucinkovitostposlovanja in managerjevs sredstvi in kapitalom in ne predstavljajo konkurencno prednost(Hocevar idr., 2001, 238). 4.2 Ekonomski model ugotavljanja uspešnosti poslovanja Ekonomski model upošteva stroške celotnega kapitala (lastniškega, dolžniškega) in predpostavlja, da investitorje zanimata namen, generiranje in tveganost denarni tok (Košir, 2003, 31). Od racunovodskega modela pomenijo kazalniki ekonomskega modela uporabo ekonomskega dobicka, zaradi dveh temeljnih nacel, kot jih opredeljuje Bergant (2007): • s celotnimi sredstvi je treba ustvariti vec, kot je strošek vseh obveznosti do virov financiranja, pokriti je treba strošek kapitala, ki je odvisen od donosnosti alternativnih možnih naložb pri enakem tveganju, • ekonomski dobicek je odraz uspešnosti osnovnega poslovanja in ne obcasnih prihodkov, saj je dobicek dolgorocno povecuje tržno vrednost delnice oziroma deležev. 2.4.1 Tržna dodana vrednost (MVA) Z vidika poslovnih financ je osnovni cilj poslovodstva maksimiranje vrednosti organizacije s pomocjo vloženega lastniškega kapitala. Po Savic (2001) morajo v knjigovodski vrednosti lastniškega kapitala zajeti vložki, kot so: ustanovitev, dokapitalizacija, zadržani dobicki in rezerve. Tržna vrednost zajema informacije o zadolženosti, prihodnost poslovanja, tveganja in vrednost ob prodaji. Sporocila MVA so, da organizacija ustvarja vrednost s poslovnimi odlocitvami v investicije, ki imajo pozitivno neto sedanjo vrednost in pomembno družbeno vlogo (zaposlovanje). 2.4.2 Ekonomska dodana vrednost (EVA) Model predstavlja mero uspešnosti poslovanja. Temeljni cilj organizacije je dolgorocna rast vrednosti enote navadnega lastniškega kapitala, ki je odvisna od ciste sedanje vrednostipricakovanih donosov, ki so odvisni od cistega denarnega toka lastnikom (Bergant, 2007, 74). EVA = dobicek iz poslovanja = (EBIT = Earnings Before Interest and Taxes) -stroški lastniškega kapitala) Racunovodske metode imajo vpliv na izracun, da organizacija poroca opozitivni vrednosti EVA, ceprav je cena lastniškega kapitala zmanjšana. Stroški lastniškega kapitala se izracunajo iz povprecja obrestne mere, državnih obveznic in pricakovanega donosa. Izracun pomeni zaslužek iz poslovanja in uspešnost poslovodstva. Li Destri idr. (2012) predlaga sistem za merjenje ucinkovitosti in stroškov, ki so integrirana merila s stroški financiranja. Menijo, da metodologija EVA igra pomembno vlogo pri vracanju strategije poslovanja v merila financne uspešnosti vodenja in odlocanja lastnikov ter poslovodstva. Po Druckerju (2007) so nacini merjenja poslovne uspešnosti le delno potrebni, saj uspešnost merijo in izražajo v dobicku, vendar seje treba zavedati, da so merila uspešnosti nefinancni kazalniki. Konferenca VIVUS2022, Zbornikprispevkov, 3. sekcija: Podeželje in živilstvo / Conference VIVUS 2022, Collection of Papers, 3rd session: Conuntryside and Food Technology 3 Rezultati kvantitativne analize raziskave Razumevanje racunovodskih izkazov s strani direktorjev in samostojnih je prikazano (dalje organizacije) v sliki 1. Rezultati kažejo, da veckot polovica ne razume racunovodskih izkazov, tretjina delno in 15 odstotkov jih razumejo. Slika 1: Razumevanje racunovodskih izkazov Vir: lastna raziskava Rezultati razumevanja ekonomskih kategorij, ki so najbolj poznane organizaciji v racunovodskih izkazih so razvidne iz tabele 1. Tabela 1: Razumevanje ekonomskih kategorij iz racunovodskih izkazov Vir: lastna raziskava Tabela 1 kaže, da vecina organizacij razume ekonomske kategorije, kot so: zaloge, poslovne terjate, financne naložbe in opredmetena osnovna sredstva. Manjše je razumevanje neopredmetenih sredstev, rezervacij in razmejitve, kar pomeni, da se kategoriji manj uporabljajo pri poslovnih odlocitvah. Hipoteza 1 je potrjena, da organizacije v celoti ne razumejo ekonomskih kategorij iz racunovodskih izkazov. Cetrto vprašanje je povezano z porocilom poslovanja s strani odgovornih v racunovodskih službah. V sliki 2 je prikazano, da 30 odstotkov organizacij razume poslovna porocila, okoli 50 odstotkov meni, da jih delno razumejo in 20 odstotkov ne razume poslovna porocila, kar je za odlocanje slabo. V primeru, da ne razumejo poslovnih porocil so lahko poslovne odlocitve neustrezne za nadaljnje poslovanje. Konferenca VIVUS2022, Zbornikprispevkov, 3. sekcija: Podeželje in živilstvo / Conference VIVUS 2022, Collection of Papers, 3rd session: Conuntryside and Food Technology Slika 2: Razumevanje porocilposlovanja Vir: lastna raziskava Zpetimvprašanjemsmo želeliizvedeti ali so dodatna pojasnila zustreznimiobrazložitvami razumljiva. Slika 3: Dodatna pojasnila za razumevaje in pojasnil Vir: lastna raziskava V primeru, da organizacija ne razume racunovodskih pojasnil in da so obrazložitve le delno razumljive se jih je opredelilo 75 odstotkov, 25 odstotkov meni, da so obrazložitve razumljive (Slika 3). Takšne opredelitve so škodljive za nadaljnje poslovne odlocitve. Z šestim vprašanjem smo ugotovili potrebe organizacije po organiziranosti racunovodstva. Rezultati so razvidni v tabeli 2 in so anketiranci naklonjeni zunanjemu racunovodstvu in kombinaciji med notranjim in zunanjimracunovodstvom. Za vrste dobljenih storitev se jih je opredelilo 45 odstotkov le za tretjino je pomembna cena izbire vodenja in korišcenja uslug racunovodstva. Tabela 2: Izbira o vodenju racunovodstva Vir: lastna raziskava Konferenca VIVUS2022, Zbornikprispevkov, 3. sekcija: Podeželje in živilstvo / Conference VIVUS 2022, Collection of Papers, 3rd session: Conuntryside and Food Technology Hipoteza 2: Racunovodski izkazi so nestrokovno in površno predstavljeni s strani racunovodskih delavcev z neustrezno komunikacijo. Hipoteza je potrjena. Uporaba kazalnikov poslovanja je predstavljena v sliki 4. Uporaba financnih kazalnikov glede ocene in izbire poslovnega partnerja so nefinancnikazalniki, mnogi jih kombinirajo in 10 odstotkov ne upošteva kazalnikov. Slika 4: Uporaba financnih in nefinancnih kazalnikov Vir: lastna raziskava Anketiranci so v osmem vprašanju (Tabela 3) odgovorili, da se odlocajo glede financnih kazalnikov: • ekonomicnost – razmerje med prihodki in odhodki, izracun je velikost poslovnega izida (dobicek, izguba); • donos sredstev (ROA) –neto dobicek / povprecna vrednost premoženja. Izracun pove poslovanja glede na vrednost premoženja in kriterije (vloga na banko, panoga, nacrt ipd.), • poslovni rezultat (EBIT) – razlika med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki. Izracun predstavlja uspešnost poslovanja iz naslova osnovne registrirane dejavnosti, • donos kapitala (ROE) – neto dobicek / povprecni kapital. Uspešnost vlaganj lastnikov. Tabela 3: Uporaba financnih kazalnikov za oceno lastne bonitete in bonitete poslovnih partnerjev Vir: lastna raziskava Na deveto vprašanje so anketiranci odgovorili na podlagi izbire modelov in odlocitve za uporabo klasicnega modela, se je opredelila vecina. Iz analize vprašanja smo ugotovili, da se tretjina odloca na podlagi ekonomskega modela, ki ga predstavlja Slika 5. Konferenca VIVUS2022, Zbornikprispevkov, 3. sekcija: Podeželje in živilstvo / Conference VIVUS 2022, Collection of Papers, 3rd session: Conuntryside and Food Technology Slika 5: Uporaba modela ocenjevanja uspešnosti poslovanja Vir: lastna raziskava Izbira nefinancnih kazalnikov(Tabela 4) je podlaga za boniteto na katero smo dobili odgovore na deseto vprašanje, kot so: • dodana vrednost –poslovni prihodki in razlika stroškov materiala in storitev ter drugih poslovnih odhodkov, • produktivnost – prihodki na zaposlene na podlagi delovnih ur, • tržni položajin prepoznavnost, • konkurenca in prednost (njihova, lastna), • novi produkti na trgu. Tabela 4: Nefinancni kazalniki bonitete poslovanja Vir: lastna raziskava Z desetim vprašanjem so odgovori o nefinancnih kazalnikov, ki so prikazani v tabeli 4. Najvec seje opredelilo za konkurencnost in delež na trgu vsi ostali so v manjši vrednosti. Hipoteza 3: Organizacije se odlocajo o poslovanju z poslovnimi partnerji na podlagi bonitetnih porocil na podlagi financnih kazalnikov, kar pomeni, da je hipoteza 3 delno potrjena. Konferenca VIVUS2022, Zbornikprispevkov, 3. sekcija: Podeželje in živilstvo / Conference VIVUS 2022, Collection of Papers, 3rd session: Conuntryside and Food Technology 4 Sklep V prispevku smo prikazali problematiko merjenje in ocenjevanje uspešnostiposlovanjater izbiro ocene lastne bonitete in poslovnih partnerjev glede na izbrani model. Prikazali smo rezultate lastne kvantitativne raziskave in odstotke glede na odgovore anketirancev. Postavili smo tri hipoteze od katerih smo dve potrdili in eno le delno potrdili. Organizacije morajo spremljati financne in nefinancne kazalnike poslovanja in nuditi podatke za poslovne odlocitve in lastno predstavitev organizacije pred razlicnimi uporabniki. Menimo, da je prispevek podlaga za nadaljnje raziskovanje poslovnih navad glede ocene bonitete poslovanja, s stališca mlajših raziskovalcev. Literatura in viri Antoncic., B., R. Hisrich R.in T. Petrin. Podjetništvo. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 2002. Bergant. Ž. Analiza poslovanja od teorije do prakse. (racunovodski in financni vidik). Inštitut za poslovodno racunovodstvo. Ljubljana, 2007. Drucker, P. The Practice of Management. Butterworth-Heinemann, Cambridge, 2007. Hocevar. M, S. Iglicar in M. Zaman. Racunovodstvo. Ljubljana: Visoka upravna šola, 2001. Hocevar.M. Kriticen pogled na nekatere sodobne racunovodske metode. IKS –revija za racunovodstvo in finance. Zveza racunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana, 2002. Kaplan. S. R. in D. P. Norton. Uravnoteženi sistem kazalnikov. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 2000. Koletnik. F. Upravljalno racunovodstvo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta Ljubljana, 1992. Košir. A. Sistem kazalnikov za presojanje uspešnosti poslovanja v podjetju Telekom Slovenije. Magistrsko delo. Ekonomska fakulteta Ljubljana, 2003. Li Destri, M., A., Picone in P. A. Mina. "Vracanje strategije v financne sisteme merjenja uspešnosti: integracija EVA in PBC (online). 2022. (citirano 5. 8. 2022). Dostopno na naslovu: https://wikislsl.top/wiki/Economic_value_added. Maher. N. Analiza bilanc z revizijo. Zavod IRC, Ljubljana, 2009. Melavc. D. in F. Milost. Racunovodstvo. Koper: Fakulteta za management, 2003. Savic. N. Vpliv financne analize poslovanja na aktivnosti celovitega upravljanja kakovosti. Magistrsko delo. Ekonomska fakulteta Ljubljana, 2001. Slovenski racunovodski standardi. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo Ljubljana, 2016. Tekavcic. M. Merjenje in presojanje uspešnosti poslovanja. VMožina, Stane (ur.), Management: nova znanja za uspeh: 664–692. Radovljica: Didakta, 2002. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Pomen izvajanja projektov za razvoj izobraževanja odraslih in kompetenc zaposlenih v Biotehniškem centru Naklo Tina Košir Biotehniški center Naklo, Slovenija, tina.kosir@bc-naklo.si Povzetek S kvalitativno raziskavo ugotavljamo, da ima izvajanje projektov, vezanih na izobraževanje odraslih, številne pozitivne ucinke za razvoj izobraževanja odraslih v Biotehniškem centru Naklo in zaposlene, kisodelujejo vprojektih. Med najpomembnejšeštejemo širitev izobraževalnih vsebin in s temponudbe izobraževanj za odrasle, vecanje prepoznavnostiBiotehniškega centra Naklo vlokalnemokoljuinširše, povecanje števila udeležencev, ki obiskujejo izobraževanja ter širjenje mreže projektnih partnerjev in izvajalcev. Poleg kompetenc udeležencev se skozi projekte krepijo tudi kompetence koordinatorjev projektov in izvajalcev, projekti pa imajo tudi pomembno financno vrednost, saj poleg izvedbe projektnih aktivnosti omogocajo tudi sofinanciranje plac organizatorjev, nagrajevanje izvajalcev in pogosto tudi nakup dodatne ucne opreme in pripomockov. V projektih vidimo številne priložnosti za povezovanje in razvoj stroke, ki jo kot Center pokrivamo. Potrebno pa bo premostiti nekatere slabosti, ki jih projekti prinašajo in zmanjševati tveganja, zaradi katerih bi lahko bili neuspešni pri prijavi in izvajanju projektov. Kljucne besede: kvalitativna raziskava, projekti, izobraževanje odraslih, kompetence, finance, razvoj The importance of implementing projects for the development of adult education and the competences of employees at Biotechnical Centre Naklo Abstract Through qualitative research, we find that the implementation of projects related to adult education has many positive effects for the development of adult education at Biotechnical Centre Naklo and the employees who participate in the projects. Among the most important are the expansion of educational content and thus the offer of training for adults, increasing the visibility of Biotechnical Centre Naklo in the local environment and beyond, increasing the number of participants attending training at the Centre and expanding the network of project partners and contractors. In addition to the competences of the participants, the competences of the project coordinators and implementers are also strengthened through the projects, and the projects also have an important financial value, since in addition to the implementation of the project activities, they also enable the co-financing of the salaries of the organizers, rewarding of the implementers and often also the purchase of additional teaching equipment and aids. We see many opportunities in the projects for connecting and developing the profession that we as a Centre cover. However, it will be necessary to overcome some of the weaknesses that the projects bring and to reduce the risks that could lead to failure in the application and implementation of projects. Keywords: qualitative research, projects, adult education, competences, finance, development 1 Uvod V Oddelku za izobraževanje odraslih (v nadaljevanju Oddelek za IO) Biotehniškega centra Naklo (v nadaljevanju BC Naklo) organiziramo razlicna formalna in neformalna izobraževanja, namenjena odraslim ter vodimo postopke za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Formalna in neformalna izobraževanja organiziramo na podrocjih kmetijstva, hortikulture, živilstva, naravovarstva in na drugih podrocjih. Od leta 2008 koordiniramo projekte, vezane na izobraževanje odraslih,ki so sofinanciraniiz evropskih in/ali nacionalnih sredstev in so namenjeni zadovoljevanju izobraževalnih potreb razlicnih ciljnih skupin. Pogosteje se namenja pozornost temu, kako projektne aktivnosti vplivajo na udeležence teh aktivnosti in ali so bili v tem pogledu doseženi predvideni kazalniki in cilji, redkeje pa, kako izvajanje projektov vpliva na organizacijo in zaposlene, ki projekte koordinirajo oz. izvajajo. V kvalitativni raziskavi nas je zato zanimalo, kako so projekti vplivali na razvoj izobraževanja odraslih v BC Naklo, ali so vplivali na razvoj kompetenc zaposlenih, ki so projekte koordinirali in izvajali, ter katere kompetence so le-ti skozi projektno delo izboljšali oz. bi jih še morali razviti. Zanimalo nas je tudi mnenje udeležencev raziskave o tem, kakšen pomen so imeli projekti za BC Naklo in zaposlene v financnem smislu ter glavne prednosti in priložnosti ter morebitne slabosti in nevarnosti izvajanja projektov. Z raziskavo želimo izvedeti, ali v izvajanju projektov prepoznamo dodano vrednost za BC Naklo, za izobraževanje odraslih in za zaposlene, in se je torejsmiselno vprojektnidejavnostiangažirati tudi v prihodnje. 2 Projekti, projektni management in kompetence Projekti, vezani na izobraževanje odraslih so namenjeni razlicnim ciljnim skupinam, izobraževalne in svetovalne aktivnosti znotraj projektov pa so za udeležence brezplacne. Za vkljucitev v posamezna izobraževanja so udeleženci morali izpolnjevati dolocene zahteve, kot so starostni pogoj, zaposlitveni status idr. Skupniimenovalecvseh projektovje spodbujanje ljudiza udeležbo vvseživljenjskemucenju, ki je v Strategiji vseživljenjskosti ucenja vSloveniji (2007, 10) opredeljeno kot dejavnost in proces, ki zajema vse oblike ucenja: formalno, neformalno in priložnostno. Poteka v razlicnih okolišcinah, od rojstva prek zgodnjega otroštva in odraslosti do konca življenja, s ciljem izboljšanja posameznikovega znanja in spretnosti. Projekti, vezani na izobraževanje odraslih, so bili sofinancirani iz nacionalnih in evropskih virov. Sofinancirani so bili 100-%, kar pomeni, da BC Naklo ni bilo potrebno prispevati dodatnih sredstev za izvedbo projektnih aktivnosti. V okviru projektovso potekala razlicna neformalna izobraževanjater tudi svetovalna dejavnost. V spodnji tabeli prikazujemo, kateri projekti so se izvajali od leta 2008, iz katerih virov so bili financirani, katere aktivnosti so v okviru projektov potekale in koliko udeležencev sejih je udeležilo. Tabela št. 1: Predstavitev projektov in virov sofinanciranja PROJEKT SOFINANCERJI AKTIVNOSTI Center vseživljenjskega ucenja Gorenjske MŠŠ in ESS* Izvajanje: 2008–2011 Izvajanje neformalnih izobraževanj (predavanj, delavnic, usposabljanj) na razlicne tematike z namenom vkljucevanja cim vecjega št. prebivalcev Gorenjske v vseživljenjsko ucenje, s poudarkom na ranljivih skupinah. Izvedenih je bilo 53 izobraževalnih aktivnosti, v katere se je vkljucilo 1.390 udeležencev. Dvig ravni pismenosti MIZKS* Izvajanje: 2011–2013 Izvedba treh ponovitev javno veljavnega programa Racunalniška pismenost za odrasle (RPO), namenjenega odraslim brez temeljnega znanja racunalništva. Programa se je udeležilo 36 udeležencev. Ukrep 111 MKGP in EKSRP* Izvajanje: 2012–2014 Izvajanje usposabljanj za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu za nosilce, namestnike in clane kmetijskih gospodarstev, lastnike gozdov in zaposlene v podjetju, ki se ukvarja s kmetijsko, gozdarsko in živilsko dejavnostjo. Med leti 2012 in 2014 je bilo izvedenih 25 usposabljanj s podrocja predelave mleka, zelenjadarstva, IKT, poslovanja in trženja ter obnovljivih virov energije. Usposabljanj se je udeležilo 338 udeležencev. Usposabljanje MIZŠ in ESS* Izvajanje pedagoško-andragoškega usposabljanja mentorjev v mentorjev Izvajanje: 2012–2013 2016–2021 2021–2023 podjetjih. Med leti 2012 in 2013 je bilo izvedenih pet usposabljanj za mentorje (82 udeležencev). Med leti 2016 in 2021 jih je bilo izvedenih osem (141 udeležencev). V letu 2022 je bilo do septembra izvedeno eno osnovno usposabljanje mentorjev s 13 udeleženci. Usposabljanje MIZŠ* Izvedba 14 usposabljanj za brezposelne osebe, brezposelnih Izvajanje: 2013–2018 Izvedba programov s podrocja: slašcicarstvo, pekarstvo, osnove šivanja in popravljanja oblacil, vrtnarstvo, mesar prodajalec, osnove skladišcnega poslovanja, Racunalniška pismenost za odrasle (RPO), excel osnovni. Usposabljanja se je udeležilo 168 udeležencev. Center za MIZŠ in ESS* Izvedba 31 usposabljanj: racunalniško usposabljanje (RPO in pridobivanje neformalni program), usposabljanje iz predelave mleka, predelave temeljnih Izvajanje: sadja in pekarstva z namenom priprav na pridobitev NPK. kompetenc 2016–2019 Udeleženci so bili zaposleni, poudarek je bil na starejših od 45 let. Gorenjske Usposabljanj se je udeležilo 448 udeležencev. Center za MIZŠ in ESS* Izvedba 425 svetovanj zaposlenim glede usmeritve v ustrezne svetovanje in izobraževalne programe, svetovanja pri izdelavi izobraževalnih vrednotenje Izvajanje: nacrtov in organizaciji izobraževanja in ucenja. Ugotavljanje potreb znanja 2016–2022 po razvoju kariere, izvajanje postopkov ugotavljanja in vrednotenja zaposlenih neformalno pridobljenega znanja, spodbujanje izdelave portfolija in Gorenjske nudenje poglobljene svetovalne podpore. Munera 3 MIZŠ in ESS* Izvajanje: 2018–2022 Izvajanje 50-in vecurnih usposabljanj za zaposlene z namenom izboljšati njihove kompetence zaradi potreb na trgu dela, vecje zaposljivosti in mobilnosti med podrocji dela ter osebnega razvoja in delovanja v sodobni družbi. Podrocja usposabljanja: arboristika, marketing v kmetijstvu in hortikulturi, poslovno komuniciranje in bonton, vodenje, slašcicarstvo, mlekarstvo, cebelarstvo, raba cvetja, zelenjadarstvo, prehrana in zdravstveno varstvo konj itn. Do septembra 2022 je bilo izvedenih 33 usposabljanj, v katere se je vkljucilo 583 udeležencev. Razvoj turizma MKGP* Izvedba 18 šesturnih delavnic s podrocij: kakovost izdelkov na na kmetijah Izvajanje: 2022 kmetiji, petzvezdnicna doživetja na kmetiji, inovativni prehrambni izdelki kot izvirna kulinaricna ponudba. Udeleženci so bili nosilci, namestniki in clani kmetijskih gospodarstev, usposabljanj se je udeležilo 348 udeležencev. Vir: lasten *Obrazložitev kratic: MŠŠ (Ministrstvo za šolstvo in šport), MIZKS (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport), MIZŠ (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), ESS (Evropski socialni sklad), EKSRP (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) V okviru enajstih projektov je bilo med letom 2008 in septembrom 2022 izvedenih 191 izobraževalnih aktivnosti, ki se jih je udeležilo 3.547 udeležencev, ter izvedenih 425 svetovanj zaposlenim. Vecina projektov je bila sofinanciranih s strani ministrstva, pristojnega za izobraževanje in Evropskega socialnega sklada. Ob primerjavi števila razlicnih neformalnih izobraževanj (izvedenih znotraj projektov in izven), števila izvedenih izobraževanj in števila udeležencev v letih 2009, 2014 in 2019 lahko vidimo, da se je skozi leta krepila ponudbaizobraževanja za odrasle in število izvedenihizobraževanjinudeležencev (Podatki izhajajo iz letnih porocil Oddelka za IO). Tabela 2: Število vseh neformalnih izobraževalnih programov v letih 2009, 2014 in 2019 (izvedenih znotraj projektov in izven) LETO 2009 LETO 2014 LETO 2019 Št. razlicnih neformalnih izobraževanj 42 68 98 Št. vseh izvedenih neformalnih izobraževanj* 92 183 309 Št. udeležencev 2.047 2.748 3.781 Vir: lasten *Vkljucene so ponovitve posameznih neformalnih izobraževanj. Opomba: Podatkov za leti 2020 in 2021 v tabeli nismo zajeli, saj zaradi situacije s covid-19 niso primerljivi. Projekti so omogocili ponudbo novih vsebinskih podrocij, ki do sedaj niso bile del ponudbe izobraževanja odraslih, oz. poglabljanje obstojecih. V Oddelku za IO smo zaceli izvajati razlicne programe racunalniškega opismenjevanja, vsebine s podrocja vodenja, poslovne komunikacije in bontona, izdelave poslovnega nacrta, trženja, marketinga in promocije, obnovljivih virov energije, osnov šivanja, zelenjadarstva, pedagoško-andragoška usposabljanja mentorjev v podjetjih, arboristike itn. Z obogateno ponudbo smo v izobraževanje pritegnili nove udeležence in okrepili tudi bazo udeležencev za obvešcanje. Sredstva, pridobljenas straniprojektov, so omogocila pokritje (vecine)stroškovza promocijo in izvedbo projektnih aktivnosti (stroški promocijskih dejavnosti, materialni stroški, stroški prostora, honorarji izvajalcev itn.), delno pa so pokrila tudi stroške plac organizatorjev izobraževanj ter omogocila nakup dodatne opreme za izvajanje izobraževalnih aktivnosti, ki nam je ostala tudi po zakljucku projektov. Delno pokritje plac s strani projektov je omogocilo kadrovsko širitev Oddelka za IO, ki je bila nujno potrebna tudi zaradipovecane kolicine dela. Vletu 2008 so bile v Oddelku za IO zaposlene tri osebe, v letu 2020 pa pet oseb. Koordiniranje projektov vsebuje prvine projektnega managementa, ki zajema vodenje, programiranje, planiranje, organiziranje in koordiniranje, ravnanje s kadri in kontroliranje. Poskrbeti mora za ucinkovito vodenje projekta in za kakovostno programiranje vsebin. Organizirati in kontrolirati mora aktivnosti in akterje v projektu, vkljuciti v projekt ustrezne, usposobljene in kompetentne kadre in partnerje, navsezadnje pa mora imeti celotno dogajanje tudi pod stalnim nadzorom, da se dosežejo cilji projekta. Aktivnosti mora nacrtovati v predvidenem casu ter upoštevati proracun projekta, ki je na razpolago, da se ne prekoraci predvidenih sredstev (Maher, 2022, 6–7). V primeru projektov, vezanih na izobraževanje odraslih, lahko govorimo tudi o managementu v izobraževanju. Le-ta vkljucuje funkcijo poslovodenja, ki pomeni, da skrbno in odgovorno ravnamo z denarnimi sredstvi in delujemo zakonito; ter funkcijo pedagoško-andragoškega vodenja, pri cemer skrbimo za spoštovanje pedagoško-andragoških didakticnih nacelin odgovorno kreiramo in udejanjamo izobraževalniproces (Ferjan, 133–134). S koordiniranjem in izvajanjem projektnih aktivnosti so povezane tudi razlicne kompetence. Izraz kompetenca je imel v razlicnih obdobjih razlicne pomene. Od pojmovanja kompetenc kot mešanice znanja, metaznanja in vešcin, seje kasneje pridružilše pomen delovanja in navsezadnje tudikulturnega okolja oz. konteksta, v katerem je kompetenca uporabljena. Kompetenca je tako vedno odraz interakcije med subjektom in okoljem, prenosljiva paje tudi iz ene situacije v drugo (Licen, 2004, 33–36). Pri opredelitvi kompetenc, vezanih na projektno delo se lahko naslonimo na kompetencni model projektne pisarne Biotehniškega centra Naklo, ki ga je definirala Kramaric (2020), in kot kljucne izpostavimo: kompetenco vodenja, upravljanja s cloveškimi in financnimi viri, motiviranja, sporazumevanja in komunikacije, obvladovanje stroke, sposobnost nacrtovanja in organizacije, sposobnost koordiniranja in razumevanja navodil, rokovanje s podatki in projektno dokumentacijo, usmerjenost na rezultate in zagotavljanje kakovosti, reševanje problemov, sodelovanje s projektnimi partnerji, samostojnost pri delu idr. 3 Metoda dela 3.1 Kvalitativna raziskava Uporabili smo kvalitativno raziskavo na primeru Biotehniškega centra Naklo. Vraziskavi smo izpeljali triangulacijo mnenj po vpletenih skupinah. Kvalitativna raziskava je raziskava, pri kateri sestavljajo temeljno izkustveno gradivo, zbrano v raziskovalnem procesu, besedni opisi ali pripovedi, in v kateri je to gradivo tudi obdelano in analizirano besedno, brez uporabe merskih postopkov, ki dajejo števila, in brez operacij nad števili (Mesec v: Vogrinc 2008, 47). Uporabljena metoda je polstrukturiran intervju, ki je bil izveden z enajstimi udeleženci. Vprašanja se nanašajo na projekte, vezane na izobraževanje odraslih, ki so bili vodeni in koordinirani s strani zaposlenih v Oddelku za IO v BC Naklo, izvajali pa so jih tako notranji izvajalci (torej zaposleni v BC Naklo) kot tudi zunanji izvajalci. Intervju je zajemal 7 vprašanj s podvprašanji. Z vprašanji, kijih zajema intervju, smo želeli udeležence raziskave spodbuditi, da izrazijo svoje mnenja, poglede, stališca. Glede na razlicne vloge, ki so jih pri izvajanju projektov imele skupine intervjuvancev, smo za vsako skupino vprašanjanekoliko prilagodili, pricemer smo pri vseh vprašanjih slediliizhodišcnim raziskovalnim vprašanjem in ciljem. Na podlagi intervjujev smo pripravili interpretacijo podatkov po opredeljenih kategorijah. 3.2 Namen raziskave Namen raziskave je prikazati mnenja, poglede in stališca o pomenu izvajanja projektov, vezanih na izobraževanje odraslih, in sicer z vidika treh skupin posameznikov, ki so bili v izvajanje omenjenih projektov tako ali drugace vpleteni. Ena skupina predstavlja vodstvo, druga zaposlene v oddelku za izobraževanje odraslih, ki koordinirajo izvajanje projektov, tretja skupina pa so zaposleni v BC Naklo, ki so sodelovali pri izvajanju projektnih aktivnosti. 3.3 Cilji raziskave: – Ugotoviti, ali so projektipomembno vplivali na razvoj izobraževanja odraslih v Biotehniškem centru Naklo. – Ugotoviti, ali in katere kompetence so zaposleni v projektih razvili oz. zaradi sodelovanja okrepili (koordinacija projektov oz. izvajanje projektnih aktivnosti). –Ocenitifinancnipomen izvajanja projektov za BC Naklo. – Izpostaviti glavne prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti izvajanja projektov. 3.4 Raziskovalna vprašanja: –Kako so projekti vplivali na razvoj izobraževanja odraslih v Biotehniškem centru Naklo? – Ali so projekti imeli vpliv na razvoj kompetenc zaposlenih, ki so sodelovali pri projektih kot koordinatorji in izvajalci projektnih aktivnosti, in katere kompetence so zaposleni razvili? –Kakšen pomen so imeliprojekti za BC Naklo in zaposlene v financnem smislu? – Katere so glavne prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti izvajanja tovrstnih projektov? 3.5 Vzorec raziskave Vzorec raziskave je majhen, nenakljucen, namenski in zajema 9 udeležencev, ki smo jih razdelili v tri skupine: vodstvo, zaposleni v Oddelku za IO in zaposleni –izvajalci projektnih aktivnosti, da smo lahko izvedli triangulacijo mnenj. V skupino vodstvo smo zajeli direktorja BC Naklo, vodja MIC-a in ravnateljico VSŠ. V skupino zaposleni v Oddelku za IO sta bila vkljucena dva organizatorja izobraževanja odraslih in strokovna sodelavka. V skupino zaposleni – izvajalci projektnih aktivnosti – smo zajeli pet izvajalk, ki so aktivno sodelovale pri izvajanju projektnih aktivnosti. 3.6 Omejitev raziskave Število udeležencev, s katerimi smo izvedli intervju, je majhno, zato študija primera ni namenjena posploševanju. Dabilahko govorilina splošno,bibilopotrebnoraziskavo razširitina vecšol,kiizvajajo oz. so izvajale podobne projekte. Raziskava nam bo dala vpogled v to, kako so projekti vplivali na razvoj izobraževanja odraslih in na razvojkompetenc zaposlenih vBCNaklo. Ugotavljalibomo financni vpliv projektov v BC Naklo ter na primeru BC Naklo definirali glavne prednosti in slabosti izvajanja projektov. Kategorije in interpretacija rezultatov Opredelili smo štiri kategorije, po katerih bomo prikazali mnenja, poglede in stališca udeležencev intervjuja: razvoj izobraževanja odraslih, razvoj kompetenc zaposlenih, financni pomen projektov ter prednosti, slabosti, priložnostiin nevarnostiizvajanja projektov. 4.1 Kategorija 1: Razvoj izobraževanja odraslih Vodstvo je mnenja, da ima izvajanje projektov, vezanih na izobraževanje odraslih, pozitiven vpliv na razvoj tako udeležencev kot tudi zaposlenih. Omogocajo širitev ponudbe izobraževanj, razvoj novih izobraževalnih vsebin, ki vplivajo na promocijo izobraževanja odraslih in povecevanje števila udeležencev. Pri tem je pomembno, da s ponudbo izobraževanj zadovoljimo povpraševanje in da ponujamo prave vsebine, kibodo pritegnile udeležence. S projektigradimo bazo udeležencev, ki se bodo kasneje morda udeležili tudi drugih, placljivih izobraževanj. Skozi izvajanje projektov imamo možnost zaznati tudi še druge potrebe po znanju, ki jih imajo udeleženci in tako priložnost pripraviti nove izobraževalne programe. Projekti nam dajejo možnost, da se vsebinsko širimo, hkrati omogocajo tudi širjenje kroga projektnih partnerjev, pa tudi zunanjih in notranjih izvajalcev. Izvajalce projekti spodbujajo k stalnemu strokovnemu izobraževanju in razvoju, saj skozi projekte pridobivajo nova znanja in izkušnje. Zaposleni v IO menijo, da projekti pozitivno vplivajo na razvoj stroke, na povezovanje in širjenje mreže udeležencev in izvajalcev. Kot organizacija s pomocjo projektov širimo svoj vpliv vregijiin postajamo vse bolj prepoznavni, hkrati pa se razvijamo v vse bolj kompetentno organizacijo, ki ponuja znanja za potrebe razlicnih ciljnih skupin. S projekti razvijamo tudi nove vsebine, ki jih brez projektov morda ne bi razvili in ponudili na trgu. K sodelovanju privabimo še druge izvajalce, tudi iz tujine, in dolocene udeležence, ki jim ravno možnost brezplacnih vsebin omogoca udeležbo v izobraževanju in brez te možnosti v BC Naklo ne bi prišli. S tem gradimo bazo udeležencev za obvešcanje in si zagotavljamo bodoce udeležence drugih, tudi placljivih izobraževanj. S pomocjo projektov tudi »dvigujemo« zaposlene kot strokovnjake in izboljšujemo opremljenost z ucnimi pripomocki. Izvajalci menijo, da so projekti prispevali široko paleto vsebin, ki so v skladu z nacionalnimi in evropskimi smernicami. Ker so financno podprti, so dostopni širšemu krogu udeležencev, vanje pa se kot izvajalci vkljucujejo strokovnjaki iz BC Naklo ter zunanji strokovnjaki. S tem se gradi mreža strokovnjakovin udeležencev, kijih povezujejo aktualna znanja in potrebetrga dela. Izvajalciso opazili, da seje tudi na racun projektov število izobraževalnih dogodkov in število udeležencev povecalo, da se razvijajo nove vsebine in se na ta nacin širi ponudba izobraževanj. Tudi oni so mnenja, da s pomocjo projektov pridobivamo udeležence, ki se drugace morda izobraževanj ne bi udeležili, zadovoljni udeleženci pa se bodo kasneje morda udeležili še katerega od drugih tecajev in usposabljanj. Izvajalci preko projektovpridobivajonova znanja in izkušnje, kijih vkljucujejo tudivpoucevanje na srednjišoli. Eden od izvajalcev meni, da so projekti tudi odlicna priložnost, da se tako izvajalci kot organizatorji umaknejo od rutinskega dela in so postavljeni pred nove izzive, ki omogocajo tudiucenje in razvoj. 4.2 Kategorija 2: Razvoj kompetenc zaposlenih Vodstvo meni, da morajo zaposleni, ki vodijo in izvajajo projekte, imeti široka, multidisciplinarna znanja. Skozi projektno delo so razvili kompetenco vodenja, sodelovanja, koordiniranja, motiviranja in navduševanja ljudi, reševanja problemov in komuniciranja (posvetovanja, pogajanja, reševanja konfliktov). Postali so bolj fleksibilni in razvili splošno razgledanost, usmerjenost k rezultatom ter se izpopolnili v kompetenci organizacije dela, spremljanja kakovosti in sposobnosti razumevanja navodil. Zaposleni bi morali okrepiti kompetenco podjetnosti, strateškega razmišljanja, nadzora kakovosti, zavedanja tveganj ter priložnosti in spremljanja zakonodaje. Vec pozornosti bi v prihodnje morali nameniti tudi razvoju digitalnih kompetenc, obvladovanju sprememb in kompetencam za delo v timu. Manjkajo nam tudi celovite analize rezultatov izvedenih projektov, strokovnih rešitev in zadovoljstva udeležencev, ki bi lahko bile podlaga za pripravo novih izobraževalnih programov. Zaposleni v Oddelku za IO menijo, da so s pomocjo projektnega dela okrepili kompetenco vodenja, organizacijske, komunikacijske kompetence in kompetence za oskrbo strank. Okrepili so tudi emancipacijo, doslednost, pravocasnost, natancnost, strpnost in znanja iz vodenja financ na projektih. Menijo, da je vodstvo s tem, ko je precejšnjo odgovornost za rezultate projekta prepustilo koordinatorjem, spodbudilo, da so omenjene kompetence razvijali v še vecji meri, kot bi jih sicer. Zaposleni v Oddelku za IO ocenjujejo, da jim manjkajo dodatna znanja iz vodenja financ in vodenja projektne dokumentacije. Izvajalci so mnenja, da so skozi projekte poglobili razumevanje projektne logike, okrepili kompetenco komuniciranja in reševanja nesporazumov in konfliktov. Izboljšali so digitalno kompetenco ter didakticnein metodološke prilagoditve poucevanja. Seznanili so se z aktualnimi strokovnimi vsebinami, bolje prepoznavali nivo predznanja udeležencev in upoštevali njihova znanja in izkušnje. Ena od izvajalk meni, da biželela vvecji meri razvijatikompetenco, kako pripodajanju vsebine šeboljizhajati iz udeležencev in njihovih izkušenj in jih vkljucevati v izobraževalni proces. Poleg omenjenih so izvajalci izpostavili še izboljšanje obvladovanja sprememb in prilagodljivosti, odgovornosti in zanesljivosti, usmerjenostikuresnicevanju ciljevin doseganju kakovostnih rezultatov. Izvajalciso skozi izvajanje izobraževanj tudi sami veliko pridobili od udeležencev, se sami ucili in se razvijali tako strokovno kottudiosebnostno. Med kompetencami, kibijih šemoralirazvitioz. okrepiti, pa so omenjali naslednje: digitalna kompetenca, zašcita in navajanje avtorskih besedil, fotografij in filmov, jezikovno izražanje in znanje tujih jezikov, ucinkovito spremljanje stroke in strateških dokumentov. 4.3 Kategorija 3: Financni pomen projektov Vodstvo meni, da izvajanje projektov pomembno prispeva k boljšemu financnemu položaju in poslovanju tako Medpodjetniškega izobraževalnega centra, v okviru katerega deluje Oddelek za IO kot celotnega BCNaklo. S pomocjo projektovimamo možnost razvijati dolocene vsebine, kijih drugace ne bi mogli financno pokriti. Še vecja dodana vrednost je,ce namprojekti omogocijo nakup ucne opreme in drobnega materiala za izvedbo projektnih aktivnosti. Pozitivno je tudi, da so bili projekti 100-% financno pokriti in niso zahtevali lastnega sofinanciranja, saj bi bilo to težko izvedljivo. Projekti predstavljajo tudi nekakšen testni ucni poligon, na katerem preverjamo dolocene oblike, vsebine izobraževanj, ki jih kasneje (v kolikor se izkažejo za zanimive in potrebne) razvijamo naprej in ponujamo na trgu. Pomembno je, da namostane nekaj tudi, ko seposamezen projekt zakljuci, bodisi so to nove izobraževalne vsebine, ki jih kasneje ponudimo na trgu, oprema in ucni pripomocki, ki jih še naprej uporabljamo, ali pa razširitev kroga udeležencev izobraževanj. Zaposleni v IO menijo, da imajo projekti multiplikativen financni ucinek. Projekti omogocijo nakup dodatne opreme in ucnih pripomockov, opolnomocijo izvajalce, ljudje pa skozi projekte aktivnosti dobijo priložnost, da nas »brezplacno« spoznajo, kasneje pa se zaradi pozitivne izkušnje vracajo nazaj vBC Naklo, kjer se npr. udeležijo drugega placljivega izobraževanja, vpišejo svojega otroka v srednjo šolo, opravijo nakup v šolski trgovini ipd. Pomen projektov je tudi v tem, da se lahko iz denarja, namenjenega za izvedbo projektov, pokrije tudi del stroška plac organizatorjev izobraževanj ter se dodatno nagradi izvajalce, ki za izvajanje projektov obicajno prejmejo nekoliko višji honorar kot pri izvedbi obicajnih tecajev (predvsem zaradi placila dodatnih priprav). Vecina izvajalcev je mnenja, da je placilo za izvedeno delo na projektih ustrezno, da so bili torej honorarji po vecini primerni, medtem ko eden od izvajalcev meni, da placilo ni stimulativno in da se izvajalci vprojekte vkljucujejo boljiz cuta dolžnosti. Ena od izvajalkje poudarila,da je bila za izvedbo motivirana ne le s financnega vidika, temvec tudi z vidika vsebinske podpore izvajalcem z gradivi in z vidika pomoci pri pripravigradiv za udeležence. 4.4 Kategorija 4: Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti izvajanja projektov V spodnji tabeli smo povzeli mnenja o prednostih, slabostih, priložnostih in nevarnostih izvajanja projektov(naše mnenje, mnenja vodstva, zaposlenih vOddelku za IO in izvajalcev) in oblikovali SWOT analizo izvajanja projektov, ki je osnova za strateško nacrtovanje in pomeni preucevanje prednosti in slabosti znotrajpodjetja oz. organizacije ter proucevanje priložnostiin nevarnosti, ki zanj/-o nastajajo v zunanjem okolju (Potocnik 2004, v Butinar 2007, 17). Tabela št. 3: SWOT analiza izvajanja projektov Vir: lasten Koristno Škodljivo Notranji PREDNOSTI (STRENGHTS) SLABOSTI (WEAKNESSES) dejavniki S1 Zaposleni pridobivajo nova znanja in izkušnje. S2 Znanja in izkušnje se prenašajo tudi na sodelavce. S3 Implementacija izkušenj, dobrih praks in rezultatov s projektov v delovni proces. S4 Izobraževanja v okviru projektov so lahko odskocna deska za pripravo novih izobraževalnih programov, ki jih ponujamo na trgu. S5 Možnost ponujanja brezplacnih vsebin. S6 V izobraževanje vkljucujemo ljudi, ki se drugace ne bi udeležili izobraževanja in spoznali BC Naklo. S7 Širjenje baze udeležencev za obvešcanje poveca možnost za vecjo udeležbo tudi v drugih izobraževalnih programih. S8 Skozi projekte se zaposleni ucijo projektnega managementa. S9 Zaposleni so razvili in okrepili številne kompetence in se tudi osebnostno razvijali. S10 Izvajanje projektov zahteva priprave, kar pomeni tudi strokovno izobraževanje izvajalcev. S11 Projekti so omogocili primerno placilo honorarjev izvajalcem izobraževanj. S12 Projekti pomenijo dodatna sredstva za place organizatorjev izobraževanj. S13 Razširjena ponudba izobraževalnih programov v BC Naklo. S14 BC Naklo od udeležencev pridobi povratne informacije, katerih izobraževanj bi se še želeli udeležiti. S15 V okviru projektov so doreceni cilji in ciljne skupine. S16 Projekti zaposlenim prinašajo tudi tocke za napredovanja. Projekti omogocajo nakup dodatne ucne opreme in pripomockov. W1 Obremenjenost zaposlenih. W2 Projekti prinašajo dolocene omejitve (vsebinske, casovne …). W3 Projekti pogosto niso evalvirani v smislu doseganja ciljev BC Naklo. W4 Pri izvajanju projektov bi morali biti še bolj odprti za razlicne izobraževalne tematike, ne da se pogosto vrtimo okrog istih vsebin. W5 V okviru projektov ne razvijamo enakomerno vseh podrocij, ki jih kot Center pokrivamo, to je povezano s pomanjkanjem izvajalcev na dolocenih podrocjih. W6 Premajhna pripravljenost zaposlenih v BC Naklo za sodelovanje v projektih. W7 Premalo tehnološke opreme za res kakovostno izvajanje izobraževanj. W8 Kratek cas za prijavo projektov na razpis. W9 Še vecji poudarek je potrebno dati temu, kaj bomo skozi projekte pridobili kot organizacija – kakšni bodo ucinki projekta po njegovem zakljucku za organizacijo. W10 Prevec birokracije. W11 Oddajanje projektne dokumentacije je obicajno v obdobju, ko je že polno drugih obveznosti (casovni pritiski). W12 Casovna neusklajenost izvedbe projektnih aktivnosti glede na vsebino. W13 Zaradi prevelike kvantitete projektov lahko pade kvaliteta izvajanja. W14 Ni možnosti napredovanja zaposlenih v J skupini. Zunanji PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI (THREATS) dejavniki (OPPORTUNITIES) O1 Širjenje mreže projektnih partnerjev, s katerimi vzpostavimo dolgotrajnejše sodelovanje in prijavimo nove projekte. O2 Širjenje mreže izvajalcev, s katerimi vzpostavimo dolgotrajnejše sodelovanje T1 Neodgovornost udeležencev – neudeležba oz. osip ogrozita doseganje kazalnikov in ciljev projekta. T2 Nezadostno število prijavljenih udeležencev ogroža uspešno izvedbo projektnih aktivnosti. tudi pri izvajanju izobraževanj izven T3 Projekti ne zasledujejo vsebin, pomembnih za projektov. razvoj BC Naklo. V kolikor bi izgubili rdeco nit, je O3 Udeleženci projektnih aktivnosti se nevarnost, da bi projekte izvajali zaradi udeležijo tudi drugih izobraževanj. zapolnjevanja zaposlenosti posameznikov. O4 Vecja prepoznavnost Centra in širjenje T4 Preambiciozno nacrtovanje kazalnikov strokovnega vpliva v ožjem in širšem projekta. okolju. T5 Nezanesljivi in neodzivni projektni partnerji O5 (Vnaprejšnje) kreiranje izobraževalnih (slabo sodelovanje). vsebin (skupaj s partnerji) in iskanje T6 Odstop izvajalcev od izvajanja projektov. ustreznih projektov za njihovo T7 Slaba izvedba projektnih aktivnosti ima lahko uresnicevanje. za posledico negativno promocijo. O6 Pridobivanje dodatnih financ in širjenje T8 Neuspešna prijava projektov na razpise. Ce ni oddelka za IO. projektov ni dodatnega vira financiranja. O7 Razvoj znanja iz projektnega vodenja, T9 Nepravocasna oddaja projektne dokumentacije. ki bi ga kasneje lahko prenašali tudi na T10 Nerazumevanje navodil za izvajanje projektov. sodelavce in zunanje interesente. T11 Pojav konkurence. O8 Projekti omogocajo preizkušanje T12 Epidemije in naravne katastrofe lahko bodocih novih sodelavcev, partnerjev, povzrocijo, da se projekt ne izpelje oz. se izpelje le izvajalcev. delno. O9 Izvajanje izobraževanj tudi na terenu. T12 Nevarnosti povezane z varstvom pri delu (pri O10 Zadovoljni udeleženci projektnih prakticnem izobraževanju lahko pride do aktivnosti širijo dober glas o poškodb). izobraževanjih v BC Naklo na svoje sorodnike, prijatelje, sodelavce in usmerjajo svoje otroke k vpisu v srednješolsko ali višješolsko izobraževanj v BC Naklo. Diskusija S pomocjo kvalitativne raziskave smo ugotovili, da izvajanje projektov, vezanih na izobraževanje odraslih prinaša številne pozitivne ucinke za Biotehniški center Naklo, za razvojizobraževanja odraslih in tudi razvoj zaposlenih, ki v projektih sodelujejo. Ker ima vsaka stvar dve plati, pa se bomo tudi pri izvajanju projektov moralisoociti še z nekaterimi izzivi in se spoprijeti s tveganji, ki jih prinašajo. Tudi na racun izvajanja projektov se je povecalo število izobraževalnih vsebin, ki jih BC Naklo ponuja in število udeležencev. Ob primerjavi leta 2009 z letom 2019 lahko govorimo o povecanju števila razlicnih neformalnih izobraževanj za 133 %, povecanju števila vseh izvedenih neformalnih izobraževanj (nekatera so bila izvedena v vec ponovitvah) za 236 % in števila udeležencev za 85 %. Opažamo, da smo zaradi možnosti brezplacnega izobraževanja v projektne aktivnosti vkljucili udeležence, ki drugace morda nikoli ne bi prišli v BC Naklo in zadovoljevali potrebe razlicnih ciljnih skupin. Gradila se je baza udeležencevza obvešcanje tudio drugih izobraževalnih možnostih. Sklepamo, da se je marsikateri udeleženec projektnihaktivnosti kasneje zopet vrnil vizobraževanje, in se udeležil npr. tecaja, delavnice ali pa opravil nakup v šolski trgovini, dober glas pa je razširil tudi na svoje sorodnike, prijatelje, sodelavce. Na ta nacin se širiprepoznavnost BCNakla in njegovih izobraževalnih dejavnosti v lokalnem okolju in tudiširše. Zaradi projektov smo se zaceli zaposleni bolj povezovati z drugimi šolami in institucijami v okolju, oblikovala so se trdna projektna partnerstva, ki so tlakovala pot tudi za nadaljnje sodelovanje. V izvajanje projektov smo vkljucili številne tako notranje kot zunanje izvajalce in s tem razširili mrežo strokovnjakov, s katerimi sodelujemo tudi izven projektov. Veliko so pridobili tudi zaposleni, ki so sodelovali pri koordiniranju in izvajanju projektov. Okrepili so številne kompetence ter hkrati spoznali, katere kompetence jim še manjkajo in bi jih bilo potrebno nadgraditi v prihodnosti. Razvijali so se tako strokovno kot osebnostno ter se ves cas ucili, marsikdaj tudi od udeležencev samih. Projekti so jih v marsicem potisnili iz cone udobja in kljub marsikdaj napornim trenutkom, težavam, casovnim pritiskom in splošno obremenjenostjo, lahko strnemo, da so pravzaprav pomenili izziv, ki so mu bili kos in ki jih je v marsicem opolnomocil. Svoja znanja pa so hote ali nehote prenašali in jih še naprej prenašajo tudi na druge ucece se in zaposlene, s cimer se krepi vloga BC Nakla kot ucece se organizacije. Projekti so pomembno prispevali tudi k boljšemu financnemu poslovanju BC Naklo. Prejeta denarna sredstva so omogocila kritje (vecine) stroškov izvedbe projektov in promocije projektnih aktivnosti, boljše financno nagrajevanje izvajalcev ter pokritje dela plac organizatorjev izobraževanj. Doloceni projekti so omogocali tudi nakup dodatne ucne opreme in pripomockov, ki so se uporabljali tudi po zakljucku projektov. Vodstvo vizvajanju projektov vidi možnost testnega poligona, kjer se mnogokrat prvic preizkušajo dolocene vsebine in tudiizvajalci, hkrati pa so priložnost, da odudeležencev izvemo, cesa vsega bi se še želeli nauciti. Vse našteto je temelj za pripravo novih izobraževalnih programov, ki jih ponujamo na trgu. Kot omenja vodstvo, je pri razvoju vsebin pomembno, da sledimo razvojni strategiji Centra, da enakomerno razvijamo podrocja, ki jih kot Center pokrivamo oz. se lotevamo podrocij, ki bijih brez projektov težje razvijali. V prihodnje bo potrebno še vec strateškega razmišljanja, pri cemer si bo ob vsakem projektu potrebno zastaviti vprašanje,kakšno dodano vrednost lahko oz. želimo da prinese organizaciji in zaposlenim, na koncu pa to dodano vrednost tudi evalvirati v smislu, ali smo dosegli željene cilje. Priložnost je tudi v tem, da v sodelovanju s partnerji in razlicnimistrokovnjaki, zasnujemo izobraževalne vsebine, usklajene znacionalnimiin evropskimismernicamiin išcemo ustrezne razpise, kamorbite vsebine lahko umestili. S tem bi povecali svojo pripravljenost in aktivno vlogo in zmanjšali tveganje, da ostanemo brez projektov, ker nam je npr. zmanjkalo casa za prijavo oz. nismo našli primernih izvajalcev za dolocene vsebine oz. da je ogrožena uspešna izpeljava projektov zaradi nezanesljivosti tako izvajalcev kot partnerjev ter nepremišljenihvsebin, kine bodo pritegnile udeležencev. Potrebno bo tudipoiskatinacin, kako za delo na projektih navdušitiševec zaposlenih –strokovnjakovna razlicnih podrocjih, kibilahko pomembno prispevali k razvoju stroke skozi izobraževanja. Priložnost je tudi, da skozi projekte pridobivamo dodatno tehnološko in ucno opremo, ki bo dvignila kvalitetno izobraževanj v okviru projektov in izven. 6 Zakljucek Zakljucimo lahko, da so projekti pomembna dodana vrednost za BC Naklo tako z vidika razvoja izobraževanja odraslih, financ in razvijanja kompetenc. V prihodnje bo potrebno k projektom pristopiti še bolj aktivno, strateško, z jasno postavljenimi cilji, kakšnih projektov si želimo ter kako bomo s projekti rasli kot organizacija in skozi pridobivanje novih strokovnih znanj in izkušenj zaposlenih v okviru projektov razvijali stroko. Literatura in viri Butinar, D. Swot analiza organizacije x. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, 2007. Ferjan, M. Management izobraževalnih procesov. Kranj: Moderna organizacija, Fakulteta za organizacijske vede, 2005. Jelenc, Z. (ur.) Strategija vseživljenjskosti ucenja v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Javni zavod Pedagoški inštitut, 2007. Košir, T., Gril, I., Pogacnik, M. Strategija izobraževanja odraslih 2020 – 2025. Biotehniški center Naklo, 2020. Kramaric, M. Kompetencni model projektne pisarne Biotehniškega centra Naklo. Magistrsko delo. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede, 2020. Licen, N. Kakšnekompetence potrebujejo andragogi? V: Andragoška spoznanja, 2004, 10 (3), 32 – 46. Maher, N. Strateški projektni management. Ljubljana: Visoka šola za poslovne vede, 2022. Papler, D. Kvalitativna raziskava o pomenu kvalitete distribucijskih podjetij. Laško: 11. konferenca Slovenskih elektroenergetikov, 2013. Poslovno in financno porocilo Biotehniškega centra Naklo (2008 – 2021). Vogrinc, J. Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem podrocju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2008. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje za prihodnost Andreja Ahcin BC Naklo, Slovenija, andreja.ahcin@bc-naklo.si Irena Gril BC Naklo, Slovenija, irena.gril@bc-naklo.si Izvlecek Izobraževanje in usposabljanje ima v današnjem globalnem svetu cedalje vecji pomen. S spremembami panogin poklicev se spreminjajo tudi potrebe delodajalcev, zaradi družbenih sprememb se spreminjajo tudi potrebe zaposlenih. Poklicno izobraževanje in usposabljanje mladih in tudi odraslih, ki potrebujejo izpopolnjevanja ali prekvalifikacijo, ima kljucno vlogo pri pridobivanju kompetenc, ki so potrebne na trgu dela. Zaradi hitrosti kopicenja novega znanja in sprememb v družbi se postavlja vprašanje, kakšno znanje potrebujemo oziroma ga bomo potrebovali vprihodnosti in kako najizobražujemo za prihodnost. V tem clanku izpostavljava poklicno izobraževanje in usposabljanje kot temeljno potrebo za razvoj družbe ter vlogo ucitelja v izobraževalnem procesu. Za prihodnji cas nimamo enoznacnih odgovorov, kakšna znanja in spretnosti bodo potrebna, tudi vseh delovnih mest ne poznamo. Predvidevamo lahko, da bodo potrebne kompetence razmišljanja o prihodnosti, kompetence o vrednotah in normah, kompetence strateškega razmišljanja, kompetence sistemskega razmišljanja, kompetence medsebojnega sodelovanja, kompetence samozavedanja, kompetence celostnega reševanja problemov. Uspešnost izobraževanja in usposabljanja za prihodnost gre iskati v aktivnih oblikah, v razvijanju okolij s transformativnim spremljanjem in transformativnim ucenjem. Kljucne besede: poklicno in strokovno izobraževanje, trajnostne kompetence, aktivni uceci se Vocational and professional education and training for the future Abstract Education and training are increasingly important in today's global world. As industries and professions change, so do the needs of employers, and as society changes, so do the needs of employees. VET plays a key role in providing young people, as well as adults in need of further training or retraining, with the competences they need in the labour market. The pace of new knowledge and change in society raises the question of what knowledge we need or will need in the future and how we should educate for the future. In this article we highlight vocational education and training as a fundamental need for the development of society and the role of the teacher in the educational process. We do not have definitive answers about what skills will be needed for the future, nor do we know all the jobs. We can assume that future thinking competences, competences on values and norms, competences on strategic thinking, competences on systems thinking, competences on mutual cooperation, competences on self-awareness, competences on integrated problem solving will be needed. The success of education and training for the future lies in active forms, in developing environments with transformative monitoring and transformative learning. Key words: vocational and professional education, sustainable competences, active learners Poklicno in strokovno izobraževanje v Sloveniji in Evropi Tradicionalna vloga poklicnega in strokovnega izobraževanja za pripravo posameznikov na delovna mesta v srednje kvalificiranih poklicih se danes spreminja. Vedno izraziteje se pojavljajo potrebe po visoko kvalificiranih delavcih, poklicno in strokovno izobraževanje pa se razširja na višje ravni znanja in spretnosti. Danes se v poklicno izobraževanje in usposabljanje vkljucujejo mladi in odrasli na razlicnih poklicnih podrocjih in izobraževalnih ravneh. Na podrocju višjega sekundarnega izobraževanja (ISCED 3) je v Evropi (EU27) približno polovica (48,4 %) vseh ucencev vpisanih v programe poklicnega izobraževanja (Poklicno izobraževanje in usposabljanje, 2022). 1.1 Zaposlenost diplomantov Po podatkih Eurostata je bila v letu 2021 v Sloveniji stopnja zaposlenosti nedavnih diplomantov, starih od 20 do 34 let, ki so zakljucili najmanj poklicno izobraževanje (ISCED 3) 85,1 %, v državah EU 27 pa 79,6 %. Ti podatki kažejo na veliko vlogo programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vprašanje pa je, ali so zaposleni dosegli svoja pricakovanja glede zahtevnosti delovnega mesta in placila in ali so zaposlenidosegli pricakovanja delodajalcev. Slika: Stopnje zaposlenosti nedavnih diplomantov, starih od 20 do 34 let, v letu 2021 Vir: Eurostat (EDAT_LFSE_24) Po raziskavi med delodajalci v Evropi (Flash Eurobarometer 304, 2015) so pri zaposlovanju diplomantov poleg poklicnih in racunalniških spretnosti cenjene tudi »mehke« vešcine, kot so sposobnost dobrega dela v timu, prilagajanje novim situacijam, komunikacijske sposobnosti in znanje tujih jezikov. Kompetence, potrebne na trgu dela Tehnološki napredek vedno bolj spreminja nacin dela in življenja, komuniciranja in druženja. Spreminja se tudi trg dela in delovna mesta. Pogosto govorimo o znanju kot konkurencni prednosti, torej znanju, ki je na trgu dela potrebno in zanimivo. Zaradi razvoja tehnologij se v prihodnosti vecinoma predvideva potreba po kompetencah informacijske tehnologije (digitalizacija, virtualna resnicnost, pametne tovarne, 3D-tiskanje) in mehke vešcine, kot se nenehno ucenje, fleksibilnost, sposobnost dela v multifunkcionalnih timih in obvladovanje kompleksnih situacij (Ghislieri et al., 2018). Svet EU (2018) priporoca osem kljucnih kompetenc za vseživljenjsko ucenje v luci krepitve Evrope v casu sprememb: pismenost, vecjezicnost; matematicna, naravoslovna, tehniška in inženirska kompetenca; digitalna kompetenca; osebnostna, družbena in ucna kompetenca; državljanska kompetenca, podjetnostna kompetenca, kulturna zavest in izražanje. Pri podpori v kompetence usmerjenemu izobraževanju in usposabljanju izpostavlja tri izzive: uporabo razlicnih ucnih pristopov, podporo pedagoškim delavcem in ocenjevanje in vrednotenje razvoja kompetenc. Usvojitev kljucnih kompetenc posameznikom omogoca, da se laže prilagajajo spremembam v okolju. Z namenom oblikovanja prihodnosti za skupno dobro, kjer bi bil glede na priložnosti in ideje vsak sposoben prevzemanja aktivnih vlog, sodelovanja in vodenja dinamicne kariere, je Evropska komisija razvila »EntreComp« – evropski okvir kompetenc za podjetništvo. EntreComp je prilagodljiv referencni okvir, ki identificira 15 kompetenc na treh kljucnih podrocjih in ponuja celovit opis znanja, vešcin in odnosov, ki jih posamezniki potrebujejo, da postanejo podjetni in ustvarjajo financno, kulturno ali družbeno vrednost za druge (European Commission, EntreComp, 2019). Slika: Evropski okvir kompetenc za podjetništvo Vir: EntreCompFood, https://www.gzs.si/entrecompfood/vsebina/Entrepreneurship/About-EntreComp Izobraževanje za prihodnost Sodobne izobraževalne prakse temeljijo na ucecem se subjektu, ki pa mora biti dobro voden, da se dosežejo opredeljeni cilji. Premik v razmišljanju in delovanju predstavlja sistem regeneracije, ki temelji na pogledu živih sistemov na svet oziroma potencialu ljudi in skupnosti, da postanejo viri zdravja in regeneracije vsega življenja na zemlji. Gre za pogled na svet, kjer so izzivi, s katerimi se danes soocamo na podrocju okoljskih, gospodarskih in družbenih sprememb, soodvisni. Principe te prakse bi bilo za prihodnost slovenskega podeželja smiselno vkljuciti v poklicno in strokovno izobraževanje na podrocju kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, okoljevarstva in proizvodnih tehnologij in turizma. Slika: Sistemi regeneracije Vir: RSA, https://www.thersa.org/regenerative-futures S širjenjem zavedanja, da clovek s svojo dejavnostjo vse od industrijske revolucije povecuje pritisk na naš planet, kar vodi vdegradacijo okolja, smo skušali manj škodovatiplanetu. Sedaj se želimo uciti od živih sistemov na zemlji in gledamo v regenerativno prihodnost. Pogled na svet kot živ, med seboj povezan in vedno razvijajoci se prostor, kjer smo ljudje le eden od deležnikov, pomaga razumeti zapletenost sistemov in omogoca inovativne ideje, ustvarjanje ustreznih rešitev in akcij, ki ne bodo enoznacne (RSA, 2022). Z uvajanjem procesnih pristopov se spreminja tudi model šole, saj šola postaja uceca se organizacija, ucenje paje proces, ki poteka formalno, neformalno, aformalno, priložnostno ali nakljucno. 3.1 Pridobljene kompetence Kompetence 15-letnikov iz naravoslovne, matematicne in bralne pismenosti se ciklicno merijo v raziskavi PISA (Programme for International Student Assessment), s pomocjo katere znanja in spretnosti mladostnikov v Sloveniji lahko primerjamo z državami clanicami OECD ter državami partnericami od leta 2006 dalje. Merjenja potekajo ciklicno na vsake tri leta, PISA 2021 je bila zaradi epidemije COVID-19 podaljšana in uradnih rezultatov še ni. Tako se sklicujeva na rezultate PISA 2018, ki kažejo, da so rezultati slovenskih mladostnikov vskupini 55 držav pri branju, naravoslovju in matematiki nad povprecjem držav OECD in so v primerjavi z rezultati pred tremi leti v povprecju nekoliko nižji, vendar se je hkrati znižalo tudi povprecje na ravnih držav OECD. Vecja odstopanja so bila zaznana na podrocju ucencevega zaznavanja uciteljev ter blagostanja ucencev in ucenk. Izmed vseh držav, vkljucenih v raziskavo, slovenski mladostniki pri uciteljih slovenšcine zaznavajo najmanj opore. Zaskrbljujoce je dejstvo, da so v primerjavi z vrstniki iz drugih držav slovenski 15-letniki v povprecju pri svojih uciteljih slovenšcine zaznavali manj navdušenja nad poucevanjem tega predmeta. Podpovprecno je bilo zadovoljstvo mladostnikov z življenjem, tudi nižje v primerjavi s preteklim merjenjem. Izstopalo je tudi nižje izražanje ponosa in radosti v primerjavi s povprecjem držav OECD. Po rezultatih raziskav ima navdušenje uciteljev pri poucevanju pozitivne ucinke na odnos ucencev do lastnega ucenja, custvena opora uciteljev je znacilno povezana z boljšim ucnim vedenjem ucencev (PISA, 2018). Slika: Zaznava uciteljeve opore pripouku slovenšcine Vir: PISA, 2018 Zaradi vloge interakcije med ucenci in ucitelji pri ucenju in pri motivaciji ucencev je torej pomemben vidik ucitelj – njegove kompetence in vloga v procesu ucenja, kot tudi vloga organizacije in širšega okolja (šolskega sistema). 3.2 Ucitelj kot aktivator družbe znanja Kognitivna znanost in nevroznanost v zadnjih letih kažeta vse širši in natancnejši vpogled v procese ucenja oziroma v to, kaj ucenje omogoca in pospešuje ter kaj ucenje ovira. Kognitivne znanosti s spoznanji kažejo, da ucinkovito ucenje zahteva svoj cas in postopnost ter da je povezano s custvi, interesi in socialno interakcijo (Rutar, 2017). Uceci se ucinkovito ucijo razlicno, glede na stopnjo zrelosti svojih možganov in glede na razlicno predznanje. Kljucen je ucitelj, ki ucecega lahko spodbuja na primeren nacin. Ugotovljeno je tudi, da na bistveno izboljšanje razvoja možganov otrok in mladostnikov vplivajo dobre izobraževalne izkušnje, medtem ko lahko slabaizobraževalna izkušnja ogrozi razvoj možganov. Tako je v ucnem procesu ucitelj tisti, ki lahko premišljeno in sistematicno podpira aktivne miselne procese ucecega z vkljucevanjem podpor, s katerimi uceci pospešijo razumevanje. Spodbudno ucno okolje in spodbude ucitelja pomenijo optimalne razmere za ucenje. Tako spodbudno okolje se vzpostavi, ko uceci na osnovi svoje ucne izkušnje, novo ucno snov z aktivnim procesiranjem uredi v ucinkovito mentalno prestavo in jo poveže tudi s predznanjem. Možganska omrežja se pod vplivom takih spodbudnih ucnih izkušenj postopoma reorganizirajo in vplivajo na pridobivanje novih izkušenj. Kakovost ucne izkušnje je odlocilna za ucinkovito ucenje. Kako pa lahko ucitelj zagotovi vkljucujoce spodbudno ucno okolje? Vkljucujoce spodbudno ucno okolje obsega fizicno, didakticno, socialno in kurikularno ucno okolje. Posameznih ucnih okolij v vsakdanji praksi ne gre strogo lociti, saj so med sabo povezane in vplivajo druga na drugo. Uciteljem taka razdelitev omogoca jasnejše vrednotenje, nacrtovanje in izboljševanje posameznih elementov. Pri zagotavljanju vkljucujocega ucnega okolja nam pomagajo razmisleki o vlogi ucitelja na teh štirih podrocjih. Spodbudno ucno okolje vkljucuje tudi pravo mero obremenjevanja, dovolj kakovostnih odmorov za regeneracijo in gibanja za aktivacijo. Pri oblikovanju in ureditvi fizicnega ucnega okolja ucitelj predlaga postavitev ucilnice, da omogoca sodelovanje in aktivacijo ter sodelovanje vseh udeležencev. Fizicno okolje zajema opremo šole in razreda, ki daje varnost in spodbude k ucenju. Zajema ucne prostore, cistoco, opremo, postavitev, osvetljenost, barve … Fizicno ucno okolje ucitelji vse pogosteje izvajajo tudi v naravi, kar poleg kognitivnih dimenzij ucenja omogoca tudi razvoj custvenih in socialnih dimenzij ucenja in razvoja. Didakticno ucno okolje ucitelj oblikuje na osnovi svojega stila poucevanja, svojih strategij motiviranja, izvajanja pouka, evalvacije, spodbujanja, uporabe ucnih pripomockov … Pri tem v najvecji meri upošteva vsakega posameznega ucecega znotraj skupine. Socialno ucno okolje zajema medsebojne odnose, ucno klimo, kulturo, pravila, medsebojno spoštovanje mocnih in šibkih podrocji. Vkljucuje znacilnosti vseh vkljucenih, njihova vedenja, stališca, pricakovanja, socialne in komunikacijske vešcine. Ucitelj je tisti, ki oblikuje pozitivna in spodbudna pricakovanja do ucecih. Oblikuje klimo sprejemanja, vkljucevanja, sodelovanja, timskega dela in podpiranja. Spodbuja mocna podrocja ucecih, s svojo komunikacijo izkazuje spoštovanje, zaupa in verjame, da je vsak uceci lahko uspešen. Ustvarja razmere za dobro psihicno pocutje, tudi premišljeno ravna ob neustreznem vedenju ucecega. Kurikularno ucno okolje vkljucuje izvajanje ucnega nacrta oz. vzgojno-izobraževalnega programa, cilje, vsebine, metode in vrednotenje in dejavnosti, ki jih ucitelj izvaja med poucevanjem. Ucitelj dejavnosti nacrtuje za vse ucece, primerno prilagojene vsem. V tem se izvaja t. i. skriti kurikulum kot npr.: odnosna komunikacija med uciteljem in ucecim, vsebine izbirnega programa, ki niso obvezni del ucnih nacrtov, kot npr.: karierna mapa udeleženca. Ucitelj ucecim omogoca, da znanje izkazujejo na razlicne nacine, omogocajo dejavnosti, ki omogocajo razvoj mocnih podrocji vsakega (Vkljucujoca šola, 2017). 3.3 Aktivno ucenje s podporo elementov formativnega spremljanja Za aktivne soodlocevalce in ustvarjalce bodoce družbe je pomembno, da nenehno razvijamo spodbudna ucna okolja, aktivne izobraževalce in aktivne ucece se. Kako s podporo formativnega spremljanja lahko spodbujamo aktivno ucenje?Kako razumemo formativno spremljanje? Formativno spremljanje nima enoznacne definicije, vecina strokovnjakov izpostavlja, da gre za proces stalnega spremljanja in napredovanja pri ucenju, pri preverjanju doseganja ciljev, po zastavljenih kriterijih uspešnosti. Ucitelj tako na osnovi vseh elementov prilagaja svoje poucevanje, organizira skupinski, individualni, timski ali sodelovalni pouk. Formativno spremljanje v zadnjih letih vzbuja veliko zanimanje. Pri tem imata najvec zaslug Britanca Paul Black in Dylan William, ki sta svoje ideje, podprte z raziskavami, objavila v številnih knjigah in clankih (Black et al., 1998, 2002, 2003, 2007; William, 2011, 2013). Pri formativnem spremljanju dijaki sami uravnavajo in spremljajo svoj ucni proces in si ob tem vedno na novo postavljajo vprašanja, ki odpirajo novo ucno okolje (Formativno spremljanje v podporo vsakemu ucencu, 2017). Elementi formativnega spremljanja, v katerem je uceci v središcu ucnega procesa in ga soustvarja: 1. nacrtovanje namenov ucenja in kriterijev uspešnosti, 2. dokazi, 3. povratna informacija, 4. dejavnosti vprašanja (ugotavljanje predznanja in razumevanja pri novem ucenju), 5. samovrednotenje, vrstniško vrednotenje, samoregulacija. Kako lahko ucitelj na poti ucenja podpre ucecega? Pomembno je zavedanje, da uceci za doseganje ucnih ciljev potrebujejo cas, za uspešno ucenje potrebujejo sodelovanje in ne tekmovanje. Pomembno je zbiranje dokazov o ucenju, znanju in pocutju vsakega ucecega. Ucitelj lahko s spodbudnim odprtim in z ustvarjalnim ucnim okoljem omogoca aktivno ucno okolje, ki ucecim daje priložnosti za aktivno ucenje. 3.4 Transformativno ucenje Transformativno ucenje poznamo od sedemdesetih let prejšnjega stoletja in je najbolj znano po delu Jacka Mezirowa. Osrednjo vlogo avtor pripisuje »perspektivi smisla«, osnovane na kognitivni in razvojni psihologiji, s katerim osmišljamo naše vsakdanje življenje (Mezirow, 2000). Na naše razumevanje okolja vplivajo naša prepricanja, vrednote in predvidevanja, usmerjajo naše aktivnosti in pomagajo oblikovati našo identiteto. Pri transformativnem ucenju gre za premik zavesti, ki trajno spremeni naš nacin bivanja v svetu. Gre za premik naših osnovnih predpostavk, misli, naših dejanj in custev. Takšen premik vkljucuje naše razumevanje samega sebe in naše umešcenosti v skupnost in širši svet (Morrellin O.Connor, 2002). Prav to je potrebno za zagotavljanje kakovostnega življenja za vse. Transformativno izobraževanje temelji na spremembah v znanju, pa tudi vrednotah in odnosih. V ospredje tako vstopajo odnosi – namesto razvoja tehnologije, ki je temeljila na izkorišcanju naravnih virov s ciljem dviganja družbenega standarda, gledamo širše – govorimo o organiziranosti, ki vpliva na naš nacin dela, mišljenja in bivanja, na nacin, da izpolnjujemo trajnostne cilje. Pasivno prilagajanje spremembam, uokvirjanje ozkih strokovnih vsebin pri posameznih predmetih in njihov obseg v izobraževalnem programu, bodo težko, ce sploh še, omogocali razvoj za prihodnost. Slika: Ucenje v 21. stoletju Vir: Center for Curriculum Redesign, https://curriculumredesign.org/ Tako se pri razmišljanju in nacrtovanju pomikamo od kapitalizma, ki stremi k vedno vecji rasti, k viziji o trajnostnem družbenem redu, ki skrbi za kakovostno življenje. Pri tem gre tudi za uravnoteženje razlicnih interesov, razumevanje vlog posameznih sektorjev, posameznikov in pravnih oseb. Ce želimo na trgu dela usposobljenega, proaktivnega in odgovornega zaposlenega, je transformacijsko ucenje ena od ucnih praks ucenja za prihodnost. Zakljucek V Evropi zeleni in digitalni prehod zahteva nove nabore znanj in spretnosti. Vkljucitev mladih in odraslih v poklicno izobraževanje in usposabljanje zagotavlja priložnosti za njihovo ucenje, pridobivanje spretnosti in izkušenj. Zaradi oblikovanja bolje usposobljene in prilagodljivejše delovne sile ter reševanje pomanjkanja delovne sile v Evropski Uniji je Evropska komisija leto 2023 razglasila za Evropsko leto spretnosti, ki bo tako osredotoceno na sodelovanje pri spodbujanju konkretnih ukrepov na podrocju spretnosti za povecanje konkurencnosti evropskih podjetij in izkorišcanje potenciala digitalne in zelene transformacije. Vzgoja, izobraževanje in usposabljanje lahko odigrajo odlocilno vlogo v vseh izzivih današnjega in jutrišnjega dne tudi pri razvoju slovenskega podeželja. Pomanjkanje delovnih mest in nizka podjetnostna aktivnost na podeželju, potreba po ohranjanju identitete krajine in ohranjanje naravnih virov ter varstvo in ohranjanje okolja so izzivi, ki za ustrezne rešitve zahtevajo inovativne ideje in akcije. Izobraževanje nas lahko okrepi, da se bomo znali odzivati na vse spremembe in delovali trajnostno, da rešimo in ohranjamo naš planet. Pomembno je, da se šole zavemo svoje vloge in teorijo pretvarjamo v prakso. Delovati je potrebno akcijsko, da lahko dosežemo cilje trajnostnega razvoja in krepimo prednostna podrocja delovanja. Za ucinkovito in ustvarjalno ucno okolje je poleg ustvarjalnega in aktivnega ucitelja izjemno pomembna tudi šolska infrastruktura. Upamo in želimo, da z našim nacinom dela, vzgajanja in izobraževanja doprinašamo kamencek v mozaiku trajnostnega delovanja, ki pomembno vplivajo na življenje prihodnjih generacij. Literatura in viri Center for Curriculum Redesign. What should students learn for the 21st century? (online). (citirano 24. 10. 2022). Dostopno na naslovu: https://curriculumredesign.org/ . Grah, J., Rogic Ožek, S., Žarkovic Adlešic, B. Zakaj vkljucujoca šola. 1. zvezek. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2017. ISBN 978-961-03-0384-8. Holcar Brunauer, A., Debenjak, K., Bone, J., Vogrincic, R., Kralj, N., Brodnik, V., Štampfl, P., Novak, L. Mršnik, S., Trampuž Luin, M., Oder, B., Legvart, P., Žinko, A., Rogic Ožek, S., Cedilnik, T., Rostohar, D., Potisk, Z., Kregar, S. Formativno spremljanje v podporo vsakemu ucencu. 2. zvezek. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2017. European Commission, Directorate-General for Communication. ‘Flash Eurobarometer 304: Mnenje delodajalcev o zaposljivosti diplomantov’, version v1.00 (online) 2015. (citirano 29. 10. 2022). Dostopno na naslovu: http://data.europa.eu/88u/dataset/S858_304. European Commission. EntreComp: the European Entrepreneurship Competence Framework – factsheet (online). 2019. (citirano 24. 10. 2022). Dostopno na naslovu: https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=en&pubId=8200&furtherPubs=yes. Pedagoški inštitut. PISA 2021/PISA 2022 (online). 2020. (citirano 4. 11. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.pei.si/raziskovalna-dejavnost/mednarodne-raziskave/pisa/pisa-2021-pisa-2022/. Peklaj, C. Sodelovanje ucenje – ali kdaj vec glav vec ve. Ljubljana: DZS. 2001. Peklaj, C. Samoregulacija ucenja in kaj lahko stori ucitelj. Vzgoja in izobraževanje, L. 41. št. 1, 5–11. PUKLEK Levpušcek, M. Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009 (online). 2012. (citirano 29. 10. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC­ GFMYZ9NH/48f8c886-ce29-47b3-aa1f-1af8ab1f08da/PDF. RSA. Join the re-generation (online). 2022. (citirano 29. 10. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.thersa.org/regenerative-futures . Rutar, D., Kognitivna znanost v šoli za 21. stoletje. Ljubljana: CIRIUS KAMNIK. 2017. Urad za publikacije Evropske unije. Poklicno izobraževanje in usposabljanje Znanje in spretnosti za sedanjost in prihodnost (online). 2022. (citirano 29. 10. 2022). Dostopno na naslovu: https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=sl&pubId=8450&furtherPubs=yes . Šterman Ivancic, K. et al. PISA 2018 (online). 2019. (citirano 29. 10. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.pei.si/wp-content/uploads/2019/12/PISA2018_ppt.pdf. 4. sekcija: KMETIJSTVO IN HORTIKULTURA 4th session: AGRICULTURE AND HORTICULTURE 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia ‘Autopoiesis’: Sinergija znanja in delovanja v mednarodnem projektu Erasmus+ K2 FlorCert for future Master Tanja Balažic Pecek AS Akademija, Sl,, tanja@asakademija.si Sabina Šegula Floweracademy,SI, akademija.cvetja691@gmail.com Izvlecek Išcemo izobraževalni koncept, ki bo omogocal cloveku kreativnost ustvarjanja, kot poklica prihodnosti. Predvsem tukaj mislimo na ustvarjanje okolja za razvijanje clovekovih ustvarjalnih danosti v dinamicnem koherentnem krogu fenomena 'Autopoiesis'. S tem razlogom smo si zastavili raziskovalno vprašanje: Kako soustvariti 'autopoietic' razred in 'autopoietic' delovno okolje? Kako oblikovati ustrezen vertikalni ucni nacrt cvetlicarstva od osnovnega znanja do mojstrske ravni? Katera metoda poucevanja daje najboljše rezultate? S kvalitativnimi metodami smo raziskovali in postavili avtopoietski koncept organizacije, kjer 'Autopoiesis'gradijo 'autopoietic'procesi. To pomeni, da organizaciji daje živost ustvarjalen clovek, ki cuti, razmišlja, usmerja in deluje s svojo notranjo vibracijo. Clovek s svojim znanjem, motivacijo in usmeritvami ustvarja ljubezen v akciji na dnevnem nivoju, ki jo potrebuje za lasten razvoj znanja. Zato so eden od intelektualnih rezultatov projekta interaktivne ucne vsebine, ki na prijazen avtopoeticen nacin približajo znanje uporabniku. V svojem raziskovalnem delu želimo poudariti, da so pomembne moralno ekološko interakcije, saj je tu v ospredju celostna harmonija Narave. Kandidat, ki se usposablja v celotni FlorCert vertikali, razvija tako svoje znanje kot sebe – mehke kompetence. In koncno, clovek je avtopoeticno bitje po svoji edinstvenosti v samoprodukciji in samoobnavljanju, ce se nahaja v pretežno avtopoeticnem okolju. Kljucne besede: ‘Autopoiesis’, Erasmus+K2, FlorCert, FlorCert for future Master, floristika, cvetlicarstvo, izobraževalni program. Autopoiesis': synergy of knowledge and action in the Erasmus+ international project K2 FlorCert for future Master Abstract We are researching for an educational concept that will support a person to be creative, as a profession of the future. With this case, we are referring to a co-creation of a special environment for developing humans’ creative potentials in dynamic coherent circle of the phenomenon Autopoiesis. For this reason, we set a research question in our article: How to co-create an autopoietic classroom and an autopoietic working space? How to design an appropriate vertical floristry curriculum from basic knowledge to master level? What teaching method produces the best results? We used qualitative methods to explore and build an autopoietic concept of the organisation, where 'Autopoiesis' is built by 'autopoietic' processes. This means that the organisation is given aliveness by a creative person who feels, thinks, directs and acts with his/her inner vibration. With his knowledge, motivation and guidance, the human being creates the love in action at a daily level that is needed for his own knowledge development. Therefore, one of the intellectual outputs of the project is interactive learning content that brings knowledge closer to the user in a friendly autopoietic way. In our research work, we want to stress the importance of moral-ecological interactions, as the holistic harmony of Nature is at the forefront here. A candidate who is trained in the whole FlorCert vertical develops both his knowledge and himself -soft competences. Finally, the human being is an autopoietic being by virtue of its uniqueness in self-production and self-renewal if it is located in a predominantly autopoietic environment. Key words: Autopoiesis, Erasmus+K2, FlorCert, FlorCertfor future master, floristry, educational program 1 Uvod Govoriti o ljudeh, izobraževanju, spoznavanju je zahtevno, kompleksno, brezmejno, še posebej ce izhajamo iz dejstva, da so prav cloveške dejavnosti bistvo ljudi, ki aktivirajo procese v organizacijah. Zato si je tako težko predstavljati uspešen izobraževalni program, ki cloveku zapira ali blokira njegov ustvarjalni potencial. Zato si je tako težko predstavljati izobraževalni program, ki temelji na takšni avtopoeticni dejavnosti, kjer kandidati s pozitivno energijo razvijajo svoje znanje in kompetence. Za cloveka velja,dadeluje vskladu znaravnim življenjskim ciklom: rojstvo, rast, zorenje in umiranje, saj je del narave in podrejen naravnim zakonom in principom delovanja. Ljudje prepogosto vplivajo na naravne zakone, a niso uspešni v tej preobrazbi, ki se odraža kot bumerang ali metuljev ucinek. Clovek kljub sodobni tehnologiji Narave ne more spremeniti, lahko pa je miselno aktiven na vseh ravneh. Tukaj vidimo prihodnost cloveškega dinamicnega delovanja v enostavnosti srcnega delovanja: 'Ljubezen v akciji', v vsakdanjem življenjskem krogu aktivnosti in tudi delovnem prostoru. Tako, da skozi proces razmišljanja clovek ustvari sebi lastno kreacijo v organizaciji, ki je sposobna proizvesti visoko cloveku prijazno tehnologijo, ki se odražajo v kontekstu moralnih konceptov (r) Evolucije. Kot primer odprtega in naravnega delovanja lahko predstavimo veliki um genija Nikole Tesle, ki je fizicno delo enacil z umskim delom in vse svoje budno življenje posvetil razmišljanju (Tesla, 2013). Prav poglobljeno razmišljanje pa pogojuje odprtost srca in duha, ki ju lahko povežemo z ljubeznijo in svobodo ljudi do sebe, socutjem in solidarnostjo do drugih in s splošno kulturo. Na to je opozoril že Beck (2001): »Delujemo tako rekoc v lastni odsotnosti ...«. Lauc (2000) ugotavlja, da se skozi filozofijo razvija razmišljanje o osvoboditvi cloveka in šele nato lahko govorimo o svobodnem mišljenju, ki se kaže kot celota v krogu krogov našega življenja in kreativnega soustvarjanja. Avtopoeticna vzgoja je pridobivanje znanja na cloveku prijazen nacin, izobraževalni program vsebuje vsebine, ki so neposredno povezane z delom na želenem podrocju, v našem primeru na podrocju cvetlicarstva, kjer ima kreativnost glavno vlogo. Leta 2008 je Evropski svet v Lizboni potrdil, da je ustvarjalnost nedvomno pokazatelj sposobnosti za razvoj inovacij. Na podlagi teh ugotovitev in glede na delovno silo je bila podana pobuda za strukturne reforme izobraževanja v smeri konkurencnosti in socialne kohezije. Poleg formalno pridobljenih vešcin so pridobile veljavo tudi neformalno pridobljene vešcine, ki vkljucujejo fleksibilnost delovne sile (Lorenz & Lundvall, 2010, str. 1-26). 2 Teoreticni okvir 2.1 Fenomen 'Autopoiesis' v 'autopoietic' principih Fenomen Autopoiesis lahko razložimo z 'auto' kot krožno gibanje v organizaciji in 'poiesis' kot samo­produkcijo oziroma samo-ustvarjanje v živih sistemih. To je pionirsko delo cilenskih biologov, ki sta ugotovila, da je izvor življenja v celici kot osnovni enoti, ki proizvaja živo snov. Celica je po tej osnovni definiciji 'autopoietic' enota (Maturana & Varela, 1980). Z analogijo lahko prenesemo termin na ljudi, organizacijo in njene procese, socialno okolje in saj potemtakem se torej živa snov zacne samo-proizvajati v celicah 'autopoietic' ljudi in se nadaljuje v 'autopoietic' življenjskem in delovnem okolju, organizaciji, družbiin civilizaciji. Izhajamo iz predpostavke, da clovek ni 'stroj', kot ga obravnava mehanisticna paradigma. Kar je poudaril že Frankl (2016), ki je našo dobo oznacil kot dehumanizirano dobo, v kateri se ne upošteva cloveka v vseh njegovih razsežnostih. Maturana in Varela (1980) predstavljata teorijo 'autopoiesis' kot kognitivni proces kljucnega pomena, ob cemer clovek ve in se zaveda, da je njegova sposobnost spoznavanja odvisna od biološke celovitosti, pa tudi miselno-spoznavnega procesa. Številne raziskave so iskale in še raziskujejo ne samo biološke, ampak tudi socialne, organizacijske in družbene integritete. Lauc (2000) je postavil tezo: 'autopoietic' clovek je socialno racionalen, naraven, ucinkovit, moralen, ustvarjalen, sposoben cutiti, delovati samo-organizacijsko in tudi samo­referencno. Na drugi strani je predstavil 'allopoietic' cloveka, ki se rodi kot 'autopoietic' bitje po Naravi, a ce živi v pretežno 'allopoietic' okolju postaja vse bolj 'allopoietic', birokratski, nehuman, nemoralen, neustvarjalen in nesvoboden. Koncepti medsebojnih korelacij in soodvisnosti, ki izhajajo iz kvantnih materijskih sistemov, so precej novi v poslovnih organizacijah, zato so po definiciji na tej stopnji zelo izvirni. Samo-organizacija v 'autopoietic' sistemih je samo-nastajajoc proces z vse višjo zavestjo vseh udeležencev in vodij. Ce lahko dosežemo kvantno raven v organizaciji, smo posledicno lahko uspešni tudi na višji ravni. S poudarkom na naravnem razvoju in izboljšanju cloveka v notranjem in zunanjem procesu bi lahko izboljšali okolje in posledicno dosegli resnicno 'zeleno' družbo (Balažic Pecek & Pavuna, 2018). Iz raziskovanj, ki so le delno izpostavljeni v tem prispevku, se je porodila nova definicija 'Autopoiesis': »Resnicno 'autopoietic' življenje se manifestira v štirih ali celo vec dimenzijah kot 'Agape in Coherent Action'« (Balažic Pecek, 2020). Novonastalo definicijo podajamo kot izziv vsem raziskovalcem življenja, v razmislek in prakticno delovanje, da so-kreiramo 'autopoietic svet'. 2.2 Izobraževalni program floristike po nacelih avtopoeze -FlorCert for future Master Claro in Ananiadou (2009, str. 1-33) sta ugotovila, da je kakovost uciteljevega poucevanja izrednega pomena. Omogociti je treba sistemsko rešitev permanentnega izobraževanja pedagoškega kadra, hkrati pa bi bilo smotrno sistemsko opredeliti ocenjevanje usposobljenosti uciteljev. Opozorili so na stanje, ko zunanji sistemi (organizacije) izvajajo nadzor kakovosti izobraževalnih ustanov. ECVET(European Credit System for Vocational Education and Training) prispeva k vecji preglednosti izobraževalnih procesov v EU. Dolžnost vsakega ucitelja in predavatelja je, da nadgrajuje svoje kompetence, saj je njegovo poslanstvo oblikovati generacije prihodnosti. Usposabljanje oziroma poucevanje je orodje, s katerim naredimo ljudi bolj odgovorne in jih naucimo imeti realna pricakovanja. Pri tem je izjemno pomembno, kako se posamezniki znajo soocati s svojimi custvi, jih doživljati, nadzorovati in izražati. To je del socialnih kompetenc, ki vplivajo na posameznikov nabor kompetenc, ki so potrebne pri delu s strankami (Salmon, 2018, str. 19-21). Izdelava izobraževalnega programa cvetlicarstva, kjer sodelujejo mednarodni strokovnjaki, je napreden nacin pisanja izobraževalnih vsebin, ki so v e-obliki. Je tudi izviren, dodatek interaktivnih vsebin, ki omogoca sledenje na razlicne nacine, ki so bližje percepciji kandidatov. na ta nacin so upoštevani razlicni tipi ljudi – slušni, vidni, komunikativni in motoricni. Z dodajanjem prakticnih nalog se razvijajo dodatne kompetence. 3 Metode 3.1 Raziskovalno vprašanje Postavljamo si raziskovalno vprašanje (RQ): Kako s konceptom 'autopoietic' gradnikov razviti 'autopoietic' ucilnico, 'autopoietic' pisarno in 'autopoietic' delovni prostor kot študijo primera za koncept izobraževanja v prihodnosti, ki bo omogocal samo-organizacijo in samo-produkcijo v življenjskem krogu kreativnega cloveka? Kako oblikovati izobraževalni program cvetlicarstva, ki bo temeljil na avtopoeziji, ucne vsebine in nacini podajanja pa bodo prilagojeni potrebam trga dela na mednarodni ravni? Kriticno preucujemo znacilnostmi iz narave, z analogijo prenašamo pojave v naše skupine in na celotno organizacijo. Z rezultati bomo naredili triangulacijo in jih podali iz vidika fenomena 'Autopoiesis' v izobraževalnih konceptih, ki temeljijo na interdisciplinarnem pogledu, na kompleksnosti in dinamicni medsebojni prepletenosti. Kriticno preucujemo delovanje vseh deležnikov med ucnim procesom floristike -FlorCert for future Master kurikul. Kvalitativne metode z akcijskim raziskovanjem Raziskovanje konceptov izobraževanja temelji na interdisciplinarnosti, tako abstraktnih pojavov, kot delovanje cloveka samega in medsebojni prepletenosti. Iz predhodno raziskane literature avtorjev Mesec (1998) in Ambrož in Colaric-Jakše (2015) ugotavljamo, da je za raziskovanje abstraktnih pojavov treba slediti ontološkemu procesu raziskovanja. Medtem ko je za znanstveno validacijo in potrditev treba uporabiti predvsem kvalitativne raziskovalne metode. Mesec (1998) pravi, da kvalitativno raziskavo uporabljamo, ce nas zanimajo namen, proces in razmerje med raziskavo in teorijo. Poudarja, da celostni pogled na cloveka ni le preucevanje organizma kot celote, temvec tudi prakticne težave ljudi v življenju. Uspešnost izobraževalnega programa in ustreznost ucnih vsebin preverjamo z razlicnimi kazalniki zadovoljstva, hkrati pa uporabljamo tudi kvantitativne kazalnike, ki merijo na uspešnost kandidatov na izpitih. 3.2 Metodologija postavitve 'autopoietic' gradnikov za koncept v življenjskem krogu Namen preucevanja naravnih principovje ucenje, spoznavanje in prenos dejavnosti z metodo analogije v izobraževalni proces. Naša predpostavka je, da ce sistem deluje v naravi, deluje tudi v cloveku in organizaciji, kjer poteka izobraževalni ali delovni proces. Razmišljali smo o tem, kako s fenomenom 'Autopoiesis' in 'autopoietic' principi reševati vrzeli, ki nastajajo v izobraževalnem procesu in programu samem. Mesec (2009) pa pravi, da s procesom prepoznavanja in spreminjanja prispevamo k osebni in skupinski rasti. Potek AR (Action Research) opisuje kot model spirale procesov: opazovanje, razmišljanje, nacrtovanje in delovanje. Prav v tem fokusu Balažic Pecek (2018) predstavi nekatere 'autopoietic' principe z naravnimi elementi krožnega delovanja v živi mreži fenomena 'Autopoiesis' na eni strani in samouresnicevanja skozi: samoizobraževanje, samo-kulturo in samoorganizacijo na drugi strani. Naše kvalitativne rezultate predstavljamo v holisticnem informacijskem orodju »Informacijski Graf Avtopoieze –IGA«, za naravne koncepte v raziskovanju (Slika 1). Slika 1: Informacijski graf Avtopoieze – IGA, Gradniki avtopoieze v 4.0 organizaciji, 2018 Koncept oblikovanja 'autopoietic' gradnikov kot življenjskega kroga je bil razvit s štirimi gradniki: GR1-Custvovanje, GR2-Razmišljanje, GR3-Usmerjanje, GR4-Delovanje (Slika 2), s AR spiralo v središcu, kot znacilnost fenomena 'Autopoiesis' (neprekinjene interakcije). Raziskovanje po konceptu oblikovanja 'autopoietic' gradnikov kot življenjskega kroga je povezano z naravnimi zakonitostmi in na ta nacin so postavljeni nekateri naravni modeli, tako da lahko recemo, da gre za 'autopoietic' raziskovanje (Balažic Pecek, 2018). Slika 2. Koncept 'autopoietic'gradnikov kot življenjskega kroga, Gradniki avtopoieze v 4.0 organizaciji, 2018 Intelektualni rezultati projekta FlorCert for future Master Ko želimo uvajati velike spremembe, moramo najprej ugotoviti, ZAKAJ so te spremembe potrebne, nato se lahko odlocimo, KAKO jih bomo razvijali in šele nato, KAJ bi razvijali. Simon Sinek je ta vzorec poimenoval ZLATI KROG. ZAKAJ uvajati inovativen pristop v izobraževanju, izobraževati v obliki projektov (Erasmus+K2 Florcert for future Master), na terenu v sodelovanju z gospodarstvom? CILJ? Ker prihodnost nima meja in so bodoca delovna mesta, na mednarodnem trgu dela, je mednarodni ucni nacrt za cvetlicarje nujno potreben. To je osnova celotnega razvoja cvetlicarstva. V casu covida seje na podrocju trženja v cvetlicarstvu globalno marsikaj spremenilo in ce želimo imeti ucni nacrt, ki bo sledil spremembam, moramo upoštevati dejstvo, da je za oblikovanje boljša skupina mednarodnih strokovnjakov takšnega kurikuluma kot zgolj skupina strokovnjakov na nacionalni ravni. Enako pomembno je, da ti strokovnjaki niso le teoretiki, ampak je njihov angažma na podrocju gospodarstva obvezen. Pomembno je, da znajo sami oblikovati okraske in da so v izobraževalnem procesu dosegli najvišjo raven novega znanja. KAKO poucevati na terenu, sodelovati z gospodarstvom in celo sodelovati v mednarodnem prostoru? Skupina mednarodnih strokovnjakov z vec kot 20-letnimi izkušnjami pri poucevanju cvetlicarstva je napisala kurikulum za celotno izobraževalno vertikalo. Pomembno je, da so ucne vsebine zasnovane tako, dajih lahko spremljajo kandidati z razlicnim razumevanjem vsebin. Sledenje novi tehnologiji pri oblikovanju kurikuluma pomeni sledenje ucnim procesom v prihodnosti. KAJ delamo drugace od ostalih mentorjev, uciteljev in predavateljev? Na podlagi izkušenj se upošteva celostni avtopoeticni pristop in oblikuje edinstvene interaktivne ucne vsebine v e-obliki. Tako lahko vsi deležniki izobraževanja najdejo svoj nacin in cas izobraževanja, kar pomeni manj stresnih situacij za posameznika. Slika 3: Zlati krog Vir: Oblikovanje poslovnih modelov., Savic M., 2014 Diskusija in zakljucek Pojav Avtopoeza se pogosto pojmuje kot "krožna organizacija" in/ali "samoreferencni sistem". V izobraževanju so (naša) prihodnost avtopoeticni principi. Ko so v razvoj izobraževalnega ucnega procesa vkljuceni vsi deležniki, zacne znanje na naraven nacin prehajati med razlicnimi deležniki. Pogoj za to je nov pristop k pisanju izobraževalnih vsebin na mednarodni ravni. Nesmiselno je obnavljati študijske programe za posamezne države, saj se kandidati pripravljajo na zaposlitev na mednarodnem trgu. Fenomen 'Autopoiesis' pogosto pojmujemo kot 'krožno organizacijo' in/ali 'samo-referencni sistem', ki poteka v vec krogih, pri tem pa je izrednega pomena, da se odprti krogi tudi zapirajo. V izobraževanju so prav gotovo naša prihodnost 'autopoietic' principi, ker vsebujejo tako naravne atribute, kot cloveka kot kompleksno bitje. Ko so v razvoj izobraževalnega ucnega procesa vkljuceni vsi deležniki, zacne znanje na naraven nacin prehajati med razlicnimi deležniki. Pogoj za to je nov pristop k pisanju izobraževalnih vsebin na mednarodni ravni. Nesmiselno je obnavljati študijske programe za posamezne države, saj se kandidati pripravljajo na zaposlitev na mednarodnem trgu. Rezultati triangulacije v teoriji in praksi izobraževanja po 'autopoietic' principih dokazujejo, da študentje kažejo bolj odprt pristop do ucenja in še pomembnejše, da so kreativnejši. Ugotavljamo da, 'autopoietic' clovek z delovanjem po 'autopoietic' pristopi lahko s svojo vsakodnevno aktivnostjo ustvarja 'autopoietic' okolje za 'autopoietic' izobraževanje. S tem lahko zakljucimo, da 'autopoietic' ljudje zagotovo soustvarjajo naše ucilnice, pisarne in delovne prostore v 'autopoietic' in s tem tudi organizacijo za zdrave odnose, ki so pogoj za ustvarjalno delo. Izvedena triangulacija potrjujejo naše raziskovalno vprašanje, pri cemer pa je zelo pomembno biti 'autopoietic' opazovalec in hkrati delovati kot 'autopoietic' ustvarjalec. V dnevni praksi pa lahko vidimo, kako pomembno je, da smo razbremenjeni pritiskov za ustvarjalno delo, ki se zacne v glavi že dosti prej, kot pa se zgodi na fizicni ravni. Na tak nacin delujejo veliki geniji, misleci in umetniki. Predvsem je pomembno, da smo cim bližje Naravi, ali še bolje, da sisoustvarimo cim vec pouka in delovnega prostora kar v naravi. Ko so deležniki v ucnem procesu sprošceni, motivirani, ko imajo radi svoj posel in je posel njihov hobi, postanejo uspešni in mednarodno priznani. Pomembno je, da mentorji, ucitelji, predavatelji uživajo v ucenju, da to pocnejo z ljubeznijo in da so se tudi sami pripravljeni uciti od svojih kandidatov. Naši nastajajoci rezultati in vpogledi bi morali zanimati ustvarjalne raziskovalce v vseh vejah znanosti in umetnosti, da se razvijajo, kot vse bolj 'autopoietic' opazovalci-ustvarjalci z 'ljubeznijo v akciji' v naši dnevni drami življenja in dela. Zelo pomembno, ce ne temeljno pa je ustvarjati. Iskrene odnose z ljubeznijo, socutjem in solidarnostjo, da se pridobita zaupanje in zavest ljudi, ki je še kako pomembna za ustvarjalni svet. Primer oblikovanja mednarodnega kurikuluma FlorCert za bodoci magistrski študij in interaktivnih ucnih vsebin v e-oblikije dober primer razvoja ucnih vsebin danes in še veliko vec v naši prihodnosti. Literatura in viri Ambrož, M., Colaric Jakše, L. M. Pogled raziskovalca: nacela, metode in prakse. Maribor: Mednarodna založba za slovanske jezike in književnosti, 2015. Balažic Pecek, T. Gradniki avtopoieze v 4.0 organizaciji. (doktorska disertacija). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije, 2018. Balažic Pecek, T. Pavuna, D. Emerging Autopoiesis: on Coherence in Complexity within Organization, Novo Mesto: Revija za univerzalno odlicnost, 7 (4), 398-407, 2018. Balažic Pecek, T. Bukovec, B. Foundations of Autopoiesis in an Organization: Autopoietic 4.0 Human (e)Evolution. Borovnica: Institute of Autopoietic Organization, 2020. Claro, M. Ananiadou, K. 21st Century Skills and Competences for New Millennium learnes in OECD Countries. OECD Education Working Papers. 41, 1-33, 2009. Frankl, V. E. Preslišani krik po smislu: Psihoterapija in humanizem. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2016. Lauc, A. Metodologija društvenih znanosti. Sveucilišce J.J. Strosmayera u Osijeku, Pravni fakultet. Osijek: Grafika, 2000. Lorenz, E. Lundvall, B. Ĺ. Accounting for creativity in the European Union: a multi-level analysis of individual competence, labour market structure, and systems of education and training. Cambridge Journal of economics. 1-26, 2010. Maturana, H. R., Varela, F. J. Autopoiesis and cognition: the realization of the Living. London: D. Reidel publishing company, 1980. Mesec, B. Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1998. Mesec, B. Akcijsko raziskovanje. (online). 2009. (citirano 4. 7. 2017). Dostopno na naslovu: https://sites.google.com/site/kvalitativnametodologija/akcijsko-raziskovanje/predstavitve-1/. Salmon, M. Triple action: the power of empathy + happiness + optimism for student performance. (online ). 2018. Coaching Perspectives (16) 19-21. (citirano 10.10. 2022). http://uralresearchonline.arts.ac.uk/12341/ Savuc, M. Oblikovanje poslovnih modelov Ljutomer: Zbirka Banno, 183, 2014. Tesla, N. Moji izumi. Ljubljana: Založba Sanje, 2013. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Vizija mednarodnih izobraževalnih programov – FlorCert for Future Master Sabina Šegula Floweracademy.si, Slovenija, akademija.cvetja691@gmail.com Blanka Pazman Srednja škola »Arboretum Opeka« Marcan, Hrvaška, blanka.pazman@skole.hr Izvlecek Resnicnost novih obzorij je dejstvo, da je globalizacija preoblikovala trg delovne sile, ki je postal mednaroden. Ne le, da so delovna mesta širom EU, delovna mesta so prakticno na svetovnem trgu delovne sile. Zakaj potem razvojne institucije, odgovorne za izobraževalne programe, razmišljajo le na nacionalni ravni. Dejstvo je, da je kakovost izobraževalnih programov višja, ce so delovne skupine sestavljene iz mednarodnih strokovnjakov. Oblikovanje mednarodno primerljivih izobraževalnih programov s certificiranjem je prihodnost izobraževanja, saj so kandidati, ki uspešno zakljucijo tak izobraževalniprogram zaposljivi na širšem mednarodnem trgu delovne sile. Vizija skupine mednarodnih strokovnjakov iz podrocja floristike in z vec kot 20 let izkušenj v izobraževalnih procesih je oblikovati mednarodno izobraževalni program za floriste – celotna vertikala od bazicnega znanja do master design Florist, ki je primerljiv s 6. bolonjsko stopnjo. Intelektualni rezultati Erasmus+K2 projekta – FlorCert for Future Master so: izobraževalna razvojna shema 3 razlicnih nivojev preverjanja znanj, ucne vsebine v kombinaciji z interaktivnimi vsebinami na spletnih straneh in aplikacija, ki bo omogocala povezovanje v ucnem procesu: delodajalec, uciteljin študent. Kljucne besede: FlorCert, FlorCert for Future master, floristika, izobraževalni mednarodni program Vision of international educational programs -FlorCert for Future Master Abstract The reality of new horizons is the fact that globalization has transformed the labor market, which has become international. Not only are the jobs across the EU, but jobs are also practiced in the global labor market. Why, then, do development institutions responsible for educational programs only think at the national level? It is a fact that the quality of educational programs is higher if the working groups are composed of international experts. Designing internationally comparable educational programs with certification is the future of education, as candidates who successfully complete such an educational program are employable in the wider international labor market. The vision of a group of international experts in the field of floristry and with more than 20 years of experience in educational processes is to create an international educational program for florists -the entire vertical from basic knowledge to master design Florist, which is comparable to the 6th Bologna level. The intellectual results of the Erasmus+K2 project -FlorCert for Future Master are: an educational development scheme of 3 different levels of knowledge verification, learning content combined with interactive content on websites, and an application that will enable connection in the learning process: employer, teacher, and student. Key words: FlorCert, FlorCert for Future master, floristry, educational international program 1 Uvod Trendi razvoja družbe so na globalni ravni. Zato je smiselno trajnostno preoblikovati izobraževalne programe in jih dvigniti na mednarodno raven. V EU obstaja mednarodna institucija Erasmus+, v okviru katere lahko kandidati v izobraževalnem procesu potujejo in se izobražujejo v tujini. S tem pridobijo veliko novih pomembnih kompetenc – medkulturne, jezikovne, … Lahko pa kandidati dobijo nove izkušnje in znanja v mednarodnih izobraževalnih programih, ki se izvajajo v njihovi domovini. Tako lahko sodelujejo s skupino mednarodnih strokovnjakov in dobijo dodatne kompetence, ki so v tesni povezavi z globalnim trgom delovne sile. 2 Izobraževalni program in ucni proces Z vse vecjimi globalnimi spremembami se potrebena podrocju okrasnih rastlin in floristike globalno spreminjajo. Pri oblikovanju ponudbe storitev ima strategija razvoja floristike pomembno vlogo, saj se zahteve potrošnikov spreminjajo (Wijnands & Hack, 2000). Na potrošnjo rezanega cvetja vpliva ekonomska kriza, zato so veletrgovci zaznali tržno nišo v vecji, cenovno bolj ugodni prodaji kakovostnega cvetja v supermarketih. Vseživljenjsko ucenje, neformalno izobraževanje postaja obveznost preživetja. Mednarodna skupina strokovnjakov lahko oblikuje izobraževalni program, ki vsebuje razlicne specifike, ki so znacilne za razlicne države. Le tako imajo lahko kandidati v izobraževalnem procesu na mednarodnem trgu delovne sile konkurencno prednost. Vendar morajo trajnostnemu razvoju strok slediti tudi predavatelji, ucitelji, mentorjiin iz tega vidika pridobiti mednarodne izkušnje. Claro in Ananiadou (2009) sta prišla do zakljucka, da je kakovost uciteljevega poucevanja izjemnega pomena. Treba je omogociti sistemsko rešitev permanentnega izobraževanja kadra, ki poucuje, hkrati pa bi bilo smotrno sistemsko opredeliti ocenjevanje kompetentnostiuciteljev. Inštitut za raziskave potreb delovne sile na trgu (Labour Market Observatories – LMO) spremembe na podrocju globalnega zaposlovanja kriticno opazuje in med 20 najbolj iskanimi kompetencami na svetovnem trgu delovne sile so tudi ucitelji, predavatelji in profesorji strok s konkretnimi izkušnjami in ažurnim znanjem iz terena (Rutkowski, Paz, Levin, 2018). Razvoj družbe, delovnih mest je vse bolj prepletena z delovanjem IKT(informacijsko komunikacijske tehnologije). Zato je treba tudi v ucne procese implementirati vec Ikt, ucna gradiva dopolniti z interaktivnimi vsebinami. Že 2017 je Chai s sodelavci potrdil, da razvoj tehnologij zahteva pridobitev novih kompetenc, ki jih delodajalci potrebujejo za konkurencnost podjetja. V 21. stoletju bi pedagogi morali slediti napredku in razvoju IKT. Statisticno potrjene so povezave uporabe IKT tehnologije pri poucevanju, kot pri nadaljnji rabi v življenju. 3 Erasmus +K2 projekt – FlorCert for Future Master Minilo je natanko 10 let, odkar je bil FlorCert prvic predstavljen na veliki floristicni sceni na Nizozemskem na Floriadi. V teh desetih letih je bilo veliko dela na prvotni ideji dviga in poenotenja kakovosti izobraževanja cvetlicarske stroke v evropskih državah. Stalne partnerice Švedska, Italija, Slovenija in Hrvaška s svojimi strokovnimi ucitelji so v vsakem novem projektu sodelovale z novimi partnerji in tako širile mrežo FlorCert šol. V 10 letih so se pridružile šole iz Nizozemske, Finske, Slovaške in Srbije. To so šole, ki so spoznale pomen kakovostnega izobraževanja dijakov in odraslih na podrocju cvetlicarstva danes in za prihodnost. Kakovostno izobraževanje vkljucuje razvijanje sposobnosti in spodbujanje dijakov k samoiniciativnosti, iznajdljivosti, samostojnosti, osebni odgovornosti, timskemu delu, samozavesti in ustvarjalnosti. Dijakom je treba omogociti, da razvijejo ustvarjalno mišljenje, obcutek za obliko in estetski pristop. Teoreticno znanje o tehnikah in materialih naj bi študentje znali uporabiti v praksi pri razlicnih znacilnih floristicnih delih. Zato poucevanje zagotavlja razlicna znanja, kot so poznavanje barv in vešcine razvršcanja oblik v dizajnu in stilih, uporaba strokovne terminologije, uporaba digitalnih tehnologij ter poslovno komuniciranje v trikotniku kupec, zaposleni in dobavitelj. Pomemben del kompetenc, ki jih bodo študenti razvijali skozi izobraževanje, je usmerjen v obvladovanje prodajnih aktivnosti, ki vodijo do dobrih odnosov s kupci in poslovanja v storitveno usmerjenih podjetjih. Na podrocju cvetlicarstva delujejo predvsem manjša podjetja, zato tovrstno izobraževanje pri dijakih spodbuja zanimanje za podjetništvo. Kakovostno izobraževanje gre z roko v roki skakovostnim izobraževalnim gradivom, ki je bilo razvito leta 2016.E-ucbenikFlorist je tako kot vsi spremni dokumenti napisan v 7 jezikih. Z vzpostavitvijo enakih evropskih kompetenc na osnovni ravni je e-knjiga zagotovila kakovost izobraževanja v partnerskih državah, tako za dijake kot za ucitelje in strokovne delavce. Z analizo dosedanjih projektov in anketiranjem smo ugotovili, da obstaja velika potreba po dodatnem strokovnem usposabljanju uciteljev in mentorjev pri delodajalcih, ki delajo z dijaki cvetlicarske stroke. V šolah skoraj vseh partnerjev novega projekta FlorCert for Future – Master se pojavlja problem kompetenc uciteljev, ta problem pa najdemo tudi pridelodajalcih. Formalno izobraževanje za ucitelje s posebnimi floristicnimi kompetencami ne obstaja, redka usposabljanja pa niso namenjena uciteljem, kaj šele mentorjem pri delodajalcih. Z novim projektom se ukvarjamo prav s tem problemom -kako razviti strokovno raven znanja uciteljev in delodajalcev od osnovne do mojstrske ravni. V partnerskem projektu Erasmus + je vodilni partner Srednja šola »Arboretum Opeka« Marcan iz Hrvaške, partnerja pa Akademija cvetja si. iz Slovenije, dr. Sabine Šegule, Tradizione e cultura Abruzzo iz Italije, Floristernas Yrkesrĺd Malmo, Švedska in Kmetijska šola s študentskim domom PK Beograd iz Srbije. Z analizo izobraževalnih sistemov svojih partnerjev smo oblikovali vertikalo strokovnega usposabljanja in za to napisali vodnik, vkaterem korak za korakom pojasnjujemo vse pogoje in nacine dostopa do posamezne stopnje usposabljanja. Profesionalni cvetlicarji in ucitelji na prvi stopnji opravljajo mednarodni izpit FlorCert, na drugi stopnji Journeyman in na tretji stopnji mojstrski izpit. Za ucitelje obstaja še cetrta stopnja, po kateri postanejo strokovnjaki in kot taki lahko mentorirajo in ocenjujejo študente/prisotne na vseh ravneh. Kriteriji za pridobitev dolocenih certifikatov so ure dela v cvetlicarstvu, preverjanje teoreticnega in prakticnega znanja. Pomemben rezultat novega projekta je tudi poudarjanje pomena trajnostnega razvoja in skrbi za okolje z vidika cvetlicarstva. V cvetlicarski industriji je že dolgo pomembna tema proizvodnja in uporaba biorazgradljivih materialov. Vsi deležniki floristicne panoge (pridelovalci cvetja in zelenja, proizvajalci pomožnih materialov za aranžiranje, cvetlicarji posamicno in preko razlicnih združenj) si zelo prizadevajo, da bi cim vec floristicnih del videli tudi z vidika trajnostnega razvoja. In izobraževanje bodocih cvetlicarjev v tej verigi je najpomembnejše. Ker v obstojecih izobraževalnih gradivih (e-knjigah) ni vsebin, ki bi imele poudarek na ekološki tematiki, postavljamo nove vsebine, ki bodo skrbele za okolje in spodbujale cvetlicarje k alternativnim in okolju prijaznim nacinom. izdelave svojih floristicnih del iz neškodljivih in razgradljivih materialov ter skrbijo za recikliranje in odvoz odpadkov. Tretji pomemben rezultat projekta se je potrdil oziroma pridobil na pomenu z novonastalo covid situacijo. Videli smo, da je treba izboljšati spletno komunikacijo med študenti – ucitelji – mentorji pri delodajalcih. V ta namen bomo izdelali aplikacijo za lažjo spremljanje in deljenje dosežkov ucencev, da bi vsem v seriji olajšali delo. Nastaja aplikacija, ki bo osnova za lažjo mednarodno komunikacijo, izmenjavo idej in strokovnih znanj. S projektom FlorCert za prihodnost -mojster povecujemo preglednost pridobljenega znanja tako za ucitelje kot za cvetlicarske strokovne delavce. Vsak izmed modulov ima strogo dolocena pravila, tehnicni opis in kompetence, ki jih mora udeleženec osvojiti. Za ocenjevanje je dodatno usposobljena tudi komisija, ki ocenjuje dela in izdaja potrdila. Poseben pomen vzpostavitve strokovnih izobraževanj uciteljev in strokovnih delavcev daje partnerjem možnost vzpostavitve centrov odlicnosti na podrocju cvetlicarstva. Vodilni partner Srednja šola »Arboretum Opeka« je postala Kompetencni center kmetijstva, zato je pomen novega projekta izjemen. Dijaki šole redno dosegajo visoke rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih s podrocja cvetlicarstva, ta dodatna možnost pa jim daje prednost, ce se odlocijo ostati v cvetlicarski dejavnosti in se še izpopolnjevati. Tako bi študentje z opravljenimi certifikati obogatili trg dela s povecanimi kompetencami in postali potencialni mentorji novim študentom. Z zagotavljanjem možnosti za izobraževanje uciteljev bo šola postala hrvaški center za usposabljanje uciteljev na podrocju cvetlicarstva. Posledica tega so povecane uciteljske kompetence in kompetence delodajalcev – mocnejša kakovost šole in delodajalca, kar pozitivno vpliva na poklic, dijaki pa bodo bolje pripravljeni na izzive evropskega trga dela. 4. Zakljucek Vsi strokovnjaki, ki sodelujejo v mednarodnem Erasmus+K2 projektu FlorCert for Future Master svoje strokovno znanje nadgrajujejo na mednarodni ravni. Tako se trajnostno vseživljenjsko izobražujejo in s tem omogocajo kakovostno poucevanje svojih kandidatov. Le tako je mogoce udeležence v izobraževanju ustrezno pripraviti na mednarodni trag delovne sile. Vsi deležniki v projektu pridobijo osebno rast, izboljšajo znanje tujih jezikov, širijo svoje povezovanje na mednarodni ravni. Prava pot v izobraževalne procese je glede na globalizacijo, mednarodno izobraževanje. Poleg potovanja v tujino je poglavitnega pomena zavedanje, da imamo lahko v domovini dostop do znanja na mednarodni ravni. To omogocajo mednarodni izobraževalni programi, ki so rezultat tesnega sodelovanja mednarodnih strokovnjakov, ki trajnostno oblikujejo ucne vsebine. Pomembni je, da strokovnjaki znajo ugotoviti katere vsebine se lahko udeleženci naucijo preko IKT tehnologije, kako s pomocjo IKT tehnologije izboljšati nacine poucevanja. Najpomembnejše pa je zavedanje, da prakticnega izobraževanja katere koli vešcine, IKT tehnologija ne more zamenjati. Literatura in viri Claro, M. & Ananiadou, K. 21st Century Skills and Competences for New Millennium learnes in OECD Countries. V: OECD Education Working Papers, 2009, let. 41, str. 1-33. Chai, C., Tan, L., Deng, F., Koh, J. H. (2017). Examing pre – service teachers' design capacities for web-based 21st century new culture of learning. Australasian Journal of Educational technology, 2017, let. 33, št.. 2 , str. 129-142. Rutkowski, J., Paz, C., Levin, Labour Market Observatories. (online.) 2018. (citirano 13.11. 2022). Dostopno na naslovu: http://hdl.handle.net/10986/29594 (13.11.2022) Šegula S. Marketing v floristiki – pridobivanje kompetenc. Revija za univerzalno odlicnost, 2019, let. 8, št. 1, str. 69-88. Wijnands, J. & Hack, M. Dutch flower business: Competitiveness and marketing strategies. ISHS Acta Horticulturae, 2000, št. 536, str. 545-552. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Spremljanje telesne mase pujskov in tekacev na kmetiji mag. Metoda Senica Šolski center Šentjur, Višja strokovna šola, Slovenija, metoda.senica@sc-s.si Rita Kovac Šolski center Šentjur, Višja strokovna šola, Slovenija, rita.kova249@gmail.com izr. prof. dr. Vida Rezar Biotehniška fakulteta Ljubljana, Oddelek za zootehniko, Slovenija, vida.rezar@bf.uni-lj.si Izvlecek V reji prašicev na proizvodne rezultate in dobro pocutje živali vplivajo številni dejavniki že od rojstva dalje. Pomembno je, da pujskom nudimo optimalne namestitvene pogoje in prilagojeno prehrano. Namen naloge je bil spremljati telesne mase in priraste prašicev od rojstva do konca vzreje. V poskus v dveh ponovitvah smo vkljucili 100 pujskov, rojenih v osmih gnezdih. Poskus smo izvedli na prašicerejski kmetiji v obdobju od decembra 2021 do marca 2022. Sestavili in analizirali smo krmne mešanice in preverili meljavo. Prašice smo tedensko tehtali. Rezultati so pokazali variabilnost v telesnih masah rojenih živali med spremljanimi gnezdi, kar smo tudi pricakovali. Na 25. dan so bile živali v vseh gnezdih izenacene po telesni masi, kar kaže, da so pujski v nekaterih gnezdih v zadnjih 14 dneh pred odstavitvijo hitreje prirašcali in dosegli izenaceno telesno maso ob odstavitvi. V drugem delu poskusa, po odstavitvi, smo ugotovili, da spol ni imel vpliva na telesno maso, izmerili pa smo vpliv gnezda. Tekaci so v tem obdobju slabše prirašcali, kar se odraža tudi na koncni telesni masi. Spremljanje telesne mase prašicev je na kmetiji zelo pomembno, kajti že prirasti v casu dojenja in vzreje pomembno vplivajo na koncne telesne mase prašicev in tudi na gospodarnost prireje. Kljucne besede: prašici, telesna masa, prirast, prehrana, krma, velikost delcev krme Monitoring the weight of piglets before and after weaning on the farm Abstract In pig production, animal performance and welfare are influenced by a number of factors from birth. It is important to provide piglets with the optimal housing conditions and adapted nutrition before weaning. The aim of this work was to monitor the body weight and body weight gain of piglets from birth to the end of the rearing period. The experiment included 100 piglets from eight different litters, conducted in two replicates. The trial was conducted from December 2021 to March 2022 at the pig farm. Feed mixtures were calculated and analysed. The particle size of the feed mixtures was controlled. The pigs were weighed weekly. The results showed that body weight varied between the monitored litters, which was to be expected. However, by day 25, the body weights of the animals were equalised. In some litters, piglets grew faster in the last 14 days before weaning and reached a uniform body weight at weaning. In the second part of the experiment, after weaning, sex was found to have no effect on body weight. The influence of litter was measured. The weaned pigs grew poor during this period, which was also reflected in the final body weights. Monitoring the performance of pigs on the farm is very important, because body weight gains during suckling and rearing have a significant impact on the growth performance and final body weight of the pigs and also on the economic results. Key words: pigs, weight, weight gain, nutrition, feed, feed particle size 1 Uvod Pri reji prašicev mora rejec izpolnjevati vse vec zahtev glede dobrega pocutja živali, zagotavljanja varne hrane in varovanja okolja. S tem namenom razvijamo proizvodne sisteme, ki omogocajo manj izgub in zmanjšujejo potrebo po zdravilih ter zdravstveni oskrbi prašicev. Pomembno je, da pujskom takoj po prasitvi nudimo optimalne pogoje, da po nepotrebnem ne zgubljajo energije, ki jo potrebujejo za sesanje (Pribožic, 2018). Za pujske je potrebno takoj po rojstvu dobro poskrbeti in jim poleg mleka ponuditi tudi krmila. Znano je, da še posebno v velikih gnezdih mleko svinje kmalu ne zadošca vec za pokrivanje prehranskih potreb pujskov. Pujski morajo po rojstvu cim prej zauživati krmo, kakršno bodo dobivali tudi po odstavitvi, kar je pomembno tako s prehranskega kot tudi imunološkega vidika (Šalehar in sod., 1995; GfE, 2006; NRC, 2012). Zgodnje zauživanje krme pri pujskih pospeši razvoj prebavil, vzpodbudi tvorbo nujno potrebnih encimov za razgradnjo krme, pospeši izlocanje solne kisline v želodcu, ki je nujno potrebna za uravnavanje pH v želodcu po odstavitvi. Pri tem moramo upoštevati, da imajo pujski po rojstvu in po odstavitvi zaradi nerazvitosti prebavil in dejavnikov okoljskega stresa velike težave z vzdrževanjem zdravja in integritete prebavil, ki sta nujna za dobro pocutje in prirejo. Ne samo prehrana sesnih pujskov, za gospodarnost reje je pomembna tudi prehrana odstavljenih pujskov. Uspeh odstavitve je odvisen od mnogih dejavnikov, starosti oz. telesne mase živali ob odstavitvi, nacina krmljenja, kakovosti krmne mešanice, nacina oskrbe, uhlevitve, vestnosti rejca pri delu. Pri tem velja poudariti, da je bolj kot telesna masa pujskov pomembno, da so ti zdravi in v primerni kondiciji. Tudi predebeli, zamašceni pujski kasneje slabše prirašcajo in tudi slabše izkorišcajo krmo (Šalehar in sod., 1995). Po odstavitvi moramo biti pozorni tudi na zauživanje krme pri pujskih. Po odstavitvi lahko pride tudi do prenažiranja, kar lahko povzroci drisko, ki se lahko koncajo tudi s poginom. Pujskom je potrebno tako krmo po odstavitvi za nekaj dni omejiti in obrok postopoma povecevati (Šalehar in sod., 1995). Ce želimo živali oskrbeti z ustrezno kolicino energije in hranljivih snovi, je potrebno upoštevati zahteve za sestavo popolnih krmnih mešanic, ki pa se lahko razlikujejo glede na selekcijo prašicev (Salobir in Rezar, 2014a). Poleg sestave je pomembna tudi meljava krmnih mešanic. S priporoceno meljavo zagotavljamo boljše izkorišcanje krme in vecjo konzumacijo (Rezar, 2017). Vsa žita in ostala krmila za pripravo krmnih mešanic za živali je potrebno pred krmljenjem zmleti, saj le tako zagotavljamo homogenost mešanic in s tem živali zaužijejo vse potrebne hranljive snovi z obrokom. Mletje lahko izboljša dostopnost hranil zaradi manjše velikosti delcev, vecje površine delcev in vecje površine za delovanje prebavnih encimov (Mansfield in sod., 1999; Amerah in sod., 2011; Rezar in Salobir, 2014b). Velikost delcev ima pomemben vpliv na razmere v želodcu in na pojavnost želodcnih cirov ter tudi na mikrobno ekologijo prebavil. Enostavna prakticna priporocila za optimalno strukturo krmnih mešanic je težko podati, saj obstajajo npr. velike razlike med posameznimi krmili. Z vidika rejcev pa je potrebno zagotoviti takšno strukturo krme, da omogocimo cim boljše izkorišcanje krme, a da ta ne vpliva na zdravje živali (Senica in Rezar, 2022). Po odstavitvi, ko zacnejo živali zauživati le krmno mešanico, lahko zaradi premajhnega izlocanja HCl in velike kolicine zaužite krmne mešanice pride do povišanega pH v želodcu (tudi do pH 5). Povišan pH v želodcu poslabša prebavo krmne mešanice in posledicno omogoca boljše preživetje patogenih mikroorganizmov, ki se naselijo v crevesju, kar lahko vodi do povecane fermentacije v tem delu prebavil in s tem do drisk. Krmne mešanice z visoko pufersko kapaciteto dodatno pripomorejo k zviševanju pH v želodcu, kar lahko traja vec dni. V praksi v krmo dodajamo sredstva za zakisanje želodca, vendar je priporocljivo nacrtovanje pri pripravi krmne mešanice z upoštevanjem vkljucevanja krmil z nizko sposobnostjo vezave kisline. Pomembno je tudi, da spremljamo pufersko kapaciteto krmil še posebej takoj po odstavitvi, ker je nizek pH vželodcu zelo pomemben (Lawlor in sod., 2005). Namen raziskave je bil ugotoviti, kako število živorojenih pujskov, njihova oskrba ter dokrmljevanje in krmljenje vplivajo na priraste do odstavitve in v casu vzreje. V casu poskusa, ki smo ga razdelili na dve obdobji, pred odstavitvijo in po njej, smo spremljali pogoje uhlevitve (velikost prostora, temperaturo, vlažnost …), vpliv krmljenja ter spola na priraste in koncno telesno maso živali. 2 Materiali in metode Poskus smo izvedli na prašicerejski kmetiji, kjer del krme za živali pridelajo tudi doma. Poskus smo izvedli v dveh ponovitvah. V vsako ponovitev smo vkljucili 50 pujskov iz štirih gnezd dveh razlicnih linij, linije 1244 in 1254 ter spremljali njihove telesne mase in priraste do konca vzreje. V poskus je bilo vkljucenih 52 moških in 48 ženskih živali. Pujski so bili 28 dni namešceni v novejšem hlevu v prasilišcu. Vecino casa so se zadrževali v zaprtem gnezdu, kjer je namešcena grelna plošca, njihovo gibanje ni bilo omejeno. Na voljo so imeli vodo (napajalniki) in dodatno krmo od 4. dneva dalje. Temperatura v prasilišcu je bila tudi v casu poskusa med 28 in 31 oC, vlaga pa med 65 in 72 %. Po odstavitvi, 28. dan, smo pujske prestavili po hodniku v drug prostor v istem hlevu, v vzrejališce. Polovica kotca v tem prostoru ima polna tla, druga polovica pa rešetke. Pujski so imeli neomejeno na voljo vodo in krmno mešanico. Temperatura v vzrejališcu je bila v casu poskusa med 26 in 28 oC, vlaga pa med 70 in 85 %. Poskrbljeno je bilo tudi za primerno osvetlitev. Prvi dan po rojstvu smo pujskom pobrusili zobke in pošcipali repe. Spodbujali smo jih, da so vsi znotraj prvih 12 ur popili cim vec mleziva. Pri starost 2 dni smo moške živali kastrirali in vsem živalim injicirali železo ter vitamine. Pri 10 dnevih starosti smo vse živali cepili proti pljucnici in pri 24 dneh starosti proti cirkovirozi. Tekom poskusa smo živali tehtali, prvic 2 dni po rojstvu. Cez 4 dni smo tehtanje ponovili in nadaljevali vsak teden do 60. dneva starosti. Sestavili smo krmne mešanice glede na priporocila, analizirali njihovo sestavo in meljavo ter dolocili pufersko kapaciteto. Pujske in tekace smo v casu poskusa krmili s štirimi razlicnimi krmnimi mešanicami. Celoten poskus so bili krmljeni po volji, od 4. dneva starosti s popolno krmno mešanico Babito, od 25. do 42. dneva z mešanico domacih žit (koruze in jecmena) in dopolnilno krmno mešanico Zrnovital, od 43. do 53. dneva z mešanico domacih žit in dokupljeno krmno mešanico Super PU in do konca poskusa še z mešanico domacih žit ter dopolnilno mešanico Super PIT. Sestava krmnih mešanici in njihova hranilna vrednost, dolocena po weendski analizi, ter vsebnost nekaterih mineralov, je prikazana v preglednici 1. Preglednica 1: Sestava in ocenjene vrednosti krmnih mešanic Domaca žita in Zrnovital Domaca žita in Super PU Domaca žita in Super PIT Sestava krmnih mešanic, % Koruza 20 50 60 Jecmen 50 21 22 Zrnovital 30 - - Super PU - 29 - Super PIT - - 18 Sestava krmnih mešanic, g/kg Suha snov 889,12 856,41 810,41 Surove beljakovine 150,03 159,87 120,30 Surove mašcobe 25,18 32,65 20,94 Surova vlaknina 53,38 51,91 51,08 Brezdušicni izvlecek 611,65 557,46 574,50 Ca 5,39 7,27 7,14 P 5,72 6,02 4,82 Na 1,55 2,52 1,17 Krmna mešanica Babito je vsebovala 194,7 g surovih beljakovin na kg, mešanica domacih žit in dopolnilne krmne mešanice Super PIT pa 120,3 g/kg. V krmnih mešanicah smo preverili tudi meljavo. Naredili smo klasicni sejalni test s sistemom sit in izracunali povprecno velikost delcev (preglednica 2). Najmanjšo povprecno velikost delcev smo izmerili v krmni mešanici Babito in sicer 0,68 mm, najvecjo pa v krmni mešanici domacih žit in Super PIT-a, 0,83 mm. Preglednica 2: Razporeditev, % delcev krmnih mešanic na posameznih sitih in izracunana povprecna velikost delcev pri klasicnem sejalnem testu Ostanek na posameznem situ in velikost delcev Krmna mešanica Babito Domaca žita in Zrnovital Domaca žita in Super PU Domaca žita in Super PIT Sito 1 (2 mm*), % 15,66 1,40 3,82 6,56 Sito 2 (1,6 mm), % 2,21 4,81 4,83 6,36 Sito 3 (1,25 mm), % 1,61 12,63 10,46 11,33 Sito 4 (0,8 mm), % 5,02 21,84 19,72 18,89 Sito 5 (0,4 mm), % 9,04 29,06 32,80 24,25 Sito 6 (0,25 mm), % 58,63 18,64 20,12 21,47 Skodela, % 7,83 11,62 8,25 11,13 Povprecna velikost, mm 0,68 0,77 0,79 0,83 *povprecna velikost posameznih sit Meljavo smo preverili tudi s prakticnima danskima Bigholmskima sitoma, starejšim št. 1 in novejšim št. 2 (Senica in Rezar, 2022), preglednica 3. Preglednica 3: Odstotek delcev na posameznem situ ter % delcev v posameznem razdelku Bigholmskih sit št. 1 in 2 Bigholmsko sito 1, % Bigholmsko sito 2, % Ocenjena meljava Krmna mešanica < 1 mm 1 -2 mm 2 -3 mm > 3 mm < 1 mm 1 -2 mm > 2 mm Babito 24,5 65,3 9,2 1,0 67,0 14,2 18,9 fina Domaca žita in Zrnovital 0,9 15,6 65,1 18,3 43,9 48,6 7,5 srednja Domaca žita in Super PU 14,3 63,3 18,4 4,1 48,7 37,8 13,4 groba Domaca žita in Super PIT 16,2 55,6 18,2 10,1 54,3 34,8 10,9 groba V krmnih mešanicah smo izmerili tudi pufersko kapaciteto. Puferska kapaciteta krmil je množina HCl (mmol), ki je potrebna za zakisanje 1 kilograma krmila ali krmne mešanice do dolocenega pH (pH = 3). Preglednica 4: Puferska kapaciteta krmnih mešanic Krmilo Puferska kapaciteta (mmol HCl/kg) ± RDS (%) Babito 519 ± 9,4 Domaca žita in Zrnovital 448 ± 8,8 Domaca žita in Super PIT 439 ± 5,9 Domaca žita in Super PIT 417± 2,7 RDS = relativno odstopanje meritev, izraženo v %. Dolocimo jo tako, da vsuspenzijo 10 gkrmila/krmnih mešanic in 40 ml deionizirane vode ob mešanju dodajamo 0,1 M raztopino HCl iz birete tako hitro, da vzdržujemo pH suspenzije pri 3, cas merjenja je 2 uri (Bolduan, 1988). Puferska kapaciteta se med merjenjem povecuje, saj vse spojine iz vzorca s kislino ne reagirajo enako hitro, zato je pomembno, da meritev poteka skozi daljše casovno obdobje. Podatke smo obdelali s statisticnim paketom SAS/STAT (SAS Institute Inc., 2002-2010). Za analizo variance smo uporabili proceduro GLM. Rezultati in razprava Rejska opravila na kmetiji so zelo pomembna, kajti odlocilno vplivajo na prirejo in ekonomski rezultat kmetije. Pomembno je tudi selekcijsko delo na kmetiji, pri cemer je potrebno upoštevati potrebe živali in nova znanja (Malovrh in Kovac, 2007). Na odstavitveno maso pujskov vplivajo številni dejavniki, med katerimi ima velik pomen tudi prehrana (Farmer in Edwards, 2020). Rejec obcutek o rojstni masi pujskov lahko pridobi le, ce pujske tehta. Samo tehtanje zahteva nekoliko vec dela (15 minut na gnezdo), kar predstavlja 1,25 % vec dela ob prasitvi. Ob spremembi tehnologije reje se delo rejcu poplaca že, ce 33 % pitancev skrajša cas pitanja za 2,7 dni (Prevalnik in sod., 2018). V naši raziskavi nasje zanimalo, kakšnaje rojstna masa pujskov in prirasti živali do konca vzreje. 3.1 Krmne mešanice, meljava in puferska kapaciteta Ko govorimo o reji živali ni pomembna samo namestitev in pogoji reje ter vloženo delo rejca, ampak tudi krmljenje oz. krma za živali. Sestava krmnih mešanic, ki smo jo podali v poglavju Material in metode, je zelo pomembna, da živalim zagotovimo dovolj energije in hranljivih snovi ter mineralov in vitaminov. Pomembna je tudi velikost delcev, ki vpliva na izkorišcanje hranljivih snovi in zdravje prebavil in posledicno na proizvodne rezultate. Meljava je povezana s strukturo krme oz. z velikostjo delcev pa tudi s porazdelitvijo posameznih frakcij velikosti delcev, ki sestavljajo krmno mešanico, in je odvisna tudi od tehnološke obdelave (mletje, peletiranje, ekstrudiranje, drobljenje …) (Pirman in sod., 2015). Za uspešno rejo je zato potrebno zagotoviti tako meljavo, da bo izkorišcanje krme cim boljše, a to bo negativno vplivalo na zdravje živali (Salobir in Rezar, 2014; Rezar, 2017). S finejšo meljavo zagotavljamo tudi boljše izkorišcanje krme in vecje zauživanje krme. Vsažita in ostala krmila za pripravo krmnih mešanic za živali je potrebno pred krmljenjem zmleti, saj le tako zagotavljamo homogenost mešanic in s tem živali zaužijejo vse potrebne hranljive snovi z obrokom. Mletje lahko izboljša dostopnost hranil zaradi manjše velikosti delcev, vecje površine delcev in vecje površine za delovanje prebavnih encimov (Mansfield in sod., 1999; Amerah in sod., 2011). Iz rezultatov sejalnih testov vidimo, da je bilo v krmni mešanici Babito 15,66 % delcev vecjih od 2 mm. Babito, krmna mešanica za sesne pujske, vsebuje tudi kosmice, kar je potrebno upoštevati. V ostalih krmnih mešanicah je bila razporeditev delcev na posameznih sitih v skladu s priporocili. Kot navajajo Pirman in sod. (2015), povprecna velikost delcev sama po sebi ni problematicna, vendar pa problem lahko nastane, ce je v krmnih mešanicah velik delež velikih delcev (preko 20 %) in velik delež ostanka v skodeli (20 %), kjer so delci manjši od 0,25 mm. Meljavo smo preverili tudi s prakticnima danskima bigholmskima sitoma, ki naj bi jih kmetje uporabljali za preverjanje meljave vsaj vsakih 14 dni (Danish Pig Research Centre, 2013). Rezultati so prikazani v preglednici 3. Kupljeno že pripravljeno krmno mešanico Babito smo ocenili kot fino mleto, mešanico domacih žit in Zrnovital-a kot srednje grobo mleto, lahko pa bi jo, tako kot preostali dve mešanici, ocenili kot grobo meljavo, saj smo pri obeh z novejšim bigholmskim sitom izmerili vec kot 10 % delcev, vecjih od 2 mm. Glede na rezultate ima rejec še možnosti za izboljšave. Vec pozornosti priporocamo pri meljavi doma pridelanih žit, s cimer bi lahko zmanjšali povprecno velikost delcev krmil. Puferska kapaciteta krmil je pomembna predvsem pri pujskih, ker njihova prebavila še niso prilagojena na mocno krmo, izlocanje želodcne kisline in prebavnih encimov še ni zadostno. Krmne mešanice z visoko pufersko kapaciteto dodatno pripomorejo k zviševanju pH v želodcu, kar lahko traja vec dni. Povišan pH v želodcu po odstavitvi vodi v slabšo prebavo krmnih mešanic in posledicno omogoca boljše preživetje patogenih mikroorganizmov, ki se naselijo v crevesju, kar lahko vodi do povecane fermentacije v tem delu prebavil in privede do drisk. Problem je še posebej izpostavljen v casu odstavitve, ko so pujski izpostavljeni dodatno še socialnemu stresu. Priporocljivo je, da pujske krmimo s krmno mešanico, ki ima pufersko kapaciteto najvec 650 meq/kg (Lawlor in sod., 2005). Takšne vrednosti pa smo izmerili v vseh krmnih mešanicah v naši raziskavi. Najvecjo pufersko kapaciteto smo izmerili v krmni mešanici Babito, 519 mmol HCl/kg, najmanjšo pa krmna mešanica domacih žit in Super PIT, 417± 2,7 mmol HCl/kg (preglednica 4). 3.2 Poskus na živalih Poskusno obdobje smo zaradi lažje interpretacije rezultatov razdelili na dva dela, na obdobje od rojstva do odstavitve in obdobje po odstavitvi. Pri izvedbi poskusa nismo imeli težav. V poskusu smo spremljali telesno maso in priraste pujskov od rojstva do konca vzreje. Tehtanje pujskov že ob rojstvu je zelo pomembno, kajti od mase je velikokrat odvisna tudi preživetvena sposobnost. Po podatkih v literaturi je cilj, da je najvec 10 % pujskov v gnezdu lažjih od 1,2 kg (Gadd, 2003), najvec 10 % pujskov v gnezdu bi naj tehtalo med 1,2 in 1,45 kg, pujskov, ki so ob rojstvu težji od 1,45 kg, pa naj bi bilo v gnezdu 50 %. Na rojstno maso pujskov vplivata tudi starost svinje in število pujskov v gnezdu, ki sta med seboj povezana. Velikost gnezda narašca do pete zaporedne prasitve, kasneje zacne padati. Ob vecjem številu pujskov v gnezdu pa so telesne mase le-teh velikokrat manjše. Rejec obcutek o rojstni masi pujskov lahko pridobi le, ce pujske tehta. Samo tehtanje zahteva nekoliko vec dela, ki ga velikokrat rejec zaradi pomanjkanja casa težko opravi. V naši raziskavi smo izmerili vpliv gnezda na maso pujskov. Povprecna masa živali v gnezdu je bila od 1,42 kg v tretjem gnezdu do 2,12 kg, kar je bila povprecna masa 6. gnezda. Število rojenih pujskov je bilo v povprecju v 13,8, svinje so skotile od 11 do 15 pujskov v gnezdu. Dobri prirasti pujskov že v laktaciji so dobra popotnica za vzrejo in tudi kasnejše pitanje. Zgodnje dokrmljevanje pujskov omogoca tudi hitrejšo rast pujskov, kar vpliva tudi na telesno maso ob odstavitvi. Pujski naj bi na 28. dan, na dan odstavitve, tehtali vsaj 7 kg. Dnevni prirasti od rojstva do odstavitve naj bi bili 210 g/dan, do konca vzreje 440 g/dan (Carr, 1998). Pujski so v našem poskusu do 25. dne v povprecju prirašcali 268 g/dan, v celotnem poskusnem obdobju 330 g/dan. Na 25. dan starosti so pujski tehtali v povprecju malo vec kot 8 kg, samo v enem gnezdu pa so dosegli maso, manjšo od 7 kg (6,93 kg). Pri tem velja poudariti, da ob odstavitvi težji in bolj razviti pujski bolje prirašcajo tudi v kasnejših obdobjih (Cranwell, 1989). V prvem delu, do odstavitve, spol živali ni imel statisticno znacilnega vpliva na telesno maso pujskov v posameznih obdobjih spremljanja. Rezultati so prikazani na sliki 1. Pujskov nismo tehtali isti dan takoj po rojstvu, smo pa spremljali, da so vsi zaužili mlezivo. Tehtali smo jih naslednji dan. Kot vidimo iz slike 1, so bili pujski obeh spolov drugi dan po rojstvu v povprecju težki 1,79 kg. Na 25. dan so samcki tehtali 7,83 kg, ženske živali pa 8,21 kg, kar je nad priporocili za telesno maso, ki naj bijo dosegli pujski ob odstavitvi (Prevalnik in sod., 2018). Slika 1:Vpliv spola na telesne mase pujskov pri dolocenih starostih do odstavitve Pujski so bili odstavljeni od matere 28. dan in prestavljeni v vzrejališce. Telesne mase živali po odstavitvi so glede na spol predstavljene na sliki 2. Slika 2:Vpliv spola na telesne mase pujskov pri dolocenih starostih po odstavitvi Tudi po odstavitvi spol ni vplival na telesno maso živali. Pri starosti 46 dni so živali tehtale v povprecju 13,36 kg, moške živali malo manj kot ženske živali, slika 2. Po priporocilih naj bi pri starosti 6 tednov oz. 42 dni pujski tehtali 12,5 kg, pri starosti 56 dni pa 21,3 kg (Carr, 1998). Glede na rezultate raziskave so bili prašici 60. dan starosti v povprecju težki 21,20 kg, kar je slabše od priporocil. V tem delu poskusa so bili slabši tudi skupni prirasti, preglednica 5. Na priraste pujskov po odstavitvi je statisticno znacilno vplivalo tako gnezdo in skoraj v celotnem obdobju (razen od 32. do 39. dneva) tudi ponovitev poskusa. Iz rezultatov prirastov v preglednici 5 vidimo, da so od 25. do 32. dne starosti najslabše prirašcali tekaci v gnezdu 8, v naslednjem obdobju pujski vgnezdu 7, v obdobju od 39. do 46. dne pa tekaci v gnezdu 2. Tudi od 46. do 53. dneva so prašici v posameznih gnezdih razlicno prirašcali. V nasprotju s prejšnjim tednom so v tem obdobju najboljše prirašcali tekaci v gnezdu 2 (4,97 kg oz. 662 g/dan) najslabše pa tekaci v gnezdu 7, prirastli so 2,66 kg oz. dosegli povprecni dnevni prirast 378 g. Po danskih priporocilih naj bi 17 dni po odstavitvi (45. dan starosti) tekaci tehtali 11,5 kg in povprecno dnevno prirašcali 420 g/dan, kar je vec, kot so prirašcali tekaci v našem poskusu. Preglednica 5: Skupen prirasti pujskov (kg) v gnezdu v posameznem obdobju po odstavitvi Prirasti pujskov, kg Ponovitev poskusa Gnezdo od 25. do 32. dne od 32. do 39. dne od 39. do 46. dne od 46. do 53. dne od 53. do 60. dne 1 1 1,54bc 2,44a 2,41ab 2,39b 3,49b 1 2 1,63abc 1,21cd 1,30d 4,97a 4,68ab 1 3 2,27a 1,10cd 1,58dc 4,75a 4,86ab 1 4 2,19ab 1,27cd 2,27abc 4,87a 5,65a 2 5 1,02cd 1,93ab 2,61ab 2,77b 3,73b 2 6 1,28cd 2,34a 2,11bc 2,84b 3,44b 2 7 1,24cd 0,79d 2,91ab 2,66b 4,09ab 2 8 0,85d 1,54bc 2,93a 3,15b 4,33ab p-gnezdo <,0001 <,0001 <,0001 <,0001 <,0001 p-pon. poskusa <,0001 0,1657 <,0001 <,0001 0,0066 V zadnjem tednu poskusa so prašici v povprecju dosegli dnevni prirast 563 g/dan, slabše od danskih priporocil, po katerih naj bi prašici 35. dan po odstavitvi prirašcali 599 g/dan (Eskildsen in Vest Weber, 2016). Vzrokov za slabše priraste na koncu vzreje je lahko vec. Z rejcem so analizirali potek prireje. V hlevu je bila na koncu vzreje za kakšno stopinjo cezija previsoka temperatura, verjetni vzrok pa je tudi premalo krmilnega prostora. Vec poudarka bi morali nameniti tudi krmljenju in izboljšali bi lahko tudi meljavo krme. Zakljucki V reji prašicev na prirejo in dobro pocutje živali vplivajo številnidejavniki. Pomembno je, da pujskom že takoj po rojstvu nudimo optimalne namestitvene pogoje in tudi prilagojeno prehrano. Pri tem je pomembno tudi vloženo delo rejca. Rejec obcutek o rojstni masi pujskov lahko pridobi le, ce pujske tehta in spremlja njihove priraste, kar je tudi na kmetiji zelo pomembno, kajtiže prirasti vcasu dojenja in vzreje pomembno vplivajo na koncno telesno maso prašicev in tudi na gospodarnost prireje. Ob spremljanju proizvodnih rezultatov mora rejec spremljati tudi kakovost krme in meljavo le-te. Krma, prilagojena potrebam živali in ustrezna meljava pomembno prispevata k dobri prireji. V literaturi je dostopnih zelo malo podatkov o telesni masi živali, še posebno na kmetijah, za kar velja opozorilo rejcem, da je pomembno, da vec casa namenijo skrbi in spremljanju živali tudi že v casu vzreje. Rejcu bi glede na rezultate raziskave svetovali, da vec pozornosti nameni namestitvenim pogojem živali, po možnosti poveca krmilni prostor in spremlja krmljenje pujskov po odstavitvi, preverja meljavo krme ter spremlja priraste živali tudi v redni reji. Literatura in viri Amerah, A.M., Gilbert, C., Simmins, P.H., Ravindran, V. Influence of feed processing on the efficacy of exogenous enzymes in broiler diets. Worlds Poultry Science Journal, 2011, št. 67, str. 29-46. Bolduan, G., Jung, H., Schneider, R., Block, J., Klenke, B. Die wirkung von Propion-und Ameisensaeure in der Ferkelaufzucht. Journal of Animal Physiology and Animal Nutrition, 1988, št. 59, str. 72-78. Carr, J. Pig Stockmanship Standards. 1998. (citirano 5. 11. 2012). Dostopno na naslovu: http://www.thepigsite.com/stockstds/17/growth-rate. Cranwell, P.D., Moughan, P.J. Biological limitations imposed by the digestive system to the growth performance of weaned pigs. V: Manipulating Pig Production II. Australasian Pig Science Association. Bamett J.L., Hennessy D.P. (ur.), 1989, str. 140-159. Danish Pig Research Centre Grinding. Annual report 2013. Danish Agriculture & Food Council, Copenhagen, 2013, 56 str. Eskildsen, M., Vest Weber, A. Pig Production. Aarhus, SEGES Forlag, 2016, 304 str. Farmer, C., Edwards, S.A. The neonatal pig: developmental influences on vitality. V: The suckling and weaned piglet. Wageningen Academic Publishers. 2020, 309 str. Gadd, J. Pig production problems. John Gadd’s guide to their solutions. Nottingham University Press, 2003, 591 str. GfE (Gesellschaft für Ernährungsphysiologie der Haustiere). Empfehlungen zur Energie und Nährstoffversorgung bei Schweinen. Frankfurt, DLG-Verlag, 2006, 247 str. Lawlor, P.G., Lynch, P.B., Caffrey, P.J., O'Reilly, J.J., O'Connel, M.K. Measurements of the acid-binding capacity of ingredients used in pig diets. Irish Veterinary Journal, 2005, št. 58, str. 447-452. Malovrh, Š., Kovac, M. Selekcija prašicev na kmetijah. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Katedra za etologijo, biometrijo in selekcijo ter prašicerejo, Domžale, 2007, 128 str. Dostopno na naslovu: https://agri.bf.uni-lj.si/Enota/html/revija/snk/SNK.pdf. Mansfield, S.D., Mooney, C., Saddler, J.N. Substrate and enzyme char-acteristics that limit cellulose hydrolysis. Biotechnology Progress, 1999, št. 15, str. 804-816. NRC (National Research Council). Nutrient requirement of swine. 11. izd. Washington D.C., National Academy Press, 2012, 400 str. Pirman, T., Rezar, V., Levart, A., Perše, V., Ženko, M., Sever, S., Prevalnik, D., Kastelic, A., Mežan, A., Salobir, J. Struktura krme za prašice na nekaterih slovenskih kmetijah. V: Ceh, T. (ur.). Zbornik predavanj – 26. Mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domacih živali Zadravcevi­Erjavcevi dnevi. Radenci: 12. in 13. november 2015. Murska Sobota: KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod, 2015, str. 131–135. Prevalnik, D., Urankar J., Malovrh, Š. Odkrivanje težav v rasti pujskov v casu laktacije in vzreje. Reja prašicev, nasveti o prašicereji. Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, 2018. (citirano 15. 11. 2021). Dostopno na naslovu: https://www.kgz-ptuj.si/nasveti/prasicereja/ArtMID/805/ArticleID/979. Pribožic, P. Prehrana pujskov v casu vzreje. 2018. (citirano 29. 11. 2021). Dostopno na naslovu: https://www.kgz-ptuj.si/projekti/ArtMID/1071/ArticleID/971. Rezar, V. Struktura krmnih mešanic za prašice pitance: poudarek je tudi na meljavi žit. Kmecki glas, ISSN 0350-4093, 22. nov. 2017, letn. 74, št. 47, str. 11. Salobir, J., Rezar, V. Osnove prehrane živali: skripta za vaje. Domžale: Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 2014a. 136 str. Salobir, J., Rezar, V. Pomen strukture krme pri prašicih. V: Zbornik predavanj – 23. Mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domacih živali Zadravcevi-Erjavcevi dnevi, Radenci: 13. in 14. november 2014. Ceh, T. (ur.), Kapun, S. (ur.). Murska Sobota, KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod, 2014b, str. 151–159. Senica, M., Rezar, V. Pomen in preverjanje menjave krmil in krmnih mešanic za neprežvekovalce. V: Gobec, Katja (ur.). Sodobni izzivi v prehranski verigi: mednarodna konferenca: zbornik izvleckov. Šentjur, 16. in 27. januar 2022. Elektronska izd. Šentjur: Šolski center. 2022, str. 15-16. (citirano 25. 3. 2022). Dostopno na naslovu: https://sc-s.si/joomla/images/Zbornik_izvle%C4%8Dkov_SODOBNI_IZZIVI_V_PREHRANSKI_VERIGI.pdf. Šalehar, A., Štuhec, I., Kovac, M., Salobir, J., Erjavec, E., Jeric, D. Prašicereja. Ljubljana: Kmecki glas, 1995, 278 str. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Ali tip gredi in genotip kokoši vplivata na uporabo gredi in poškodbe grodnice? Petra Markic Slovenija, pmarkic@gmail.com Izvlecek Poškodbe grodnice predstavljajo velik problem v reji kokoši nesnic po celem svetu in negativno vplivajo na dobrobit živali in proizvodne parametre. V poskusu smo skušali ugotoviti, kako v obogatenih kletkah na stopnjo poškodbe grodnice in uporabo gredi vpliva tip gredi (z ali brez gume) ter genotip nesnic (Prelux rjave, crne in grahaste nesnice). V poskus smo vkljucili 357 nesnic. Polovica nesnic vsakega genotipa je bila uhlevljena v kletkah, kjer so bile gredi obložene z gumo, druga polovica v kletkah z gredjo brez gume. V petih 12 dnevnih opazovalnih obdobjih so bili zabeleženi podatki o nesnosti, zauživanju krme, telesni masi, operjenosti in poškodbah grodnice. Pri 29,5, 33,5 in 37,5 tednih starosti smo s snemanjem beležili mirovanje nesnic stoje oz. sede na gredeh oz. mrežastih tleh kletk. Ob koncu poskusa je bil izveden test plašnosti. Statisticno znacilno (P = 0,05) hujša stopnja poškodbe grodnice je bila zaznana pri nesnicah uhlevljenih v kletkah z gredjo z gumo. Genotip nesnic ni znacilno vplival na poškodbe in mirovanje. Za zmanjšanje stopnje poškodbe grodnice ne bi priporocili te vrste in stopnje mehkobe gume na gredeh, vseeno pa bi mogoce morali premisliti o nekoliko mehkejših materialih, ki bi nudili vecje udobje ob mirovanju na gredi in blažili pritisk na grodnico. Kljucne besede: perutnina, kokoši nesnice, dobrobit živali, proizvodni parametri, grodnica, poškodbe Does the perch design and genotype effects on perch use and keel bone damage in laying hens? Abstract Keel bone damage is one of the major welfare and health problems of commercial laying hens and is known to affect the welfare and production parameters of laying hens. The present study aims to investigate the effects of perch type (with or without rubber) and genotype (Brown, Black and Barred Prelux) of laying hens on keel bone damage. 357 laying hens were included. Half of the hens of each genotype were housed in enriched cages with perches covered with rubber, and half of the hens of each genotype were housed in cages with perches without rubber. During five 12-day periods we collected data on egg productivity, feed consumption, feather condition, body mass, and keel bone damage. At 29.5 and 37.5 weeks of age, we recorded duration of resting periods while sitting and standing on perches and wire floors. At the end of this study, we conducted the Tonic Immobility Test. Laying hens housed in cages with rubber perches had statistically significant (P = 0.05) more severe damage to the keel bone. Genotype had no significant effect on keel bone damage or on any form of resting. We do not recommend using this type of rubber for perches as it does not contribute to the welfare of the laying hens. However, perhaps we should consider using softer materials for perches that may provide more comfort during resting and reduce pressure on the keel bone during resting. Key words: poultry, laying hens, welfare, production parameters, keel bone, damage Uvod Grodnica (ang. keel bone) (Slika 1) je kost, ki poteka vzdolžno po sredi trupa kokoši in ima pomembno vlogo pri uporabi mišic za premikanje peruti, saj so le-te pripete na grodnico, prav tako pa je pomembna za pravilno delovanje respiratornega sistema. Slika 1: Grodnica kokoši nesnice Vir: Gebhardt-Henrich in sod., 2017 Deviacije in zlomi grodnice predstavljajo velik problem v reji nesnic po celem svetu. Poškodbe grodnice nesnicam povzrocajo bolecino in imajo negativne ucinke na dobrobit živali in njihovo prirejo. Do pogostih poškodb grodnice prihaja tudi v obogatenih kletkah, ki so po uvedbi direktive 1999/74/EC (Direktiva …, 1999) leta 2012 po v državah Evropske unije v intenzivni reji perutnine v veliki meri nadomestile klasicne kletke. 2 Poškodbe grodnice Med poškodbe grodnice uvršcamo deviacije in zlome. Razlicne zlome grodnice lahko zaznamo kot odstopanje od znacilne oblike grodnice. Zlome grodnice lahko zacutimo kot oster upogib (kot bi bila kost prepognjena), lahko dobimo obcutek zalomljenosti in/ali zdrobljenosti grodnice. Zlomi grodnice so lahko razlicnih stopenj (Slika 2). Potekajo lahko od trebušne do hrbtne površine v sredinski ravnini grodnice, od vrha pa do konca grodnice, ali pa je zlom kombinacija obeh možnosti (Casey-Trott in sod., 2015). Do zloma lahko pride na katerem koli delu grodnice, vendar se jih klasificira kot zlome na zgornjem, srednjem ali spodnjem delu grodnice. Zlome se lahko loci tudi glede na število zlomov na grodnico, vrsto zloma (poševna, precna in zdrobljena), smer zloma (od trebušne pa do hrbtne strani grodnice), širino zloma, kot med dvema zlomoma, dislokacijo, stopnjo skleroze in stopnjo oblikovanja odebeljenega dela zloma. Slika 2: Poškodovane grodnice v primerjavi z zdravo grodnico (poškodbe oznacene z rdecimi pušcicami) Vir: Riber in sod., 2017 Druga oblika poškodb so deviacije (Slika 3). Deviacije so lahko horizontalne ali vertikalne. Eno izmed deviacij predstavlja deformacija grodnice v obliki crke .S., pojavijo se lahko vdolbine in izbokline, lahko pride do otipljive odebelitve kosti (Käppeli in sod., 2011) ali pa dobimo obcutek krivosti in ukrivljenosti (Casey-Trott in sod., 2015). Do deviacij, za razliko od zlomov, prihaja postopoma (npr. ponavljajoci pritisk ob mirovanju na gredi). Znano je, da so nesnice z deviacijami na grodnici bolj nagnjene k zlomu le-te (Stratmann in sod., 2015). Slika 3: Razlicne stopnje deviacij grodnice pri nesnicah (a = grodnica brez deviacij; b = lažja deviacija grodnice; c = zmerna deviacija grodnice; d = huda deviacija grodnice) Vir: Bari in sod., 2020 2.1 Zaznavanje stopnje poškodbe grodnice Zlome in deviacije lahko zaznamo na vec nacinov. Najpogosteje uporabljen nacin ocenjevanja stopnje poškodbe je palpacija, to je ocena stopnje poškodbe grodnice na podlagi otipa (Slika 4). Za enkrat je palpacija najcenejši in najpreprostejši nacin dolocanja stopnje poškodbe, tako za ocenjevalca kakor tudi za žival, saj živali za poseg ni potrebno anestezirati. Problem pri palpaciji predstavlja subjektivnost ocenjevalca stopnje poškodbe, še posebno, ce ocenjevalec nima opravljenih specializiranih usposabljanj za ocenjevanje. Pri palpaciji veliko vlogo predstavljajo dobro zaznavanje in otip, natancnost in doslednost(Wilkins in sod., 2004). Slika 4: Palpacija grodnice Vir: Markic P., 2021 2.2 Vpliv na stopnjo poškodbe grodnice Med glavne vplive na stopnjo poškodbe grodnice v do sedaj izvedenih študijah so avtorji navedli genotip živali, tip gredi, trajanje mirovanja na gredi, nacin uhlevitve, nesnost, osvetlitev in plašnost živali. Naša hipoteza v nalogi je predvidevala, da genotip nesnic in tip gredi vplivata predvsem na nastanek deviacijin zlomov pri kokoših nesnicah ter na cas, ki ga preživijo na gredi. 2.2.1 Genotip Na stopnjo poškodbe grodnice ima velik vpliv genotip živali. Nesnice razlicnih genotipov imajo razlicno strukturo kosti in telesno maso, prav tako pa naj bi po navedbah Stratmann in sod. (2016) nesnice razlicnih genotipov imele drugacne vzorce obnašanja, kar lahko vpliva na stopnjo poškodbe grodnice. 2.2.2 Gred Na stopnjo poškodbe grodnice vpliva tudi uporaba gredi. Do poškodbe grodnice lahko pride ob trku nesnice z gredjo ali pristanku nesnice na gred. Nesnice v veliki meri cas pocitka preživijo na gredi, saj je za njih to del naravnega obnašanja. Na stopnjo poškodbe grodnice naj bi prav tako vplival premer gredi in material, iz katerega je gred izdelana. Slika 5: Obogatena kletka z gredjo, obleceno v gumo, pritrjeno z vezicami Vir: Markic P., 2021 2.2.3 Mirovanje Eden izmed morebitnih vplivov na poškodbe grodnice je tudi trajanje mirovanja na gredi, ki predstavlja pomembno etološko potrebo kokoši. Pickel in sod. (2010) so ugotovili, da je ob mirovanju na gredi pritisk na grodnico petkrat vecji kot ob mirovanju na rešetkah. Dolgorocni pritisk gredi na grodnico v casu mirovanja (spanja in sedenja) lahko vpliva na nastanek deviacij in zlomov. Material in metode Namen naloge je bil ugotoviti, kako na stopnjo poškodbe grodnice in mirovanje nesnic vplivata genotip nesnic in tip gredi. Nesnice so bile uhlevljenje v trinivojskih baterijah proizvajalca Facco (model .C3 Type.), dimenzij 120 cm × 78,2 cm × 68 cm. V poskus smo vkljucili 3 razlicne genotipe (Prelux rjavi, crni in grahasti) in 2 tipa gredi (z gumo in brez gume). Za gumo smo uporabili avtohladilno cev (FI 30×38, 4 bar). Uhlevljenih je bilo 357 nesnic (120 rjavih nesnic, 120 grahastih nesnic in 117 crnih nesnic), po 10 nesnic na kletko. Polovica nesnic je bila uhlevljena v kletkah z gredjo z gumo, druga polovica pa v kletkah z gredjo brez gume. Stanje grodnice smo ocenjevali s palpacijo na zacetku vsakega od petih opazovalnih obdobij (pri 25,5, 29,5, 33,5, 37,5 in 41,5 tednih starosti nesnic), ko smo živali tudi stehtali in ocenili operjenost vratu,hrbta,peruti, prsi, kloake in repa (ocene 1 do 4, kjer je ocena 1 najslabša in ocena 4 najboljša ocena operjenosti). Stopnjo poškodbe grodnice smo ocenjevali z ocenami od 0 do 3 (0 – ni poškodbe, 1 – manjša deviacija, 2 – hujša deviacija, 3 – zlom grodnice) (Slika 6). Slika 6: Primeri ocen poškodb grodnice Vir: Donaldson in sod., 2012 Šest dni (pri 29,5, 33,5 in 37,5 tednih starosti) smo s 24-urnim snemanjem (Tabela 1) obnašanja nesnic spremljalicas mirovanja v 4 razlicnih položajih: sedenje na gredi, stoja na gredi, sedenje na mrežastem dnu kletk in stoja na mrežastem dnu kletk. Po koncu poskusa smo izvedli še test plašnosti, kjer smo s številom poskusov obmirovanja (kolikokrat smo morali nesnico namestiti v položaj zmanjšane odzivnosti, v katerem je bila vsaj 10 s) in latencnim casom (s) mirovanja (koliko casa je bila nesnica v položaju zmanjšane odzivnosti) ocenjevali plašnost nesnic. Tabela 1: Vrstni red snemanja kletk znotrajšestih snemalnih dni(87 do 52 = številka kletke; B = kletka z gredjo brez gume; G = kletka z gredjo z gumo; DAN 1 do 6 = zaporedni snemalni dan) Vir: Markic P., 2021 Rezultati Na podlagi rezultatov poskusa, v katerem smo proucevali vpliv genotipa nesnic in tipa gredi na poškodbe grodnice in nekatere proizvodne lastnosti, lahko podamo naslednje ugotovitve: Tip gredije imel statisticno znacilen vpliv na poškodbe vrha grodnice. Hujše poškodbe so bile zaznane pri nesnicah, ki so bile uhlevljene v kletkah z gredjo z gumo (Slika 7). *a, b = razlicnecrke oznacujejo statisticno znacilno razliko; P = 0,05 Slika 7: Srednja vrednost stopnje poškodbe vrha grodnice, izracunana po metodi najmanjših kvadratov (LSM) s standardno napako (SE) glede na tip gredi Vir: Petra Markic, 2021 Genotip nesnic je imel statisticno znacilen vpliv na stopnjo poškodbe srednjega dela grodnice, toda primerjava med genotipi nipokazala statisticno znacilnih razlik. Stopnja poškodbe grodnice se je med 25,5. in 37,5. tednom starosti statisticno znacilno slabšala na vseh treh delih grodnice, pri 41,5 tednu starosti pa se je statisticno znacilno izboljšalo stanje vrha grodnice (Slika 8). *a, b, c, d = razlicne crke nad stolpci znotraj posameznega dela grodnice oznacujejo statisticno znacilno razliko, P = 0,05 Slika 8: Srednja vrednost stopnje poškodbe posameznega dela grodnice, izracunana po metodi najmanjših kvadratov (LSM) s standardno napako (SE) glede na starost nesnic Vir: Markic P., 2021 Tip gredi je imel statisticno znacilen vpliv na cas sedenja in stoje na gredi ter stoje na mrežastem dnu kletke (Slika 9). Nesnice, uhlevljene v kletkah z gredjo z gumo, so dalj casa sedele ali stale na gredi kakor nesnice, uhlevljene v kletkah z gredjo brez gume. Na dnu kletk so vec casa stoje preživele nesnice, uhlevljene v kletkah z gredjo brez gume. *a, b = razlicnecrke nad stolpci znotrajposamezne oblike mirovanja oznacujejo statisticno znacilno razliko, P = 0,05 Slika 9: Srednja vrednost trajanja mirovanja v 24 urah (%), izracunana po metodi najmanjših kvadratov (LSM) s standardno napako (SE) glede na tip gredi Vir: Markic P., 2021 Genotip nesnic ni statisticno znacilno vplival na cas mirovanja nesnic na gredi (stojo in sedenje) in dnu kletk (stojo in sedenje). Na sedenje in stojo na gredi ter sedenje na dnu kletk je imela statisticno znacilen vpliv starost nesnic (Slika 10). Z vsakim nadaljnjim tednom se je delež dneva, ki so ga nesnice preživele sede na gredi, statisticno znacilno zmanjšal, delež dneva, ki so ga nesnice preživele stoje na gredi pa se je z vsakim nadaljnjim tednom statisticno znacilno povecal. *a, b = razlicnecrke nad stolpci znotrajposamezne oblike mirovanja oznacujejo statisticno znacilno razliko, P = 0,05 Vir: Markic P., 2021 Na nesnost je imela statisticno znacilen vpliv le starost nesnic. Pri testu plašnosti nesnic je imel na število poskusov statisticno znacilen vpliv le genotip, vendar primerjava med posameznimi genotipi ni pokazala statisticno znacilnih razlik. Diskusija S pridobljenimi rezultati lahko našo hipotezo delno potrdimo, saj je imel tip gredi statisticno znacilen vpliv le na stopnjo poškodbe vrha grodnice, genotip pa na stopnjo poškodbe spodnjega dela grodnice. Med posameznimi genotipi ni bilo dokazanih statisticno znacilnih razlik v stopnji poškodbe spodnjega dela grodnice. Do enakih rezultatov sta prišla tudi Gebhardt-Henrich in Frölich (2015), ki nista ugotovila statisticno znacilnih razlik v stopnji poškodbe grodnice med genotipi. Na stopnjo poškodbe grodnice gred, oblecena v gumo, ni imela pozitivnega ucinka. Celo nasprotno, prispevala je k poslabšanju stanja grodnice, kar ni v skladu z ugotovitvami Stratmann in sod. (2015), ki navajajo, da gredi, oblecene v mehkejše materiale, uspešno zmanjšujejo stopnjo poškodbe grodnice. Tako lahko sklepamo, da smo v našem poskusu uporabili pretrdo gumo, da bi lahko zaznali blagodejen ucinek na poškodbe grodnice. Kljub temu so nesnice, uhlevljene v kletkah z gredjo z gumo, na gredi preživele (sede in stoje) vecji delež casa kakor nesnice v kletkah z gredjo brez gume. Do podobnih izsledkov so prišli tudi Sandilands in sod. (2009) ter Pickel in sod. (2010), ki so ugotovili, da so nesnice preživele vecji delež casa na gredeh iz mehkejših materialov, v primerjavi s kovinskimi in plasticnimi gredmi, saj naj bi imele nesnice na gredeh z gumo boljše ravnotežje in oprijem v primerjavi s kovinsko gredjo. Iz tega lahko sklepamo, da je tudi v naši študiji guma doprinesla k boljšemu oprijemu in so nesnice kljub hujšim poškodbamgrodnice na gredi z gumo preživele vecji delež casa kakor nesnice v kletkah z gredami brez gume. Genotip nesnic ni statisticno znacilno vplival na nobeno spremljano obliko mirovanja. Nesnice, uhlevljene v kletkah z gredjo z gumo, so imele hujše poškodbe grodnice, manjši deležcasa mirovanja stoje na rešetkah in vecji deležcasa mirovanja sede in stoje na gredi v primerjavi z nesnicami uhlevljenimi v kletkah z gredjo brez gume. Dobljeni rezultati nasprotujejo ugotovitvam Casey-Trott in Widowski (2016) ter Nasr in sod. (2012), da so nesnice s hujšo stopnjo poškodbe grodnice vecji delež casa preživele na dnu kletke. Starost nesnic je imela statisticno znacilen vpliv na stopnjo poškodb vseh treh delov grodnice. S starostjo nesnic se je stopnja poškodb grodnice v prvih štirih starostnih obdobjih z vsakim obdobjem znacilno povecala pri vseh treh delih grodnice, pri 41,5. tednu pa se stopnja poškodb spodnjega in srednjega dela grodnice ni vec znacilno poslabšala, se je pa pri vrhu grodnice stopnja poškodb celo nekoliko izboljšala. Na poškodbe vrha in spodnjega dela grodnice je statisticno znacilno vplivala tudi telesna masa nesnic. Kljub temu, da tip gredi in genotip nesnic nista imela statisticno znacilnega vpliva na nesnost, so se pokazale negativne povezave srednje jakosti med nesnostjo in stopnjo poškodbe grodnice pri obeh tretmajih in vseh treh delih grodnice, kar pomeni, da so nesnice s hujšimi poškodbami grodnice imele manjšo nesnost, kar lahko povežemo z ugotovitvami Stratmanna in sod. (2016), da nesnice z nic ali malo poškodbami grodnice nesejo jajca s slabšo kakovostjo jajcne lupine, saj se vec kalcija porabi za tvorbo kosti, za tvorbo jajcne lupine pa je tako na voljo malo kalcija. Zakljucek Na podlagi rezultatov raziskave uporabe gume na gredi ne bi predlagali kot alternativo za zmanjšanje poškodb grodnice pri nesnicah uhlevljenih v obogatenih kletkah. Ceprav guma ni imela potrjenega statisticno pozitivnega ucinka na zmanjšanje poškodb grodnice rezultati mirovanja dokazujejo, da so nesnice, uhlevljene v kletkah z gredjo z gumo, vecji delež dneva sede in stoje preživele na gredi kakor nesnice, uhlevljene v kletkah z gredjo brez gume, iz cesar lahko sklepamo, da je guma nesnicam omogocila boljši oprijem in ravnotežje. Za nadaljnje raziskave v smeri poškodb grodnice in uporabe gredi bi bilo smiselno razmisliti o uporabi mehkejšega tipa gume, kakor je bila uporabljena v naši raziskavi. Literatura in viri Bari S., Laurenson Y. C. S. M., Cohen-Barnhouse A. M., Walkden-Brown S. W,. Campbell D. L. M. Effects of outdoor ranging on external and internal health parameters for hens from different rearing enrichments, 2020, PeerJ 8:e8720, doi: 10.7717/peerj.8720: 24 str. Casey-Trott T. M., Heerkens J. L. T., Petrik M., Regmi P., Schrader L., Toscano M. J., Widowski T. Methods for assessment of keel bone damage in poultry, 2015, Poultry Science, 94: 2339-2350 Casey-Trott T. M., Widowski T. M. Behavioral differences of laying hens with fractured keel bones within furnished cages, 2016, Frontiers in Veterinary Science, 3: 42, doi: 10.3389/fvets.2016.00042: 8 str. Direktiva sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zašcito kokoši nesnic, 1999, Uradni list Evropske unije, L 203/53: 225-229 Donaldson C. J., Ball M. E. E., O´Connell N. E. Aerial perches and free-range laying hens: The effect of access to aerial perches and of individual bird parameters on keel bone injuries in commercial free-range laying hens, 2012, Poultry Science, 91: 304-315 Gebhardt-Henrich S. G., Fröhlich E. K. F. Early onset of laying and bumblefoot favor keel bone fractures, 2015, Animals (Basel), 5, 4: 1192-1206 Gebhardt-Henrich S. G., Pfulg A., Fröhlich E. K. F., Käppeli S., Guggisberg D., Liesegang A., Stoffel H. M. Limited associations between keel bone damage and bone properties measured with computer tomography, three-point bending test and analysis of minerals in Swiss laying hens, 2017, Frontiers in Veterinary Science, 4: 128, doi: 10.3389/fvets.2017.00128: 10 str. Käppeli S., Gebhardt-Henrich S. G., Frohlich E., Pflug A., Schaublin H., Stoffel M. H. Prevalence of keel bone deformities in laying hens, 2011, British Poultry Science, 52: 531-536 Markic P. Vpliv tipa gredi in genotipa kokoši na uporabo gredi in poškodbe grodnice, 2021, Mag. delo, Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Nasr M. A. F., Murell J. C., Nicol C. J. Do laying hens with keel bone fractures experience pain? 2012, PLoS ONE 7, 8: e42420, doi:10.1371/ journal.pone.0042420: 6 str. Pickel T., Scholz B., Schrader L. Perch material and diameter affects particular perching behaviours in laying hens, 2010, Applied Animal Behaviour Science, 127: 37-42 Riber B. A., Herskin M. S., Casey-Trott T. M. The influence of keel bone damage on welfare of laying hens, 2017, Frontiers in Veterinary Science, 5: 6, doi: 10.3389/fvets.2018.00006/full: 12 str. Sandilands V., Moinard C., Sparks N. H. C. Providing laying hens with perches: fulfilling behavioural needs but causing injury? 2009, British Poultry Science, 50, 4: 395-406 Stratmann A., Fröhlich E. K. F., Harlander-Matauschek A., Schrader L., Toscano M. J., Wurbel H., Gebhardt-Henrich S. G. Soft perches in an aviary system reduce incidence of keel bone damage in laying hens, 2015, PloS ONE, 10, 3: e0122568, doi:10.1371/ journal.pone.0122568, 14 str. Stratmann A., Frohlich E. K. F., Gebhardt-Henrich S. G., Harlander-Matauschek A., Wurbel H., Toscano M. J. Genetic selection to increase bone strength affects prevalence of keel bone damage and egg parameters in commercially housed laying hens, 2016, Poultry Science, 95, 5: 975-984 Wilkins L. J., Brown S. N., Zimmerman P. H., Leeb C., Nicol C. J. Investigation of palpation as a method of determining the prevalence of keel and furculum damage in laying hens, 2004, Veterinary Record, 155: 547-549 Konferenca VIVUS 2022, Zbornik prispevkov, 4. sekcija: Kmetijstvo in hortikultura / Conference VIVUS 2022, Collection of Papers, 4th session: Agriculture and Horticulture 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Skrajšanje prehranskih dobavnih verig v Sloveniji za trajnejšo prihodnost Lev Sosic Ljubljana, Slovenija, lev.sosic@gmail.com doc. dr. Drago Papler Univerza v Novi Gorici, Poslovno-tehniška fakulteta, Slovenija, drago.papler@guest.arnes.si Izvlecek Hrana je ena izmed najosnovnejših in najpomembnejših dobrin. Predvsem v kriznih casih se pokaže, kako pomembno je za državo, da pridela cimvechraneza lastne potrebe in da ima dobro razvite lokalne distribucijske kanale. Pridelava in distribucija hrane imata lahko tudi negativne vplive, predvsem na okolje. Zato je pomembno, da serazvije sistemske trajnostne rešitve, kibodo imele minimalninegativni vpliv na okolje in bodo vcimvecji meri zagotavljale varnosthrane posameznih držav. Del odgovornosti leži na individualnih pridelovalcih in podjetnikih, ki morajo razumeti pomembnost trajnih rešitev in izbiratiposlovne modele ter nacine pridelovanja, ki s tem sovpadajo. Namen prispevka je prikazati, zakaj so kratke prehranske dobavne verige pomembne pri doseganju trajnostne prihodnosti in katere vrste prehranskih dobavnih verig najbolje sovpadajo s tremi temelji trajnosti: ekonomskim, socialnim in okoljskim. Predstavljene ugotovitve lahko vplivajo na sklepanje pravilnih odlocitev pri uveljavljanju kratkih prehranskih dobavnih verig v Sloveniji ter nasploh na spodbuditev za uveljavljanje le-teh. V prispevku je prikazano stanje kratkih prehranskih dobavnih verig vdržavah Evropske unije na podlagi ugotovitev drugih znanstvenih in strokovnih clankov ter statisticnih podatkov, ki so se smatrali za pomembne pokazatelje. Kljucne besede: trajnostna prihodnost, kratke prehranske dobavne verige, internetna prodaja hrane, vpliv na okolje, logistika, statisticna analiza Shortening food supply chains in Slovenia for a more sustainable future Abstract Food is one of the most basic and important commodities. Especially in times of crisis, it shows how important it is for a country to produce as much as possible for its own needs and to have well-developed local distribution channels. Food production and distribution can also have negative impacts, especially on the environment. To achieve this, it is important to develop systemic sustainable solutions that have a minimum negative impact on the environment and ensure national food security as far as possible. Part of the responsibility lies with individual growers and entrepreneurs, who need to understand the importance of sustainable solutions and choose business models and production methods that fit in with this. The aim of this paper is to show why short food supply chains are important in achieving a sustainable future and which types of supply chains best fit the three pillars of sustainability: economic, social, and environmental. The findings presented here may have implications for making the right choices in implementing short food supply chains in Slovenia and for encouraging their implementation in general. This paper presents the state of short food supply chains in the European Union countries, based on the findings of other scientific and technical papers and on statistical data that have been considered as relevant indicators. Keywords: sustainable future, short food supply chains, internet food sales, environmental impact, logistics, statistical analysis 1 Uvod Od zacetka globalizacije se je mocno spremenil prehranski sistem. Neposreden stik med pridelovalcem in kupcem je nadomestil kompleksen sistem z veliko vmesnih clenov. Vstop na tržišce veletrgovcev in supermarketov je mocno vplival na zaton manjših pridelovalcev, ki niso dovolj konkurencni. Globalizacija je povzrocila tudi poslabšanje biodiverzitete in ekosistemovter zmanjšala transparentnost pri sledljivosti izvora hrane in kakovosti (Paciarotti, C. in Torregiani., F., 2021). Danes se ljudje vse bolj zavedajo slabosti globalnih prehranskih sistemov, zaradi cesar ponovno vzpostavljajo neposredne povezave s pridelovalci, saj želijo s tem podpirati lokalno skupnost, uživati bolj zdravo hrano in zmanjšatinegativni vpliv na okolje (Paciarotti, C. in Torregiani., F., 2021). Z zavedanjem, da je pomanjkanje kratkih prehranskih verig problem, je cilj tega raziskovalnega dela ugotoviti, kakšno je dejansko stanje na tem podrocju v EU in Sloveniji, kateri so najvecji izzivi pri njihovem vzpostavljanju in katere vrste dobavnih verig so smiselne alternative uveljavljenim globalnim prehranskim dobavnim verigam. V raziskovalnem delu so najprej predstavljene metode ter materiali in viri, iz katerih so bili ugotovljeni rezultati. Nato so predstavljeni rezultati, ki se najprej osredotocajo na statisticne podatke v EU in Sloveniji, ki so pomembni za dobavne verige. Sledi analiza kratkih prehranskih dobavnih verig s treh vidikov: ekonomskega, družbenega in okoljskega. Ker so prednosti kratkih dobavnih verig z ekonomskega in družbenega vidika manj dvomljive, je v delu bolj poglobljeno predstavljen okoljski vidik, ki je odvisen od vrste prehranske verige. 2 Materiali in metode Vdelu je uporabljena strokovna literatura voblikiclankov, pridobljena zrazlicnih znanstvenih spletnih strani, kot so ScienceDirect.com, ResearchGate.net itd. Najdenihje bilo veliko clankov z obravnavano tematiko, vendar je bilo na koncu izbranih nekaj najprimernejših. Glavna kriterija za izbor literature sta bila, da ugotovitve v clankih cim bolj sovpadajo s cilji tega dela in letnico izdaje, da so podatke cim novejši. S pomocjo literature je bila izvedena analiza kratkih prehranskih dobavnih verig z vidikov ekonomije, družbe in okolja. Pri tem so ugotovljene dolocene ocitne prednosti kratkih dobavnih verig in nekatere bolj vprašljive, ki so tudi podrobneje predstavljene. Za prikaz dolocenega stanja prehranskih dobavnih verig je bila izvedena statisticna analiza s podatki s spletnega portala Eurostat. Uporabljeni so bili podatki za celotno EU in Slovenijo za namen primerjave. Iz podatkov so biliizdelanigrafi za lažjo ponazoritev ugotovitev. Na podlagi vseh analiz je bil predlagan najprimernejši poslovni model, za katerega je tudi izdelana SWOT analiza. 3 Rezultati Skupna definicija kratkih dobavnih verig v znanstveniskupnosti neobstaja. Najveckrat se uporablja kot izraz, ki ponazarja geografsko bližino, izraženo v dolžini, casu, regiji, državi itd. Temelji na neposrednem stiku med pridelovalcem in kupcem (Paciarotti, C. in Torregiani., F., 2021). Vdržavah clanicah EUserazvitostkratkih prehranskihdobavnih verig(v nadaljevanju tudi KPDV) zelo razlikuje. Vnovejših državah clanicah EUso kratke dobavne verige veliko slabše razvite kot vstarejših clanicah. Novejše clanice so v primerjavi s starejšimi ekonomsko slabše razvite, zato so se težje pripravljene odreci prednostim, ki jih ponujajo globalne verige, kot je npr. nižja cena hrane (Popp., J., Oláh., J., Kiss., A. in drugi, 2019). Za uspešno trajnostno prihodnost je potrebno doseganje uspehov na vseh treh temeljnih podrocjih trajnosti: družbenem, okoljskem in ekonomskem. V zadnjih dvajsetih letih je postal problem trajnosti glavna tema raziskav dobavnih verig. Vidik trajnosti je tudi zelo povezan z zahtevami potrošnikov po kakovosti in sledljivosti, s krizo varnosti hrane na trgu, s povecanjem dodane vrednosti pridelovalcev (marža), s promoviranjem trajnostnih sistemov pridelave, z diverzifikacijo pridelovanja in s prispevanjem k lokalnemu ekonomskemu razvoju (Jarzebowski, S., Bourlakis., M. in Bezat­Jarzebowska., A., 2020). 3.1 Statisticni podatki Za namen prikaza stanja prehranskih dobavnih verig v EU in Sloveniji so bili pridobljeni podatki iz portala Eurostat na podrocju uporabe zemljišc, namenjenih agrikulturi in na podrocju transporta. 3.1.1 Zemljišca v uporabi Graf na sliki 1 prikazuje, da Slovenija (58,4 %) v primerjavi s povprecjem EU (31,2 %) veliko vec površin uporablja za trajne travnike in pašnike. Zaradi tega pridela veliko manj pridelkov, kot bi jih lahko. Slovenija uporablja za njive 35,9 % kmetijskih zemljišc v uporabi, EU pa v povprecju 62 %. Slika 1:Kmetijska zemljišca v uporabi – EU in Slovenija (2016) Vir: Eurostat, 2022 Na sliki 1 so prikazane samo površine, ki so v uporabi. S slike 2 je razvidno, da ce upoštevamo vsa kmetijska zemljišca, jih Slovenija uporablja le 54 % za pridelovalne namene, 43 % vseh kmetijskih površin pa predstavlja gozd, kar je veliko vec, kot znaša povprecje EU (14 %). Slika 2:Vsa kmetijska zemljišca – EU in Slovenija (2016) Vir: Eurostat, 2022 3.1.2 Transport Iz podatkov o strukturi transporta lahko vidimo, koliko države prevažajo znotrajdržave, koliko izvozijo in koliko uvozijo. Ker so kratke dobavne verige po navadi omejene na države, nam lahko ta podatek predstavlja neko stanje kratkih dobavnih verig v državah. Slika 3:Transport proizvodov agrikulture, lova, gozdarstva, ribištva, hrane, pijace in tobaka – EU in Slovenija (2020) Vir: Eurostat, 2022 Na sliki 3 lahko vidimo primerjavo Slovenije in EU glede transporta proizvodov agrikulture, lova, gozdarstva, ribištva, hrane, pijace in tobaka. Države claniceEUvpovprecju prevozijo 90 % proizvodov znotraj države, medtem ko Slovenija le 46 %, ostalo predstavljata uvoz in izvoz (Eurostat, 2022). 3.2 Ekonomski vidik KPDV imajo potencial izboljšati prihodke kmetij, spodbujati trajnostne sisteme kmetij in prispevati k ekonomskemu razvoju lokalnega okolja. Spodaj so navedene najpomembnejše ekonomske prednosti kratkih prehranskih dobavnih verig (Jarzebowski, S., Bourlakis., M. in Bezat-Jarzebowska., A., 2020): • zmanjšanje ekonomske negotovosti pridelovalcev, • povecanje dobickonosnosti manjših in srednjih pridelovalcev, • povecanje kroženja prihodkov skupnosti, • nove službe na ruralnih podrocjih, • zmanjšanje proizvodnih stroškov in cene, • izboljšanje sinergije z drugimi sektorji, • izboljšanje kakovosti hrane in pridelave, • izboljšanje prehranske varnosti v Evropi. 3.3 Družbeni vidik Jarzebowski, Bourlakis in Bezat-Jarzebowska so v raziskavi navedli najpomembnejše prednosti, ki jih za družbo predstavljajo kratke prehranske dobavne verige. To so: • promocija bolj neposrednih odnosov med pridelovalciin potrošniki, • povecanje zaupanja v prehranski verigi, • oživitev lokalnih skupnosti, • razvoj ruralnih podrocij, • obuditev obcutka skupnosti, • izvajanje izobraževanja skupnosti, • vecja moc potrošnikov, • vecja prepoznavnost pridelovalcev, • promocija zdravega prehranjevanja. 3.4 Okoljski vidik Izpusti toplogrednih plinov predstavljajo enega glavnih izzivov modernega sveta. Veliko vlogo pri tem ima transport. V pregledani literaturi je omenjenih veliko prednosti KPDV na podrocju okolja. Organizacija združenih narodov v porocilu Special Report on Climate Change and Land navaja, da uživanje lokalno pridelane hrane in ucinkovitost procesiranja ter transportiranja hrane vplivata na zmanjšanje izgub hrane in izpustov toplogrednih plinov ter na izboljšanje varnosti hrane. V literaturi se veliko omenja, da se s skrajšanjem dobavnih verig skrajšajo razdalje poti, ki jih proizvodi opravijo od pridelovalca do kupca, in posledicno naj bisezmanjšalizpust toplogrednih plinov, kipri tem nastanejo. Okoljske prednosti KPDV ne veljajo v vseh primerih, saj obstaja vec razlicnih vrst kratkih dobavnih verig, ki imajo razlicne vplive na okolje. Majewski, Komerska, Kwiatkowski in drugi v raziskavi izzovejo in analizirajo trditev, da skrajšanje prehranskih dobavnih verig pomeni zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Pri ugotavljanju negativnih vplivov na okolje je treba upoštevati poleg prevožene razdalje tudi infrastrukturo dobavne verige, vrsto vozil (kapaciteto) ter nacin transporta, hranjenja in razstavljanja hrane na prodajnih mestih (hladilniki, zamrzovalniki itd.). Vraziskavo okoljskega vpliva vživljenjskem ciklu proizvodov je bilo vkljucenih 191 pridelovalcev hrane, kisodelujejo v kratkih in dolgih dobavnih verigah v šestih evropskih državah: v Franciji, Italiji, Združenem kraljestvu, na Madžarskem, Norveškem in Poljskem. V raziskavo ni vkljucena predelava hrane, ampak samo pridelava. Razlicni nacini pridelave niso upoštevani, saj se raziskava osredotoca samo na distribucijske kanale (Majewski, E., Komerska., A., Kwiatkowski., J. in drugi, 2020). Na sliki 4 so prikazani podatki, povezani s transportom. Za vsako vrsto prehranske dobavne verige oz. distribucijskega kanala je prikazan podatek o neto prevoženi razdalji za prevoz enega kilograma kupljene hrane. To je tudi eden izmed kljucnih indikatorjev vpliva na okolje. Dobavne verige so razdelili na sledece kategorije: • kratke dobavne verige: - naberi si sam, - prodaja potrošnikom na kmetiji, - internetna prodaja – dostava s kurirjem, - direktna dostava potrošnikom, - prodaja na tržnici, - prodaja maloprodajnim trgovinam; • dolge dobavne verige: - prodaja posrednikom na kmetiji, - prodaja na veleprodajnem trgu, - prodaja verigam hipermarketov. Slika 4: Povprecna neto razdalja hrane (km/kg) pri razlicnih vrstah dobavnih verig Vir: Majewski, E., Komerska., A., Kwiatkowski., J. in drugi, 2020 Iz podatkov lahko vidimo, da je indikator pri kratkih dobavnih verigah (1,25 km/kg) vec kot dvakrat vecji od indikatorja dolgih dobavnih verig (0,53 km/kg). Razlog za tako veliko razliko je v glavnem dolžina poti, ki jo potrošniki opravijo za nakup manjših kolicin na kmetijah. Pri dolgih verigah so razdalje daljše, vendar se prevaža veliko vecje kolicine. Najvecemisijnastane prinakupu potrošnikovneposredno pripridelovalcu in pri nakupu pri pridelovalcu v obliki »naberi si sam«, saj se pri tem opravi najdaljša pot za nakup manjše kolicine. Pri »naberi si sam« nastane 40 % vec emisij, saj je to po navadi nacrtovana pot. V primeru navadnega nakupa pri pridelovalcu je pot po navadi spontana, ce so kupci v bližini (Majewski, E., Komerska., A., Kwiatkowski., J. in drugi, 2020). Okolju najprijaznejši obliki kratke dobavne verige sta nakup prek spleta in dostava s pomocjo kurirjev. Razlog za to je optimiziranadistribucija podjetijza dostavo, sajprevažajo naenkratvecje kolicine veliko kupcem po optimizirani poti. Vsak prevožen kilometer je v tem primeru veliko bolj ucinkovit. Še ena velika prednost pri tej obliki distribucije je pomanjkanje potrebe po skladišcenju, saj je dostava po navadi izvedena direktno od pridelovalca do kupca. Jarzebowski, Bourlakis in Bezat-Jarzebowskapolegizpustovtoplogrednih plinovizpostavljajo šedruge prednosti KPDV z okoljskega vidika, kot so zmanjšanje porabe virov (pakiranje itd.), manj ostankov hrane in promocija pridelovanja z manj onesnaževanja (ekološka pridelava). Neposredna primerjava med dolgimi in kratkimi dobavnimi verigami je torej težka in nepomembna, saj obstajaveliko razlicnih sistemovkratkih in dolgih dobavnih verig, ki semed sabo zelo razlikujejo glede na okoljski odtis. Zaradi tega ni možno trditi, da so kratke dobavne verige na splošno boljše za okolje, ampak je treba identificirati, kateri sistemi KPDV so optimalni in najbolje vplivajo na okolje, ekonomijo in socialno dobrobit. 3.5 Izzivi Akterji KPDV se morajo ob njihovi ustanovitvi ukvarjati z razlicnimi izzivi, pri katerih so eni izmed glavnih na podrocju regulacij, kompetenc in dostopa dosredstev. Državne in EUregulacije ter davki so v nekaterih državah ovira za razvoj sodelovanja v KPDV. Pravila EU glede higiene so eden izmed glavnih izzivov manjšim pridelovalcem hrane (Jarzebowski, S., Bourlakis., M. in Bezat-Jarzebowska., A., 2020). Identificiranih je bilo nekaj kljucnih izzivov KDPV na podrocjih ustanovitve, razvoja proizvodov in dostopa do tržišca (Jarzebowski, S., Bourlakis., M. in Bezat-Jarzebowska., A., 2020): ustanovitev KPDV: • problemi pridobivanja sredstev za investiranje v nove tehnologije, • potrebno je svetovanje strokovnjakov, • onemogocanje specializiranih lokalnih podjetijin organizacijske podpore, • lokalne organizacije in lokalni organi niso vedno usposobljeni za zagotavljanje poslovanja in podpore specificno za skupnostna podjetja; razvoj proizvodov: • strošek uporabe tehnologij, • banke in druge institucije nerade investirajo v združenja KPDV zaradi visokega rizika, • pomanjkanje specificnih znanj, kot so IT in racunovodstvo, • pomanjkanje znanja na podrocju promocije in trženja; dostop do tržišca: • slabe spletne storitve, pomanjkanje cenovno dostopne tehnicne podpore, nezanesljiva distribucija, • stroškistojnic in hladilnih sistemovna tržnicah,stroškinajema trgovine, pomanjkanjeraznolike lokalne ponudbe, pomanjkanje cenovno ugodnih zemljišc blizu urbanih populacij, • nepripravljenost pridelovalcev za prodajo supermarketom –izguba nadzora nad nacelidostave, zahteve po ekskluzivnosti povecujejo tveganje dobaviteljev, • slaba organizacija s strani pridelovalcev v primerjavi s profesionalci, ki jih zahtevajo, npr. hoteli, • slaba podpora kupcem. Upravljanje dobavnih verig hrane je kompleksen proces zaradi posebnih pogojev, npr. nekatera hrana mora biti sveža in dobava konstantna, kar je osnova za varnost hrane. 3.5.1 Logistika Logistika je eden glavnih izzivov pri razvoju in ucinkovitosti kratkih dobavnih verig. Izboljšanje le-te bi veliko pripomoglo pri uveljavitvi kratkih dobavnih verig kot trajnostna alternativa dolgim dobavnim verigam (Paciarotti, C. in Torregiani., F., 2021). Logistika v agrikulturi vkljucuje proizvodnjo/pridelavo, nakup, transport, skladišcenje, nalaganje in razkladanje, pakiranje, procesiranje, distribucijo in procesiranje informacij. Ucinkovit logisticni sistem ima veliko prednosti. Logisticna strategija velja za enega kljucnih dejavnikov za uspešnost lokalnih pridelovalcev hrane (Paciarotti, C. in Torregiani., F., 2021). Primerna logistika lahko potencialno precej zmanjša vpliv na okolje kratkih dobavnih verig in izboljša njihove ekonomske in socialne prednosti. Izboljšanje logistike lahko vpliva na premagovanje glavnih izzivov kratkih dobavnih verig, ki so bili razkriti v razlicnih SWOT analizah (Paciarotti, C. in Torregiani., F., 2021): • tržna niša zaradi visokih cen, • omejena ponudba in kolicina, • problemi pridobavijavnih institucij z zadostnimi kolicinami in kakovostjo, • problemi pri organizaciji in koordinaciji, • visoki stroški logistike in transporta v primerjavi z drugimi konvencionalnimi sistemi, • omejena organizacija logistike in prodaje, • majhna potencialna rast zaradi majhne velikosti kmetij, • potrošniki niso vedno seznanjeni, kako in kje dobiti proizvode, • problemi z dostopanjem do prodajnih mest, • omejena sredstva za marketing in komunikacijo, • možnost »izgorelosti« zaradi majhne delovne sile in zanašanja na kljucne vecopravilne osebe. 3.6 Dobre prakse Identifikacija dobrih praks je pomembno orodje, ki je bila narejena znotraj okvirjev projekta SKIN. Identificiranih je biloveckot sto projektovv15 evropskih državah. Najvecje število dobrih praks je bilo identificiranih v državah: Irska, Avstrija, Anglija in Madžarska (Jarzebowski, S., Bourlakis., M. in Bezat-Jarzebowska., A., 2020). Dobre prakse uporabljajo razlicne distribucijske kanale, kot so: • spletna prodaja in dostava na dom, • prevzem na prevzemnih mestih, • kupci obišcejo kmetije. Identificirana je bila dobra praksa, ki bi bila za Slovenijo zelo primerna. Izbrana je bila tudi na podlagi ugotovitev, da je med razlicnimi vrstami KPDV edina smiselna alternativa dolgim verigam z vidika okolja prodaja prek spleta in dostava s kurirji. Dobra praksa (Paciarotti, C. in Torregiani., F., 2021): The Food Assembly (FA) je bila ustanovljena v Franciji septembra 2011. Sedaj se uporablja tudi v Španiji, Italiji, Nemciji, Švici, Belgiji, na Nizozemskem in Danskem. To je hibridno organizirana tržnica, ki združuje prednosti navadnih tržnic v živo in prednosti spletnih platform. Hierarhicna struktura je zastavljena tako, da zgornji del skrbi za administracijo, koordinacijo in promociji, spodnji del pa je razdeljen na države in je zadolžen za management, strategijo, raziskave in razvoj ter komunikacijo. Spodnji del je sestavljen iz vodstva, pridelovalcev in potrošnikov. Vodstvo na nižjem nivoju izbira,kontaktira in nadzira lokalne pridelovalce, ki želijo sodelovati. To vodstvo je tudi zadolženo za promocijo in povezovanje lokalnih pridelovalcev z lokalno skupnostjo. Pridelovalci morajo vnašati in posodabljati podatke o svojem gospodarstvu na spletni platformi, kot so cena in kolicina pridelkov in drugih proizvodov. Koncni potrošniki narocijo prek spletne platforme in nato prevzamejo na prevzemnih mestih ali pa izberejo dostavo na dom. Placila se izvajajo neposredno med pridelovalci in potrošniki. Uspeh storitve je odvisen od vseh akterjev. Za uspeh takšnega sistema sta kljucnega pomena informacijska in komunikacijska tehnologija. Nove tehnologije omogocajo manjšim ponudnikom, da so konkurencni na tržišcu. 3.7 Predlogi za Slovenijo Slovenija lahko rešuje problematiko sistemsko prek politike ali individualno prek podjetnikov in pridelovalcev, ki se odlocajo za pravilen nacin izvedbe kratkih dobavnih verig. Glede politike oz. ukrepov, s katerimi lahko država rešuje problematiko, so Popp, Oláh, Kissin drugiidentificirali sledece kljucne ukrepe: 1. V zadnjih desetletjih so nove clanice EU želele s svojo relativno liberalno politiko glede konkurencnostiprivabiti nove investicije.Zaželena bibilapolitika, kibišcitilainterese manjših in srednje velikih pridelovalcev. Ta naj bi vkljucevala: a. bolj strogo politiko glede sankcioniranja zlorab vecjih prehranskih trgovcev; b. dobro ciljano financno podporo lokalnim predelovalcem hrane, ki naj bi se razlikovala od zdajšnje z boljšimi ekonomskimi analizami korporacij za procesiranje hrane in upoštevanjem faktorjev negotovosti; c. promocijo zadrug lokalnih pridelovalcev. 2. Podpora za izboljšanje varnosti hrane v KPDV. Lokalni pridelovalci vecinoma nimajo dovolj sredstev, da bi ustanovili mednarodno priznane certifikate za varno hrano, zaradi cesar morajo pri tem pomagati države. 3. Izobraževanje in spodbujanje lokalnih pridelovalcev glede uporabe najnovejših informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Trenutno pridelovalci niso najbolj dovzetni na spremembe, vendar bi povecanje spletne prodaje ustvarilo nove perspektive za akterje v kratkih dobavnih verigah. Države bi zato med lokalnimi pridelovalci morale podpirati racunalniško pismenost in razlicne metode spletnega marketinga. S temje možno konkuriratidolgimprehranskim verigam in se jim izogniti. V primerjavi z akterji velikih prehranskih sistemov imajo manjši pridelovalci veliko manj sredstev za investicije, pridelavo, procesiranje, logistiko in marketing. Zaraditega sejih veliko odlociza prenehanje opravljanja dejavnosti, saj niso dovolj konkurencni. Optimizirani sistemi kratkih dobavnih verig lahko s pomocjo tehnologije in logistike olajšajo pridelovalcem prodajo in jih povežejo z vecjim številom kupcev, kar je kljucnega pomena za njihov obstoj in uspeh. Sistem, ki dobro povezuje akterje, lahko iznici slabosti manjših individualnih pridelovalcev. Pomembno je, da morajo biti pridelovalci pripravljeni izvesti potrebne spremembe in se prilagoditi tržišcu. Implementirati je možno vec izboljšav, zaradi katerih so lahko KPDV bolj trajnostne in konkurencne v primerjavi s tradicionalnimi prehranskimi sistemi. Spodaj so predstavljeni štirje nacini, ki pripomorejo k izboljšatiKPDV: 1. optimizacija vseh korakov distribucije: skladišcenje, ravnanje, pakiranje, dostava itd.; 2. previdne odlocitve pri fazi transporta: izbira vozila, gorivo, teža tovora itd.; 3. optimizacija poti pri fazi dostave; 4. optimizacija lokacije strateških tock. 3.7.1 Predlagan poslovni model Kot je prikazano v prispevku, imajo kratke dobavne verige veliko prednosti za lokalno okolje z vidika ekonomije in družbe. Okoljske prednosti so jasne samo pri dolocenih vrstah dobavnih verig. Okolju najprijaznejši sta internetna prodaja in dostava s kurirji. Tradicionalne nacine nakupovanja zamenjuje spletno nakupovanje, ki bo v prihodnosti vse bolj razširjeno. Uspeh podjetij je vedno bolj odvisen od spletne prodaje in digitalnega marketinga, zato mora tudi poslovni model dobro pokrivati ta podrocja. Predlagan je poslovni model, ki temelji na spletni prodaji lokalnih proizvodov prek spletnega portala in na dostavi s kurirji neposredno od ponudnika do kupca. Kupec na spletnem portalu izbere ponudbo in odda narocilo. Narocilo je posredovano ponudniku in ko ta pripravi narocilo, senarocidostavno službo za prevzem narocila. Narocilo je nato dostavljeno direktno kupcu brez vmesnih clenov. • Prednosti: - na spletnem portalu bi bila združena ponudba iz vse Slovenije, s cimer bi se rešilo tudi problem majhne ponudbe posameznih ponudnikov; - zaradi neposredne dostave od ponudnika do kupca ni potrebe po skladišcenju in s tem povezanih stroškov; - najkrajša dobavna veriga, saj nima vmesnih clenov; - omogocanje pridelovalcem dostop do vecjega števila kupcev; - uporaba napredne informacijske tehnologije za razvoj cim enostavnejših procesov nakupovanja. • Slabosti: - cena dostave: ker bi se dostavljajo neposredno od ponudnikov do kupcev, proizvodi ne bi bili odposlani iz enega skladišca, temvec bi morali kurirji prevzemati pakete na razlicnih lokacijah pri ponudnikih. Zato se pojavi dodaten strošek dostave za vsako narocilo od razlicnega ponudnika. • Izzivi: - premajhna pridelava hrane v lokalnem okolju za zadovoljitev potreb trga; - slab odziv trga zaradi visokih cen lokalnih proizvodov; - navadne kurirske službe niso primerne za prevoz obcutljive hrane, saj prihaja do pogostih poškodb, kar vpliva na kakovost in rok trajanja hrane. Prav tako zaradi nepazljivosti kurirjev nastane problem pri prevozu steklenic, npr. buteljk vina, saj se hitro poškodujejo in razbijejo. Potrebnabibila kurirska služba, ki se namensko ukvarja s prevozomhranein pijace, vendartaka družba vSlovenijine obstaja. Ustanoviti bi bilo treba lastno kurirsko službo, za kar pa je potreben vecji kapital. Prednost zunanjih kurirskih družb je, da dnevno dostavljajoveliko narocilpo celiSloveniji, zato sostroški za narocilo toliko nižji. Za uporabo lastne dostavne službe bi bilo treba dosegati veliko število narocil tedensko, kar lahko na zacetku predstavlja izziv. Potrebna bi bila velika investicija v marketing in dostavo, da se pride do tocke dobickonosnosti in nizkih prevoznih stroškov. • Priložnosti: - tak poslovni model ima veliko družbenih koristi in rešuje zelo popularno problematiko varnosti hrane v državi. Zaradi tega obstajajo možnostipridobitve subvencij; - vedno vec nakupov se izvaja prekspleta in izboljšuje se digitalna pismenost. Ljudje bi imeli zaradi tega do takega netradicionalnega nacina nakupovanja manj odpora. 4 Diskusija Slovenija na splošno zaostaja na podrocju kmetijstva in pridelave hrane za drugimi razvitimi državami v EU. Zaradi slabe pridelave in posledicno samooskrbe z zelenjavo in sadjem Slovenija veliko uvozi in malo izvozi. Slabo so izkorišcena kmetijska zemljišca, saj se veliko zemljišc, ki so primerna za pridelavo, uporablja za trajne travnike in pašnike ali pa so porašcena z gozdovi. Iskanje razlogov in rešitev za tako stanje zaobjema široko podrocje, ki se ga lahko razišce v primeru nadaljevanja oz. razširjenja tega dela z namenom izboljšanja stanja prehranske varnosti in doseganja trajnostne prihodnosti. Rešitve stanja prehranskih dobavnih verig v Sloveniji ne bomo našlile v izbiri pravilnih sistemov KPDV in njihovem ustanavljanju ter optimiziranju, temvecje treba problematiko reševati tudi v drugih izvorih problema, ki izhajajo iz premajhne pridelave hrane. Ce država ne pridela dovolj hrane, ne more ustanovitiucinkovitih KPDV, saj z lastno ponudbo ne more zadovoljiti potreb lokalnega okolja. V zvezi s samimi KPDV je bilovraziskovalnemdelu ugotovljeno, da najvecjiizziviizvirajovlogistiki, saj se lahko le z dobro optimizirano logistiko izvajajo KPDV, ki so glede vpliva na okolje smiselne alternative globalnim verigam. KPDV imajo z ekonomskega in družbenega vidika ocitne prednosti za lokalno okolje oz. posamezne države. Z okoljskega vidika pa so prednosti pogojene z vrsto KPDV in izvedbo logistike. Veliko vec emisij toplogrednih plinov nastane pri vožnji iz urbanih okolij na kmetije po manjšekolicine hrane v primerjavi zglobalnimi verigami, kjer seprevaža veliko vecje kolicine in je zaradi tega okoljski odtis na kilogram prevožene hrane veliko manjši. Ena izmed vrst KPDV, ki ima ocitne prednosti tudi z okoljskega vidika, je prodaja prek spleta in dostava s kurirji. To bi morali upoštevatidržava in EUzukrepiin subvencijami ter posamezniki, ki se ukvarjajo s pridelavo ali prodajo živil. Seveda bi bile tudi glede te trditve potrebne nadaljnje raziskave. Literatura in viri Paciarotti, C. in Torregiani., F. (2021). The logistics of the short food supply chain: A literature review. Pridobljeno s svetovnega spleta: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S2352550920302876 Popp., J., Oláh., J., Kiss., A. in drugi (2019). The socio-economic force field of the creation of short food supply chains in Europe. Pridobljeno s svetovnega spleta: https://www.researchgate.net/publication/332172835_The_socio­ economic_force_field_of_the_creation_of_short_food_supply_chains_in_Europe Jarzebowski, S., Bourlakis.,M.inBezat-Jarzebowska., A. (2020). Short Food Supply Chains (SFSC) as Local and Sustainable Systems. Pridobljeno s svetovnega spleta: https://www.mdpi.com/2071­ 1050/12/11/4715/htm Majewski, E., Komerska., A., Kwiatkowski., J. in drugi (2020). Are Short Food Supply Chains More Environmentally Sustainable than Long Chains? A Life Cycle Assessment (LCA) of the Eco-Efficiency of Food Chains in Selected EU Countries. Pridobljeno s svetovnega spleta: https://www.mdpi.com/1996-1073/13/18/4853/htm Eurostat (2022). Pridobljeno s svetovnega spleta: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/EF_LUS_MAIN__custom_1174289/settings_1/table?l ang=en&bookmarkId=a8d9cd12-a169-4560-95a2-9cea6a3c8028 https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/ROAD_GO_TA_TG__custom_3315010/default/table? lang=en https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/ROAD_GO_NA_TGTT__custom_3315000/default/tab le?lang=en https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/ROAD_GO_IA_LGTT__custom_3315002/default/tabl e?lang=en https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/ROAD_GO_IA_UGTT__custom_3315007/default/tabl e?lang=en 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Ekonomika ekološke kmetije doc. dr. Franc Vidic VIZART Anže Vidic s.p., Slovenija, dr.franc.vidic@gmail.com Izvlecek Ekološko kmetovanje omogoca trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri, odnos do biotske raznovrstnosti, socialne skupnosti ter gospodarnosti poslovanja. Pri samem kmetovanju je pomembna vizija, nacrtovanje, strokovnost, jasno postavljeni cilji ter gospodarno upravljanje. Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih še vedno presega ponudbo, vendar se tudi v tem primeru odražajo posledice gospodarske krize / inflacije. Trženje mora biti ucinkovito ob cim manjših stroških. V clanku povzemamo ugotovitve vec clankov, bili smo pozorni na njihove ugotovitve z vidika gospodarjenja pri ekološkem kmetovanju. Ugotovitve avtorjev smo potrdili z analizo študije primerov. Kljucne besede: ekološko kmetijstvo, gospodarnost, trženje The economics of organic farming Abstract Organic farming enables the sustainable management of resources, the attitude towards biodiversity, the social community and the economy of business. Vision, planning, expertise and clearly set goals are important in farming itself. The demand for organically produced foods still exceeds the supply, but even in this case the consequences of the economic crisis / inflation are reflected. Marketing must be effective at the lowest possible cost. In the article, autor summarize the findings of several articles, we paid attention to their findings from the point of view of organic farming management. The authors' findings were confirmed by case study analysis. Key words: organic farming, economics, marketing 1 Uvod Bistvenega pomena je trajnost, okolje brez onesnaževanja, ohranjanje biotske pestrosti. Razvoj tehnologije, narašcajoce potrebe po hrani, prekomerna uporaba kemikalij, gnojil, pesticidov in drugih sredstev za zatiranje plevela, povzroca težave živa bitja na zemlji. Ekološko kmetovanje pa se je pokazalo kot odgovor, ki omogoca trajnost v kmetijstvu. Ne gre le za omejevanje uporabo pesticidov, poudarjena potreba po pridelavi, ki ustvarja ekološko ravnovesje in mikrookolje primerno za zdravje in rast talne mikroflore, rastlin, živali, kot tudi zaposlenimi v kmetijstvu in zdravje potrošnikov, ki uživajo kmetijske pridelke (Singh, 2021). Ekološko kmetovanje je danes izziv tako z vidika trajnostne pridelave hrane, kot z vidika produktivnosti in ucinkovite izrabe obnovljivih virov. V Sloveniji je veliko kmetij podedovanih in družinsko naravnanih. Ekološki kmetovalec mora delovati gospodarno in skrbeti za prihodnost svoje družine. Clanek je razdeljen na vec delov. V prvem delu se osredotocamo na izbor objav v znanstvenih in strokovnih clankov, sledi poglavje kjer predstavimo povecano zanimanje za ekološko kmetovanje v Sloveniji. Nato povzamemo ugotovitve objav o trgu ekološko pridelanih živil, ter ekonomiko pridelave, v naslednjem poglavju pa smo predstavili kljucne ugotovitve študije primerov izbranih kmetij. Na koncu pa smo v zakljuckih zapisali kljucne ugotovitve tega prispevka. 2 Material in metode V raziskovalnem delu smo iskali sekundarne podatke, proucili in analizirali širok spekter strokovne literature, povzeli kljucne ugotovitve in jih sintetizirali ter analizirali. Ugotovitve strokovne literature smo preverili še s pomocjo analize primerov (case study method). Podatke o izbranih kmetijah smo dobili v objavljenih clankih, na njihovih spletnih straneh, You tube posnetkih. Na tak nacin smo pridobili veliko podatkov o kmetiji iz Kanade in kmetije na Švedskem. Izmed slovenskih ekoloških kmetij smo celovite analize lotili na enem primeru. Poleg tega pa smo vse svoje ugotovitve preverjali s primarnimi podatki pridobljenimi s pomocjo neformalnih intervjujev. Opravili smo vec intervjujev s strankami in ekološkimi pridelovalci. 3 Rezultati 3.1 Ekološka pridelava Evropska komisija (2022) definira ekološko pridelavo, kot obliko in nacin kmetovanja, ki spoštuje naravne življenjske cikle in minimizira clovekov vpliv na okolje. Naceloma je ekološko kmetijstvo ucinkovit gospodarski sistem, tako za ustvarjanje dobicka kot za zmanjševanje vplivov na okolje (ki se pogosto obravnavajo kot »skriti stroški«), ki na koncu stanejo potrošnike na druge nacine (West, 2017). Ima tudi pozitiven vpliv na naravo, pa tudi na kvaliteto življenja. V ekološki pridelavi je uporaba pesticidov omejena in posledicno so tudi ostanki pesticidov manjši oziroma jih sploh ni. Uživanje ekološko pridelane hane lahko pomaga pri preprecevanju pojava alergij in prekomerne telesne teže. Pri poskusih na živalih so ugotovili, da hrana ekološkega ali konvencionalnega izvora, s katero krmijo živali pri enaki sestavi pozitivno vpliva na rast in razvoj živali (Mie et al., 2017). Ekološka pridelava sledi štirim glavnim nacelom (IFOAM, 2005): 1. Nacelo zdravja – ekološko kmetijstvo naj vzdržuje in izboljšati zdravje tal, rastlin, živali, ljudi in planet kot en in nedeljiv. 2. Nacelo ekologije – ekološko kmetijstvo naj bo temelji na živih ekoloških sistemih in ciklih, delo z jih posnemajte in jih pomagajte ohranjati. 3. Nacelo pravicnosti –ekološko kmetijstvo naj gradi o odnosih, ki zagotavljajo poštenost glede 4. skupno okolje in življenjske priložnosti. 5. Nacelo skrbi –ekološko kmetijstvo naj bo upravljatiprevidno in odgovorno za zašcito 6. zdravje in dobro pocutje sedanjih in prihodnjih generacij in okolje. V Evropi so ugodni naravni pogoji za ekološko kmetovanje. Tudi potencial za rast ekološkega kmetijstva je velik. Zaradi povecanega povpraševanja v Evropi po ekološki hrani in razvijanja domacega trga v državah, je ekološko kmetovanje velika poslovna priložnost (Willer, et al.). Vrednost trga zekološkimi proizvodi je 96,7 milijarde evrov, odtega lahko 47 odstotkov pripišemo ZDA. EU je s 37-odstotnim deležem druga najvecje porabnica ekološke hrane na svetu (Willer, et al., 2020). Približno 2 % zaloge hrane v ZDAje pridelano po ekoloških metodah. V zadnjem desetletju je prodaja ekoloških povecala za vsaj 20 % (Singh, 2021). Skupno imamo 15,6 milijonov hektarjev v ekološki pridelavi, v Evropski uniji pa 13,8 milijonov hektarjev. Španija je še vedno 6 država z najvecjim obsegom ekoloških površin 2,2 milijona hektarjev, sledita ji Francija (2 milijona hektarjev) in Italija (1,95 milijona hektarjev) (Willer, et al., 2020). Po deležu vprimerjavi zvsemi kmetijskimi površinami pa prednjaci Avstrija pred Estonijo in Švedsko. Ponudba v EU narašca pocasneje kot povpraševanje. Obsežen prehod na ekološko kmetijstvo bi ob sedanjem stanju znanja in tehnologije povzrocil pomanjkanje hrane, saj je zmanjšanje pridelka ekoloških sistemov glede na konvencionalno kmetijstvo v povprecju 10–15 odstotkov, zlasti v intenzivnih sistemih kmetovanja (Ramesh, et al., 2005). Pomembni ciljiekološkega kmetijstva so (IFOAM, 2005): • Dovolj visoka stopnja produktivnosti • Združljivost gojenja z naravnimi cikli proizvodni sistem kot celota • Ohranjanje in povecanje dolgorocneplodnostiin biološka aktivnost tal. • Ohranjanje in povecevanje naravne pestrostiin agrobiodiverzitete • Najvecja možna uporaba obnovljivih virov • Ustvariti integrirano, okolju prijazno, varno in ekonomsko vzdržen sistem kmetijske proizvodnje. • Zašcita domorodnega znanja in ucenje iz njega in tradicionalni sistemi upravljanja. Pomembno je, da je hrana zdrava in varna, oskrba nemotena, nadzira se nacin pridelave ali predelave hrane, zato postajajo pomembni tudi eticni vidiki pridelave hrane. Delež potrošnikov, ki v Sloveniji redno kupujejo ekološko hrano je nizek, vendar se povecuje (Perpar, Udovc, 2019). 3.2 Ovire za ekološko kmetovanje Ena vecjih ovir za ekološko kmetovanje je tako imenovano »tranzicijsko / preusmeritveno« obdobje zaradi neposrednih in posrednih stroškov. Obdobje preoblikovanje obicajne kmetije v ekološko kmetijo zahteva strogo upoštevanje pravil in standardov pridelave, predelave in oznacevanje. Med prehodno obdobje veljajo standardi potrebni za certificiranje izdelka kot „ekološki“ mora biti izpolnjen in preverjen s strani pooblašcene certifikacijske agencije. So pa še dodatni stroški povezani z iskanjem informacij, trženjem, pregledi in certificiranjem (Singh, 2021). Poleg tega so še druge ovire povezane s kulturo pridelave, nacinom dela, posledic negospodarnega in neodgovornega naravnih izkorišcanje virov in pa pomanjkanje potrebnega znanja in vešcin. Niso birokratske zahteve. Ekološki kmetje morajo upoštevati evropsko in nacionalno zakonodajo, ki velja za ekološko kmetijstvo. Vsi pridelovalci, predelovalciin trgovci, ki se ukvarjajo z ekološko hrano in jo želijo tržiti kot ekološko, morajo biti registrirani pri certifikacijskemu organu oziroma kontrolni organizaciji. 3.3 V Sloveniji zanimanje za ekološko kmetovanje narašca Ekološki kmetijski pridelki oziroma živila, ki se tržijo v Sloveniji ter izpolnjujejo pogoje v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil in z Uredbo 834/2007/ES, se morajo oznacevati z enotno oznacbo »ekološki« Slika 1: Nacionalnilogotip za ekološka živila (levo) in enotni logotip EU za ekološka živila z navedbo »Kmetijstvo Slovenija«, ki zagotavlja slovensko poreklo (desno) Vir: MKGP, 2021. Potreba po ekoloških pridelkih je velika, zato se kaže potreba po povecanju, organiziranem nastopu na trgu in ozavešcanju potrošnikov in pridelovalcev. Število ekoloških kmetij oziroma pridelovalcev narašca. Nekoliko drugacna je bila slika v letu 2020, ceprav se je v takrat število ekoloških kmetij zmanjšalo, pa se je povecal obseg kmetijskih zemljišc v uporabi, ki so vkljucena v sistem nadzora ekološke pridelave. Najvecje povpraševanje je po zelenjavi in sadju ter mlevskih in mlecnih proizvodih. Kljub temu pa prevladuje živinoreja (MKGP, 2021). Tabela 1:Kmetije, KZU in predelovalni obrati, vkljuceni v ekološko kontrolo, 2007–2020 2017 2018 2019 2020 KMG v eko kontroli 3.635 3.635 3.828 3.689 KMG z eko certifikatom 3.190 3.320 3.494 3.358 KMG v preusmeritvi 445 421 334 331 KMG, ki so izstopile iz eko kontrole 73 62 50 266 Biodinamicne KMG 33 37 39 48 Delež KMG v eko kontroli, glede na vsa KMG % 5,2 5,4 5.4 5,4 KZU, vkljucena v eko kontrolo v ha 46.222 47.848 49-638 52.078 Delež KZU v eko kontroli, glede na vsa KZU v % 9,6 10.0 10,4 11.0 Izstopi iz eko kontrole v ha 404 501 409 2221 Vir: MKGP, 2021 Za ekološko kmetovanje se odlocajo predvsem mlajši kmetovalci. Mlajši so z vidika pridelovanja, novih dejavnosti in trženja odprti za nove možnosti (Rozman in drugi, 2014). Kmetije vstopajo v ekološko kmetovanje z razlicnimi pricakovanji. Nekateri pricakujejo povecanje dohodkov, drugi vecjo prepoznavnost, nekateri se za ekološko kmetovanje odlocajo zaradi subvencij. Prestrukturiranje v ekološko pridelavo poleg negotovosti na podrocju pridelave in odkupa prinaša tudi velike investicije v infrastrukturo (MKGP, 2019). 3.4 Trg ekološko pridelanih živil Za potrošnike je pomembno, da je hrana zdrava in varna, da je oskrba nemotena, vse bolj pomemben je tudi eticni vidikpridelave hrane. Deležpotrošnikov, ki vSloveniji redno kupujejo ekološko hrano je nizek, vendar se povecuje (Perpar, Udovc, 2019). Kupci ekoloških živil dajejo izrazito prednost lokalno, regionalno ali nacionalno pridelanim in predelanim živilom, saj išcejo okusnejšo ter z vitamini in minerali bogato hrano. Vecina prodaje slovenskih ekoloških živil poteka neposredno, torej na kmetijah ali na domu strank. Ekološki kmetje svoje izdelke prodajajo tudi prek kratkih distribucijskih verig, vecinoma neposredno na kmetijah ali na lokalnih tržnicah, kjer dosegajo višje koncne cene kot v primeru prodaje posrednikom. Slovenska ekološka hrana je na policah vecjih trgovinskih verig slabo zastopana, ceprav tam vecina potrošnikov opravlja svoje vsakodnevne nakupe (MKGP, 2019). Oviro slovenskim ekološkim pridelovalcem predstavljajo konkurencni veliki ekološki ponudniki iz tujine, saj imamo v Sloveniji na podrocju fitofarmacevtskih sredstev zahtevnejše standarde pridelave. Potrošniki pa še nismo dovolj izobraženi, da bi zaznali bistveno razliko v kakovosti med slovenskimi in uvoženimi ekološkimi proizvodi (MKGP, 2019). Trg ekoloških živil v zadnjih desetih letih razvil in do dolocene mere tudi spremenil. Obseg pridelave ekoloških rastlinskih pridelkov in obseg prireje živalskih ekoloških proizvodov se splošno povecujeta, vendar so med posameznimi leti opazna nihanja (MKGP, 2021). Žal pa stanje v gospodarstvu vpliva tudi na povpraševanje in potrošnjo ekološko hrane. V prvem delu leta se je skrcil za 10 odstotkov (Zimic, 2022). Ekološki kmetje še vedno vecino svojih izdelkov prodajo neposredno, predvsem na kmetiji in na (eko)tržnicah.Vendar je opazna porast prodaje ekoloških živil po novejših (neposrednih) poteh, kot so npr. spletna prodaja in dostava na dom (ta kanal je zlasti porasel v casu epidemije koronavirusne bolezni Covid19), t. i. »partnersko kmetovanje«, ter skupnostni oziroma skupinski nakupi, ki predstavljajo dober model tako za kmete kot tudi za potrošnike (MKGP, 2022). 3.5 Ekonomika ekološke pridelave Pridelovalec mora s pridelovanjem zaslužiti dovolj, da lahko živi kakovostno življenje. Pri sprejemanju odlocitve za preusmeritev v ekološko kmetovanje je pomembno dejstvo, da Slovenija podpira ekološko kmetijstvo tudi z ukrepi Programa razvoja podeželja, ki je odraz skupne evropske kmetijske politike. Poleg placil za ekološko kmetijstvo so ekološki kmetje upraviceni tako do neposrednih placil (kot drugi kmetje) kakor tudi do sredstev iz sheme kmetijsko-okoljskih in podnebnih placil (KOPOP), ki so del Programa razvoja podeželja. Možna pa je tudi kombinacija med posameznimi operacijami znotraj KOPOP in ekološkim kmetovanjem (Rode in sod., 2015). V zadnjih desetletjih je bilo narejenih vec študij, ki so primerjale ekonomsko ucinkovitost ekološkega in neekološkega nacina kmetovanja. Primerjave niso enoznacne, deloma zaradi razlik med obema sistemoma (v smislu kompleksnosti, raznolikosti in razlicnih ciljev, razen maksimiranja donosa), deloma pa tudi zaradi nezajemanja vseh razsežnosti (Nemes, 2009). Ekološko kmetovanje je bolj ekstenziven nacin pridelave, proizvodni stroški so višji, pridelek manjši. Rešitev je v priznani vecji vrednosti in s tem ceni pri potrošnikih. Višje prodajne cene dosežejo, ce so svoje ekološke proizvode predelali in tržili doma oziroma v zadrugah. Prišlo do opaznega premika pri vkljucevanju ekoloških živil v javne zavode (MKGP, 2022). Kratke oskrbne verige s hrano ter lokalne blagovne znamke poudarjajo vrednost dela kmeta. Prve dodatne stroške predstavljajo zagonska sredstva za posodobitev infrastrukture in nabavo nove. Zaradi povecanega obsega dela in upada kolicine pridelka se povišajo fiksni in variabilni stroški. Zaradi posebne izbire primernih surovin se povecajo stroški gnojil ki so brez FFS in GSO, dražja je krma, višji so stroški zatiranja škodljivcev … (MKGP, 2019). Slovenske kmetije so majhne (povprecna velikost slovenske kmetije 6,9 hektara) in razdrobljene. Majhnost in razdrobljenost ekoloških kmetij se kažeta vnedoseganju ekonomij obsega in konkuriranje znizkimi stroški, pa tudiposamezen pridelovalec ne more zagotoviti stalnihin vecjih kolicin. Podrugi strani pa prav geografska razpršenost in združevanje omogocata trajnostni razvoj, konkurencnost in rast, zaposlovanje in odpiranje delovnih mest z ohranjanjem naravnega okolja, vrednot in dedišcine za bodoce generacije (Chabra, 2010). Rešitev se nakazuje v boljši organiziranosti ekološke prodajne verige in strateškem nacrtovanju pridelave. Vzor nam je lahko Avstrija, kjer so prav tako znacilne majhne kmetije, pri njih zasledimo vecjo povezanost. Država namrec vlaga vskupno infrastrukturo (namakalni sistemi, mreže, rastlinjaki, hladilnice, skladišca, zbiralnice sadja …), ki jo lahko uporabljajo vsi kmetovalci. Tako so zacetni stroški investicije v infrastrukturo in kasneje fiksni stroški vzdrževanja precej nižji, pridelke lahko zagotavljajo kakovostno in stalno. Ekološki kmetovalci v Avstriji so povezani tudi s predstavniki preostalih dejavnosti, predvsem gostinci, ki živijo v isti lokalni skupnosti in jim pomagajo pri promociji ekoloških izdelkov (MKGP, 2019). 3.6 Tudi majhne kmetije so lahko poslovna priložnost Že ob snovanju zamisli o kmetiji bi morali težiti k dobickonosnosti kmetije, in to je mogoce tudi z mikro kmetijo. Kmetija je podjetje in je nanjo treba tako tudi gledati (Fortier, 2014). Analizirali smo tri kmetijo dve tuji in sicer eno iz Kanade in drugo iz Švedske, in eno domaco kmetijo (Stopinšek Soroszy, Vidic, 2022). Jean-Martin je kanadski kmetovalec, je eden izmed zanimivih zgledov kako biti financno uspešen tudi na manjši površini. Na površini 0,6 hektarja prideluje zelenjavo. Z visoko produktivnostjo na majhnem zemljišcu, intenzivnimi metodami pridelave, tehniko podaljšanja sezone in neposredno prodajo na tržnici dosega letne prihodke v višini 130.000 evrov. Zelenjavo prideluje na gredah, na katere letno nanaša vecje kolicine komposta. Pri delu skrbno nacrtuje pridelavo preko 40 razlicnih vrst zelenjave. Financno uspešnost in neodvisnost zagotavlja z neposredno prodajo koncnim kupcem, saj le tako lahko proda svoje izdelke zvišjim pokritjem. Prodaja na tržnici in prek sistema CSA(ang. community-shared agriculture), pri cemer kupec v zacetku sezone zakupi dolocen delež pridelkov kmetije in tako postane partner. V zameno se kmetija zaveže, da bo zagotavljala kakovostne pridelke (Fortier, 2014). Drugi primer je Richard Perkins, lastnik 10 hektarjev velikega posestva na Švedskem, imenovanega Ridgedale Permaculture, prav tako prideluje zelenjavo na zgolj 1500 kvadratnih metrih, na debelo kompostiranih gredah poleg tega redi še okoli 1.200 kokoši nesnic in od 4.000 do 5.000 pišcancev pitancev letno. Kokošnjaki so premicnih in jih dnevno premika. Travo najprej popasejo krave, nato ovce in nazadnje kokoši. Pri paši se poslužuje regenerativnega pašništva. Namesto linearnega pristopa, tj. obtežitve talle z eno vrsto živali, gre pri regenerativnem pašništvu za vecplastnost. Vecina pašnikov se uporablja tudi kot sadovnjak. Gre za vecplastni izkoristek površin, ko z vec kmetijskimi panogami maksimalno izkoristimo kmetijske površine. Kmetija letno prinaša okoli 250.000 evrov prihodkov. (https://www.youtube.com/watch?v=J_htLIUKX1Y, 2020). Pri kmetiji Vegerila sta bila, poleg drugih kmetovalcev, navdih prav Fortier in Perkins. Kmetija obsega štiri hektarje površin, na katerih pridelujejo zelenjavo na gredah brez prekopavanja, mikrozelenje, katerih primarni kupci so restavracije. Redijo še kokoši nesnice. Za lastno porabo pa še pišcance pitance, nacrtujejo še zasaditev sadovnjakov. Najvecji del prihodka na kmetiji prinaša tržni vrt in je tudi najbolj delovno intenzivna operacija, ki jo izvajajo. Kmetijske površine poskušajo izkorišcati v najvecji možni meri. Pri pridelavi zelenjave tako vnašajo vecje kolicine humusa, imajo pestrost pri pridelavi, pridelki se rotirajo na isti površini tako, da je med njimi manjši razmik. Vir: https://vrtobilja.si/dogodki/delavnica-trznega-vrtnarjenja (14. 1. 2022). Vsem omenjenim kmetijam je skupno, daizdelke prodajajo neposrednokoncnim kupcem, kar pomeni, da lahko na trgu dosegajo visoko in pravicno ceno. S svojimi kupci zaradi nacina prodaje vzpostavljajo oseben odnos, svoje izdelke pa prodajajo lokalno, s cimer vzpostavljajo medcloveške odnose s skupnostjo, ki živi v njihovi okolici. Vsi omenjeni pridelovalci osredotocajo na zdrava, s humusom bogato založena tla, v katerih je tisoce mikroorganizmov, brez katerih ni mogoce pridelati zdrave hrane. Nihce izmed njih ne goji monokulture, ampak na manjših površinah pridelujejo vec razlicnih vrst zelenjave in se poleg osnovne ukvarjajo še zdrugimi dejavnostmi. Prodajo enega izdelka kombinirajo s prodajo še drugih. Diskusija Ekološko pridelan izdelek ima na trgu višjo ceno, zaradi cesar pri kratkih prodajnih verigah lahko dosega vecji prispevek k kritju stroškov kmeckega gospodarstva. Jasno je, da je treba poslanstvo, nacin dela ter cilje korenito prenoviti, da bo postalo trajnostno naravnano kmetovanje postalo pogostejša praksa. Vendar se je potrebno zavedati, da je za trajnostno pridelavo pomembna skrb za okolje in dolgorocno zagotavljanje ucinkovitosti in produktivnosti kmetijskega ekosistema ohranjanje mikro sestave tal, biodiverziteto, in racionalno izrabo obnovljivih virov. Trajnostno kmetijstvo mora "dolgorocno ohraniti svojo produktivnost in uporabnost za družbo, mora biti okolju prijazno, varcevati z viri, biti ekonomsko vzdržno in socialno podporno, komercialno konkurencno in okolju prijazno". Združuje tri pomembne cilje donosnost ter socialno in ekonomsko pravicnost (Asokan, Murugan, 2018). Tudi majhna kmetija, ki posluje ekološko lahko posluje ekonomicno. Razumeti moramo da to gospodarska dejavnost, ki mora imeti jasno zastavljene cilje in jih dosegati gospodarno v skladu z nacrtom poslovanja. Sodoben ekološki kmet mora imeti širok nabor strokovnih in poslovnih znanj, od sodobnih tehnologij, pridelave pa vse od trženja in gospodarjenja. Ugotavljamo, da je ekološko kmetovanje je lahko financno uspešno. Že na samem zacetku je pomembna vizija, nacrtovanje ter ucinkovito in produktivno delo. Vsako fazo dela od pridelave do pobiranja je potrebno spremljati in optimizirati in izboljševati, se osredotociti na kakovost pridelkov in sodelovanje s strankami, ki cenijo tako pridelano hrano. Literatura in viri Asokan R, Murugan D. Sustainable agriculture through organic farming in India. Multidisciplinary global journal of academic research. 2018. 5(3):27-34. Chabra, D. Sustainable marketing of cultural and heritage tourism. (2010). Routledge. (citirano 5. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.taylorfrancis.com/books/mono/10.4324/9780203855416/sustainable-marketing-cultural­heritage-tourism-deepak-chhabra. Fortier, J-M. The Market Gardener: a successful grower’s handbook for small-scale organic farming. Kanada: New Society Publishers, 2014. IFOAM. The IFOAM Norms for organic production and processing including IFOAM Basic Standards and IFOAM Accreditation Criteria. Version 2005. IFOAM, Bonn, Germany. MKGP. Akcijski nacrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027. (2021). (citirano: 15. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://skp.si/download/akcijski-nacrt-za-razvoj-ekoloskega­kmetijstva?ind=1640338092652&filename=ANEK-akcijski-nacrt-za-ekolosko­kmetovanje.pdf&wpdmdl=9385&refresh=6324a41c6ea3d1663345692 MKGP. Raziskave o EKO potrošnji in potencialu EKO proizvodnje v Sloveniji. (2019). (citirano: 15. 1. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/raziskave-o-eko-potrosnji­ in-potencialu-eko-proizvodnje-v-sloveniji/ MKGP. Povpraševanje po ekoloških izdelkih. (2019). (citirano: 15. 1. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/povprasevanje-po-ekoloskih-pridelkih-je/ Nemes, N. Comparative analysis of organic and non-organic farming systems: A critical assessment of farm profitability. (2009). (citirano: 15. 1. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.fao.org/family­ farming/detail/en/c/282591/ Mie, A., Anderson, H., Gunnarsson, S., Kahl, J., Kesse-Guyot, E., Rambialkowska, E., Quaglio, G., Grandjean, P. Human health implications of organic food and organic agriculture: a comprehensive review. (2017). Environmental Health. BMC Perpar, A., Udovc, A. Organic farming: A good production decision for Slovenian small size farms and farms in the areas with restrictions/limitations or natural obctacles for agriculture? (2009) (citirano: 15. 1. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.intechopen.com/chapters/69683 Ramesh P, Singh M, Rao S.A. Organic farming: Its relevance to the Indian context, Current Science. 2005. 88(4): 561 -568. Rode J., Zupancic M., in sod. Odlocitev za ekološko kmetijstvo pomen prave izbire. 2015. Ljubljana. Ministerstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Singh, M.Organic Farming for Sustainable Agriculture. 2021. Indian Journal of Organic Farming, 1(1). Slabe, A., Lampic, B., Juvancic, L. (2011)Potenciali ekološke pridelave za trajnostno lokalno oskrbo s hrano v Sloveniji. Razprave Dela 36, 2011, 93–10. (citirano: 15. 1. 2022). Dostopno na naslovu: https://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/view/dela.36.5.93-109/704 Stopinjšek Soroszy, J., Vidic, F. Ekološka kmetija kot priložnost. 2022 Moje podeželje XI. Biotehniški center Naklo. Swedish farm grossing $275,000+ EVERY SIX MONTH SEASON! // Ridgedale Permaculture (2020).. (citirano 5. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=J_htLIUKX1Y (videoposnetek) Špalir, E. Ekonomika ekoloških kmetij. 2020-Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. (citirano 14. 1. 2022). (citirano: 15. 1. 2022). Dostopno na naslovu: http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/spalir3856-B.pdf. West, S. The economics of organic farming. 2017. (citirano: 15. 1. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.naturespath.com/en-us/blog/the-economics-of-organic-farming/ Willer, H., Schlatter, B., Travnicek, J., Kemper, L, Lernoud, J.. The world of organic agriculture statistics and emerging trends, 2020. Nemcija, Medienhous, Phump. Zimic, B. Inflacija oklestila povpraševanje po ekoloških izdelkih.2022, Delo. (citirano 5. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.delo.si/novice/svet/inflacija-oklestila-povprasevanje-po-ekoloskih­ izdelkih/ 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Primerjava pridelave mleka s pridelavo zelenjadnic z vidika slovenske samooskrbe dr. Marijan Pogacnik Biotehniški center Naklo, Slovenija, marijan.pogacnik@bc.naklo.si doc. dr. Drago Papler Biotehniški center Naklo, Slovenija, drago.papler@bc-naklo.si Izvlecek Pridelava mleka je v Sloveniji vezana na visok odkup, 92 %, ki kaže na odlicno organiziranost mlecnega sektorja. Kolicine pridelanega mleka presegajo slovensko potrošnjo (118-odstotna samooskrba), zato skoraj 50 % surovega mleka izvozimo, kar pomeni, da imamo dobro kvaliteto mleka. Analize kažejo, da imamo še veliko izzivov na podrocju cene mleka, kjer dosegamo prenizko dodano vrednost (RVC). Pri pridelavi zelenjave pa mocno odstopamo od povpraševanja slovenskih kupcev, saj v letih 2001–2021 nismo presegli 50-odstotne samooskrbe. V tem sektorju prihaja do vecjih odstopanj v pridelavi in odkupu, saj se tržni delež giblje le približno pri 65 %. Predvidevamo, da so vzroki širše narave in so povezani z vlaganjem v pridelovalne sisteme, ki so pomembni za pridelavo zelenjadnic (rastlinjaki, skladišca …). Prav tako je za uspešno pridelavo pomembno znanje, ki navadno rezultira v ekonomiki pridelovanja. Kljucne besede: mleko, zelenjadnice, primerjava, prehranska samooskrba Comparison of milk production with vegetable production from the perspective of Slovenian self-sufficiency Abstract Milk production in Slovenia is linked to a high 92% of milk purchases, which reflects the excellent organisation of the dairy sector. The quantities of milk produced exceed Slovenia's consumption (118% self-sufficiency), and almost 50% of raw milk is exported, which means that the quality of milk is good. Analyses show that we still have many challenges in the area of milk price, where we are underachieving in terms of value added (RVC). In vegetable production, we deviate significantly from the demand of Slovenian buyers, as we have not exceeded 50% of self-sufficiency in the years 2001­2021. In this sector, there are major deviations in production and purchases, as the market share is only around 65%. We assume that the reasons are of a broader nature and are linked to investments in production systems that are important for vegetable production (greenhouses, storage facilities, etc.). Knowledge is also important for successful production, which usually results in production economics. Key words: milk, vegetables, comparison, food self-sufficiency 1 Material in metode 3.1 Metodologija Za strokovno podlago smo pregledali objavljene znanstvene clanke v zadnjih petih letih in postavili hipoteze za teoreticno raziskavo. Analizirali smo dva produkta, tj. mleko in zelenjavo, ki sta pomembna v prehrani in se med seboj precej razlikujeta. Naša raziskovalna teza je bila, da na to vplivata organiziranost odkupa in prodaje, povezana s kulturno tradicijo našega podeželja in možnosti razvoja na naših kmetijah. 3.2 Hipoteze H1: Pridelava mleka in zelenjave je povezana z organiziranim odkupom (Organizacija). H2: Cena odkupa vpliva na pridelavo mleka in zelenjave (Cena). H3: Možnostilastne prodaje spodbujajo pridelavo mleka in zelenjave (Prodaja). H4: Samooskrba na podrocju mleka in zelenjave se povecuje (Samooskrba). 2 Rezultati Za pristop k izboljšanju samooskrbe na podrocju zelenjadarstva moramo prepoznati dejavnike, ki vplivajo na odlicno samooskrbo z mlekom. V našem primeru smo to naredili z matricno obliko IFAS (internal factor analysis summary) in EFAS (external factor analysis summary), torej faktorjev, ki smo jih prilagodili našim obravnavanjem. Ti dve tabeli smo združili v SFAS matriko (strategic factors analysis summary) in dobili skupne tehtane ocene (Wheelen, Hunger, 2007). Pri vsakem strateškem dejavniku smo tehtali po en najpomembnejši faktor, ki smo ga prepoznali pri analizi IFAS in EFAS. Prav tako nismo dolocili kratkorocnih, srednjerocnih in dolgorocnih dejavnikov, ki bi vplivali na izboljšanje samooskrbe, saj to ni bila glavna tema naše raziskave. Tabela 1: Ocena strateških dejavnikov pri pridelaviin odkupu mleka ter zelenjave Strateški Faktor Teža Ocena Tehtana dejavniki mleko/zelenjava ocena Prednosti Organiziranost/ 0,4/ 4/ 1,6/ (Strenghts) Povpraševanje 0,2 3 0,6 Slabosti Kvaliteta/ 0,1/ 4/ 0,4/ (Weaknesses Kolicina 0,3 3 0,9 Priložnosti Cena/ 0,2/ 3/ 0,6/ (Opportunities) Odkup 0,4 2 0,8 Nevarnosti Onesnaževanje/ 0,3/ 3/ 0,9/ (Threats) Uvoženi proizvodi 0,1 3 0,3 Skupna ocena 1,0 3,5/ 2,6 Vir: Lasten, prirejeno na podlagi Wheelen, Hunger, 2007 Pri oceni dejavnikov smo pri podsistemu pridelava mleka izpostavili dobro organiziranost odkupa in prodaje mleka, ki ima še vedno priložnost v izboljšanju kvalitete. Težave se pojavljajo zaradi tržnih nihanj cen in pritiska na zmanjšanje onesnaževanja (ogljicni odtis). Pri podsistemu pridelave zelenjave smo izpostavili povecano povpraševanje po slovenskih izdelkih, zato lahko povecujemo pridelane kolicine. Težave imamo pri odkupu pridelkov, na katerega vplivajo poceni uvoženi proizvodi, ki dosegajo le osnovne standarde kvalitete. Ocena pridelave mleka je 3,5, kar je po tej definiciji dobro, oceno 2,6 pri pridelovanju zelenjadnic pa smo ocenili kot slabo delovanje, ki ima veliko možnosti izboljšave. Ocene so skladne z oceno racunskega sodišca, ki je naredilo revizijo samooskrbe (Zagotavljanje prehranske varnosti …, 2021). Tabela 2: Pridelava, odkup, poraba in cena mleka v tonah na leto Leto Kolicina pridelave mleka v t Kolicina odkupa mleka v t Odkup v % Celotna poraba v t Poraba/ prebivalca/ kg % samooskrbe Cena v EUR/kg 2001 652.835 472.765 72 454.000 227,9 116,5 0,27 2002 727.639 487.683 67 468.200 234,6 115,2 0,28 2003 661.651 498.705 75 456.600 228,7 115,6 0,28 2004 650.400 503.348 77 470.800 235,8 113,8 0,27 2005 659.031 508.341 77 470.900 235,9 113,4 0,27 2006 642.262 511.017 80 439.700 218,9 120,2 0,28 2007 666.472 530.374 80 451.600 223,6 120,4 0,29 2008 653.682 524.311 80 473.400 234,0 114,6 0,34 2009 625.521 516.792 83 469.600 230,0 113,8 0,27 2010 603.930 519.500 86 458.500 223,7 116,4 0,27 2011 601.591 525.592 87 449.300 218,9 119,7 0,31 2012 620.943 535.057 86 464.500 225,9 117,4 0,31 2013 595.496 516.971 87 450.100 218,6 118,2 0,33 2014 616.581 531.694 86 453.300 219,9 120,3 0,35 2015 631.671 553.678 88 451.200 219,8 124,9 0,29 2016 649.675 574.714 88 440.200 213,2 131,7 0,26 2017 647.986 578.852 89 433.700 209,9 134,3 0,31 2018 628.928 570.636 91 446.200 215,5 128,7 0,31 2019 623.016 563.971 91 447.100 214,0 127,5 0,33 2020 630.647 580.110 92 432.700 206,0 133,2 0,32 2021* 639.925 588.770 92 430.600 204,3 135,6 0,33 * zacasni podatki Vir: Lasten, prirejen po podatkih SURS-a (Statisticni urad Republike Slovenije) in KIS-a (Kmetijski inštitut Slovenije) Iz tabele 2 so razvidni veliki deleži prodaje, ki se gibljejo od 67 % vletu 2002 do 92 % v letu 2020 ter 2021, kljub sorazmerno nizki doseženi ceni. Analiza je pokazala, da je RVC za mleko pri kmetih bistveno nižji kot pri drobnoprodajnih cenah (Papler, Pogacnik, 2022). Tabela 3: Pridelava, odkup, poraba zelenjave in ena zelja v tonah na leto Leto Kolicina pridelave zelenj. v t Kolicina odkupa zelenj. v t Odkup v % Celotna poraba zelenj. v t Poraba zelenjave v kg/prebiv. % samooskr. Skupni pridelek v t/ha Cena zelja v EUR/kg 2001 61.168 37.435 61 146.053 73,39 39,4 17,3 0,18 2002 70.332 47.563 68 156.930 78,70 42,1 21,8 0,16 2003 64.310 39.169 61 162.472 81,52 37,2 16,1 0,29 2004 82.063 51.222 62 177.623 88,97 43,3 22,6 0,28 2005 87.579 57.423 66 182.300 91,26 44,9 24,2 0,14 2006 78.830 45.128 57 191.461 95,57 38,6 19,2 0,17 2007 65.223 38.644 59 181.517 90,29 33,8 18,4 0,20 2008 78.195 43.219 55 204.552 100,97 36,0 18,2 0,23 2009 83.866 47.830 57 209.821 103,24 37,4 19,6 0,20 2010 59.986 41.324 69 187.933 91,81 30,1 21,4 0,22 2011 77.292 42.534 55 199.053 97,09 36,5 19,1 0,24 2012 70.758 37.589 53 195.950 95,33 34,0 16,2 0,24 2013 71.272 41.813 59 198.512 96,42 33,8 14,7 0,31 2014 86.208 48.569 56 214.188 103,92 37,8 17,0 0,24 2015 95.547 53.391 56 226.669 109,88 39,6 19,1 0,25 2016 105.505 60.943 58 234.100 113,41 41,7 19,1 0,24 2017 96.354 57.328 59 235.450 113,97 38,5 17,7 0,25 2018 100.574 59.763 59 230.271 111,41 40,9 10,1 0,30 2019 120.120 80.359 67 244.590 117,54 43,2 18,7 0,35 2020 135.241 85.275 63 249.177 118,89 48,1 19,4 0,28 2021* 114.957 77.855 68 249.935 118,51 44,2 18,5 0,31 *zacasni podatki Vir: Lasten, prirejen po podatkih SURS-a in KIS-a Po statisticnih podatkih pri zelenjavi spremljamo 21 rastlin: belo in rdece zelje, ohrovt, kitajski kapus, cvetaco, solato, endivijo, radic, špinaco, korencek, rdeco peso, paradižnik, papriko, kumare, bucke, cebulo, cesen, por, fižol, grah, motovilec in špargelj (Porocilo o stanju …, 2022). Iz tabele 3 je razviden nizek odkup pridelane zelenjave, od 53 % leta 2012 do 69 % v letu 2010. V zadnjih letih opažamo trend povecanja odkupa, vendar še vedno pod dvema tretjinama celotne pridelave. Sklepamo lahko na slabo organiziranost odkupa in doseganja nizkih cen, zato je del pridelane zelenjave prodan v domacem okolju, porabljen za lastno porabo ali pa celo uporabljen za krmo živali ali za zeleno gnojenje. Pri porabi zelenjave navajamo vso zelenjavo, vkljucno s svežo, ki jo pridelamo nekaj vec, zato je tudi samooskrba sveže zelenjave za nekaj tock višja. Poraba zelenjave vSloveniji po letih vztrajno raste, in sicer od 73 kg leta 2001 do 118 kg/prebivalca letno v letu 2021. Pri statisticnih podatkih spremljamo tudi hektarske prinose omenjenih zelenjadnic, od 10 t/ha v letu 2018 do 24 t/ha vletu 2005. Tržni pridelovalci zelenjave dosegajo nekaj ton višje donose zaradi boljše infrastrukture (rastlinjaki, namakanje …) in vec znanja na tem podrocju. Slika 1: Pridelava in odkup mleka ter zelenjave v tonah po letih Vir: Lasten, prilagojeno po podatkih SURS-a in KIS-a S slike 1 sta razvidna dva podsistema pridelovanja: mleko in zelenjava, ki imata razlicna izhodišca in kulturne ter ekonomske znacilnosti. Pridelava mleka presega slovensko porabo in ima dobro organiziran odkup. V zadnjih letih se na trgu proda vec kot 90 % proizvedenega mleka. S slike 1 je tudi razviden rahel padec porabe mleka. Porabi zelenjave v Sloveniji ne sledi pridelava, še manj prodaja, saj se povprecni odkup giblje nekaj nad 60 %. Za zelenjavo je znacilno, da se je poraba s 73 kg/prebivalca povecala na 118 kg/prebivalca letno. Z regresijsko analizo, ki se v osnovi uporablja za napovedovanje, razvijemo statisticni model za napovedovanje vrednosti odvisne spremenljivke na osnovi vsaj ene neodvisne ali pojasnjevalne spremenljivke (Šuster Erjavec, Južnik Rotar, 2013). Povecanje odkupa mleka za en odstotek povecuje kolicine proizvodnje surovega za 0,41 %. Povecanje lastne predelave mleka za en odstotek, zmanjšuje kolicine proizvodnje surovega mleka za 0,030 % (tabela 4). Tabela 4: Regresijska analiza pridelanega mleka Value (B) t-statistics Sig. Konstanta 8,201 3,396 0,003 Mleko odkup (l) 0,413 2,208 0,040 Mleko lastna pridelava (kg) -0,030 -4,316 0,000 AdjR2 0,510 F 11,394 Vir: Lastniizracuni Koeficiente korelacije lahko pojmujemo kot mere velikosti ucinka. Najbolj uporabljena mera povezanosti v kontigencnih tabelah je Pearsonov koeficient, ki variira med 0 (odsotnost ucinka) in 1 (zgornja meja); (Bachman et al., 2005). Korelacijska analiza je pokazala mocno pozitivno linearno povezanost med spremenljivkama skupne pridelave zelenjave in tržne prodaje (Pearsonov koeficient 0,962). Prav tako je tržna prodaja v mocni korelaciji s porabo zelenjave pri kolicinah (0,962) in pri porabi zelenjave na prebivalca (0,765). Kot statisticno znacilna se je pokazala tudi poraba zelenjave na prebivalca v povezavi s spremenljivko kolicinska pridelava zelenjave (0,868); (tabela 5). Tabela 5: Korelacijska analiza spremenljivk cen energentov Spremenljivka 1 Spremenljivka 2 Pearsonov koeficient Pridelava zelenjave (t) Tržna prodaja (t) 0,962 Poraba zelenjave (t) Tržna prodaja (t) 0,962 Poraba zelenjave (kg/preb.) Tržna prodaja (t) 0,765 Pridelava zelenjave (t) Poraba zelenjave (kg/preb.) 0,868 Povezanost je statisticno pomembna, saj je p<0,01 Vir: Lastniizracuni Razprava 3.1 Preverjanje in potrjevanje hipotez H1: Pridelava mleka in zelenjave je povezana z organiziranim odkupom (Organizacija). Pri definiranju strateških dejavnikov (SFAS analiza) smo zaznali mocan vpliv organizacije odkupa, ki ima lahko pozitiven ali negativen odziv pridelovalcev. To lahko vidimo pri 92-odstotni tržni prodaji pridelanega mleka (tabela 2) oziroma približno 65-odstotnem deležu tržne prodaje zelenjave. Poudariti je treba, dapovpraševanje presega našo pridelavo zelenjave. Iz tega razloga lahko hipotezo, da je pridelava mleka in zelenjave povezana z organiziranim odkupom, potrdimo. H2: Cena odkupa vpliva na pridelavo mleka in zelenjave (Cena). Analiza pridelave in prodaje mleka je pokazala, da se pridelovalci pocasi odzivajo na nizke cene v posameznih letih (Papler, Pogacnik, 2022). Naložbe v pridelavo mleka (hlevi, mehanizacija …) so visoke in imajo amortizacijo vec kot 30 let, zato se gibanjem cen prilagajajo na daljše obdobje. V vmesnem obdobju skušajo obvladovati stroške in povecevati proizvodnjo. Odkupna cena mleka se je od leta 2001 do 2020 povecala le za 14 %, medtem ko se je maloprodajna cena v teh letih povecala za 37 %(Pogacnik, Papler, 2022). Pri pridelavi zelenjave v preteklosti ni bilo velikih financnih vlaganj (rastlinjaki, skladišca …), zato so nihanja tržne prodaje vecja, kljub zaznanemu trendu povecevanja pridelave in tržnega deleža. Pregled cene belega zelja, ki ga je v strukturi prodane zelenjave 34 %, kaže na nihanje cen in trend povecanja cen. Hipoteze, da cena odkupa vpliva na pridelavo mleka in zelenjave, ne moremo potrditi. Delno bi jo lahko sicer potrdili pri pridelavi mleka, vendar lahko na visoke deleže prodaje vplivajo še drugi faktorji. Pri pridelavi zelenjave ne zaznamo povezave med ceno in odkupljeno kolicino. Za bolj tocno ugotovitev bi bila potrebna bolj poglobljena raziskava. H3: Možnostilastne prodaje spodbujajo pridelavo mleka in zelenjave (Prodaja). Z lastno prodajo po podatkih dosegamo višjo ceno, zato je motivacija pridelovalcev za prodajo vecja. Iz tega razloga bi potrdili hipotezo o spodbudi za pridelavo mleka in zelenjave pri lastni prodaji, saj je pri kolicinah zaznan trend povecevanja pridelkov. H4: Samooskrba na podrocju mleka in zelenjave je primerna (Samooskrba). Samooskrba na podrocju pridelave in distribucije mleka je odlicna in bi lahko služila kot primer dobre organiziranosti še na nekaterih drugih podrocjih. Tega ne moremo trditi za podrocje pridelave zelenjave, saj samooskrba še ni dosegla 50 %. Hipotezo, da je samooskrba na podrocju mleka in zelenjave primerna, lahko potrdimo le za podrocje mleka, medtem ko jo za podrocje pridelave zelenjave zavrnemo. Na podlagi teh rezultatov lahko zakljucimo, da bi bila potrebna poglobljena analiza na podrocju pridelave in prodaje zelenjadnic, kjer imamo veliko izzivov, kako povecati samooskrbo. Tudi pri pridelavi in prodaji mleka imamo po prikazanih podatkih še možnosti pri obvladovanju stroškov in doseganju višje RVC vrednosti. Literatura in viri Bachman, C., Luccio R., Salvadori E. Statisticna pomembnost in njen pomen. Psihološka obzorja/Horizons of Psychology, 14, 3, 7 –40 (2005). Društvo psihologov Slovenije, 2005. Baer-Nawrocka, A., Sadowski, A. Food security and food self-sufficiency around the world: A typology of countries. (online). 2019. (citirano 30. 10. 2022). Dostopno na naslovu: https://doi.org/ 10.1371/journal.pone.0213448. Cattiveli, K. The contribution of urban garden cultivation to food self-sufficiency in areas at risk offood desertification during the Covid-19 pandemic. Land Use Policy, Volume 120, 2022. Clapp, J. Food self-sufficiency: Making sense of it, and when it makes sense. Food Policy, Volume 66, January 2017, Pages 88–96. Kazalci okolja v Sloveniji – ARSO okolje (online). 2022. (citirano 30. 10. 2022). Dostopno na naslovu: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/stopnja-samooskrbe-s-hrano#definitionsTitle. Mocarelli, L. Med Malthusom in senom: nekaj misli o pojavu lakote in vzrokih zanj. V: Lakote in pomanjkanje: slovenski primer, zbirka Vpogledi 20. Inštitut za novejšo zgodovino, 2018. Papler, D., Pogacnik, M. Trendi pri pridelavi mleka v Sloveniji. V: Mednarodna konferenca sodobni izzivi v prehranski verigi. Šolski center Šentjur, 26. in 27. januar 2022. Penga, W., Berry M., E. The Concept of Food Security. ResearchGate. 2018. Porocilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2021 – Pregled po kmetijskih trgih. Kmetijski inštitut Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2022. Slovar slovenskega knjižnega jezika – Fran-SSKJ (online). 2022. (citirano 30. 10. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View= 1&Query=samooskrba. Šuster Erjavec, H. Južnik Rotar, L. Analiza podatkov s SPSS. Fakulteta za komercialne in poslovne vede, Celje, 2013. What is Food Safety? Australian Institute of Food Safety. (online). 2021. (citirano 30. 10. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.foodsafety.com.au/blog/what-is-food-safety. Wheelen L., T., Hunger J., D. Strategic Management and Business Policy: Concepts and Cases. Pearson College Div, 11th, 2007. Zagotavljanje prehranske varnosti s pomocjo prehranske samooskrbe – Revizijsko porocilo. Republika Slovenija, Racunsko sodišce. (online). 2021. (citirano 30. 10. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2021/Samooskrba/ Samooskrba_RSP_RevizijskoP.pdf. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Mnenje kupcev o izdelkih in storitvah v Vrtnarstvu Stanonik Martina Jelovcan Slovenija, martina.jelovcan15@gmail.com Klemen Stanonik Vrtnarstvo Stanonik, Slovenija, klemenstanonik123@gmail.com Milena Macek Jerala Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola, Slovenija, milena.jerala@bc-naklo.si Izvlecek Cilj clanka je ugotoviti mnenje o izdelkih in storitvah oz. stopnjo zadovoljstva strank Vrtnarstva Stanonik. V teoreticnem delu je opredeljeno zadovoljstvo kupcev in pomen stalnih strank. V empiricnem delu so predstavljeni demografski podatki anketirancev in njihove nakupne navade: pogostost obiska, lokacija nakupovanja, ustreznost lege, poznavanje vrtnarije, prepoznavnost, koliko stranke obicajno odštejejo za nakup, ali jim ustreza odpiralni cas ter ali bi jih zanimalo spletno nakupovanje. V analizi rezultatov anketnega vprašalnika so navedene ugotovitve in ocene zadovoljstva s posameznimi elementi. Anketirane stranke so zadovoljne z izbiro, postrežbo in lokacijo, ceprav je vrtnarija oddaljena od vecjih mest. V vrtnariji med sezono ponujajo vec kot 800 razlicnih sort rastlin. Glede na segment so anketirani ocenjevali, ali so zadovoljni z izbiro ali ne. Najboljša ocena je bila izražena pri okrasnih rastlinah, nekaj pa je še prostora pri drevesih in grmovnicah –temu segmentu v vrtnariji dajejo vsako leto vecji poudarek. Kljucne besede: zadovoljstvo, stranke, anketa Customer reviews of products and services at Stanonik Gardening Abstract The aim of this article is to find out the opinion about products and services or the level of satisfaction of the customers of Stanonik Gardening. In the theoretical part, customer satisfaction and the importance of loyal customers are defined. In the empirical part, the demographic data of the respondents and their purchasing habits are presented: frequency of visits, location of shopping, suitability of the location, familiarity with the nursery, visibility, how much customers usually spend on a purchase, whether the opening hours suit them and whether they would be interested in online shopping. The analysis of the results of the questionnaire presents the findings and satisfaction ratings for each of the elements. The customers surveyed are satisfied with the choice, the service and the location, even though the nursery is far from major cities. The nursery offers more than 800 different varieties of plants during the season. Depending on the segment, respondents rated whether they were satisfied or not with the choice. The best rating was given to ornamental plants, there is some space for improvement in trees and shrubs -a segment that the nursery places more emphasis on each year. Key words: satisfaction, customers, survey 1 Uvod Preucevanje zadovoljstva strank v poslovnem svetu je eno temeljnih orodij preverjanja ucinkovitosti organizacije ter vse vecji dejavnik pri doseganju ciljev in uspešnosti organizacije. Pomembno je, da gre za sprotno preverjanje, saj le tako organizacija dobi vpogled oz. je seznanjena z (ne)zadovoljstvom strank, uspešno posluje ter lahko izboljša svoje storitve/izdelke. Podjetja se v današnjih casih še posebej potrudijo za zadovoljstvo kupcev, saj je veliko lažje in ceneje ohranjati obstojece stranke kot pridobivati nove. 2 Zadovoljstvo kupcev Zadovoljstvo je eden od najbolj želenih izidov odnosa med podjetjem in kupcem. Zadovoljni kupci so za podjetje verjetni kandidati za ponovni nakup in za širjenje pozitivnih informacij. Za kupca takšna izkušnja pomeni, da mu podjetje »ustreza« in se lahko varno vraca k njemu. Zadovoljstvo je custveni odgovor na kupcevo izkušnjo z nakupom ali storitvijo. Razvije se kot posledica predhodnih pricakovanj in doživetih izkušenj. Splošno zadovoljstvo ni rezultat samo enega dogodka, ampak je posledica vec posameznih pozitivnih izkušenj (Musek Lešnik, 2007, str. 20, 21). Pozitivne posledice zadovoljstva so najpogosteje: vracanje kupcev, razvijanje zvestobe kupcev, priporocanje in pripovedovanje drugim, povecevanje ugleda in pridobivanje javne podobe podjetja, znižanje stroškov pri pridobivanju novih kupcev, pripravljenost kupiti in placati vec, vecja odpornost kupcev na pritiske in vabe konkurence, znižanje prodajnih stroškov, skrajšanje prodajnega procesa ter zmanjšanje števila pritožb in reklamacij (Musek Lešnik, 2007, str. 21, 22). Slika 1: Model zadovoljstva Vir: Tomin Vuckovic, 2010, str. 11 Model prikazuje vse kljucne elemente zadovoljstva kupcev in predpostavlja, da je zadovoljstvo rezultat preteklih in sedanjih izkušenj kupcev. Svoja pricakovanja oblikuje na osnovi preteklih izkušenj, ki služijo kot standard, s katerimi zavestno ali nezavedno primerja svoje sedanje izkušnje, ki jih ima s kakovostjo oz. z delovanjem dolocenega izdelka ali storitve (Možina et al., 2012, str. 187, 188). Za podjetja in druge organizacije je pomembno, da znajo prisluhniti željam in potrebam kupcev. Zadovoljstvo kupcev je pomemben element, ki vpliva na uspešnost poslovanja, saj se zadovoljni kupci pogosto odlocijo za ponovni nakup. Zelo zadovoljni kupci pa ostanejo zvesti. Zadovoljstvo kupcev je torej koncept, ki zahteva posebno pozornost, saj gre za enega temeljnih vzrokov poslovne uspešnosti, ki se odražajo v vplivu na tržni delež, rast, dobicek in vrednost podjetja. V tem kontekstu so pomembni samo kupci in njihovo zadovoljstvo, ne trženje (Weis, 2011, str. 27). Kljucni dejavniki zadovoljstva so pricakovanja in kakovost, osebje, ugled podjetja in cena. Pricakovanja kupcev imajo pomembno vlogo pri vrednotenju izdelka ali storitve. Mnogih dejavnikov, ki vplivajo na pricakovanja kupcev (pretekle izkušnje porabnika, psihološko stanje porabnika v casu izvajanja storitve ipd.), ni mogoce kontrolirati. Pomembno je, da vorganizacijahpoznajo dejavnike, ki ta pricakovanja oblikujejo. Pricakovanja vplivajo na zadovoljstvo kupcev. Cim višja so pricakovanja, vecje je lahko zadovoljstvo ali razocaranje kupcev (Lainšcek, 2019, str. 35). K zadovoljstvu kupcev prispeva tudi kakovost izdelka ali storitve, ki bo to tudi ponovno kupil. Kakovost ima po raziskavah sodec vec dimenzij, naosnovi katerih kupci ocenijo kakovost izdelkov ali storitev. Ponavadi pri kakovosti ocenjujejo te dimenzije: prilagajanje, zanesljivost, trpežnost, estetika, uporabnost, razpoložljivost, odzivnost, popolnost, dosegljivost in profesionalizem (Kodrin et al., 2013, str. 236). Zadovoljstvo zaposlenih je osnovno gonilo zadovoljstva kupcev. Splošno pravilo je, da vedenje zaposlenih v podjetju, ki imajo stik s kupci, odlocilno vpliva na to, kako bodo kupci ocenili izkušnje s podjetjem. Kupcev vtis o doživeti izkušnji pomembno oblikuje medosebni stik. Zaznave kupcev in ocenjevanje odnosa zaposlenih odlocilno vplivajo na njegovo oceno kakovosti izdelka ali storitve in celovite kakovosti podjetja ter na odlocitev o vrnitvi ali odhodu drugam (Musek Lešnik, 2007, str. 43). Ugled podjetja je celostna podoba, ki si jo o nekem podjetju ustvari dolocena oseba in vsebuje prepricanja, vrednote, stališca, mnenja, vtise in stereotipe te osebe. Ugled ni staticna postavka, ampak predstavlja proces od zacetnih stopenj nastajanja do relativne stabilnosti. Pomembno je, da ima podjetje že na zacetku, vfazi vstopa na nove trge, oblikovan koncept svojega ciljnega ugleda, saj bodo ciljne aktivnosti prispevale k nastajanju pozitivnega, primernega in predvsem jasnega ugleda. Zaradi množice proizvajalcev in konkurentov, še posebej pa zaradi velikega števila podobnih izdelkov, razviti trgi zahtevajo dobro prepoznavanje in razlikovanje, kar nedvomno omogoca ugled proizvajalcev oz. izdelkov. Z ugledom se organizacije ali izdelki pozicionirajo v oceh javnosti (Tomin Vuckovic, 2010, str. 64). Cena je ena od temeljnih sestavin trženjskega spleta, pomembna je za uspeh podjetja, ki prinaša dohodek, ce je pravilno postavljena. Je tudi najstarejše in najbolj gibljivo orodje trženja. Podjetja lahko ceno izdelka prilagodijo mnogo laže in hitreje, kot pa prilagodijo izdelek, strategijo oglaševanja in preuredijo distribucijo. Pravzaprav nam cena pove protivrednost, ki jo prodajalec zahteva od kupca za svoj izdelek ali storitev. Cena se oblikuje glede na stroške, porabnike in konkurenco. Ko oblikujemo prodajne cene novim izdelkom, se lahko odlocimo za strategijo visokih zacetnih ali strategijo nizkih zacetnih cen. Pri prodaji izdelkov/storitev lahko upoštevamo razlicne prodajne pogoje, kot so politika kreditiranja prodaje, politika placilnih pogojev, politika dobavnih pogojev in rabatna politika (Boltavzer, 2009, str. 55;Vukasovic, 2020, str. 107). Prodaja stalnim kupcem je mnogo lažja, hitrejša in cenejša kot iskanje novih. Stalne stranke, ki so zadovoljne, z glasom »od ust do ust« krepijo ugled dolocenega podjetja in tako morda prinašajo nove kupce. Priporocila, ki jih dobivajo od zadovoljnih strank, so prav tako vir povpraševanj (Habbe, 2016). Pomen stalnih strank ima velik vpliv na poslovni uspeh. Grubiša (2003) svetuje, da naj podjetja za boljšo oceno upoštevajo pet nasvetov: osredotocijo naj se na stranko, ne nase, prodajajo naj navdušenje, odmislijo financni pritisk, kupcem izpolnjujejo želje in nagradijo zveste kupce. Materiali in metode dela V teoreticnem delu so z metodo deskripcije opisani glavni termini na podrocju zadovoljstva z izdelki in storitvami. V empiricnem oziroma raziskovalnem delu so bili pripravljeni anketni vprašalnik za kupce, analiza in interpretacija podatkov. Anketiranje je potekalo od aprila do junija 2022 v vrtnariji in preko družbenih omrežij, predvsem preko omrežja Facebook. Pridobljeno je bilo 123 v celoti izpolnjenih vprašalnikov, 22 v fizicni obliki in 101 preko spleta. Od 123 anketiranih oseb je bilo 13 moških in 110 žensk, povprecna starost anketirancev je 44 let, najvec anketirancev je iz obcine Gorenja vas -Poljane, najmanj pa iz obcin Cerkno, Žiri, Medvode, Kranj in Šencur. Vrtnarstvo Stanonik je družinsko podjetje iz Poljanske doline, katerega ustanovitelja sta Emil in Majda Stanonik. Samostojno pot sta pred skoraj 25 leti zacela s prodajo zelenjave in pridelavo plodov jagod, kasneje pa sta se preusmerila v vzgojo okrasnih rastlin in sadik zelenjave. Sedaj se ukvarjajo z vzgojo in prodajo rastlin v vrtnariji (sezonsko cvetje, zelenjadnice, dišavnice, grmovnice in trajnice), urejanjem vrtov in dvorišc ter s cvetlicarstvom v cvetlicarni v Gorenji vasi. So clani združenja PVD (Profesionalna vrtnarska družba), ki jim omogoca vecji sortiment rastlin in vec medsebojnega povezovanja v panogi. Dodatno imajo v ponudbi pestro izbiro gnojil, korit, substratov in ostalih vrtnarskih materialov. V pomladanskem in jesenskem casu so ob sobotah prisotni na tržnici v Idriji in Medvodah, udeležujejo pa se tudi pomembnejših lokalnih sejmov. Vecino dela opravijo v razširjenem družinskem krogu, v spomladanskem casu pa poišcejo dodatno okrepitev s sezonskimi sodelavci (Vrtnarstvo Stanonik, 2022). 4 Rezultati in razprava V tem poglavju so predstavljene nakupne navade anketirancev (pogostost obiska, lokacija nakupovanja, ustreznost lege, poznavanje vrtnarije, prepoznavnost, koliko stranke obicajno odštejejo za nakup, ali jim ustreza odpiralni cas ter ali bi jih zanimalo spletno nakupovanje) in ocene zadovoljstva s posameznimi elementi. Pogostost obiska: Prodajni proces v vrtnarijije precej sezonskega tipa, posledicno jo kar 61 odstotkov anketiranih kupcev obišce le enkrat letno. Za priložnostne nakupe obicajno obišcejo cvetlicarnov Gorenji vasi, kije vecini bolj na dosegu, vendar je izbira blaga v njej manjša. Lokacija nakupa: Vse vec veleblagovnic ima na voljo zelo konkurencne cene balkonskega cvetja in sadik, kar pa ne velja nujno za njihovo kakovost. Kar 87 odstotkov anketiranih raje izbere nakup v vrtnariji, 11 odstotkov v vrtnih centrih, le redki pa zaidejo v veleblagovnice (2 %). Na odgovore je vplival vzorec anketiranih, saj so bili k izpolnjevanju vabljeni predvsem v vrtnariji. Lega vrtnarije: Pri podjetjih, ki temeljijo na maloprodaji in katerih dohodek se ustvarja s prodajo izdelkov, je zelo pomembna lega prodajnega mesta. Vrtnarija se nahaja v majhni vasi Zakobiljek, ki je 17 km oddaljena od Škofje Loke. V podjetju se zavedajo, da lega vrtnarije za prodajo ni idealna, zato si mocno prizadevajo, da bi svoje stranke cim bolj ocarali in pustili dober vtis. 69 % anketirancev je zadovoljnih zlego vrtnarije, 26 % pa bi si želelo, da bi bila vrtnarija nekoliko bližje glavni prometnici. Pod možnost »drugo« so vecinoma zapisali, da je vrtnarija sicer dalec, vendar enkrat letno to ni problem. Sicer pa imajo v podjetju tudi možnost dostave rastlin, kar problematiko oddaljenosti v doloceni meri omili. Poznavanje vrtnarije: Najvec anketiranih (59 %) je za vrtnarijo izvedelo preko prijateljev, približno 15 % pa preko medijev. Znesek za nakup: Najvec anketiranih (51 %) za svoj nakup v vrtnariji odšteje med 51 in 150 €, redki (9 %) pa za nakup odštejejo vec kot 201 €. Odpiralni cas: Vrtnarija je odprta le v casu sezone, od 15. aprila do 15. junija, ter oktobra in novembra. Velika vecina (84 %) anketiranih je z odpiralnim casom zadovoljna in jim ustreza, 11 % si želi dodatne mesece, 5 % pa sijih želi, da bi bila vrtnarija odprta celo leto. Spletna trgovina: V podjetju so prejšnje leto precej razmišljali o vzpostavitvi spletne trgovine, predvsem zaradi omejenosti pri prehajanju obcin, povezane s protikovidnimi ukrepi. Problem pa se je pojavil v specificnosti izdelkov podjetja, vezani na pošiljanje rastlin po pošti. Poleg tega je med sezono težko skrbeti za ažurnost spletne trgovine, saj se zaloge produktov zelo hitro spreminjajo in se v kratkem casu veliko izdelkov razproda. Vecina anketiranih (68 %) svoje nakupe še vedno opravlja fizicno v vrtnariji. 4.1 Zadovoljstvo s ponudbo Ponudba podjetja je bila razdeljena na razlicne segmente, ocenjevanje je potekalo po petstopenjski Likertovi lestvici. Najvecjo pomembnost so anketiranci pripisali segmentu balkonskih rastlin in sadikam zelenjave, kar je razvidno s Slike 2. Slika 2: Ocena pomembnosti segmentov v vrtnariji Vir: Jelovcan, 2022, str. 39 4.2 Stopnja zadovoljstva s posameznimi lastnostmi vrtnarije Ocenjevalna lestvica razlicnih lastnosti podjetja na Sliki 3 kaže, da so anketirane stranke najbolj zadovoljne s postrežbo (69 %), kakovostjo sadik(64 %) ter pestrostjo ponudbe (63%). Nekoliko nižjo oceno pa so pripisali ceni izdelkov. Glavni vzrok je letošnja pokoronska podražitev cen surovin in repromaterialov na vseh mednarodnih trgih in splošnega višanja cen vhodnih stroškov. V podjetju pripisujejo odnosu do strank in kakovosti svetovanja velik pomen, kar je razvidno tudi iz dobljenih rezultatov. Slika 3: Ocena zadovoljstva s posameznimi lastnostmi vrtnarije Vir: Jelovcan, 2022, str. 40 5Zakljucek Zadovoljstvo je psihološko stanje, ki izhaja iz procesa nakupnega odlocanja in se dokoncno oblikuje v fazi po nakupu. Zadovoljstvo je rezultat kupceve nakupne odlocitve, ki izraža njegove izkušnje in s tem osnovo za prihodnje ukrepe. Zadovoljstvo kupcev je kljucnega pomena, na to pa imajo velik vpliv zaposleni v organizaciji. Le s strokovnim znanjem in vestnostjo lahko izpolnimo strankine želje. Zadovoljni kupci so za podjetje verjetni kandidati za ponovni nakup in širjenje pozitivnih informacij. Nezadovoljstvo strank lahko pomeni izgubo kupcev in hkrati opozorilo, da je potrebno izvesti izboljšave. Za pridobitev novih kupcev je potrebno slediti trendom, inovacijam ter zagotoviti širok izbor. Za pospešen nakup je potrebno oglaševanje, s katerim pridobimo prepoznavnost. V teoreticnem delu je opredeljeno zadovoljstvo kupcev in pomen stalnih strank. Prodaja v vrtnariji je sezonska, zato je še toliko bolj pomembno, da sokupci zadovoljniin sebodoponovno vracali. Prodaja stalnim kupcem je mnogo lažja, hitrejša in cenejša kot iskanje novih kupcev. Stalne stranke, ki so zadovoljne, z ustnim priporocilom krepijo ugled dolocenega podjetja in tako prinašajo nove kupce. Za podjetja oz. prodajalce je pomembno, da se osredotocajo na svoje kupce, ne nase. V raziskovalnem delu so navedeni rezultati, ki so pokazali, da med anketiranci prevladujejo ženske, povprecna starost se giblje okoli 44 let. Vrtnarijo ljudje najveckrat obišcejo enkrat letno. Za balkonsko cvetje se še vedno najvec ljudi odloci za nakup v vrtnarijah. Vecji delež (69 %) anketiranih je zadovoljen z odmaknjeno lego vrtnarije, vendar je za nekatere stranke še vedno precej oddaljena. Oddaljenost v podjetju rešujejo z dostavo v cvetlicarno oz. po dogovoru tudi na dom ter s prodajo na tržnih prostorih. Prepoznavnost v najvecjem deležu dobijo preko stalnih strank, prijateljev in znancev, cedalje vec pa tudi s tržnic v Idriji in Medvodah. Za balkonsko cvetje najvec anketiranih na leto nameni znesek do 150 evrov. Vrtnarija je odprta med sezono od 15. aprila do 15. junija ter oktobra in novembra, vmes pa z ekipo izvajajo vrtnarske storitve na terenu. Vecini anketirancev ta cas ustreza, ce pa želijo priti izven tega termina, se narocijo preko telefona. V casu zgodnjihprotikovidnih ukrepov in zaprtja obcin je bila vrtnarija v negotovosti, kako bo s prodajo, zato so naredili zacasno spletno trgovino. Vendar je zelo težko kontrolirati zalogo in nabor vseh sort, saj se sortiment rastlin hitro spreminja, hkrati pa se v višku sezone doloceni artikli razprodajajo na dnevni ravni. Tudi rezultat anketiranja kaže, da še vedno vec ljudi, kar 68 %, vrtnarijo raje obišce osebno. V vrtnariji med sezono ponujajo vec kot 800 razlicnih sort rastlin. Glede na segment so anketirani ocenjevali, ali so zadovoljni z izbiro ali ne. Najboljša ocena je bila izražena pri okrasnih rastlinah, nekaj pa je še prostora pri drevesih in grmovnicah – temu segmentu v vrtnariji dajejo vsako leto vecji poudarek. Zaradi višanja stroškov vhodnih materialov v letu 2022 so se dolocene cene iz prejšnjega leta za nekaj odstotkov povišale, kar je bilo opazno tudi pri izraženem zadovoljstvu. Najboljšo oceno so v vrtnariji dobili pri odnosih do strank in izbiri. Literatura in viri Boltavzer, Z. Trženje: gradivo za 1. letnik (elektronski vir). Ljubljana: Zavod IRC, 2009. Grubiša, N. Zadovoljni kupci (online). 2003. (citirano 16. 4. 2022). Dostopno na naslovu: http://www. podjetnik. si/clanek/zadovoljni-kupci-20031006. Habbe, J. Kako ugotovimo resnicno zadovoljstvo svojih kupcev? (online). 2016. (citirano 16. 4. 2022). Dostopno na naslovu: http://www. uspesnaprodaja. si/nasveti/kako-ugotovimo-resnicno-zadovoljstvo­svojih-kupcev. html. Jelovcan, M. Analiza mnenja kupcev o izdelkih in storitvah v Vrtnarstvu Stanonik. Diplomska naloga. Strahinj 2022. Kodrin, L., Kregar Brus, A., Šušter Erjavec, H. Osnove trženja. Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede, 2013. Lainšcek, V. Merjenje zadovoljstva potrošnikov s ponudbo izdelkov podjetja: magistrsko delo. Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede, 2019. Možina, S., Tavcar, M., Zupancic, V. Vedenje potrošnikov in tržnikov. Maribor: Založba Pivec, 2012. Musek Lešnik, K. Zadovoljstvo potrošnikov: Psihološki dejavniki vedenja in zadovoljstva potrošnikov. Ljubljana: IPSOS, 2007. Tomin Vuckovic, M. Trženje:študijsko gradivo za predmet. Ljubljana: Leila, 2010. Vukasovic, T. Koncepti sodobnega trženja. Harlow: Pearson Education Limited, 2020. Vrtnarstvo Stanonik (online). 2022. (citirano 16. 5. 2022). Dostopno na naslovu: https://vrtnarstvostanonik. si/. Weis, L. Neposredno trženje in zadovoljstvo kupcev (elektronski vir). Ljubljana: GZS, Center za poslovno usposabljanje, 2011. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Vpliv listnega gnojenja s selenatom na pridelek izbranih solatnic dr. Dragan Žnidarcic Biotehniški center Naklo, Slovenija, dragan.znidarcic@bc-naklo.si Izvlecek Namen našega dela je bil prouciti vpliv listnega dodajanja Na2SeO4 na lastnosti pridelka izbranih solatnic (radic – sorti 'Monivip' in 'Anivip', regrat, rukvico in dvoredec). Rastline so bile škropljene dvakrat z razlicnimi koncentracijami raztopine (v prvem poskusu z 1 + 1; 2 + 2 in 5 + 5 mg Se/l; v drugem poskusu pa z 10 + 0, 10 + 10 in 10 + 50 mg Se/l). V prvem poskusu smo dobili vecji pridelek listov le pri rastlinah, ki so bile škropljene z najvišjo koncentracijo Na2SeO4 v raztopini (5 + 5 mg Se/l). Izjema so bile rastline dvoredca, ki so imele vecji pridelek sveže mase že pri srednje povecani oskrbi z Na2SeO4 (2 + 2 mg Se/l). Analiza rasti solatnic v drugem poskusu pa je pokazala, da delno (10 + 0 mg Se/l) in srednje (10 + 10 mg Se/l) povecana oskrba z Na2SeO4 vpliva na povecanje mase listov. Pri najvecji oskrbi z Na2SeO4 (10 + 50 mg Se/l) pa smo (z izjemo regrata) izmerili znacilno zmanjšanje sveže mase listov. Rastline v kontrolnem obravnavanju so imele vecjo maso svežih korenin v primerjavi z ostalimi obravnavanji. Z zmanjšanjem sveže mase korenin in povecevanjem sveže mase nadzemnih delov rastlin glede na povecevanje oskrbe z Na2SeO4 smo zabeležili povecano razmerje med nadzemnim delom rastlin in koreninami pri vecini obravnavanj. Kljucne besede: solatnice, selen, listno gnojenje, pridelek, lastnosti Influence of foliar application of selenate on yield of selected leafy vegetables Abstract The purpose of this work was to evaluate the effects of foliar aplication of Na2SeO4 on yield properties of leafy vegetables (chicory – variety of 'Monivip' and 'Anivip', dandelion, salad rocket and wild rocket). Plants were sprayed twice with nutrient solution of various concentrations (1 + 1; 2 + 2 and 5 + 5 mg Se/L in first experiment; 10 + 0; 10 + 10 and 10 + 50 mg Se/L in second experiment). In first experiment, we obtained higher yield of leaves only in plants, that they were being sprayed with highest concentration of Na2SeO4 solution (5 + 5 mg Se/L). Wild rocket was exception, which fresh weight increased already next to middle increased supply with Na2SeO4 (2 + 2 mg Se/L). The analysis of growth in second experiment revealed that a slight (10 + 0 mg Se/L) and medium (10 + 10 mg Se/L) increase of Na2SeO4 supply increased the mass of leaves. On the other hand, a significant decrease in leaf fresh weight was observed (except in dandelion) in response to strong enlarged of Na2SeO4 (10 + 50 mg Se/L). The plants in the control treatment had higher root fresh mass in comparison to the other treatments, irrespective of the experiment. With the decreased root and the increased shoot fresh weight in response to Na2SeO4 enrichment, higher shoot to root ratios can be observed in majority of treatments. Key words: lettuce, aquaponics, hydroponics, yield, biochemical properties Uvod V razvitem svetu pridobiva nacin pridelave hrane vedno vecji pomen, saj je od tega v najvecji meri odvisna njena kakovost. Vendar je v tržno usmerjeni intenzivni vrtnarski pridelavi težnjo po maksimalnem pridelku težko uskladiti s cloveku in okolju prijaznimi naceli pridelovanja. Pomembno nacelo okolju prijazne pridelave pa je, da rastlina maksimalno izkoristi dodana ji hranila za svojo rast in razvoj, in to ob cim manjšem vplivu na okolje. Zato je za agronomsko stroko toliko bolj pomembno proucevanje možnosti uporabe novih tehnologij pridelovanja, ki omogocajo kontrolirano oskrbo rastlin tako z regulacijo okoljskih dejavnikov kot z uravnoteženo oskrbo in sprejemom hranil v rastlino. Za gojene rastline, pri katerih težimo k velikim pridelkom, sprejem hranil samo prek korenin velikokrat ne zadošca, da bi zadovoljili zahteve nadzemnega dela rastline. V tem primeru je listno (foliarno) dodajanje hranil s škropljenjem ali pršenjem lahko dopolnilni ukrep, ki omogoca hitrejši nacin oskrbe rastlin kot dodajanje hranil prek korenin. Bistvo takega nacina dodajanja hranil je v njihovem hitrem delovanju (hranilo hitro prispe do kloroplastov, kjer poteka proces fotosinteze) in v visokem izkoristku. Sprejem hranil prek listov je najbolj ucinkovit, ko je raztopina elementov nanesena na list kot tanek film. Prek listnih rež je vstop v rastlino oviran z arhitekturo reže, ceprav raziskave kažejo, da tudi odprt stomatalni aparat omogoca prodor foliarno apliciranih snovi v list (Burkhardt in Eichert, 2001). Stomatalna pot sprejema mineralnih snovi omogoca vstop vodotopnih snovi ne glede na naboj ali velikost ter tako omogoca sprejem tudi vecjih molekul (npr. kelatov) in anionov (npr. nitrat in fosfat) brez vecjih omejitev. Seveda je za optimalni sprejem hranil prek listnih rež potrebno, da sta izpolnjena osnovna pogoja za odprtost rež, to sta svetloba in visoka zracna vlaga. V praksi foliarno gnojimo rastline pozno popoldne ali celo zvecer, ko je zracna vlaga visoka in je izhlapevanje kapljic manjše. Pri takem nacinu prehrane (gnojenja) vrtnin se tudi izognemo težavam, ki se pogosto pokažejo pri gnojenju zemlje, predvsem antagonizmu med posameznimi hranili (elementi), fiksaciji hranil v zemlji in medsebojni vezavi ionov v obliko, ki ni dostopna rastlini. Z listnim gnojenjem lahko premostimo tudi druge težave, ki se pokažejo in lahko potencialno zmanjšajo dostopnost hranil v talnem kompleksu in njihovo izrabo. K tem težavam sodijo slabša dostopnost hranil v plitkih tleh z lahko teksturo, mocna vezava nekaterih elementov na talne delce, antagonizem med elementi pri njihovem sprejemu, pH in temperatura tal (Mengel, 2002). Predvsem v sušnem poletnem obdobju lahko pride zaradi pomanjkanja vode do manjše difuzije hranil v talno raztopino in do korenin, zato je mineralna prehrana rastlin prek tal lahko precej neucinkovita in jo mineralna aplikacija prek listov lahko v precejšnji meri nadomesti(Marschner, 2002). V zadnjih petnajstih letih so bile številne raziskave usmerjene v proucevanje foliarnega dodajanja selena (Se) kmetijskim rastlinam (Curtin in sod., 2006; Germ in sod., 2007; Tadina in sod., 2007; Finley, 2007; Žnidarcic in sod., 2017). Ceprav še ni bila dokazana esencialnost Se za rastline, pa na njegovo verjetno biološko vlogo kaže to, da organizmi, vkljucno z višjimi rastlinami, vsebujejo Se-cisteil-tRNA, ki dekodira triplet nukleotidov UGA, s katerim se SeCys vgrajuje v proteine (Läuchli, 1993). Raziskave so pokazale, da v veliko evropskih državah ljudje zaužijejo premalo Se z dnevnimi obroki hrane kar je neposredno povezano z nizko stopnjo Se v kmetijskih zemljišcih. Nekateri avtorji navajajo, da se vsebnost Se v tleh na racun mineralnih gnojil ne poveca. Poleg tega je ta nacin gnojenja pokazal še druge nezaželene stranske ucinke, npr. povecano rast alg v vodah, kamor so dospeli ostanki Se gnojil (Garousi, 2017). V naši raziskavi smo želeli ugotoviti, ali listno dodajanje Na selenata (Na2SeO4) izbranim solatnicam ob nadzorovanih pogojih vpliva na povecanje pridelka. Material in metode Raziskava je bila zasnovana po sistemu nakljucnih skupin v dveh zaporednih rastnih sezonah in je vkljuceval radic (Cichorium intybus L.), sorti 'Monivip' in 'Anivip', regrat (Taraxacum officinale (L.) Weber), rukvico (Eruca sativa Mill.) in dvoredec (Diplotaxis tenuifolia (L.) DC.). Obravnavanja so se med seboj razlikovala po koncentraciji natrijevega selenata (Na2SeO4). Obravnavanje A (za 1. poskus) oz. A' (za 2. poskus), v katerem so bile rastline škropljene z destilirano vodo (kontrola), je bilo namenjeno za primerjavo z drugimi obravnavanji – B, C in D (za 1. poskus) oz. B', C' in D' (za 2. poskus), v katerih je bila koncentracija Na2SeO4 glede na kontrolo zmerno, srednje in mocno povecana. Preglednica 1: Štiri obravnavanja z razlicnimi koncentracijami Na2SeO4 v foliarni raztopini Koncentracija Se (mg/l) Obravnavanje 1. Oznaka 2. 1. 1. poskus 2. 1. 2. poskus 2. poskus poskus škropljenje škropljenje škropljenje škropljenje kontrola A A' 0 0 0 0 delno povecana oskrba z Na2SeO4 B B' 1 1 10 0 srednje povecana oskrba z Na2SeO4 C C' 2 2 10 10 mocno povecana oskrba z Na2SeO4 D D' 5 5 10 50 V casu razvoja štirih pravih listov smo vse rastline prvic poškropili z raztopino Na2SeO4, kar smo ponovili cez 5 dni. Pet tednov stare sadike smo presadili na prosto, pod polietilensko folijo in sicer na razdaljo 25 x 25 cm. Rastline so bile med rastno dobo oskrbovane glede na priporocila za posamezno vrsto. Statisticno znacilne razlike meritev smo analizirali in statisticno obdelali s programskima paketoma Microsoft Excell 7.0 (Microsoft corporation, ZDA) in Statgraphic plus 4.0 (Manugistics, ZDA). Statisticnost znacilnost razlik smo preverjali s Tukeyevim HSD (Honest Significant Difference) testom z upoštevanjem 5 % stopnje tveganja. Rezultati 3.1 Masa listov Povprecna masa svežih listov v prvi ponovitvi poskusa se je z narašcajoco koncentracijo Na2SeO4 povecala pri vseh solatnicah do vkljucno obravnavanja s srednje povecano oskrbo z Na2SeO4 (obravnavanje C) in se je, razen pri regratu, zmanjšala pri mocno povecani oskrbi z Na2SeO4 (obravnavanje D). Najvecjo svežo maso svežih listov pri radicu sorte 'Anivip', ki je znašala 7,68 g/rastlino, smo izmerili v obravnavanju C, ki pa se ni znacilno razlikovala od obravnavanja B. Med obravnavanjem A in D nismo zaznali znacilnih razlik v pridelku. Pri sorti 'Monivip' je najvec mase svežih listov dalo obravnavanje C (7,36 g/rastlino). Pri obravnavanje B je znašala teža sveže mase listov na rastlino 6,38 g/rastlino in se je znacilno razlikovala od obravnavanja D (5,34 g/rastlino) in od obravnavanja A (4,83 g/rastlino). Pri rastlinah regrata smo v obravnavanju A zabeležili statisticno manjši povprecni pridelek listov v primerjavi s preostalimi tremi obravnavanji, med katerimi znacilnih razlik ni bilo. Pri rukvici sta najvišji pridelek dali obravnavanji C (2,95 g/rastlino) in B (2,94 g/rastlino), najnižji pridelek pa je bil pri obravnavanju A (2,51 g/rastlino), najslabše pa je na pridelek vplivala mocno povecana koncentracija Na2SeO4 (obravnavanje D), ki je zmanjšala pridelek na 2,09 g/rastlino. Najvecji pridelek listov dvoredca smo natehtali pri obravnavanju C (3,32 g/rastlino), ki pa ni bil znacilno vecji od obravnavanja B (3,16 g/rastlino). Podobno kot pri rukvici se je tudi pri dvoredcu pokazalo obravnavanje D (2,28 g/rastlino), ki pa se sicer ni statisticno razlikovalo od kontrolnega obravnavanja A. Preglednica 2: Masa svežih listov solatnic po posameznih obravnavanjih v prvi ponovitvi poskusa Sveža masa listov (g/rastlino) Koncentracija (mg Se/l) 'Anivip' 'Monivip' Regrat Rukvica Dvoredec Kontrola -0 (A) 6,45 ± 0,22 a 4,83 ± 0,25 a 3,08 ± 0,06 a 2,51 ± 0,06 b 2,37 ± 0,04 a 10 + 0 (B) 7,58 ± 0,33 b 6,38 ± 0,27 b 3,50 ± 0,04 b 2,94 ± 0,03 c 3,16 ± 0,01 b 10 + 10 (C) 7,68 ± 0,34 b 7,36 ± 0,34 c 3,51 ± 0,03 b 2,95 ± 0,07 c 3,32 ± 0,03 b 10 + 50 (D) 6,66 ± 0,31 a 5,34 ± 0,36 a 3,53 ± 0,02 b 2,09 ± 0,04 a 2,28 ± 0,03 a Analiza teže nadzemnih delov solatnic druge ponovitve poskusa, je zaradi nižjih koncentracij Na2SeO4 pokazala nekoliko drugacen trend rezultatov. Masa nadzemnega dela se je namrec pri solatnicah, razen pri dvoredcu, povecala le pri obravnavanju z mocno povecano koncentracijo Na2SeO4 (obravnavanje D'). Pri dvoredcu namrec med kontrolnim obravnavanjem (obravnavanje A') in obravnavanjem B' ni bilo razlike v sveži masi (2,41 oz. 2,53 g/rastlino), medtem ko so bile znacilno višje vrednosti izmerjene pri obravnavanju C' (2,83 g/rastlino) in pri obravnavanju D' (3,20 g/rastlino). Preglednica 3: Masa svežih listov solatnic po posameznih obravnavanjih v drugi ponovitvi poskusa Sveža masa listov (g/rastlino) Koncentracija (mg Se/l) 'Anivip' 'Monivip' Regrat Rukvica Dvoredec Kontrola -0 (A) 6,35 ± 0,31 a 4,66 ± 0,23 a 3,11 ± 0,07 a 2,60 ± 0,04 a 2,41 ± 0,08 a 10 + 0 (B) 6,59 ± 0,24 a 4,98 ± 0,19 a 3,16 ± 0,04 a 2,61 ± 0,08 a 2,53 ± 0,05 a 10 + 10 (C) 6,76 ± 0,34 a 5,06 ± 0,23 a 3,17 ± 0,05 a 2,65 ± 0,07 a 2,83 ± 0,03 b 10 + 50 (D) 7,58 ± 0,42 b 6,76 ± 0,24 b 3,56 ± 0,05 b 2,94 ± 0,04 b 3,20 ± 0,12 c 3.2 Masa korenin Solatnice, ki so bile v prvi ponovitvi poskusa škropljene z destilirano vodo, so vpovprecju imele vecjo maso korenin kot solatnice, ki so bile foliarno dognojevane z razlicnimi koncentracijami Na2SeO4 S Tukeyjevim LSD testom (p . 0,05) smo, razen pri regratu, potrdili statisticno znacilno razliko med kontrolnim (A) in preostalimi (B, C, D) obravnavanji. Pri radicu sorte 'Anivip' so se slabše izražene šopaste korenine pojavile pri obravnavanjih B, C in D. Obravnavanje D pa se je tudi znacilno razlikovalo od kontrolnega obravnavanje A. Radic sorte 'Monivip' je imel v povprecju za 0,33 g lažje korenine kot sorta 'Anivip'. Pri obravnavanjih B, C in D so rastline sorte 'Monivip' razvile znacilno lažji koreninski sistem kot v obravnavanju A. Pri regratu nismo izmerili znacilnih razlik v masi korenin med obravnavanji in so v povprecju dosegle maso 1,69 g/rastlino. Rastline rukvice so pokazale podoben trend gibanja mase korenin kot rastline sorte 'Monivip'. Najvecjo in znacilno maso so namrec dosegle rukvice vkontrolnem obravnavanju (1,76 g/rastlino). Med preostalimi obravnavanji pa ni bilo znacilnih razlik. Rastline dvoredca so imele najtežje korenine v obravnavanju A (1,24 g/rastlino), znacilno je bila manjša teža v obravnavanju B (1,03 g/rastlino) in obravnavanju C (1,06 g/rastlino), dalec najmanjši pridelek (0,84 g/rastlino) pa so dale rastline dvoredca, ki smo jih škropili z najmocnejšo koncentracijo Na2SeO4. Preglednica 4: Masa svežih korenin solatnic po posameznih obravnavanjih v prvi ponovitvi poskusa Sveža masa korenin (g/rastlino) Koncentracija (mg Se/l) 'Anivip' 'Monivip' Regrat Rukvica Dvoredec Kontrola -0 (A) 2,81 ± 0,24 a 2,64 ± 0,13 a 1,81 ± 0,14 a 1,76 ± 0,07 a 1,24 ± 0,10 a 10 + 0 (B) 2,68 ± 0,27 ab 2,23 ± 0,14 a 1,67 ± 0,12 a 1,62 ± 0,05 b 1,03 ± 0,08 b 10 + 10 (C) 2,56 ± 0,20 ab 2,16 ± 0,21 a 1,61 ± 0,23 a 1,57 ± 0,08 b 1,06 ± 0,06 b 10 + 50 (D) 2,20 ± 0,14 b 1,92 ± 0,18 b 1,68 ± 0,17 b 1,52 ± 0,10 b 0,84 ± 0,12 c Med solatnicami iz druge ponovitve poskusa, ni bilo tako izrazitih razlik med obravnavanji v masi korenin. Tako npr. statisticno znacilnih razlik nismo izmerili med obravnavanji pri radicu sorte 'Anivip' (povprecna masa korenin 2,91 g/rastlino) in pri rukvici (povprecno 1,59 g/rastlino). Pri sorti 'Monivip' med kontrolnim obravnavanjem in škropljenjem rastlin z zmerno povecano oskrbo z Na2SeO4 nismo zaznali znacilnih razlik med masami korenin, ki so znašale 2,48 (obravnavanje A') in 2,25 g/rastlino (obravnavanje B'). Znacilno manjšo maso pa so dosegle korenine v obravnavanju C' z 1,94 g/rastlino in v obravnavanju D' z 1,92 g/rastlino. Rastline regrata so imele le v kontrolnem obravnavanju težje korenine (1,89 g/rastlino) v primerjavi s preostalimi obravnavanji. Korenine dvoredca so najmanjšo maso (1,40 g/rastlino), ki se je statisticno razlikovala od preostalih obravnavanj, dosegle pri tretiranju z mocno povecano oskrbo z Na2SeO4 (obravnavanje D'). Preglednica 5: Masa svežih korenin solatnic po posameznih obravnavanjih v drugi ponovitvi poskusa Sveža masa korenin (g/rastlino) Koncentracija (mg Se/l) 'Anivip' 'Monivip' Regrat Rukvica Dvoredec Kontrola -0 (A) 3,02 ± 0,20 a 2,48 ± 0,14 a 1,89 ± 0,10 a 1,64 ± 0,13 a 1,65 ± 0,14 a 10 + 0 (B) 2,86 ± 0,17 a 2,25 ± 0,12 a 1,61 ± 0,08 b 1,63 ± 0,12 a 1,62 ± 0,10 a 10 + 10 (C) 2,98 ± 0,15 a 1,94 ± 0,10 b 1,64 ± 0,14 b 1,52 ± 0,08 a 1,63 ± 0,07 a 10 + 50 (D) 2,80 ± 0,16 a 1,92 ± 0,16 b 1,59 ± 0,12 b 1,57 ± 0,10 a 1,40 ± 0,12 b 3.3 Razmerje listi korenine V prvi ponovitvi poskusa so se vse solatnice znacilno odzvale na povecano koncentracijo Na2SeO4 Pri radicu sorte 'Anivip' so vse rastline v obravnavanjih B, C in D v primerjavo s kontrolnim obravnavanjem (obravnavanje A) imele bujnejši nadzemni del v primerjavi s koreninami. Med obravnavanji B, C in D pa nismo zasledili znacilnih razlik. Pri sorti 'Monivip' sta v primerjavi s kontrolnim imela ugodnejše razmerje med listi in koreninami obravnavanji B in D, medtem ko se je obravnavanje C pokazalo kot najugodnejše za to sorto. Rastline regrata so se na povecano koncentracijo Na2SeO4 odzvale podobno kot radic 'Anivip'. Pri rukvici je bilo za razmerje med listi in koreninami najmanj ugodno pri obravnavanju D, ki se sicer ni znacilno razlikovalo od obravnavanja A. Kot najboljše pa se je za rukvico pokazala obravnavanje C. Pri rastlinah dvoredca je obravnavanje D v primerjavi z obravnavanjem A dalo vecjo maso listov v primerjavi s koreninami, najbolj ugodni obravnavanji za to vrsto solatnice pa sta bili obravnavanji B in C. Preglednica 6: Razmerje med listi in koreninami solatnic po posameznih obravnavanjih v prvi ponovitvi poskusa Koncentracija Razmerje listi – korenine (mg Se/l) 'Anivip' 'Monivip' Regrat Rukvica Dvoredec Kontrola -0 (A) 2,29 ± 0,21 a 1,83 ± 0,18 a 1,70 ± 0,10 a 1,43 ± 0,06 ab 1,91 ± 0,07 a 10 + 0 (B) 2,91 ± 0,28 b 2,86 ± 0,24 b 2,09 ± 0,08 b 1,51 ± 0,04 b 3,06 ± 0,05 c 10 + 10 (C) 3,01 ± 0,26 b 3,41 ± 0,27 c 2,18 ± 0,14 b 1,87 ± 0,08 c 3,14 ± 0,04 c 10 + 50 (D) 3,02 ± 0,23 b 2,78 ± 0,26 b 2,10 ± 0,11 b 1,37 ± 0,07 a 2,71 ± 0,06 b V drugi ponovitvi smo ugotovili, da se, razen pri regratu, razmerje povecuje s povecano oskrbo z Na2SeO4. To pomeni, da so rastline z vecjo listno maso razvile šibkejši koreninski sistem. Tako je statisticna analiza razmerja med listi in koreninami radica sorte 'Anivip' pokazala, da razmerje narašca od obravnavanja A' (2,12) do obravnavanja B' (3,40), s tem da se obravnavanja B' ni znacilno razlikovalo od obravnavanja A' in od obravnavanja C'. Podoben trend razmerij so pokazala obravnavanja pri sorti 'Monivip'. Tako so najnižje razmerje med listi in koreninami imele rastline v obravnavanju A' (1,87), ki jim sledijo rastline v obravnavanju B' (2,21), obravnavanju C' (2,58) in obravnavanju D' (3,48). Regrat se ni odzival na razlicne koncentracije Na2SeO4 (povprecno razmerje je znašalo 1,94). Rastline rukvice so se glede razmerja znacilno odzvale le pri najvecji koncentraciji Na2SeO4 (obravnavanje D'). Pri dvoredcu nismo zaznali razlik med kontrolnimi rastlinami in obravnavanjem B'. Znacilno pa so se z vecjim razmerjem odzvale rastline v obravnavanjih C' in D'. Preglednica 7: Razmerje med listi in koreninami solatnic po posameznih obravnavanjih v drugi ponovitvi poskusa Koncentracija Razmerje listi – korenine (mg Se/l) 'Anivip' 'Monivip' Regrat Rukvica Dvoredec Kontrola -0 (A) 2,12 ± 0,24 a 1,87 ± 0,16 a 1,95 ± 0,06 a 1,61 ± 0,09 a 1,56 ± 0,07 a 10 + 0 (B) 2,45 ± 0,25 b 2,21 ± 0,18 b 1,96 ± 0,04 a 1,51 ± 0,04 b 3,06 ± 0,05 c 10 + 10 (C) 2,64 ± 0,25 b 2,58 ± 0,18 c 1,88 ± 0,06 a 1,74 ± 0,08 ab 1,73 ± 0,04 b 10 + 50 (D) 3,41 ± 0,32 c 3,48 ± 0,23 d 1,97 ± 0,04 a 1,86 ± 0,07 b 2,28 ± 0,12 c Razprava V poskusu, ki smo ga izvedli v dveh ponovitvah smo ugotovili, da prilagajanje koncentracije Se oz. Na2SeO4 v hranilni raztopini vpliva na rast in razvoj rastlin in s tem tudi na koncni pridelek izbranih solatnic. Iz literature je sicer znano, da gnojenje z Na2SeO4 razlicno vpliva na gojene rastline: - lahko pripomore k bujnejši rasti soje (Djanaguiraman in sod., 2005), zelenega radica (Germ in sod., 2007), solate (Xue in sod., 2001), listov zelenega caja (Hu in sod., 2003), krompirja (Turakainen in sod., 2006)in buc priizpostavljenem UV-B sevanju (Germ, 2006); - ne vpliva na pridelek pšenice (Lyons in sod., 2005), rdecega radica (Germ in sod., 2007) in ajde (Tadina in sod., 2007); - zmanjša pridelek lucerne (Mikkelsen, 1988), travniške bilnice (Banuelos in sod., 1992), špinace (Zhu in sod., 2009), angleške ljulke (Cartes in sod., 2005) in krompirja (Germ, 2008). Na podlagi rezultatov našega poskusa lahko, glede sveže mase pridelka, sklenemo da je gojenje solatnic z mocno povecano oskrbo z Na2SeO4 neprimerno. Raziskave o vplivu oskrbe rastlin s hranili na razmerje rasti med nadzemnim delom in koreninami so bile opravljene že z razlicnimi vrtninami: špinaco (Smolders in Merckx, 1992), radicem (Ameziane, 1995), paradižnikom (Bloom, 1997), fižolom (Zerihun, 1998) in solato (Demšar, 2003). Mehanizem, ki uravnava rast nadzemnega in podzemnega dela rastline, ni povsem pojasnjen. Brower (1963) je postavil pravilo t. i. merjenja na oko, ki je v pomoc pri raziskavah ugotavljanja reakcije rastlin na doloceno motnjo. Sklenil je, da se razmerje med nadzemnim delom in koreninskim sistemom znacilno spremeni glede na pomanjkanje dolocenega vira: svetlobnega, vodnega ali prehrambnega. Wien (1997) pa dodaja, da je ob zmanjšanem dotoku dolocenega vira rast tistega dela rastline, ki je bližje viru, manj ovirana kot rast dela rastline, ki je dlje od vira. Tudi v našem poskusu je razmerje med nadzemnim in podzemnim delom rastlin narašcalo pri vecini solatnic (izjema je le najvecja koncentracija Na2SeO4). To bi lahko pojasnili z dejstvom, da so bili nadzemni deli rastline bližje viru (gnojenje prek listov), kot so bile korenine. Najvecji delež suhe snovi v nadzemnem delu smo v prvi ponovitvi poskusa izmerili pri rastlinah v kontrolni skupini. V drugi ponovitvi pa smo izmerili nižje vrednosti suhe snovi le pri najvišji koncentraciji škropiva. Do podobnih rezultatov glede suhe snovi je v svoji raziskavi prišla Ožbolt in sod. (2006), ki so pri »selenatnih« kalicah ajde pri vseh koncentracijah Se(VI) v raztopini izmerila manjši odstotek suhe snovi v primerjavi s kontrolnimi kalicami. Podoben trend gibanja suhe snovi so zaznali tudi Rani in sod. (2005) v loncnem poskusu z razlicnimi rastlinami; medtem ko se je koncentracija Se višala od 0 proti 25 µg/g zemlje, je masa posušenih rastlin upadala pri rjavi gorcici od 5,9 proti0,4 g/loncek, prikoruzi od 12,4 proti1,2 g/loncek, pripšenici od 5,5 proti0,6 g/loncekin pri rižu od 16,5 proti 3,9 g/loncek. Tudi Cartes in sod. (2005) so dobili negativno povezavo med vsebnostjo Se v rži in deležem suhe snovi. Literatura in viri Améziane R., Limami M.A., Noctor G., Morot-Gaudry J.F. Effect of nitrate concentration during growth and carbon partitioning and sink strength in chicory. Journal of Experimental Botany, 2015, št. 46, str. 1423-1428. Banuelos G.S., Mead R.R., Wu L.L., Beuselinck P., Akohoue S. Differential selenium accumulation among forage plant species grown in soils amended with selenium enriched plant tissue. Journal of Soil and Water Conservation, 1992, št. 47, str. 338-342. Bloom A.J. Interactions between inorganic nitrogen nutrition and root development. Zeitschrift für Pflanzenernährung und Bodenkunde, 1997, št. 160, str. 253-259. Brower F. Some aspects of the equilibrium between overground and underground plant parts. V: Jaarbok Institut Biologisch Scheikundig Onderzoeg, 1963, str. 31-39. Burkhardt J., Eichert T. Stomatal uptake as an important factor in foliar nutrition. V: Plant Nutrition. Horst W.J. (eds.). Dodrecht, Kluwer Academic Publisher, 2001, str. 1046-1047. Curtin D., Hanson R. Effect of selenium fertiliser formulation and rate of application on selenium concentrations in irrigated and dryland wheat (Triticum aestivum). New Zealand Journal of Crop and Horticultural Science, 2008, št. 36, str. 1-7. Demšar J. Zmanjševanje vsebnosti nitrata v aeroponsko gojeni solati (Lactuca sativa 'Vanity') s prilagajanjem koncentracije hranilne raztopine svetlobnim razmeram. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2003. Djanaguiraman M., Devi D.D., Shanker A.K., Sheeba J.A., Bangarusamy U. Selenium-an antioxidant protectant in soybean during senescense. Plant and Soil, 2005, št. 272, str. 77-86. Finley W.J. Increased intakes of selenium-enriched foods may benefit human health. Journal of the Science of Food and Agriculture, 2007, št. 87, str. 1620-1629. Garousi F. Toxicity of selenium, application ofselenium in fertilizers, seleniumtreatment of seeds, and seleniumin edible parts of plants. Acta Univ. Sapientiae, Alimentaria, 2007, št. 10, str. 61-74. Germ M. Odziv kmetijskih rastlin na UV-B sevanje. Acta Agriculturea Slovenica, 2006, št. 87, str. 275-283. Germ M. The response of two potato cultivars on combined effects of selenium and drought. Acta agriculturae Slovenica, 2008, št. 91, str. 121-137. Germ M., Stibilj V., Osvald J., Kreft I. Effect of selenium foliar application on chicory (Cichorium intybus L.). Journal of Agriculture and Food Chemistry, 2007, št. 55, str. 795-798. Hu Q. ., Xu J., Pang G.X. Effect of selenium on the yield and quality of green tea leaves harvested in early spring. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 2003, št. 51, str. 3379-3381. Läuchli A. Selenium in plants: uptake, functions, and environmental toxicity. Botanica Acta, 1993, št. 106, str. 455-468. Lyons G., Ortiz-Monasterio I., Stangoulis J., Graham R. Selenium concentration in wheat grain: Is there sufficient genotypic variation to use in breeding? Plant Soil, 2005, št. 269, str. 369-380. 6th Marschner H. Mineral nutrition of higher plants. ed. Amsterdam, Boston, London, Academic Press, 2002. Mengel K. Alternative or complementary role of foliar supply in mineral nutrition. Acta Horticultureae, 2002, št. 594, str. 33-47. Mikkelsen R. Selenium uptake by some agricultural crops from central California soils. Journal of Environmental Quality, 1988, št. 17, str. 269-272. Smolders E., Merckx R. Growth and shoot:root partitioning of spinach plant as affected by nitrogen supply. Plant, Cell & Environment, 1992, št. 15, str. 795-807. Tadina N., Germ M., Kreft I., Breznik B., Gaberšcik A. Effects of water deficit and selenium on common buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench.) plants. Photosynthetica, 2007, št. 45, str. 471­476. Turakainen M., Hartikainen H., Ekholm P., Seppänen M. M. Distribution of selenium in different biochemical fractions and raw darkening degree of potato (Solanum tuberosum L.) tubers supplemented with selenate. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 2006, št. 54, str. 8617-8622. Wien H.C. Correlative growth in Vegetables. V: The Physiology of vegetable crops (Ed. Wien, H.C.) CAB International, University Press, Cambridge, 1987. Xue T., Hartikainen H., Piironen V. Antioxidative and growth-promoting effect of selenium on senescing lettuce. Plant and Soil, 2001, št. 237, str. 55-61. Zerihun A., Mckenzie B.A., Morton J.D. Photosynthate costs associated with the utilization of different nitrogen–forms: influence on the carbon balance of plants and shoot–root biomass partitioning. New Phytologist, 1998, št. 138, str. 1-11. Zhu Y.G., Pilon-Smits E. A.H., Zhao F.J., Williams P.N., Meharg A. A. Selenium in higher plants: understanding mechanisms for bioforti.cation and phytoremediation. Trends in Plant Science, 2009, št. 14, str. 436-442. Žnidarcic D., Kacjan-Maršic N. Šircelj H., Zlatic E. Biokemicni odziv izbranih solatnic na listno gnojenje s selenatom. V: Novi izzivi v agronomiji, zbornik simpozija, Laško, 2017. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Nacini ekološkega varstva cebule (Allium cepa) pred cebulnomuho Nataša Kunstelj BC Naklo, Slovenija, natasa.kunstelj@bc-naklo.si Valentina Vaš BC Naklo, Slovenija, tinika.vas@gmail.com Izvlecek Poskus s cebulo smo izvedli vokviru projekta TOPplant na dveh lokacijah, na ekološkemdelu posestva Biotehniškega centra Naklo in v Topolah. Cebulo sorte 'Bonus F1' smo vzgojili iz semena in jo pridelovali na ekološki nacin. Med vegetacijo smo spremljali pojav plevelov in cebulne muhe. Cilj je bilugotovitikateriizmed nacinovekološkega varstva pred cebulnomuho je najboljucinkovit. Prvinacin je bilo tretiranje cebule zekološkima sredstvoma kombinacije Biozel in Neemtonic, drugi nacin je bilo posipanje posevka s pepelom, pri tretjem nacinu smo kot vmesniposevekposejalikorencek, vzporedno pa smo posadilicebulo na kontrolno parcelo brezuporabe sredstev. Na BCNaklo je bilnajvecjipridelek na parceli, katero smo trikrat posipali s pepelom, sledil je pridelek, kjer smo med vegetacijsko dobo trikrat uporabili kombinacijo sredstev Biozela in Neemtonica, sledil je pridelek, ki ni bil tretiran in je veljal za kontrolo. Najmanjšipridelekje bilpricebuli, kjer je bilkot vmesniposevekposejan korencek. VTopolah je bilprideleknižjikotvNaklem, najvecjijebilna parcelitretiranizekološkima sredstvoma, sledili sta jiparcela posuta spepelomin kontrola, parcela s korenckomkot vmesnimposevkomje imela najnižji pridelek. Na obeh lokacijah smo na parceli posuti s pepelom zaznali najvec primerkov cebulne muhe, na parcelah kombinacije cebule skorenckom pa smo zabeležili najmanjprimerov cebulne muhe. Kljucne besede:cebula, Allium cepa, ekološko varstvo, pridelek Ways to protect onion (Allium cepa) from the onion fly Abstract: The onion experiment was carried out within the TOPplant project on two locations, namely on the organic part of the Biotechnical Centre Naklo estate and in Topole. Onion variety 'Bonus F1' was organically grown from the seed. The occurrence of weeds and onion fly was monitored during the growing season. Our objective was to find the most effective organic protection against onion fly. The first plot of land was treated with a combination of organic agents Biozel and Neemtonic. The second plot included the application of ash to the planted onion. On the third plot, carrot was sown as an interim crop, while onion was planted on the control plot without the use of any organic agents. On the Biotechnical Centre Naklo estate, the plot that was treated with ash three times gave the largest yield, following by the plot which was treated with the combination of Biozel and Neemtonic three times during the growing season. The latter was followed by the plot which was not treated with any organic agent and was considered as the control plot of land. The lowest onion yield was observed on the plot where carrot was used as the interim crop. In Topole, yield size in general was lower than in Naklo. The largest yield was observed on the plot treated with the combination of Biozel and Neemtonic, following by the plot where ash was used. The plot of land where carrot as the interim crop was used gave the lowest yield. The widest spread of onion fly on both locations, Naklo and Topole, was detected on the plot where ash was applied, whereas the lowest occurrence of onion fly specimen was observed on the plots with the combination of onion and carrot. Key words: onion, Allium cepa, organic protection, yield 1 Uvod Cebula (Allium cepa L. var. cepa)spada vdružino lilijevk, kamor sodijo tudi cesen, šalotka, zimskiluk, por in drobnjak. Pridelujemo jo zaradi odebeljenih založnih organov, ki jim recemo cebulica. Cebulice so razlicnih oblik, velikostiin barv, kar je znacilno za posamezno sorto. Cebula izhaja iz Azije (Indije), od koder se je preko Italije razširila v Srednjo Evropo, danes jo sadijo po vrtovih in njivah. Cenjena je kot zelenjadnica in kot zdravilna rastlina (Osvald, 1994). Je triletna rastlina, podzemno cebulo sestavljajo odebeljeni mesnati luskolisti, bogata je z etericnimi olji, zaradi katerih je bolj ali manj ostrega okusa. V njej je veliko sladkorja, vsebuje zelo veliko vitaminov, zlasti vitamina C in rudninskih snovi: kalija, fosforja in kalcija, tudi v cevasto oblikovanih listih mladecebule je veliko vitamina C in železa (Bajec, 1988). V Sloveniji imamo v pridelovanju cebulnic dolgoletno tradicijo, na kar kažejo stare avtohtone sorte in populacije s Ptujskega polja, Bele krajine in Dolenjske. Na Ptujskem polju se kraji v okolici Dornave ter vasi Stojnci in Bukovci skupno imenujejo Lükarija, ker so v preteklosti ime lük uporabljali tako za cebulo, cesen in por. Prvi podatki o površinah in pridelkih cebule so se v Sloveniji zaceli zbirati že leta 1939 (395 ha; pridelek 4,5 t/ha). Povprecne površine, posajene s cebulo, so se v letih 1939 – 1970 povecale na vec kot 1000 ha, vec kot podvojil pa se je v tem casu tudi hektarski pridelek, na približno 10 t/ha. (Sinkovic in sod., 2022). V Sloveniji smo leta 2021 na površini 277 ha zabeležili 7759 ton tržnega pridelka cebule (Statisticni urad RS, 2022). V Slovenski sortni listi je bilo v letu 2016 vpisanih devet avtohtonih in vrtickarskih sort cebulnic, od tega štiri sorte cebule ('Belokranjka', 'Ptujska rdeca', 'Tera', 'Ivica rdeca' –vrtickarska sorta (Sinkovic in sod., 2022). Vnašposkussmo vkljucilisorto 'Bonus F1'. Spada med zgodnje do srednje zgodnje sorte, suholuskolisti so rumene barve. Cebulice so pravilno okrogle oblike, velikost je med 60 in 80 mm. Pridelek znaša od 60 do 90 ton/ha. Cebulice omenjene sorte niso primerne za skladišcenje (Zeleni hit, 2022). Na cebuli veliko škodepovzroci cebulna muha (Delia antiqua Meigen). Odrasle muhe so dolge od 6 do 8 mm, temno sive barve in zelo podobne hišnim muham. Nalet prve generacije se pricne konec aprila, druga se pojavi konec junija, tretja generacija pa v avgustu. Škodljivec doseže vrh naleta približno dva tedna po prvem pojavu odraslih osebkov. Podolgovata bela jajceca velikosti 1,2 mm muhe odlagajo na rastline ali ob koreninskem vratu vneposredni bližini tal. V enem tednu se iz njih izležejo bele licinke, ki dosežejo dolžino do10 mm in se zavrtajo v centralni list, kjer se prehranjujejo z rastlinskim tkivom. Napadene rastline venejo, rumenijo in propadajo. Ko licinke zakljucijo razvoj v 15-20 dneh, prodrejo skozi cebulico v tla, kjer se zabubijo na globini 10 cm. Škodljivec prezimi v stadiju bube, iz katere spomladi izleti odrasla muha. Škodo povzrocajo licinke, ki objedajo rastlinsko tkivo. Znake napada opazimo v mesecu maju, ko rastline venijo, listi pa postanejo blede barve. Srcni list postane zvit in nagnit, zato ga brez težav izpulimo. Ob precnem prerezu cebule lahko v notranjosti najdemo vec deset licink cebulne muhe. Na vstopnih mestih licnik se zacnejo naseljevati glive in bakterije, ki povzrocajo gnitje. Kasneje v rastni dobi se pojavita še dve generaciji cebulne muhe, ki imata vrh naleta v juliju oziroma v septembru (Marolt, 2017). Namen naše raziskave je bil ugotoviti, kateri izmed treh nacinov ekološkega varstva cebule nam bo dal vecje kolicine pridelka in katerinacin varstva pred cebulno muho bonajboljucinkovit.Hkratismo želeli ugotoviti, katere plevelne vrste se bodo pojavile na posamezni parceli. 2 Material in metode Raziskava je potekala v okviru projekta TopPlant leta 2022 na dveh lokacijah, na raziskovalnem polju Biotehniškega centra Naklo (nadmorska višina 423 m; f = 46°17'2.29" . =14°18'43.94") in v kraju Topole pri Mengšu (nadmorska višina 326 m; f = 46°10'42.47" . =14°33' 22.96") od februarja do avgusta. Na obeh lokacijah je bil poskus zasnovan enako. V poskus je bila vkljucena sorta cebule ‘Bonus F1’, primerna za ekološko pridelavo. Cebulo smo vzgojili iz semena, vposamezno celico multiplošce smo posejali po dve semeni, kasneje smo sejancke prepikirali in jih teden dni pred sajenjem na prosto utrjevali v drugem rastlinjaku, kjer so bile temperature nižje. V sredini meseca aprila smo sadike posadili na stalno mesto na zunanje površine, Predhodno smo pripravili gredo dolžine 28 metrov ter jo razdelili na štiri parcelice, dolžine 7 m. Za osnovno gnojenje smo uporabili ekološko gnojilo Stallatico, ki vsebuje 3,1 % dušika, od tega je 3 % N organskega izvora, 3 % P2O5 in 3% K2O, uporablja sena vsakivrsti tal, posebejje priporocljiva uporaba na težkih, glinenih tleh. Vsebuje veliko humusa, ki je pridobljen iz humificiranega perutninskega in govejega gnoja, v njem je tudi veliko koristnih mikroorganizmov in s tem ugodno vpliva na strukturo in rodovitnost tal. Stisnjen je v pelete, ki so valjaste oblike velikosti 3–4 mm × 5–7 mm (Fomet, 2020). Tri parcele so predstavljale dolocen nacin ekološkega varstva cebule, cetrta parcela je bila namenjena kontroli. Cebulice smo sadili na razdaljo 30 x 10 cm. Na posamezno parcelo smo posadili 205 sadik. Pridelavo smo vršili na ekološkinacin. Med vegetacijosmo spremljalipojav plevelov in cebulne muhe. Cilj je bil ugotoviti najustreznejši nacin varstva pred cebulno muho in primerjati kolicino pridelka na posamezni parceli in lokaciji, Prvi nacin je bilo spremljanje rasti in pojava cebulne muhe ter plevelnih vrst na kontrolni parceli, ki ni bila tretirana, pri drugem nacinu smo kot vmesni posevek posejali korencek, pri tretjem je bil posevek posipan s pepelom, pri cetrtem nacinu smo uporabili kombinacijo ekoloških sredstvem Biozel (30 ml /10 l vode) in Neemtonic (150 ml/10 l vode). Neemtonic je edino gnojilo na tržišcu z veganskim certifikatom in okolju, cloveku in koristnim živalim neškodljivo (opraševalci kot so cebele, pikapolonice …). Zaradi specificnega vonja pojecmenovi kavi in grenkega okusa njegova uporaba ucinkovito preprecuje pojav škodljivcev kot so uši, bolhaci, kapusov belin, pušpanova vešca, kapariji, tripsi, pršice, strune, polži, muhe (cebulna, cesnova, porova, korenckova, oljcna, cešnjeva, orehova in druge) in drugih. Primeren je za zunanjo in notranjo uporabo ter tudi za uporabo v ekološki pridelavi (Dzungla-plants, 2022). Biozel je 100 % naravna ekološka cajna zelišcna mešanica, ki nadomešca bakrene mešanice in se za razliko od težkih kovin ne nalaga v zemlji. Redna uporaba izboljšuje odpornost rastlin, ucinkovito oskrbo s hranili, deluje kot ucinkovita preventiva pred boleznim in škodljivcev. Gnojilo je okolju, cloveku in koristnim živalim neškodljivo/prijazno (Moga, eu, 2022). Škropljenje in tretiranje s pepelom smo ponovili trikrat. Na vsaki gredi smo s pomocjo rumenih lepljivih plošc spremljali pojav cebulne muhe. Rastline smo redno oskrbovali in izvajali monitoring pojava omenjenega škodljivca in pojava plevelnih vrst. Ob spravilu smo nakljucno odbrali rastline, jim izmerili premer cebulice in stehtali celotno kolicino pridelka pri posameznem nacinu ekološkega varstva in na kontrolniparceli. Na vsakiparcelismo skrbno beležilitudipojavplevelnih vrst in proti njim ustrezno ukrepali z upoštevanjem smernic za ekološko pridelavo. 3 Rezultati V fazi tehnološke zrelosti, ko so se rastline zacele sušiti smo vršili rocno spravilo pridelka. Rezultate smo dobili na dveh lokacij, spodnji grafi prikazujejo koliko kilogramov cebule smo pridelali na posameznilokaciji. Na kontrolnigredije bilboljšipridelek cebule v Naklem in sicerje znašal33,10 kg, medtem ko je bil v Topolah pridelek na enaki površini 20 kg. Slika 1: Primerjava pridelka na kontrolni parceli na dveh lokacijah Ravno tako je bil pridelek, kjer smo kot vmesniposevekposejalikorencekvecjina BCNaklo v Strahinju in sicer je znašal 21,70 kg, v Topolah 11,30 kg. Slika 2: Primerjava pridelka z vmesnim posevkom korencka na dveh lokacijah Na površinah, kjer smo cez posevekposipalipepelje bilpridelekskoraj za polovico boljšina BC Naklo in sicer je znašal 41,5 kg, medtem ko je bil pridelek v Topolah 24,7 kg. Slika 3: Primerjava pridelka s posipanjem plevela na dveh lokacijah Na BC Naklo je bil pridelek cebule, ki je bila trikrat tretirana s sredstvoma Biozel in Neemtonic vecja za dobrih 10 kg, tako je znašal pridelek v Strahinju 37,9 kg, v Topolah 27,7 kg. Slika 4: Primerjava pridelka s trikratnim škropljenjem z ekološkima sredstvoma na dveh lokacijah Pridelek cebule v Strahinju je znašal 134,2 kg, v Topolah 83,7 kg. V Topolah smo imeli veliko težav s pojavom bramorja, kije naredil precej škode na cebulicah. Slika 5: Celoten pridelek cebule na dveh razlicnih lokacijah, v Strahinju in v Topolah Tabela 1: Kolicina pridelka (kg) na posameznih parcelah BC Naklo Topole Kontrola 33,1 20 Cebula, korencek 21.7 11,30 Pepel 41,5 24,7 Biozel in Neemtonic 37,9 27,7 Skupaj 134,2 83,7 Vir: lasten Na posestvu BC Naklo je bil najboljši pridelek na gredi s posutim pepelom, najmanjši pa na gredi z vmesnim posevkom korencka. V kraju Topole je bil najboljši pridelek tretiran na gredi z Biozelom in Neemtonicom, najmanjšipa z vmesnim posevkom korencka. Premer cebulice je bil pricakovano s kolicino pridelka najvecji pri cebulicah na parcelah s pepelom, najmanjši pri kombinaciji cebule in korencka. Tabela 2: Premer cebulice (cm) na posameznih parcelah BC Naklo Topole Kontrola 7,2 5,8 Cebula, korencek 6 6,2 Pepel 7,5 7 Biozel in Neemtonic 6,8 6,4 Vir: lasten Pojavcebulnemuhe smo spremljalis pomocjo rumenihlepljivih plošc. Naparceliposuti spepelomsmo zaznali najvec primerkov cebulne muhe, na parceli kombinacije cebule s korenckom smo zabeležili najmanj primerov cebulne muhe. Cebulna muha ni povzrocila gospodarske škode. Tabela 3: Številcnost pojava cebulne muhe naposameznih parcelah BC Naklo Topole Kontrola 14 9 Cebula, korencek 3 6 Pepel 15 20 Biozel in Neemtonic 6 9 Vir: lasten Pri popisu plevelnih vrst smo na vseh parcelah opazili plazeco deteljo (Trifolium repens L.) in navadno kostrebo (Echinochloa crus-galli), na kontrolni parceli sta prevladovali vrsti breskova dresen (Persicaria persicaria )in navadni rogovilcek(Galinsoga parviflora), na parceli z vmesnim posevkom korencka je prevladovala širokolistno šcavje (Rumex obtusifolius), na parceli, posipani s pepelom navadni tolšcak (Portulaca oleracea) in bela metlika (Chenopodium album), na parceli tretirani z ekološkima sredstvoma cipresasti mlecek (Euphorbia cyparissias), navadni rogovilcek (Galinsoga parviflora). 4 Sklepi S poskusom smo dokazali, da je najboljša zašcita cebule pred cebulno muho sosedstvo rastline s korenckom, najvecji pridelek pa nam je obrodila cebula, trikrat posipana s pepelom in varovana z ekološkima sredstvoma Biozel in Neemtonic. VTopolah nam je škodo povzrocal bramor. Literatura in viri Bajec V. Vrtnarjenje pod folijo in steklom. Ljubljana: Kmecki glas, 1988. Dzunga-plants. Izdelek Neemtonic organsko škropivo in gnojilo (online). 2022 (citirano 6. 10. 2022) Dostopno na naslovu: https://dzungla-plants.com/izdelek/neem-tonic-organsko-skropivo-in­ gnojilo/?gclid=Cj0KCQjw-fmZBhDtARIsAH6H8qiwi3UbK­ lBn0EVOXT62D6gdYodtZtl5PhpdQHlQnC5vZ0AcjyD9IQaAuWsEALw_wcB. Osvald J. Pridelovanje zelenjave na vrtu. Ljubljana: Kmecki glas, 1994. Fomet. Fertildung®Stallatico umificato pellettato (online). 2020. (citirano 15. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.fomet.it/file-fomet/organici_np/SCHEDA_FERTILDUNG.pdf. Marolt, N. Cebulna muha (online). 2017. (citirano 17. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.ivr.si/skodljivec/cebulna-muha/. Moga. Biozel cajna mešanica. (online). 2022. (citirano 6. 10. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.moga.eu/si/bio-zel-cajna-zeliscna-mesanica. Sinkovic, L. in sod. Cebulnice. Smernice IVR (online). 2022. (citirano 17. 9. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.ivr.si/rastlina/cebulnice-2/. Statisticni urad Republike Slovenije. Pridelava zelenjadnic (ha, t, t/ha), Slovenija, letno (online). 2022. (citirano 17. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/­ /1502403S.px/table/tableViewLayout2/. Zeleni hit. Semena. Cebula (online), 2022. (citirano 17. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.zelenihit.si/product/bonus-f1/. Wikipedija. Zemljepisna lega -Topole. (online). 2022. (citirano 4. 11. 2022). Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Topole,_Menge%C5%A1. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Vrednotenje javnih zelenih površin v mestih mag. Nataša Dolejši Arboristika, Nataša Dolejšis.p., Slovenija, dolejsi.natasa@siol.net Izvlecek Število prebivalcev v mestih narašca in posledicno se na racun novogradenj zelene površine zmanjšujejo. Kljub temu, da se ljudje vedno bolj zavedamo dobrobiti, kijih imamo prebivalciin okolje od zelenih površin, v Sloveniji ne prakticiramo, da bi dobrobiti zelenih površin ocenili in jih izrazili v denarju, kar bi pripomoglo kodlocitvi alidoloceno zeleno površino ohranimo oziroma ali se za gradnjo sploh odlocimo. V prispevku so predstavljene nekatere metode za vrednotenje zelenih površin, ki jih prakticirajo po svetu. Kljucne besede: mestne zelene površine, javne zelene površine, zelena infrastruktura, trajnostno urbanisticno nacrtovanje, storitve mestnega ekosistema, vrednotenje zelenih površin Valuation of urban green spaces Abstract City population is growing and so is the number of new buildings. This consequently leads to diminishing of green spaces. Despite the growing public awareness of all the benefits the green spaces offer to the well-being of the people and the environment, we here in Slovenia still lack the necessary mechanism for evaluating the benefits of all our green spaces and express them (also) in terms of money which would eventually lead to better decision-making in our urban planning i.e. whether or not to build a new residential area or rather preserve the still existing spaces. The follow-up is the presentation of some of the methods and practices for evaluating the (urban) green spaces around the world. Key words: urban green space, green infrastructure; sustainable urban planning, urban ecosystem services, valuing urban green are 1 Odprta zelena površina je pomembna sestavina mest in naselij Zelene površine so nepogrešljiva sestavina mest, lahko bi rekli, da definirajo tudi njihov karakter. Poleg tega, da vnašamo z zelenjem v mesta košcke narave, so urejene zelene površine tudi prostori druženja in razlicnih aktivnosti ter mesta kjer potekajo poti, ki povezujejo razlicne mestne in primestne predele. Urejene in skrbno negovane zelene površine dvigujejo kakovost bivalnega okolja in vplivajo na zdravje prebivalcev. Število prebivalcev se v mestih iz leta vleto povecuje. To vpliva na fizicni razvoj mest in njegove infrastrukture. Novogradnje so sestavni del razvoja naselijin mest, žal tudi na racun zelenih površin. Danes je gradnja hiš usmerjena na izgradnjo pametnih stavb, išcejo sepoti h krožnemu gospodarstvu, razvojje usmerjen v trajnost. Na žalost imajo mesta omejeno zemljišce, zato se velikokrat zelene površine,ki imajo nizko ekonomsko vrednost, spremenijo v gradbišca. Kljub temu, da se povecuje naše razumevanje povezav(e) med zelenimi površinami in blaginjo ljudi, nemalokrat prehitro žrtvujemo zeleno površino in dovolimo, da se jo pozida. Verjetno tudi zato, ker imamo pri gradnji objekta jasno predstavo o vrednosti investicije, nimamo pa izdelane ocene o vplivih in koristih dolocene zelene površine na ljudi in okolico, sploh pa nismo vešci, da bi dobrobiti zelenih površin ovrednotili v financnem smislu. Šele tovrstno vrednotenje zelenih površin (torej v denarju izražene vrednosti pozitivnih ucinkov zelenih površin na kvaliteto bivanja v urbanih okoljih) bi bilo v pomoc pri odlocanju ali zeleno površino ohranimo ali jo žrtvujemo in jo preplastimo z asfaltom in/ali pozidamo. V Uredbi o prostorskem redu Slovenije je navedeno, da se v primeru širitve naselja zelene površine nacrtujejo tudi kot ohranitev vrednejših delov krajine ali zaradi ohranitve sestavin biološke raznovrstnosti. Na obmocju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v najvecji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. Prav tako je navedeno, da je z nacrtovanjem zelenih površin treba zagotoviti tudi druge zelene površine, ki vkljucujejo igrišca za otroke in mladostnike, zelene površine v stanovanjskih obmocjih, mestne in primestne gozdove, parke, obmocja vrtickov, površine za rekreacijo in šport, reprezentativne ureditve, ureditve ob poslovnih objektih, zelene koridorje, drevorede, obcestne ureditve, ostanke naravnih sestavin v naseljih, pokopališca, nasipe in vodotoke. Dobro vzdrževane in urejene zelene površine so predpogoj za kvalitetno življenje v urbanih okoljih. Kakšen je njihov doprinos je odvisno tudi od njihove velikosti, kolicine, razporeditve in vitalnosti. 2 Zeleni sistemi Zelene površine se v mestih medsebojno dopolnjujejo oziroma tvorijo mrežo, ki jo imenujemo zeleni sistem(i). V strategiji razvoja mest bi morali pozornost nameniti zelenim sistemom v katerih so javne zelene površine medsebojno povezane s t.i. ekološkimi koridorji in tvorijo veliko urbano rekreacijsko in/ali ekološko omrežje znotraj mesta. Prav tako naj bodo urbane zelene površine povezane z zelenjem in naravo zunaj mesta. Mostovi in predori omogocajo medsebojne povezave med zelenimi površinami znotraj zelenega omrežja. Kot del neprekinjenega zelenega omrežja se lahko uporabljajo tudi poljavne in javne stavbe (ozelenitev atrija, zelene stene in zelene strehe). Zelenje v urbanih okoljih vzpodbuja, da ljudje namesto z avtomobilom, razdaljo premagajo peš ali s kolesom. Poti do službe, šole, javnega prevoza, igrišc, mestnih gozdov in parkov bi morale biti varne, udobne, privlacnein zelene (de Roo, 2011). 3 Ekosistemske storitve zelenih površin Zelene površine so ekosistemi in zagotavljajo tako imenovane ekosistemske storitve, opredeljene kot možne koristi, kijih ima od njih clovek. Z vrednotenjemekosistemskih storitevdobimo financnivpogled v naravni kapital mesta, kije temelj, za sprejemanje dobrih odlocitev pri njegovem razvoju. Z ekološkega vidika so zelo pomembne uravnalne ekosistemske storitve ki skrbijo za uravnavanje podnebja in blaženje ekstremov, blaženje škodljivih vplivov cloveka na okolje ter blaženje toplotnih otokov v urbanem okolju. Ekosistemske storitve zelenih površin vplivajo na kroženje vode in hranil, uravnavanje stanja voda, zmanjševanje poplavne ogroženosti, pomagajo ohranjati naravno okolje, so kljucne pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, aktivno sodelujejo pri cišcenju zraka in ponoru CO2, predstavljajo zvocno izolacijo med prometnicami in stanovanjskimi obmocji, vplivajo na zdravstveno stanje prebivalcev. Morancho (2003) navaja, da proizvede vsak prebivalec velikega mesta na letnem nivoju povprecno 3,3 tone CO2 in da lahko 1 ha gozda absorbira okoli 3,7 tone CO2 na leto. To nas pripelje do ugotovitve, da potrebujemo skoraj hektar gozda na prebivalca, da absorbira onesnaženje, ki ga povzrocajo emisije, predvsem prometa, v mestih. Zato je ohranjanje mestnih zelenih površin nujno za zmanjševanje narašcujoce kontaminacije mest. Med ekosistemske storitve štejemo tudikako ljudje dojemajo prostor, kakšnaje zgradbazelenih površin, kakšen vpliv imajo zelene površine na kvalitetno preživljanje prostega casa in združevanje skupnosti. de Roo (2011) navaja, da je za vsako osebo v urbanem obmocju potrebno zagotoviti30 m 2 rekreacijske zelenice, od tega 24 m2 zelenice v polmeru 500 m od doma, preostalih 6 m˛ v radiju 3 km od doma. V Sloveniji se po urbanisticnih kriterijih za prijetno bivalno okolje štejejo mesta , ki imajo med 25 m 2 in 45 m2 zelenih površin / prebivalca (Zakošek, 2016). Za ucinkovito zagotavljanje ekoloških storitev je zelo pomembno, da so zelene površine med seboj ustrezno povezane v celovit sistem, saj se s tem zagotavlja njihovo celovito delovanje in krepi njihova ucinkovitost, hkrati pa so zelene površine na ta nacin tudi bolje zavarovane pred izgubo naravnih znacilnosti (Erjavec Šuklje, Kozamernik, Balant, & Nikšic, 2020). 4 Višina stroška vzdrževanja zelenih površin je odvisna od vec dejavnikov Kakovost bivanja in okolja v mestih in naseljih je neposredno povezana s stanjem zelenih površin in drugih odprtih prostorov, ki pomembno prispevajo h kakovosti bivanja, ohranjanju naravnega okolja, zgradbiin doživljanju prostora v naseljih, zdravju prebivalcevin njihovemu kakovostnemu preživljanju prostega casa. Zagotavljanje dovolj kakovostnih zelenih površin, ki opravljajo razlicne funkcije, je povezano z njihovim celovitim nacrtovanjem urejanjem in upravljanjem. Urbane zelene površine zahtevajo vzdrževanje, ki je povezano s financnimi vložki. To pomeni, da predstavlja za lokalno okolje vzdrževanje zelenih površin strošek. V proracunu obcinskih uprav je razvidna višina financnih sredstev, ki so namenjenavzdrževanju zelenihjavnihpovršin. Za vzdrževanje in nego zelenih javnih površin so na obcinskem nivoju razpisane koncesije, lahko so za vzdrževanje in nego dolocenepovršine sklenjene individualne pogodbe. Obvodni zeleni pasovi so v pristojnostidržave ali lokalne skupnosti, nad obcinskimi in državnimi gozdovi bdijo revirni gozdarji, ponekod so v vzdrževanje javnih zelenih površin vkljuceni prebivalci (npr. v Velenju v poletnem casu srednješolci velenjskih srednjih šol). Kerso javne zelene površine med obcinamirazlicne (velikost, vrsta ozelenitve, standard vzdrževanja…) se tudi višina sredstev za njihovo vzdrževanje med obcinami razlikuje. Nemalo kje bi prebivalci mest želeli, da so mestne zelene površine še bolj urejene in vzdrževane na višjem nivoju, kot so. 5 Vrednotenje zelenih površin v urbanih okoljih Urbane zelene površine so kapital mest, ki ga je težko ovrednotiti (ekološka ali okoljska funkcija, socialna funkcija, psihološka funkcija, zdravstveno-higienska funkcija, morfološka ali mestotvorna funkcija). Ekonomska znanost je razvila posebne metode, ki prikažejo v denarnih enotah vrednost zelenih javnih površin.Ene od metodvrednotijookoljske dejavnike, druge metode pa temeljijona opazovanju vedenja posameznikov, tretji pristop temelji na kontingentnem vrednotenju, kjer prebivalce z anketiranjem vprašajo koliko bibilipripravljeniplacati za uporabo aliohranjanje dolocene zelene javne površine. Pri obravnavanju vec ekosistemskih storitev se pogosto uporablja kombinacija metod vrednotenja. V nadaljevanju predstavljamo nekatere od omenjenih metod. 5.1 Metoda pogojnega vrednotenja in metoda potnih stroškov Chintantya in Maryono (2020) navajata, da sta metoda pogojnega vrednotenja in metoda potnih stroškov najpogosteje uporabljeni metodi v razlicnih študijah, ki ocenjujejo vrednost mestnih zelenih površin (okoljske dobrine in storitve) vdenarnemsmislu. Obe metodidolocata vrednostmestnih zelenih površin na osnovi ugotovitve koliko so anketiranci (prebivalci in uporabniki zelenih površin, ki so stari 15 do 75 let) pripravljeni placati za uporabo / korišcenje zelene površine oziroma za njeno ohranitev. 5.1.1 Metoda pogojnega vrednotenja Oceno ekonomske vrednosti zelene površine pri metodipogojnega vrednotenja zelenih površin dobimo s pomocjo anket, kizbirajo informacije kako seanketiranciodzovejo na hipoteticnesituacije. Zanketami se ugotavlja kako so anketiranci motivirani, da za koristi ekosistema tudi financno prispevajo oziroma placajo. Motivacija anketirancev je zanimiva, saj so urbane zelene površine javne dobrine, do katerih lahko vsakdo dostopa brez placila in stroški njenega upravljanja / vzdrževanja bremenijo obcino ali državo. V nekaterih vzorcnih raziskavah je bilo ugotovljeno, da ni malo anketirancev, ki niso pripravljeniplacati za ugodnosti, kijih cutijo (Chintantya & Maryono, 2020). Na podlagi nabora razlicnih študij navajata Chintantya in Maryono (2020), da so najpogostejše motivacije sledece: • anketiranci menijo, da bo urbana zelena površina izboljšala urbano okolje • kot dedišcina za prihodnje generacije • za zašcito in ohranjanje virov, zlasti v urbanih obmocjih. Pripravljenost, da za koristi ekosistema uporabniki tudi financno prispevajo, je povezana s socialno­ekonomskimi znacilnostmianketirancev. Dohodek je glavni dejavnik, ki vpliva na višino sredstev, ki bi jih placali uporabniki za uporabo zelenih površin, prav tako na višino sredstev vpliva tudi raven izobrazbe in število obiskov zelenega obmocja (Chintantya & Maryono, 2020). Angleška neodvisna dobrodelna organizacija Fields in Trust z vec kot 90-letnimi izkušnjami pri varovanju parkov in zelenih površin je leta 2018 objavila, da je na letnem nivoju: • za posameznika vrednost uporabe bližnjega parka in zelenih površin Ł30,24 • za celotno odraslo populacijo vrednost dobrega pocutja, ki je povezana s pogosto uporabo lokalnih parkov in zelenih površin 34,2 milijarde GBP • po oceni prihranek zaradi zmanjšanega števila obiskov pri zdravniku kot posledica vplivov zelenih površin in parkov na zdravje 111 milijonov GBP (v vrednosti ni upoštevana vrednost zdravil, napotitev na dodatne preglede ipd.) (Fields in Trust, 2018) Prebivalci so pripravljeniplacati vec za okoliške mestne zelene površine, saj se zavedajo vpliva zelenih površin na ceno hiš in zgradb. Ceprav je uporaba tehnik pogojnega vrednotenja zelenih javnih površin obicajno lažja in bolj prilagodljiva za uporabo, obstajajo nekatere slabosti, ki lahko povzrocijo napake pri ocenjevanju vrednosti. Ena izmed njih je pristranskost sodelujocih v raziskavi, ki lahko vrednost dolocene površine ocenijo s pretirano vrednostjo. 5.1.2 Metoda potnih stroškov Metoda potnih stroškov se uporablja za oceno vrednosti uporabe ekosistema ali lokacije za namen rekreacije. Ta metoda se najveckrat uporablja za oceno ekonomske vrednosti odprtih zelenih površin kot so urbani parki in urbani gozdovi. Podatke ponavadi pridobijo s pilotnimi anketami ter z uporabo podatkov o številu obiskovalcev obravnavane javne zelene površine na letnem nivoju (Chintantya & Maryono, 2020). Osnovna predpostavka metode potnih stroškov je, da cas in stroški, ki jih ljudje porabijo, da pridejo na doloceno lokacijo, predstavljajo »ceno« za dostop do lokacije (Chintantya & Maryono, 2020). Ocena ekonomske vrednosti ob uporabi metode potnih stroškov je odraz cestnega omrežja, vrste transporta, ki ga uporabljajo uporabniki obravnavane zelene površine, pogostnost obiskov in socialno ekonomskih razmer anketirancev. Ovira pri metodi potnih stroškov je zahteva, da morajo imeti anketiranci 1 destinacijo (in ne vec npr. za rekracijo), kar lahko zmanjša število vzorcev, saj npr. vecina prebivalcev ne hodi le na eno destinacijo za namen rekreacije (Chintantya & Maryono, 2020). 5.2 Metode vrednotenja nepremicnin Statisticna analiza razmerja med lastnostmi hiš in njihovo ceno mora upoštevati vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na ceno. Spremenljivke kot so velikost nepremicnine, število spalnic in število parkirnih prostorov, sospremenljivke katereizrazimo breztežav. Obstajajo lahko tudidruge spremenljivke, kijih težje izrazimo kot so stopnja kriminala, kakovost lokalnih šol, bližina nakupovalnih centrov. V nadaljevanju predstavljamo hedonisticno metodo oblikovanja cen nepremicnin in drevesni model vrednotenja nepremicnin. 5.2.1 Metoda hedonisticnega oblikovanja cen nepremicnin Hedonisticno dolocanje cenje metoda ekonomskega vrednotenja javnih zelenihpovršin, kije zasnovana tako, da zajame njihovo vrednost glede na njihov prispevekk tržni vrednosti nepremicnin. Hedonisticno dolocanje censeobicajno uporablja za analizo koristi, ki so povezane z urbanimi zelenimi površinami in v podporo urbanisticnemu nacrtovanju (Engström & Gren, 2017). Morancho, (2003) navaja izhodišcno hipotezo, da blago tvoriheterogen nabor atributovalilastnosti, zato lahko pri nakupu blaga (npr. stanovanja)štejemo, da je cena,kismo jo placali, vsotaplacil za vsako od njenihznacilnosti. Povedano drugace: za vsako od lastnosti, ki opredeljujejo blago, obstaja implicitna cena. To izrazimo kot P = f(x1, x2,…, xn) P je tržna cena blaga, x1, x2 so znacilnosti, ki vplivajo na tržno ceno blaga. S .aP/ax.izrazimo mejno vrednosts katero so ljudje pripravljeniplacatizadodatnokoristjavnih zelenih površin (npr. zmanjšanje hrupa, cist zrak, cista voda, podrocja brez odlagališc nevarnih odpadkov…). Ob predpostavki, da je razmerje med ceno nepremicnine in lastnostmi stanovanja linearno, se lahko uporabi naslednja enacba: Pi = b1x1i + b2x2i + b3x3i + … + bzzi + ei I = 1, 2,…,T kjer so x1, x2,..., xni, spremenljivke, ki opisujejo lastnosti / atribute stanovanja , parametri b1, b2,..., bn, bz so mejne vrednosti, ki so jih ljudje pripravljeni placati za vsak atribut in ei je izraz napake. Razlicni avtorji navajajo pri stanovanjih naslednje atribute / lastnosti, ki se jih priizracunih upošteva v obliki spremenljivk: 1. znacilnosti hiše (velikost hiše, število sob, udobje in lokacija) o Starost stanovanja v letih o Število kopalnic. Vsaki popolni kopalnici se podeli 1 tocka, kopalnice, ki nimajo kadi prejmejo 0,5 tocke. o Oddaljenost od stanovanja do centra mesta (m) o Dvigalo je dihotomna spremenljivka in ima vrednost1, ko ima hišadvigalo, in vrednost 0, ko hiša dvigala nima. o Število avtomobilskih mest vgaraži o Nadstropje stavbe v kateri se stanovanje nahaja o Hiša je dihotomna spremenljivka, ki ima vrednost 1, ce je individualna in vrednost 0, ce gre za vecstanovanjski objekt o Površina balkona v m 2 o Število spalnic o Bivalna površina v m 2 o Shramba je dihotomna spremenljivka, ki ima vrednost 1, ce jo stanovanje ima in vrednost 0 v nasprotnem primeru 2. okoljski dejavniki (onesnaženost zraka, hrup, oddaljenostiod šole in trgovin, kvaliteta zelenih površin) 3. sosedske in geografske znacilnosti (ali so pogledi iz stavbe zeleni ali ne, možnost rekreacije pricemer se osredotoca na pas 500 m od objekta ipd.) o Pogledi so dihotomna spremenljivka z vrednostjo 1, ce je iz stanovanja pogled na vrt ali park. V nasprotnem primeru, ko pogledi iz stanovanja ne zajamejo vrta ali parka, je ta vrednost 0. o Oddaljenost najbližje zelene površine od stanovanja v metrih o Površina oziroma velikost najbližje zelene površine v m 2. Zadnje tri spremenljivke so hedonisticne spremenljivke. Njihova vkljucitev v enacbo izracuna cene stanovanja nam omogoca oceno vpliva krajinskih in okoljskih vidikov na tržno vrednost stanovanj. Ce npr. primerjamo enaka stanovanja (velikost, število sob, razporeditev, starost objekta…) na razlicnih lokacijah je njihova oddaljenost od javnih zelenih površin hedonisticna spremenljivka. Zanima nas v kolikšni meri vpliva ta spremenljivka na koncno vrednost nepremicnine. Vecina študij hedonisticnega oblikovanja cen nepremicnin uporablja linearno regresijo za modeliranje cen in domneva, da ima vsaka znacilnost linearen ucinekna cene nepremicninin data ucinekniodvisen od drugih znacilnosti. Povedano drugace, vlinearnemmodelu koeficientikažejo pogojno povezavo med neodvisnimi spremenljivkami in odvisno spremenljivko. 5.2.2 Drevesni model vrednotenja nepremicnin Glavni cilj je oceniti vpliv okoljskih ugodnosti na cene nepremicnin. Okoljske ugodnosti imajo heterogene ucinke na ceno nepremicnine. Medtem, ko linearna regresija (katere primer je metoda hedonisticnega oblikovanja cen nepremicnin) modelira celoten niz podatkov kot eno funkcijo, je v drevesnem modelu razmerje med odvisnimi in neodvisnimi spremenljivkami bolj zapleteno. V drevesnem modelu razdelimo prostor na homogene podenote / podprostore (liste), katere obicajno ovrednotimo s povprecjem vrednosti. Prednost drevesnega modela je v obvladovanju podatkov, ki jih generirajo kompleksne nelinearne funkcije. Ker je mala verjetnost, da bi s samo enim drevesom ustvarili zelo natancen model vrednotenja, se uporablja vrednotenje s pomocjo vec zaporednih dreves, tako, da vsako naslednje drevo poskuša zmanjšati napake predhodnega drevesa. Drevo vsebuje tri kljucne elemente: korensko vozlišce, notranja vozlišca in listna vozlišca. Koren si lahko predstavljamo kot osnovo drevesa in vsebuje celoten nabor podatkov. Dolocimo lahko najvecjo globino drevesa (najvecje število nivojev, kijih ima lahko drevo)alinajmanjše velikostilista(ce izbrani razcep, ki ustvari list, vsebuje manj informacij, kot je dolocena najmanjša velikost lista, potem se ta delitev ne izvede). Postopek se odvija rekurzivno, dokler ni izpolnjen pogoj za zaustavitev. Kljub temu, da so v drevesnem modelu razmerja med odvisnimi in neodvisnimi spremenljivkami bolj zapletena, je racunanje z uporabo tehnik strojnega ucenja relativno preprosto. Za razvrstitev bo vsako opazovanje (podatek) pripadalo edinstvenemu listu, kje se ta list nahaja pa je odvisno od opazovanja, ki je povezano z doloceno potjo opazovanja in poteka vzdolž drevesa. Koncna napoved je najpogostejši pojav sklopa opazovanj na listnem vozlišcu in vsebuje povprecje vrednosti (ki smo jih vnesli ob opazovanjih). V drevesnem modelu je mejne ucinke mogoce izracunati s funkcijo delne odvisnosti, ki kaže kako se napoved spreminja, ko se spreminjajo spremenljivke, ki nas zanimajo. Ta pristop nam omogoca, da vidimo aliimajo okoljske ugodnostiheterogeneucinke naceno nepremicnine.Funkcija delne odvisnosti za javno dostopne zelene površine je opredeljena kot predvidena vrednost cen stanovanj za razlicne vrednosti razdalj in velikosti javno dostopnih zelenih površin, pricemer so ostalifaktorji konstantni. 1 .. ..^jdzp (jdzp) = ... .......=0..^ (jdzp, xi) ..=1 Jdzp je vektor javno dostopne zelene površine, ki vsebuje razdaljo do najbližje javno dostopne zelene površine v obmocju znotraj 500 m od stavbe. xi je vektor, ki vsebuje vse znacilnosti nepremicnine wi so t.i. uteži, ki delajo vzorec reprezentativen, saj se upošteva vrsta nepremicnine, število spalnic in regija. Vangleški raziskavi (Nafilyan, 2019), kiso jo izvedlipo hedonisticnemdrevesnemmodelu vrednotenja nepremicnin, so ugotovili, da ima razdalja do javno dostopnih zelenih in modrih (vodnih) površin nelinearen vpliv na cene stanovanj. Nepremicnina blizu javno dostopnih zelenih površin je v povprecju približno 3,5 % (8664,0 GBP) dražja od podobne nepremicnine dalec od javno dostopnih zelenih površin.Pogled na zelenoalimodro površinododatno zvišaceno nepremicnineza 2,0 %(5369,70 GBP). 6 Uporaba toplotnih kart pri prikazu vrednosti nepremicnin S toplotnimi kartami se prikaže bolj poglobljen pogled na obmocja v prostoru kjer se nepremicnine prodajajo povišjialinižjivrednosti. Prekrivanje takega zemljevida z zemljevidom urbanih parkov lahko zagotovidokaze kateriparkipovecujejovrednostnepremicnin in kateri to storijovmanjšimerialisploh ne. Te informacije so lahko zelo pomembne pri nacrtovanju urbane krajine (Engström & Gren, 2017). 7 Zakljucek V mestih predstavljajo neokrnjena narava in oblikovano urbano zelenje temelj za vzpostavitev ekološkega ravnovesja mednaravo, tehnologijo in ljudmi. Zato je v mestih potrebno nacrtovatiin urejati zelene površine tako, da so le te privlacne, kakovostne, vec funkcijske in medsebojno povezane. V prihodnje ne bo pomembno le koliko in kje sozelene površine, ampak tudi kako kvalitetne so le-te. Gre za premik v smeri kakovosti zelenih površin in posledicno za dvig kakovosti bivanja v urbanih okoljih. Urbani zeleni, dobro zasnovani, lepo vzdrževani in raznovrstno zasajeni mestni prostori so vse bolj odlocilnilokacijski dejavniki, ki gradijo podobo in karakter mesta. Pri nacrtovanju razvoja mest in njegove infrastrukture je potrebno iz vec vidikov oceniti potenciale in dobrobit zelenih površin in na osnovi njihove vrednosti in dobrobiti, ki jih imajo za lokalno okolje (in širše) odlociti ali površino ohranimo ali ne. Vsekakor gre pri razvoju mest za zavedanje, da bolj kot so mesta zelena, višja je kvaliteta bivanja v njih. Dolgorocne naložbe v vzdrževanje kakovostnih zelenih površin vodijo k trajnostni gospodarski rasti. Dobra kakovost zelenih površin koristi tako posamezniku in skupnosti, kot tudi lokalnemu gospodarstvu in družbi kot celoti. Literatura in viri Chintantya, D., & Maryono, M. (2020). Comparing Value of Urban Green Space Using Contingent Valuation and Travel Cost Methods. Pridobljeno iz https://research.amanote.com/publication/cY1Z03MBKQvf0Bhipz4O/comparing-value-of-urban­ green-space-using-contingent-valuation-and-travel-cost-methods. de Roo, M. (2011). Green network. V The Green City Guidelines, Techniques for a healthy liveable city (str. 100). Engström, G., & Gren, A. (2017). Capturing the value of green space in urban parks in a sustainable urban planning and design context: pros and cons of hedonic pricing. Pridobljeno iz https://www.jstor.org/stable/26270097?seq=1. Erjavec Šuklje, I., Kozamernik, J., Balant, M., & Nikšic, M. (2020). ZELENI SISTEM V MESTIH IN NASELJIH Usmerjanje razvoja zelenih površin PRIROCNIK. Pridobljeno iz https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Prostorski-red/zeleni-sistem.pdf. Fields in Trust. (2018). Revaluing Parks and Green Spaces, Measuring their economic and wellbeing value to individuals. Pridobljeno iz file:///C:/Users/Natasa/Documents/btc%20Naklo%20POSVET%202022/Vrednotenje%20zelenih%20 podro%C4%8Dij/Revaluing-Parks-and-Green-Spaces-Summary.pdf Grabnar, I. (2018). https://studentski.net/gradivo/ulj_ffa_lb2_ibi_sno_multivariabilna_linearna_regresija_01. Pridobljeno iz Multivariabilna statistika, linearna regresija. https://studentski.net/gradivo/ulj_fdv_di2_st2_sno_bivariatna_regresija_tipi_povezanosti_01#google_ vignette. (2018). Pridobljeno iz Statistika II z racunalniško analizo podatkov, Bivariatna regresija , tipi povezanosti. Morancho, A. B. (2003). A hedonic valuation of urban green areas. Pridobljeno iz https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0169204603000938. Nafilyan, V., & Lorenzi, L. (2021). Valuing green spaces in urban areas: a hedonic price approach using machine learning techniques. Pridobljeno iz https://www.ons.gov.uk/economy/environmentalaccounts/articles/valuinggreenspacesinurbanareas/ahe donicpriceapproachusingmachinelearningtechniques. Vahé Nafilyan, L. L. (2019). Valuing green spaces in urban areas: a hedonic price approach using machine learning techniques, Estimation of the value of recreational and aesthetic services provided by green and blue spaces in urban areas in Great Britain, capitalised into property pr. Pridobljeno iz file:///C:/Users/Natasa/Downloads/Valuing%20green%20spaces%20in%20urban%20areas%20a%20h edonic%20price%20approach%20using%20machine%20learning%20techniques%20(1).pdf Zakošek, S. (2016). Kakovost zelenih površin v urbaniziranih naslejih obcine Zagorje ob Savi. Žiberna, A. (2016). Osnovna statisticna analiza v R -ju. Pridobljeno iz https://knjigarna.fdv.si/i_721_osnovna-statisticna-analiza-v-r-ju. Žibert, J. (2012). https://www.famnit.upr.si/sl/resources/files/knjiznica/studijsko­gradivo/skriptauporabnastatistika.pdf. Pridobljeno iz Verjetnost in statistika v tehniki in naravoslovju. Papers, 4th session: Agriculture and Horticulture 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Izdelava strategije razvoja informacijsko­komunikacijske tehnologije v izobraževalni ustanovi Dejan Hudoletnjak Biotehniški center Naklo, Slovenija, dejanhudoletnjak@gmail.com dr. Marijan Pogacnik Biotehniški center Naklo, Slovenija, marijan.pogacnik@bc-naklo.si doc. dr. Drago Papler Biotehniški center Naklo, Slovenija, drago.papler@bc-naklo.si Tatjana Gec Biotehniški center Naklo, Slovenija, tatjana.gec@bc-naklo.si Andreja Ahcin Biotehniški center Naklo, Slovenija, andreja.ahcin@bc-naklo.si Irena Gril Biotehniški center Naklo, Slovenija, irena.gril@bc-naklo.si Izvlecek Kljucni del poslovne strategije podjetja je strategija razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Cilj te je uskladiti tehnologijo s poslovnimi procesi in cilji. V njej je s cilji, pravili in protokoli zapisano, kako informacijsko-komunikacijska tehnologija podpira kljucne poslovne cilje. Trend razvoja gre v smeri digitalizacije družbe. Republika Slovenija ima v ta namen izdelan Krovni strateški dokument razvoja informacijske družbe – strategija Digitalna Slovenija, v pripravi pa je tudi strategija razvoja informacijske družbe do leta 2030 – Digitalna Slovenija 2030. V izobraževalnih ustanovah bo na podrocju razvoja pomembna vzpostavitev oziroma prilagajanje informacijskih tehnologij, predvsem pri e-poslovanju, uvedbi umetne inteligence in vkljucevanju interneta stvari ter pametnih mest. Biotehniški center Naklo je v skladu s poslovnim nacrtom in smerjo razvoja v zacetku leta 2022 izdelal dokument Strategija razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije vBiotehniškemcentruNaklo. Osrednjidel strategije predstavlja strateški plan razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije za leto 2022 in smernice razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije za leto 2023. Plan za leto 2022 je razdeljen na tri podrocja. To so ureditev in nadgradnja informacijskih sistemov, infrastrukture in informacijske varnosti. Plan za 2023 sebo osredotocalna uvedbo elektronskega poslovanja, razvoja pametne skupnosti in digitalno izobraževanje zaposlenih. Namen strategije je pomagati podjetju do celostnega razvoja preko razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Center je že uspešno zacel z implementacijo delovstrateškega plana, in sicers prenovo spletne strani, vzpostavitvijo enotnega dokumentnega sistema in sistema za varnostno kopiranje ter nadgradnjo omrežja. Kljucne besede: strategija, strategija razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije, informacijsko-komunikacijska tehnologija, strateški plan, digitalizacija, investicija, uporaba tehnologije, izobraževalna ustanova Development of information and communication technology strategy in an educational institution Abstract A key part of a company's business strategy is information technology strategy. The goal is to align technology with business processes and goals. It sets out objectives, rules and protocols that describe how information and communication technology supports key business objectives. The trend of development is going towards digitalization of society. For this purpose, the Republic of Slovenia has prepared an overaching strategic document for the development of the information society -Strategija Digitalna Slovenija. A strategy for the development of the information society until 2030 -Digitalna Slovenija 2030 is being prepared. For the development of educational institutions will be important to establish or to adapt information technology, especially in the fields of e-commerce, artificial intelligence and integration of the Internet of Things and smart cities. In accordance to the business plan and direction of development, at the beginning of 2022 the Biotechnical centre Naklo prepared the document Information and communication technology strategy at the Biotechnical centre Naklo. The central part of the strategy is the strategic plan for the development of information and communication technology for 2022 and the guidelines for the development of information and communication technology for 2023. The plan for 2022 is divided into three areas. These are the regulation and upgrading of information systems, infrastructure and information security. The 2023 plan will focus on the introduction of e-commerce, smart community development and digital education of employees. The purpose of the strategy is to help the company to integrated development through the development of information and communication technology. The Center has already successfully started the implementation of parts of the strategic plan, namely the renovation of the website, the establishment of a document system, automatic backup system and a network upgrade. Key words: strategy, information and communication technology strategy, information and communication technology, digitalization, investment, use of technology, educational instituti 1 Uvod Informacijsko-komunikacijska tehnologija je eden od temeljev šolskega uspeha (Štraus, 2004). Vpliva na poucevanje, ucenje in nemoteno delovanje šole. Tam, kjer ni postavljena jasna strategija razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije in kjer delovanje informacijsko tehnološkega oddelka ni ustrezno, hitro pride do razpada celotnega sistema. Frustracije, pritožbe, jeza in izgubljene priložnosti so kazalniki tega. Medtem pa so tam, kjer oddelek za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo deluje v sinergiji z vsemi preostalimi procesi in cilji podjetja, kjer je strategija razvoja informacijsko­komunikacijske tehnologije jasno postavljena in podprta s strani vodstva, zacveteli ustvarjalnost, navdušenje, sodelovanje in rast. Digitalizacijadružbe jeaktualentrendrazvoja. Evropain claniceveliko sredstevin casavlagajo vrazvoj digitalizacije. V ta namen se izdelujejo strategije informacijskega razvoja in postavljajo digitalni cilji. Evropska komisija je v ta namen izdelala strategijo Evropsko digitalno desetletje: digitalni cilji za leto 2030. Ustvarjajo se komisije, delovne skupine, mednarodna partnerstva za razvoj digitalizacije. Izdelujejo se krovni dokumenti, skladi in projekti, povezani z razvojem digitalizacije. Republika Slovenija ima v ta namen izdelan Krovni strateškidokument razvoja informacijske družbe do leta 2030 – Digitalna Slovenija 2030. Evropska komisija za spodbujanje digitalnega ucenja v izobraževalnih ustanovah je ustanovila orodje SELFIE, zasnovano za pomoc šolam pri vkljucevanju digitalnih tehnologij vprocesepoucevanja, ucenja in preverjanjeznanja.VSlovenijitrenutno poteka projekt Dvig digitalne kompetentnosti, katerega rezultat bo izdelana digitalna strategija izobraževalne ustanove ter dvigdigitalnih kompetenc izobraževalnega osebja. Digitalna strategija v tem primeru pomeni strategijo vkljucevanja informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževalne procese (GOV.SI). Namen raziskovanja je preko identifikacije problemskega stanja in razvoja rešitve pripraviti izobraževalno ustanovo na izzive in potrebe nove dobe – dobe digitalizacije. Študija našega primera je kvalitativna raziskava, ki je potekala od druge polovice leta 2021 in se zakljucila vzacetku leta 2022 v preucevaniizobraževalni ustanovi. Biotehniški center Naklo je javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije leta 2007. Poleg dejavnosti izvajanja pedagoškega procesa in delovanja knjižnice zavod opravlja tudi dejavnost medpodjetniškega izobraževalnega centra, predvsem z izvajanjem izobraževalnih delavnic in kmetijskega gospodarstva. Je trajnostna organizacija z vizijo biti kvalitetna izobraževalna, raziskovalna in razvojna ustanova, ki postavlja v ospredje obcutek za naravo, skrb za pridelavo in predelavo zdrave hrane ter skrb za urejenost okolja v sodelovanju z gospodarstvom. Spodbujati želi podjetnost in inovativnost ter skrbeti za osebni razvoj in prijazno delovno okolje zaposlenih. Center je razdeljen na naslednje organizacijske enote: srednja šola, višja strokovna šola, medpodjetniškiizobraževalnicenterin pa skupne službe. Del skupnih služb je tudislužba za informatiko in komunikacije. Kotcelotacenter sposestvomobsega: šolsko stavbo, športno dvorano, dva rastlinjaka, trgovino, mlekarno in predelovalni obrat, hlev za govedo, cebelnjak, ekološkisadovnjak, silos in manežo za konje. Dejstvo, da je celoten kompleks sestavljen iz precejšnjega števila objektov ter je njegovo delovanje razdeljeno na štiriorganizacijske enote, namprikazuje pomembnost urejenosti informacijsko­komunikacijske infrastrukture. Biotehniški center Naklo uciteljem, zaposlenim in ucencem zagotavlja sorazmerno novo in zmogljivo opremo, v kolikor je to le mogoceglede naomejitve financiranjajavnih ustanov. Na temeljni ravni smo ugotovili, da center nima izdelane strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Iz strategije smo navedli tri problemska stanja za boljše razumevanje. Delovne postaje nimajo vzpostavljenega avtomatskega varnostnega kopiranja podatkov. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura, natancneje strežniška in mrežna tehnologija, predstavlja tehnološko vrzel (ozko grlo) sorazmerno novim delovnim postajam. Le-ta se ni posodabljala od ustanovitve zavoda oziroma od ustanovitve prvega podatkovnega centra, t. i. strežniške sobe, in celotne informacijsko-komunikacijske infrastrukture. Informacijsko-komunikacijska tehnologija v dobi digitalizacije predstavlja temelje za uspešno in ucinkovito izobraževanje ter boljšo konkurencnost na gospodarskem trgu. Redno posodabljanje in spremljanje delovanja informacijsko-komunikacijske tehnologije je še posebej pomembno zaradi informacijske varnosti. Biotehniški center Naklo ima s strani Arnes-a zagotovljeno hitro opticno gigabitno povezavo, ki ustreza novim potrebam in ciljem digitalizacije v Sloveniji. Zastarelamrežna oprema predstavljaozko grlo in ne izkorišcacelotnega potencialagigabitnega omrežja. Obstojeca mrežna oprema prepušca delovnim postajam le sto megabitno povezavo (100 Mbps), kar je približno desetkrat pocasneje od zmožnosti. To v praksi pomeni, da povezava, ki je že tako desetkrat pocasnejša od potencialne, lahko zaradi omejene prepustnosti deluje še slabše. Najbolj se to pozna pri delovanju skupnih programov, ki so gostovani na lastnih strežnikih. Ti delujejo pocasneje, kot bi lahko v primeru gigabitnega omrežja. Težavo predstavlja tudi spletna stran centra, ki ni dobro optimizirana, manjka moderen izgled in boljšastrukturiranostzmarketinškega vidika,predvsempa je težavno urejanje strani za zaposlene. Pri kvalitativni raziskavi smo postavili naslednje tri cilje: 1. identifikacija problemskega stanja informacijsko-komunikacijske tehnologije v ustanovi, 2. razvoj rešitve in potrditev s strani vodstva ustanove – izdelava strategije razvoja informacijsko­komunikacijske tehnologije in priprava strateškega plana razvoja informacijsko­komunikacijske tehnologije z aktivnostmi za leto 2022, 3. zacetek izvajanja projektov. 1.1 Digitalizacija družbe in pomembnost informacijsko-komunikacijske tehnologije Velika vecina dejavnosti podjetja je v današnjem casu podprta z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Pod tem pojmom razumemo vso informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, ki jo podjetja uporabljajo kot povezan sistem za podporo pri poslovanju. Vclankih in raziskavah opazimo dva pojma, ki se prepletata med sabo, vendar pa nista jasno definirana in se pogosto enacita. To sta informacijsko­komunikacijska tehnologija in informacijski sistemi. Podobno se enacita tudi pojma informacijska tehnologija in informacijsko-komunikacijska tehnologija ter informacijsko-komunikacijska tehnologija in digitalna tehnologija. Informacijska tehnologija se nanaša bolj na internet, medtem ko se komunikacijska tehnologija nanaša na mobilne naprave in komunikacijo. Definirajmo informacijsko komunikacijsko tehnologijo kot nadpomenko omenjenim pojmom, kot skupek vseh tehnologij (nabor informacijskih, racunalniških in komunikacijskih naprav, aplikacij, omrežij in storitev) in sistemov (organizacijska in tehnološka rešitev za ucinkovito obdelavo podatkov oz. informacij za lažje odlocanje), kijih uporabljamo za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, zašcito in prenos podatkov. Na podlagi študije primerov Clarke (2006) v knjigi z naslovom Strateški Management sklepa, da je informacijsko-komunikacijska tehnologija pomembna za podjetja in ljudi v casu digitalizacije. Razvoj strategije mora biti osredotocen na cloveka. Informacijske sisteme si predstavlja kot družbene sisteme, informacijsko-komunikacijske tehnologije pa vidi kot konkurencno prednost pred ostalimi podjetji. Pomembnost informacijsko-komunikacijske tehnologije senajveckratviditako, da primerjamo podjetja zrazlicno stopnjo inovativnosti. Žnidaric (2006)je vsvoji raziskaviprišla do naslednjih zakljuckov, da tako vlaganje v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo kot tudi uporaba informacijsko­komunikacijskih tehnologij statisticno znacilno vplivata na inovativnost podjetij. Na podlagi rezultatov meni, da so informacijsko-komunikacijske tehnologije orodje za dosego konkurencne prednosti in izboljšanje položaja podjetja na trgu. Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo ocenjuje, da lahko inovativna in informacijsko napredna podjetja poslujejo do desetkrat bolje kot istovrstna podjetja, ki ne uporabljajo informacijskih tehnologij. Na podlagi zgornjih ugotovitev sklepamo, da trend razvoja digitalne družbe narašca, z njo pa tudi pomembnost informacijsko­komunikacijske tehnologije. 1.2 Strategija podjetja, strateški management in projektni management Strategija je splošno prepoznana kot jasno zacrtan nacrt ali plan, sestavljen iz prihodnjih aktivnosti podjetja (Mintzberg, 1987). Bhandari & Verma (2013) strategiji podjetja dodeljujeta naslednje sestavine: namen in cilj organizacije, plan aktivnosti, casovni okvir, potrebna sredstva, okolje organizacije. Strateški management definirata kot kreiranje ukrepov strateškega managementa za dolgorocen obstoj in uspešnost organizacije na trgu s konkurenti. Najpogosteje definicije strategije navaja tudiRitson (2011) vsvojiknjigi o strateškem managementu. Maher (2022a in 2022b) ugotavlja, da mora strategija doprinesti k rezultatom. Za rezultate je odgovoren ucinkovit strateški management, ki je zadolžen za strateško planiranje in aktivnosti izpeljave strategije. Strateški management semocno prepleta s projektnim managementom. Strateški plan je v samem bistvu sklop projektov z dolocenimi termini in izvajalci. Najpogosteje je prikazan z gantogramom ter tabelo dejanskih in planiranih stroškov. Primer nacrtovanja in implementacije projekta prikaže Predalic (2018) v magistrskem delu Uvedba modula za vodenje projektov v informacijski sistem podjetja. Primer podrobnega opisa aktivnosti projekta infrastrukturne prenove prikaže Koncilja (2015) v delu Izgradnja podatkovnega centra. 1.3 Strategija razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije in strateški plan razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije Podjavoršek(2016)in Medja (2002) predstavljata orodja intehnike strateškega nacrtovanjainformatike. Roy (2016) strategijo razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije definira kot kompleksen in natancno definiran nacrt, ki jasno prikazuje, kako je informacijsko-komunikacijska tehnologija uporabljena v podjetju in kako mu pomaga pri ucinkovitosti ter uspehu. Primer predloge strateškega plana predstavi Lušic (2002) kot rezultat v svojem delu z naslovom Izdelava strateškega plana razvoja informatike. Zgradba tega je kompleksnejša in spominja na strategijo razvoja informacijsko­komunikacijske tehnologije. Cronin idr. v Podjavoršek (2016) v svoji raziskavi ugotavljajo, da je problematika strateškega nacrtovanja razvoja informatike predmet poucevanja že od osemdesetih let prejšnjega stoletja dalje. V poslovnem svetu, knjigah in clankih se pojavljajo razlicne definicije in razlage o strategiji razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije in strateškem planu razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Opazimo, da avtorji v raziskavah enacijo ta dva pojma. Enacijo tudi pojma strategija informacijske tehnologije in strategija razvoja informacijske tehnologije. Kot rezultat svojih raziskav obicajno podajo predlogo strateškega plana razvoja informacijsko­komunikacijske tehnologije, ki po svoji kompleksnosti bolj spominja na strategijo razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Na podlagi spoznanj iz literature in lastnega znanja ter izkušenj ugotavljamo, da strategija ni izkljucno plan aktivnosti, ampak da obsega vecje podrocje, od namena in ciljev, analize organizacijske strukture in procesov, problemskega stanja in okolja, vse do plana aktivnosti projektov s pripadajocimi stroški, casovnim okvirjem in potrebnimi sredstvi. Slednjega razumemo kot strateški nacrt razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Projekti so v našem primeru: projekt Prenova spletne strani in spletne trgovine Biotehniškega centra Naklo, projektPosodobitevomrežja in omrežne tehnologije ter projekt Vzpostavitev sistema za avtomatsko varnostno kopiranje. Podobno razmišlja tudi Pulko (v Redakcija IKT, 2021), ki strateški nacrt razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije vkljucuje v strategijo razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije in pravi, naj strategiji razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki jo poimenuje digitalna strategija, sledijo akcijski nacrti. Strategijo razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije definiramo kot temeljni dokument, ki opisuje informacijsko-komunikacijsko tehnologijo organizacije. V slednjem so zapisani cilji informacijsko-komunikacijske tehnologije, vizija in njen namen. Vsebuje model organizacijskega sistema, organizacijsko strukturo oddelka za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, analizo obstojecega informacijskega sistema, njegovega vpliva in tveganj, strateški plan razvoja informacijskega sistema. Namen strategije je pomagati podjetju do razvoja. Ob tem mora dopolnjevati poslovno strategijo. Strateški plan razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije definiramo kot ogrodje, ki pomaga podjetju in zaposlenim implementirati strategijo razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. V strateškem planu so zapisane aktivnosti, združene po projektih, casovni okvir izvedbe, predvideniin dejanskistroškiter izvajalci in deležniki. Dodan je opis aktivnostiterpodrobnejšarazlaga. Na koncu je zapisano, na katere poslovne cilje podjetja posredno vplivajo projekti in z njimi povezane aktivnosti. 1.4 Pomembnost strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije Povezave med spremembami v strategiji podjetja ter vplivom tega na strategijo razvoja informacijsko­komunikacijske tehnologije so eden izmed kazalnikov pomembnosti strategije razvoja informacijsko­komunikacijske tehnologije. Te opišeJenko (2016) vmagistrskem delu znaslovom Vpliv spreminjanja strategije podjetja na strategijo informacijske podpore procesov v malih in srednje velikih podjetjih. Kot rezultat poda matricno tabelo procesov, s katero lahko izmerimo vpliv. Povezavo strateškega managementa podjetja in strateškega managementa informacijsko-komunikacijske tehnologije prikazuje v specialisticnem delu Ciglar (2005). Informacijsko-komunikacijska tehnologija je v današnjem casu postala napredna in kompleksna. Glede na vse ugotovitve lahko recemo, da ustrezna raba informacijsko-komunikacijske tehnologije tako v podjetjih kot tudi v izobraževalnih ustanovah predstavlja predpogoj za uspešno delovanje in razvoj. Thompson in Strickland (1968; v Aboutalebi in Tan, 2013)navajata kotkljucni del implementacije poslovne strategije, izgradnjo organizacije, sposobne izvestiuspešno strategijo. Informacijsko-komunikacijska tehnologija s primerno infrastrukturo je temelj za razvoj in delovanje podjetja ter njegovo uspešnost v prihodnosti. 2 Materiali in metode 2.1 Metodologije in tehnike izdelave ter implementacije strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije Po pregledu literature smo odkrili, da bomo pri izdelavi strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije morali analizirati predvsem metodologije razvoja in implementacije strategij ter metodologije razvoja informacijskih sistemov. Aboutalebi in Tan (2012) v komparativni študiji navajata devet uveljavljenih modelov implementacije strategij od leta 1978 do 2012. Metodologije imajo od 5 do 17 komponent. Ugotavljata, da novejše metodologije vkljucujejo vec komponent. Avtorja pri razvoju strategij priporocata naslednje metode in tehnike: uporaba lastnega znanja in izkušenj, pregled in analiza raziskav, zgodovinska analiza in primerjava, pregled in analiza študije primerov, uporaba intervjujev in fokusnih skupin, podatkovno rudarjenje, ocenjevanje literature.Metodologije razvoja informacijskih sistemov navajajo UKEssays (2018) in Starbek (2016). Metodologija informacijskega inženiringa je ena izmed najbolj znanih metodologij razvoja in nacrtovanja informacijskih sistemov, ki jo je leta 1982 razvil James Martin. Zornada (2002) je uporabil omenjeno metodologijo informacijskega inženiringa pri razvoju visokošolskega informacijskega sistema. Razvoja strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije za BiotehniškišolskicenterNaklo smo se lotili sistematicno. Poiskali in izbrali smo metodologije in tehnike, ki so nam pomagale pri samem razvoju. Najprej smo po podrobnem pregledu literature in njeni analizi prišli do spoznanj o pomenu strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije ter strateškem planu razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Zaradi konfuznosti razumevanja obeh pojmov in pogostega enacenja teh v raziskavah smo definirali oba pojma. Prišli smo do spoznanj, da mora biti strategija razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije izdelana v sinergiji s poslovno strategijo in cilji ustanove. Pri tem pomembno vlogo igra strateški management. Po pregledu literature in najbolj znanih metodologij razvoja strategij in informacijskih sistemov (Al­-Aboud, 2011) smo prišli do ugotovitve, da je metodologija kombinacija vec razlicnih metodologij, tehnik in orodij. Vsem so skupne predvsem naslednje faze: zaznava problema in identifikacija ciljev, analiza trenutnega stanja, razvoj strategije, izbira strategije in nacrtovanje implementacije. Pri vseh fazah projekta, najvec priucenju, zbiranju in analizizbranih informacijterzbiranju idejsmo sipomagali z orodjem Microsoft Onenote, ki je namenjen ucinkovitemu organiziranju informacij. Za analizo procesov uporabljamo orodje Microsoft Visio, ki nam pomaga pri izrisu poslovnih oziroma informacijskih procesov. Z gantogrami pa smo prikazali aktivnosti projektov in njihov predviden casovni obseg. Izdelali smo nam ustrezno metodologijo za izdelavo strategije razvoja informacijsko­komunikacijske tehnologije v Biotehniškem centru Naklo z naslednjimi fazami: • raziskava, priprava in planiranje na izdelavo strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije, • analiza trenutnega stanja informacijsko-komunikacijske tehnologije in opredelitev problemskega stanja, • izdelava strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije, • izdelava strateškega plana razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije, • potrditev strategije in strateškega plana razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije, • nacrtovanje implementacije strategije in njena realizacija, • spremljanje realizacije strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Raziskava, priprava in planiranje na izdelavo strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije Pri fazi raziskovanja, priprave in planiranja na izdelavo strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije smo si pomagali z lastnim znanjem in izkušnjami. Pregledali smo literaturo in preucili strokovne clanke, študije primerov, diplomska in magistrska dela terdoktorske disertacije, specialisticne študije in druge strokovne ter znanstvene raziskave. Pri lastni raziskavi smo uporabili metodo zbiranja, pregledovanja, analiziranja, primerjavo strokovne in znanstvene literature ter metodo sinteze in sistematizacije spoznanj. Analiza trenutnega stanja informacijsko-komunikacijske tehnologije in opredelitev problemskega stanja Pri analizi trenutnega stanja in opredelitvi problemskega stanja smo si pomagali z metodo opazovanja, lastnim znanjem in izkušnjami s podrocja analize ter prenove poslovnih procesov (Hudoletnjak idr., 2014). Analizirali smo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in poslovne procese ter povezavo med njimi. Zbrali in analizirali smo celotno dokumentacijo, s katero razpolaga ustanova, jidolocilivrsto in podrocje ter namen. S polstrukturiranimi intervjuji vodstva in zaposlenih smo pridobili vpogled v problemsko stanje z vidika posameznikov. Z namensko ustvarjenimi sestanki, pogledom informacijskega oddelka in vodstva ter predstavniki uciteljskega dela smo skupaj opredeliliproblemsko stanje informacijsko-komunikacijske tehnologije in poslovnih procesov. S tem smo rešili drugi zastavljeni cilj raziskave. V uvodu smo predstavili izbrane probleme na podrocjih mrežne opreme in internetne tehnologije ter spletne strani. Izdelava strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije in izdelava strateškega plana razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije Pri razvoju strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije in strateškega plana razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije smo sipomagalipreko lastnega znanja in izkušenjs podrocja strateškega managementa, izobraževanja in razvoja poslovnih nacrtovtermodelovna podlagi rezultatov analize stanja in priprav, preko ugotovitev na sestankih o problemskem stanju informacijsko­komunikacijske tehnologije in analize intervjujev. V tej fazi smo opredelili in zapisali strukturo ter osnovne informacije obeh dokumentov. V nadaljevanju smo opredelili glavna podrocja prenove in izdelalistrateškiplan razvoja informacijsko-komunikacije tehnologije za leto 2022 ter zapisali smernice in podrocja nadgradenj za leto 2023. Navedli smo tudi dolgorocne cilje oziroma podrocja prenove, katerim bo izobraževalna ustanova sledila. Potrditev strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije je potekala na kolegiju, kjer so bili prisotni direktor ustanove, direktor medpodjetniškega izobraževalnega centra, ravnateljica višje šole in ravnateljica srednje šole ter vodja skupnih služb. Na kolegiju se je predstavilo strategijo razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije in strateški plan razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije, skupajuskladilo najpomembnejše roke in definiralo vloge pri izvedbi. Nacrtovanje implementacije strategije in strateškega plana razvoja informacijsko­komunikacijske tehnologije ter realizacija Thompson in Strickland (1968; v Aboutalebi in Tan, 2012) sta postavila metodologijo za implementacijo strategij. Ta je sestavljena iz vec med seboj povezanih procesov, ki smo jih preuredili, da ustrezajo potrebam strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Nacrt implementacije strategije in strateškega plana razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije je sestavljen iz: • dolocitve komunikacijskih kanalov, • nacrtovanja stroškov za projekte, • definiranja politik izvajanja in spremljanja, • dolocitve odgovornih za izvedbo in spremljanje projekta, • podpore vodstva, motiviranja udeležencev pri izvedbi aktivnosti in obvešcanja zaposlenih ter uciteljev o spremembah. Priceli smo tudi zimplementacijo strateškega plana razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Na podrocju infrastrukture smo zamenjali obstojeco mrežno opremo, ki je predstavljala ozko grlo internetni povezljivosti. Zamenjali smo obstojeca neprimerna stikala v strežniški sobi, ki niso omogocala gigabitne internetne povezave znovejšimi, kakovostnejšimi, ki omogocajo do 10 gigabitno povezavo. S tem smo zagotovili, da je sistem primeren tudi za prihodnost. Z enakim namenom smo zamenjali tudi zastarela stikala v prostorih zaposlenih. S tem smo odstranili ozko grlo in omogocili delovnim postajam in strežnikom dostop do hitre internetne povezave. Skupni programi, gostovani na strežnikih, zato delujejo sedaj bistveno hitreje, kot so. Hitrost internetne povezave se je po implementaciji zvišala tudi do desetkrat. Z nadaljnjo ureditvijo omrežja in konfiguracijo DHCP strežnika smo zagotovili stabilnost povezave. Vzpostavili smo tudi sistem za avtomatsko varnostno kopiranje delovnih postaj. Projekt prenove spletne strani in spletne trgovine je trenutno v fazi izvajanja. Spremljanje realizacije strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije Za potrebe spremljanja realizacije razvoja strategije in strateškega plana informacijsko-komunikacijske tehnologije smo definirali politiko spremljanja posameznih podrocij. Dolocilo se je casovno obdobje spremljanja in odgovorne, ki bodo izdelali primerna porocila. 3 Rezultati Rezultat kvalitativne raziskave Izdelava strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije je izdelan dokument Strategija razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije v BiotehniškemcentruNaklo, dokumentStrateškiplanrazvojainformacijsko-komunikacijske tehnologije v Biotehniškem centru Naklo za leto 2022 in osnutek za leto 2023. Kvalitativna raziskava je bila uspešna, sajje bila izdelana strategija razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije potrjena na seji kolegija januarja 2022. Rešili smo vse tri cilje raziskave, ki smo jih postavili v uvodu. Kot rezultat podajamo ustvarjeno predlogo strukture strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije in zasnovo strateškega plana razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije ter navajamo dolgorocne usmeritve na podrocju razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. 3.1 Strategija razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije 1. Namen, vizija, cilji 2. Model organizacijskega sistema 3. Organizacijska struktura in opis službe za informatiko in komunikacije 4. Analiza obstojece informacijsko-komunikacijske tehnologije 4.1. Analiza obstojecega informacijskega sistema 4.2. Analiza vpliva in tveganj 4.3. SWOT analiza 4.4. Shema postavitve informacijskega sistema 4.5. Shema arhitekture informacijskega sistema 4.6. Evidentiranje sredstev in dolocitev pricakovane preostale življenjske dobe 4.7. Porocilo ocene stanja informacijsko-komunikacijske tehnologije 5. Pricakovano stanje informacijsko-komunikacijske tehnologije 5.1. Ocena tehnoloških potreb za prihodnja leta 5.2. Dolocitev zmožnosti in omejitev ustanove za nadgradnjo 5.3. Alokacija sredstev – proracuna za investicije in nadgradnje informacijsko-komunikacijske tehnologije 6. Analiza poslovnih procesov in njihova povezanost z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo 7. Strateški plani razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije po obdobjih 7.1. Strateški plan razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije za leto 2022 7.2. Strateški plan razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije za leto 2023 7.3. Strateški plan razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije za obdobje 5–10 let 8. Nacrtovanje implementacije in upravljanja strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije 9. Metode in kazalniki spremljanja razvoja strategije in strateškega plana razvoja informacijsko­komunikacijske tehnologije 3.2 Strateški plan razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije za leto 2022 V strateškem planu smo zapisali vse projekte in njim pripadajoce aktivnosti, casovni okvir izvedbe, predvidene in dejanske stroške ter izvajalce. Aktivnosti smo podrobno opisali. V poglavju Realizacija smo zapisali glavne roke in podali gantogram s casovnico projekta. Na koncu smo zapisali, kako in na katere poslovne cilje podjetja posredno vplivajo projekti ter z njimi povezane aktivnosti. Pri razvoju strateškega planasmosi pomagali s tabelami in gantogrami, na trgu pa obstajajo tudi namenski programi za vodenje projektov, s katerimi te lažje spremljamo. Projekte smo združili po glavnih podrocjih prenove: informacijski sistemi, infrastruktura in informacijska varnost. Struktura projektov – kazalo sklopov aktivnosti: Projekti (sklopi aktivnosti): 1. Informacijski sistemi 1. 1. Projekt prenova spletne strani in spletne trgovine 1. 2. Projekt vzpostavitev sistema za avtomatsko varnostno kopiranje 2. Infrastruktura 2. 1. Projekt ureditev in nadgradnja mrežne opreme ter internetne povezljivosti 3. Informacijska varnost Primer podanega projekta: Plan dela Projekt obsega naslednje aktivnosti: Tabela 1: Plan dela projekta Vir: Strategija razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije v Biotehniškem centru Naklo Opis aktivnosti: 1. 2. 3. 4. 5. Realizacija Gantogram in opis najpomembnejših aktivnosti. Slika 1: Primer ustvarjenega gantograma za projekt Vzpostavitev sistema za avtomatsko varnostno kopiranje. Vir: Strategija razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije v Biotehniškem centru Naklo Spremljanje Kazalniki za spremljanje projekta in nacini, na katere bomo preverjali ucinkovitost in uspešnost ob zakljucku ter kasnejšem spremljanju in ocenjevanju stanja. Povezava s poslovnimi cilji V tem poglavju navedemo cilj danega projekta in utemeljimo s katerim poslovnimciljemizobraževalne ustanove je ta povezan. 3.3 Dolgorocne usmeritve na podrocju razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije Opredelili smo, da se bo Biotehniški center Naklo na podrocju razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije usmerjal na naslednja podrocja: • analiza poslovnih procesov in digitalizacija poslovnih procesov, • uvedba poslovnega ERP informacijskega sistema, • uvedba elektronskega poslovanja, • razvoj pametnega izobraževalnega centra, • dvig digitalnih kompetenc za zaposlene in udeležence izobraževalnega procesa. Razprava Biotehniški center Naklo je javni zavod, ki ima financiranje omejeno z ministrstva, posledicno je pri implementaciji strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije nacrtovan postopni prehod. Preudarno postavljanje prioritet je pomembna tehnika za uspešno uvajanje strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije ter realizacijo projektov s strateškega plana razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Iz našega primera vidimo, kako pomembna je identifikacija problemskega stanja informacijsko­komunikacijske tehnologije in sistematicno tervskladus poslovno strategijo nadgradnjate. Breznacrta implementacije strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije bi realizacija strategije predstavljala težavo. Najpomembnejši elementi faze pri realizaciji strategije razvoja informacijsko­komunikacijske tehnologije so sistematicno spremljanje procesa razvoja in implementacija, podpora vodstva, motiviranost strokovnega dela, spremljanje tehnološkega napredka in komunikacija zizvajalci ter prenos na izobraževalni del. Pomembno je, da poznamo zahteve notranjega sistema in potrebe uporabnikov, saj so s tem možnosti za uspešnost razvoja ustanove na podrocju informacijsko­komunikacijske tehnologije znatno vecje. Med samim razvojem in implementacijo strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije so bileudeleženerazlicneorganizacijske enote, kot lahko vidimo na sliki. V prihodnje bi lahko preucili, kakšne vloge imajo razlicne organizacijske enote pri razvoju strategije razvoja informacijsko­komunikacijske tehnologije in kakšne so relacije med posameznimi organizacijskimi enotami. Slika 2: Povezava udeleženih organizacijskih enot pri razvoju in implementaciji strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Vir: Strategija razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije v Biotehniškem centru Naklo Zanimiva bi bila raziskava o pomembnosti komuniciranja med deležniki razvoja informacijsko­komunikacijske tehnologije. Ugotoviti bi bilo potrebno, na kakšen nacin organizirati in voditi sestanke, kako ustrezno komunicirati z izvajalci in ponudniki ter kakšno vlogo imajo omenjene stvaripri razvoju. Za izboljšanje procesa bi bilo smotrno dolociti najucinkovitejše metode komunikacije, kateri kanali in sistemi lahko pomagajo pri bolj ucinkoviti komunikaciji med deležniki razvoja in izvedbe strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. 5 Zakljucek V raziskavi smo opisali študijo primera izdelave strategije in strateškega plana razvoja informacijsko­komunikacijske tehnologije v Biotehniškem centru Naklo, v javni, vzgojno-izobraževalni ustanovi z gospodarskim delom. Poleg razvoja smo priceli tudi z implementacijo strategije razvoja informacijsko­komunikacijske tehnologije in izvajanjem projektov iz zacrtanega strateškega plana razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije za leto 2022. Videli smo, kako kljucnega pomena je poleg oddelka za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo tudi podpora vodstva pri implementaciji strategije razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Na podlagi uspešno izvedenih projektov in projektov, ki še bodo izvedeni, ugotavljamo, da je strategija razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije ucinkovito pripomogla k tehnološkemu napredku ustanove. Spremljanje projektovizstrateškega planarazvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije omogocaenostavno spremljanjeaktivnosti terzagotavlja napredekustanove tako vtehnološkemsmislu kot tudi poslovnem. Pomembne bodo nadaljnje raziskave glede vpliva razvoja informacijsko­komunikacijske tehnologije na poslovni razvoj ter pogledi in zanimanje za razvoj informacijsko­komunikacijske tehnologije posameznih enot zavoda. Problematika, ki ostaja, je vprašanje o tem, ali se bo v prihodnje nadaljevalo z implementacijo in nadgradnjo strategije razvoja informacijsko­komunikacijske tehnologije. Ta raziskava je primer predloge, ki jo lahko uporabijo tudi druge raziskovalno-izobraževalne ustanove in izobraževalne ustanove s podjetniško dejavnostjo. Primerna je tudi za pomoc majhnim in srednje velikim podjetje pri pripravi na digitalizacijo in transformacijo svojih tehnoloških zmožnosti. V prihodnje se bodo ob spremljanju prehoda gospodarskega dela v digitalizacijo pojavile nove možnosti raziskovanja. V strategijo razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije se bo dodala digitalna strategija izobraževalnega procesa, ki jo sedaj center razvija kot del projekta Dvig digitalne kompetentnosti, s katerim bomo pripravili zaposlene in ucitelje, kot tudi ucence, na novo dobo digitalizacije. Literatura in viri Aboutalebi, R., & Tan, H. A Comparative Study of Strategy Implementation Models. In: BAM (British Academy of Management), 26th Annual Conference of BAM: Management Research Revisited: Prospects for Theory and Practice. 11-13 September 2012, University of Cardiff, Cardiff, UK, 2012. Al-Aboud, F. N. Strategic information systems planning: A brief review. International Journal of Computer Science and Network Security, 11(5), 179–183. 2011. Bhandari, A. & Verma, R. P. Strategic management: A Conceptual Framework. New Delhi: Tata McGraw-Hill Education. 2013. Clarke, S. Information Systems Strategic Management: An Integrated Approach (1st ed.). Routledge, 2006. Evropska komisija. Digitalni kompas: Evropsko digitalno desetletje: digitalni cilji za leto 2030. 2022. [citirano 20. 8. 2022]. Dostopno na naslovu: https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019­ 2024/europe-fit-digital-age/europes-digital-decade-digital-targets-2030_sl. Jenko, I. Vpliv spreminjanja strategije podjetja na strategijo informacijske podpore procesov v malih in srednje velikih podjetjih. Maribor: Fakulteta za organizacijske vede, 2016. [citirano 21. 8. 2022]. Dostopno na naslovu: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=60053. Koncilja, M. Izgradnja podatkovnega centra. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko, 2015. [citirano 24. 8. 2022]. Dostopno na naslovu: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=73469. Lušic, T. Izdelava strateškega plana razvoja informatike. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2009. [citirano 21. 8. 2022]. Dostopno na naslovu: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=12249. Maher, N.Strateški management. Ljubljana:Visoka šola za poslovne vede,2022. [citirano 21. 8. 2022]. Dostopno na naslovu: https://www.vspv.si/uploads/visoka_sola/gradiva/maher_strateski_management.pdf. Maher, N. Strateškiprojektnimanagement. Ljubljana:Visoka šola za poslovne vede, 2022. [citirano 21. 8. 2022]. Dostopno na naslovu: https://www.vspv.si/uploads/visoka_sola/gradiva/maher_­ _strateski_projektni_management.pdf. Mintzberg, H. The Strategy Concept I: Five Ps for Strategy. California Management Review, 1987. Str. 30(1). Podjavoršek, J. Analiza strateškega nacrtovanja informatike v javnem zavodu : primer Zavoda za gozdove Slovenije. Univerza v Ljubljani: Ekonomska fakulteta, 2016. [citirano 23. 8. 2022]. Dostopno na naslovu: http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/podjavorsek4984.pdf. Predalic T. Uvedba modula za vodenje projektov vinformacijski sistem podjetja. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za strojništvo, 2018. [citirano 23. 8. 2022]. Dostopno na naslovu: https://repozitorij.uni­ lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=99584. Republika Slovenija. DIGITALNA SLOVENIJA 2020 –Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020. 2016. [citirano 20. 8. 2022]. Dostopno na naslovu: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/DID/Strategija-razvoja-informacijske-druzbe-2020.pdf. Ritson, N. Strategic Management. Ventus Publishing ApS, 2011. [citirano 20. 8. 2022]. Dostopna na https://www.kau.edu.sa/Files/0057862/Subjects/Strategic%20Management%20Book.pdf. Roy, M. IT strategic plan (information technology strategic plan) (online). 2016. [citirano 23. 8. 2022]. Dostopno na naslovu: https://www.techtarget.com/searchcio/definition/IT-strategic-plan-information­ technology-strategic-plan. Starbek, P. Razvoj informacijskega sistema za upravljanje z likvidnostnim tveganjem v financni instituciji: magistrsko delo [online]. Univerza v Ljubljani: Ekonomska fakulteta,2016. [citirano 23. 8. 2022]. Dostopno na naslovu: http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/starbek4885.pdf. Štraus, M. Mednarodna primerjalna analiza uporabeinformacijskih tehnologijvšoli:zakljucno porocilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu ciljnega raziskovalnega programa 2001-2004: porocilo o raziskavi (M. Repež, B. N. Brecko, B. Japelj Pavešic, & M. Cucek, Eds.) (na spletu). Pedagoški inštitut, 2004. [citirano 24. 8. 2022]. Dostopno na naslovu: https://www.pei.si/wp­ content/uploads/2018/12/SITES-M2_porocilo_priloga.pdf. UKEssays. Three Information Systems Development Methods Information Technology Essay (online). 2018. [citirano 24. 8. 2022]. Dostopno na naslovu: https://www.ukessays.com/essays/information-technology/three-information-systems-development-methods-information-technology-essay.php?vref=1. Zornada, L. Razvoj informacijskega sistema -od strateškega nacrta do realizacije. Univerza na primorskem: Fakulteta za management, 2002. [citirano 23. 8. 2022]. Dostopno na naslovu: https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?lang=eng&id=1974. Žnidaric, K, Vpliv informacijskih tehnologij naposlovanje podjetij: diplomsko delo [online]. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za družbene vede, 2006. [citirano 21. 8. 2022]. Dostopno na naslovu: http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Znidaric-Katja.PDF. 7. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s podrocja kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, varstva okolja, hortikulture, živilstva in prehrane ter podeželja »Med vizijo in resnicnostjo novih obzorij« 24. november 2022, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija 7th Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Forestry, Environmentalism, Environment protection, Horticulture, Food Technology and Nutrition and Countryside »Between the vision and reality of new horizons« 24th November 2022, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia Kakovost pridelka solate (Lactuca sativa L.) gojene na NFT hidroponskem sistemu Manca Grcar Biotehniški center Naklo, Slovenija, manca.grcar@bc-naklo.si dr. Dragan Žnidarcic Biotehniški center Naklo, Slovenija, dragan.znidarcic@bc-naklo.si Izvlecek Namen raziskave je bil ugotoviti ucinek rastnega medija na lastnosti pridelka solate (Lactuca sativa L.), vzgojene v hidroponskem sistemu. Raziskava je potekala v rastlinjaku na poskusnem polju Biotehniškega centra Naklo v letu 2021. Štiri sorte solate ('Lolo Rosso', 'Lolo Biancoo', 'Kiloma' in 'Vanity') smo vzgojili s pomocjo tehnike hranilnega filma (NFT). Poskus je bil zasnovan v treh ponovitvah, posamezno ponovitev je predstavljalo po šest rastlin. Rastline smo med rastno dobo oskrbovali po priporocilih iz strokovne in znanstvene literature. Primerjali smo dve obravnavanji; v prvem je raztopina vsebovala hranila NPK v razmerju 3-6-10, v drugem pa v razmerju 5-5-5. Po 52 dneh smo pridelek analizirali, in sicer: višino in premer rozet, število listov v rozeti in vsebnost nitratov, glukoze in askorbinske kisline v listih. Dobljene rezultate smo obdelali z multifaktorsko analizo ANOVA. Poskus je pokazal, da obstajajo razlike med uporabljenimi hranilnimi raztopinami in da obstajajo tudi razlike med sortami solate. Kljucne besede: solata, sorta, hidroponika, hranilna raztopina, pridelek, lastnosti The quality of the lettuce yield (Lactuca sativa L.) grown on NFT hydroponics system Abstract This study aims to determine the effects of planting media on the yield properties of lettuce (Lactuca sativa L.) production under hydroponic system. Research was conducted in the greenhouse at the Experimental Field of the Biotechnical Center Naklo in 2021. Four types of lettuce ('Lolo Rosso', 'Lolo Biancoo', 'Kiloma' and 'Vanity') were grown by using the Nutrient Film Technique (NFT). The experiment was repeated three times, and in each repetition, there were six plants. During their growing period, the plants were provided for according to the technical and scientific recommendations. We compared the two treatments; the first treatment consisted of nutrient solution which contained 3-6-10 NPK, and second treatment which consisted of 5-5-5 NPK. After 52 days harvested plants were analyzed for rosette height and diameter, rosette leaves number and leaves nitrates, glucose and absorbic acid content. The obtained results were statistically processed with ANOVA multifactor analysis. The experiment shows that there are differences between nutrient solutions used, and that there are also differences between the lettuce types. Key words: lettuce, type, hydroponics, nutrient solution, yield, properties 1 Uvod Po ocenah demografov postaja rast prebivalstva eden od kljucnih izzivov 21. stoletja, saj je letna rast na svetovnem nivoju vecja od enega odstotka (Kopac in Rangus, 2017). Posledicno narašca tudi potreba po vecji pridelavi hrane, zato se mora kmetijstvo prilagoditi populacijskim spremembam in postati bolj produktivno in trajnostno naravnano. Po oceni Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) bi moralo biti kmetijstvo do leta 2050 za kar 60 % produktivnejše. Takrat bomo namrec vsak dan potrebovali 9,8 milijarde kilogramov hrane. Tako kaže, da intenzivno kmetijstvo ni vec model, s katerim bi lahko prehranili osem milijard ljudi. Izkazalo se je, da je poleg živinoreje najvecji problem obremenjevanja okolja monokultura, ki uporablja veliko kolicino fitofarmacevtskih sredstev, ki svoj cilj oziroma škodljivce in bolezni rastlin dosežejo le v 2 % primerov (Stajnko, 2016). Poleg tega se svet sooca s številnimi okoljskimi težavami, kot so poplave, suše, izumrtja rastlinskih in živalskih vrst, selitev ljudi v velika mesta, in z varnostjo preskrbe s hrano (Angleitner Sagadin in Kralj, 2016). Te težave zelo vplivajo in ovirajo klasicno oziroma talno obliko gojenja kmetijskih rastlin. Zato so pridelovalci zaceli iskati nove rešitve na tem podrocju tudi v Sloveniji. Z naprednimi tehnologijami pridelave lahko konkuriramo velikim kmetijam na Nizozemskem in v Italiji, od koder uvažamo veliko zelenjave. K uvajanju naprednih tehnologij pa nas sili tudi skromna produktivnost. Tako na primer povprecen slovenski kmet pridela hrane za deset ljudi, medtem ko danski kmet lahko zadovolji potrebe 37 ljudi, ameriški kmet pa celo 64 ljudi (Germšek, 2016). Med napredne tehnologije prištevamo hidroponiko. Ta sistem se uporablja tam, kjer lahko vzgajamo zelenjavo na omejenih površinah ter tako povecamo izrabo prostora. Hkrati pa je to nacin, ki zahteva veliko zacetne investicije in znanja. Pri hidroponskem nacinu gojenja vrtnin rastlin ne posadimo v zemljo, ampak jih gojimo v hranilni raztopini oziroma v inertnih substratih, kot so vermikulit, kamena volna, perlit, pesek in drugi (Jensen in Collins, 1985). Pri tem substrati svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti snovi ne spreminjajo. Hidroponski sistemi poleg tega, da omogocajo opustitev kolobarjenja, zagotavljajo visoke pridelke in pridelovalcu omogocajo nadzor nad dodajanjem hranil glede na potrebe ter sam razvoj rastlin (Resh, 1997). Ena od hidroponskih tehnik pridelave listnate zelenjave so tudi tekocinski sistemi. Pri takoimenovanem plavajocem sistemu bolj ucinkovito izrabljamo vodo, ki postaja redek vir na obmocju Evrope in zahodnih držav, kjer se hidroponska praksa širi tudi na bolj suha obmocja. Zadnja leta postaja gojenje na plavajocem sistemu ena izmed najbolj razširjenih tehnik pridelave visoko kakovostne, sveže listnate zelenjave, kot je solata, endivija, rukvica, vodna kreša, radic, zimska solata in motovilec (Tomasi in sod., 2015). Za pridelavo listnate zelenjave so najbolj primerni tekocinski sistemi (Osvald in Petrovic, 2001), kjer so korenine izpostavljene hranilni raztopini, ki ob primerni koncentraciji in pH, vsebuje vse potrebne elemente za rast dolocene kulture. Skupaj z modifikacijami je tehnika hranilnega filma (NFT ­Nutrient Film Technique) najbolj razširjen tekocinski sistem (Venter, 2010). Sistem temelji na do 20 mdolgih plasticnihkanalih,ki imajo od 1do 2 % padec in po katerih se neprekinjeno pretaka tanek film hranilne raztopine. Na zgornji strani cevi so odprtine, v katere se vstavijo rastline in tako so korenine rastlin delno potopljene v tankem sloju pretocne vode (Goddek in sod., 2015). Na najvišji, zgornji konec kanala, hranilno raztopino dovajamo s crpalko, od koder tece na nižje ravni kanala do zbirnega rezervoarja po drenažnih ceveh. V rezervoarju hranilno raztopino analiziramo in ji dodamo manjkajoca hranila, nato pa znova uporabimo, da zakroži po sistemu. V naši raziskavi smo želeli preveriti, ali sorta in sestava hranilne raztopine za hidroponsko gojenje solate vplivata na morfometricnelastnosti in biokemicno kakovost pridelka. 2 Material in metode Poskus je potekal od 6. aprila do 27. maja 2021 v raziskovalnem rastlinjaku na laboratorijskem polju Biotehniškega centra Naklo (nadmorska višina 420 m; f = 46° 17' 12"; . = 14° 18' 36"). Raziskavo z gojenjem štirih sort solate smo izvedli s pomocjo tehnike hranilnega filma (NFT). Hranilno raztopino smo pripravili v dveh posodah z volumnom 10 l. V prvi posodi smo v vodi raztopili kombinirana hranila GHE FloraGro, GHE FloraBloom in GHE Flora Micro v koncentraciji 3-6-10 (1. raztopina), v drugi posodi pa smo raztopili ista hranila v koncentraciji 5-5-5 (2. raztopina). Posebej smo pripravili še 0,5 litra koncentrata iz mikroelementov in ga odmerili (80 ml) v bazen (200 l). V poskusu smo med sebojprimerjali štiri sorte solate, in sicer: • 'Lollo Rosso', ki ima rozetasto razrast in je poseben tip krhkolistne solate, ki je primerna za pridelavo cez celo leto. Listi so temno rdeci, svetleciin kodrasti. Sorta je dobro odporna na uhajanje v cvet; • 'Lollo Bianco', ki ima podobne lastnosti kot 'Lollo Rosso', razlikuje se le v obarvanosti listov, ki so v zelenkastih odtenkih; • 'Kiloma', ki je hitro rastoca sorta primerna za spomladansko in jesensko pridelavo, odporna je na rjavenje listnega roba in oblikuje zelo izenacen pridelek; • 'Vanity', je zelo prilagodljiva sorta, ki oblikuje velike, dobro zaprte glave, svetlo zelene barve. Odporna je na rjavenje listnega robu in kljub slabšim rastnim pogojem le redko uhaja v cvet. Seme smo posejali v gojitvene plošce s 84 vdolbinicami. Uporabljen je bil substrat Gramoflor za zelenjadnice. Ko so imele sadike razvite od 3 do 4 prave liste, smo jih presadili v mrežaste loncke s premerom 4 cm. Pri presajanju smo koreninsko grudico obložili s kameno volno. Sadike smo postavili v plasticne kanale in jim dovajali hranilno raztopino. Temperaturo zraka in vode v bazenih smo merili dvakrat tedensko z digitalnim termometrom med 11. in 13. uro. Socasno smo spremljali elektroprevodnost, pH in delež kisika v hranilni raztopini. Glede na vrednosti elektroprevodnosti, in sicer ko so te padle pod 1 mS/cm, smo raztopinama dodali hranila. Ker pH hranilne raztopine mocno vpliva na sprejem posameznih elementov, smo v casu poskusa ohranjali pH v zastavljenih okvirih (od 5,5, do 6,5). Povprecna dnevna temperatura v rastlinjaku je znašala 12 oC (±2), medtem ko smo relativno zracno vlago s pasivnim prezracevanjem vzdrževali na 75 % (±10). Poskus je bil zasnovan v treh ponovitvah, tako da smo imeli šest obravnavanj. Posamezno ponovitev je predstavljalo po šest rastlin. Rastline smo po 42 dneh rocno porezali. Pri merjenju morfometricnih lastnosti smo si pomagali z merilom in kuhinjsko tehtnico. Izmerili smo višino (cm) ter širino (cm) rozet, prešteli število listov in stehtali maso rozet (g). Biokemijske lastnosti solat smo dolocili z reflektometrom (RQflex). Znacilnost razlik med povprecji smo preverili z analizo variance (ANOVA). 3 Rezultati 3.1 Morfometricne lastnosti Na slikah 1 in 2 je prikazana višina in širina nadzemnega dela rastlin oziroma rozet. Rastline iz 1. raztopine so pri vseh analiziranih sortah dosegale znacilno vecjo višino v primerjavi z 2. raztopino. Statisticna analiza je pokazala, da ima na višino rozet sorta vpliv le v 2. raztopini, in sicer je imela 'Vanity' najvišje rozete (14,1 cm). V 1. raztopini je sorta 'Kiloma' sicer dosegla najvecjo višino (18,2 cm), ki pa se ni razlikovala od drugih sort iz 1. raztopine. Podoben trend smo zasledili tudi glede širine rozet. Na sliki 3je predstavljeno število listov na rozeto. Rastline iz 1.raztopine so imele pri vseh sortah vec listov v primerjavi z 2. raztopino. Absolutno najvecje število listov pa sta dosegli sorti 'Lolo Rosso' (30,1 listov/rozeto) in 'Kiloma' (29,1 listov/rozeto). Slika 1: Povprecna višina rozet (cm) Slika 2: Povprecna širina rozet (cm) Slika 3: Povprecno število listov v rozeti Mase rozet oz. pridelekso se mocno razlikovale med sortami in uporabljenimi hranilnimi raztopinami, pri cemer so bile vrednosti od 29,3 g/rozeto do 229,3 g/rozeto. Vse sorte solat iz 1. raztopine so imele znacilno vecje pridelke v primerjavi s sortami iz 2. raztopine. Najvecjo maso pridelka je med sortami imela 'Kiloma' v 1. raztopini (229,3 g/rozeto), ki ji sledi 'Vanity' v 1. raztopini (185,3 g/rozeto). Slika 4: Povprecna masa listov (g) v rozeti 3.2 Biokemicne lastnosti Povprecne vrednosti vsebnosti nitrata v listih solate se po obravnavanjih mocno razlikujejo (slika 5). Najvecjo vsebnost nitrata sta vsebovali solati 'Lolo Bianco' (502 mg NO3/l) in 'Kiloma' (504 mg NO3/l), ki sta bili vzgojeni v 1. raztopini. Vse sorte iz 1. raztopine so v primerjavi z 2. raztopino vsebovale znacilno vec nitratov. Vsebnost glukoze se v listih solate ni bistveno razlikovala med obema raztopinama (slika 6). Izjemo je predstavljala sorta 'Lolo Bianco', ki je imela v 1. raztopini znacilno vecje vrednosti (1770 mg glukoze/l) v primerjavi z 2. raztopino (1338 mg glukoze/l). Minimalna vrednost vsebnosti askorbinske kisline v listih solate (slika 7) je bila 92 mg ASC/l ('Kiloma' v 2. raztopini), medtem ko je maksimalna vrednost znašala 304 mg ASC/l ('Lolo Rosso' v 2. raztopini). Po navedbah nekaterih avtorjev (Demšar, 2003) naj bi askorbinska kislina povecala aktivnost in sintezo encima nitrat reduktaze. S tem naj bi se zmanjšala vsebnost nitratov v rastlini. V naši raziskavi med vsebnostjo askorbinske kisline in vsebnostjo nitrata v posameznem vzorcu nismo našli statisticno znacilne povezave (y= –0,254x+26,13; R2=0,4). Tako da obstaja samo tendenca manjše vsebnosti askorbinske kisline pri vzorcih z vecjo vsebnostjo nitrata v listih. Slika 5: Povprecna vsebnost nitratov v listih (mg/l) Slika 6: Povprecna vsebnost glukoze v listih (mg/l) Slika 7: Povprecna vsebnost askorbinske kisline v listih (mg/l) Zakljucek Gojenje solate lahko poteka na prostem ali v zavarovanem prostoru. Vendar na zanesljive in visoke pridelke lahko racunamo le v zavarovanem prostoru, kjer nadzorujemo in uravnavamo razlicne dejavnike, ki vplivajo na rast in razvoj rastlin. Med pomembna orodja za rastlinsko pridelavo v zaprtih prostorih sodijo hidroponski sistemi, med temi pa je za pridelavo solatnic najbolj primerna tehnika hranilnega filma (NFT), kjer imamo popoln nadzor nad hranili od setve do spravila pridelka. Žal univerzalne sestave hranilne raztopine za to tehniko še ni na voljo. Zato smo v naš poskus vkljucili dve hranilni raztopini v razlicnih koncentracijah. Analiza rezultatov je pokazala, da so solate, ne glede na sorto, v raztopini z vecjo koncentracijo K2O (3-6-10) dosegale vecje pridelke vprimerjavi z raztopino, ki je vsebovala hranila NPK v razmerju 5-5-5. Sestava hranilne raztopine pa ni imela pomembnejšega ucinka na vsebnost glukoze in askorbinske kisline. Nadaljnje raziskave bomo usmerili predvsem v: – gojenje solate v okolju prijaznejših biorazgradljivih oz. termorazgradljivih gojitvenih plošcah, – preizkus obarvanih gojitvenih plošc, ki odbijajo dolocen spekter svetlobe, s cimer bi bilo mogoce spodbuditi boljšo rast rastlin in zmanjšati težave z boleznimi in škodljivci. Literatura in viri Angleitner Sagadin T., Kralj D. Leading energy efficiency change. International Journal of Environmental Science, 2016, št. 1, str. 59-65. Demšar J. Zmanjševanje vsebnosti nitrata v aeroponsko gojeni solati (Lactuca sativa 'Vanity') s prilagajanjem koncentracije hranilne raztopine svetlobnim razmeram. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2003. Godek F., Miran A., Frank M. Evolution of aquaponics. Aquaponics Journal, 2015, št.1, str. 14-17. Germšek B. Nove tehnologije v kmetijstvu: kje so priložnosti? Finance, 2016, št. 25, str. 12-14. Jensen M., Collins W. L. Hydroponic vegetable produstion. Horticultural Reviews, 1985, št. 7, str. 484-552. Kopac A., Rangus A. Future challenges of demographic changes. Teorija in praksa, 2017, št. 37, str. 2­3. Osvald J., Petrovic N. Hidroponika. Sodobno kmetijstvo, 2001, št. 34, str. 15-17. Stajnko D. Ecological footprints and CO2 emissions of tomato production in Slovenia. Polish Journal of Environmental Studies, 2016, št. 21, str. 1230-1245. Resh H.M. Hydroponic food production. 5th ed. Woodbridge Press Publ. Co.,Santa Barbara Califrnia, 1997 str. Abecedno kazalo avtorjev / Alphabetical Index of Authors 1. Omar M. M. Abudan 98 2. Andreja Ahcin 417, 520 3. Šaza Babic 62 4. Tanja Balažic Pecek 426 5. Eva Becan 323 6. Semen Chirkov 82 7. Mojca Cadež 220 8. Andreja Cas 24 9. Greta Crnilogar 1, 9 10. Ana Cehic Maric XVII 11. Tilen Didic 206 12. Nataša Dolejši 512 13. Tatjana Gec 520 14. Manca Grcar 533 15. Irena Gril 417, 520 16. Dejan Hudoletnjak 520 17. Tanja Kokelj Jamnik 301 18. Martina Jelovcan 487 19. Matjaž Koman 381 20. Gašper Kosec 228 21. Tina Košir 184, 405 22. Rita Kovac 439 23. Tjaša Kreft 40 24. Klara Kržišnik 323 25. Nataša Kunstelj 505 26. Mojca Logar 365 27. Milena Macek Jerala 174, 184, 487 28. Melita Ana Macek 174, 284 29. Petra Markic 449 30. Maja Milovanovic 194 31. Alojzija Murn 354 32. Maruša Noc 259 33. Luka Orehar 293 34. Drago Papler 17, 32, 40, 50, 62, 72, 82, 98, 121, 136, 159, 206, 220, 259, 323, 335, 381, 460, 480, 520 35. Jani Pavletic 72 36. Blanka Pazman 343 37. Jožef Perne 372 38. Marijan Pogacnik 480, 520 39. Nina Poklukar 274 40. Tomaž Požrl XII 41. Tadeja Primožic 345 42. Iva Rankovic 50 43. Vida Rezar 439 44. Lidija Robnik 396 45. Urša Rotar 136 46. Jerneja Rozman 121 47. Sonja Rozman 274 48. Metoda Senica 439 49. Lev Sosic 460 50. Klemen Stanonik 487 51. Irena Subotic 32 52. Štefan Subotic 17 53. Sabina Šegula 434 54. Robert Šifrer 239, 249 55. Mihela Špelko 293, 323 56. Tatjana Šubic 309 57. Valentina Vaš 505 58. Anže Vidic 472 59. Franc Vidic 472 60. Anja Vodnik 335 61. Rok Vrabic XII 62. Dragan Žnidarcic 495, 533 63. Štefan Žun 150