Kdo laže in zavija javno mnenje? nllčiteljski Tovariš" je v uvodnem članku 14. številke korenito zavrnil dr. Šusteršičevo najnovejšo politiko o izboljšanju učiteljskega gmotnega stanja. Dokazal je takrat obenem, da je klerikalizem že iz principa nasproten šoli, napredku, narodni prosveti in seveda tudi učiteljstvu. nSIovenec", glasilo naših vdanih prijateljev, je vzel našo stvarno razpravo na znanjc, ni reagiral z nobeno svojo besedico, nego samo z dr. Šusteršičevim nasvetom, naj prispevajo višji uradniki za izboljšanje učiteljskih plač. Dokazati hoče, da je Šusteršič za izboljšanje vuet, a tako, da bodi tega davka naš kmet prost. Nam pa se upa trditi, da ga nismo razumeli, da ne objavimo njegovega govora v celoti in kon.no je vzel navadno klerikalno orožje v roko mesto dokazov in stvarne polemike; očita nam aroganco, lažnjivost in zavijanje. Do sedaj ni imel navade ,,Slovenec" odgovarjati na naše trditve in dopise; ogibal se je očividno polemike z nami, in to po vscj pravici, ker mu je dobro znano, da imamo mi najvež smrtonosnega orožja v rokah v boju zoper klerikalizem. Dobro ve, da smo razšhjeni med ljudstvom ter z bistrimi očmi motrimo vse njihovo delovanje, da režemo mreno narodu z oci in da marljivo nabiramo gradivo s klerikalnega polja. Neljuba nam je ta vojska z ljudmi, s katerimi smo t ozki zvezi pri odgoji, a rane, ki nam je sekal in nam jih še seka klerikalizem v srce, so pregloboke in preveč krvaveče, da bi mirno in s prekrižanimi rokami gledali, kako ti ljudje kopljejo grob nam in našemu narodn. Sraka sila do vremena. Dolgo časa smo trpeli, sedaj pa hočcmo govoriti in na ves glas povedati to, kar nas peče. Sila in sicer krnta sila nas je zedinila, da smo stopili na krov z geslom: nVsi za enega in eden za vse.u -Slovenec" naj nikar ne misli, kakor se je v 106. številki izrazil, češ, ,,to se vidi, kako hočejo nekateri liberalni voditelji učiteljstva učiteljstvo imeti za osla," da vodijo ta boj sami naši voditelji, dopisi marveč pribajajo na uredništvo iz mest, trgov in zadnjih gorskih vasi v toliki meri, da jih ni mogoče vseh objaviti. Učiteljstvo naše strada in umira skoraj za lakotjo, ono zabtera kruha zase in za svojce, klerikalizem mn moli pa figo pod nos. Brate -Slovenec" naj torej zve, kar mu gre! Povedali smo _e in tudi stvarno dokazali, da klerikalizem stremi za nadvlado nad uarodi. Narodnost mu je deveta briga, to smatra za paganstvo in pregre.no, pa vendar brenka tupatam ob narodno struno, da lože vara javno nanenje. Odkar je zapustila na Koroškem duhovščina narodnostno stališče, se vidijo žalostne posledice. Takisto opazujemo nasledke klerikalizma pri obmejnih Slovencih na Štajerskem, Primorskem in v Istri. Slovanskemu bogoslužju je klerikakalizem zagrizen nasprotnik, to nam dokazuje sedaj kruto postopanje z Ricmanjci. Klerikalizem je v bistvu internacijonalen. Voditelj našib klerikalcev na Kranjskem je istega duha; dr. Šusteršič ni bil in tudi ne bo nikoli narodnega duha. Njegovo poglavitno delo je boj zoper liberalizem in dobiti sčasoma nadvlado v političnih zadevah na Kranjskem. Ta boj ni lahek, to je že sam izprevidel in z njim vsa klerikalua garda. Še imamo, bvala Bogu, mnogo mož, ki so se postavili po robu temu pogubonosuemu idealu. V tem bojri niso ravno varčni, imajo namreč v rokab najizdatnejše sredstvo : vero in cerkev. Naše preprosto ljudstvo, v politiki in napredku nevedno, gre za njimi črez drn in strn, ker jim rerjame in zaupa, kar je pa razsodnega in omikanega ljndstva, je temu nasprotno, in med temi smo s prav neznatno izjemo tudi vsi učitelji. Elerikalizem se ne straši v boju za svoj ideal večkrat najpodlejših sredstev. Politiko slišimo [razlagati mesto svetib resnic z lec po cerkvah; vsak, kdor ne trobi v njihov rog, je brezverec; kdor bere njim nasprotne liste, je proklet; laže, obrekuje in krade se čast političnim nasprotnikom; moralično se izkuša ubiti vsakega političnega nasprotnika; z eno besedo: liguorijanska morala ima v tem boju glavno ulogo. Naše nerazsodno ljudstvo ne more takoj spoznati njib nakan, a svitati se je že začelo, hvala Bogu! Mnogo so pripomogli k temu napredni listi, največ pa ponesrečene gospodarske špekulacije in klerikalna brezvestna in neumna politika. Klerikalcetn je dobro znano, da bi precej, ko bi ljudstro zvedelo njib namene, odklenkalo za vselej njibovemu gospodarstvu, zato je pod smrtnim grehom prepovedano brati napredne liste. Obdržati se hoče ljudstvo v temi nevednosti, ovira se na ume.en način ljudska izobrazba, ker jim je nevedno in neizobraženo ljudstvo pokorno in vdano, ,ker jim gre le pri ljudski nerazsodnosti pšenica v klasje in se jini polnijo nenasitljivi denarni mošnički. V kratkem je bilo dokazano, da maujka na Kraujskcm še 268 Sol, tudi učiteljcv primanjkuje čedalje bolj, ker radi prenizke in slabe plače noče mladi učiteljski naraščaj vcč služiti pri nas. A tega niso dokazali klerikalui listi, ampak napredni -Slovenski Narod", ti so o tem tihi kot grob, ker jim je to všeč. Tega nc sme zvedeti naše preprosto ljudstvo, marveč ono naj spi spanje pravičnega v nevednosti in ncumnosti v korist klerikalnemu idealu. Klerikalizem se ni še nikoli z vnemo poganjal za napredek šolstva, še ni nikoli izkušal dokazati, da je le omikanemu, izšolanemu in izobraženemu narodu zagotovljena splošna blaginja. Tega ni storil nikoli in tudi ne bo. Piše o šolstvu lc toliko kakor o narodnosti, da lažje slepi javno mnenje, češ, da ni ravno solstvu nasproten, na skrivnem pa ruje zoper šolo in napredek, kjer le more, ve in zna. Klerikalizem je nasproten razširjevanju Sol, današnjemu učnemu sistemu in stroškom za šole. 0 tem bi se dalo mnogo pisati, a danes povemo to le mimogrede. Sploh je dokazana reč, da so klerikalci zagrizeni nasprotniki šole in učiteljstva. To je dokazal -Slovenec" že večkrat in to je potrdil tudi v dejanju in z besedami dr. Šusteršič sam. Borba na krščanski podlagi je le pesek v oči, saj je znano, da je naše učiteljstvo brez izjeme krščansko. Ker je pa to nasprotno klerikalni nadvladi, ga sinrtno sovraži, preganja in obrekuje. Duhovščina učiteljstvo prezira in sovraži, in ravno tako nani delajo njihovi prvaki zapreke, kjer le morejo. Ni čnda torej, da se prvak klerikalne garde dela norca iz nas, trdeč, da se naj povišajo plače učiteljem z dohodki višjih uradnikov, ki imajo nad 5000 K na leto plače. Ne upa si naravnost reči, da se ne sme učifeljem povišati plač, tega ne! Poslužil se je liguorijanske tnorale. Izumil je tako sredstvo za slepilo javnega mnenja, saj lahko že vsak naprej ve, da ne bo iz tega nikoli nič. Socialno stanje našega kmeta je pomilovanja vredno, to vemo sami prav dobro, kmet je z davki, dolgovi in drugimi družinskimi potrebščinami preobložen kakor ves kmetiški stan sploh po širni Avstriji. Vendar ne bi nosil stroškov za šolstvo v slučaju povišanja našib plač samo kmet, ampak tudi trgi, mesta, obrtniški in kupčijski stanovi ter veleposestvo. Ti zadnji so pri volji žrtvovati 2/3 vseh stroskov za šolstvo, le zastopniki našega kmetiškega stanu so za V3 nasprotni, pa ne iz strabu, da bi naš kmet tega ne mogel žrtvovati, ampak iz klerikalnega priucipa, ker je ta šolstvu in narodni prosveti nasproten. Davkoplačevalec n. pr., ki plačuje na leto 10 K direktnega davka, bi v slu- čaju, da se zviša deželna naklada za 10 °/0, s čimer bi se labko izboljšalo naše bcdno stanje, pla.eval na leto komaj 1 K prispevka za šolstvo več kakor sedaj, in to gotovo ni veliko. Zaradi te krone bi ga gotovo ne vzel vrag. Kadar plačnje kmet za eno samo mašo po 2 K, za en sam očenaš ob nedeljab za svoje rajnce po 10 in celo po 20 kr., za pogrebe 10, 20, 50, 100 in še več kron, to ni nikoli preveč, ker gre v klerikalno malho, za nas, za šolstvo, napredek in prosveto seveda jc nekaj kronic kmalu preveč! Kmet, ki je z raznimi potrebščinami preobložen, prav rad sliši, da kdo zanj skrbi in ga varuje pred novimi davčnimi nakladami, zato bodo klerikalni prvaki povsod dobrodošli v tem zmislu na kmetih, ker ubogi kruet ne ve, da je to samo humbug in slepilo, laž in zavijanje resnice, ker ti trobijo vedno in povsod, da mora ubogi kniet edini vse plačevati. Ubogi kmet ne ve, da mu s tem kopljejo njegovi navidezni prijatelji grob nevednosti, nazadnjaštva in neumnosti, da ga tem lažje zlorabljajo, izkoriščajo, molzejo in poganjajo po svetu s trcbubora za krubom. Uboga kmctiška para sovraži, zaničuje in dela vse ovire šoli in učiteljstvu, svojemu najboljšemu in odkritosrčnejšemu prijatelju, ker s tem misli, da ustreza klikam, ki smrtno sovražijo šolo io učiteljstvo, a ne ve, da sama sebi škoduje in koplje grob. Dr. Šusteršič je deželni in državni poslancc. Ako bi resno mislil 0 svojem predlogu, bi lahko stavil v državnem zboru nujno interpelacijo za šolstvo v tem zmislu, a tega ni storil in tudi nikoli ne bo, ker dobro ve, da ne bi žel za to nič drugega kakor pomilovalen zasmeh. Le doma Da Kranjskem trobi to neumnost, da lažje slepari in zavija javuo mnenje, na Dunaju v parlamentn pa molči o teni. Le doma dobiva za taki.no bedastočo poslušna ušesa klerikalne stranke, ki mu poje čast in slavo za njegovo prekanjeno iznajdbo, s katero je mogoče slepiti nerazsodno in nezavedno ljudstvo in javno mnenje. Dobro ve, da ga U-iteljstvo prezira in sovraži radi Djegove breztaktne politike, zato se hoče maš<.evati nad niim s tem, da ovira vsako redno in uspešno delovanje deželnega zbora in pripravlja že naprej javno mnenje na svojo stran, da mu bo mogoče v slučaju deželnozborskega zasedanja odločno nasprotovati vsakemu izboljšanju našega bednega stanja. Državni zbor je poveril državi žganjetoč; ta je razdelila te dohodke primerno med posamezne provincije v svrho uravnave učiteljskih plač. Naša dežela dobiva od tega 1,000.000 K dobodkov, plače bo treba uravnati, ker bo k temu silila država, a denarja ne bo nikjer, ker je dobivala te dohodke naša dežela že poprej, ko je imela žganjetoč v svojem področju. Našo vojvodino čakajo novi stroški, a dohodkov ne bo mogoče dobiti nikjer, treba bo povišati davke, ali odložiti povišanje učiteljskih plaž. Klerikalni general nam je že naprej povedal, kaj misli storiti rajši, ko nam privoliti povišanje plač. Učiteljstvo, ki že zdaj strada ob težavnem in važnem delu, nima pričakovati od klerikalizma nič dobrega. Zaradi bede in pomanjkanja jih mnogo naravnost umira, stareji gredo v pokoj, mladega naraščaja ni nikjer, šolc sc ne razširjajo, ampak zapirajo. Tako se godi že delj časa, in kakor je videti, se bo še godilo, ker je to klerikalizmu po godi. Klerikalizcm je bil, je in ostane grobokop ljudske blaginje. Klerikalci so pravcati hinavci in v pravem pomenu besede varalice javnega mnenja. Hlinijo se za prijatelje ubogega nevednega kmeta, med tem ko ga izkoriščajo in puščajo v temi neomike. Stezajo svoje dolge in grabljive prste po šoli in učiteljstvu, da bi lažje dosegli svoj namen. Hlinijo se natn prijatelje, ako potreba nanese, med tem ko so naši neizprosni sovražniki. Vsako sredstvo jim je dobro, če je še tako podlo in škodljivo, samo da lažje dosežejo svoj ideal. Rajši ho.ejo razbiti deželni zbor in s tem ovirati vsak napredek šolstva in Ijudske blaginje, nego da bi kaj storili za nas. Kaj pa poreče naš brate ,,Slovenec" k temu stvarnemu pojasnilu? Vtaknil ga bo v žep iu bo tib kakor navadno, ali pa bo vzel svojo blagoslovljeno golido ter nas polival z gnojnico in psoval z brezverci, lažnjivci ia drugimi, lc njemu pristojnimi izrazi. Ostal bo sam sebi svest in nam neizprosen sovražnik. Ljudjc, ki služijo tej gardi in vodijo naše ubogo ljudstvo za nos in v prepad nazadnjastva, niso vredni samo našega odkritosrčnega -fej te bodi!", atnpak zaslužijo šc vse drugače plačilo!