Šolska in izvenšolska vzgoja. (Spisali E. L. V.) Vsako stoletje čteveške zgodovine ima na sebi nekaj svojega, kar je loči od drugih stoletij. In tako ima tudi naše stoletje na sebi dve svojstvi, ki s: stojita skoro v diametralnem nasprotstvu. Na eni strani najpopolne.ši komunizem, na drugi stratii najizraz'tejši nacioniaiizem. Zato nastane za nas vprašanje, za kaitero izmed teh nasprotstev se opredelimo in v kateri smeri hočemo vzgojno delovati. Ali prinese komun;zem ali pa nacionalizem spas in srečo narodu in državi, ni naša naloga tukaj razmotriviaiti, ampak hočemo povdarjati samo nekaj moimentov, k; govore skoro gotovo zato, da se opredelimo zia nacionalno vzgojo. Ne zametujemo sicer socialnih dobrin iti tudi ne socialnega vprašainja, ki trka z vso silo na vrata naše dioimov;ne, a vse socilaJno delo, ki naj ga vršimo, naj ima samo en cilj in ta je, da postane lastni narod in država mo5na, ker le tedaj bode mogoče zadovoljiti vse stanove. Devize o d:ktaturi riazl.5nih posameznih stanov morajo izgmiti, oziroma ako obstojajo, se morajo družiti v kon5nem ciliu, ki je in mofa ostati vedno le naša velika Ju- gioslaviia. Le od močne in edinstvene države je mogo5e pričakovati kakega zboljšanja in le od take države pričakujemo lahko osvobojenje bratov na Primorskem in Koroškem. Pa tud: naše ne zavidanja vredno geografično stališče na kontinentu nas sili k temu. da delujemo za 5im večjo in popolnejšo združitvijo z Jugoslaiv-jo. Teh par momentov zadostuje že, da se opredelimo za nadonalno vzgojo šolskih otrok, ker le od nas je odvisno, ali bodo otroci v bližnji bodočnosti pripravljeni, kadar j'h bode zval veliki 5as k dejamiju. Ko prestopi otrok šolski prag, ne prinese s seboj ničesar drugega, kot samo različne zmožnosti, ne pozna še, ne internactoTializma, ne nacionalizma, amP-iik ima v sebi samo zmožnost udejstvovanja v enem ali drugem pravcu. Naloga učiteljstva je sedaj, da skuša latentne sile otroka zdramiti in vzbuditi k življenju, kakor zdrami in zbud: k življenju spoonladansko solnce življenski sok rastlinam. Vprašanje je seveda, ako se to pri vseh otrocih posre5i, ker so včasih navzlic trudu uspehi mi-iimalni. Krivda pa večinoma ni na učiteljevi strani. Ako ima n. pr. učitelj 50—60 otrok v razredu, je tako maso zelo težko -bvlada.i in zahtevati. da bi bili vsi enako podkovani. Čim manj otrok v razredu. teimvecji uspehi so mogoči. Gledati bi se nuoralo pa tudi strogo tiai to, da obiskujejo vsi otroci brez razlike šolo in da se v nikakem slučaju ne daje dispenz. Tudi ni kazati v tem oziru nikakega strahu pred krajnim šolskim svetom, ako se ta postavi v nasprotno stališče in no5e pošiljati otrok v šolo. Zato bi se morailo staviti po mojem mnenju v šolski zakon tudi določbo, ki daje učiteljstvu v tem oziru popolno svobodo in odvzame krajn'm šolskim faktorjem pravico vmešavati se v šolsko delo učiteljevo. Učitelj bi moral biti za svoje delovanje odgovioiren samo državnim faktorjem. Res je sicer, da so to reakc.onarna načela, ki se ne strinjajo z demokracijo, a pomisliti mioramo, da zahtevajo družba, rnairod in država vedno ve5 od nas, učencev in vsakega posameznika. Vsak učenec bi moral vedeti, da je tudi on, četudi najmainoši, a vseeno važen sestaven del, ne samo družine. občine, ampak tudi naroda in države. Vsakemu bi morala preiti v meso in kri zavest, da pride aas, ko bode slonela na njegovih ramah sreča in u&oda naroda in države. (Dalje prihodnji5.)