Tudi takšni smo I Postaje Ljudske milice v | kranjski občini so leta 1962 | zabeležile in predlagale v | upravno kazenski postopek | 729 kršivcev določil Za- | kona o prekrških zoper i javni red in mir, kar | predstavlja 1,45 odst. pre- | bivavcev občine. V primer- § javi z letom 1961 je to za | 10% več. Lanf pa so po- | staje Ljudske milice pred- | lagale v upravno kazenski* | postopek 597 kršivcev. Najpogostejši prekrški: § Na prvem mestu so pre- f tepi, prepiri in nespodobno f vedenje na javnem prosto-1 ru. Teh prekrškov so pred- | lanskim registrirali 250, lani | pa 230 (38,4 % vseh regi- f striranih kršivcev). Zaradi groženj z nevarnim | orodjem in zaradi povzro-1 čenih lažjih ali težjih teles- § nih poškodb v pretepu in f prepiru so postaje LM lani 1 predlagale v kazenski po- | stopek 55 storivcev, pred- 1 lanskim pa 62. Posest in | uporaba hladnega orožja | (boksarjev, nožev itd.) je | postala že hud problem. Za- 1 kon o orožju bo glede te | vrste orožja dopolnjen. Hrup in ropot, prepir in | vpitje, to so prekrški, ki | pridejo na tretje mesto. § Motijo nočni mir in počitek | občanov. Ta vrsta prekrška | se običajno dogaja v loka- | lih, pred njimi in na cestah. I Postaje LM so lani predla- § gale v kazenski postopek \ zaradi tega prekrška 167 | občanov, leta 1962 pa 200. | Problematični so pred- f vsem ' kronični alkoholiki. I Občinski upravni organ ima l registriranih 45, postaje l LM pa 30 takih, ki so v f vinjenem stanju zelo nasil- i ni in ki so običajno tudi | udeleženi v pretepih. Zara- * di tega so bili v zadnjih f Setih že po večkrat upravno J fcazno«nni. Sledijo prekrški zaradi | lelomrzništva, klateštva ter f beračenja, igre na slepo I srečo in nedovoljenega f krošnjarjenja. | NENEHNO NARAŠČANJE PREBIVAVSTVA POSTAVLJA PRED NAS TEŽKO NALOGO, KAKO ZAGOTOVITI OGROMNI MNOŽICI LJUDI VSE, KAR POTREBUJE ZA NORMALNO ŽIVLJENJE: HRANO, DOVOLJ PROSTORA ZA STANOVANJE IN GIBANJE, ČE BO ŠTEVILO NARAŠČALO TAKO HITRO KOT NARAŠČA SEDAJ, KO PRIDE NA KVADRATNI KILOMETER PRIBLIŽNO 130 OSEB, JIH BO ČEZ 200 LET NA KVADRATNI KILOMETER ŽE 6500. V TEM PRIMERU BI STALE ČEZ 200 LET HIŠA NA HIŠI IN MESTO NA MESTU. TRAVE IN POLJ SPLOH NE BI BILO. IN KJE BOMO DOBILI HRANO ZA VSE TE LJUDI, KO VEMO, DA JE ŽE DANES DVE TRETJINI VSEGA PREBIVAVSTVA LAČNIH ALI PA PODHRA NJENIH? ALI BO ZA LJUDI POMENILA KAPLJA MLEKA TOLIKO, KOT ŽE DANES POMENI ZA KON-GOŠKE OTROKE, ALI PA PEST RIŽA TOLIKO KOT POMENI KITAJCEM? S PREUSMERITVIJO KULTUR IN IZKORIŠČANJEM šE NEOBDELANIH POVRŠIN BO ZNANOSTI PRAV GOTOVO USPELO REŠITI PROBLEM, KI SO GA REŠEVALE IN GA NA AZIJSKEM KONTINENTU šE REŠUJEJO LAKOTA, KUGA, EPIDEMIJE, VELIKA UMRLJIVOST NOVOROJENČKOV IN VOJNE. _Ć.__ •»♦•♦V • • • • < Kranj 18. januarja 1964 ^JP^P?? »Izpit zrelosti« Naša cestna pojdetja ga v sreda niso napravila (kot že večkrat doslej ne). Poledica, ki je nastopila v zgodnjih dopoldanskih urah (pred deveto), je bila kriva številnim nesrečam in zastojem v prometu, cesto od Jeperce proti Kranju pa so posipali že ob pol dveh popoldne! 11 Predlog statuta občine Krani ima v 56. členu to!« določilo: >Načrti gospodarskega in družbenega razvoja, ki jih je sprejela občinska skupščina., so obvezni za vse delovne in druge organizacije in občane.« Isto je na javni tribuni o kulturi v osnutku družbenega plana občine Kranj hotel povedati tudi podpredsednik Edgar Vončina, ko je — malce nerodno — rekel: »Potem, ko skupščina nekaj sprejme, se diskutirati ne da več!« Čeprav izzveni zadnja formulacija morda preveč avtoritativno in nedemokratično (kajti diskutirati se da tudi še po sklepu skupščine, čeprav navadno za vogali in v oštarijah, pa seveda največkrat brez koristi), oba citata jasno nakazujeta potrebo po temeljitem obravnavanju posameznih vprašanj in problemov pred vsemogočnim in za vse ter povsod veljavnim »žegnom« skupščine. Bistvo takih obravnav pa ni le informiranje občanov, ampak možnosti vplivanja na posamezne sklepe, odloke, družbeni plan itd. Družbeni plan npr. TRIBUNE naj bi bil plod hotenj in želja vseh občanov, ne pa le odbornikov skupščine kot predstavnikov občanov. To je bil občinskemu odboru Socialistične zveze vodilni motiv za organiziranje javnih tribun o posameznih poglavjih osnutka družbenega plana kranjske občine, če bi zdaj, ko so za nami, govorili o uspehu teh tribun, bi lahko rekli, da so uspele in da niso. Uspele so, ker je to začetek temeljite j ših obravnav zainteresiranih občanov o osnutku plana; ker je bilo udeležencev več kot so pričakovali; ker smo le slišali nekaj koristnih predlogov za izboljšanje osnutka plana; ker je to resnejši poskus in prizadevanje Socialistične zveze, da za probleme (in dileme), ki tarejo nas vse, ki so za nas vse važni in ki jih kritiziramo (in — bolj redko sicer — tudi hvalimo) zainteresira vse občane, da bodo ti prispevali tudi svoj delež k reševanju; ker imajo taka prizadevanja in poskusi (ki so včasih plahi, tako plahi, da jih sploh ne opazimo) edini cilj, da izboljšajo ali celo spravijo v življenje naš samoupravni sistem, ki v občinski samoupravi še vse prevečkrat zaškriplje v akordih kimanja in soglasnega dviganja rok (namesto v akordih govorjene, pa kritične besede). Tribune niso uspele, ker to še niso bile res tribune občanov, vseh tistih, ki bi lahko in ki bi morali (prelistajmo novo ustavo!) o vsaki stvari, ki jih neposredno, pa tudi posredno zadeva, razpravljati, dati svoje resnično mnenje, tudi tisto ki ga prej ali pozneje slišimo v gostilnah; ki bi morali, seveda v skladu z realnimi možnostmi, poskušati vplivati na politiko občine in krajevnih skupnosti. Tribune so premalo razpravljale o bistvenih vprašanjih vse naše politike v letu 1964 in naše dosedanje politike, vse preveč pa v obrobnih* pogosto nepomembnih vprašanjih, če upoštevamo i<\ je uspeh le navidezen, je demokratičnost v tem m takih primerih le lep izraz za goro nepomembnih besed in za debelo mapo zapisnikov z bolj ali manj znanimi »predlogi« in mnenji. Dve resnici — ena za javnost in ena zase — ne koristita ne nam in šc manj našemu samoupravnemu sistemu, sta pa brez dvoma rezultat in značilnost tudi našega časa. Samoupravni sistem bolj kot katerikoli drugi zahteva kritičnost, realna izhodišča, borbo mnenj. In zato eno, za vse ali vsaj za večino sprejemljivo in možno resnico. Socialistična zveza kot najširša tribuna občanov je poklicana, da pokaže v tej smeri več prizadevanj. A. Triler , SKORAJ DEVETNAJST let po vojni je prišlo v Zahodni Nemčiji do prve večje sodne obravnave zoper nacistične zločince v taborišču Auschwitz. V tem času smo bili priča velikih sojenj nacističnih zločincev, ki pa so jih sodili drugi narodi. Prvič se sedaj v povojnem nemškem pravosodju srečujemo z veliko obtožbo in sodbo, ki jo bodo izrekli nemški sodniki zoper nacistične zločince. Kakšna bo ta sodba: pravična ali pristranska? 4RS Klobčič se razpleta DO FRANKFURTSKEGA gojenja je prišlo po čudnem naključju. Leta 1945 je nekdanji jetnik v taborišču Auschvvitz Emil Vulkan prišel slučajno do listin, ki so jih hranili v esesovskih arhivih. Pri požigu tega arhiva je nekaj listov ostalo nepoškodovanih. Trinajst let pozneje je Emil Vulkan sprožil s temi dokazi največji sodni postopek proti nacističnim zločincem v Zahodni Nemčiji. V Frankfurtu so postavili na zatožno klop 22 zločincev iz taborišča Ausch-witz. Okoli 350 prič bodo zaslišali in računajo, da bo sojenje trajalo najmanj šest mesecev. Po niirnberškem in jeruzalemskem sojenju je to prav gotovo tretja največja obravnava zoper nacistične zločince. Gradivo za frankfurtsko sojenje so zbirali dve leti trije mladi nemški pravniki. V tem času so zaslišali 1.300 prič z vseh koncev sveta. Gradivo, ki so ga zbrali s številnimi zasliševanji obsega J7.000 tipkanih strani. Obtožnica, ki so jo prebrali obtožencem, pa obsega 700 strani. Sojenje nacistični] zločince ■n t »AVSTRIJCI so spotol* §§ ni, da vedno živijo tj I kompromisnih situacijah«* JL Winkler, *P univerzitetni profesor I »POLJAKI smo za f§ pad vzhodnjaki, za vzhod g pa zapadn)aki«. 1 Stanislav JeH, poljski satirik v Frankfurtu Skrivališče zločincev Sodišče je ugotovilo, da vseh, ki imajo krvave roke z zločini v Ausch\vitzu, ne bodo mogli postaviti na zatožno klop. Zato so izbrali med njimi največje krvnike. Zadnji upravnik taborišča Auschwitz Richard Baer, ki ga obtožnica bremeni hudih zločinov, se je po vojni zaposlil kot gozdni delavec z izmišljenim imenom Kari Neumann. Lani je umrl v preiskovalnem zaporu. Tudi ostalih 23 zločincev iz taborišča še niso našli. Nekateri med njimi so v povojnem času živeli mirno naprej, kot da niso napravili velikih hudodelstev. SS — Haupt-sturmfiihrer Robert Mulka, desna t roka upravnika taborišča Hossa, ki je bil prava zver, je po vojni napredoval v Hamburgu za izvoznega trgovca, obtoženi VVilhelm Bo- ger, ki se je v taborišču odlikoval s svojimi streli v tilnik, je mirno vodil svojo trgovino v Hemmingenu, Kiaus Dvlevvski je v Hiidenu risal načrte, Gerhard Neu-bert pa si je služil kruh celo v nemški vojski. Kaj imajo zločinci na vesti Obtoženi so bili orodje nacističnih hudodelstev. Pogosto tudi sami niso štedili svojega deleža, da bi množično uničevanje in pokole dosledno in natančno izpeljali. Obtoženemu VVilhelmu Bogerju obtožnica očita, da je izumii posebno napravo za uničenje. Na tej napravi so zgubili življenje mnogi jetniki. Bo-ger, Stark, Broad in Dylew-ski so bili odgovorni za ureditev zaklonišča smrti. Po posebnem postopku so izbrali jetnike in jih postavili ob črni zid. Streljali so jih z malokalibersko puško. Po vsakem umoru so morali jetniki obtoženemu Starku pri- nesti vodo, da si je umil roke. Obtoženi Osvvald Kaduk je imel posebno metodo ubijanja. Najprej je žrtev pretepel do nezavesti. Potem ji je na vrat položil palico, na katero je stopil z nogami. Stal je tako dolgo na njej, dokler jetnik ni izdihnil. Na ta način je Kaduk umoril na desetine jetnikov. Kadukovo priznanje na zaslišanju je bilo splošno za vse zločince, ki sedijo na zatožni klopi v Frankfurtu: »Priznam, da sem bil stekel pes. Ze večkrat sem razpravljal s svojimi prijatelji, da je bilo taborišče prava sramota.« Prav je, da je prišlo do sojenja v Frankfurtu. Sprašujemo pa se vendarle upravičeno , zakaj je prišlo do sojenja tako pozno? Ali je morda nemška javnost šele sedaj pripravljena, da spozna vso resnico o nacističnih zločinih iz prve roke? SPREJEM, KI GA JE DOŽIVEL PAPEŽ PAVEL VI., KO JE POTOVAL PO KRAJIH, KI JIH OMENJA BIBLIJA, JE BIL NADVSE PRISRČEN. NA SLIKI GA VIDIMO NA OBREŽJU REKE JORDAN. VES SVET JE Z VELIKIM ZANIMANJEM SPREMLJAL PAPEŽEVO POT, SAJ JE TO PRVI PAPEŽ, KI JE PO 500 LETIH ZAPUSTIL SVOJO PRESTOLNICO — RIM. IZ RIMA SO PO VRNITVI SPOROČILI, DA BO PAPEŽ KMALU OBISKAL TUDI VELIKO BRITANIJO. »TUJ DELAVEC prid* v Švico z glavo in rokama, srce pa pusti vedno do~ HUP. Karel Schneltzer, švicarski advokat »AT£ VERJAMEM, da j* zvezna republika Nemčija nerazvita. Toda ver;amen*. da je njena televizija * razvoju*. H. K. Settom, zahodnonemškl minister za promet »ZALJUBLJENI Italijan je podoben cirkusu, kje imajo ognjemet*. Laura Betti, italijanska igravka »AMERIKANCI tretjt generacije so ljudje, ki materinščini govorijo samt šc v snu*. G. Hederhot, ameriški sociolog Namesto revolverja je potegnil fotografski aparat TURINSKEMU FOTOGRAFU se še ni posrečilo napraviti tako uspele fotografije, kot je bila slika tatov, ki si vlomili v njegovo delavnico. Fotograf je spal v majhni sobici za delavnico, ko so ga prebudili sumljivi šumi. Prestrašen ni pograbil revolverja, temveč je vzel fotografski aparat. Zabliskalo se je in močna svetloba je spravila vlomivce v tako paniko, da so takoj zbežali, presenečeni fotograf pa je s posnetkom odšel na policijo. , De Gaulle noče imeti viceprezidenta Po umoru predsednika ZDA Johna Kennedvja je nje govb mesto takoj prevzel viceprezident Johnson. V Franciji so se pričeli spraševati, kaj bi bilo pri njih, če bi se zgodilo kaj podobnega. Toda predsednikovi najbližji sodelavci so povedali, da de Gaulle noče imeti namestnika, ker je zanj namestnik človek, ki bi ga vedno spraševal, kako se počuti, kako je spal ipd. Noče, da bi ga vedno nekdo spremljal in čakal, kdaj se bo kaj zgodilo. Materinski ponos petdesetletne sCockv« petdesetletna papagajka upokojenega mizarja v Avstraliji je izvalila iz kokošjega jajca, ki ga je podstavil gospodar, piščanca. »Cockv« je iz letav leto čakala ia potrpežljivo sedela na umetnih jajcih. Brown ji je pri pravil presenečenje in ji podstavil kokošje jajce. »Cockvs se je poka/ala kot izvr: a mati, ki je skrbela za svojo malo kokoško. Preko j Alp in Dolo milov Na pot JESENSKO jutro se je komaj prebujalo, ko je avtobus turističnega podjetja Kompas začrtal prve kilometre. Se zadnji pogled na Bled in Karavanke obsijane od jutranjega sonca, in avtobus je že brzel proti Gornjesavski dolini. Zdanilo se je že, ko smo bili na jugoslovansko avstrijski meji, na Podkorenu. Trpek občutek in rahla nervoznost je prevladovala med vsemi, zakaj mnogi so prvikrat zapuščali domovino in odhajali v druge dežele, čeprav le za kratek čSs. Po natančnih carinskih pregledih na jugoslovanski in milejših na avstrijski strani se je Kompasov avtobus spuščal po strmih serpentinah skozi Ziljsko dolino, ki je bila obsijana od sonca in je kazala prve znake jeseni. Veselo smo zrli po Slovenski Koroški in nadaljevali pot proti Beljaku, kjer smo napravili kratek postanek. Pot nas jepeljala v smeri Grossglocknerja, kjer smo se dvigali od naselja Heiligenblut proti ledeniku na Grossglocknerju. Avtobus je požiral kilometre asfaltirane ceste in v kratkem času smo zagledali Velikega Zvonarja, obdanega s snegom. Rahla oblačnost nam je ovirala idealen pogled proti vrhu 3.798 m visokega Grossglocknerja. V višini 2151 m smo si ogledali ledenik in naprave, ki jih gradijo Avstrijci v tem idealnem gorskem predelu. Pozornost so nam zbujali tudi svizci, ki skoraj udomačeni živijo tik ob parkirnih prostorih in ob cesti. Pot smo nadaljevali preko prelaza Franc Josef v višini 2455 m in se spuščali po strmo izpeljani cesti. Bližali smo se Brucku in cilju prvega dne naše ekskurzije — Innsbrucku, glavnem mestu Tirolske. Innsbruck, glavno mesto Tirolske, značilno S starimi stavbami, spomeniki in žičnicami, ki popeljejo turiste v neposredno bližino gora, ki» obdajajo Innsbruck. Vse je v pripravah na zimsko olimpiado. Urejujejo nova smučišča in gradijo žičnice. Le kratek čas nam je bil odmerjen za ogled mesta, kajti čas ni dopuščal večjih postankov. Iz Tirolske smo nadaljevali pot proti Voradlbergu in avstrijsko — švicarski oziroma lichtensteinski meji. ... : ... .......v.-, v, •• Ziirich — največje mesto v Švici V Švico KRATEK postanek pri prehodu iz Avstrije v Švico in po kratkem carinskem postopku smo po nekaj minutah nadaljevali vožnjo proti glavnemu mestu kneževine Lichtenstein — Vaduzu. Kneževina Lichtenstein je kot sestavni del Švice. • Mesto Vaduz je zelo lepo urejeno. Da je kneževina Lichtenstein le pretežno turistična atrakcija, pričajo tudi visoke cene. Rezidenca lichten-steinskega kneza je na griču nad mestom Vaduz, vendar je tudi ta delno spremenjena v turistični objekt, kjer vas postrežejo z vsemi mogočimi dobrotami, po nedostopnih cenah. Skozi lepo urejeno podeželje smo se bližali največjemu mestu švicarske federacije Ziirichu, ki leži ob velikem Ziiriškem jezeru. Ziirich je staro mesto, pretežno podobno nemškim mestom, tako po načinu življenja, kakor tudi po arhitekturi. Reka Limad ga deli na levi in desni breg. Ima okrog 450.000 prebivalcev. Je eno največjih švicarskih mest, polno bank in raznih drugih zanimivosti. Posebno lepo je mesto v večernih urah, ko se nešteto raznobarvnih luči odbija v valovih Limada in Ziiriškega jezera. V Ziirichu, kakor tudi v drugih mestih se pozna, da so v miru preživeli dve svetovni vojni. Skozi gozdove vodijo asfaltirane ceste NA POVABILO univerze smo si ogledali državne gozdove v Winterthuru, to je približno 40 km poti iz Ziiricha. VVinterthur je mesto z močno razvito industrijo, kjer izstopa proizvodnja velikih Sulzer motorjev. V neposredni bližini je revir mestne gozdne uprave Eschenberg ,v velikosti 756 ha, preko katerega so speljane lepe asfaltirane ceste. Gozd služi za oddihe delavcev in ima 368 m3 lesa na ha, sestoji pa se 76% iz iglavcev in 249/o iz listavcev, z zabeleženim prirastkom 6.8 m3 na ha ali 1.85 °'o. V tem gozdu čuvajo kot zanimivost še nekaj smrek, ki imajo od 18 do 25 m3 lesa. Gozdni predel je lepo urejen, točno, s švicarsko natančnostjo in je namenjen v glavnem študijskim potrebam. Po ogledu gozdnega predela smo se preko moderno urejenega švicarskega letališča vračali v Ziirich. Z ogledom Freudvviela, to je gozda v neposredni bližini Ziiricha, kjer so privatni gozdovi, je zbujala našo pozornost predvsem kolondacija gozdnih parcel iz prvotnih 135 na 21. Na prelazu St. Gothard POTOVANJE smo nadaljevali preko Zugga v smeri gorskega prelaza St. Gothard v višini 2114 m, proti italijansko govorečemu delu Švice. Zanimiva je bila vožnja po asfaltiranih cestah, ob obalah neštetih jezer in ob vznožju gorskih masivov. Bližali smo se prelazu £t. Gothard. Gorski predeli so posebno zanimivi, kjer so je»- ' zera zajezena in služijo za proizvodnjo električne energije~v mnogih hidrocentralah. Preko grebenov so napeljani veliki daljnovodi. St. Gothard je prepleten z žičnicami, ki pripeljejo smučarje do lepo urejenih smučišč. Na vrhu prelaza je jezero. Gorski prelaz je bil zanimiv že v času Napoleona. Cez prelaz se je maršal Suvorov prebijal s svojo vojsko, da bi napadel Francoze za hrbtom. Preko gorskih tesni in grebenov se je vojska prebijala v velikem snežnem metežu in mnogo vojakov je v snegu izgubilo življenja. Velik bronast kip opozarja danes turiste na bojni pohod preko prelaza v času, ko tam še ni bilo cest in žičnic. Poslovili smo se od lepega-sončnega vremena in se v rahli oblačnosti spuščali z vrha prelaza proti Luganu. Ogledali smo si Lugansko jezero, mesto Lugano in se bližali švicarsko — italijanski meji. Milanske zanimivosti VsEC NAM je bila Švica z mnogimi jezeri in lepo urejenimi turističnimi kraji. Z rahlim občutkom napetosti in radovednosti, kaj nam bo nudila sosednja Italija, smo po kratkih obmejnih formalnostih prestopili švicarsko — italijansko mejo in se odpeljali proti Milanu. Med potjo smo si ogledali tudi Comsko jezero. V popoldanskih urah je naš avtobus že vozil po ulicah Milana. Milano, mesto z močno razvito industrijo s starimi in novimi, modernim zgradbami, je bilo naši ekskurziji Drava paša za oči, posebno zaradi tega, ker je bil določen tudi nekoliko daljši počitek. Vsakdo si je lahko ogledal mesto in njegove zanimivosti. Posebna zanimivost Milana je milanski Domo, katerega so gradili preko 350 let. Ta veliki marmorni stvor se impozantno dviga v nebo in izraža veliko arhitektonsko lepoto. Poleg Doma je pritegovala pozornost tudi milanska Scala, grad Sforzesko m še mnogo drugih starejših in sodobno urejenih stavb. Privlačne so bile tudi velike moderne blagovnice, ki nudijo obi-skovavcem vse, kar potrebujejo, vendar so cene dokaj visoke. * Na. balkonu Romea in Julije ZARADI nekih razlogov nam ni bilo omogočeno ogledati si industrijo strojev v Cremoni in Monzzi. Naša pot se je zato nadaljevala po moderni avtocesti mimo Verone in Padove v Benetke.-Z ogledom zgodovinskega mesta Verone, kjer sta živela Romeo in Julija in kjer se nahaja sloviti in največji amfiteater na svetu, ki sprejme do 65.000 gledavcev, z ogledom balkona, kjer sta se ljubila Romeo in Julija in ostalih zanimivosti Verone- smo v opoldanskih urah nadaljevali pot proti cilju potovanja tistega dne, proti Benetkam. Za kratek čas smo se ustavili v Padovi in si mesto bežno ogledali. V Benetkah OGLED Benetk je bil predviden za večerne ure, ker nam čas ni dopuščal dnevnega ogleda. Lepota Benetk, njena arhitektura, predvsem arhitektura Doževe palače, cerkve Sv. Marka, katerih vrednost je neocenljiva ter še nešteto beneških stavb, ki so. jih gradili pod vodstvom beneškega doža za časa beneške republike, je napravilo nad vse impozantno sliko in ostane človeku v spominu nepozabno. Z ogledom topolovih nasadov ob izlivu reke Taliamento v morje in turističnega mesta Ligni-ano, ki je še v izgradnji, se je zaključevala naša ekskurzija. Zanimivo je bilo videti mlada topo-lova drevesa z velikim letnim prirastkom, kako so nasadi obdelovani, gnojeni, preorani. Le z dobrim kultiviranjem je lahko doseči tudi visoke prirastke lesa v topolovini. Nestrpno smo pričakovali povratka v odmovino in z veselimi očmi gledali, kako avtobus požira zadnje kilometre v smeri proti Trstu, kjer smo se ustavili le za kratek čas. V popoldankfh urah smo prekoračili italijansko — jugoslovansko mejo v Sežani po nekoliko daljšem carinskem pregledu. Dobra volja, ki se je zadnja dva dni izgubila, se je zopet naselila v vseh udeležencih ekskurzije. S smehom in zadovoljstvom smo se vračali nazaj proti Bledu in obujali spomine na zanimivosti, ki smo jih pred nekaj dnevi preživeli. Lepote tujih dežel resnično navdušijo človeka, toda ko se ozreš po naši domovini, vidiš, da je doma najlepše in da se lahko kosamo z lepotami naše domovine od Triglava do Ohrida preko jadranskih otokov, z vsemi deželami. Janez Peterman Za svetovno razstavo v New Yorku je že nekaj časa pripravljeno pristajališče za helikopterje. Pod orjaško betonsko pristajalno stezo je nameščena dvonadstropna restavracija, ki jo je mogoče obiskovati že od minulega oktobra naprej. Iz restavracije je čudovit razgled preko razstavnega prostora Draga igra s telefonom Menda ni več daleč dan, ko s številko 44 in številko 1 že bo treba telefonske aparate mogoče dobiti zvezo z Lon-skrbno skrivati pred otroci, donom. Jfečrt predvideva 6 2e kratka igra s številčnico večjih central po svetu, s bi nameč lastrukom povzro- katerimi bodo kasneje pove čila neznanske stroške. Pred- zali še satelitske centrale, stavniki raznih držav pri- O tem so pred kratkim go-pravljajo medkontinentalno vorili strokovnjaki medna-telefonsko omrežje, ki bo rodne telefonske unije v Ze-. omogočilo, da bo na primer nevi. Telefonska mreža, o kaže samo številka 1 vzposta- teri so se strokovnjaki spo-vila zvezo v ZDA, številka 7 razumeli, bo brez kablov in s Sovjetsko zvezo, številka 33 žic. Zajela bo ves svet. Med s Francijo, številka 44 z Ve- drugim je sklenjen tudi do- liko Britanijo, številka 86 s Kitajsko itd. Glavna mesta so dobila številko 1. Tako bo Znani ameriški medicinski strokovnjak James F. Smith je izjavil, da je naravnost nerazumljivo, ka-1 ko dobro živali obvladajo bolezni. Dejal je, da se pogosto same bolje pozdravijo kot bi tojispelo človeku. Trditev je podkrepil s številnimi prepričljivimi primeri. Orangutanova metoda Bivoli v mivki Ijali po tleh, da sta bila tudi mestih, kjer so hraste odpad- vrat in glava prekrita z miv- le pa je začela rasti nova ko. Praktično so bile nepo- dlaka. krite samo oči. Ko je moral Tudi v tem primeru so se čuvaj čez nekaj dni ubiti bi- živali popolnoma same po- vola, ki se je ranil v nogo, zdravile, premagale bolezen je lahko ugotovil, da je bo- brez kakršnekoli človekove lezen popolnoma izginila. Na pomoči. govor o direktni zvezi med Nevv Yorkom in Moskvo. Seveda bo preteklo še nekaj let, preden bo ta med-kontinentalna mreža narejena Njena izgradnja je -odvisna tudi od hitrosti avtomatizacije telefonskega prometa \ posameznih državah. Nekate re države so to obsežno dele že opravile. Strokovnjak mednarodne telefonske unij« menijo, da bo avtomatske telefonska mreža v Evrop začela delovati že 1965. leta. Ko bo ta mreža zajela ve: svet — to smemo pričakovat šele čez nekaj desetletij — bo mogoče med seboj pove zati okoli 600 milijonov tele fonskih naročnikov. , Na vprašanje, kako bo iz gledal telefonski imenik s to 1 i k i m i naročniki, strokovnja ki še niso mogli odgovoriti Menili pa so, da za navadne ga naročnika niti ne bo po trebno, da biimel pri rok vse naročnike po svetu. ^J'UIMlUlf IMIllIMlilliM tlW1IHIMtlllttMMII.il i "i> M il if llUlftMIM ni i mi imunimi m nuni n mrl umit :ZAXIMWVOSTM Rezultat: velikan še naprej • raste. ZGODOVINA V 15 MINUTAH Neki farmar z Bornea je imel orangutana. Nekega dne je opazil, da se z obema rokama drži za desno lice. Opazil je, da drži v šapah kepo ilovice. Ker je farmar že imel nekatere izkušnje o tem, da se živali znajo same zdraviti, ni ničesar ukrenil, ampak je orangutana le opazoval. Opica je zelo malo jedla. Od časa do časa je odhajala k moč\irju. po ilovico in z njo drgnila lice: z zunanje in notranje strani. Tretjega dne si je orangutan izdrl zob in ga zmagoslavno prinesel pokazal svojemu gospodarju. Ko jo 1 ri mesece pozneje začel boleti zob farmarja, je ta na sebi preiskusil orangutan jvo metodo in se uspešno pozdravil. Čuvaj divjih živali v narodnem parku v Južni Afriki je opazoval kardelo bivolov, ki je bilo močno okuženo s kožno boleznijo. V normalnih pogojih se bolezen zelo počasi zdravi. Toda bivoli so se vsak dan namenili do barja in se do glave potopili vanjo. Prekriti z mivko so se potern dalj časa sončili. Po vsakem sončenju se je mivka odlepila in odpadla, bivoli pa so potem ponavljali svojo »blatno kopel«. čuvaj je z daljnogledom vsak dan opazoval živali. Tudi bivoli v času zdravljenja niso mnogo jedli. Po desetih dneh so se počutili mnogo bolje. Znaki bolezni so bili vidni samo še na vratu. Tudi pri tem so si bivoli znali pomagati. Toliko časa so se va- 134 MILIJONOV LETALSKIH POTNIKOV Mednarodna organizacija civilnega letalstva je objavila, da je v preteklem letu z letali potovalo preko 134 milijonov ljudi. Letala so prevozila več kot devedeset milijard potniških milj. Potniški promet se je povečal za 11 odstotkov v primerjavi s predlanskim letom. ČAJ t\ PIJANCE Angleški poljedelec • jugoslovanskega porekla Karel Knez je odkrit rastlino, katere suhi ali pa zeleni listi dajejo grenak čaj. Najvažnejša lastnost tega čaja je njegovo delovanje proti pijanosti. Pijanost izgine po nekaj minutah. SKRITI TELEFONI Telefonski aparati niso preveč estetski. Zato so v mnogih stanovanjih in hotelih po New Yorku začeli spravljati telefone v majhne zidne omarice. Takoj, ko telefon zazvoni, se vrata omarice odprejo tako, da je mogoče telefon neovirano uporabiti. POLJSKI VELIKAN Leta 1942 je bil 15 — letni Poljak Česlav Šmutnjak pri begu pred gestapovci ranjen v glavo. Ta "dogodek je bil, kot domnevajo, zanj usoden, zakaj kmalu je začel rasti. Sedaj je star 35 let, velik pa je 221 cm. Česlav ni samo velik, ampak tudi izredno močan. Ob neki priložnosti je prelomil drevo, prestavil je kravo, ki ga ni hotela* ubogati, v pretepu pa je premagal vseh sedem napadačev, kolikor jih je stavilo, da ga bodo premagali. Česlav Šmutnjak je poročen in ima sina normalne rasti. Zdravniki so ugotovili poškodbe epizife in velikana skušali pozdraviti. Obiskovalci letošnje svetovne razstave v New Yorku bodo imeli med drugim pri« ložnost spoznati tudi zgodo vino ameriških držav, in sicer v točno 15 minutah. To bo mogoče s pomočjo velikih cineramskih platen, na katerih bodo projecirani najvažnejši dogodki. Zgodovino bodo prikazovali nat 12 platnih s premičnim gledališčem. VEč NOVINARJEV KOT TEKMOVAVCEV Med drugim si prireditelji zimskih olimpijskih iger. v' Innsbrucku trenutno belijc glavo in razmišljajo, kje bodo nastanili blizu 1200 novi narjev, kolikor se jih je pri javilo do konca decembra Predvidevali so namreč, dj jih bo manj kot tisoč, za kaj število so primerjali • prijavljenim} tekmovavci, k jih bo 10431 \ DOM * ORVttSA « MODA • DOM • OHVtltS* % MODA * DOM # UJU 21 \ a 9 MODA m. DOM « UfUŽIV* « MODA Negovanje v zimskem času čeprav še ni zapadlo veliko snega, vendar čutimo, da tičimo v zimi. Skrbno smo zavrti v obleko in se tako jvarujemo pred mrazom. Ver-jttno pa mnogi od nas porabljajo, da koža tako težje mrzle pomlajevaine kopeli ne bodo privoščile vse tiste žene, ki imajo razširjene rdeče krvne žilice. Prehitra temperaturna sprememba povzroči, da se te še bolj razširijo. Koža diha po vsem telesu, ne pozabljajmo na to. Pospe-šujmo krvni obtok tako, da si bomo vsaj enkrat tedensko telo zmasirale s krtačo, ki je lahko dokaj ostra. Pa ne recimo, da nimamo časa. Vzemimo si ga 10 minut in si zdrgnimo najprej roke (vedno v smeri proti srcu) nato noge in še ostalo telo. Podplate si pogosto nama-stimo z mastno kremo in tako nam bo uspelo, da bomo pregnali neprijetno in otrdelo kožo. Maske za vsako kožo t- Gospodinja mora imeti predpasnik, če ima tako prikupnega kot je tu, jo verjetno De kazi (Iz Manekena) diha, in če želimo ostati zaravi in lepi, ji le moramo pozimi posvetiti več pozornosti. 2e v prejšnji številki smo gevorili o negovanju kože na obrazu v mrazu, sedaj bi pa še nekaj dodali: tiste žene z normalno kožo ali s kožo s povečanimi porami lahko koristno uporabljajo sneg. Ko smo si zvečer kožo očistile, si jo nežno odrgnemo s snegom. Koža se bo osvežila in pore zmanjšale. Tudi bledo-lič^ira bo taka masaža kaj dobro dela. Seveda si pa te Gotovo je nekaterim izmed nas kar nekako tuja beseda kozmetična maska za kožo. Skušala bom preprosto razložiti njen pomen. Pripravimo si jo lahko iz kvasa in toplega mleka; jajčnega beljaka in limoninega soka; rumenjaka, medu in z nekaj karjljicami olivnega olja. To so že kar tri različne maske, seveda za različne tipa kože. Mislim, da priprava take maske ni predraga če upoštevamo njen učinek bomo res vsaj enkrat na mesec žrtvovale pol ure. Prva maska služi mastni koži, to je koži, ki ima po nosu, licih in bradi črne za-jedavca. Seveda ne bo uspeh tu kar takoj, sčasoma nam bo uspelo, da se bo stanje izboljšalo. Z nekaj kapljicami toplega mleka zmešamo kvas in si z maso namažemo obraz (kože okoli oči in na očeh ne namažemo). Ko se zmes posuši, jo s krožnim masiranjem odstranimo in se umijemo s toplo vodo. Nato obraz oplju-skamo še s hladno vodo. Druga maska bo služila v boju proti povečanim poram in gubam. Beljak bomo z nekaj kapljicami steple v sneg in si namakale obraz. Po 20 minutah se bomo umile s tcnlo vodo. Tretja maska je koristna starikavi, utrujeni koži. Rumenjak bomo zmešale z nekaj kapljicami olivnega olja ;n žlico medu ter zmes nanesle na obraz. Nato si ga bomo umile s toplo in hladno vodo, . _.. , ...r Dve soalni srajci, kakršne dobimo v naših trgovinah. Obe f** sta pikčasti in povsem preprostega kroja (iz Manekena) Otrok gre na smučarski tečaj Počitnice so tu in mnoge šole so organizirale smučarske tečaje. Čeprav so cene tečaja zmerne, pa smučarska oprema stane toliko, da mora marsikateri otrok odložiti smučanje do naslednjega leta. Pa vendar, z dosti dobre volje in s pridnostjo si večji del smučarske opreme lahko naredimo doma. Smučarske hlače so potrebne. Da bodo izdatki manjši, bi jih morda preuredile iz očetovih, če je blago že ponošeno. mu bodo te hlače služile kot suha preobleka. Raztegliive smučarske hlače se dobijo po naših trgovinah in cena še ni tako nedostopna. Na pulover ne smemo pozabiti, tudi na tople spodnje majice in nogavice ne. čepica in rokavice so nujne, če gre otrok visoko v hribe mu posodimo svoja sončna oča- la in dajmo v nahrbtnik dobro sončno kremo. V vetru ali slabem vremenu bi bila koristna tudi vetrovka, T^ndar tudi brez nje gre. Opomnimo nadebudnega smučarja naj ne pije mrzle vode ali je snega, ko mu je vroče. Prav tako naj si ne odloži toplega puloverja in naj mokre nogavice preob-leče. S seboj mu bomo dale še listek, na katerem bo imel napisane kose svoje garderobe, da bo mali smučar ob odhodu domov vse pospravil. Italijanski modni športni čevlji in damske torbice. Priznati moramo, da sta modela okusno izdelana in zelo praktična. Ne bi bilo napak, če bi Italijane posnemali tudi naši torbarji in čevljarji □ □ □ □ D Postelina platna • GUMIJASTA POSTELJNA PLATNA moramo redno čistiti z mlačno milnico in s čisto vodo, nato pa dobro osušiti. Pri majhnem otroku je najbolje imeti dva, da ju dnevno menjamo. Predali # PREDALE, ki se težko odpirajo, namažemo ofe straneh z milom. Obletnica legendarnega pohoda Štirinajste štirinajsta udarna divizija — eno najslavnejših imen naše ljudske revolucije! Dokončno je raztrgala plašč nemškega zavojevavca. šest dni po Hitlerjevi kapitulaciji. Najpomembnejše strani ne samo svojega dnevnika, temveč zgodovine narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, je izpisala z zlatimi črkami; strani vojaške in politične kronike NOB. še več kot z zlatimi, s krvavimi črkami! Nadčloveških naporov borcev Tomšičeve, Šercerje-ve in Bračičeve brigade, ki so sestavljale divizijo med pohodom, prelite krvi, življenj, ki jih ni več, ni moč nadomestiti z ničemer. Spomini, ki ne zbledijo. Pomnili jih bodo poznejši rodovi: v zahvalo in opomin. Pohod — podoben legendi. Ma robu človeške zmogljivosti petnajst kilometrov. Bil je to eden najtežjih premikov v Času sovražne februarske ofenzive, po več kot pol metra visokem snegu in po težko prehodnih hribihv Vso noč je snežilo in neusmiljeno je pihala ledentr burja. Vse, kar smo imeli na sebi, je zmrznilo. Bili smo podobni premikajočim se ledenim stebrom./ Znoj težko otovorjenih konjev in mul se je spreminjal v ledeno skorjo. Konji in mule so omagovali, padali. Mi smo vzdržali, še danes ne vem, kje so meje človeške vzdržljivosti. Morda smo bili na njenem robu ..., Kljub vsemu pa je bila burja »zavezniška«: popolnoma je zabrisala naše sledove. Tako smo lahko počivali v vaseh Okroglica in Poljane. Samo od 7. ure 11. februarja do opoldneva naslednjega dne. Divizija je morala dalje. S. Škrabar Potapljati na Blejskem jezero so položili zadnje cevi Človek -riba PRED DNEVI so potapljači položili na dno Blejskega jezera zadnje cevi, po katerih bo v jezero dotekala tekoča voda. Ko je bila površina jezera prekrita z debelo skorjo ledu, sta pod njo sestavljala železne cevi dva potapljača iz Maribora. V hladni vodi, ki je imela na dnu okoli 4 stopinje sta končala težavo delo. Kranj v Prešernovem času Njen nekdanji komandant JOŽE KLANJŠČEK-VASJA, danes direktor kranjske »Planike«, nam je pripovedoval svoje spomine. Prisluhnvi smo le tistim, ki so vezani na 10. februar 1944, zakaj vseh ni moč strniti na odmerjenem prostoru. Z MITRALJEZOM ZADELI LETALO Divizija je zasedla pomembne položaje Bohorja. Ves dan je bila ogorčen boj z oddelki SS, ki so prisilili oddelke Wermachta in civiliste (verjetno Kočevarje), da so jurišali. Z močnim strojničnim in minometalskim ognjem smo jih odbijali. Naši težki minometi so se spopadli s sovražnim topništvom, ki je podpiralo juriše. V napadu je sodelovalo tudi dvoje letal. Eno je bilo kmalu onesposobljeno. Zadeli so ga streli iz našega mitraljeza. PODOBNI LEDENIM STEBROM Ob mraku smo neopazno zapustili Bohor. Borcem Kozjanskega odreda smo izročili 21 tovarišev, ranjenih in iz-črpanih, ki ne bi zmogli nočnega pohoda. Po štirih dneh nepretrganih bojev z vmesnimi krajšimi ali daljšimi premiki so bili močno utrujeni in izčrpani. Vendar smo premagali' v tej noči Jože Klanjšček kot partizan Potapljač Leon Nalaskov- ski je že skoraj na pol riba. 2e ŠtMindvajse t si služi kruh z deli pod vodo. Pregledal je dno rek skoraj pri vseh naših hidrocentralah, ki smo jih gradili po vojni. Kot stari in izkušeni rečni potapljač pravi, da mu je prosti čas na zemlji včasih kar že malo pust. Navadil se je deTa pod vodo tako, kot rudar podzemlja in letavec ozračja- Razgovor z izkušenim potapljačem je bil živ in pester. Leon Nalaskovski ima preprosto slovansko dušo, ki je mehka kot mah, čeprav nosi skupaj s svojo potapljaško opremo na delo tudi težke in okorne čevlje. To je človek, ki ne pozna strahu. Težek poklic mu je zoral čelo in obraz z bledim rezilom, ki kaže, da mu pod vodo primanjkuje zraka. Potapljač Leon Nalaskovski & Po govorici, bi si upal trditi, da niste čisti Slovenec? — Res je. Ne govorim čiste slovenščine (to je zaradi dveh pravopisov tudi težko pisati in govoriti). Po rodu sem namreč Poljak. Po več kot dvajsetih letih pa sem se dobro vživel v slovenske razmere in moji otroci govorijo čisto slovenščino. • Kdaj ste odšli s Poljske? — Med vojno. Na Dravi so Nemci takrat gradili novo hidrocentralo in moral sem kot potapljač pregledati rečno korito. Že ko so nas Nemci ob napadu 1939 obkolili sem vedel, da ne poznajo milosti. Takrat sem odnesel še zdrave pete. Bil sem namreč letavec enote, ki bi se na poljskonemški meji morala postaviti po robu nemški vojski. JKaš romati imela je gladke lase, tja do srede vratu in veter jih je včasih razsejal kot tenko, pramenasto kopreno piek obličja, kjer so zablesteli, kadar je nanje posijalo sonce, prozorni prameni zamolklo rdeče barve, ki je Fabio ni znal natančno opredeliti. Lesketali so se in lebdeli so nad poltjo, ki ni bila bleda, temveč le motna, enakomerno motna celo v neposredni svetlobi nebesne modrine, motna kakor svetal pesek ali golobja peresa, zamolkla svilnata ploskev, ki so jo le tu in~tam rezale lahne sence, kot pod očmi, obrisi utrujenosti, tenka gubica od ustnih kotičkov do nosnic, in slednjič tudi njena usta, nežna in jasna pa krepko zaprta pod nosom, ki ni bil izrazit, majhnim pravilnim nosom z nežno vdolbinico nad nosnicami in kratkim a krepkim gredljem. ženska ni bila visoka pa tudi ne majhna, bila je ženska tridesetih let, kakršne je Fabio cenil, in tujka; Italijanka brez klobuka in torbice ob devetih zjutraj z rokami v žepih in zaprtimi očmi nikdar ne bi stala na Campanillu, se grela na soncu in slepo strmela proti morju. Najbrž je zaznala njegov pogled, kajti odprla je oči, _toda Fabio je to pravočasno opazil, čeprav mu ni uspelo, da bi videl barvo njenih oči; obrnil se je in strmel v globino, sledil dogodkom na Piazzetti, pa vendar slutil, da ga je nekaj trenutkov gledala. najbrž prav tako presenečena, da ni več sama na stolpu; ladja se je bližala pomolu pred stebrom z Markovim levom, uglajeno je pred obrisom San Giorgia zavila proti Piazzetti, na premen je stal častnik v paradni uniformi, zraven, z nogami uprtimi ob tla, patetičen opičnjak, je pomislil Fabio, ne morejo se znebiti Mussolini- jevih kretenj, fašizem je bil velik čas za vojake, potem je pomislil, če morda tudi sam ni bil vojak, vtem ko je na obrazu čutil njene poglede, sicer le častnik mednarodnih brigad, ki ga poklicni vojaki družabno niso priznali — le nekajkrat jih je hudo potolkel, dokler premoč ni bila občutna — pa vendar moški s posebnim nagnjenjem do vojaščine, rad je nosil canadienne, uniformo delavcev od Billancourta do Turina, uniformo latinskih delavcev,... Toda ženska, ki ga je opazovala, tridesetletnica, je nosila plašč iz kamelje dlake, damski plašč, je pomislil; premišljeval je, če ji pristaja plašč iz mehkega, dragega sukna, ujemal se je z njeno poltjo, spoznal je motiv njene polti, kontrapunk-tični motiv svetlega peska ali golobjih peres ali zamolkle svilene polti, vendar ni mondena, je premišljeval Fabio, v njenem obrazu je odtenek napora, odločnosti, smisla za stvarnost, značilnega za ženske, ki delajo in so prizadevne pri delu, ki ga prodajajo. Fabio je znal razlikovati obraze, ki delajo in ne delajo. Prepričati se je hotel in dvignil je pogled; očitno jo je vznemiril, kajti stopila je iz vdolbine in se cbrnila; prišla je mimo Fabia, še vedno z rokami v žepih; telo, ki ga je ohlapne zakrival svetel in mehek plašč, je kazalo postavo ženske, ki pade v oči; imela je visoke, vitke noge in nizke čevlje; poskušala je oditi mimo Fabia, v trenutku, ko je stopila iz vdolbine, tako da je nastal plitev val temne rdeče barve, ki se je rahlo spuščal od preče pa spet zrasel in se iztekal v spletu prozornega rdečila kakor pena, kot pena z morskega vala v zamolklo rdeči barvi, biia je nepremagljivo rahla, lakonična in slednjič komaj zaznavna kretnja tega vala iz temne, vendar ne črno temne, temveč le s črnino, s premogom posejane pompejsko rdeče barve, ki je rahlo utonila, vzplamtela le v prosojnem predivu robov, v znamenje, v klic ukleta kretnja delčka pompejskega morja pred ozadjem najčistejše modrine, ki jo je lahko nudilo nebo nad Benetkami — prav ta kretnja se je zadrla v Fabiov očesni živec kakor kitica. Ženska bi odšla mimo, zavila je proti vhodu na stopnice, če bi se v tem trenutku ne oglasili zvonovi, kovinski zvoki so jo preplavili tako naglo in bron je zbesnel, da se je prestrašeno umaknila, nenadoma je stala zraven Fabia, ki si je prav tako kot ona zamašil ušesa, prepadena sta skupaj strmela v zvonove, ki so se neomajno zibali v ležiščih, zvonove Campanilla San Marca, oznanjajoče deveto uro; slednjič sta se Fabio in ženska trpinčeno spogledala in se nasmehnila, prestrašena sta bila navezana za nekaj udarcev zvonov, in Fabio je zdaj videl njene oči, široko razprte so strmele vanj, šarenica je bila rjava, pršeča in živo rjava z nekaj drobci zelenila, vsajenimi kot v jantarjevim, razumne in čutne oči ženske, zenice so se ji nasmejane zožile pod njegovim pogledom; dlani je dela z ušes, spo-prijazniia se je z besnečimi zvonovi, potem se je obrnila in pogledala v globino, tako da ji je lase razvejalo prek obraza na strani, ki je Fabio ni videl; mimo njenega profila je spodaj na Piazzi videl predsednika republike, ki je stopal na čelu vladnega odposlanstva: prav majhna skupina je šla po prehodu med človeškima stenama proti Porti della Carta, zraven vhoda je videl kara-binierskd godbo, toda zvokov ni bilo slišati, zvonovi so bili močnejši, vendar je slišal sosedo, ki mu je zaklicala: »Le kaj je danes v Benetkah?« % Kako, da se po vojni niste vrnili na Poljsko? — V Mariboru mi je bilo všeč. Ustvaril sem si dom in družino. -# Kolikokrat ste bili že pod vodo? — Tega ne morem povedati, ker nisem štel. Na leto preživim okoli 1200 ur pod vodo. % Vi ste potem pravi povodni mož? * — Spustil sem se že v toliko strug, da sam ne vem, kje še nisem bil. Delal sem na Donavi, na Dravi, na Drini, na Uni, v koprskem pristanišču, na Blejskem jezeru in še bi lahko našteval. Spustil sem se na delo že tudi po 50 metrov globoko. % Koliko ur lahko dnevno delate v vodi? — To je odvisno od globine. Pri globini 12 metrov lahko vzdržim 6 ur, včasih pa tudi več. 9 Ste bili kdaj v smrtnem strahu? — Veste, delo potapljačev ni od šale. V našem podjetju sta se smrtno ponesrečila že dva potapljača. Sam sem bil do sedaj samo enkrat na pragu smrti. Ko sem med vojno delal na dnu reke Donave, so mi napravo, s katero sem-čistil rečno dno spustili na cev, po kateri so mi dovajali kisik. Ostal sem nekaj trenutkov brez zraka. Hitro sem sporočil, kaj se je zgodilo in kmalu so dvignili napravo. K sreči se cev ni poškodovala. Tudi po tej nezgodi nisem zgubil poguma. % Kaj napravite, ko vas dvignejo iz vode? — Običajno zeham. % Kaj ste zanimivega videli v vodi? — Ribe in temo. V kalnih vodah vedno delamo v temi. V jezerih in v morju pa je včasih razgled lep. Blejsko jezero je na dnu precej blatno. Čevlji so se mi ugrezali tudi do 15 cm globoko. Drugače pa je blejska voda precej čista. % Vas je kdaj, kljub hrabrosti strah? — Nerad grem v vodo po mrliče. Do sedaj- sem potegnil iz vode že štiri utopljenke. Prešeren v Kranju - (Nadaljevanje in konec) Vse kaže na to. da si je Prešeren nad svojo obširno klientelo pridobil tudi dosti prijateljev. Seveda ti njegovi novi znanci niso bili takega kova kot sta bila svetovljanski Andrej Smole in učeni Matija Cop. Nobeden od njiju takrat ni več živel. Med nove prijatelje v Kranju lahko štejemo predvsem izobraženega podjetjnika Karla Floriana, upravitelja blejske gospoščine Hieronrma Ullricha, fužinarja Zoisa iz Bohinja, založnika Pleiveissa, usnjarja Pol-lacka, trgovca Killerja, pivovarnarja Ma-verja, graščaka Pagliaruzzija, železarja Ruarda, manufakturista Peharca, kaplana Hueberja, gostilničarja Jalna in druge. Izmed teh novih prijateljev mu je bil najbližji vsekakor Karel Florian. V gostilnah pa se je pesnik družil z ljudmi iz najbližjih družbenih plasti. Izročilo je ohranilo dvoje takih imen. slepega godca Jurija, s katerim je pesnik rad prepeval stare ljudske pesmi, in pa Franca Rajglja-Pacenjka, ki mu ni bilo do poštenega dela, pač pa je bil poln šegavosti in drzne šale.- Pozneje je bil ta Pacenjk menda celo rokov-njač. Prav v letih Prešernovega bivanja v Kranju se tudi začenja prebujati družabno življenje malega mesteca. Ustanovili so bralno in zabavno društvo Kazina, ki je imelo svoje prostore na takratnem Mestnem trgu št. 2 (danes Titov trg). Tu so se zbirali člani, da bi čitali domače, predvsem pa tuje časopise in revije, ki pa jih je prej strogo cenzuriral komisar Pajk. Bil je v strahu, da bi se člani navzeli iz tujih listov prevratnih in brezbožnih idej. Prireditev v Kazini se je udeleževal tudi Prešeren. Tu se je seznanjal z domačimi rodoljubi, ki jim je postal prihodnje leto (1848) vnet sodelavec, tovariš in sveto-vavec. Iz pesnikove pisarne je izšla pravda 106 kmetov in nekaterih meščanov, ki so se uprli plačevanju desetine kranjskemu dekanu Dagarinu. Prešeren je kot izobražen, razgledan in srčno dober mož že pred marčno revolucijo leta 1848 uvidel, kako nevzdrženo je obstoječe politično, gospodarsko in socialno stanje. Vest o padcu osovraženega dunajskega režima je pesnik ves srečen pozdravil. Pridružil se je tudi narodni straži, pri kateri je fungiral kot vojaški sodnik. Ni pa hotel biti častnik, ker je narodna straža vedno bolj kazala, da je ustanovljena zato, da bi ščitila imetje bogatih meščanov. Bolj važen in pomemben je Prešernov delež pri sestavi znamenite peticije kranjskega mesta za zadnje zborovanje deželne stanovske reprezentance z dne 6. aprila 1848. Prav gotovo je bil Prešeren tisti, ki je vplival na someščane, da je prišla v peticijo vrsta naprednih idej: zahteva po samoupravi mest, delitev cerkvenih posesti v korist države, ki naj plačuje duhovščino, zahteva po slovenskih srednjih šolah in slovenski univerzi ter po odpravi šiba-nja obsojencev. Dne 14. maja 1848. je napisal Prešeren v imenu 90 meščanov prote-stacijo, v kateri protestira zoper samovoljo guvernijskih okrožnih birokratov. Protestacija je 17. maja 1848. podprlo mestno zastopstvo z vlogo, ki jo je tudi Prešeren napisal. Protestacijo je Pajk po nalogu guberniie gladko odbil. Zato je Pre-šern vložil 7. junija 1848. priziv na Ministrstvo za notranje zadeve. V njem je obtožil v imenu kranjskega meščanstva gu-bernijo in deželnega predsednika, češ da sta zavrnila njegovo opravičeno pritožbo iz protiievolucijskih razlogov, samo da bi pokazala prejšnjo vsemogočnost višjih gosposk. Brez dvoma je, da bi Prešerno/ delež pri prebujanju kranjskega meščanstva mogel biti še dosti večji, ko se ne bi začeli že v začetku druge polovice leta 1846 kazati znaki hude bolezni, vodenice. V slutnji smrti si je hotel v Jalnovi gostilni sam vzeti življenje, pa so ga takrat le rešili. V teh mesecih se je tudi gospodarsko zapustil, ves zaslužek je radodarno porabil v družbi, sem in tja je celo ostajal dolžan. Z njim je šlo očitno navzdol. Vsega je prevzel brezup. Res, da v Kranju ni več pesnil, četudi so prav v drugem letu Prešernovega bivanja v našem meitu izšle njegove Poezije. Resno ustvarjati ni mogel več, čeprav bi pričakovali, da bo prav po odpravi cenzure končno zares svobodno zapel. Izročilo sicer pavi, da si je vedno kaj zapisoval na listke, ko je posedal po kranjskih gostilnah. In tudi to pravi izročilo, da je bilo v njegovem predalniku mnogo listkov z verzi, za katere pa je pesnik sam svoji nečakinji rekel, da so le za »pijance«. Njegovi zadnji znani verzi iz Kranja nosijo že nadih smrti »Moja ženka bo smrt grenka« in »Tukaj počiva France Pre-šern, doktor nejeveren in vendar veren«. če je kot pesnik utihnil, se je v Kranju, bolj kot kdajkoli prej, angažiral v javnem življenju kot jasnoviden politik in goreč rodoljub. Zdaj se je hitro v Kranju in daleč okoli razvedelo, da je Prešeren zagovornik kmetov in drugih zatiranih slojev. S tem je za dolga leta bodočnosti zarisal lik slovenskega inteligenta, ki izhaja iz ljudstva in naj zato brani ljudstvo in služi ljudstvu. Z vsem poudarkom smemo reči, da je bil Prešeren resnični doktor pavice slovenskega naroda. »Zdravijica«, ki v »Poezijah« ni smela zagledati belega dne, je v letu 1848 vendarle izšla v »Novicah«. To je zadnja velika Prešernova objavljena pesem, ki pa še danes velja kot naša najbolj aktualna pesnitev, saj vsebuje ves politični program naše osvobodilne vojne in vse ideje, za katere se bori danes napredni svet. Zares je bila »Zdravijica« najčudovitejša Prešernova labodja pesem. Bolezen pa je bila neizprosna. V začetku novembra 1848 je pesnik legel, hudo otekle noge ga niso mogle več nositi. — Kljub bolečinam pa je še vodil svojo pisarno in sprejemal stranke, pač v postelji, sede. Tudi pisarju je narekoval iz postelje. Vodenica pa je neustavljivo napredovala. Zdravnik, doktor Bežek, je bil sleherni dan pri njem. Prišel je tudi sloveč ranocelnik Tomaž Pire, toda vse zaman. K telesnim mukam so .se zdaj pridružile še duševne, prišla je na obisk Ana Jelovškova s Prešernovima otrokoma in terjala od hudega bolnika, da še pred smrtjo poskrbi zanju. Nato je prišel še dekan Dagarin in mučil na smrt čakajočega moža, naj se vrne k veri in naj da se-žgati. svoje bogokletne pesmi. Bolnik je končno le omagal in pristal. Dne 6. februarja 1849. dopoldne je napravil vpričo treh meščanov oporoko. V njej prepušča vse svoje imetje otrokoma, Eroestini in Francetu, ki ju s tem tudi pripozr.ava za svoja. Dan za tem, 8. februarja 1849. ob pol osmih zjutraj je naš veliki pesnik omahnil v smrt. Žalostna novica je kaj hitro prispela v Ljubljano. Poveljnik Narodne straže v Kranju Konrad Konšek je vest po kurirju poslal Slovenskemu društvu, ki je takoj dalo natisniti osmrtnico. £el pa je nesel tudi Dagarinovo pismo Ani Jelovškovj, v kateri ji naznanja, da je Prešeren priznal svoja otroka in nato mirno umrl. Pesnik je ležal na mrtvaškem odru v svojem stanovanju, ob njegovi krsti se ;e menjavala častna straža dveh članov ljubljanske akademske legije. V soboto, dne 10. februarja 1849, v poznem dopoldnevu, šo zagrebli krsto s Prešernovim t-uplom v zemljo starega kranjskega pokopališča. Tamkaj še danes počiva pesnikovo neiztrohnjeno srce .. . Črtomir ZOREČ 6 7 mlađa rast Se dan, dva in dobili boste plačilo. Plačilo ea prvo polletje. Nagrajeni boste za pridnost, učenje, za lepo obnašanje in grajani, za vse tiste -ure, ko bi morali sedeti pri šolski knjigi, pa sta vas sonce in sneg1 zvabila na grič. Ia potem .. gotovo veste, kako mučno ie bilo naslednji dan v šoli, ko niste vedeli letnice Napoleonove zmage, pa se niste spomnili poteka zapletenega računskega problema, popolnoma ste pozabili sklanjatev in tako dalje. Sedaj so se šolska vrata zaprla in štirinajst dni bosta vaša: sonce in sneg. Za vas pa. ki ste ie med šolskim časom kar preradi smuknili na sosednji hrib, bo prav dobro, če si boste od- merili tudi kakšno urico za učenje in boste tako naslednji semester bolj pogumno prestopili šolski prag. Pred vami je štirinajst dni veselja in smeha, morda tudi joka in žalosti. Vzeli boste sanke, smuči in drsalke in odhiteli na jezero, na hrib ia grič. Dragi pionirji, mi pa bi bili veseli, če bi svo'e doživljaje tudi napisali in poslali v naše uredništvo. Prav gotovo se bo vsakemu od vas pripetilo kaj takega, kar bi bilo vredno napisati. Pišite nam o igranju, pa o delu doma, o d>->*i-vetjih na snegu, o vsem,, prav o vsem. Veselilo nas bo, če nam boste pisali, kako ste prav v teh prostih dneh pomagali mami pri gospodinjstvu, alt pa očetu popraviti to in ono stvar. Morda boste prebrali lepo novo knjigo? Pišite nam o tenu Vsa vaša pisemca bomo skrbno prebrali in kar bo dobrih, tudi objavili. V »Mladi rasti« pa bomo odgovorili prav vsem. ki bodo kakorkoli sodelovali. Želimo vam veliko zabave in razvedrila. Urednica Otroci v svetu REŠILI SO TOVORNI VLAK Učenci osnovne šole iz Slapa Zete v Črni gori. Radornir in Dragica Mijatović, Branko Sunjič in Radmila Kadovič so pred kratkim preprečiti veliko prometno nesrečo na progi Danilovgrad—NikšTč. Bilo je opoldne, ko so otroc; z nekega nasipa opazili, da so tračnice počile in so se razmaknile za več kot 30. centimetrov. Tovorni vlak je vozil mimo navadno vsak dan ob 1230. Otroci so to vedeli in odšli vlaku nasproti. Ko so ga zagledali, so takoj začeli kričati in mahati z rokami in torbicami, da bi priteg- Nekateri pionirji kranjskih šol bodo te dni pohiteli v svojo počitniške bazo v Dražgoše, kjer se bodo naužili svežega zraka in naučili smučanja Kdo so antipodi III r Nekoč je izdal cesar ukaz. da. uc sme nihče hoditi ponoči brez svetilke, že prvo noč-so ujeli starca, ki je hodil brez luči. »Ali ne poznaš cesarjevega ukaza?- so ga vprašali. »Poznam!« — »In kje imaš svetilko?- — »Tukajc, je odgovoril starec in pokazal svetilko, ki jo je imel pod plaščem in še brez sveče je bila. »Kje imaš pa svečo?« — »O sveči ni bilo nobenega ukaza/c je prebisano odvrnil starec. Straža se je nasmejala in ga poučila, da mora v svetilki imeti tudi svečo. Naslednjo neč so ga zopet dobili brez luči. »Zopet brez Svetilke?« — so ga vprašali. »O, ne,« je odgovoril, »tukaj jo imam«. »In svečo?« »Tudi svečo!« »Zakaj je potem ne prižgeš?« so ga vprašali. »Tega pa ni nihče povedal, da jo je treba prižgati,« je odgovoril starec. Videla sem nesrečo Kadar se dva človeka med seboj popolnoma razlikujeta, se navadno pravi, da sta si popolnoma nasprotna ali da sta »antipoda«. Antipodi so lahko tudi onostranci, to je tisti stanovavci Zemlje, ki so na nasprotni strani zemelj- Zaletela SfOl S8 Nekega poletnega dne smo sedeli otroci na ograji in opazovali cesto in avtomobile. Po cesti se je pripeljal kolesar. Vozil je zelo hitro sredi ceste. Tedaj je izza ovinka pridrvel avtomobil. Kolesar ga ni opazil m se je zaletel vanj. Zbrala se je gruča ljudi. Nr»do je odpeljal ranjenega kolesarja k zdravniku, drugi pa je odšel po miličnika. Čez nekaj minut so že prišli miličniki, zmerili cesto in poslikali nesrečo. Ranjen je bil ie kolesar, ki je imel na glavi 10 cm dolgo rano. Njegovo kolo je bilo zmečkano, avtomobil pa je bil precej obtoičen. Nesrečo je zakrivil kolesar, ki ni upošteval prometnih predpisov. Tončka Marn, 6. razred osnovne šole CerkJJe Bilo je zimskega dne. S kolesom sem se peljala po ledeni cesti. Zdelo se mi je prijetno, ko je zadnji del kolesa kar plesal po cesti. Toda nenadoma je zaplesalo tudi prvo kolo in znašla sem se ob plotu. Bila sem vsa potoi-čena in seveda prestrašena. Hitro sem vstala in pogledala, če je kolo v redu. Vse je bilo v redu, zato me je strah hitro minil. Toda skrbelo me ie moje potolčeno koleno. Bala sem se domov. In res je bila mama pošteno huda, ko mi ie obvezovala potolčeno koleno. Milena Os t o rman, 8. razred osnovne šole, (iz »Odmeri Ispod Kr-. vaveas) ske krogle, to je na nasprotni zemljepisni širini in dolžini, oddaljeni za 180 meridi-janskih stopinj. Na primer: antpodi prebivavcer naših krajev bi bili tisti mornarji, ki plovejo po Tihem oceanu vzhodno od Nove Zelandije, ker se na tej nasprotni strani Zemli; ne nahaja kopno, pač pa je daleč naokrog, le širni ocean. Točno prevedeno, beseda »antipodi« pomeni vse tiste ljudi, ki imajo noge na nasprotnem koncu. Antipodi imajo tudi nasproten, dnevni in letni čas. Ko je na enj strani opoldne in poleti, je na drugi strani polnoč in zima. Da pa nam bo vse to popolnoma jasno, je najbolje, če pogledamo na globus. Tisti ljudje, ki se nahajajo na istem vzporedniku in so oddaljeni drugi od drugih za 180°, imajo isto letno dobo, a nasproten dnevni čas. Pri vseh pa je pomlad v istih mesecih leta, toda ko je pri enih polnoč, je pri drugih oooldne. Za nas bi to bili tisti ljudje, ki plovejo južno od amer. otokov Alneta, a severno od Havajskega otočja. Antipodi so tudi ljudje, ki se nahajajo na nasprotni geografski širini, eni na severni, a drugi na južni polobli. Imajo isti dnevni ia nasprotni ietzu čas, niii pažnjo strojevodje. Vla-kovodja šakovič *je zagledal otroke, zaustavil vlak In ugotovil, kaj bi ga čakalo, če bi vožnjo nadaljevaL ■ OTROŠKI GLASBENI FESTIVAL Nedavno je bil v Hongkon gu veliki glasbeni festival, na katerem je sodelovalo preko 20.000 dečkov in de klic. Tekmovanje je trajalo pet dni. V tem času so sc na odru največjega giedaii-šča v Hongkongu menjavali otroški orkestri, zbori, pev ci in igravci raznih instru mentov. LJUBITELJI ŽIVALI V Parizu je klub dečko* ia deklic, ki so ljubitelji ži vali. Na sestanke kluba, ki so vsak četrtek, morajo ob vezno prinesti svojega ljub ljenca: mačko, psa, ptiča ail kakršnokoli drugo živaL NI sestankih poslušajo predava nja in gledajo filme oživalihi Uganke Kdo ie to crnio, ki piska na dndu, brije in Hess z muJjami pleše? (burja) V topli izbi trke - taka, ura teče, kri pretaka; ko ustavi se utihne, lučka svetla se u-pihne. (srce) V rdeče gnezdo gre še barve sivt ko vrasa se, bolj peče ko kop f hi (železo) Moj stržen ie iz grafita moj iivotek iz dreve", polja bela, lesovita prepotujem vse počez (svinčnik) Festivalska inventura če se ozremo v lansko leto in si skozi festivalska očala (ki seveda niso povsem verodostojna!) ogledamo svetovno filmsko ustvarjalnost v letu 1963, bomo dobili zanimivo sliko. Predvsem: na lanskih najpomembnejših mednarodnih festivalih — v Mar del Plati (Argentina), Cannesu, San Sebastianu (Španija), Berlinu, Moskvi in Benetkah — so bili najuspešnejši Italijani in to celo z večjo premočjo (če sodimo po nagradah) kot v letu 1962. ZAHOD : ITALIJANI Kar na petih od omenjenih šestih festivalov so bili italijanski filmi proglašeni za najboljša dela: v Cannesu Viscontijev »Leopard«, v San Sebastianu »Mafioso« Alberta Lattuade, v Berlinu »Hudič« Gian-Luigija Polidora (pol Zlatega medveda), v Benetkah »Roke nad mestom« Francesca Rosija, v Moskvi Fellinijev »Osem in pol«! Poleg tega je v Mar del Plati Dino Risi dobil nagrado za režijo filma »II sorpasso« (Prehitenje), v Moskvi pa je žirija filmske kritike posebej nagradila Loveve »štiri neapeljske dneve«, ki so jih iz diplomatskih razlogov predvajali izven konkurence. Predlanskim zelo uspešni Francozi lani pri festivalskih nagradah niso imeli posebne sreče, saj jim ni uspelo po-žeti kaj dosti več kot posebno nagrado beneške žirije za »Veščo« Louisa Mallea, moskovsko častno diplomo Pier-ra Etaixa za »Oboževavca« tert nagradi dveh igravk: Dolphine Sevrig za »Muriel ali čas neke vrnitve« v Benetkah in Marine Vlady za (italijansko!) »Zakonsko posteljo« v Cannesu. Medtem ko so se pri Francozih izkazale predvsem igravke, pa so imeli pri Američanih večjo srečo moški: Steve McQueen z »Velikim begom« v Moskvi in Sidnejr Poitier z »Lilijami s polja« v Berlinu. Toda, tfe je bilo tudi vse .'.. V Anglijo sta prinesla igravski nagradi Richard Harris iz »Športnega življenja« (Cannes) in Albert Fin- 63 • VZHOD : JAPONCI Lepo so se odrezali Japonci, saj so dobili kar tri pomembne nagrade: posebno nagrado žirije za »Harakiri« Masakija Kobajašija v Cannesu, pol berlinskega Zlatega medveda za »Prisego poslušnosti« (ali: Krute zgodbe o Bušidu) Tadašija Imaija in Zlato medaljo za »Pokvarjeno dekle« v Moskvi. Sovjetski ustvarjavci so dobili posebno nagrado can-neske žirijfc za »Optimistično tragedijo« Samsona Samso-nova, posebno nagrado beneške" žirije za »Vstop/v življenje« Igorja Talankina in srebrno medaljo za »Prazno pot«« v Moskvi. • Čehi so dobili zlato medaljo za »Smrt se imenuje En-gelchen« (ali: Ker ne moremo pozabiti) v Moskvi in posebno nagrado canneske žirije za satiro »Ko pride maček« Jifija Weissa. Madžari nagrado za najboljši film v Mar del Plati za »Deželo angelov« Gyorgyja Revesza in moskovsko. srebrno medaljo za »Zgodbe z vlaka«, Poljaki pa srebrno moskovsko medaljo za »črna krila«. Špancem sta pripadli dve nagradi: druga v San Sebastianu za film »Del Rosa • • • al Amarillo« (Manuel Sum-mers) in nagrada mednarodne kritike za »Krvnika« (Luis Berlanga). V Grčijo je šel berlinski Srebrni medved za režijo »Malih Afrodit« z Ni-kosu Koundourasu, na Švedsko pa berlinski Srebrni medved za igro Bibi Anders-son v Vilgota Sjbmana filmu »Priležnica«. In * končno: Jugoslovani smo lani dobili pomembno festivalsko nagrado — Zlato medaljo moskovskega festivala za Bulajićevo »Kozaro«, D. O. «... TT . , ... T poleg več priznanj našim "ffjf "T,°mat JoneSa mJed kate. ll ir? -tg t6ga Pa-Je ekl" J? TS«1^ »Na acetku po- rimi je biIa najyečji favor{t pa »Hišnika« z režiserjem ti«, ki mu je beneška žirija Vukotičeva »Igra« Cliveom Donnerjem na čelu podelila posebno nagrado, prinesla iz Berlina Srebrne- upodobila zanimiv lik žene, ki ga medveda za posebne re- živi »po liniji najmanjšega zultate. « odpora« Claudia Cardinale je igrala eno glavnih v?og tudi v Felii-nijevem filmu »Osem in pol«, ki so ga pokazali v Cannesu, San Sebastianu in Moskvi — tu je dobil Veliko nagrado festivala. Kritika ga je nekoliko zlobno poimenovala »Sladko živ/jenje v Marienbadu« »JUPITROVA LJUBICA« ameriškega režiserja Georgea Sidneva je seveda še en spektakel iz starega Rima (vedno enakega in vedno različnega od resnice!), ki pa ima vsaj to privlačnost, da bomo poleg Hovvarda Keela in Georgea Sandersa po dolgem času spet videli — Esther Williams ... »TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA« režiserja Johna Guillermina je, kot vedno, narejena po dobri stari formuli: Dobro — Tarzan (Gordon Scott) proti Zlemu — iskalec diamantov (Anthonv Quayle. Zmaga seveda Dobro, kateremu dela družbo lepa Sara Shane. Za spremembo od drugih »Tarzanov« so poskrbele vsaj barve. _ . Nikos Koundouras je na berlinskem festivalu dobil Srebrnega medveda kot režiser filma »Male Afrodite« — »za tenkočutno in not lično obdelava teme« (pastirske ljubezni v stari Grčiji) RADIJSKI SOBOTI) VELJA OD 18. DO 24. JANUARJA 1964 Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 7., 8.,' 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik pb 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 1030 Popularen dopoldanski koncert * 1130 Nedeljska reportaža 1130 Solistična zabavna glasba 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 1330 Za našo vas 1330 Koncert pri vas doma 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov 15.05 Od uverture do kola 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Naš glasbeni avtomat 17.05 Hammond orgle 17.15 Radijska igra 18.02 Glasba iz znamenitih oper \ 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo popevko 21.00 Njihovi rokopisi 22.10 Zaplešite z nami 23.05 Glasba Kitajcev in Japoncev 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vsak dan «a vas 17.05 Glasbena križanka 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Na obisku pri bolgarskih zabavnih ansamblih 18.45 Pota sodobne medicine 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 22.10 S popevkami po svetu 23.05 Literarni nokturno 23.15 Nočni akordi DRUGI PROGRAM 19.05 Začetni tečaj angleščine 1920 Ivan Zaje in njegova' opera »Nikola šubič Zrinjski« 20.10 Zvočni portret ansambla Georges Jouvin 20.45 Orgelska ghrsba starih čeških mojstrov 21.00 Za oddih in za zabavo 8.05 Vedre melodije za konec tedna 835 Radijska šola za nižjo stopnjo 925 Mladina poje 9.45 Kitarist Luiz Banfa 10.15 Nekaj domačih z majhnimi narodno zabavnimi ansambli 1035 Nastopajo furlanski in švicarski pevci 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 V paviljonu zabavne glasbe 13.30 Glasbeni sejem 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 Poje moški zbor Grafika 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 1735 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 18X8) Aktualnosti doma in v svetu t.- 18.10 Recitali znamenitih pevcev 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Zabavna glasba 2030 Prenos I. dela festivala zabavnih popevk »Zagreb 64« 22.10 Oddaja za naše izseljence 23.05 Prijeten konec tedna DRUGI PROGRAM 19.05 Iz opernega sveta 20.15 Majhni ansambli v ritmu svvinga 20.45 Koncert komornega orkestra iz Los Angelesa 22.10 Zaplečimo v sobotno noč nebeua 6.00 Dobro jutro 6.30 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s poslušavci 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Iz albuma skladb za otroke 9.05 Niab! poslušava' čestitajo in pozdravljajo — I. 10.0«~ se pomnite tovariši DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob" ^dvanajstih 13.10 Slavni pevci v priljubljenih operah 14.00 Zveneče kaskade . 14.30 Priljubljene miniature 15.05 Zabavni vrtiljak 19.05 Simfonija št. 5 1930 Plesna orkestra.JPorl in Noel 20.10 Kvintet za rog in violino 20.45 Koncert za oboo in godala 21.00 V nedeljo zvečer 22.10 Jugoslovanska komorna soareja poneoGLjeK 8.05 825 8.55 9.25 10.15 10.35 1035 11.80 12.05 12.15 12.25 1330 1435 15.15 Vokalni kvintet »Kranjčani« pojo slovenske narodne Novi posnetki trabenar-ja Leona Mariana Za mlade radovedneže Pojeta sopranistka Ksenija Vidali in bari-tonist Samo Smerkolj Senata v d-duru Naš podlistek Glasbena medigra Pozor, nimaš prednosti Zabavna glasba Kmetijski nasveti Zabavni orkester RTV Ljubljana in pevci Glasbeni sejem Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo Zabavna glasba TOROH 8.05 835 8.55 925 9.45 10.15 10.40 11.00 12.05 12.15 1225 1330 14.05 1435 16.00 15.30 15.15 17.05 18.00 18.10 1825 Vedri zvoki Domači napevi za prijetno dopoldne Za šolarje Veliki zabavni orkestri Starejši domači samospevi o ljubezni Solisti zabavne glasbe Valpurgina noč iz opere Faust Pozor, nimaš prednosti Zabavna glasba Kmetijski nasveti V ritmu polke in valčka S poti po Španiji in Italiji Za šolarje Slovenske narodne y priredbah Matije Tomca Vsak dan za vas V torek nasvidenje Zabavna glasba N Koncer po željah poslušavcev Aktualnosti doma in v svetu Tako pojo v Moskvi Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti Na mednarodnih križpotjih Glasbene razglednice Poje UPZ »Emil Adamič« Radijska igra Štirje novi posnetki slovenskih pevcev Serenadni večer Glasbena medigra Skupni program JRT Nočni koncert z deli jugoslov. skladateljev DRUGI PROGRAM 1905 Tečaj makedonskega jezika 9 1920 Veliki pianisti 20.00 Po vsetu jazza 20.45 Na križpotjih sodobne glasbe 21.25 Tisoč pisanih taktov 10.15 S pesmijo ia plesom po Bolgariji 10.45 Človek in zdravje 1035 Glasbena 'medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Petintrideset minut ob zabavni glasbi j1330 O jugu in soncu v ' ruskih skladbah 14.05 Za šolarje 14.35 Od Sofije do Moskve 15.05 Zabavna glasba 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi slovenskih skladateljev lfl.OOLVsak dan za vas 17.05 Chopin 17.30 Iz fonoteke radia Koper 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Mojstri orkestrske igre 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Lahka glasba z velikimi orkestri 20.30 Koncert v studiu 14 2130 Glasbeni nokturno 22.10 Od popevke do popevke 23.05 Literarni nokturno , 23.15 Plesna glasba iz nočnega zabavišča hotela »Stattler« 18.45 19.05 20.00 2020 21.15 21.25 22.10 22.15 23.05 SB8D& 5.030 Jutranji divertimento 835 Pisani svet pravljic in zaodb * 935 Glasba ob delu Č8TRTGH 8.05 Z opernih in koncertnih odrov 8.55 Za šolarje 9.25 Slovenski pevci, orkestri in ansambli 10.15 Pihalna godba The band of The 10.30 Pet minut .za novo pesmico 11.00 Pozor, _ nimaš prednosti 12.05 Zabaarna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Domače pesmi in napevi za opoldne 13.30 Glasbeni sejem 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Igra ansambel Harry Mooten 17.15 Turistična oddaja 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Zabavni kaleidoskop 18.45 Kulturna kronika 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Cetrkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Lahka glasba > 21.00 Izročilo XX. stoletja 21.40 Koncert za harfo 22.10 Improptu. 22.15 Skupni program JRT 23.05 Vokalna solistka Julie * London 2320 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj hrvaško-srbskega jezika 1920 Sonata za klavir 19.43 Solisti in orkestri zabavne glasbe 20.08 Finale prvega dejanja opere »Arabella« 20.45 Preprosta sinfonija 21.00 Melodije po pošti PeTOH 8.05 Pol ure v vedrem ritme 8.35 Narodne in partizanski pesmi iz Sovjetske zveze 835 Pionirski tednik 925 Baletni intermezzo 10.15 Finale I. dejanja Seviljskega "brivca 10,35 Novost na knjižni polici 1035 Glasbena medigra 11.00 Pozor, nimaš prednost 12.05 Zabavna glasba 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Popevke in lepe melodije 13.30 Virtuozi nam igrajo 14.05 Za šolarje 14.35 Domače melodije z narodno zabavnimi orkestri 15.15 Napotki za turiste 1520 Zabavna glasba 15.45 Jezikovni pogovori 16.000 Vsak dan za vas 17.05 Petkovo glasbeno popoldne pri skladatelj« Debyssuju 18.00 Aktualnosti doma in \ svetu 18.10 Koncert Mariborskega komornega zbora 18.30 Pripoveduje nam 18.45 Iz našeh kolektivov 19d050 Glasbene razglednice 20.00 Revijska glasba 20.15 Tedenski zunanjepolitio ni pregled 2030 Iz slovenske violinske glasbe 21.00 Z lokom po strunah 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.10 Plesna glasba 23.03 Iz zakladnice baročne umetnosti DRUGI PROGRAM 19.05 Nadaljevalni tečaj angleščine 1920 Brandenburški koncert št. 3 19.42 Med vokalnimi ansambli 20.12 Druga sinfonija 20.45 Srečanje s Johnyjem Dorelijem 2035 Panorama sodobne glasbene lirike 21.10 Glasbena medigra 21.15 Jazz na koncertnem odru 10 f Kranj »CENTER« 18. januarja španski barvni Rim MOJ POSLEDNJI TANGO ob 15.40, 1730 in 20. uri, premiera amer. barv. filma TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 22. uri 19. janu?.rja amer. barvni W film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 10. uri, španski barvni film MOJ POSLEDNJI TANGO ob 13.40, 15.50, 18. in 20. uri 20. januarja amer. barvni VV film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 16., 18. in 20. uri 21. januarja amer. barvni W film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 16., 18. in 20. uri 22. ianuarja amer. barvni VV film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 16.. 18. in 20. uri 23. januarja amer. barvni VV film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 16.. 18. in 20. uri 24. januarja amer. barvni VV film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 16.18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 18. januarja francoski film NE DREZAJTE V LOVU ob 15.30. amer. barvni CS film NA SEVER PROTI ALJASKI ob 17.30 in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 22.30 19. januarja amer. barvni CS film NA SEVER PROTI ALJASKI ob 14., 16.30 in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma JUPITROVA LJUBICA ob 21.30 20. januarja amer. barvni CS film JUPITROVA LJUBICA ob 1., 18. in 20. uri 21. januaria amer. barvni CS film JUPITROVA LJUBICA ob 16., 18. in 20. uri 22. januaria amer. barvni CS film JUPITROVA LJUBICA ob 16., 18. in 20. uri 23. januaria amer. barvni CS film JUPITROVA LJUBICA ob 16., 18. in 20. uri 24. januar'a amer. barvni CS film JUPITROVA LJUBICA ob 16., 18. in 20. uri StraSšce »SVOBODA« 18. januaria francoski film NE DREZAJTE V LOVU ob 19. uri 19. Ianuarja amer. barvni . W film TARZANOVA NAJ- VEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 14.. 16. in 18. uri 22. januarja amer. barvni CS film JUPITROVA LJUBICA ob 19. uri Cerklje »KRVAVEC« 18. januarja nemški barvni film GORSKA R02A ob 19.30 19. januarja nemški barvni film GORSKA ROZA ob 15. in 17. uri Naklo 19. januarja ameriški barv. CS film ŽENA V PREIZKUŠNJI ob 16. in 19. uri Jesenice »RADIO« 18. do 19. anuarja francoski film 2IVETI SVOJE ŽIVLJENJE 20. januaria ameriški barv. CS film ČEZ PLANINE DIVJEGA POHODA 21. do 22. januarja italijanski barvni CS film VSAKO NOČ NOVO LETO 23 do 24. januarja amer. barvni film ŠERIFOV SIN Jesenice »PLAVŽ« 18. do 19. januarja italijanski barvni ČS film VSAKO NOČ NOVO LETO 20. do 21. januaria francoski film ŽIVETI SVOJE ŽIVLJENJE 23. do 24. januarja Jugoslovanski film DVE NOČI V ENEM DNEVU Žirovnica ^ 18. januaria ameriški film POLNOČNA ČIPKA 19. ianuarja norveški film MLADI GREŠNIKI 22. januarja francoski film ŽIVETI SVOJE ŽIVLJENJE Dovje 18. januarja norveški film MLADI GREŠNIKI 19. januaria ameriški barvni ften POLNOČNA ČIPKA 23. iantiaria francoski film ŽIVETI SVOJE ŽIVLJENJE Koroška Bela 18. ianuaria jugoslovanski film DVE NOČI V ENEM DNEVU 19. ianuarja ameriški film PSYCHO 20. ianuarja itai. barvni film - VSAKO NOČ NOVO LETO Kranjska gora 18. januarja ameriški film PSYCHO !9. ianuaria jugoslovanski film DVE NOČI V ENEM DNEVU 23. januaria itai. barvni CS film VSAKO NOČ NOVO LETO 24. 'anuaria francoski film ŽIVETI SVOJE ŽIVLJENJE Ljubno 18. januarja angleški film BILO JIH JE SEDEM ob 19.30 19. januaria sovjetski film PRIDI, OČKA ob 16. uri RADOVLJICA 18. januarja franc. barvni CS film ŽENA JE ŽENA ob 18. uri 19. januarja amer. barv. CS film štirje APOKALIPSKI JEZDECI ob 1530 in 20. uri 21. januarja angleški film TIGROV ZALIV ob 20. uri 23. januarja franc. itai. barvni CS film CARTOUCHE ob 20. urj 24. januarja angleški film NEPOZABNA NOČ ob 20. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju NEDELJA, 19. januarja ob 10. uri URA PRAVLJIC — 12. program, ob 16. uri za IZVEN Vilhar: DRUGA VELIKA BESEDA — predstava je namenjena obiskovavcem po-deželia T9LeU!Z»JQ SOBOTA, 18. januarja Evrovizija ' 12.55 Mednarodno tekmovanje v smuku za moške RTV Zagreb ' 18.00 Poročila 18.05 »Kretnica« — zgodba iz serije mladinskih iger RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik 19.20 Pozablien otok v Indijskem oceanu 1930 Kaj bo prihodnji teden na sporedu? JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 »Zagreb 64« — zabavne melodije RTV Ljubljana 2130 Pronagandna oddaja RTV Zagreb 21.45 Kratki film , Evrovizija 22.00 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju RTV Zagreb 23.00 Modna revija 23.15 Prenos zaključnega dela »Zagreb 64« _NEDELJA, 19. Januarja RTV Zagreb 11.00 Kmetijska oddaia Predvideno športno popoldne RTV Ljubljana 18.00 »Denisovi namestniki« zgodba za otroke 1830 Karei čaoek vam predstavlja komisarja Bartoška 19.00 Šnortna poročila 19.10 »Beg v Tumavaco« — vestern film JTV 20 00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.45 »Strahovi« — TV priredba drame RTV Ljubljana 2230 Mojstri klasike 23.00 Poročila PONEDELJEK, 20. fan. RTV Ljubljana 1730 Angleščina na TV 18.00 Iz živalskega sveta 18.30 Poročila 1835 »Kliukec in Smukec gre»i na počitnice« 19.00 TV obzornik JTV 19.30 Tedenski športni pregled 20.00 Poročila — TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Posebna oddaja ob 40. obletnici Vlad'mirja Iljiča Lenim* RTV Beograd 20.40 »Kota 905« — film 22.10 "Poročila TOREK, 21. januarja RTV Ljubljana 2130 Poročila 21.35 Oneraciia ušes — Kalija 22.15 »Turandot« — balet SREDA, 22. januarja RTV Ljubljana 17.30 Ruščina na TV 18.00 Poročila 18.C5 Zgodba o vetru — slikanica RTV Beograd 18.20 Na črko, na črko... RTV Lmbljana 19.00 TV obzornik in kulturna panorama 19 25 S kamero po svetu 1930 TV pošta JTV 20.00 TV dnevnik . RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja RTV Ljubi ;ana 20.45 »Les trez de Santa Cruz« — koncert španske glasbe 21.30 Moj brat zdravnik — zgodba o dr. Kildarej* 2220 Poročila ČETRTEK, 23. januarja RTV Ljubljana 1730 Angleščina na TV RTV Zagreb 18.00 Poročila 18.05 Mendov spored RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik RTV Beograd 1930 Zima, zima — glasbena oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Simfonični koncert 22.40 Poročila, / PETEK, 24. januarja w f ■ RTV Ljubljana 1730 Ruščina na TV 18.00 Poročila 18.05 Srečno vožnjo — oddaja o prometu 1830 Informativna oddaja i 18.50 Glasbeni kotiček i č—r-ka pevka Anne 1 Norre) 19.00 TV obzornik RTV ZagreS 19.30 G'asba klasike JTV 20.00 T V dnevnik RTV Lmbljana 2030 Renortaža s sejma mode _ RTV Zagreb 20.45 Ekran na ekranu RTV Ljubljana 21.45 T V portret akademskega slikarja Nikolaja Pirnata 22.15 Poročila NOGOMET Kranj — Kranjski nogometni klub. Triglav priredi danes — v soboto — ob 16.30 svoj redni letni občni zbor. Zbor, na katerega so vabljeni vsi simpatizerji nogometa, bo v sobi 15 občinske skupščine v Kranju. KEGLJANJE Jesenice, Kranj — V okviru prvega kola republiške keg-L'aške lige se bosta danes ob 15. uri na Jesenicah pomerili moštvi Triglava in Jesenic. Jutri ob 8^ uri bo na kegljišču v Kranju začetek dvoboja Triglav : Branik (Maribor). JUDO Kranj —- Druga ekipa Triglava se bo jutri ob 9. uri srečala z moštvom Šiške. Ob 10. uri pa bo na sporedu dvoboj republiške lige med -domačim Triglavom in Kovi-nariem iz Maribora. Obe tekmovanji bosta v Delavskem domu (vhod 2). NAMIZNI TENIS Kranj — Jutri ob 8. uri se bo v avli osnovne šole Simona Jenka pričelo ekipno go-renisko prvenstvo v namiznem tenisu za mladince. SANKANJE Bohinjska Bistrica — Na znani sankaški progi nad Bohinjsko Bistrico -se bo jutri ob 8. uri pričelo tradicionalno mednarodno tekmovanje za pokal Bohinja. SMUČARSKI SKOKI Trboje, — Telesnovzgojno društvo Partizan priredi jutri ob 13.30 skakalne tekme na 30 metrski skakalnici v Trbojah. Gorenjski skakavci se bodo udeležili tudi republiškega prvenstva za člane v Mariboru, kjer bodo nastopili tudi izbrani olimnijci, -zastopali pa nas bodo tudi na tekmovaniu v Beljaku (ekipa Trigl?va). SMUČARSKI TEKI LHibI*ana — Danes in jutri s pričetkom ob 9. uri bo v LHibljani republiško prven^ stvo tekačev. Danes so na snoredu solo teki, jutri pa štafete. ALPSKO SMUČANJE Jošt — Jutri ob 1030 bo na terenih JoŠta nad Kranjem tradicionalni Ručigajev slalom. Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran XX. stoletje Kritika in samokritika Jeseni je Rile prišel k sinu Mili-voju na Grbavico, spregel konja in ga pripel na »livado*, to je na zeleno površino, na kateri je zrasla prav lepa angleška travica. — Hvala bogu za dobro pašo! — se je začudil. Žalibog ni nikogar, da bi jo popasel, razen kakšne kokoši. Konj je ostal pri muljenju trave, Rile pa je začel raznašati po hitah žganje; bilo je več kot jasno, da sta oba zadovoljna. Zvonil je na vsaka vrata in z izvežbanim glasom ponavljal: Da bo diskusija »zdrava«, smo povabili še zdravnika in neutolažljiva lakota v črevesju*. Toda Rile je bil srečen, ker lahko prodaja svojo »domačo* slivov-ko, ki jo je pravkar skuhal v Mili-vojevem stanovanju, kajti — kdo bo pa tovoril vodo na kljusetu. Kar se tiče cen, niso bile višje kot cene v katerikoli kleti z alkoholnimi pijačami. A v bližini je bilo 5 takih kleti. Razen tega pa je bila Rilova slivovka »prava in domača*, garantirana z njegovim dolgim kožuhom in z vsem izgledom človeka - gospodarja in proizvajav-ca. na angleški travi — Gospa, boste kupili dobro lomačo stivovkof Katera izmed »gospa* je zaloputnila vrata takoj, ko ga je zajedala, ker je bila pravkar pri ijej prav taka »pohišarka*, ki je ponujala piščance, jajca in »mla-io* teletino za kakšno stvar ali za denar. Pri takem postopku je Rile tamo zamahnil z roko in brez sledov jeze ponovil svoj poziv pri sosednjih vratih. Potem se je slišalo, kako coklja po stopnicah in t svojim debelim glasom brunda po hodnikih, ki so njegov glas ^pojačali kot v kakšni jami: bilo je jasno, celo njegov glas ni bil ustvarjen za take »votle* zidove. Toda mnogi so njegovo žganje tudi kupovali in ga spraševati, če ima mogoče krompir, zelje in še kaj, kot da so to take dragocenosti, ki jih je težko dobiti. On si je to razlagal s tem, »da se je ljudstvo med vojno prestrašilo, da bo pomrlo od lakote in da mu je to ostalo kot neozdravljiva bolezen Ko se je vrnil, na »angleški tra- J, vici* ni bilo več njegovega konja. Ostali so samo sledovi, ki so vodili proti ulici. Zaman so bili vsi poskusi, da bi odkril, v katero smer je pot vodila njegovega konja, seveda skupaj z vprego. To je poskušal zvedeti od otrok, ki so se tu igrali, potem pa je odšel k snahi, ki ie takoj, ko je zvedela za dogodek, *plosknila z rokama in rekla tastu, da je bil njegov konj prav gotovo odpeljan na zaslišanje v podjetje »Park*. Snaha rnu je pojasnila, da bodo v primeru, če pride do sodišča, sodili konju in ne Rilu, ker je brala, da so pred kratkim sodili nekemu filmu in nekemu romanu, kajti zakaj bi nedolžen človek »na-stradaU kot da lahko pase travo. Rile je verjel in rekel, da je na vaški prireditvi videl, kako so sodili jazbecu. Kaj je bilo potem, je do danas njega dne ostalo neznano. (Iz »Oslobodjehja*) fl Velja od 19. do 25. januarja OVEN (21. marca do 20. aprila) NEPRIČAKOVANO SREČANJE ob kavici se spremeni v krokarijo Ne zanesi se na nadure, zakaj v tvojem podjetju preidete ni 42-urni teden. S posojilom ne bo nič, ker ne dobiš porokov, vzemi ga s »štumfov« svojih let — tam ne bo obresti. BIK (21. aprila do 20. maja) PO ZVEZAH prideš do zanimive novice, tako kot sosedovi do premoga. Ne prikrajšaj opravljivce za užitek. Ne zamudi priložnosti in sprejmi povabilo, pa čeprav bo šla noč. V službi z ihto udaril po mizi. Prijetne urice z drago osebo v četrtek zvečer. DVOJČKA (21. maja do 20. junija) I PRESENEČENJE v četrtek zvečer. V diskusiji ohrani mirno kri, ! zakaj namerno te bodo jezili. Obisk te bolj uspava kot zabava TV programa, črnogledost proti koncu tedna ne bo na mestu. RAK (21. junija do 22. julija) NA ZMENEK prideš točno tako, kot se ob 22. uri zapro vrata čakalnice na kranjski avtobusni postaji in potniki čakajo še dvajset minut. Nasvete sodelavcev ne zanemari. Denar pride z malenkostno zamudo. LEV (23. julija do 22. avgusta) NE REAGIRAJ preostro na malenkostne nesporazume, saj tud cestna uprava ne reagira zaradi hribčkov in dolinic na cestah. Ves te zaskeli in opravičuješ se osebi, razžaljeni pred 13 dnevi. Skora; pozabljena simpatija te pokliče po telefonu. Spomina žal še ne naučiš pozabljati. DEVICA (23. avgusta do 22. septembra) S SVOJO diskretnostjo si pridobiš splošno priznanje, tako kot tajnice s kuhanjem kave. Pismo od daleč te silno razveseli, govo rice v bližini pa razjeze. TEHTNICA (23. septembra do 22. oktobra) LJUBOSUMNOST te ne bo tako razganjala kot »gorenjska« avtobusna podjetja konkurenca. Za koristne pobude prejmeš samo pismeno priznanje brez denarja. Izlet odpade. ŠKORPIJON (23. oktobra do 22. novembra) OKOLIŠČINE BODO v prid tvojim čustvenim težnjam. V četrtek žaluješ za dobrim šefom, ki je rotiral. Ne razburjaj se preveč, od slej bo tajnica na tvoji strani. Ne obljubljaj pa nič. STRELEC (23. novembra do 22. decembra) OSEBI, ki ti je že nekajkrat skalila srčni mir zaradi dane obljube, nameni le ljubeznive besede, kakor jih trgovci: »Zal je zmanjkalo, pridite pojutrišnjem!« V sredo inventura svojih žepov. KOZOROG (23. decembra do 29. januarja) _ NE 2ALOSTI se. če ne dobiš odgovora. Službeni telefon je tu,-dva kovača prihraniš za glasbeno skrinjico. Nekdo te osreči s toplimi pogledi. VODNAR (21. januarja do'l9. februarja) KOKETIRANJE v sredo popoldne zna biti usodno. V restavracijo povabiš drago bitje. Zaradi imenitnosti naročiš »Mile fanti« in pre-blediš, ko dobiš v krožniku navadno »gresovo« juho. Izlet. RIBI (20. februarja do 20. marca) NE SPREJEMAJ nobenih naglih odločitev. Nevaren prehlad. Raje pokliči zdravnika na dom, bo prej napisan recept. Poljubi v mrazu in razpokane ustnice. m Popolni kombajp 38778^960960