SV. Miklavž je v nedeljo obiskal domžalske otroke Nasmehi na otroških obrazih so nam obiskovalcem povedali največ V nedeljo, 2. decembra, je domžalsko Halo Komunalnega centra obiskal dobri mož Sv. Miklavž s svojim spremstvom. Sv Miklavž v škofovski opravi, z ukrivljeno palico in angelčki je pri otrocih vzbujal zaupanje, medtem ko so črni vragi prebudili med porednimi kar nekaj strahu. Starši so bili navdušeni nad programom, otroci pa nad zanimivo igro in darili. Hala komunalnega centra je bila v nedeljo polna otroškega pričakovanja, deloma zaradi daril predvsem pa zara- di bogatega programa, ki gaje tako kot vsako leto zanje pripravil sv. Miklavž. Dobri mož, ki je v preteklosti obdaroval revne in jim tako pričaral lepše življenje, seje kot dobrotnik ohranil do današnjih dni. Prvi izmed treh dobrih mož je bil presenečen, saj se je sprejema udeležilo veliko posameznikov, Hala komunalnega centra je bila povsem polna. Preden se je sprehodil v dvorani se je na odru odvila zanimiva otroška predstava z večnim otroškim vprašanjem: »Ali je pravi Miklavž ali ne?« Otroci so obnovili zgodbo o duhovniku, ki je živel v Mali Aziji pred pet tisoč pet sto leti. Nekoč je poromal v sveto deželo in med potjo je nastal strašen vihar. Ko se je ladja z vsemi potniki potapljala v morje je sv. Miklavž mirno in pogumno stopil na krov, molil in v trenutku se je morje pomirilo. Zaradi tega čudeža so ga ljudje izbrali za škofa in tudi kot škofje Miklavž živel pobožno. Izredno je pomagal revežem. (nadaljevanje na strani 5) Plečnikovo leto tudi v Domžalah Zloženka in razstava v spomin na velikega arhitekta Plečnikovo leto 2007 mineva v spominih na največjega slovenskega arhitekta in enega zadnjih, lahko rečemo, svetovnih, univerzalnih umetnikov. Niso bili pa le spomini del leta, v katerem se spominjamo 50-letnice njegove smrti, temveč vedno znova ugotavljamo, da se zanimanje za njegovo delo ne zmanjšuje, nasprotno, celo povečuje se, saj veliki arhitekt postaja vse bolj aktualen in njegova arhitektura brezčasna. Da ga v naši občini nismo pozabili, sta kriva predvsem Komisija za turizem pri Oddelku za finance in gospodarstvo Občine Domžale, ki jo vodi Igor Kuzmič, saj je bila pobudnica za izdajo zloženke, ter Roman Kos, avtor in oblikovalec zloženke Arhitekt Plečnik Jože v Domžalah in okolici. Prepričana sem, da marsikdo od bralcev Slamnika ni bil seznanjen, da v Domžalah in okolici najdemo toliko dediščine velikega mojstra, manj poznana pa je bila tudi informacija, da sta na našem območju živela dva mojstra, ki sta bila mnogo več kot izva- jalca Plečnikovih načrtov, bila sta njegova prijatelja in tesna sodelavca. Fotografije za zloženko in razstavo so prispevali Foto Aco Majhenič, Roman Kos in Martin Košir. Zloženka Vse te informacije in še več prinaša že omenjena zloženka, v kateri se najprej seznanimo z življenjsko potjo arhitekta Jožeta Plečnika, ki je izvirno reševal urbanistične probleme ter, kot lahko preberemo v zloženki, celovito načrtoval javne in zasebne zgradbe v nekaterih evropskih glavnih mestih, predvsem pav svoji Ljubljani. V našem glavnem mestu najdemo tudi njegovo najbolj celovito in najpomembnejše delo - Narodno in univerzitetno knjižnico. Žal so njegovi velikopotezni načrti, povezani s slovenskim parlamentom, ostali nerealizirani. (nadaljevanje na strani 16) NK Domžale čestitamo za osvojitev naslova jesenskega državnega prvaka Nogometaši Domžal so že tretjo sezono zapored postali jesenski prvaki. S precejšnjo prednostjo pred zasledovalci so si uspeh zagotovili že nekaj krogov pred koncem prvega dela prvenstva, na zelene površine pa se ponovno vračajo I. marca 2008. OTVORITEV SMUČARSKE SEZONE Z RADIEM HIT ' 14.-16. DECEMBER, TURRACHERHOEHE, AVSTRUA VABLJENI NA SNEŽNO VESEUE J \ Novo drsališče v Športnem parku Domžale Vsem občanom in občankam je poleg brezplačnega drsanja na voljo tudi Šola hokeja in Šola drsanja ter možnost rekreativne igre hokeja. Pregled realiziranih investicij Darsa v naši občini Pri pregledu sporazuma ob gradnji avtoceste lahko ugotovimo, da so skoraj vse manjše investicije realizirane. Ostajata pa še priključek Studa in obvoznica Vir. I Čestitke Luki Leniču za naslov šahovskega velemojstra Županje sprejel Luko Leniča, kije v TurČiji-postal najmlajši šahovski velemojster v zgodovini Slovenije. slran Zaključena Kopališka cesta Konec novembra je bila zgrajena Kopališka cesta v Športnem parku Domžale. Tri dvignjena križišča so omejila hitrost na 30 km/h. "»■ran | intervju z dr. Romano i Jordan Cizelj Lvropska poslanka leta na področju energije je v svojem strokovnem delovanju zelo aktivna tudi pri promociji Slovenije v tujini. t 4. december je svetovni dan Invalidov O enakosti invalidov v svetuje OZN izdala dokument o zaščiti in podpori pravic in dostojanstva invalidov. Osnovna šola je dobra šola Pogovor z novo ravnateljico OŠ Dob Barbko Drobnič. stran r- Koledar dogodkov Udeležile se prireditev v naši občini. stran Maja Sonc je osvojila naslov svetovne prvakinje Čestitamo! *<.g„ j Mladi boksar Dob Ima sedem državnih prvakov Čestitamo! Nadaljevanje analize kvalitete vode v naši občini Opravljena je bila posebna analiza kvalitete vode, tudi pitne vode, v naši občini. PAVCWSC HALO PIZZA 1/"7S3 n 11 41/726 -7-7-7 Slamnikarska 4, Domžale (bivša ind. prodajalna Univerzale) Tel.: 01/721 10 22 Barve, laki In pribor Mešalnlca barv za avto in dom Naslednja številka Slamnika izide 21. decembra, rok za oddajo materialov je torek, 11. decembra 2007. NOVOLETNI POPUST TRGOVINA Z OBUTVIJO 23NEXT & ciciban ŽIV ŽAV d.O.O.( 1. nadstropju, Brv/« CMtef (Spar DomjUto) V0D0TERH Variujmo z energijo! Vodoterm Radomlje d.O.o., Skrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20, 041 659 591 vodoterm.rddomlje.-ft siol.net, www.vodoterm.si IZ URADA ZUPANA stran Dragi bralci, drage bralke! Mesec december je čas obdarovanja in čas, ko smo ljudje še posebej radodarni, predvsem do svojih bližnjih. Zbiramo se v družinskem krogu, se imamo radi. Da je praznični december med nami smo lahko začutili ob prvih znakih tanjšanja denarnic. Prvi od treh decembrski dobrotnikov - Miklavž je tisti, ki otrokom prinese veliko veselja, medtem ko staršem po drugi strani toliko več skrbi - kako se prebiti skozi vse praznike ter obenem »preživeti«. Vrstni red poznamo; po Miklavžu pridejo božični prazniki in z njimi drugi dobrotnik - Božiček, nato še ob novem letu Dedek Mraz. Če gledamo s stališča staršev, bi bilo najbolje, da bi bila to ena oseba, ki bi se znašla na našem pragu le enkrat, a otroci mnenja s starši ne delijo. Pa da ne bomo le o obdarovanju. December je tudi sicer mesec potrošništva, saj se v tem času »bolje je«, ponekod potrebujejo vsako leto novo božično drevesce, nove okraske... Veselje, kakršno je bilo včasih in sreča, ki so jo prazniki prinašali še v času mladosti naših mam, očetov in starih staršev, že dolgo ni več tista pristna. Darila, ne glede na ceno, izgubljajo svojo vrednost. December pa je tudi čas, ko so razlike med tistimi, ki imajo in tistimi, ki nimafo. občutnejše. Sem in tja se. ko preberemo v časopisu, slišimo na radiu ali vidimo na televiziji, zdrznemo ob bridki usodi mnogih ljudi, pa naj gre za odrasle, najstnike ali celo najmlajše, a ob vsej tej radosti praznikov, kaj hitro pozabimo na tuje skrbi. Morda pa se bo tudi vam. dragi bralci in bralke, letos utrnil trenutek, ko boste želeli z majhno pozornostjo, prijazno gesto in toplino v srcu praznike polepšati tudi nekomu drugemu. Z nasmehom neznancu, kovancem ubogemu ali drugim dobrim dejanjem lahko praznike polepšate tudi sebi. Mateja A. Kegel (Z leve) Bojan Zaje, legenda slov Zavoda za sport in rekreacijo H pnja, Janez Zupančič, direktor Toni Dragar, župan Občine Domžale Večnamensko športno igrišče »V Občini Domžale je v zadnjih dveh zimskih sezonah drsališče delovalo na podlagi najema in sicer v sezoni 2005/2006 v velikosti 20 x 15 m in v sezoni 2006/2007 v velikosti 30 x 20 m. Zanimanje oziroma obisk drsališča je bil velik, zato smo se v letu 2007 odločili za nakup lastnega drsališča oziroma večnamenskega športnega igrišča v velikosti 40 x 20, ki bo v zimskih mesecih omogočil drsanje v poletnih pa prostor za kotalkanje, mali nogomet, košarke in druge športe,« je v uvodni predstavitvi povedal Toni Dragar, župan Obline Domžale. V začetku tedna, ko so se temperature ponovno spustile in je bilo pričakovati možnost za izdelavo ledu, je Zavod za šport in rekreacijo Domžale začel s postavitvijo igrišča. V naslednjem tednu pa z izdelavo ledu in izdelavo ograje, ki bo popolnoma ogradila večnamensko igrišče in s tem upravljavcu omogočila vzpostavitev reda in discipline na samem igrišču. Z ograditvijo objekta se želi izogniti tudi vandalizmu oziroma namernim poškodbam igrišča. »Na drsališču bo dvakrat tedensko potekala šola drsanja in šola hokeja, predvidoma v popoldanskih urah v torek in četrtek,« je na konferenci predstavil prve aktivnosti HK Krpani Jaka Krulc, predsednik HK Krpani. Janez Zupančič, direktor zavoda za šport in rekreacijo Domžale pa je dodal: »Ostale dni pa bo v po- Jaka Kuljc, predsednik HK Krpani poldanskih urah možna brezplačna rekreacija, predvidoma od 14 ure dalje. Drsališče bo na voljo tudi osnovnim in srednji šoli v Občini Domžale za organizacijo športnih krožkov in športnih dni.« Ob drsališču bo za vse udeležence na voljo izposoja drsalk.« Na predstavitvi je sodeloval tudi Bojan Zaje, legenda hokeja, ki je pozdravil otvoritev lastnega drsališča, ki bo primerno tudi za igranje hokeja: »Vse več mladih s področja občine Domžale ali bližnje okolice, ki se uveljavljajo v slovenskem hokeju in zanje, pa tudi za generacija za njimi je to dobro izhodišče.« Celotna investicija je ocenjena na 230.000 evrov in še 46.000 za pripravljalna dela (postavitev dodatne zaščitne ograje, izvedbe elektro priključka in povečanju športne večnamenske dvorane). Seveda pa bodo tu tudi stroški zagona in vzdrževanja. Financiranje večnamenskega športnega igrišča se je začelo že v letošnjem letu in se bo zaključilo v letu 2009. Sredstva za financiranje so bila pridobljena tudi na Ministrstvu za šport in fundaciji za šport. Več o otvoritvi in prijateljskih tekmah v naslednji številki. Urad župana Najlepše darilo ob 10-letnici Šahovske šole Šahovskega kluba Domžale Luka Lenič - najmlajši šahovski velemojster v slovenski zgodovini »Vse se je začelo, ko je g. Laznik pred desetimi leti ustanovil šahovsko šolo v okviru Šahovskega društva Domžale,« je na sprejemu župana Občine Domžale, Tonija Dragarja, ki ga je ta 30. novembra pripravil v čast Domžalčana, Luke Leniča, najmlajšega šahovskega velemojstra v slovenski zgodovini,« povedal Vide Vavpe-tič, legenda domžalskega šaha ter tehnični vodja kluba. Šahovska šola, katere učenec je bil tudi Luka Lenič, ob svojem 10. rojstnem dnevu dobila najlepše darilo. Luka Lenič je ob pomoči Šahov- skega društva Domžale, katerega sedanji predsednik, Bojan Osolin. na sprejemu ni skrival ponosa, prehodil pot od učenca srednje in višje šahovske šole, številnih individualnih treningov ob pomoči šahovskih mojstrov, Zlatka Bašagiča in Matjaža Mikeca, do naziva velemojster. 19-letni študent prvega letnika FDV bo imel v januarju rating 2570, ki ga uvršča v slovenski šahovski vrh, saj imata le velemojstra Aleksander Beljavski in Duško Pavasovič višji rating (nekaj čez 2600). Za velemojstrski naslov je moral izpolniti tri velemojstrske norme, ki jih je dosegel v avstrijski in hrvaški ligi ter na Vidmarjevem memorialu, so pa rezultat resnično zavzetega več kot desetletje trajajočega dela. »Po osvojitvi naslova mednarodnega mojstra, si je vzel nekaj časa, potem pa kar eksplodiral,« pohvali Luko predsednik društva, ki si želi, da bi čim prej zagotovili primerna finančna sredstva za njegovo nadaljnjo uspešno pot. Luka pa skromno pripomni, da si je malce počitka vzel predvsem zaradi zaključka četrtega letnika gimnazije in mature, obljublja pa, da tudi na FDV ne bo zanemaril študija. Toni Dragar, župan Občine Domžale, ki se je z Lukom že pomeril v šahu, mu je ob osvojitvi naslova velemojstra iskreno čestital in izročil priložnostno darilo. Ob tem pa dejal: »Dosežek Luka Leniča je plod vztrajnosti in prizadevnosti ter je prav gotovo dosežek, na katerega smo lahko ponosni vsi občani in občanke Občine Domžale.« Najmlajšemu velemojstru v slovenski zgodovini, Domžalčanu Luki Leniču, ki ga bomo podrobneje predstavili v prihodnji številki, ter njegovemu šahovskemu klubu tudi v imenu uredništva Slamnika iskrene čestitke in srečno pot - morda tudi do naslova svetovnega prvaka. Kdor Luka pozna, verjame, da tudi to ni nemogoče. Urad župana Zaključene investicije Darsa v Občini Domžale V Občini Domžale smo ob gradnji avtoceste v Domžalah z Darsom dosegli sporazum in dogovor o gradnji dodatne komunalne infrastrukture, ki bo ob vstopu AC v občino našim občanom in občankam zagotovila potrebno varnost v prometu. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, daje bilo realiziranih štirinajst projektov, in sicer: asfaltiranje povezovalne ceste Krtina - Dob; hodnik za pešce nadeviaciji povezovalne ceste Krtina - Dob preko avtoceste; javna razsvetljava na območju deviacije regionalne ceste Zelodnik -- Moravče in AC; hodnik za pešce na desni strani ceste, gledano v smeri proti Moravčam; hodnika za pešce na regionalni cesti R 336 (Zelodnik Moravče), na odseku od avtobusne postaje pri glavnem križišču v Krtini do osnovne šole; hodnik za pešec na regionalni cesti Zelodnik Moravče, na odseku od križišča z v Brezje do odcepa za Studenec. Javna razsvetljava do avtobusne postaje v smeri Domžale; izveden je bil hodnik za pešce v Dobu, na odseku od cerkve do križišča Žeje Kmmperk, v dolžini 950m; javna razsvetljava na odseku hodnika za pešce iz predhodne točke z ojačitvijo na mestu križanja AC z lokalno cesto Dob-Gorjuša; javna razsvetljava na križišču priključne ceste M-10 ter povezovalne ceste Dob-Podrečje; asfaltiranje lokalne ceste od Mgana do priključka Mlake (cesta za Šumberkom) v dolžini 400m; hodnik za pešce ob lokalni cesti Domžale -Ihan na odseku Rape-Mgan, v dolžini 300m; na R 371 se na odseku med križiščem s Krakovsko in do konca naselja Domžal urejajo avtobusna postajališča; na podlagi izdelanega projekta asfaltira lokalno cesto od Savske do deviacije čez Kamniško Bistrico, v dolžini 970m; asfaltiranje lokalne ceste čez Kamniško Bistrico do Ihana in ureditev in preplastitev ceste Studa......Mala Loka do mostu preko Mlinščice in od tod cesta proti Šentpavlu do deviacije 1-12 v dolžini 850m. Ugotovili smo, daje skladno z dogovorom v sporazumu potrebno dokončati še javno razsvetljavo na hodniku za pešce pri glavnem križišču v Krtini do osnovne šole. Po dogovorih naj bi se javna razsvetljava gradila v letu 2008. Pri pregledu realiziranih projektov iz Uredbe o LN za AC Blagovico-Šentjakob pa lahko ugotovimo, da je ureditev lokalne ceste Pšata Podgorica delno izvedena, ker eden od lastnikov ni dovolil posega na svojem zemljišču in je bi projekt delno spremenjen. Potrebno je urediti meteorno kanalizacijo, ki ni bila dokončana v času rekonstrukcije regionalne ceste Domžale Šentjakob v Podgorici. Ko bo urejena meteorna kanalizacija oziroma odvodnjavanje ceste, lastnik sosednjega zemljišča ne bo več nasprotoval rekonstrukciji lokalne ceste. Tako pričakujemo, da bo Cetrtna skupnost Črnuče pridobila projektno dokumentacijo na MOL in bo Dars projekt zaključil v letu 2008. Prav gotovo pa smo nezadovoljni z intenzivnostjo izvedbe obvoznice Vir Jeziček Tosama. Vloga za gradbeno dovoljenje je bila s strani upravne enote zavrnjena, ker niso bila pridobljena vsa dokazila o pravici gradnje. V letu 2007 je občina sprejela dopolnitev lokacijskega načrta in na upravno enoto je bila poslana nova, dopolnjena in spremenjena vloga za gradbeno dovoljenje za fazno gradnjo. Predvideva se, da se bo letu 2008 pridobilo gradbeno dovoljene, izvajalec del pa naj bi bil že izbran. V uredbi je zapisano tudi, daje potrebno urediti sotočje Radomlje in Rače z visokovodnimi nasipi, kar je bilo tudi narejeno. Kot zelo pomemben projekt, ki pa žal še ni bil realiziran, ostaja tudi priključek AC Studa. Občina Domžale je naročila izdelavo prometne študije Občine Domžale, ki jo je PNZ d.o.o. izdelal v novembru 2006. V študiji sedanjega stanja cestnega omrežja sta predstavljeni dve varianti za priključek Studa, prva poleg glavne ceste Zelodnik Mengeš, obvoznice Mengeš, obvoznice Radomlje in drugih prometnih ukrepov vsebuje tudi priključek Studa, druga pa vključuje še trzinsko obvoznico s podaljškom do priključka Studa. Olede na razpoložljiva finančna sredstva in izdelano dokumentacijo lahko pričakujemo začetek same izvedbe priključka Studa v letu 2009. Ocenjena vrednost priključka je 3.640.000 EUR z DDV V letu 2008 so zagotovljena sredstva za projektno SLAMNIK Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Priprava za tisk: IR image d.o.o.. Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel. 051 684 404 • Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL • Člani uredništva ŠPELA DRAGAR, JANEZ STD3RIČ, KATARINA KARLOVŠEK, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL in VERA VOJSKA • tehnični urednik JANEZ DEMŠAR • Lektorica IRENA STARIC • Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo ERNA ŽAD.lEKtel. 722 5050, fax. 722 5055, info(a)kd-domzale.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, oh sredah tudi od 14. do 16. ure. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. ejeno semaforizirano križišče AC izvoz Šumherk 1 Nadvoz Gorjuša - javna razsvetljava Avtobusna postaja na regionalni cesti v Studi k, cesta in javna razsvetljava dokumentacijo, investicijsko dokumentacijo in odkupe zemljišč. Pri tem pa Dars poudarja, da bo potrebno pregledati in izdelati dodatno študijo za ukrep z navezavo proti Ihanu. V Občini Domžale smo z številom realiziranih projektov s strani Darsa lahko zadovoljni, vendar pa hkrati ugotavljamo, da ostajata odprta dva ključna problema, ki bi bistveno razbremenila promet v občini - obvoznica Vir in priključek Studa. V dogovorih in sodelovanju z Darsom smo dobili zagotovila, da bo v realizacijo obeh projektov vložena vsa energija. V Občini Domžale smo ponovno poudarili, da so lokalne ceste namenjene lokalnemu prometu in da jih tranzitni promet, ki jih v prometnih konicah uporablja za obvoz, uničuje in s tem povzroča dodatno škodo občini. Urad župana Občine Domžale Kil stran OBČINSKI SVET 22. november 2007 -12. seja Občinskega sveta Občine Domžale O varnostni oceni, ustanovitvi proračunskih skladov, odloku o čiščenju komunalnih voda... Zaradi volitev predstavnika lokalnih interesov v Državnem svetu RS, na katerih je bil za svetnika izvoljen Toni Dragar, domžalski župan, je bila 12. seja Občinskega sveta Občine Domžale, kjer je dobil kar nekaj čestitk, 22. novembra 2007. Po pozdravu predsedujočega Vinka .luharta, podžupana, je bil zapisnik II. seje sprejet brez razprave, zataknilo pa se je pri določanju dnevnega reda seje. Bogdan Zupan jc v imenu svetniške skupine Peter Verbič-Lista za Domžale, predlagal umik Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za severni del območja VIO ŽITO jedro in vzhodni del območja V10/3 v drugi obravnavi, ker gradivo ni primerno ter predlagatelj ni upošteval njihovih pripomb. Anton Preskar, LDS, je predlagani umik točke OZ. njeno obravnavo ter prekinitev razprave Obravnava in sprejem Odloka o komunalnem opremljanju in program komunalnega opremljanja za območje občine Domžale v prvi obravnavi utemeljil z daljšim pisnim prispevkom, v katerem jc zlasti poudaril pomanjkanje primerjalnih analiz. V razpravi je Franc Gcrbec v imenu svetniške skupine SD podprl predlog za umik točke oz. njeno prekinitev, saj je tudi sam na seji Statutarno pravne komisije ocenil, da gradivo ni primerno. Po večkratnih razpravah vseh treh, ki so vztrajali pri svojih predlogih, razpravi mag. Marka Vrcska, predsednika Statutarno pravne komisije, ki je predlagal obravnavo točke in prekinitev razprave, in pojasnilu župana Tonija Dragarja, so svetniki in svetnice z glasovanjem odlo- čili, da točki ostaneta na dnevnim redu, ki je bil tako določen s 16 glasovi ŽA. Vprašanja, pobude In predlogi Seja seje nadaljevala z vprašanji, pobudami in predlogi svetnikov ter svetnic, ki so jih podali: Saša Kos, LDS, Cveta Zalokar Ora-žem, Moje Domžale-varne in uspešne, Peter Verbič, Lista za Domžale, Rok Ravnikar, SLS, Franc Gerbec, SD, Miha Ulčar, Moje Domžale-varne in uspešne; Anton Preskar, LDS, Robert Hrovat, SDS, mag. Majda Pučnik Rudi, SDS, Metka Zupanek, DeSUS, mag. Milan Pirman, LDS in Roman Kurmanšek, SDS. Po nekaterih odgovorih župana Tonija Dragarja in Iztoka Obreze, načelnika Oddelka za komunalne zadeve, je bila na vrsti naslednja točka. Varnostna ocena Uvodno informacijo je podal Franc Kozinc, pomočnik komandirja Policijske postaje Domžale, ki je pripravil gradivo ter posebej izpostavil problematiko, povezano z družinskim nasiljem, drogami in varnostjo v cestnem prometu, povečanje števila različnih prireditev, opozoril je na kadrovsko problematiko ter poudaril zgledno sodelovanje na vseh področjih. V razpravi so sodelovali: Franc Gcrbec je v imenu svetniške skupine SD predlagal vrsto dodatnih sklepov, posebej ga je zanimala problematika sistemizacije in zasedenosti delovnih mest na policijski postaji, povezanost z Kopališka cesta je zgrajena Kopališka cesta se nahaja v jugovzhodnemu delu mesta, ob centralnem mestnem kareju in predstavlja dostop do .Športnega parka Domžale. Prav zaradi razvoja Športnega parka in aktivnosti v njem in sprejetega prostorskega akta za območje Športnega parka, smo se na Občini Domžale odločili, za gradnjo Kopališke od Rcpovža do Tcn-tcna. Gradbena dela na terenu so se začela izvajati 20. septembra in so bila zaključena v tem tednu, se pravi do 30. novembra 2007. Pogodbena vrednost je 244.201 EUR. Pri načrtovanju gradnje nove ceste smo upoštevali staro stanje, to je bilo področje brez meteorne kanalizacije in javne razsvetljave. V območju cestnega objekta je bilo rekonstruirano vodovodno omrežje, zavarovani elektro vodi visoke in nizke napetosti. Vgradnja meteorne kanalizacije in vodovodnega omrežja je bila ločena investicija, ki jo je izvajalo JKP Prodnik, zato ta del investicije tudi ni vključen v pogodbeno vrednost investicije. Celotna investicija poleg gradnje cestišča vsebuje tudi gradnjo avtobusne postaje, javne razsvetljave, pločnika in kolesarske steze ter peš poti na obeh straneh ceste. Hodnik za pešce in kolesarska steza sta od vozišča ločena z dvignjenim robnikom, vendar pa med seboj nista višinsko ločena, sta pa ločena z granitnimi točkami. Področje ob Kopališki cesti je namenjeno športu, rekreaciji in zabavi in zato smo ga uredili skladno s pričakovanimi udeleženci cestnega prometa poleg pešcev pričakujemo še tovorna vozila, avtobuse, povečan obseg osebnih vozil ob določenih prireditvah, zato se lahko na cestišču srečata avtobus oziroma tovorno vozilo z osebnim vozilom. Prav tako je bila ureditev ceste prilagojena ogroženosti udeležencev v cestnem prometu, predvsem zaradi prehitre vožnje. Na Kopališki ulici smo tako zgradili dvignjena križišča, ki bodo fizično preprečila neprimerne hitrosti v vseh treh križiščih. Tako so se zgradile hitrostne ovire v razmaku 50-75m, ki omogočajo omejitev hitrosti na 30km/h. Tudi hitrostne ovire smo prilagodili namenu področja, saj so ovire razširjene v krivinah za srečanje tovornih oziroma avtobusnih vozil z osebnimi vozili. Urad župana občani na posameznih območjih, vodje varnostnih okolišev ter reševanje problematike na področju mladinske kriminalitete in drog; predlagal je večjo vlogo Slamnika pri preventivnih dejavnostih, zanimalo ga je nasilje v šolah, zavzel pa seje tudi za ustanovitev in delo lokalne akcijske skupine; Cveta Zalokar Oražem, Moje Domžale-varne in uspešne, je dodatno predlagala dva sklepa, in sicer dopis pristojnemu ministrstvu v zvezi z zagotavljanjem primernih kadrovskih in materialnih pogojev za delo policistov ter dopis v zvezi s problematiko personali-zacije obiskovalcev na nogometnih tekmah. V poročilu pogreša več o preventivnih dejavnostih in poglobljeno obravnavo najkritič-nejših problemov, zanimala pa jo je tudi organiziranost na področju redarstva, zakonska odgovornost župana ter zagotavljanje sredstev v proračunu; Miha Ulčar, Moje Domžale-varne in uspešne, je povedal, da je pred meseci sam podal pobudo o seznanitvi Občinskega sveta z varnostno situacijo, predlagal je ustanovitev sveta za varnost, določitev njegovih nalog, zlasti na področju preventivnih dejavnosti, ter vključitev tovrstne problematike v Slamnik, preučitev možnosti decentralizacije policije v državi ter opozoril na vlogo občanov ob prijavah; Robert Hrovat, SDS, je pohvalil pripravljeno varnostno oceno ter sodelovanje z vodjem varnostnega okoliša, ki naj bodo predstavljeni občanom; Rok Ravnikar, SLS, je opozoril na posamezna področja, kjer bi lahko več sodelovali: stiki z vodji varnostnih okolišev, partnerstvo med policijo, ljudmi in občino; opozoril je na ustrezno organiziranost redarske službe in postavitev opozorilnih tabel; mag. Jožica Polanc, LDS, je na kratko predstavila problematiko nasilja v šolah, ki ni v porastu; Peter Verbič, Peter Verbič-Lista za Domžale, je poudaril večjo zavzetost pri zagotavljanju prometne varnosti, opozoril je na nekatere, po njegovem mnenju pretirane omejitve hitrosti, razpravljal pa tudi o višini kazni za prometne prekrške; Roman Kurmanšek, SDS, pričakuje več preventivnih dejavnosti v šolah ter pisanje o tem področju v Slamniku, zaskrbljujoče je povečevanje prepovedanih drog, o čemer naj bi spregovorili tudi na seji občinskega sveta. Po pojasnilih Franca Kozinca glede ukrepanja na področju družinskega nasilja in organizaciji prireditev, informaciji Edvarda Ješelnika, direktorja Občinske uprave, o aktivnostih na področju organiziranja redarske službe v občini ter pojasnilih Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, je občinski svet sprejel naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z varnostno oceno Občine Domžale. 2. Zupan pripravi, skupaj s Centrom za socialno delo, organizacijami civilne družbe in drugimi organizacijami, dodatno poročilo o stanju varnosti na področjih mladinske kriminalitete, preprečevanja vseh vrst zasvojenosti in nasilju v družinah, in sicer v roku 60 dni, ter ga predloži v obravnavo občinskemu svetu (na predlog svetniške skupine SD). 3. Zupan pripravi v roku 30 dni sklep o ustanovitvi Sveta za varnost, z opredelitvijo delovnih nalog in načinom njegove sestave, pri čemer naj upošteva tudi vključitev organizacij civilne družbe in javnih zavodov in služb (na predlog svetniške skupine S D). 4. Župan naroča občinski upravi, da v roku 60 dni izvede že sprejeti sklep občinskega sveta o ustanovitvi lokalne akcijske skupine (LAS) za delovanje na področju različnih oblik zasvojenosti, še posebej mladih (na predlog svetniške skupine SD). 5. Župan predloži v roku 30 dni Občinskemu svetu informacijo o načinu in rokih za izvedbo Zakona o redarstvu Občine Domžale (na predlog svetniške skupine SD). 6. Župan pošlje apel in poziv na Ministrstvo za notranje zadeve in policijski upravi, da se zagotovi ustrezne kadrovske in materialne pogoje za delo Policijske postaje Domžale (na predlog Cvete Zalokar Oražem, Moje Domžale-varne in uspešne). 7. Občina Domžale ocenjuje, da so najbolj drastične metode, t.j. personalizacija udeležencev nogometnih tekem 1. SNI, na stadionu Domžale uporabljene prepogosto in vzbujajo vtis, da ima N K Domžale najbolj sporno občinstvo. Ker ugotavljamo, da na nogometnih tekmah v drugih krajih ta ukrep uporabljajo le izjemoma, ocenjujemo, da v Sloveniji ni enotnih kriterijev in meril za uvajanje personali-zacije na športnih prireditvah. Občina Domžale naj o tej oceni obvesti Policijsko postajo Domžale oz. Policijsko upravo Ljubljana, Upravno enoto Domžale in Ministrstvo za notranje zadeve (na predlog Cvete Zalokar Oražem, Moje Domžale- varne in uspešne) Obvezna razlaga Brez uvodne informacije so se svetniki in svetnice lotili obravnave predlagane obvezne razlage 5. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje občine Domžale. Po večkratnih razpravah Roberta Hrovata, SDS, Bogdana Zupana, Peter Verbič-Lista za Domžale, Franca Gerbca, SD, in Antona Preskarja, LDS, in po pojasnilih Zorana Vitoroviča, načelnika Oddelka za okolje in prostor, ter Edvarda Ješelnika, direktorja občinske uprave, so s 14 glasovi ZA in 5 PROTI sprejeli naslednjo obvezno razlago: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 18/04, 12/05, 9/06 in 14/06) v delu, ki opredeljuje bruto etažno površino in način njenega upoštevanja v izračunih faktorja zazidave in indeksa intenzivnosti izrabe zemljišča in v delu, ki določa upoštevanje enostavnih objektov, med njimi, ograj in opornih zidov v izračun faktorja zazidave in indeksa intenzivnosti izrabe zemljišča - prva, četrta in peta alinea prvega odstavka 5. Člena se razlaga tako, da: Bruto etažna površina (BEP) stavbe je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki imajo svetlo višino nad 2,20m in katerih tla so nad nivojem terena. V bruto etažno površino, ki se upošteva v izračunih indeksa intenzivnosti izrabe zemljišča (FSI) se upošteva tudi kletna oziroma delno vkopana etaža, če ni načrtovana tako, kot to določa Zakon o graditvi objektov. Pri poševnih oziroma nagnjenih zemljiščih se kot izhodiščna kota terena upošteva srednja vrednost med najnižjo in najvišjo koto terena. V izračunu faktorja zazidave in indeksa intenzivnosti izrabe zemljišča (FSI) se upoštevajo enostavni objekti razen ograj in opornih zidov. Proračunski sklad za vrtce Brez razprave je Občinski svet Občine Domžale sprejel sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o proračunskem skladu za vrtce. Proračunski sklad za nakup nepremičnin V razpravi so sodelovali: Anton Preskar, LDS, je predlagal, da se vsako leto sprejmejo programi ter obravnava njihova realizacija oz. poročilo 0 porabi sredstev; podobno je razpravljala Cveta Zalokar Oražem, Moje Domžale-varne in uspešne, ki je predlagala amandma, ter Franc Gerbec, SD. Soglasno je bil ob amandmaju sprejet tudi naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada za nakup nepremičnin. Odlok o čiščenju komunalnih odpadnih voda Uvodno informacijo je podal Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave, ki je posebej izpostavil določanje in kontrolo cen ter nadzorno funkcijo nad skupščino. V razpravi je Roman Kurmanšek, predsednik Odbora za komunalne dejavnosti, predstavil dodatni sklep odbora; Antona Preskarja, LDS, pa je zanimalo, zakaj v od- lok ni vključena Občina Komenda. Po pojasnilih uvodničarja sta bila sprejeta naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o Čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih vod. 2. Župan Občine Domžale je dolžan o vsaki spremembi cene, ki jo določi Skupni organ CČN Domžale - Kamnik, seznaniti Občinski svet Občine Domžale. Sklepi o višini vrednosti točk, gradbene cene... Občinski svet Občine Domžale je brez razprave sprejel naslednje sklepa Sklep o določitvi vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2008: 1. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za leto 2008 znaša 0,00146 C. 2. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2008 znaša 0,0949 €. 3. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale, uporablja pa se od 01. januarja 2008 dalje. Sklep o določitvi povprečne gradbene cene za leto 2008 na območju Občine Domžale: 1. Povprečna gradbena cena za I m' stanovanjske površine za III. kategorijo opremljenosti za leto 2008 na območju Občine Domžale se določi v znesku 930,00 €. 2. Povprečni stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za III. kategorijo opremljenosti pri 2. skupini gostote poselitve za 1 m2 koristne stanovanjske površina na območju Občine Domžale se določijo: - za individualno komunalno opremljanje 56,08 < /m' - za kolektivno komunalno opremljanje 64,83 €/m2 3. Pri izračunu odškodnin za stavbno zemljišče na območju Občine Domžale se za posamezna območja uporabljajo naslednji odstotki od povprečne gradbene cene: - območja centra Domžal 8,00 - 10,00 % - območja naselij, ki se urejajo s NL 6,00 - 8,00 % - območja naselij, ki se urejajo s PUS 3,00 - 6,00 % 4. Vrednosti, določene s tem sklepom, veljajo na dan 31. december 2007, uporabljajo pa se od 01. januarja 2008 dalje in se v tekočem letu valorizirajo z indeksom podražitev, ki ga objavlja GZS - Združenja za gradbeništvo in IGM za skupino: Stanovanjska gradnja. Sklep o določitvi povprečnih stroškov komunalne opreme na območju Občine Domžale za leto 2008: 1. Povprečni stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za leto 2008 na območju Občine Domžale za I m' gradbene parcele na dan 31. decembra 2007 znašajo 32,98 €/m2. 2. Povprečni stroški za posamezno komunalno opremo znašajo: cestno omrežje 39,26 % 12,95 €/m2 kanalizacijsko omrežje 37,99 % 12,53 €/m2 vodovodno omrežje 20,63 % 6,80 €/m2 omrežje javne razsvetljavo 2,12 % 0,70 €/m2 SKUPAJ: 100,00 % 32,98 €/m2 3. Povprečni stroški komunalnega opremljanja se od 01. januarja 2008 dalje valorizirajo z indeksi podražitev, ki jih objavlja GZS - Združenje za gradbeništvo in IGM za področje nizkih gradenj. 0 Odloku o komunalnem opremljanju prihodnjič Zataknilo se je pri določitvi besedila Odloka o komunalnem opremljanju in programu komunalnega opremljanju za območje Občine Domžale v prvi obravnavi. Po podrobni predstavitvi so v razpravi sodelovali: Eranc Gerbec, SD, kije menil, daje odlok pomanjkljiv, materialno neprimeren; ne upošteva zakonskih osnov in možnosti, cene so ovrednotene nerealno; napovedal je recenzijo pripravljenega gradiva ter predlagal, da se predstavijo vrednotenja; Rok Ravnikar, SLS, je ugotovil, da odlok v večji meri obremenjuje manj razvita območja občine, da ne zagotavlja skladnega razvoja vseh območij in predlagal dopolnitev kriterija dejavnosti; Anton Preskar, LDS, je oddal daljši pismeni prispevek, v katerem je podrobno obrazložil svoje pripombe na predlagani odlok, ki po njegovem mnenju ni primeren za obravnavo; Pavel Cerar, LDS, pa je opozoril na problematiko gradnje kanalizacije v Dobu, kjer je v večini sodelovala KS, ter upoštevanje prispevka KS pri obremenitvi komunalnega opremljanja v Poslovni coni Zelodnik. Predlagatelji so večini ugotovitev iz razprave oporekali ter dali pojasnila. Občinski svet pa seje odločil za prekinitev točke ter, ker je bila ura že 21, hkrati za prekinitev seje, ki se bo nadaljevala v decembru 2007, ko svetnike in svetnice čaka tudi prva obravnava novega proračuna Občine Domžale. Urad župana Romana Jordan Cizelj, poslanka Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, je bila oktobra 2007 imenovana za evropsko poslansko leta. Naslov so ji podelili za prizadevno delovanje na področju energetike. Prav gotovo pomembno priznanje in bo poleg častne občanke Občine Prebold ostalo zapisano v njen življenjepis. Svojo strokovno pot je začela na Inštitutu Jožef Štefan, kjer je kot doktorica znanosti delovala na Odseku za reaktorsko tehniko. V Občini Domžale je bila aktivna v Upravnem odboru Stanovanjskega sklada, nato je bila predsednica Nadzornega odbora Občine Domžale in leta 2002 je bila izvoljena za občinsko svetnico. Kot svetnica je aktivno delovala vse do izvolitve v Evropski parlament. Vseskozi je aktivno sodelovala tudi v Slovenski demokratski stranki, na zadnjem kongresu je bila izvoljena za podpredsednico stranke, in postala tudi predsednica Ženskega odbora Slovenske demokratske stranke. Poleg omenjenih tem bomo v intervjuju podobno predstavili še njeno delovanje za skupine posameznikov, ki se za svoje pravice ne morejo ali ne znajo boriti sami - v Evropskem parlamentu je pobudnica ali sopod-pisnica pisnih izjav o novodobnem suženjstvu, rasnem sovraštvu na in-temetu, proti trgovini z otroki, o obsodbi pedofilije... Strokovno delovanje Naslov evropske poslanka leta ste dobili za svoje delovanje na strokovnem področju, na področju energije. Kaj je za vas v povezavi z energijo najbolj pomembno? Najbolj pomembno pri energiji se mi zdi. daje energija del našega življenja in da energija pravzaprav zagotavlja kvaliteto bivanja. Na energijo gledam zelo široko in je zame eden od osnovnih pogojev za človeka dostojno življenje in to bi moralo biti tudi vodilo za oblikovanje energetske politike. Drugi pomemben vidik je povezava energije z okoljem. Pravite, da je energija potrebna za človeka dostojno življenja, pa vendar vedno znova ugotavljamo, da obstajajo energetski viri, ki se bodo izrabili. Ali mislite, da bo človek uspel nadoknaditi to energijo na drug način, npr. sončna energija, itd? Res je. da so določeni viri energije končni in da jih bomo lahko uporabljali le omejen čas. Takšna vira sta npr. plin in nafta. Nasploh so bogastva, kijih uporabljamo, omejena. C lovek se je vedno, če je želel preživeti, prilagodil naravi in svojemu okolju in na ta način se tudi sedaj prilagajamo, iščemo. V Evropski uniji zelo podpiramo raziskave, s katerimi želimo omogočiti uporabo t.i. obnovljivih virov energije. To so tisti viri, ki se ne morejo izrabiti, porabiti, npr. veter, vodna energija, ki se lahko uporablja na več načinov, tako pri izkoriščanju rek kot morja, potem je tu sončna energija, geoter-malna energija. Kako pa je z jedrsko energijo? Tema vaše doktorske disertacije je bila jedrska energija. Kako gledate na to energijo? V vašem zadnjem prispevku na spletni strani sem prebrala, da se zavzemate za varno in zanesljivo oskrbo z jedrskim materialom v Evropski uniji, poudarjate pa tudi transparentno delovanje Agencije za oskrbo Eu-ratom? Se vam zdi jedrska energija pomemben vir energije v Evropski uniji, ki bi lahko zamenjal plin, nafto? Jedrske energije sama ne vidim kot del, ki bi nadomestil kakšnega od obstoječih virov energije. Za to trenutno nima potencialov, je pa zelo pomemben del naše skupne energetske mešanice in menim, da bi morali njene prednosti izkoristiti. Danes pravimo, da si v Evropi zavzemamo ustvariti takšno mešanico energije, ki nam bo dala poceni energijo, da bo naša industrija dovolj konkurenčna in takšno, ki ne bo prekomerno vplivala na okolje in energetsko mešanico, da zaradi nje ne bomo pretirano odvisni od uvoza iz posameznih tretjih držav. Vsem tem kriterijem jedrska energija zadošča. Je pa res, da se v povezavi z jedrsko energijo omenja možnost razvoja jedrskega orožja ali pa nekontrolirano širjenje jedrskih materialov. Menim, da samo to ni dovolj velik razlog, da bi se tej energiji izognili. Vsako tehnologijo je možno izrabiti v namene, ki so negativni, tudi jedrsko energijo, da pa bi morali ustvariti tako okolje - zakonodajni okvir, da bi bila zloraba jedrske energije praktično nemogoča. Ali osebno, kot jedrska strokovnjakinja, pričakujete razmah na tem mestu tudi v Sloveniji? Pomen jedrske energije za Slovenijo je velik, saj Jedrska elektrarna Krško proizvaja kar dobršen del električne energije v naši državi. Kar tako na pamet govoriti o novem reaktorju v Sloveniji je po moji oceni preura-njeno, take ocene morajo temeljiti na nacionalnem programu. Slovenija ima nacionalni program, ki pa je nekoliko zastarel. Mislim, da bi se morali lotiti priprave novega nacionalnega programa, v katerem bi natančneje obdelali sedanje stanje. V Sloveniji namreč trenutno uvažamo več kot 20% električne energije, stanje na trgu električne energije se je v tem delu Evrope bistveno spremenilo, predvsem v letošnjem letu. To zahteva novo analizo in na podlagi te analize se bomo odločili, kaj potrebujemo in seveda to preverili tudi pri ljudeh. Dejstvo je, da bomo v bližnji prihodnosti potrebovali večji energetski obrat. Le na podlagi širše javne razprave se bomo lahko odločili, kakšen bo ta obrat. Trenutno vidim le dve možnosti, ali bo to termoelektrarna ali jedrski reaktor. Kako po vašem mnenju vse večje trošenje energije vpliva na klimatske spremembe? Spremembe lahko sedaj že občutimo tudi pri nas in zanima me, ali jih je možno še ustaviti oziroma ali je v krogu nosilcev odločitev ta interes prisoten? Podnebne spremembe so posledica izpusta toplogrednih plinov v okolje. Teh plinov ne izpušča le.energetski sektor, ki je največji onesnaževalec, ampak so pomembni onesnaževalci tudi transport, industrija in kmetijstvo. Na vseh teh področjih je potrebno ukrepati, če želimo omiliti podnebne spremembe. Zakaj sem rekla omiliti? Zato, ker trenutni, znanstveno razpoložljivi podatki kažejo, da tudi če zmanjšamo izpu- INTERVJU Romana Jordan Cizelj, evropska poslanka leta na področju energetike Evropska unija nudi ustvarjalnost, solidarnost in pravno državo stran 4 ste toplogrednih plinov v skladu s sprejetimi zavezami, segrevanja ne bomo ustavili, lahko pa ga omilimo. Opažam, da je v politiki dosežen konsenz, da moramo resnično ukrepati na tem področju. Impulz nam je dala predvsem mednarodna skupina Organizacije Združenih narodov, ki je letos prvič jasno povedala, da so človekove dejavnosti tiste, ki povzročajo segrevanje Zemlje. Politiki smo več sto znanstvenikov, ki so sodelovali pri pripravi poročila, vzeli resno. Moram pa dejati, da ukrepi za omejitev podnebnih sprememb niso odvisni samo od politične volje. Mi sprejemamo določene spodbude, zakonodajo, ampak da bomo resnično dosegli zastavljene cilje, moramo imeti za sabo tudi ljudi, vse tiste, ki izvajajo politiko in izkoriščajo spodbude. Tu se bomo morali še precej potruditi, da bomo z našimi ukrepi spodbudili večjo inovativnost in hitrejši razvoj čistih tehnologij. V Slamniku ste se že dotaknili področja varčevanja energije in kako lahko posamezniki pripomoremo k varčevanju. Kaj bi nam svetovali, kakšni so prvi koraki pri varčevanju z energijo, kijih lahko naredimo sami? Ponavadi so prvi odzivi ljudi, ki jih soočimo z energetsko-okoljsko problematiko: »To je pa daleč od nas, to se pa nas ne tiče, o tem bodo.odločili nekje vvrhu.« Ampak vem, da to ni tako. Že od nekdaj sem bila občutljiva do vprašanja okolja. Npr. kadar sem v službi zadnja odhajala z dela, sem ugasnila vse luči na našem odseku. Tako bi svetovala tudi ljudem, da gledajo okoli sebe in da ukrepajo. Velikokrat imamo prižgane luči v prostorih, kjer nas ni in umetne svetlobe sploh ne potrebujemo. Velikokrat se peljemo z avtomobilom par sto metrov, pa nam to pravzaprav ni potrebno. Velikokrat se peljemo z dvigalom eno ali dve nadstropji, pa je veliko bolj zdravo, če gremo peš. Vse to so stvari, ki za posameznika ne pomenijo veliko. Če se kdo obnaša tako, da pazi in varčuje z energijo, se mu to v denarnici ne pozna bistveno. Če pa bomo kot človeštvo, kot narod, tako delali, se bo to poznalo pri naši energetski porabi. Potem je tukaj tudi modro ravnanje z odpadki. Kadar kupujem, izbiram izdelke, ki imajo manj odpadnega materiala. Ne kupim vedno znova vrečke, ki je plastična in njena proizvodnja proizvaja izpuste toplogrednih plinov. To so drobni prispevki za čisto okolje, ki jih lahko izvaja vsak posameznik, nato pa to svojo navado nadgrajuje. Ukrepi, ki zahtevajo začetno investicijo, pa so npr. izboljšanje izolacije, uporaba toplotnih, črpalk, vgradnja kvalitetnih oken in vrat. Politično delovanje Svoje strokovno delovanje ste zamenjali za aktivno politiko in delujete na področju energije. Kako, da ste se odločili za ta korak? Mislite, da imate kot politik večjo moč soodločanja, vplivanja? Za ta korak sem se odločila približno leta 1995. Spremljala sem, kaj se v Sloveniji dogaja in želela sem si sprememb. Želela sem si bolj odprte družbe, več razgovorov o slovenski prihodnosti, želela sem si Slovenijo kot del Evropske unije. Po naravi pa nisem človek, ki le kritizira in gleda, kaj ljudje počnejo, ampak se mi zdi moja odgovornost, da poskušam tudi sama kaj prispevati. Tako sem aktivno posegla v naš politični prostor, postala sem članica Slovenske demokratske stranke. V njej sem delovala predvsem na področjih energetike in raziskav in leta 2004 so me povabili, da se preizkusim kot poslanka za Evropski parlament. Boste sedaj, ko ste bliže centrom odločanja, lažje in hitreje dosegli svoje cilje? Tako kot ste navedli zgoraj, da je družba bolj odprta, da gre razvoj v drugo smer... Menim, da je mogoče vplivati na družbeni razvoj in kolikor dolgo bom v politiki, bom verjela, da se da. Politika je prav gotovo težko področje delovanja, potrebno je ogromno znanja, posameznik se mora znati pogovarjati in tudi porazi ga ne smejo spraviti s poti, da se ne bi več trudil dosegati določenih stvari. O tem sem se veliko naučila, še preden sem začela delovati na državnem nivoju, re- cimo pri svojem delovanju v Občini Domžale. Tam sem delovala v nadzornem odboru, bilo nas je kar nekaj članov iz različnih strank. Nikogar nisem poznala, ko sem postala predsednica tega odbora. Pa vendar smo nato s strokovnim, resnim delom in s sodelovanjem uspeli najti skupen jezik in tudi nekaj pozitivnega narediti. Takrat smo bili precej prisotni v občinski upravi, mogoče smo šli tudi komu na živce, ker smo zahtevali, da so določene stvari narejene v skladu s takratnimi standardi. Pa vendar smo ob koncu delovanja, tudi z ljudmi v občinski upravi, ugotovili, daje dobro, da smo tako dobro sodelovali in daje prišel nekdo od zunaj prišel in, kaj se dela. Je pa pri teh stvareh potrebno biti izredno korekten. Če želi človek dejansko nekaj prestaviti, spremeniti, se ne sme prepusti politiziranju. Delovati mora strokovno, korektno in za svojimi odločitvami tudi stati. Stvari se ne smejo spoliti/irali in se uporabljati za lastno promocijo ali promocijo lastne institucije, potem sprememb ni možno doseči. Kako hi opredelili posamezna področja svojega delovanja, seveda v politiki. Bili ste predsednica Nadzornega odbora v Občini Domžale, svetnica v občinskem svetu in sedaj ste poslanka v Evropskem parlamentu? To so zelo različni nivoji delovanja. V nadzornem odboru občine je bila organiziramo po celi Sloveniji. Danes lahko z zadovoljstvom povem, da SO ženski regijski odbori SDS dobro organizirani po celi Sloveniji. To pomeni, da nam je uspelo prepričati ženske, da se aktivno vključijo v oblikovanje politike naše stranke. Organiziramo razna predavanja in izobraževanja, ki pomagajo ženskam, da lažje in aktivneje politično delujejo. S svojim delom prispevamo k uspešnemu delovanju SDŠ ter se odzivamo na aktualno družbeno dogajanje. Ali mislite, da prihaja ženski element v politiko, da postaja vse bolj pomembno oblikovanje konsenzov, ne pa nekih končnih odločitev? Demokratična družna je družba dogovorov, tu človek ne more nastopati /. neke pozicije moči, ampak potrebuje argument in znanje. Družba je danes zelo konkurenčna in tisti, ki resnično verjamejo v demokracijo in konkurenčnost, si ne morejo dovoliti, da zavržejo polovico svojega potenciala, ki se skriva v ženskah. Mislim, da imamo ženske veliko prihodnost v teh družbah. Moramo pa paziti, da se ne ujamemo v lastno zanko, kajti uveljaviti se moramo zato, ker smo sposobne, imamo znanje, željo po delu, dogovarjanju in doseganju ciljev. Na določeno mesto ne smemo biti imenovane zgolj zato, ker smo ženske in imajo naši moški kolegi željo, daje med njimi tudi nekaj primerkov nasprotnega spola. »Poslanci imamo zelo raznoliko delo, primarno je odgovorno so-oblikovanje evropske politike. Svoje delo pa vidim tudi kot promocijo Slovenije v evropskem prostoru in rada pomagam ambicioznim, ustvarjalnim ljudem, da pridejo v Bruselj. Tako bo v tem tednu na moje povabilo v Evropskem parlamentu razstavljala mlada slovenska oblikovalka čevljev, Alja Novak. V četrtek pa bodo dijaki prve gimnazije v Celju predstavili muzikal Lepotica in zver. Na ta način sem želela mlade spodbuditi, da bi bili ustvarjalni, samoiniciativni in aktivni ter tudi drugim pokazati, da se lahko pride iz Slovenije v Evropski prostor. To je pa tudi način, kako predstaviti Evropi slovensko ustvarjalnost, kakovost in tradicijo.« naša naloga predvsem, da spremljamo pravilnost poslovanja občinske uprave in izvajanja občinskih politik. Ustvarili smo zelo dobro klimo zaupanja in to pozitivno mišljenje se je širilo navzven, v občinsko upravo, da smo lahko dejansko sodelovali. Le s sodelovanjem smo lahko uspešno opravljali svoje delo. Delo v Občinskem svetu Občine Domžale je odločanje o občinskih politikah, ki morajo biti prijazne občanom, zato je bilo potrebno poznavanje razširiti, potrebno je bilo iti med ljudi, se z njimi pogovarjati in začutiti, kaj bi radi in nato njihove poglede zagovarjati v občinskem svetu. Se pravi, daje delo v tem pogledu širše. V Evropskem parlamentu gre za oblikovanje evropskih politik, kjer je potrebno iskati ravnovesje med strokovno možnimi rešitvami in željami ljudi. Presoditi moramo, ali določen zakonodajni dokument potrebujemo na evropskem nivoju, ali je to za ljudi pozitivno ali ne. Skratka, druga perspektiva pri vsakem od teh organov, se pravi, koga zagovarjaš in kako široke interese je potrebno upoštevati pri odločanju. Zakaj ste svoje politično delovanje začeli v okviru Slovenske demokratske stranke? Odkar sem spremljala Slovensko politiko se mi je zdelo, da ta stranka dejansko zagovarja pristope, ki jih tudi sama zagovarjam in daje to stranka, ki je utirala pot svobodni demokratični politiki v Sloveniji. To stranko sem videla kot najbolj nevezano na prejšnje strukture moči v Sloveniji in kot tako najbolj svobodno pri svojih odločitvah. Katere naloge ste si ob izvolitvi za podpredsednico stranke zastavili in jih tudi realizirali? Moja glavna zadolžitev je organiziranje žensk v Slovenski demokratski stranki. Ta stranka ima med članstvom precej žensk, ki pa niso dovolj vidne pri oblikovanju politik. Vedno sem osebno verjela, da imamo dovolj sposobnih žensk, ki imajo znanje in si želijo sooblikovati politiko, manjka pa jim priložnosti in seveda tudi izkušenj. Prav zato sem sprejela iziv, da pomagam pri organizaciji žensk. Ženski odbor je v SDS-u že nekaj časa deloval, vendar pa le na nekaj lokacijah. Leta 2005 smo si postavile cilj, da se V svojem delovanju v politiki zastavljate glas tudi za skupine posameznikov, ki ne znajo ali morejo poskrbeti zase. Kaj so za vas prednosti in katere skupine se vam zdijo v Sloveniji najbolj ogrožene? V vsaki družbi obstojajo manjše družbene skupine, ki se ne znajdejo ali so manj spretne, imajo manj znanja ali pa so zgolj žrtve dogodkov, ki se jim niso mogle izogniti. Te skupine ljudi moramo prepoznati, zanje pokazati razumevanje ter jih upoštevati pri oblikovanju svojih politik. Res je, da se politika oblikuje) za vse državljanke in državljane, ampak ob večinskem prebivalstvu moramo poskrbeti tudi za deprivilegirane skupine. Moje pisne izjave so namenjene predvsem ljudem tretjega sveta. Čeprav ne morem dejansko pomagati, lahko vsaj na tak formalen način izrazim, da mi ni vseeno. Evropski parlament Evropski parlament se nam zdi tako oddaljena institucija, pa vendar pomembno vpliva na naše delovanje. Ali bi nam lahko predstavili njegove pristojnosti? Evropski parlament je ena od dveh institucij, ki sprejemata evropsko zakonodajo. Druga je Svet Evropske unije, ki jo sestavljajo ministri držav članic Evropske unije, torej ima 27 članov. V evropski parlament smo poslanci neposredno voljeni, trenutno nas je 785. Pristojnosti so številne, delimo jih v zakonodajno, proračunsko in nadzorno. Naj omenim oblikovanje zakonodaje na določenih področjih, imenujemo Evropsko komisijo, spremljamo in potrjujemo Evropski proračun, nadziramo delo institucij Evropske unije ter izvajanje dejavnosti El J, kot je npr. varuh človekovih pravic, Evropska investicijska banka, razni raziskovalni instituti. Z novo reformno pogodbo se bodo pristojnosti Evropskega parlamenta zelo razširile in tako bo bistveno več področij, kjer bo Evropski parlament imel pravico soodločanja. So pa še vedno področja, o katerih odloča Svet ministrov, to je npr. kmetijska politika. Tudi v evropskem parlamentu delujejo poslanske skupine kot v Državnem zboru republike Slovenije. Zanima me, kateri poslanski skupini pripadate ter kakšen vpliv ima v Evropskem parlamentu? Znotraj parlamenta so organizirane politične skupine, največja je skupina Evropskih ljudskih strank - evropskih demokratov. To je tudi politična skupina, ki ji sama pripadam. V njej sva poslanca SDS in poslanca NSi. Po velikosti druga največja skupina je Skupina socialdemokratov in tretja je skupina liberalcev. To so politične skupine, ki najbolj vplivajo na oblikovanje evropske politike. V EP so še druge manjše skupine, ki pa so tako majhne, da nimajo pomembnega vpliva na oblikovanje politike. Naše delo ne poteka samo znotraj političnih skupin, ampak tudi znotraj strokovnih odborov, parlament ima 20 stalnih odborov ter nekaj začasnih odborov. Ti odbori pokrivajo določena ožja strokovna področja. Sama delujem v odboru za industrijo, raziskave in energetiko, v odboru za razvoj in v odboru za proračun, hkrati pa sem tudi v začasnem odboru za podnebne spremembe. Usklajevanja, dogovori in pogajanja potekajo znotraj odborov , prav tako pa tudi znotraj političnih skupin, kar je lahko zelo naporno. Znotraj svojega delovanja imate tudi svetovaice? Od parlamenta dobimo za svoje delovanje določena finančna sredstva, ki jih nato vsak po svoji presoji porazdelimo, vendar v skladu z namenom, ki nam ga določi evropski parlament. Lahko povem, da glede na število odborov in usklajevanj, ki so potrebna, vsega dela že časovno ne zmorem sama, zato imam pomočnike ali asistente. V Bruslju imam 3 asistente, v Sloveniji pa enega. Asistent, ki mi pomaga v Sloveniji, deluje v Domžalah. Izbira poslanske pisarne v Domžalah je tudi simbolna gesta, da se zavzemam za odprtost in ne podpiram centralizma, torej, da mora biti vse v Ljubljani. Energetika postavlja temelje gospodarstvu in razvoju. Evropska komisija je nedavno predstavila tretji energetski paket, v začetku prihodnjega leta ho predstavljen tudi okoljsko-energetski paket. Kakšne spremembe bosta paketa prinesla državam članicam in konkretno Sloveniji, ki kot mlada članica z razvojem šele sledi starejšim članicam (odpiranje trga, denimo, se je zgodilo šele I. julija letos)? Energetsko okoljski paket bo Evropska komisija objavila predvidoma 23. januarja prihodnje leto. Paket je strokovno zelo zahteven. Vseboval bo predloge za spremembo sheme pri trgovanju s pravicami emitirati toplogredne pline. V njem bodo tudi predlogi za doseganje ciljev, pri katerih smo splošni dogovor za EU že dosegli, nismo pa se še dogovorili, koliko bo posamezna država prispevala k doseganju evropskega cilja. Skupen cilj je npr. 20% delež obnovljive energije, ni pa še dogovorjeno, kakšen delež naj bi dosegle posamezne države članice. To je odvisno od zmogljivosti posamezne države članice in od njenih naravnih danosti. Naslednji pomemben skupen cilj je zmanjšanje izpustov C02 za 20% do leta 2020. Dogovor o tem, kako bodo zmanjšale izpuste posamezne države članice, bo eden izmed najtrših orehov slovenskega predsedovanja Svetu EU. Katero od vrednot v Evropski uniji bi opredelili kot najpomembnejšo? Samo eno težko izpostavim, a takole na hitro bi rekla: ustvarjalnost, solidarnost in pravna država. Človek mora biti svoboden, mora imeti občutek za svet in ljudi okrog sebe in mora biti v sistemu, ki mu omogoča stabilne pogoje za delovanje. Na spletni strani sem prebrala tudi, da ste častna občanka občine Prebold? Večino mladosti sem preživela v Lat-kovi vasi, ki spada sedaj pod občino Prebold, kjer sem obiskovala osnovno šolo. Kot učenka sem bila precej aktivna in po mnogih letih sem bila zelo vesela, da me občani niso pozabili in so mi podelili ta laskavi naslov. , Pravzaprav sem bila zelo presenečena. Če bi radi povedali še kaj? Vas, Savinjska dolina in Štajerska so del mene in moje mladosti. A v srce so se mi zapisale tudi Domžale. Pred- • vsem v zadnjih letih, ko smo z družino uspeli najti v urbanem okolju, ki je tako bli/.u prestolnice, vasico, odmaknjeno od vsakdanjega vrveža. Ljudje so nas izredno lepo sprejeli. Zdaj so tudi Domžale moj dom in dom moje družine. Hvala za pogovor. Tina Zeleznlk stran DOMŽALE SV. Miklavž je v nedeljo obiskal domžalske otroke Nasmehi na otroških obrazih so nam obiskovalcem povedali največ (nadaljevanje s prve strani) Hodil je po mestu in opazoval kako ljudje živijo in ko je nalatel na kasno revno družino je skrivaj položil na okno sadje ali kakšno drugo dobroto, starejšim pa tudi denar ali zlato. Čeprav je hodil naokoli ponoči v plašču pa njegova dobrota ni sotala skrita in ljudje so ga poznali kot dobrotnika, ki nosi darove. Tako so otroci na koncu igre ugotovili, da je lahko Miklavž vsak, ki je dober in pozoren do soljudi. Otroke so na obljubo, da bodo pridni spomnili črni vragi, ki so za svojo neposlušnost počistili prostor, kamor so nato prišli angeli. Na odru so otrokom in vsem drugim obiskovalcem zapeli dve pesmi, z zanimivo koreografijo. Nato pa je vstopil sv. Miklavž in se počasi sprehodil med obiskovalci in nagovoril svoje prijatelje. Na oder je povabil vse predšolske otroke in razdelil kar preko 1300 simboličnih daril. Vsem pridnim je obljubil, da prihodnje leto spet pride; poredne pa pozval, naj bolj ubogajo svoje starše. Preden je zapustil Domžale, pa se je zahvalil tudi Občini Domžale, za darila in za prijeten sprejem, kot tudi domžalskemu Karitasu za vso pomoč, nato pa se je odpeljal v druge kraje. Njegov prihod je za vse obiskovalce pomenil začetek prazničnega decembra in prijetno, decembrsko, praznično vzdušje seje širilo po Domžalah. Tina Železnih Krajevna organizacija za vrednote NOB Venclja Perka ima nov prapor Krajevna organizacija za vrednote NOB Venclja Perka Domžale je pred kratkim pripravila prijetno slovesnost, na kateri so svojemu namenu predali nov prapor. Slovesnosti seje med drugimi udeležilo vodstvo Občine Domžale, vodstvo Občinskega združenja za vred- note NOB Domžale, častna občana Občine Domžale, vsi trije predsedniki svetov KS v mestu Domžale, prisotne pa je pozdravil tudi nekdanji predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan. Slovesnost seje začela s slovensko in evropsko himno v izvedbi pianista prof. Mirana Juvana, nadaljevala pa z nagovorom Marjana Vodnika, predsednika Krajevne organizacije za vrednote NOB Venclja Perka, ki je posebej pozdravil tudi vse sorodnike ubitega aktivista Venclja Perka, po katerem organizacija nosi ime. Predstavil je čas, v katerem je padel, ob tem pa poudaril, da je bil učitelj Vencelj Perko steber inteligence v majhnem narodu in da ubijanje najboljših sinov naroda ni bilo početje v prid obstoju, ampak želja, ta narod uničiti. Govoril je tudi o vrednotah NOB, skrbi za njihovo ohranitev, spomnil pa tudi, da rehabilitacija kolaboracije zagotovo ni v prid priznanju in spoštovanju tistih vrednot, ki nas uvrščajo ob bok največjih držav, zmagovalk nad fašizmom in nacizmom. Sledilo je razvitje prapora, ki gaje opravil nekdanji predsednik naše države, Milan Kučan, ter ga v skrb in hrambo izročil praporščaku Janezu Cerarju. Ob pozdravu je Milan Kučan poudaril, da si šteje v čast, daje lahko razvil prapor, govoril pa je tudi o vrednotah NOB, o ljudeh, ki so znali in bili pripravljeni tudi v najtežjih časih sprejeti odgovornost in pokazati, da so zreli in odgovorni ljudje. Njihovi svetli vzori bi morali biti sprejemljivi tudi danes, ko se vsiljujejo rešitve, ki niso sprejemljive in se nikoli v zgodovini niso sprejemale. Podpredsednik Občinskega združenja za vrednote NOB, Peter Jerman, je čestital organizaciji, ter poudaril, da se bo organizacija tudi v prihodnje prizadevala, da vrednote NOB ne bodo nikoli izginile, temveč se bodo krepile. Sledila je prava revija partizanske proze in poezije, ki sojo predstavili: Stobljanski oktet pod vodstvom umetniškega vodje Jožeta Dolinarja, Moški pevski zbor Janez Cerar Društva upokojencev Domžale, ki ga vodi isti pevovodja, sopranistka Ana Pusar Jerič ob spremljavi pianista Mirana Juvana, učenci Osnovne šole Venclja Perka Domžale, ki sta jih Za nastop pripravila mentorja Štefka Zore in Jože Koritnik, program pa je povezovala Draga Jeretina Anžin. V. Vojska MANDALA -Rojstvo Slovenije Nerazumno, kot magnet, meje zadnji dve leti pritegovala Zasavska sveta gora v neposredni bližini OEOS-a Slovenije. Z 852 metri nadmorske višine ponosno zre na vse štiri strani neba in daje v lepem vremenu prečudovit razgled. Samo vrtiš se na eni točki in vsrkavaš podobo Slovenije: na vzhodni strani vidiš vse do mogočnih Goljancev s Trdinovim vrhom, na jugu Primskovo in v ozadju vse do Kočevskega Roga in hribovja nad Kolpo in do Snežnika nad Ilirsko Bistrico, jugovzhodno do Krima in Nanosa, na zahodni strani se odpira pogled na Ljubljano, na Blegoš in .lošt nad Kranjem, v ozadju pa se razprostirajo Julijske Alpe s ponosom Slovenije, Triglavom in na severni strani sega pogled vse do Kamniških alp ter v ozadju desno na Pohorje. Še bolj čarobno, mistično pa zaslutiš podo- bo Slovenije po dežju, ko se vidljivost, ozračje zbistri. V dolini, med hribovjem in vse do koder ti oko seže, do Triglava, pa se, zakrita v skrivnostni pajčolan, v meglice in kol da se koplje v zdravilni kopeli, nedotaknjeno lepa, v novi svežini, v novi podobi, rojeva prelepa Slovenija. Počutiš se kot mali bog tu zgoraj s pogledom navzdol na ovčice in na prave ovčice in kožice okrog sebe. Ob vstopu k cerkvi, na pokopališče, skozi ogrado te prijazno prosi napis: »Zapiraj vrata za seboj, da ne bodo šle še ovce za teboj.« TU na pokopališču pa že mora imeti človek svoj zasluženi spokoj in mir. Romarska in župna cerkev Matere Božje te sprejme pod svoje okrilje, v blaženi mir, kjer se odpočiješ in nadaljuješ z raziskovanjem. Močno meje vleklo na severozahodno stran gore malo pod cerkvijo v goro vklesano votlino, imenovano »Puščava« s petimi polkrožnimi nišami, vse skupaj na 3 krat 3 m širokem in 4 m visokem prostoru in kaže na to, da seje ta prostor lahko tudi zapiral. Ne ve se, kdaj je nastala, omenja se letnica 1500 ali 1700. In tudi ne, čemu je služil Obstajajo tri razlage: kot sramotilni kamen ali prostor puščavniku v molitvi, meditaciji oziroma shramba, za obešanje živil. Tu noter sem se neštetokrat vračala sama in v skupini. Vsakega izmed nas seje dotaknilo na drugačen način. Do noči, ko seje v meni porodila ideja o mandali, ki sem jo imenovala Rojstvo Slovenije, s premerom dobrih treh metrov, /, močnim žarečim soncem v sredini in žitom na njem, na žitu pa črka S v barvah naše zastave, ki ponazarja Slovenijo. Iz te središčne točke - sonca žari navzven žito kot sončni žarki v štirih osminkah kroga, kot notranji križ, in v drugih osmin-kah drug notranji križ, iz podob iz našega okolja: nageljnov, Icctovih src, ki govorijo o ljubezni, o dobrem v človeku in narodu, kjer jc zapisana naša himna, ovčk, konjičkov, rojstva, cvetja ... , navzven v objem neba - zvezd. Prišlo je kot darilo iz neba in šele sedaj sem razumela, daje v resnici ves ta čas v meni zorela, se rojevala mandala o Sloveniji. Že takoj se mi je razodevala v čisti obliki, dajo bom upodobila v lectovi tehniki, posebej močno pa sem prepoznavala samo središče; vsi mi, ki smo se srčno, neustrašno borili in verjeli v samostojno Slovenijo. Prgišče žita na soncu ponazarja to skupno željo in se zliva navzven, na vse nas. Je GEOS mandale, naš GEOS. Iz tega žita se vedno znova rojevajo novi uspehi, uresničujejo se naše in skupne želje. Smo kot žitno polje, ki vsakodnevno sejemo, žanjemo, meljemo, mesimo, oblikujemo, pečemo ... , vsak svoj kruhek in skupni kruhek. In v mandalo, ki je tudi kruhek, lectov kruhek, je ujeto, prežeto vse, kar je zorelo v človeku - narodu in se rodilo v samostojno Slovenijo, v spomin na ta dan. KD Grohlje Na tretji razstavi jaslic bo, poleg petdesetih razstavljalcev. ki so jaslice Izdelali Iz različnih materialov, tudi Marija Lenček z Mandalo v Lectovi tehniki Imenovano Rojstvo Slovenije. Mandala Ima preko tisoč delov In meri 3.5m. Tudi letos 4. december -mednarodni dan invalidov INVALID je - kdor je zaradi prirojene telesne okvare, posledic bolezni, poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo. To je slovenska definicija besede invalid. Smo ljudje, ki rabimo samo delno pomoč pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti ali pa smo popolnoma odvisni od tuje pomoči. Smo ljudje, ki se lahko zaposlimo in delo kvalitetno opravljamo. Strah pred invalidi je še vedno prisotna v naših glavah. I ,e kako bo invalid delal, če še zdrav vsega ne zmore? Na vsa laka vprašanja seje odzvala OZN in izdala dokument, ki zavezuje vse članice OZN k izvajanju te konvencije o zaščiti in podpori pravic in dostojanstva invalidov. To konvencijo je sprejela tudi Slovenija. Slovenska vlada pa je sprejela zakone, pod zakone, pravilnike in programe s katerimi bi spodbujali, varovali in zagotavljali polnopravno in enakovredno uživanje človekovih pravic in spoštovanje dostojanstva invalidov. Evropsko združenja invalidov je za letošnje leto dalo poudarek na enakosti: Vsem enake možnosti! Enaka možnosti na področju izobraževanja, zdravstva, zaposlovanja ( kvotni sistem), dostopnosti... Toda kakšna je realnost ? Samo okoli sebe se moramo uzreti pa vidimo, da smo še vedno mačehovski do invalidov zlasti do zaposlovanja, dostopnosti in spoštovanja. Spoštovani, naredite se samo na mednarodni dan invalidov invalida, kajti lahko ste že jutri eden izmed nas. Malo neprevidnosti, prehitra vožnja in še pod vplivom alkohola, mladostniško samopotrjevanje in dokazovanje svoje moči in bolezen, ki ne izbira let. Bodite slepi, gluhi, nemi, zamislite si, da ste na invalidskem vozičku. Na koliko ovir boste naleteli? Ne morete odpreti vrat, ni klančine, vas nihče ne sliši, vaših prošnje za zasedbo delovnega mesta nihče ne jemljejo resno in še bi lahko naštevali. Spoznali boste, da še vedno ne izpolnjujemo svojih državljanskih dolžnosti do invalida. Zakoni so nekaj, dejanja pa drugo. Koliko truda mora invalid vložiti, da se vključi v družbo in zaživi svojim sposobnostim normalno življenje. Sami invalidi bomo veliko več dosegli združeni v društvih invalidov in imeli predstavnike v različnih institucijah in sodelovali pri pripravi zakonov in različnih programov in njihovih izvajanj. V Domžalah je Medobčinsko društvo invalidov (za občine Domžale. Trzin, Mengeš, Lukovica, Moravče). Svoj sedež ima na Ljubljanski cesti 106 a. Na društvu se izvajajo socialni, rekreativni programi in svetovanje. Invalidi, pridružite se veliki družini sebi enakim. Sla internetu sem prebrala pesem Neže, ki opisuje resničnost našega življenja, nastanka invalidnosti in spoznanja nemoči. Postal invalid sem od pasa navzdol, z vozičkom se vozim zdaj naokol. Nič več ne divjam, sem se umiril, zdaj drugim nasvete bom svoje delil. Helena W 1 • ' % , •7 « * ' J. MZSTAVA-SlOVeiSKE jAMKE DOMŽALE stran 6 Cviček za zdravilo Ocenjevanje vin ihanskega vinorodnega okoliša Turistično društvo Ihan je tudi letos pripravilo tradicionalno prireditev Ocenjevanje vin ihanskega vinorodnega okoliša, ki so ga popestrili harmonikarja Simon llovar in Dušan Drobnič, ki je tudi prijetno kramljal z raz-stavljalci, pevec Bine Drobnič in napovedovalec Dušan Jambrošič, obiskovalci pa so se razveselili tudi novinarja Matjaža Brojana in njegovih življenjskih resnic o vinu, s posebnim aplavzom pa pozdravili predlog, da bi bil cviček zdravilo. Sprehod in pogovor z razstavljavci sta razkrila, da vsi na prireditev v Kulturni dom v Ihanu prihajajo predvsem zaradi prijetnega druženja. Tako Ferdinand Starin in žena, stalna obiskovalca in dobitnika priznanj, okoli hiše pridelujeta izabelo in jurko, vino pa spijeta v prijetni družbi prijateljev. Božidar Cerar iz Krtine prideluje vino zase in za prijatelje. Sodeloval je že drugič in rdeče vino krtinec je bilo odlično, obiskovalci pa so lahko poizkusili tudi cviček in belo kraljevino z Dolenjske, pa tudi domači kruh. Andrej Prijol je na Goričico prišel z okolice Ljutomera in je ob hiši takoj zasadil v insko trto. Letos seje prvič predstavil z domačim rdečim vinom, iz trte pa prideluje tudi sok. Posebej odlično rdeče vino ljubček sta pripravila Ljubo in Pavlina Hribar iz Preloga, pohvalo pa zaslužita tudi za preloški domači češpljev, polnozrnati, gra-ham in deviško olivni kruh. Martina in Drago Anžin iz Preloga sta stara znanca prireditve in dobitnika nagrad. Rdeči vini gmajnarček in mar-tinka ter bogato obložena miza sta privabila številne. Zanju udeležba na prireditvi pomeni pravi družinski praznik s sorodniki, saj skupaj super preživijo nedeljsko popoldne ob dobrotah, ki jih pripravijo vsi. Družina Cencelj je redni obiskovalec in dobitnik številnih nagrad. Rdeče in črno vino ter druge dobrote so privabile številne prijatelje. Gospodar Tone pa je povedal, da se moraš s trto, ki jo ima malo za senco, malo pa za vino, pogovarjati. Božo Gregorin, že dvakrat zmagovalec, je predstavljal rdeče vino, ki ga prideluje zase, za sorodnike ter prijatelje. Ivi Urbanija iz Ihana je na prireditev hodila kot gledalka, zadnja leta pa predstavlja rdeče vino ter druge dobrote. Franc Kokalj iz Ihana je stalni udeleženec prireditve in se še spominja, kako so se ihanski vinogradniki včasih pri Mgan pogovarjali, kdo pridela boljše vino ter sklenili, med pobudniki je bil tudi Janez Goropečnik, da kvaliteto vin preizkusijo na javni prireditvi. Je stalni gost in trikratni nagrajenec za rdeče vino. Podobno kot vsi, zaradi druženja torej, na prireditev pride tudi Tone Lenček iz Ihana, ki iz izabele, jurke in kvin-tona pridela odlično rdeče vino, ob katerem so prijatelji poskušali tudi druge dobrote. Komisija: Toni Dragar, Bojan Iva-nuša, Marjan Šlogar, Franc Vodnjov Franc in predsednik Franc Kralj, Mgan, je odločila, daje za leto 2007 najboljše vino ljubček, vinogradni-ce Ljube Hribar, drugo je bilo vino Boža Gregorina, tretje mesto pa je pripadlo Božidarju Cerarju. Najlepši pogrinjek sta pripravila Martina in Drago Anžin, pred Cencljevimi ter Hribarjevimi. Nagrajencem so ostala priznanja in praktične nagrade Turističnega društva Ihan, vsem obiskovalcem pa spomin na prijetno nedeljo in odličen okus vin ihanskega vinorodnega okoliša. Vera Vojska SRD Konfin Sveta Trojica že 15 let 7. novembra je minilo že 15 let od prvega ustanovnega sestanka Športno rekreativnega, društva Konfin-Sveta Trojica. Ob tej priložnosti smo se člani društva odločili, da pripravimo nekaj posebnega, saj si nismo želeli slovesnosti, da igrajo fanfare in neskončnih ognjemetov, pač pa smo na sedežu društva pripravili razstavo, na kateri je bilo možno videti utrinke iz zgodovine delovanja društva od ustanovitve do danes. Marsikdo je že pozabil, kaj vse smo počeli, kje smo sodelovali in koliko prireditev je bilo vsako leto. Na večerno srečanje so bili povabljeni vsi člani društva in razen redkih izjem oziroma opravičene odsotnosti so se ga vsi z veseljem udeležili. Slavnostni govor je začel predsednik ŠRD, Klemen Ravnikar. Popeljal nas je nazaj v čas samega nastajanja društva, ob tem pa predstavljal vsebino razstavljenih plakatov, kjer so bili ujeti utrinki slik iz vsestranskih prireditev in akcij. Pregledali smo zgodovino dela v minulih letih in se spodbujeni z rezultati še bolj zavzeto dogovarjali o pripravi programa za naslednja leta. Ocenili smo, daje bilo I5-letno delovanje društva zelo uspešno. V letih od 1992 so se zvrstile vse naše tradicionalne prireditve: ob materinskem dnevu in dnevu žena prireditev Mamici moji, meseca aprila tradicionalna prireditev Nikoli več vojne, ob dnevu Zemlje celodnevna čistilna akcija, prvomajsko kresova-nje na vrhu Sv. Trojice, prvomajski pohod po bližnjih izletniških točkah, kresovanje ob dnevu državnosti, sodelovanje pri pripravi športnih turnirjev, piknik z družabnimi igrami, Krokarjev kros v teku in kolesarjenju, miklavževanje za otroke ter postavitev vlečnice in obratovanje smučišča na Konfinu ter Krokarjev slalom. V poletnih mesecih pa so bile organizirane razne delavnice za vse, ki jih zanima žetev, mlačev, Taborniški izlet v Tamar V soboto, 24. novembra, smo se taborniki Rodu skalnih taborov odpravili raziskovat našo najlepšo alpsko dolino Tamar. Čeprav je bilo v Domžalah dokaj lepo vreme, je na Gorenjskem lilo kot iz škafa. Ker pa je tabornik veder, nas dež ni spravil s tira. Po dobri uri hoje iz Planice proti jugu smo prispeli na cilj. V koči smo se pogreli s toplim čajem, pojedli sendviče, ki so jih pripravile mamice, se šli zabaven kviz in zapeli še pesmico ali dve, nato pa se odpravili nazaj proti Planici in z avtobusom nazaj v Domžale. Bilo je mokro, a vseeno lepo. Tina Taborniška dogodivščina za gozdovnike in gozdovnice GO-ji (gozdovniki in gozdovnice, taborniki med II. in 15. letom) iz Rodu skalnih taborov Domžale smo se v vikendu 16.-18. novembra podali na prvo letošnjo dogodivščino. Pot nas je vodila do Stahovice, lepe vasi v naši okolici, tik ob vznožju Kamniških Alp. Ker smo tabor- niki vedoželjni in se vedno znova preizkušamo v čem novem, tudi tokrat zanimivega in poučnega programa ni manjkalo. Veliko smo se naučili o topografiji ter orientaciji, ki jo mora obvladati vsak pravi tabornik in za tabornike velja, da se v naravi nikoli ne izgubimo! Da pa bi se v življenju znašli tudi drugače, smo izvedli tudi delavnice pionirstva ter prve pomoči. In prav pohvaliti moram vse udeležence - bili so zelo spretni in pridni! Prav vsak se je lotil tudi malo manj obveznih opravil, kot je pomivanje posode, pomoč v kuhinji, pripravljanje drv, da nas ne bi zeblo, in še in še! Hvala vsem! Poskrbeli smo, da tudi zabave ni manjkalo. Dva večera smo nastopali na glavnem odru vse do poznih večernih ur in nasmejali drug drugega do solz. V nedeljo nas je pozdravil tudi prvi letošnji sneg. Končno so prišle prav rokavice in kape, ki smo jih prinesli s seboj. Kepe so švigale po zraku, čevlji pa so postajali vse bolj mokri. Se dobro, da smo kmalu prišli v Domžale, kjer so nas pričakali naši skrbni starši in nas odpeljali domov. Slovo ni bilo težko, saj vemo, da sta letos pred nami še dve prav tako razburljivi dogodivščini. Kam nas bo vodila pot v začetku marca, pa naj zaenkrat ostane skrivnost! Petra Zimska Idila na taborniškem jesenovanju Najmlajši taborniki RST jesenovali na Gorjancih Za lepo ali vsaj spodobno jesen bi pričakovali tople jesenske žarke, pečen dišeč kostanj, šelestenje listja po gozdovih. Toda, če svoj prosti čas med krompirjevimi počitnicami preživljaš na bajeslovnih Gorjancih, je scenarij jeseni za odtenek drugačen. Ko smo se najmlajši taborniki v nedeljo, 28.oktobra, z avtobusom vzpenjali proti lovskemu domu Orehovica, kar nismo mogli verjeti, da so Gorjanci prekriti s snegom. To pa nas ni prestrašilo, ampak razveselilo, saj smo takoj, ko smo se razpakirali in razporedili po sobah lovskega doma, zapodili delat sne-žake in snežakinje. Med štiridnevnem bivanjem v neokrnjeni naravi Dolenjske smo gradili naravne bivake, zmagovali na zimskih štafet-nih igrah, popili veliko čaja, izdelali obročke za rutke, pospravljali sobe, risali, barvali, lovili in preganjali zombije, pojedli hamburgerje, predvsem pa veliko peli ob spremljavi kitare. Izredno lepo je slišati šestin-štirideset medvedkov in čebelic, ki prepevajo Mežkovo Sivo pot. Ker pa lepi časi hitro minejo, je kmalu prišla sreda in z njo avtobus, ki nas je popeljal nazaj v Domžale. Skratka, bilo je super. Super pa je bil tudi kombi, ki so nam ga za prevoz opreme posodili gasilci Domžale-mesto. Iskreno, hvala. Tina Orientacija po skavtsko IV Jakec 2007 Geslo letošnjega .lakca je bilo Cilj je znan, neznana je le pot. In zato, da se odpravimo po nam neznani poti, smo se letos spet zbrali skavti v Logatcu na že tradicionalni orientaciji, ki je bila tokrat 20. in 21. oktobra. Jakec je skavtska orientacija, ki poteka po Logatcu in okolici. Tekmovali smo v treh kategorijah, dnevni in nočni Jakec ter Jakec na kvadrat, kjer je pot še bolj zahtevna. Da nam ne bi bilo dolgčas med čakanjem, ko začnemo z odkrivanjem poti, je bilo celo popoldne veliko programa, ki so ga zvečer popestrili Pushluschtae, ki so na noge spravili prav vse. Seveda tudi lačni nismo bili, saj smo dobili okusen golaž in ker nas je večina ta golaž pojedla kar na prostem, je bil začinjen še s prvimi letošnjimi snežinkami. Domov se nismo vrnili samo utrujeni, ampak tudi polni novih doživetij in navdušeni nad tem, da smo našli neznano pot. Ka]a Grčar (z leve) Andrej Plltaver in prvi predsednik društva Franc Ravnikar tej posebni rastlini objavil tudi obsežen strokovni članek v majski številki revije Proteus. Predsednik se je spomnil tudi na našega pokojnega člana, kiparja Toneta Demšarja, ki je bil avtor grba našega društva, prav tako pa je izdelal tudi zastavo, spomenik ob str-moglavljenju ameriškega bombnika in še marsikatero drugo zaslugo mu lahko pripišemo. Zelo smo ponosni, da imamo ,v društvu njegovo hčer Polono Demšar, znano slovensko umetnico, ki bo za člane društva ta mesec pripravila delavnico o izdelovanju okraskov iz gline. Glavne usmeritve ŠRD Konlin Sv. trojica ostajajo enake tudi v prihodnje - predstavljanje in ohranjanje naše naravne, kulturne in zgodovinske dediščine, z veseljem se bomo odzvali vabilom in sodelovali na prireditvah, ki jih pripravljajo prijateljska društva v naši občini. Predsednik ŠRD Konfln-Sv. Trojica med nagovorom pletenje kit iz slame, ličkanje koruze,... Seveda so tu še akcije za označevanje pešpoti ter znamenitosti ob njih po širši okolici Sv. Trojice, obnova grajskega vodnjaka in ureditev in oznaka stare trte, ki pa je kot vse kaže naravna znamenitost in doslej neznano rastišče divje vinske trte hegi v Sloveniji. O tem nam jc nekaj več povedal tudi naš posebni gost, biolog Andrej Piltaver, ki je o Marija Ravnikar Domžalski skavti Z novim skladiščem v svet Novega skladišča smo si domžalski skavti, prav tako kot družina Zajdela, želeli že nekaj časa. Staro skladišče se je namreč nahajalo pri omenjeni družini ter jo tako nehote obremenjevalo, še posebej Urbana, ki je skrbel ža opremo (do neke mere). Skratka, na opremo je dne 29. novembra posijal nov žarek in ji namenil novo ero. No, morda je ta žarek posvetil že nekoliko prej, saj smo novemu skladišču morali zagotoviti prostor, tu bi moral pohvaliti in se zahvaliti domžalskemu župniku Janezu, ki nam je priskočil na pomoč in zagotovil prostor v Stobu. V stari, a prijetni hiški, nam je bila namenjena soba, kije bila potrebna manjše predelave. Tako smo se nekateri SK VO-jevci lotili dela ter izpraznili sobo, jo očistili ter začeli s postavljanjem nosilcev za police. Delo se je zavleklo (načrtno) v popoldan, ko so nam priskočili na pomoč popotniki in popotnice. Njihova naloga je bila pregledati vse šotore, saj je bila le tem vse skozi namenjena posebna nega. Pridno smo delali do večera in v primeru da noči ne bi bilo, bi prav zagotovo vztrajali do jutra. Ampak noč je prišla in tudi minila, nas pa je čakalo novo jutro. Ob pogledu skozi okno, na dež in zunanji hlad, smo bili zedinjeni, da to ni dan za čiščenje opreme, a smo se vseeno odpravili čistiti in z delom zaključili v poznih popoldanskih urah. Težko je bilo tako pridnim skavtom reči, naj gredo domov, saj so kljub dvodnevnemu delu čutili potrebo po še, a noč je le noč. Odšli smo domov ter naslednje jutro nadaljevali nalogo. Delo smo opravljali z nekakšnim elanom, saj smo vsi čutili, da se bliža konec, dodaten tempo pa nam je narekovala narava. Z delom smo morali zaključiti do večera. Morda bi bilo v tem delu potrebno definirati naše delo. Potrebno je bilo popisati, presortirati ter označiti prav vsak predmet. Dvorišče družine Zabret je bilo ta dan obljudeno ter hkrati prekrito z zanimivo kramo (skavtsko opremo). Vendar smo do večera delo zaključili, potrebno je bilo le še vso opremo smiselno postaviti v novo skladišče. Torej, če na kratko povzamemo, delo smo opravili kvalitetno - popisali ter oprali smo vso opremo, hitro opravili smo ga v treh dneh, ter brez večjih težav ampak z veliko malimi problemi, ki smo jih po skavtsko prežvižgali in prepeli. Poseben odstavek je namenjen zahvalam. Kot na kakšnem CD-ju pop skupine. Najprej bi se radi zahvalili staršem za podporo (recimo) - šala. No, vsekakor ima največjo vlogo pri realizaciji skladišča gospod župnik, nato pa sledijo pridne roke, predvsem Filipa in Petra, ki sta skupaj z mano prebila vse tri dni na delovnem mestu, ter ostalih, ki so pomagali po svojih zmožnostih in naših potrebah. Potrebno bi se bilo zahvaliti tudi družini Žajdela, za preteklo pomoč, ter družini Zabret, ki je v celoti sodelovala pri projektu (na princip hočeš ali nočeš). Mislim, da sem zajel prav vse zaslužne v enem odstavku - ni bilo lahko. Skladišče pa naj zaživi in naj ga negujejo pridne, vestne skavtske roke vse do tedaj, ko bo nanj posijal nov, morda še močnejši žarek, ampak naša oprema zaenkrat tc težnje nima (razbrano iz. pogovora z njo), vendar se nikoli ne ve, kaj jo piči. Jernej Girandon Avkcija pri Spornu v Radomljah Likovno društvo Scnožcti Radomlje je skupaj s Turističnim društvom sredi novembra na prireditvi pod imenom Jesenska druženja v prostorih nekdanjega diska pri Špornu priredilo avkcijo likovnih del. V prvem delu Jesenskih druženj so člani Turističnega društva podelili priznanja svojim najvidnejšim sponzorjem: Lekarni Radomlje, podjetju Fcrmi d.o.o. in podjetju Vodotenn d.o.o., ki vedno najdejo sponzorska sredstva, da podprejo delovanje društva. V nadaljevanju pa je Likovno društvo Senožeti izvedlo javno prodajo likovnih del, ki 10 nastala na delavnicah, v kolonijah in v ateljeju. Člani društva so ponudili v prodajo okoli 50 slik, lastnika pa je zamenjalo 14 likovnih del. Z izkupičkom, ki ga bodo namenili za izobraževanje svojih članov, so bili v LD Senožeti zadovoljni, saj jim bo to omogočilo nemoteno nadaljnje delo. Med kupci slik je bila Občina Domžale in JSKD Domžale, pa tudi nekateri občinski svetniki in podjetja ter posamezniki. Za zaključek so razrezali veliko torto in jo razdelili med vse navzoče, pri tem jim je priskočil na pomoč podžupan Vinko Juhart. za dobro kapljico pa je poskrbelo gostišče Športi. Manjkalo ni niti glasbe, saj je za obujanje evergree-nov iz šestdesetih let poskrbel Jazz trio Weber s pevcem Matijo Cerarjem. Obe društvi Želita, da bi taka Jesenska druženja postala tradicionalna. Danica Šraj Podžupan Vinko Juhart je pomagal razrezati svečano torto. Strokovna ekskurzija domžalskih čebelarjev Čebelarji iz domžalskega društva so se v soboto, 10. novembra 2007, nekaj minut pred šesto uro zjutraj zbrali na parkirnem prostoru pred CPV na Količcvcm. Pred prihodom avtobusa so čakajoči opazili v daljavi sonce in žarke, ki so prebadali temo. Prav na vzhod Slovenije jih je vabilo sonce, kol bi vedelo, da so čebelarji namenjeni v tiste kraje. Po nekaj kilometrih vožnje je udeležence strokovne čebelarske ekskurzije lepo pozdravil in nagovoril predsednik Marjan Kodcrman, predvideni program po Avstriji in Prckmurju pa je temeljito predstavil tajnik društva, profesor Janez Mihelič. Vožnjo so nadaljevali proti Gornji Radgoni, prečkali mejo in se po petnajstih kilometrih ustavili pred podjetjem 111,1 >L, ki predeluje voščinc in čebelji vosek v satne osnove. S toplim pozdravom jih je sprejel lastnik podjetja in jim predstavil zgodovino in razvoj podjetja, ki gaje njegov tast pred 40 leti prevzel iz Gornje Radgone. Po prevzemu, ko je proizvodnja satnih osnov stekla nemoteno, so bili zaposleni trije delavci, ki so vsa dela opravljali preko zime, ročno in so na dan naredili okrog 25 kg satnih osnov na delavca. Ko se jc na omenjeno podjetje priženil sedanji lastnik podjetja, po poklicu avtoklepar, je začel razmišljati o posodabljanju postrojenja v proizvodnih prostorih. Projekta se je z vso resnostjo lotil lastnik sam, saj je kovinarske stroke, kar je s pridom izkoristil. Vso tehnologijo je sam projektiral, sam izdelal stroje in popolnoma prenovil in avtomatiziral proizvodnjo. Sedaj predelajo na dan okrog 1200 kg voska in ga sterilizirajo pri 130 stopinjah Celzija. Po želji čebelarja izdelajo satne osnove iz prinesenega voska, ki ga mora biti najmanj 50 kg, predelanega pa lastnik lahko prevzame po približno štirih urah. Po ogledu proizvodnje so si obiskovalci v čebelarski trgovini, ki je lepo urejena in bogato založena, kupili razne čebelarske pripomočke. Od tod so se z avtobusom odpeljali po vinski cesti med vinskimi goricami, posejanimi z ličnimi in lepo urejenimi hišami, obsijanimi z dopoldanskim soncem. Res lepa idila, kot v pravljici. Pripeljali so se vSIovenijo, v Serdico in si ogledali Čebelji gradič, kjer imajo Kisclakovi ekološko čebelarstvo s prenočišči za api-terapijo. Udeleženci so z zanimanjem poslušali predavanje g. Hermana o ekološkem čebelarstvu, marsikaj zanimivega in novega jc bilo mogoče videti in slišati. Poizkusili so njihov med, medene izdelke in medene napitke, ki so bili nekaj posebnega. Pot jih je vodila naprej do sadjarstva Ficko, kjer sta jih lepo sprejela mlada gospodarja in predstavila sadjarstvo. Ukvarjajo sesamo z dvema redkima sortama sad- ja, to so kutine in nešplje. Kutinovih dreves imajo 550 in 150 nešpelj, iz. katerih plodov izdelujejo devet različnih vrst marmelad, kuhajo žganje in izdelujejo likerje. Sto kilogramov kutin ali nešpelj potrebujemo za 2 litra 45% okusnega žganja. Za omenjenimi izdelki je veliko povpraševanja in brez težav jih prodajo v Sloveniji in sosednji Avstriji. Ker jih vsako leto primanjkuje, se odločajo o povečavi nasada. Po ogledu proizvodnje je sledila degustacija in nakup čudovitih, okusnih sadnih izdelkov. Zopet nekaj kilometrov vožnje in ustavili so se v Rogaševcih, pred župnijsko cerkvijo posvečeno Sv. Juriju. Tudi tokrat so doživeli topel, domač sprejem s strani župnika, ki jih je povabil do mize, obložene s sadjem, pecivom, čajem in doma pridelanim vinom., V cerkvi je predstavil bogato zgodovino cerkve in kraja Rogaševci. Čebelarke in čebelarji so tudi dobri pevci, zato so v cerkvi z župnikom zapeli nekaj pesmi. V neposredni bližini cerkve je župnik pokazal in predstavil čebelnjak, za katerega skrbi sam, v njem pa poteka krožek čebelarske dejavnosti okoliških otrok. Več kot polovica dneva je že minila in večina udeležencev je menila, da prazen žakelj ne stoji sam pokonci, zato je sledilo pozno kosilo, če ne že večerja, v Polani. Gostišče Lovenjak je imelo že pripravljeno težko pričakovano toplo kosilo. Ko so se okrepčali, so nekateri ob zvokih Juretove harmonike zaplesali, tako da so si tudi znoj obrisali s čela. Avtobus je udeležence zopet odpeljal in pripeljal v Mačkovce pri Murski Soboti, do g. Stanka Kapu-na, v domovini in tujini priznanega rejca kvalitetnih čebeljih matic avtohtone slovenske sivke. Predstavil je svoj način dela pri vzreji kvalitetnih matic in čebeljih družin, veliko zanimivega pa povedal tudi o boleznih in zdravljenju čebel. Tudi zadnji omenjeni gostitelj je pripravil degustaci-jo svojih čebeljih pridelkov in lastnega kakovostnega vina, za kar so se vsi obiskovalci lepo zahvalili. Na avtobusu seje med nekaterimi razvil prijeten pogovor o novostih v čebelarstvu in o neomejenem gostoljubju preprostih prekmurskih ljudi, za kar se jim domžalski čebelarji lepo zahvaljujemo. Viktor Svetlin Zveza prijateljev mladine Domžale vabi k sodelovanju Zveza prijateljev mladine Domžale s svojo dejavnostjo pokriva območje občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Naša osnovna naloga je povezovanje društev, vzpodbujanje utečenih oblik dela (letovanja, dobrodelne akcije, bralna značka, kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov, vzpodbujanje mladih k zdravemu načinu življenja, k vključevanju v prostovoljno delo ...) ter na tak način omogočati mladim kvalitetnejše življenje, vključevanje v družbo in sodelovanje med generacijami. Skupaj z Zvez., prijateljev mladine Slovenije pomagamo številnim otrokom in družinam v stiski. Nase posebne skrbi so deležni otroci s posebnimi potrebami. Iz vsega tega izhaja, da je Zveza prijateljev mladine ena izmed organizacij, ki ji ni vseeno, kako je poskrbljeno za celovit ter zdrav razvoj otrok in mladostnikov. Po- trebna finančna sredstva pridobivamo iz proračuna Občine Domžale, javnih občinskih in državnih razpisov, ena izmed možnosti pa je tudi pridobivanje sredstev iz naslova dohodnine. Zveza prijateljev mladine Domžale je namreč prostovoljna, humanitarna in nepridobitna organizacija, ki dela v javno dobro. Spoštovani, približujemo se koncu leta 2007. Prosim vse tiste, ki še niste izbrali upravičenca za namenitev dela dohodnine, da to storite^ v korist ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE. S svojim prispevkom boste zagotovili delček sredstev za ZDRAV in NASMEJAN JUTRI VAŠIH - NAŠIH OTROK. Ema Škrjanc Ogorevc, predsednica ZPM Domžale Zveza prijateljev mladine Domžale S Piko Nogavičko in Žabjim kraljem prijetno v novo leto 2008 Zveza prijateljev mladine Domžale jc trnbr letos poskrbela, da bodo praznični dnevi naših, o rok I prijetnejši. Odločili smo se, da za vse našerok pripravimo vrslo kulturnih dogodkov, k bodo po pestrih praznične dni. K ogledu predstav vabimo prav vse otroke. . . t,r,.^.,ru. S Piko Nogavičko v izvedbi Osnovne šoleI resag pri Radomljah se boste lahko srečali 17 in_ 8. « cembra 2007 v Kulturnem domu Omblju, /ab ilaaij, k, ,e namenjen predvsem P^f»'f'™ vas bo s Plesno šolo Miki obiskal 17.. 18. 19. in 21. decembra 2007 v prostorih osnovnih šol Dragomelj in Domžale, v Kulturnem domu Radomlje ter Kulturnem domu v Dobu. Predstave so namenjene predšolskim otrokom ter otrokom prve triade osnovnih šol. Posebej se zahvaljujemo Občini Domžale, ki je zagotovila finančna sredstva, ter Kulturnemu društvu Groblje in Krajevni skupnosti Radomlje za brezplačen odstop dvoran. Podrobnejše informacije dobite na ZPM Domžale -051624 176. ZPM Domžale Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale Mednarodni odbor žrtev nacizma in fašizma Društvo izgnancev Slovenije se je pred kratkim na skupščini zavzelo za ustanovitev Mednarodnega odbora žrtev nacizma in fašizma, ki bo evropske države opozarjal na nove pojave fašizma, nacizma in rasizma vseh vrst. Posebno skrb je društvo namenilo tudi reševanju vprašanj gmotne škode, nastale med drugo svetovno vojno. Vodstvo je dalo več pobud državnim organom, zaostrilo je tudi zahteve do vlade RS, podano pa je bilo tudi več predlogov za dopolnitev Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Med njimi je tudi predlog, da bi lahko uveljavili pravice tudi tisti, ki so se v izgnanstvu rodili po 15. februarju 1950 in otroci, ki so jim pobili starše. Najpomembneje pa je, da je predsednica društva, lvica Znidaršič, ugotovila, da smo krajevne organizacije in Društvo izgnancev Slovenije povezani tako, da prijateljsko sodelujemo in si zaupamo, ob tem pa poudarila: »Druži nas skupna usoda, smo društvo, ki deluje na poseben, plemenit način, smo ljudje neke dobe, ki nas je zaznamovala, nas utrdila v zavedanju, kako pomembno je življenje, kako pomembna sta solidarnost.« Več o delu društva na srečanju, 17. decembra 2007. Pridružite se nam! Društvo Izgnancev Domžale Šolski parlament Prosti čas in zabava mladih Osnovnošolci so se tudi v naši občini odločili, da nadaljujemo z vsakoletnimi šolskimi parlamenti. Tako v teh dneh po osnovnih šolah že potekajo aktivnosti povezane s pripravo na medobčinski otroški parlament, ki bo februarja 2008 v Mengšu. Letošnja tema je PROSTI ČAS IN ZABAVA MLADIH. Prepričani smo. da bomo na to zanimivo temu dobili veliko predlogov in pobud mladih. __„ _ . , ZPM Domžale V objemu jeseni Članice literarnega krožka LIPA Domžale so se pustile objeti jeseni. Radodarna gospa jesen pa ni objela le njih, ampak tudi vse poslušalce, ki so prisostvovali tej zanimivi literarni prireditvi. Zamisel in povezava večera med vejami suhega listja, svečami in jesensko glasbo v predprostoru LIPE je nastala pod peresom Silve Mizerit. V torek, 27. novembra 2007 zvečer, so dekleta predstavile jesen na tri zanimive, nevsakdanje načine, da l!i iz našega pustega in prehitro bežečega vsakdana ušli in se vsaj malo zasanjali. Predstavile so hladno, megleno, turobno in od dežja solzno jesen, v drugem delu pisano, zlato rumeno, bogato jesen, na koncu pa še poskočno in veselo, saj se v jeseni obere zrelo grozdje, stisne mošt in dočaka rojstvo žlahtne kapljice. V turobnem delu jeseni so članice najprej recitirale pesmi naših priznanih pesnikov Josipa Murna, Janeza Minattija in Neže Maurer, nato pa so predstavile še svoje mokre in meglene pesmi. Kar trinajst jih je bilo in vsaka je na svoj specifičen način drugačna in občutena. Megla in dež sta se vila med prisotnimi. Pesem Silve Kosec, ki seje sama spremljala na kitaro, pa je s svojo nežnostjo in krhkostjo pričarala toploto nazaj. Pisano in plodno jesen so prikazale pesmi Srečka Kosovela, Otona Župančiča, Joža Lovrenčiča in Janka Glazerja, dopolnile pa zopet zanimive pesmi članic literarnega krožka. Nekaj jesensko ljubezenskih, nekaj njivsko radodarnih, nekaj živalskih, vetrovnih in žlahtno obarvanih. In spet Silva Kosec. Zadnji del so malo drugače zasukale. Najprej so prebrale svoje vesele in poskočne pesmi: Ko se listje postara, Žarometi jeseni. Tango jeseni. Gora se je odela in še veliko drugih, tudi precej otroških. Nato je Anica Gladek recitirala prvo kitico Prešernove Zdravljice, ostale pa odlomke ljudskih pesmi kot so: En starček je živel, Lepo je jesen na svet. Prav I ustno je jesen... Silva Mizerit je celotni objem jeseni pripravila, režirala, vodila in sama recitirala svoje pesmi, s tenkočutno naravo in strokovno zrelostjo. Prvi jesenski recital LIPE je uspešno izzvenel. Od jeseni so se vsi skupaj poslovili s pesmijo En hribček bom kupil, meh harmonike za spremljavo pa je raztegnila Mici Jene. Morda vas bomo že v januarju povabili na naslednji - zimski recital. Zlatica Levstek, vodja literarnega krožka LIPA Domžale Dan slovenskih splošnih knjižnic Letošnje praznovanje Dneva slovenskih splošnih knjižnic, 20. novembra, je bilo posvečeno najstnikom oziroma pravici do branja. V domžalski knjižnici smo ob tej priložnosti pripravili razstavo in otrokom poklonili bralne blokce. Med najstniki smo izvedli tudi nagradno anketo o njihovih bralni navadah. Otroci preberejo na mesec približno od ene do šest knjig, ki niso obvezno branje. S tem številom prebranih knjig so zadovoljni. Večino otrok prebrane knjige za domače branje in bralno značko vzpodbujajo k dodatnemu branju. Glede na žanr prebirajo različne knjige. Najbolj so jim všeč detektivske, pustolovske, življenjske (o najstniških problemih in težavah), ljubezenske, komične... Med anketiranci najstnike še vedno najbolj navdušuje skrivnostni Harry Potter. Zelo radi prebirajo različne knjižne zbirke: Pet prijateljev. Kurja polt, Novohlačniki, Soba nočne more, Kapitan Gatnik... Kaj pa poučne, strokovne knjige? Na prvem mestu so enciklopedije, sledijo knjige o živalih, o tehniki, o športu... Najstniki torej berejo. Želimo si, da bi bilo prebranih knjig vsako leto več. Zato naša knjižnica sodeluje v projektu Rastem s knjigo, kjer učence sedmih razredov osnovnih šol dodatno motiviramo za branje. Izmed rešenih anket srno izžrebali deset reševalk/cev. Vsi izžrebanci prejmejo majico, prvih pet pa še zapestnico oziroma ogrlico za mlade. Klara Zabret, Usnjarska 7, 1230 Domžale Klara Manca Popelar, Levstikova ulica 6, 1235 Radomlje Nina Hameršak, Simona Jenka 12, 1230 Domžale Lucija Majdič, Selo pri Ihanu 49, 1230 Domžale Lucija Elmazen Prislan, Savska cesta 21,1230 Domžale Nejc Pirnat, Prešernova 3, 1230 Domžale Matic Zupane, Češnjice 20, 1251 Moravče BlažAbe, Mengeška cesta 73,1236 Trzin Nejc Krušnik, Depala vas 95, 1230 Domžale Romi Volčini, Šludljanska cesta 47, 1230 Domžale Vsem nagrajencem iskreno čestitamo, hkrati pa se vsem zahvaljujemo za sodelovanje. Nives Podmlljšak Župniški pastoralni sveti Družina danes in jutri Kar zajetno je gradivo za Župnijske pastoralne svete, ki v letošnjem letu nosi naslov Družina danes in jutri. Za lažje razumevanje in boljše sodelovanje so se člani dekanijskih ŽPS zbrali na Ljubelju, na sicer hladno nedeljo 18. novembra 2007. Rahlo je naletaval sneg in veter je bril okoli vogalov doma Oaze miru, ko smo se zbirali, da bi prisluhnili besedam predavatelja in ne nazadnje tudi organizatorja tokratnega srečanja. V naravo nas je povabil Jože Tomšič, župnik na Viru, ki je tokrat vodil niti našega druženja. Najprej smo se spomnili pokojnega župnika in dekana Mateja Zevnika, nato pa pozdravili novega dekana, župnika Janeza Šimenca. Po uvodnem pozdravnem delu je prišel na vrsto čas za kavo, ki se popoldne, ko je zunaj hladno in temno, še kako prileze. Sledilo je uvodno predavanje Vlada Pečnika, v katerem je najprej naštel nekaj misli msgr Andreja Gla-vana glede naše družine in stanja v naši družbi, nato pa smo skupaj poskušali razčleniti, zakaj so naše družine takšne. No, res je, da ne vse, vendar jih je čedalje več z enim samim roditeljem, vse večje razpadlih družin in še bi lahko naštevali. Vendar je v svojem predavanju večkrat omenil, da ne obupujmo in poskušajmo po svojih močeh narediti družino takšno, kakršna je bila pred mnogimi leti. Kako naj starši dajejo otrokom zgled ali vzgojo, če je sami niso bili deležni in tu lahko pomagajo mnoge skupine znotraj cerkve, kakor so zakonske in podobno. Tema, ki nikoli ni izpeta, je mnoge razvnela v razširjen pogovor, vendar je bil tokrat čas tisti, ki je de- bato omejeval. Sledila je predstavitev Oaze miru in njenega namena ter ogled prostorov. Poleg zgodovine nastanka smo prisluhnili še zanimivim opisom možnih izletov, za katere je Oaza miru izhodišče. Poleg vsega si tu lahko naberemo novih moči, tako duhovno kakor telesno, primerno posameznim skupinam. Čeprav globoko na Gorenjskem, nas domov niso pustili lačnih in tako kakor vsi, ki so bili že v domu, smo tudi mi poskusili lonec oaza. Podati se v temno hladno noč, ko sneg rahlo naletava, zadovo-' Ijen, je veliko lepše, kakor biti lačen duhovne hrane ob tolikih priložnostih, ki so na voljo. djd Dobrodelna izobraževalna akcija Čebelarske zveze Slovenije uspešna tudi v naših vrtcih En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev Zveza slovenskih čebelarjev jo pred kratkim po vsej Sloveniji izvedla dobrodelno izobraževalno akcijo En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih, katere nosilec je bilo v naši občini Čebelarsko društvo Domžale, ki ga vodi predsednik Marjan Ko-derman. Akcijo je podprla večina slovenskih županov in županj, medenega zajtrka v Vrtcu Urša pa se je udeležil tudi domžalski župan Toni Dragar. Otroci so se za medeni zajtrk ob pomoči vzgojiteljic dobro pripravili. Že prej so se seznanili s čebelico, ki so jo imenovali kar moja prijateljica. Naučili so se tudi pesmice o panju, pridne kuharice so jim spekle medeno pecivo, pravcato presenečenje pa je bil tudi obisk ljudskih pevk Kulturnega društva Domžale. Predsednik Čebelarskega društva Domžale. Marjan Koderman, je na kratko predstavil njihovo delo, posebej pa še pomen slovenskega medu za naše zdravje, saj je med odlično hranilo, krepčilo, vir mineralnih snovi, deluje protivnetno, protimikrobno, pospešuje rast zob in kosti, otroci pa ob rednem uživanju medu bolje črpajo magnezijeve spojine iz hrane. O medu je govoril tudi Janez Mihelič, tajnik društva, dobrim željam po čim več pravega slovenskega medu na jedilnikih vrtcev in šol pa se je pridružil tudi župan, Toni Dragar. Posebej je bila za najmlajše zanimiva predstavitev pridelave medu, saj so si lahko ogledali pravi panj in miniaturni čebelnjak, njihov prijatelj pa jim je pokazal tudi, kako se s pravo čebelarsko zaščitno obleko ubraniš pred morebitnimi piki čebel. Petkovo dopoldne je bilo za otroke v Vrtcu Urša pa tudi v vseh ostalih vrtcih pravo medeno dopoldne, v katerem so tako otroci, še bolj pa odrasli, dokazali, da se zavedajo pomena pravega slovenskega medu in da se bodo potrudili, da bo med, ki je že od nekdaj cenjen kot dragoceno hranilo, že v starih civilizacijah Čebelarja v zasebnem vrtcu Mali princ 29. novembra 2007 je naš vrtec začel dan zelo sladko! Za zajtrk smo poskusili okusen med, ob enajstih pa sta nas prišla obiskat čebelarja. Prišel je gospod Marjan Koderman, ki je predsednik čebelarskega društva v Domžalah, z njim pa je prišel tudi predsednik društva, gospod Komec. Pripravila sta nam zanimivo predavanje o čebelah. S seboj sta prinesla tudi čebelji panj (brez čebel) in zaščitno obleko. Razložila sta nam, kako čebelice živijo, kakšne naloge imajo v panju, kako in s čim se hranijo, kako se razmnožujejo, kako naredijo med, kako pobirajo cvetni prah, itn. Zvedeli smo tudi, kako moramo biti zaščiteni, če smo blizu panja, en otrok iz skupine pa je celo oblekel čebelarsko zaščitno obleko. Čebelarja sta nam tudi razložila, kako moramo pravilno odstraniti želo, v primeru da nas čebelica piči, ne da bi si strup spustil v kožo. Povedala sta. daje dobro dati kaj mrzlega na oteklino. Povedala sta nam še veliko stvari, a ostale bodo naša skrivnost. Na koncu pa smo vsi naredili in poslikali svoje panjske končnice. Zasebni vrtec Mali princ Športno društvo Sonček Smučarski tečaj na Krvavcu V času novoletnih počitnic, od srede, 26. decembra, do sobote, 29.de-cembra 07. bomo na Krvavcu organizirali začetni in nadaljevalni tečaj smučanja in bordanja za otroke, stare od 6 do 12 let. Program bo vseboval: • učenje smučanja na carving smučeh in učenje bordanja • učenje smučanja po robnikih • preverjanje naučenega z zaključno tekmo v veleslalomu • 8.00 odhod izpred OS Domžale • 15.15 prihod pred OŠ Domžale z vmesnimi postajami Za otroke do 12 leta starosti je obvezna uporaba smučarske čelade! Z otroki bomo delali izkušeni učitelji smučanja. Cena tečaja, ki zajema 4-dnevno smučarsko vozovnico, topli obrok, prevoz, in učenje smučanja, znaša 130f. Prijave /hiramo do petka, 21.decembra 07. Stroške tečaja bo mogoče poravnati v sredo 19. decembra 2007 v prostorih Fit-Fit-a (v drugem nadstropju na Siamnikarski 1) v Domžalah, med 18.00 in 19.00 uro. PRIJAVNICA prijavite se lahko: - preko e-maila: sd.soncek@gmail.com - preko faxa: 01 /7227 317 -preko GSM na: 041 /356-225 ali 031 /385 - 120 IME IN PRIIMEK OTROKA: OBISKOVAL BO (PROSIM OBKROŽITE) TEČAJ: SMUČANJA BORDANJA ZAČETNI NADALJEVALNI 1ZPOPOLNJEVALNI DATUM ROJSTVA: N \SLOV: DOSEGLJIV TELEFON: E-mail: PRIHOD NA AVTOBUS: Svojega otroka prijavljam na smučarski tečaj na Krvavcu od 26. decembra do 29.decembra 07. Stroške tečaja pa bom poravnal-a v sredo. 19. decembra 07. v prostorih Fit-Fit-a v drugem nadstropju na Siamnikarski 1 v Domžalah, med 18.00 in 19.00 uro. Datum Podpis staršev: Smučanje, plavanje, igre z žogo, rolanje, ples, gimnastika,... Zanimivo?!? Ja, to je super zanimivo. Aktivnosti Športnega društva Sonček so zakon. So raznovrste in za vse populacije ter tako poskrbijo, da smo aktivni vsi. Pa začnimo s športnimi programi v telovadnici. Sonček malček začetni je namenjen malim na-clcbudnežem, ki telovadijo skupaj s starši. Malček začetni, nadaljevalni, športnik začetni in športnik nadaljevalni pa so programi, namenjeni otrokom od 3 let naprej. Vadba poteka enkrat ali dvakrat tedensko v Radomljah ali Domžalah (v centru Fit-Fit na Siamnikarski 1). Vsem, odraslim in otrokom, pa je namenjeno smučanje na Krvavcu in Bodentalu. Tisti, ki še ne znate smučati, se boste tega naučili, ostali pa svoje znanje izpopolnili. Starši, če nočete, da vas otrok v znanju smučanja prehiti, ne oklevajte in se vpišite v našo šolo car-vinga. Nimate primernega prostora in idej za praznovanje rojstnega dneva vašega otroka? Nič lažjega, za to bomo poskrbeli mi. Otroke bomo zabavali v telovadnici v Domžalah. Poleg številnih igric, primernih starosti otrok, bodo otroci deležni tudi torte. Vi pa boste medtem prosti. Za otroke, ki ne obiskujejo vrtca, organiziramo dopoldanske igralne urice v Domžalah. Za predšolske otroce bo spomladi organiziran plavalni tečaj, poleti pa gremo z vsemi otroki na letovanje. Kaj je lepšega, kot videti otroka srečnega, ponosnega, nasmejanega, ko naredi preval, se zapelje v svoj prvi smučarski zavoj, se samostojno pelje z vlečnico, samostojno plava,... Ne čakajte, pridite k nam! Zagotavljamo vam novo znanje in nasmeh na obrazu! Športno Društvo Sonček so ga uporabljali tudi kot zdravilo in ima še danes v ljudskem zdravilstvu visoko mesto, čim večkrat na jedilnikih naših vrtcev. Ob tej priložnosti nam je Marjan Koderman, predsednik Čebelarskega društva Domžale, povedal, da so čebelarji v vrtce in šole razdelili 42 kg medu, ki ga je prispevalo 32 čebelarjev, katerih predsednik izreka iskreno zahvalo. Darovalcev pa bi bilo še več, saj jih je kar precej ponudilo svoj med, vendar je bilo nekaj logističnih težav, zato predsednik pričakuje, da bodo sodelovali v kateri od naslednjih akcij ter se jim prav tako za pripravljenost zahvaljuje. Pohvalo pa izreka tudi vsem šolam in vrtcem ter obljublja, da si bo tudi Čebelarsko društvo prizadevalo, da bi akcija postala tradicionalna. Ob koncu Marjan Koderman, predsednik Čebelarskega društva Domžale, vabi bralce Slamnika, da kupujejo predvsem med slovenske kvalitete ter vse pozdravlja s čebelarskim pozdravom: Naj cveti in modi! Vera Vojska Slovenski čebelarji pridelujejo prvovrsten med Slovenski čebelarji pridelujejo prvovrsten med in ostale čebelje pridelke, zato so se na Čebelarski zvezi Slovenije odločili, da organizirajo akcijo z geslom En dan med slovenskih čebelarjev za zajtrk v naših vrtcih in otrokom v vrtcih podarijo slovenski med. Tudi v vrtcu Urša v Domžalah smo se pridružili tej akciji in v petek, 16. novembra, sta nas takoj po zdravem zajtrku obiskala predstavnik Čebelarske zveze Slovenije, Janez Mihelič, urednik revije Slovenski čebelar, ter tajnik CD Domžale in predsednik ČD Domžale, Marjan Koderman. Obisku čebelarjev so se pridružili tudi domžalski župan. Toni Dragar, ravnateljica Vrtca Urša, gospa Darka Bitenc, in gospa Mara Vilar s svojimi ljudskimi pevkami. Po pozdravnem nagovoru gospe ravnateljice so nas pozdravili tudi gospod Dragar, gospod Mihelič in gospod Koderman, ki nam je veliko povedal o življenju čebel. Otroci so si od blizu lahko ogledali satovje, panj in povprašali o vsem, kar jih je zanimalo o življenju čebel. Gospodu Kodermanu je pomagal naš Žan, ki je dobil čebelarsko oblačilo in klobuk ter se ta dan prelevil v čisto pravega čebelarja. Ljudske pevke so nam zapele nekaj ljudskih pesmi, gospa Mara pa nam je s svojim optimizmom polepšala ne le dopoldan, ampak kar cel dan. Tudi otroci so zapeli tisto o pridni čebelici, ki leta s cveta na cvet in nabira medičino. Ker pa smo petek pričeli s sladkim medenim zajtrkom, smo naše prijetno srečanje zaključili še slajše - z medenjaki, ki so jih otroci pridno spekli s pomočjo vzgojiteljic. Z željo, da bi takšna srečanja prerasla v vsakoletno druženje z našimi čebelarji, smo se s pesmijo poslovi1'- Vzg. Romana Štupar Da bi imeli ostržkovi otroci zobe kot bisere... Je ena od mnogih želja, ki jih želim otrokom, ko bodo iz vrtca zakorakali v svet šolske učenosti.Toda, težko je spretno sukati ščetko v ustih, včasih je že težko zgristi skorjo kruha. Na vodo in nesladkan čaj za potešitev žeje smo se v nekaj letih že navadili, tudi jabolka nam gredo vsak dan v slast. Trudili se bomo po svojih močeh, pomagala nam bo gospa Nataša iz ZD Domžale. Vsak naš napor je korak ali pa vsaj stopinja bližje k samostojnosti. Vsekakor pa največjo skrb še vedno nosijo starši. Vzgojiteljica Marjeta Osolln Obisk mizarja V petek nas je v vrtcu Kekcc obiskal mizar. Zaposlene v vrtcu skušamo otrokom približati poklice, ki so vse manj poznani, a otrokom zanimivi. Ves mesec že pridno zbiramo lesene odpadke, ki jih bomo uporabili za izdelavo različnih izdelkov. Otroci pridno prinašajo kladiva, žage in ostalo mizarsko orodje, saj se bomo preizkusili tudi v mizarskih spretnostih. Prav zalo smo v vrtec povabili mizarja, da nam na najbolj primeren in dostopen način približa svoje delo. S seboj je prinesel mizarske stolice, kladivo, klešče, pilo, lepilo, žago. žeblje, svinčnik ter mizarske spone. Seveda je s seboj prinesel tudi modernejše orodje, ki mu lajša delo (baterijski vrtalnik). Predstavil nam je svoj poklic, pred našimi očmi pa je izdelal ptičjo hišico. Postopek nastajanja nam je predstavil na zelo prijeten in enostaven način, tako da so razumeli tudi najmlajši. Med izdelavo hišice so mu otroci zastavljali vprašanja, na katera jim je prijazno odgovarjal. Hišico, ki jo je naredil, je z. veseljem podaril vrtcu, mi pa smo mu v zahvalo zapeli pesem. Še enkrat, najlepša hvala gospodu Prašnikarju, ki si je vzel čas in del svojega dopoldneva delil z nami in nam omogočil neposreden stik s svojim poklicem. Vrtec Domžale Enota Kekec Vzgojiteljica Martina Pavlic Dogodivščine v hiši eksperimentov Metulji iz vrtca Kekec smo mesec november namenili eksperimentiranju z vodo, čaji, magneti, snovmi... Zato smo se odločili, da obiščemo I liso eksperimentov v Ljubljani. V vrtcu smo se veliko pogovarjali o eksperimentih, praktično izvajali razne poskuse in se iz vsega tega veliko naučili. Pa vendar je bil obisk Hiše eksperimentov prav poseben dogodek za vse nas. To je hiša, kjer je znanost prikazana na zabaven način. Zelo nas je razveselilo, da so navodila ilustrirana, kar nam je olajšalo izvajanje poskusov. Razdeljeni v tri skupine smo začeli raziskovati. Ležali smo na lakirski postelji (postelja z žeblji), poskusili, kako je, če se oblečeš v milni mehurček, če šepetaš na daljavo, kako je poslušati svoj odmev ... Če nam kakšna stvar oziroma poskus ni bil jasen, so nam na pomoč priskočile prijazne ani-matorke in nam ga lepo predstavile. Čas, namenjen našemu obisku v hiši, je minil prehitro. Vsi vemo, kako radovedni so naši otroci, zato mislim, da je to pravi kraj. kjer lahko del te radovednosti potešimo. Hiša eksperimentov je pač kraj, kamor lahko prideino večkrat in vsakič bomo izvedeli kaj novega. Eksperimenti so pripravljeni tako, da vzpodbudijo našo domišljijo in nas popeljejo v svet znanosti. Prijetno utrujeni in polni novih doživetij smo se vrnili proti domu. Vrtec Domžale Enota Kekec Vzgojiteljica Martina Pavlic Uspešna inovacija v vrtcu Domžale -brezplačna plesna šola »Biba pleše« Biba pleše je plesna obogatitvena dejavnost, ki jo v vseh osmih enotah Vrtca Domžale izvajamo že tretje leto. Prve plesne korake smo naredili pred dvema letoma, ko smo se odločili, da otrokom v dopoldanskem času ponudimo možnost plesnega ustvarjanja ter spoznavanja otroških plesov in glasbe. V tem času je Biba pleše postala nepogrešljiv del vzgojnega procesa Vrtca Domžale, otrokom in plesnim mentoricam pa veselje in izziv ob plesnih druženjih. To dokazuje veliko število vpisanih otrok, v šolskem letu 2005/06 323, v letu 2006/07 pa 390 otrok, ki so enkrat tedensko obiskovali plesno šolo Biba pleše. Dodatno strokovno usposobljene vzgojiteljice, plesne mentorice, ob začetku šolskega leta pripravimo letni delovni načrt s cilji in vsebinami, med šolskim letom se večkrat sestanemo ob delovnih sestankih na izmenjavi idej ter se udeležujemo plesnih seminarjev in delavnic. V mesecu novembru smo medse ponovno povabile Branka Fuchsa, kije odličen poznavalec otroških ljudskih plesov in avtor številnih knjig na temo slovenskega ljudskega izročila. Na plesni delavnici smo spoznale šaljive igre in izštevanke, rajalne igre z ljudskim petjem ter prilagojene otroške družabne plese. Navdušil nas je s predstavitvijo številnih možnosti plesnega ustvarjanja na določeno ljudsko glasbo ali besedilo. Tovrstni seminarji nam omogočajo, da s predajanjem ljudskih vsebin, ki so mnogokrat pozabljene, pa vendar tako lepe in zanimive, sledimo cilju, približati otrokom ljudske plese in glasbo. Plesne mentorice v svojih enotah v delo vključujemo različne pripomočke, kot so trakovi, blago, baloni, se poslužujemo pravljic in domišljijskih potovanj za plesno spodbudo, sc vživljamo v gibanje živali in izvabljamo različne zvoke iz. inštrumentov. Pomembno je, da otroke spodbujamo k zamišljanju svojih, ustvarjalnih gibov in ne k učenju plesnih korakov. Pustimo jih, da se igrajo s svojim gibanjem. Tudi vzgojiteljice lahko uporabimo svojo plesno kreativnost in bolj poudarjeno delamo na področju, ki ga umetniško, ustvarjalno in gibalno najbolje doživljamo. Pesem in ples nista otrokom le v veselje, temveč pomembno vplivata na otrokov vsestranski razvoj, zato sc bomo v Vrtcu Domžale trudili nadaljevati uspešno pot obogatitvene dejavnosti Biba pleše. Tinkara Avsec, Vrtec Domžale stran IZ NAŠIH SOL Predstavljamo zlato maturantko l t. -w v« V sem se pripravljala Ula Kovacic Med letošnjimi zlatimi maturanti je tudi Ula Kovačič, ki jc obiskovala Osnovno šolo Venclja 1'crka v Domžalah in na vprašanje, kako ocenjuje na šoli pridobljeno znanje, odgovarja: Težko govorim o 'znanju', ki sem ga tam pridobila, saj si ta pojem vsak razlaga po svoje. Po mojem sem na osnovni šoli pridobila predvsem ogromno izkušenj, ki so vedno dobrodošle, in pa veliko podporo določenih učiteljev, ki so želeli, da razvijam svoje sposobnosti. Katero srednjo šolo si obiskovala in kako si sc pripravljala na maturo? I lodila sem na Gimnazijo Poljane v Ljubljani, kjer so nas profesorji nekako že od začetka usmerjali in pripravljali na ta zadnji izpit. Največ sem se pravzaprav res naučila med samim poukom, seveda pa tudi doma - z domačimi nalogami, branjem,... Je bil naslov zlata maturantka presenečenje ali si ga pričakovala? Bolj ali manj sem naslov pričakovala, a pri takih stvareh nikoli res ne veš, dokler ne dobiš rezultatov. Kam si se vpisala in kakšen je tvoj življenjski cilj? Vpisala sem sc na Fakulteto za arhitekturo. Moj cilj je torej postati arhitektka, morda notranja oblikovalka, industrijska oblikovalka - vsekakor nekaj v tej smeri. Kje se vidiš čez deset let? V svojem biroju v centru Ljubljane. Hvala in vse dobro v življenju ti želim. Vera Vojska Dobrodelna akcija otrok in staršev za prizadete v septembrskih poplavah Zaključek akcije V prejšnji številki Slamnika sem obljubil, da bom napisal, kako se je naša dobrodelna akcija, ki je potekala od 16. do 31. oktobra 2007 v Vrtcu Urša končala. Svčt staršev je z aktivno korespondenco med Člani sprejemal predloge in usklajeval zaključek dobrodelne akcije. Skupna odločitev sveta staršev je bila, da se vsa zbrana sredstva (igrače, obleke, posteljnine idr., vključno z zbranim denarjem, namenim OŠ dr. Janeza Mencingerja iz Bohinjske Bistrice. Pri izbiri prejemnika smo upoštevali predvsem tri ključne pogoje: prvi je bil, da gredo sredstva otrokom, ki so bili kakorkoli prizadeti v poplavah, drugi, da prejemnik, kljub škodi, ki jo je utrpel v septembrskih poplavah, ni bil medijsko izpostavljen, ter da bo prejemnik pomoči z veseljem sprejel vsa zbrana sredstva in stvari. Ravnatelj, Jože Cvetek, s katerim smo se povezali, je bil naše pobude neizmerno vesel, predvsem pa dejstva, da seje kdo spomnil nanje, /brane stvari, predvsem je šlo za igračke, otroška oblačila, obutev, posteljnino, tudi knjigice, šolski torbi, otroški voziček smo z nekaterimi člani sveta staršev zložili v vreče in škatle nekaj dni pred našim odhodom. V petek, 0. novembra, smo Janja, Damjana, Marjan in jaz vzeli v dopust in se z dvema polno naloženima avtomobiloma odpravili v Bohinjsko Bistrico. Takšen sprejema, tako topel in iskrenega, kot smo ga bili deležni mi, človek malokdaj doživi. Ko ■ smo ves zbrani material zložili iz avtomobilov in predali denar, nas je ravnatelj prijazno povabil na ogled šole, kjer je poplava uničila vse učilnice prvošolčkov, vključno z njihovimi igračami in igralnimi kotički, popolnoma uničene so bile vse garderobe, glavni vhod in telovadnice. Po končanem ogledu pa nas je zelo prijazno povabil na kosilo v šolsko jedilnico. Povabilo, ki se mu res nismo mogli odreči, nas jc vse vrnil v čas, ko smo sami hodili v osnovno šolo. Med samim kosilom nam je ravnatelj še enkrat zagotovil, da bodo vse stvari, ki smo jih pripeljali, razdeljene tistim otrokom in družinam, ki so tega po septembrskih poplavah potrebni. Pred odhodom se je v imenu vseh otrok in družin, ki bodo deležni naše pomoči, iskreno in iz srca zahvalil, še posebej se je zahvalil vsem otrokom in staršem v vrtcu Urša, ki so prispevali svoj delež, ter celotnemu svetu staršev vrtca Urša za pozornost, da smo se jih spomnili. In za konec se tudi v svojem imenu zahvaljujem vsem otrokom in staršem v vtiču Urša, ki so s svojim prispevki omogočili, da je bila dobrodelna akcija uspešno izvedena. Predvsem pa nam je lahko v veselje, da smo prispevali za pravi namen in da bodo naše pomoči deležni ljudje, ki se jih po septembrskih poplavah ni skoraj nihče spomnil. Tomaž Hren Predsednik sveta staršev vrtca Urša Ravnatelj, g. Jože Cvetek, In predstavniki sveta staršev Vrtca Urša pred šolo v Rohinjski Bistrici Pogovor z Barbko Drobnič, ravnateljico Osnovne šole Dob Osnovna šola Dob je dobra šola Letošnjo jesen je krmilo Osnovne šole prevzela Barbka Drobnič, za katero so že prvi meseci dela na šoli, za katero že ob začetku najinega pogovora pove, da je to dobra šola, v kateri ogromno delajo vsi zaposleni, kjer so učenci pridni in je opravljeno veliko dela, ki bi ga bilo v večji meri treba pokazati navzven, da sc doseženi rezultati vidijo. Za začetek pa sem jih postavila vprašanje o njeni dosedanji življenjski poti. Kot večina učiteljev je uspešno končala Pedagoško akademijo v Ljubljani ter postala predmetna učiteljica biologije in kemije. Ker zaposlitve ni dobila, seje odločila za delo v Peku, doma je namreč iz okolice Tržiča in tam spoznavala delo, dokler ni službe dobila na nekdanji Osnovni šoli Borisa Kidrič j v Savskem naselju. Tuje ostala deset let, nato pa se ji je izpolnila želja, da službo dobi v bližini rojstnega kraja in v letu 1996 seje zaposlila v OŠ Bistrica pri Tržiču ter poučevala kemijo, računalništvo in podaljšano bivanje, kasneje pa prevzela mesto pomočnice ravnateljice. I)okončala je Pedagoško fakulteto v Mariboru, opravila šolo za ravnatelje ter sodelovala kot članica pa tudi kot vodja v številnih študijskih skupinah, tudi v okviru Zavoda za šolstvo, organizirala tabore, obenem pa skrbela za družino. Zaradi nekaterih nesporazumov, predvsem pa občutka, da njeno delo ni cenjeno in dobrodošlo, je osnovno šolo zapustila in postala direktorica Ljudske univerze v Tržiču. Zakaj ste se odločili za ravnateljevanje na Osnovni šoli Dob, vas vsakodnevna dolga vožnja ne moti? Želela sen> se vrniti v osnovno šolo, razmišljala sem o sredini, kjer bi moje delo razumeli in cenili. Rada sem med osnovnošolci, rada delim svoje izkušnje in znanje z drugimi. In sem razmišljala, zakaj nc bi poiskala šole, kjer bi z veseljem delala. Čas, preživet na OŠ Dob, je pokazal, da sem se pravilno odločila. To je šola, kjer sem rada, zato me vsakodnevna vožnja ne moti, čeprav ob tem razmišljam, da bi si nekoč dom ustvarila bližje šoli. So se vaša pričakovanja po nekaj mesecih dela na tej osnovni šoli uresničila, ste pozitivno ali negativno presenečeni? Nc bi govorila resnice, če ne bi povedala, da sem bila kar malce negativno presenečena ob svojem prihodu na šolo. Pa ne zaradi kolektiva, kije dober, tudi učenci in učenke so me razveselili, temveč zaradi vrste negativnih presenečenj, med katerimi so zelo staro pohištvo, izrabljena nevzdrževana igrala, motil meje zaprl glavni vhod v šolo, precej neurejena okolica, zato so bila prva moja prizadevanja usmerjena prav v ureditev okolice, v prijaznejše prostore, kar bo nenazadnje tudi osnova za vzgojni načrt. Moram povedati, da so me pozitivno presenetili tudi starši, ki so pripravljeni pomagati in mislim, da so prvi rezultati že vidni. Ste uvedli kakšne novosti? Morda večini ne pomeni veliko, vendar odprt glavni vhod v šolo, namesto stranskega, poudarja odprtost šole, učili smo se pozdravljanja, besede dober dan, na svidenje, hvala odmevajo v vseh prostorih, ob mojem prihodu jih skoraj ni bilo slišati; namesto zvonca je glasba, uredili smo posebne ekrane, kjer si učenci lahko ogledajo zanimivosti na šoli, na hodnikih so informativne table, kjer vsak najde informacijo, ki jo želi, plastične lončke za vodo so zamenjale osebne stekleničke. Z različnimi aktivnostmi je šola prvič vključena v ŠKL, igrali bomo več nogometa, imeli navijaške skupine, novinarski, fotografski in likovni krožki bodo ŠKL pokazali še z druge plati in še kaj. V letošnjem letu posebno pozornost posvečamo dejavnostim s področja ekologije, ki nam bodo pomagale, da bomo postali EKO ŠOLA z eko zastavo. Okolica šole je popolnoma spremenila svoj obraz, saj zvezde in polkrogi skrivajo rastline, ki se bodo spomladi pokazale v vsej svoji lepoti. Upamo, da nam vandalizem ne bo vzel te naše lepote že v tem jesenskem času. Ekološko osveščenost smo dokazali tudi z zbiranjem starega papirja na matični in podružnični šoli. Polovica zbranega denarja akcije so dobili oddelki šole, drugo polovico pa bomo namenili dodatnemu urejanju zunanje okolice šole. Pristopili smo k zbiranju plastičnih zamaškov, ki znova in znova polnijo naše zbirališče. Skratka, akcij na naši šoli res ne manjka in vesela sem, da nam pri tem pomagajo tudi naši starši. Novo je otroško igrišče pred šolo, ki je dobro obiskano, bi si želeli še kaj podobnega? Vesela sem, da je novo igrišče pred šolo dobro obiskano. Zahvalila bi se še enkrat predsedniku Krajevni skupnosti Dob, Robertu Hrovatu, za prijeten prispevek na začetku šolskega leta. S starši se dogovarjamo, da bi s skupnimi močmi spomladi poskrbeli za vsa igrala, skušamo napolniti ŠOLSKI SKLAD, da bi lažje kupovali vse, kar potrebujemo. V ta namen bomo organizirali Miklavžev sejem v Krtini ter božično novoletni v Dobu, kjer boste našli veliko lepega, kar so izdelali naši otroci. Sredstva sejmov so namenjena šolskemu skladu, kajti želje na šoli so vedno večje od predvidenih sredstev, ki jih dobimo s strani ministrstva in občine. Težko čakamo na razpise za evropska sredstva, saj bi želeli vstopiti v projekt Comenius - šolska partnerstva. Evropska sredstva pa bi nam lahko pomagala k uresničitvi brezplačnega tabora za nadarjene, ki ga naši učitelji že skrbno pripravljajo. Upamo, da nam bo s prijavo vstop na evropska tla odprt. Veliko se govori o novi šolski zakonodaji in novostih na področju osnovnošolske vzgoje in izobraževanja. Kakšno je vaše mnenje? Če bi želela govoriti o vsebini, bi to zahtevalo preveč časa. Vsi skupaj se učimo, spoznavamo nove in nove spremembe ter iščemo najboljše rešitve. Kot začetnica med ravnatelji sem vesela, da imam svojega mentorja, Martino iz OŠ Pirniče. V kratkem bomo imeli prav na naši šoli srečanje ravnateljev in njihovih mentorjev, ki ga bomo izkoristili za spoznavanje novosti v šolski zakonodaji in uveljavljanje v pouku. Srečujem se tudi s problemi na področju vodenja finančno administrativnega področja, saj skupnosti OŠ ni več, veliko problemov bi lahko rešila tudi organizirana pravna služba, kjer pričakujem pomoč občine. Kje so še možnosti, da bi bila šola še uspešnejša? Osnovna šola Dob je zelo dobra šola. Vsi ljudje ogromno delajo, se trudijo, učenci so uspešni. Zelo pomembno pa je, da vsi pokažejo, ožji ali širši okolici, kar znajo in zmorejo. Mislim, da k prijetnejšemu vzdušju na šoli pripomorejo organizirane razstave v posameznih kotičkih in razredih, ki jih učiteljice in učitelji, skupaj z učenci, skrbno načrtujejo in razstavljajo. Velik odmev imajo skupne akcije, v katerih sodelujejo učitelji, učenci in njihovi starši. Ob tem naj omenim dobrodelno akcijo EVRO ZA ŽELEZNIKE, v kateri smo zbrali več kot 6()0€ za učenko Aljo iz Železnikov. Res je uspela. Prepričana sem, da bomo s skupnimi močmi vedno znova odkrivali možnosti in priložnosti za uspehe, kijih tudi doslej šoli ni manjkalo. Predvsem se bomo trudili, da bi dvignili nadstandardne storitve, da bi pridobili čim več sredstev iz mednarodnih natečajev ter uspešno nadaljevali vse dobro. Ste zadovoljni s sodelovanjem staršev? Zelo. Moram povedati, da sem jih sprva celo sama spodbujala, sedaj pa je njihovih predlogov, pobud, pa tudi pomislekov in pripomb tudi brez mojih sugestij zelo veliko. Vesela sem zlasti njihove pripravljenosti za konkretno sodelovanje s šolo ter dobrega sodelovanja s svetom staršev. Svet staršem je tudi v glasilu Slamnik opozoril na problematiko organizacije in izvedbe prevozov učencev in učenk, kje vidite rešitve? Prevozi otrok so šibka točka naše šole. S pomočnico Damijanu K. Vrhovec temu problemu namenjava posebno skrb. Naša šola ima preko 170 vozačev. Prevoznika za šolske prevoze moramo poiskati preko javnega razpisa in izbrati najugodnejšega ponudnika. V začetku šolskega leta smo imeli res veliko težav z zamudami. Vendar se stvari v sodelovanju s prevoznikom urejajo. Predvsem se mi zdi pomembno pogledati vsak problem zase, saj je treba vsakomur od otrok, ne glede na starost ali s katerega konca našega okoliša se pripelje oz. odpelje zagotoviti celovito prometno varnost, na kar opozarjamo CPV na Občini Domžale s strani šole. Opozorilom pa se pridružujejo tudi starši naših učencev - vozačev. Osnovna šola Dob se je pred kratkim povečala za prizidek. Kaj bi še potrebovali za optimalne pogoje? Na zadnjem sestanku, kjer sta sodelovala tudi župan Toni Dragar in načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, Kristina Slapar, smo ugotovili, da stari del šole ni potresno varen, zato čim prej pričakujemo začetek druge faze investicije. To bi jo bilo potrebno preveriti, saj poleg obnove nujno potrebujemo tudi nove prostore, če želimo učencem zagotoviti optimalne pogoje, potem pa upamo tudi na tretji del investicije, ki diši po moderni telovadnici, ki si jo vsi zelo želimo. Športne dejavnosti bi postale ob različnih projektih, npr. ŠKL, še večji užitek in hkrati izziv. Ob tem bi rada povedala, da smo se zelo veselili napovedane gradnje vrtca ob osnovni šoli, ki bi lahko pomenila tudi bistveno izboljšane pogoje za jedilnico, ki ni primerna za 200 kosil, kolikor jih organiziramo na šoli. Še vedno pričakujem, da se bo problem lokacije rešil in da bomo v skupno zadovoljstvo zgradili vrtec, ga povezali s šolo, v okviru možnosti pridobili novo kuhinjo in težko pričakovano jedilnico, dokončno ureditev vhoda in še marsikaj. Vse to težko čakamo in želimo, da bi z gradnjo investicije začeli čim prej. Je Osnovna šola Dob dobra šola? Osnovna šola Dob je dobra šola in rada bi, da bi taka ali še boljša ostala tudi v prihodnje. Kaku se počutite med nami? Zelo dobro. Čutim, da so me ljudje sprejeli, da občutijo, da poskušam narediti korak naprej. Presenečajo me s svojo pripravljenostjo, tako zaposleni kot starši, krajevna skupnost, občina, zato sem prepričana, da bo šlo, saj bomo vsi naredili korak naprej na skupni poti. Z različnimi srečanji in pogovori skušam ustvarjati dobro klimo, zadovoljstvo med ljudmi, veliko skupaj razmišljamo o vzgojnih načrtih, o naši šoli jutri, spremembah, ki nas čakajo. Izzivov se ne bojim. Prepričana sem, da bomo, če bomo nadaljevali, tako kot smo začeli, uspešni in tega se že sedaj zelo veselim. Hvala. Vera Vojska Še eno dobro delo v Železnikih V torek, 9. oktobra 2007, smo se učiteljica Barbara Čcrnčič, pedagoginja Andreja Klerin Majcen ... učenki 9. razreda, Karin Ropotar in Vanja Osoln.k, z avtom odpravile v še vedno prizadete Železnike. Naš namen je bil predati denar, ki smo ga zbirali na šoli, ko smo izvedeli za katastrofo v Železnikih. Po dobri uri vožnje smo prispele v OS Zelczn.kc, ravno v času glavnega odmora. Dežurna učenca sta nas pospremila do ravnateljev« pisarne, kjer smo najprej ob soku in piškotih izvedeli podrobnejše podatke o pretresljivem dogodku tistega dne. , . , ,. Kasneje smo se z ravnateljem in predstavn.co šolske skupnosti OŠ Železniki odpravili v jedilnico, kjer sta nas pričakala dva učenca in nam kasneje tudi pripovedovala o dogodkih, nam podrobneje predstavila njihovo šolo ter kraj. Po odličnem kosilu smo spoznali učenko 2. razreda, Aljo, za katero so učenci ter delavci šole zbirali sredstva. Tudi naš denar smo namenili tej deklici. Izročili smo ji še sladke dobrote in nekaj osnovnih potrebščin za šolo. Ko smo odšli, z mislijo, da smo opravili dobro delo, nam je veselje kvaril pogled na razdejano okolje, blatne ceste ter uničene avtomobi- Vanja Osolnik In Karin Ropotar Gol v zadnjih sekundah Kostanjeva bučarijada V petek, 26. 10. je pred OŠ DOB potekala prireditev z naslovom KOSTANJEVA BUČARIJADA. Članice TK in taborniki smo pekli kostanj, devetošolci pa so poskrbeli za najmlajše in jih zabavali na različni delavnicah. Okolica šole se je spremenila v pravo svetlobno mesto, saj so na vsakem koraku stale najrazličnejše buče in bučke s svetlečo lučko. Ob toplem čaju in okusnem kostanju smo poklepetali in preživeli prav prijetno popoldne. Lastniki najzanimivejših buč pa so prejeli sladke nagrade. Če ste letošnjo kostanjevo bučarijado zamudili, se nam drugo leto pridružite. Turistični krožek OŠ DOR Tudi mi, učenci na Osnovni šoli Dob, smo se v letošnjem šolskem letu pridružili ŠKL-ju. Pred nami je kar lepo število nogometnih tekem, nekaj jih bomo odigrali doma, druge na gostovanjih. Pred našo prvo tekmo, 14. novembra 2007 na Igu, smo bili razburjeni kot še nikoli. Tekmovalci so ves mesec pridno trenirali, navijačice so pripravile zanimiv program, fotografski krožek se je pripravljal, da ujame v svoj objektiv najboljše posnetke, mi novinarji pa smo si zadali nalogo, da bomo vse podrobnosti tekme tudi zapisali. Naši prvi nasprotniki so bili učenci iz Osnovne šole Ig. Čeprav nismo računali na zmago, smo upali vsaj na nizek poraz. A končni rezultat je bil 8:2 v korist šole Ig. Vendar je bila ta tekma za nas zmagoslavna, še posebej zato, ker smo dosegli gol v zadnjih sekundah. V zadnji četrtini so bili naši fantje že malo obupani. Rezultat je bil 8:0, kar seveda ni bilo niti malo spodbudno za nas. V sredini zadnje četrtine so naši fantje dosegli prvi gol. Veselje je bilo nepopisno. Po tem golu so fantje igrali še bolj borbeno in vsi smo upali, da bodo zadeli še kakšen gol. Čas je mineval in srečanje sc je že vleklo h koncu. 20 sekund pred koncem je trener naših fantov, Milan Lukan. vzel minuto odmora. Vsi igralci so bili pesimistični in niso verjeli, da bi lahko dosegli še kak gol. vendar jih je trener vztrajno vzpodbujal. Ko so začeli z igro, smo vsi mislili, da ne bo nobenega zadetka več. Vendar pa je 7 sekund pred koncem Žan Cerar zadel drugi gol. V tistem trenutku smo vsi navijači Osnovne šole Dob dobesedno ponoreli. Ta drugi gol je bil za nas več vreden kot zmaga. Fantje so pokazali borbenost in vsi upamo, da bo takih tekem še veliko. Naslednja tekma bo 5. decembra na naši šoli, ob 13.30. Pričakujemo velik obisk in seveda čim boljši rezultat. Člani novinarskega krožka, Manca Jereb in mentorica Tatjana Kokalj IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 10 Na posvetu LDS o vzrokih za visoko inflacijo Ljubljana, 20. novembra - Slovenija ob visoki gospodarski rasti beleži najvišjo inflacijo med državami v območju evra. V državi velja konsenz, da so med glavnimi krivci za visoko inflacijo zunanji dejavniki (cene hrane in nafte), vprašanje pa je, če gre res zgolj za njihov učinek. V vsakem primeru je potrebno ukrepanje ekonomske politike vlade, je bila sklepna ugotovitev današnjega programskega posveta LDS na temo gospodarske rasti in umirjanja inflacije. LDS tIM HAINA DffMOKRAt l|A SLOVtNIjE Predsednik programskega odbora za finance pri LDS, ekonomist Draško Vcsclinovič, je med možnimi razlogi za višjo inflacijo izpostavil tudi uvedbo evra v Sloveniji in problematičen način določanja cen komunalnih storitev. Prav tako problematične za Slovenijo so tudi visoke cene nafte, saj je vlada že izčrpala manevrski prostor na področju zniževanja trošarin. Cene hrane so problem povsod po Evropi, a se Slovenija primerjalno sooča z največ težavami. Da plače ne smejo rasti hitreje od produktivnosti, se je strinjal predsednik Zveze svobodni sindikatov Slovenije Dušan Semo-lič. Je pa ob tem dodal, da je treba produktivnost upoštevati po različnih panogah. V luči zahtev sindikatov po višjih plačah pa je Semolič poudaril, da so podjetja pri dobičkih in podeljevanju nagrad zelo velikodušna, medtem ko se dobro poslovanje premalo pozna na samih plačah. Semolič je izrazil upanje, da bodo sindikati z delodajalci čimprej dosegli dogovor, da se takoj, ko bo znan podatek o inflaciji za letos, plače z njo uskladijo. Doslej so se plače z inflacijo usklajevale šele avgusta in teh osem mesecev čakanja je bilo po Semoličevih besedah za marsikaterega delavca preveč. Slovenska fiskalna politika po Maste-novih pojasnilih ni nikoli delovala stabilizacijsko, saj cilja na zmanjševanje proračunskega primanjkljaja. Kot je prepričan Masten, bi bila dobra rešitev prekiniti to prakso in uvesti izdatkovno fiskalno pravilo, ki povečuje javne izdatke skladno z rastjo potencialnega proizvoda. Nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari je med drugim opozoril na problematiko vse večjega nabora cen, ki se hitro povečujejo. Dodal je, da v Sloveniji še vedno ni povsem jasno, na kakšen način se dejansko oblikujejo cene. Analiza načina oblikovanja cen bi denimo lahko pokazala, tako Gaspari, ali je učinek uvedbe evra v Sloveniji na inflacijo večji, kot je prikazan v sedanjih statističnih izračunih. LDS Za državnega svetnika izvoljen Toni Dragar, kandidat svetniške skupine LDS Domžale 21. novembra 2007 je bil za državnega svetnika izvoljen Toni Dragar, ki je elektorje prepričal s povezovanjem sosednjih občin in podpori medobčinskih projektov. V svojem delovanju in prizadevanjih za realizacijo projektov v Občini Domžale se zaveda nujnosti sodelovanja med lokalnimi skupnostmi kot njihovega sodelovanja z državo. Tako se župani sosednjih občin dogovarjajo za realizacijo medobčinskih projektov, kot državni svetnik pa si bo prizadeval, da se bo v državnem svetu slišal glas lokalnih skupnosti. 00 LDS Domžale ■I MOJE DOMŽALE **»M K ua*«*M« Ustanovitev Sveta za varnost Na zadnji seji občinskega sveta je bilo nam, svetnikom, predstavljeno varnostno poročilo, ki nam ga je predstavil predstavnik Policijske postaje Domžale. Kot je bilo razvidno iz gradiva, statistični podatki kažejo, da je stanje varnosti v občini Domžale dobro. Tu je potrebno opozoriti na dejstvo, da gre pri tem poročilu za zaznana in obravnavana kaziva dejanja ter kršenja javnega reda in miru. Kot povsod po svetuje stopnja kriminala temno polje. Nobene statistike nam namreč ne morejo pokazati, koliko je v naši okolici kriminalitete. Koliko kaznivih dejanj je v naši okolici, je odvisno tudi od pripravljenosti samih žrtev, da prijavljajo kazniva dejanja. Vemo, da žrtve vedno ne prijavljajo kaznivih dejanj ali kršitev zoper javni red in varnost. Prav tako povečana dejavnost policije na nekem območju lahko pripelje do večjega odkritja ali zaznavanja kaznivih dejanj. Že pred časom sem podal pobudo za ponovno oživitev Sveta za varnost v naši občini. Po pogovorih s predstavniki policije, občinske inšpekcije, županom in občinske uprave smo se dogovorili, da bomo ponovno vzpostavili ta organ. Varnostni svet bo strokovni organ, ki bo pri posameznih področjih delovanja sodeloval tudi z drugimi institucijami in civilno družbo. Pri obravnavanju problematike varnosti v naši občini je pomembno, da pri tem sodeluje čim več institucij in civilne družbe, ki so vpete v naše lokalno območje. Dejstvo je, da samo ukvarjanje s posledicami ne prinese želenih rezultatov in ne zmanjša kriminalitete. Pri posameznih varnostnih vprašanjih na različnih območjih in v različnih oblikah seje potrebno soočiti s problemom in poiskati vzroke, ki so pripeljali do kriminala. Npr. na nekem parkirišču se je v zadnjem času povečalo število vlomov v osebna vozila. Pomembno vprašanje, ki se nam pri tem zastavlja je oziroma bi moralo biti, kje tičijo vzroki za to, da se je na tem prostoru povečalo število vlomov osebna vozila. Vzroki bi lahko bili: slaba ali odsotna razsvetljava, ni ograjenega parkirišča, odsotnost fizičnega varovanja, itd. Prepričan sem, da bomo s ponovno oživitvijo Sveta za varnost prišli na pravo pot do večje varnosti v našem okolju. MIha (ličar Svetniška skupina moje Domžale • varne in uspešne Socialni demokrati Alternativni vladni program Z izpostavitvijo zaupnice vladi in potezo predsednika vlade čedalje bolj prihajajo v ospredje parlamentarne volitve 2008, kar se bo močno začutilo najkasneje v začetku prihodnjega leta, kljub predsedovanju Evropski uniji, ki nas čaka v prvi polovici 2008. A Socialni demokrati še zdaleč ne čakamo na zadnji trenutek, saj se pospešeno pripravljamo na morebitni prevzem vlade, čeprav sc ravno v tem času se bliža zaključek ocene realnega stanja v naši državi. Lahko bi rekli, daje to le ena od aktivnosti v pripravah na veliki boj, ki nas čaka prihodnjo jesen. A temu ni tako, saj gra pomembno vlogo za prihod- nost naše države. Odločitev za pripravo AVP za mandatno obdobje 2008-2012 je predsedstvo SI) sprejelo v začetku letošnjega leta, cilj le-tega pa je želja Socialnih demokratov, da se predstavi kot alternativa vladi. Temu namensku mora biti omenjeni program JASEN, STVAREN in REALEN. V alternativnem vladnem programu bodo tako v končni verziji podrobno in realno predstavljeni vsi cilji, kijih želimo doseči. Končna oblika programa bo osnutek koalicijske pogodbe. In zakaj vas ponovno obveščamo o tem? Ker želimo, da se vsakdo aktivno odloči za sooblikovanje programa države, v kateri živimo. Sodelovanje je zelo zaželeno, program pa se ustvarja skupaj s širšo javnostjo, saj je le tako mogoče zajeti vse komentarje ter dobiti realno oceno sedanjega stanja. Alternativni vladni program je moč najti na spletni strani vvvvvv.socialni-demokrati.si/avp, kjer imate sedem izhodišč, skozi katera lahko sodelujete in izrazite svoje mnenje. Ne bojte se vključiti v ustvarjanje alternativne prihodnosti naše države. (mak) Mladi Forum Socialnih demokratov Domžale Novice iz vrst Mladega foruma MLADI FORI/M Mladi forum Domžale, ki predvsem v zadnjih mesecih aktivno sodeluje na vseh področjih ter se povezuje z različnimi klubi na lokalnem in nacionalnem nivoju, razširja svoja obzorja tudi zunaj meja naše dežele. Tako je Ml-' SD v mesecu novembru poslal svojo članico in po novem tudi predstavnico v upravnem odboru evropske mladinske izobraževalne mreže Edunet (Education nevvtork) na izobraževanju v Berlin. V organizaciji Edunet, ki skrbi predvsem za izobraževanje trenerjev izobraževalnih procesov evropske socialdemokratske mladine, je Mladi forum edini slovenski predstavnik, mreža pa združuje članice - predstavnike 10 različnih držav iz Evrope. Rdeča pest Po nekaj mesečni odsotnosti je s pomočjo novoizvoljenega predsedstva na plan ponovno pokukalo glasilo Mladega foruma Socialnih demokratov Rdeča Pest. Glasilo bo po novem izhajalo vsak mesec, že v prvi številki pa so se s svojimi projekti in prispevki predstavili tudi člani MF Domžale. Če želite dobiti tudi vi svoj izvod Rdeče Pesti, pišite na mf.domzale@gmail.com. Novo leto v Berlinu Ker vemo, da je izobraževanje pomemben proces v našem življenju, neformalno izobraževanje pa zna biti poleg vsega tudi zabavno, se kar nekaj Članov MF SD Domžale odpravlja na Winter School v Werftpfuhl, kjer vsako leto tradicionalno naša sestrska organizacija Die Falken iz Berlina pripravi pester in zanimiv program z delavnico ter nadvse simpatično, šestkratno mednarodno praznovanje novega leta - glede na to, da je šola mednarodna, je poskrbljeno za vse časovne pasove. Letošnja zimska šola bo trajala od 27. decembra do 3. januarja. Mateja A. Kegel Kongres SLS v Bojan Srot novi predsednik SLS Slovenska ljudska stranka je 17. novembra 2007 v Ljubljani, pod sloganom S srcem za Slovenijo, izvolila novo vodstvo in sprejela posodobljen program, ki bo vodilo za delo stranke v prihodnje. Kongres je sklican ponavadi vsake 4 leta, zato gre za pomemben dogodek, ko se na enem mestu zbere praktično stranka v malem. Predstavniki občinskih odborov SLS iz skoraj 210 občin, župani, poslanci ter ostali gostje, med slednjimi je bila tudi v javnosti še posebej opazna močna zasedba posameznikov iz gospodarstva. Pridružili pa so se nam tudi Žarko Petan, znani vinogradnik Stanko Čurin s slovensko vinsko kraljico, nogometaš Amir Karič, opazili pa smo tudi nekdanjo miss Slovenije, Natašo Kranjc. Občinski odbor SLS Domžale je na čelu s predsednikom Jakobom Smolnikarjem zastopala štiričlanska delegacija. Osrednja točka kongresa so bile volitve, na katerih je z 211 glasovi podpore od 212 oddanih novi predsednik SLS postal dolgoletni uspešni celjski župan Bojan Šrot, ki je v prejšnjem mandatu opravljal funkcijo podpredsednika SLS. Na podpredsedniški mesti sta bila izvoljena Irena Majcen, županja občine Slovenska Bistrica in Janez Podobnik, dosedanji predsednik in minister za okolje in prostor. Za predsednika glavnega odbora SLS je bil izvoljen predsednik Mestnega odbora SLS Ljubljana in nekdanji vodja Mladih krščanskih demokratov, Aleš Prime, za predsednika Sveta SLS pa je bil izvoljen vodja poslanske skupine SLS v Državnem zboru, Jakob Pre-sečnik, sicer iz Mozirja. Delegatke in delegati iz vse Slovenije so izvolili še deset članov izvršilnega odbora SLS - med njimi Roka Ravnikarja iz Domžal - in 24 članov sveta SLS. »Slovenija potrebuje stranko, ki združuje in v kateri članice in člani demokratično sprejemajo odločitve, potrebuje pa tudi stranko, ki ni stranka individualistov, ampak stranka ljudi, ki si prizadeva za konstruktivno iskanje rešitev in kompromisov, vendar nikoli v nasprotju s svojimi temeljnimi vrednotami,« je po izvolitvi poudaril Bojan Šrot. Delegatke in delegati so soglasno sprejeli prenovljen program, v njem pa kot vizijo zapisali, da bo SLS v roku dveh mandatov prevzela odgovornost za vodenje slovenske države. Na kongresu je bilo potrjenih še pet programskih resolucij: Za ohranitev obdelanega in poseljenega slovenskega podeželja, Za ohranitev celovitosti Piranskega zaliva, Za ohranitev strateških delov gospodarstva večinsko v slovenski lasti. Za odločno fiskalno decentralizacijo Slovenije in Za spoštovanje družine in njenega poslanstva v družbi. Slovenska ljudska stranka je sicer nastala kot prva demokratična stranka po drugi svetovni vojni, v svoji 19-letni zgodovini pa se je razvila iz nekdaj stanovske Slovenske kmečke zveze, do stranke, ki v svojih vrstah združuje daleč največ (preko osemdeset) županov, med temi tudi župana mestnih občin Maribor in Celje ter številnih srednje velikih občin, kot so Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Krško in Škofja Loka. Njihovo uspešno vodenje občin, primerljivih občini Domžale je našemu občinskemu odboru spodbuda, da bomo te izkušnje in prakso poskušali prenesti tudi v našo sredo. Rok Ravnikar http://rokravnlkar.blog.slol.net Novoizvoljeno vodstvo SLS (z leve): Jakob Presečnlk, Irena Majcen, Rojan Šrot, Janez Podobnik in Aleš Prime SDS Domžale podpira vlado Janeza Janše Ob nedavnih nekonstruktivnih poskusih napadov s strani leve politične opcije ter nekaterih medijev v želji po deskriditiranju sedanje vlade ter umetnem ustvarjanju slabega vzdušja v državi, v SDS Domžale ugotavljamo, da ni nobenega razloga za ne-podpiranje sedanje vladne koalicije. Sedanja vlada, ki jo vodi predsednik Janez Janša, je uspela v samo nekaj letih narediti toliko dobrega za državo in vse državljane, česar vse prejšnje vlade v celih 12 letih vladanja niso uspele. Zato nas seveda ne čudi živčnost ter izrazita napadalnost predstavnikov opozicije na državni ravni, saj si za vsako ceno žele na oblast, ki pa sojo izgubili ravno zaradi njihovega slabega dela ter slabih rezultatov v času vladanja pod vodstvom Drnovška in Ropa. V SDS-u pa vendarle gledamo naprej, v bodočnost in razvoj ter nas ne zanimajo za lase privlečene zamere leve politične opcije ter umetno ustvarjene delitve, ne odobravamo pa neupravičenega in neresničnega blatenja sedanje vlade v javnosti ter, kar je še posebej zaskrbljujoče, tudi v tujini. V SDS Domžale smo na podlagi dosedanjih rezultatov vlade pod vodstvom Janeza Janše prišli do ugotovitve, da boljše vlade nismo imeli še nikoli do sedaj. Ravno tako pa še nikoli do sedaj ni bila opozicija na tako nizkem nivoju, kar dokazuje, da je pomanjkanje politične higiene zelo akutno. Vendar pa smo glede razvoja dogodkov v Sloveniji optimisti, saj opažamo, da ljudje vedno manj nasedajo trikom in nizkim udarcem opozicije. SDS se opazno krepi in pri tem moramo vso pohvalo izreči tudi našim mladim članom, ki delujejo v okviru SDM Domžale (Slovenska demokratska mladina Domžale). Nedavno so bili izbrani za najboljši odbor, za kar jim je vsekakor potrebno čestitati. Ob tem pa v naše in tudi njihove vrste vabimo ljudi, ki jim ni vseeno, kako se bo razvijala naša država ter naša Predsednik SDS Domžale, Robert Hrovat, med vodenjem seje vodstva SDS Domžale lokalna skupnost. Vsi, ki se strinjate z našimi pogledi na razvoj države in občine, ste vsekakor dobrodošli. Tudi če ne želite aktivno sodelovati v stranki, ste dobrodošli z vašimi idejami in predlogi, kako življenje v naši občini ter državi narediti prijetnejše in boljše. Zato izpolnite pristopno izjavo, ki jo najdete na naši spletni strani www.domzale.sds.si, vaše predloge in mnenja pa nam lahko pošljete preko elektronske pošte info(5Jdomzale. sds.si ali po navadni pošti na naš naslov SDS, Ljubljanska 58, pp 95, 1230 Domžale. Sestanke našega vodstva imamo najmanj enkrat mesečno, na naši spletni strani pa je poleg informacij o terminih sestankov še cela vrsta zanimivih informacij ter gradiv. Janez Stlbrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale vAirw.domzale.sds.sl SDM Domžale izbran za najboljši odbor mladih demokratov ■jpjp Slovenska demokratska mladina (SDM) je nedavno praznovala 18. rojstni dan. Takšna obletnica prinese veliko dejanj in predvsem odgovornosti zanje. Te odgovornosti smo se v SDM zavedali že od samega začetka. Tako smo takrat, v sedaj že znameniti pobudi Svoboda za Slovenijo, odločno zahtevali referendum o samostojni Sloveniji - in uspeli. Uspevali smo tudi kasneje, v vseh teh letih je podmladek SDS odkrival nova obzorja, dajal presežke, rasel in sc razvijal in z njim tudi vsi tisti, ki so ga in ga soustvarjamo. Soustvarjali smo mladinsko politiko, sc zavzemali za človekove pravice in gradili donioljubnosl med slovensko mladino, zavzemali smo sc za lažji in boljši študij ter sodelovali pri oblikovanju šolske zakonodaje. Smo podmladek, ki ve, kaj je svoboda, solidarnost, pravičnost in domoljubje. Danes je Slovenska demokratska mladina sodoben evropski podmladek, ki je dobro organiziran, ima sposobne člane in zna podajati vsebino. Ima več kot 5.000 članov in odbore, razširjene po vsej Sloveniji. Letošnja vključitev SDM-a kot edinega slovenskega podmladka v podmladek Svetovne demokratične unije (IYDU) v Londonu, polnopravna pridružitev podmladku livropske ljudske stranke (YliPP) letošnjega maja na Švedskem in pridobitev statusa opazovalke v organizaciji Evropske demokratske mladine (DEMYC) septembra v Portorožu, so mejniki, ki širijo vpliv podmladka čez meje naše države. Tudi to, ne samo naše prizadevno delo v Domžalah, je bil razlog, da smo bili najprej nominirani med tri najboljše odbore SDM, na samem izboru pa bili izbrani za najboljši odbor SDM v Sloveniji. Več o našem delu si lahko preberete na spletni strani www.domz.alc.sds.si V naše vrste vabimo vse mlade, ki jih zanima politično ter družabno življenje na lokalni in državni ter tudi mednarodni ravni in ki jim je mar za prihodnost naše države ter vseh nas. Zato se nam pridruži, številni mladi so sc nam že. Gregor Horvatlč, predsednik Slovenske demokratske mladine (SDM) Domžale Svetniška skupina Peter Verbič-LISTA ZA DOMŽALE \^,t ZA DOMŽALE 2. srečanje Ženskega foruma: Mladi, zaposlitev, starševstvo V torek, ll. decembra ob, 19. uri bo v Domžalskem domu 2. srečanje Ženskega foruma liste Peter Vcrbič-Lista za Domžale. Skupaj z gosti se bomo pogovarjali o aktualnih temah: mladi, zaposlitev, starševstvo. Ko smo ustanavljali Ženski forum, smo si zadali nalogo, da bomo kot prvi neodvisni ženski forum v občini Domžale bdeli nad tem, da bodo teme in vsebine, ki se dotikajo problematike na področju ženskih vprašanj, otrok, vzgoje in družine, enakovredno obravnavane z drugimi temami. Da si lahko izoblikujemo stališče do teh tem ter podamo neko rešitev in predlog, se moramo pogovoriti s tistimi, ki te teme dobre/1 poznajo, pogovoriti se moramo s stroko in izkušenimi ljudmi. Na naše drugo srečanje smo povabili dipl. soc. delavko, go. Anico, ki bo spregovorila o stališču stroke in izkušnjah s terena ter go. Marijo, ki bo z nami delila bogate izkušnje starševstva. Vabljeni vsi, ki vam ni vseeno, imeli boste možnost izraziti svoje mnenje, stališča, pobude in rešitve, dobimo se v torek, II. decembra ob 19. uri v Domžalskem domu. Vzemite si čas zase, izkoristite praznični decembrski čas za prijetno večerno druženje, pridružite se nam. Katarina Karlovšek Ženski forum www.peter-verblc.sl Oktobrska seja OO N.Si V mesecu oktobru smo na seji OO N.Si Domžale med drugimi aktualnimi temami obravnavali tudi gradivo za oktobrsko sejo občinskega sveta, kije bila 17. oktobra. Pri pregledu celotnega dnevnega reda smo na seji z zadovoljstvom ugotovili, daje Občina Domžale pristopila k ustanavljanju proračunskih skladov za določene namene. Tak sklad se bo ustanovil za vrtce in za nepremičnine. Namen teh skladov je, da se sredstva, ki so namenjena za določen namen, zbirajo na določeni proračunski postavki in da se ne morejo porabiti za drug namen kot le za tega, za katerega so določena. To nas v stranki navdaja z optimizmom, saj bomo končno rešili problem, ki Domžale pesti že nekaj let, to pa je pomanjkanje vrtcev. Res je, da se v Domžale letno priseli veliko novih ljudi, večinoma mladih družin z majhnimi otroki. Prav zato je problem pomanjkanja vrtcev že prav kroničen. Vendar pa moramo ugotoviti, da nam primanjkuje tudi že šol, da so le te premajhne in da se bo prostorska stiska še povečala v trenutku, ko bodo vsi ti malčki, ki danes čakajo v vrsti za vrtce, prešli v šolo. Po analizah, ki v občini obstojajo, pa je že danes nekaj osnovnih šol v domžalski občini potrebnih adaptacije, pa tudi širitve. Ob sprejetju poročil osnovnih šol smo bili posebej opozorjeni na probleme, ki jih imajo v Dobu, na Rodici in na Osnovni šoli Domžale. Seveda vsi želimo, da bi otroci lahko pridobivali znanje v varnih šolah in prostorih, kjer ne bi bili tako utesnjeni. Prav gotovo pa se Domžalčani srečujemo tudi s prostorskimi omejitvami v zdravstvenem domu, s pomanjkanjem zdravstvenih storitev. Domžalčani se tudi težko priklopijo na internet, ker ni potrebne infrastrukture...Potrebno bo nameniti več skrbi bolnim in ostarelim, komunalni odpadki nam bodo povzročali glavobole v letu 2008... N.Si Prav zaradi vsega naštetega smo v stranki mnenja, da bi morali v Občini Domžale ustanoviti še kakšen proračunski sklad s točno določenim namenom. V gradivu za oktobrsko sejo občinskega sveta je bila ludi točka Obravnava in sprejem investicijskega programa za izgradnjo vzhodne tribune na nogometnem stadionu v Domžalah. Ob živahni razpravi je bilo mnenje Občinskega odbora N.Si Domžale, daje potrebno za projekt in veliko zadolžitev pridobiti mnenje Ministrstva za finance. v stranki podpiramo prizadevanja za boljšo razvitost športa, saj na tak način raste tudi prepoznavnost Domžal, vendar pa moramo imeti izdelano lestvico 'istih potreb, ki so najbolj pomembne za vse občane. Sonja Benda Helne Boljšega predloga državnega proračuna še ni bilo V nekaterih medijih se v zadnjem času pojavljajo napačno interpretirane navedbe, ki jih še dodatno razpihuje in razširja sedanja opozicija, gredo pa v smeri, češ da proračun, ki je bil pripravljen za leti 2008 in 2009, ni dober. Resnica je seveda povsem drugačna - boljšega predloga proračuna še ni bilo in to je verjetno tudi razlog za živčnost opozicije ter nekaterih medijev. Zaradi nenehnega potvarjanja dejanskih podatkov s strani opozicijskih poslancev (tudi ekonomisto'") in njihovih prvakov, bi v nekaj besedah orisal stanje. V zadnjih 3 letih se znižuje proračunski primanjkljaj državnega proračuna kot tudi celotnega sektorja države, na ravni katerega EU presoja naše izpolnjevanje maastricthskih kriterijev ali pakta stabilnosti in rasti. Leta 2004 je bil primanjkljaj na ravni celotnega sektorja države 2,3 % BDP, v letu 2005 - prvo leto te koalicije - se je znižal na 1,5 % BDP, v letu 2006 na 1,2 % BDP. V letošnjem letu - letu 2007 - bo po sedanji oceni znašal primanjkljaj celotnega sektorja države le še nekaj manj kot 0,6 % BDP To pomeni, daje sedanja vlada, pod vodstvom Janeza Janše, izredno zmanjšala javni dolg", ki so ga ustvarile prejšnje vlade. Slovenija bo tako že leta 2007 dosegla ambiciozen srednjeročni cilj - znižati primanjkljaj celotnega sektorja države pod 1 % BDP, ki ga je novim državam članicam v letu 2005 določila Evropska Unija. S tem smo predčasno ne samo dosegli, temveč hkrati presegli zadani qilj v koalicijski pogodbi. Poudariti pa je treba, da smo proračunski primanjkljaj na ravni države v zadnjih treh letih zmanjšali, ob hkratnem zmanjšanju davčnih bremen, vsem davkoplačevalcem. Davčno breme bo manjše zaradi znižanja davka na izplačane plače, ki se postopno znižuje in bo leta 2009 v celoti odprav- ljen. Z znižanjem stopenj dohodnine in njihovo manjšo progresivnostjo so manjši skupni davki od plač. Sedanja vlada, pod vodstvom Janeza Janše, torej ukinja in znižuje davke, kar se dosiej v samostojni državi še ni dogodilo. Izredno seje tudi povečalo število delovnih mest - od decembra 2004 do julija 2007 je bilo ustvarjenih preko 70.000 novih delovnih mest, zato imamo v tretjem trimesečju tega leta doslej najnižjo stopnjo brezposelnih - le 4,6 %, ugodni poslovni rezultati v gospodarstvu pa so vplivali na rast plač in delodajalcem omogočili, da so jih lahko dvignili ter s tem ljudem omogočili boljše življenje. Zakaj torej podpiram predlog vlade RS za spremembe proračuna 2008 in 2009? Podpiram ga zato, ker bo na podlagi sprememb prvotno načrtovani primanjkljaj državnega proračuna za leto 2008 v višini 307 milijonov evrov znižan na 230 milijonov evrov. Naša država mora sedaj usmeriti napor v to, da bi čim prej uporabila sredstva, ki jih ima na razpolago v evropskem proračunu, na podlagi evropske finančne perspektive 2007-2013. Če si takih ciljev ne bi postavili, potem bi bilo še toliko manj možnosti, da jih bi jih uresničili. Zato v celoti podpiram spremembe proračuna za leto 2008 in 2009, ker menim, da so utemeljene. Ker pa hkrati vem, daje z večjo gospodarnostjo in učinkovitostjo poslovanja vedno mogoče tudi kaj privarčevati, pričakujem, da si bodo ministrstva in drugi neposredni in posredni proračunski porabniki prizadevali za dodatno varčevanje in s tem tudi za nadaljnje dejansko zmanjševanje skupne javne porabe. Že sedaj je znano, da se bodo v letu 2009 odhodki glede na leto 2008 znižali na področju notranjih zadev zaradi zaključenih investicijskih naložb v južno mejo. Zato kot poslanec SDS, na podlagi kvali- tetnih gradiv ter strokovno podkovanih projekcij menim, da je tudi proračun za leto 2009 načrtovan skladno z realnimi možnostmi in varčevalno V predlogu proračuna so upoštevani tudi nekateri moji predlogi ter pobude (med drugim realizacija projekta križišča deteljica na Rodici, sanacija mostu čez PŠato v Dragomlju, ...). Ob koncu pa bi povedal še to, naj ljudje ne nasedajo vsakokratnim ugibanjem poslanca Cvikla ter nekaterih drugih opozicijskih poslancev, ki se poj a v Ij aj o ob sprej em anj u proračuno v (ko navajajo, da je proračun slab, da bo prišlo do dviga DDV itd.) - prav za vse navedbe, ki so jih poslanec Cvikl ter opozicija tako vehementno prikazovali v javnosti, se je kasneje izkazalo, da je imela vlada Janeza Janše povsem prav ter da so navaja nja opozicijskih poslancev pravzaprav manipuliranja in zavajanja ljudi Ker zaradi pomanjkanja prostora v Slamniku ne morem podrobneje pojasniti predloga proračuna za leti 2008 in 2009, si to gradivo, poleg ostalih materialov, lahko preberete na moji spletni strani www.roberthrovat.sds.si Robert Hrovat, poslanec SDS v DZ RS Vz\BILO mag. Tomaž Štebe, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, Vas vabi na javno tribuno o problematiki odlaganja komunalnih odpadkov, ki bo v sredo, 12. decembra 2007, ob 19. uri v Domžalskem domu. Javna tribuna je namenjena izmenjavi stališč ter iskanju ustreznih rešitev. Več o tem na www.1omazstebe.sds.si. Vljudno vabljeni! Pismo iz Bruslja Dragi bralke in bralci Slamnika, v preteklih treh letih so moji asistenti pridno poročali o mojem delu v Evropskem parlamentu, tako da ste si lahko ustvarili vtis o tem, kaj počne evropski poslanec in kakšne teme obravnavamo v Evropskem parlamentu. Takšni zapisi so sicer informativni, vendar pa ne omogočajo boljšega vpogleda v obravnavano problematiko. Ko sem prebral nekaj zadnjih prispevkov v Slamniku in ob tem ugotovil, da uredništvo pomotoma, namesto avtorjev teksta, podpiše kar mene, sem se odločil, da za vsako številko Slamnika napišem prispevek, v katerem bom poskušal bralcem predstaviti najaktualnejšo temo. Včasih bo to težko, ker je prostor omejen, vendar velja poskusiti. Novembra je vodstva treh največjih političnih skupin (EPP-ED, PSE, ALDE) in marsikaterega poslanca presenetilo dogajanje v Sloveniji, ko je predsednik Vlade RS, Janez Janša, zahteval glasovanje o zaupnici njegovi vladi in ob tem omenjal peticijo novinarjev. Slovenija namreč velja za državo brez konfliktov, državo, ki je v vseh pogledih uspešna in služi drugim za zgled. Potem pa, kot strela z jasnega, dober mesec pred predsedovanjem Slovenije, premierova zahteva po zaupnici in potem še peticija novinarjev, ki evropsko javnost obveščajo o nedopustnem poseganju vlade v medije.. Kaj se sploh dogaja v Sloveniji, so me spraševali moji kolegi. Na sestanku vodij delegacij sicer ni bilo razprave, vendar pa sta mi vsaj dva od podpredsednikov skupine dejala, da stvari ne razumeta in izrazila upanje, da se bo vse dobro izteklo, kajti zelo nenavadno bi bilo, da bi predsedujoča država predsedovala z vlado v odstopu. Nič posebnega ni glasovanje o zaupnici, saj je to normalna praksa v vseh demokratičnih Avtor člankov objavljenih v 12. in 13. številki Slamnika je Jurij Daneu in ne podpisani dr. Mihael Brejc. Hvala za razumevanje. državah. Ko predsednik vlade oceni, daje podpora njegovi vladi neprepričljiva, ko meni, da koalicijski partnerji ne delujejo enotno in ko bi pred novimi zahtevnimi nalogami rad preveril, ali je koalicija še sposobna uresničevati koalicijsko pogodbo, se odloči za zaupnico. In to se je zgodilo v našem primeru. Ko je šlo za vstop Slovenije v EU in NATO, smo vse večje opozicijske stranke močno podprle takratno vlado v državnem zboru in na referendumih, saj je bil to vseslovenski projekt. Sedanja vlada zato pričakuje od nekdanjih vladnih strank, ki so danes v opoziciji, da bodo v času predsedovanja Slovenije vsaj kooperativne, vendar pa opozicijske stranke, to so stranke levice, v tem projektu ne želijo sodelovati. Vse politične stranke v Sloveniji, zlasti pa SD in LDS, bi se morale zavedati, da je predsedovanje Slovenije pomemben skupen projekt. Vsi se bodo spomnili, da je predsedovala Slovenija, nihče pa vlade, ki je takrat predsedovala. Moji kolegi so bili začudeni in niso mogli razumeti, da opozicija ne razume svoje vloge v tako pomembnem projektu. Še bolj so bili začudeni nad peticijo novinarjev, ki trdijo, da vlada nadzira medije, ob tem pa je iz lastniške strukture jasno, da vlada te moči nima. To kaže tudi statistika člankov, saj še nikoli ni bilo toliko napadov na vlado, kot ravno v tem mandatu. Če bi vlada lahko vplivala na medije, bi bilo napadov gotovo manj, predvsem pa bi bili objavljeni tudi uspehi vlade. Ko je moj avstrijski kolega, sicer velik prijatelj Slovenije, videl lastniško strukturo medijev, mi je dejal, da bi ti novinarji morali svojo peticijo poslati lastnikom, ne pa evropski javnosti. Blatenje lastne države v tujini ni plemenito dejanje in očitno je piscem peticije njihove lastne domovine malo mar. »Ce lahko še nekako razumem, da skupina novinarjev zaradi osebnih razlogov sovraži vlado in zato napiše peticijo mednarodni skupnosti, pa ne morem razmeti, da tako šibek tekst s tako sovražno vsebino podpiše 500 novinarjev,« je dejal moj kolega. Ja, res je to nerazumljivo in hkrati nerazumno dejanje. Lepo vas pozdravljam, dr. Mihael Rrejc poslanec evropskega parlamenta Janša je izgubil stik z realnostjo Po izglasovani zaupnici predsedniku vlade, Janši, v Državnem zboru lahko rečemo, da nič več ne bo tako, kot je bilo do sedaj. Le dan po volitvah novega predsednika in prepričljivi zmagi D. Turka ter izgubljenem referendumu o Zavarovalnici Triglav je Janša takoj po vrnitvi s Kitajske prekinil »slavje« in usmeril pozornost javnosti nase (Žrtev) in na težave ter krizo vlade, ki je v resnici sploh ni bilo, saj je koalicija vseskozi delovala enotno in disciplinirano. Kes pa je, da je vladi močno padel ugled in popularnost med ljudmi. Zato pa so krive temne sile iz ozadja, zarota in narodnoizdajalska vloga novinarjev. In potem smo v tednu dni slišali iz. njegovih ust najprej obtožbe opozicije, da je »preveč« kritična, grozi z interpelacijami, referendumi, vlaga amandmaje, opozarja na visoko inflacijo in draginjo. Kot da so že vsi pozabili njegove opozicijske drže leta 2004, referendumov, interpelacij, nočnih sej... Čez nekaj ur seje Janševa ost usmerila v znotraj koalicijske odnose, kjer ga moti kakšen kritičen in premalo poslušen poslanec (npr. Žnidaršič). A ko bi pričakovali, da bomo na seji v DZ govorili o krizi vlade in njeni zaupnici, nas je Janša presenetil z napadom na medije in izvlekel več kot dva meseca staro peticijo novinarjev, ki naj bi omajala ugled Slovenije v tujini in ogrozila naše predsedovanje EU. Medtem ko je Janša kar dve uri s patetičnim glasom žrtve in edinega, ki pozna vse zarote in ozadja temnih sil v Sloveniji (mednje spadajo novinarji, povezani s politiki opozicije) predstavljal svojo bolečino, se je predsednik DZ, Cukjati, ves dan trudil, kako opoziciji pustiti čim manj besede ( pustil je le 5 minut na skupino in 2 minuti za obrazložitev glasu). Najvišjim izvoljenim predstavnikom ljudstva, v hramu demokracije. Da ne bi imeli možnosti vendarle povedati, da se pritiski na medije dogajajo (utišana Petrovčičeva, odstavljeni novinarji Dela drah in Kaj-zer, odhodi novinarjev iz RTV, pritiski v Primorskih novicah. Večeru) ter opozoriti na od vlade zaukazano prekinjeno oglaševanje paradržavnih podjetij v Mladini in Dnevniku. Za »posladek« pa še odstranitev novinarja Sandija Freli-ja z Radia Slovenija dan po seji...Ali pa ga spomnili na pismo »njegove bivše« Adrijane, mu morda našteli nekaj »uspešnih« projektov »njegovih« taj-kunov (npr. prodajo železarn pod vodstvom Jožeta Zagožna, vloge ministra Vizjaka pri Termah Čatež), ali pa ga vprašali, kako je z njegovo vestjo in kje je denar od prodaje orožja... Ničesar pa ta vlada in predsednik nista povedala o lastnih napakah, slabostih, o vzrokih za upad podpore. Predsednik Janša se ne sprašuje, ali m nekaj malega tudi sam (in vlada) prispeval k nepri-Ijubljenosti, ki so si jo prislužili tako neverjetno hitro. Zakaj vztrajajo pri sprejemanju konflikfnih zakonov in pri njihovem nastajanju ignorirajo javnost, stroko, civilno družbo (šolska zakonodaja, zakon o bolnikovih pravicah, zdravilstvu, lovstvu...) Zakaj ignoriranje glavnega mesta in finančno kaznovanje Jankoviča? Vlada je odgovorna tudi za postavljanje strokovno nedoras-ih, a njim vdanih ljudi, na celo vrsto vodstvenih mest po inštitutih, zavodih, podjetjih (npr. Onkološki inštitut). Da o vsaj delni krivdi za inflacijo, ki jo nosi zaradi ne ukrepanja tudi vlada (a se temu vztrajno izmika), ne govorimo več le doma - Gaspari je zaradi opozoril moral oditi kot guverner temveč nam to zdaj vse bolj zaskrbljeno govorijo tudi v tujini (komisar Almunia). Na koncu velja slišati opozorilo Hribarjeve: to ni Janševa kalimerovska igra, pač pa premišljena in nesramna poteza. Cveta Zalokar- Oražem, poslanka Zares 5M iJiJJjiiJ-r1 JijJjJjJjJiJ JJJ Jjjr1!! Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00 I * V/ rsj. 40 Ji S' S'' Á' i/J Jr^JfijlJ j**^ a 4 y y <# p un vi pn nuj •^M ■•Jm Jt' #£1 1 MercatorPika Zbirajte lepe trenutke MSD Mtadinfci Sme OaMMl Mladinski svet Domžale Društva in organizacije vabimo, da se nam pridružijo Najbrž jc med vami marsikdo, ki še ne ve, kaj pravzaprav jc namen Mladinskega sveta Domžale (MSD). Trudimo se ustvarjati pogoje in možnosti za domžalsko in obdomžalsko mladino. Članice MSD-ja sc zavedajo odgovornosti, ki jo sprejemajo in delajo v korist mesta oz. občine, ki bo prijazna vsem občankam in občanom, s poudarkom na kakovostnejšem razvoju mladinskega življenja. Namen MSD-ja je povezovati in vzpodbujati medsebojno sodelovanje mladinskih organizacij. MSD pomaga ustvarjati ugodne pogoje, da bo delovanje vseh organizacij, ki delajo z mladimi, v prihodnosti lažje, boljše in še aktivnejše. S tem namenom zastopa interese domžalske mladine pri Občini Domžale, kjer želi postati konstruktiven partner pri oblikovanju mladinske politike na lokalni ravni. Mladinski svet Domžale za sodelovanje in povezovanje med mladimi skrbi za mladinska soočenja različnih tematik, za športne aktivnosti, kot je MSD Liga, za organiziranje družabnih dogodkov, izobraževanje ter podporo in soorganizacijo pri projektih članic. MSD ima trenutno v svojih vrstah 10 članic, in sicer Društvo mladih Dob, SDM, Mladi Forum, MLD, Društvo mladih Jarše, Društvo tabornikov-Rod skalnih tabornikov Domžale, Nova generacija SLS Domžale, Študentski klub Domžale, EZ3X in Quercus. Ker pa je v naših vrstah še nekaj prostora, ki bi ga radi ponudili tudi drugim mladinskim društvom in Merkur zavarovalnica d.d. praznuje 15. obletnico svojega delovanja v RS Merkur zavarovalnica d.d. je bila ustanovljena 18. novembra 1992, s 1. januarjem 1993 pa je pričela s poslovanjem. Večinski lastnik Merkur zavarovalnice jc Merkur Versichening A G iz Graza, ki jc bila ustanovljena že leta 1798 in neprekinjeno deluje žc 209 let. To jo postavlja med najstarejše evropske zavarovalnice. Merkur zavarovalnica deluje v sklopu koncema Merkur, ki ima hčerinske družbe tudi na Hrvaškem, v »III ter v Srbiji. V naslednjem letu pa bo predvidoma pričela delovati tudi nova zavarovalnica v Makedoniji. Merkur zavarovalnica trži v Sloveniji vse vrste osebnih in premoženjskih zavarovanj, razen avtomobilskih. Glavni del posla predstavlja trženje osebnih zavarovanj. Trenutno zaseda zavarovalnica četrto mesto na področju trženja življenjskih zavarovanj, kar jo umešča med najpomembnejše slovenske zavarovalnice na tem področju. Leta 2001 je bila zavarovalnica razglašena tudi za Slovensko gazelo kot najhitreje rastoča slovenska zavarovalnica. Zavarovalnica je v letu 2006 zbrala za 9,062 milijarde Sit bruto obračunanih premij ter do konca leta imela sklenjenih 150.282 zavarovanj. Tako v letu 2006 imela 2,19% tržni delež med vsemi delujočimi slovenskimi zavarovalnicami ter 7,72% tržni delež med zavarovalnicami, ki tržijo življenjska zavarovanja. Dobiček, ki ga je zavarovalnica ustvarila v letu 2006, je znašal 1,717 mrd Sit pred obdavčitvijo, kar posledično pomeni tudi, da je zavarovalnica v primerjavi z drugimi zavarovalnicami pripisala sorazmerno najvišje dobičke svojim zavarovancem. Sredstva, ki so jih svojim zavarovancem, ki so upravičeni do pripisa dobička, pripisali v letu 2006, so znašala kumulativno kar 1.097,5 mio SIT oz 4,6 mio EUR. Zavarovalnica ustvarja tudi daleč največji dobiček na zaposlenega v primerjavi /. drugimi zavarovalnicami, kar priča o njeni gospodarski učinkovitosti. V bodoče namerava Merkur zavarovalnica ohranjati eno vodilnih vlog na področju trženja življenjskih zavarovanj ter se usmerili tudi v trženje nadstandardnih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ko bodo za to zagotovljeni ugodni tržni pogoji in zakonodaja. Pri tem bodo izhajali iz dvestoletne tradicije matične družbe, ki slovi kot ena najstarejših evropskih in vodilnih zdravstvenih zavarovalnic. Osnovna šola Domžal; prireja organizacijam v naši občini, vas vabimo, da se nam pridružite. Z nami lahko kontaktirate preko elektronske pošte: mitja.groselj@gmail.com ali spletne strani www.msdomzale. si, kjer boste dobili tudi vse nadaljnje informacije, kako lahko vaše društvo postane del naše družine in izvedeli vse, kar vas zanima. Zbor In seminar MSD Radi pa bi izkoristili tO priložnost in naše članice in tiste, ki ste zainter- esirani, da to postanete, povabil na Zbor Mladinskega sveta Domžale, ki bo 10. decembra ob 19 uri v Domžalskem domu (stara knjižnica), Ljubljanska 58, Dom Žale. Seveda pa ne smemo pozabiti niti seminarja MSD-ja, ki ga pripravljamo 12. in 13. decembra 1 prostorih Mladinskega kulturne ga centra Akumulator, ko bomo skupaj z mednarodno trenerko na zanimiv in zabaven način pridobivali veščine komuniciranja. Udeležba na seminarju je brez plačna! Seveda pa se v mesecu decembru obeta tudi novoletna zabava Mladinskega sveta Domžale, a o tem več v naslednji številki ali na naši spletni strani www.msdomza!e si. Mladinski svet Domžale Kako sofinancirati podjetniške projekte? Na Podjetniškem centru Domžale se pogosto srečujemo s podjetniki, ki za ustanovitev in zagon podjetja in s tem realizacijo svoje podjetniške ideje potrebujejo začetni kapital, ki pa jim je na razpoložljivem finančnem trgu težko dostopen. Načeloma obstajajo finančne institucije, ki pa v začetni fazi zelo nerade vlagajo kapital. V takem primeru je bodisi potrebno poiskati poslovne angele ali pa sklade tveganega kapitala. V Sloveniji je sicer malo takih ponudnikov, zagotovo pa obstaja potencial rasti. Zato smo se odločili v mesecu novembru povabiti domžalske podjetnike in jim predstaviti možnosti pridobivanja sredstev ter seznaniti podjetja, ki iščejo kapital, kako sc učinkovito predstaviti investitorju. Center za razvoj malega gospodarstva Ljubljana kot partner sodeluje tudi na mednarodnem projektu EASY. Gre za projekt, v okviru katerega slovenskim podjetnikom, ki iščejo investitorje poslovne angele, omogočamo predstavitev projektov na mednarodni ravni. Do danes je tako priložnost za predstavitev dobilo že pet slovenskih podjetji, ki iščejo svež kapital za razvoj svojih produktov in prodor na tuje trge. V času od prijave do zaključka dogodka so izbrana podjetja deležna vse podpore pri pripravah na predstavitev s strani svetovalca, ki je udeležen tudi pri pogajanjih s potencialnimi vlagatelji. Vsi udele ženci so nove vzpostavljene stike dodobra izkoristili, navezali pa so stike tudi z ostalimi sodelujočimi podjetniki iz vseh evropskih držav. Tudi v prihodnjih mesecih načrtujemo udeležbo na še dveh srečanjih investitorjev in podjetnikov, in sicer v Milanu in Barceloni. Vabimo vse podjetnike, ki jih sodelovanje zanima, da se nam oglasijo in z veseljem jim bomo odgovorili na vsa vprašanja ter podrobneje predstavili projekt. Vsi, ki vas program zanima, pokličite na Podjetniški center Domžale, Šaranovičeva Zla, 1230 Domžale (prostori Območne obrtne zbornice Domžale) v času uradnih ur (ponedeljek med 8-13, sredo med 14-16 in petek med 8-11 uro) na telefon: 01/721-93-70 ali mobitel: 031-603-634 ali nam pošljite e-mail na: pc-domzalc@volja.net Izven delovnih ur nas lahko pokličete tudi na tel.št.: 01/306-19-13 ali pišete na naslov vera.nunic@crmg. si Vera Nunlč Podjetniški center Domžale Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 BOŽIČNO-NOVOLETNI BAZAR VaI,imo va. na prireditev, ti bo H • 12. 2007 <>cl 15.30 iL 19.00 » Pripravili smo: • pojaja irJelUv v*mU»* it, uhljev Zbrana sredstva bomo namenil, delovanju šolskega sklada Povečanje obsega razpisanih sredstev in podaljšanje roka za oddajo vlog za podjetniški razpis Ribnica, 29. november 2007 Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj bo v Uradnem listu RS v številki 109 dne 30. novembra 2007 objavil spremembo roka za oddajo vlog po Javnem razpisu za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja. Rok za oddajo vlog za podjetništvo je z 10. december 2007 podaljšan na 14. december 2007. poleg tega bodo vlagatelji lahko vložili vloge še na dodatnem roku, ki je II. januar 2008. Hkrati planira sklad 7. decembra 2007 objaviti še povečanje skupnega obsega razpisanih sredstev, ki naj bi bil po povečanju v višini več kot 13 mio EUR. Tako bo za decembrski in januarski rok odpiranja vlog na razpolago najmanj 3 mio EUR ugodnih posojil, lahko tudi več. odvisno od poteka obravnave vlog, oddanih v mesecu novembru. Interesenti lahko pridobijo dodatne informacije o razpisu na tel: 01 83 61 953 ali si besedilo razpisa in razpisne dokumentacije pridobijo na spletnih straneh www. rdf-sklad. si. DECIMB^R/gruden 1 Dan civil, letalstva p 8 so «- 09 Ne ■ %0 PO Don človekovih pravic «- 11to ft ß rt ö m Kal ' ■ ö 14Pe C 2 |qy|"$0 16 Ne TRETJA ADVENTNA 17 Po T*To 0 T$Sr z m 0 hg— 0 21 Pe STRELEC 0 mgm, I HM beljakovine PLO0 KOZOROG gomolji KORENINA ' ' t:.y a hš K rnc*5ot>a. olje VODNAR cvet y stopala. o mti' »J prsti na D nogah RIBI LIST * ilferar*/7 * oči N EN J bcljakovme plOD ^•«r™-*-5»!!/ J gomolji Din * KORENINA spW Ljubljanska 104, Domžale,0) 724 15 00 ZAPOSLIMO FRIZERJA (m/ž) Če si kreativen, urejen, prijazen in se želiš dodatno izobraževati, pokliči na tel.: 724 15 00. Frizerski salon Irena Mihelič s.p. Savska cesta 1, 1230 Domžale Delovni čas od ponedeljka do petka: 7.00 do 19.00, sobota: 7.00 do 12.00 Za upokojence in študente 10% popusta 01/72-42-778 INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš „ Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/72-38-015 WM KOLEDAR PRIREDITEV stran 14 KOLEDAR PRIREDITEV SOBOTA, 8. DECEMBER 10.00 KJE: Knjigarna in galerija Beseda Decembrske pravljične urice z likovnimi delavnicami: Izdelovanje lutke Zvezdica Zaspanka. Delavnice so namenjene otrokom od 4. - 7. leta in so brezplačne. 10.00 KJE: Knjižnica Domžale Društvo ljubiteljev narave in starodavnih modrosti GOZD v sodelovanju s Knjižnico Domžale vabi na predavanje Durdice Kovačič, mojstrice joge z Reke, na temo: Reinkarnacija, karma in darma. Vabljeni! 16.00 KJE: Menač"nkova domačija Vabijo vas na slovesno odprtje likovne razstave Angele Dolžan, članice likovne sekcije Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje. Razstava bo odprta do 20. decembra. Hkrati vas vabijo, da si letošnje praznične dni polepšate tudi z obiskom razstave Brigite Juvan, ljudske ustvarjalke iz Pirnič, ki bo odprta od 22. decembra dalje. Dobrodošli! NEDELJA. 9. DECEMBER 16.00 KJE: Kulturni dom Dob Kulturno društvo Jožef Virk Dob vabi na ogled lutkovne predstave Kako je gnezdila sraka Sofija, v izvedbi lutkovnega društva Maribor. Za abonma ŽIV ŽAV in izven. Dobrodošli! PONEDELJEK, 10. DECEMBER 16.15 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na ustvarjalno delavnico: Izdelovanje novoletnih voščilnic. Delavnico vodi Nives Podmiljščak, in sicer bo prvi del ob 16.15 namenjen otrokom od 4. - 8. leta, ob 17.15 pa za otroke od 9. - 15. leta. Vabljeni! Zaželena predhodna najava. 18.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na filmski večer S kamero skozi čas, ki ga organizirata Foto kino in video klub Mavrica Radomlje in Knjižnica Domžale. Vstop je prost! Vabljeni! 19.00 KJE: Domžalski dom, Ljubljanska 58 (bivša knjižnica). Mladinski svet Domžale vabi vse svoje članice na zbor Mladinskega sveta Domžale. TOREK, 11. DECEMBER 15.30 KJE: Osnovna šola Domžale Vabijo vas na prireditev BOŽIČNO - NOVOLETNI BAZAR, ki bo potekala v avli Osnovne šole Domžale od 15.30 - 19. ure. Pripravili so prodajo izdelkov učencev in učiteljev ter bogat srečelov. Zbrana sredstva bodo namenili delovanju šolskega sklada. 17.00 KJE: Mladinski kulturni center Domžale, Mačkovci 80 (za Ten-Tenom) Mladinski svet Domžale vabi na aktivno delavnico Mladi in komunikacija. Z mednarodno trenerko bomo na zanimiv in zabaven način pridobivali veščine komuniciranja. Udeležba v delavnici je brezplačna! 18.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na potopisno predavanje - ALŽIRIJA - po največjem muzeju na prostem na svetu. Gost: Radovan Riedl. svetovni popotnik. Vstop je prost. Vabljeni! SREDA, 12. DECEMBER 18.00 KJE: Knjižnica Domžale. Verska skupnost Univerzalno življenje vabi na predstavitev knjige Kdo sedi na Petrovem stolu. Predaval bo Peter Gabovec. 19.00 KJE: Domžalski dom, Ljubljanska 58 (bivša knjižnica). Mag. Tomaž Stebe, poslanec v državnem zboru Republike Slovenije, Vas vabi na javno tribuno o problematiki odlaganja komunalnih odpadkov, ki bo v sredo, 12. decembra 2007 ob 19 uri. Javna tribuna je namenjena izmenjavi stališč ter iskanju ustreznih rešitev. Več o tem na vvvvvv.tomaz-stebe.sds.si. Vljudno vabljeni! ČETRTEK, 13. DECEMBER 18.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na večer z Vikijem Grošljem: MAKALU - 30 let pozneje. Vstop prost! Vabljeni! 19.00 KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58 Kraljevina Butan je mala gorska država v južni Aziji, v Himalajskem gorovju med Indijo na jugu in Kitajsko na severu. Krajevno ime države, Druk Yul, pomeni »dežela gromečega zmaja«, saj za grom tam pravijo, da je zvok renčanja zmajev. Butan vam bo predstavila Cveta Zalokar Oražem. Vljudno vabljeni! K, 14. DECEMBER 10.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na brezplačno izobraževanje pod vodstvom Gorazda Jesiharja in Janeza Dolinska: Uporaba informacijske tehnologije v knjižnici. 17.00 KJE: Knjižnica Domžale Kranjski komedijanti vabijo na ogled lutkovne predstave Mezmčck Ker je vstop prost, si pravočasno zagotovite brezplačne vstopnice! SOBOTA, 15. DECEMBER 10.00 KJE: Knjigarna in galerija Beseda Decembrske pravljične urice z likovnimi delavnicami: Lepljenka - Taca Muca. Delavnice so namenjene otrokom od 4. - 7. leta in so brezplačne. NEDELJA, 16. DECEMBER 20.00 KJE: Kulturni dom Mengeš Vabimo vas na novoletno druženje s Simfoničnim orkestrom Dom-žale-Kamnik, pod vodstvom dirigenta Siona Dvoršaka in solistoma tenoristom Matjažem Stopinškom ter baritonistom Jožetom Vidicem. Povezovalec programa je Jure Sesek. Cena vstopnice je 7,00 EUR (predprodaja KD Mengeš). Organizator koncerta je Podjetniško združenje Mengeš. PONEDELJEK, 17. DECEMBER 16.15 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na ustvarjalno delavnico: Izdelovanje novoletnih okraskov. Delavnico vodi Nives Podmiljščak, in sicer bo prvi del ob 16.15 namenjen otrokom od 4. - 8. leta, ob 17.15 pa za otroke od 9. - 15. leta. Vabljeni! Zaželena predhodna najava. 19.00 KJE: Center za mlade Domžale. Šola za starševstvo: Obdarovanje. Darilo kot pozornost, simbol ljubezni, izraz naklonjenosti ali zahvale. (Ne)materialna vrednost daril, kupljena ali narejena doma, darila, ki nas razveselijo, sprejemanje in dajanje daril, denar kot darilo, podarimo svojo prisotnost, čas... KJE: Kulturni dom Groblje Zveza prijateljev mladine vabi na predstavo Pika Nogavička v izvedbi Osnovne šole Preserje pri Radomljah. Predstava bo tako v ponedeljek, 17., kot tudi torek 18. decembra 2007. Predstava je namenjena predšolskim otrokom ter otrokom prve triade osnovnih šol. KJE: OŠ Dragomelj, OŠ Domžale, KD Radomlje, KD Dob. Zveza prijateljev mladine vabi na predstavo Žabji kralj, ki je namenjena predvsem predšolskim otrokom. Predstavo izvaja Plesna šola Miki, šole pa bodo obiskane v času od 17. - 21. decembra 2007. ZPM Domžale se zahvaljuje Občini Domžale, kije zagotovila finančna sredstva, ter Kulturnemu društvo Groblje in Krajevni skupnosti Radomlje za brezplačen odstop dvoran. Informacije na telefon: 051 624 176. TOREK, 18. DECEMBER 9.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na Igralne urice pod vodstvom Lidije Smerkolj. Zaželena je predhodna najava. 16.00 KJE: Center za mlade Domžale Mladi mladim za zabavo: Prednovoletna zabava s srečelovom, plesom, igrami, zabavnim programom in pogostitvijo. Pridi na veselo rajanje v torek in sredo ob 16. uri! 17.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na pravljično uro z obiskom Božička. Vstop je prost! Pravočasno si zagotovite brezplačne vstopnice! SREDA, 19. DECEMBER 17.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na pravljično uro z obiskom Božička. Vstop je prost! Pravočasno si zagotovite brezplačne vstopnice! ČETRTEK, 20. DECEMBER 17.00 KJE: Center za mlade Domžale Medgeneracijska delavnica Biblijske figurice iz ličkanja in slame. Delavnico vodi Sabina Šegula. Udeleženci morajo imeti s seboj škarje za papir in vrtnarske škarje. Izdelovali bomo družino s hlevčkom, zvezdo, ovčko in angela, če bo čas, pa še pastirja. Cena delavnice je 15€. Potrebna je predhodna prijava z vplačilom na sedežu Centra za mlade Domžale. 18.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na predavanje PO SLEDEH ALKIMISTA, gostja večera bo Eli Trobec. Vstop je prost! Vabljeni! PETEK, 21. DECEMBER 17.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na ogled lutkovne predstave Muca Copatarica, ki jo pripravlja lutkovno gledališče Labirint. Vstop je prost! Pravočasno si zagotovite brezplačne vstopnice! Društva in organizacije! Tudi vi lahko svoje dogodke objavite v koledarju prireditev v občini Domžale. Vse, kar morate storiti, je, da nam na naš elektronski ali poštni naslov pošljete datum, uro, kraj in kaj se bo dogajalo. Marija Jene izdala novo knjigo Po Melodijah srca in Duša poje je pred nami Ujeta v spomine S pesmijo O, čudovito je jutro je kitaristka in pevka Silva Kosec začela prisrčen literarni večer, v katerem so skupaj s članicami Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, voditeljico Janko Jerman (ki je zbirko uredila in lektorirala) ter recitatorkama Anico Gladek in Zlatko Levstek (napisala je spremno besedo in narisala naslovnico) avtorici knjige Ujeta v spomine, Mariji Jene, ki je prispevala tudi risbe, pripravile čudovit literarni večer v Knjigarni in galeriji Beseda. Gospa Marija Jene, ki jo prijateljice kličejo naša Mici, je bila rojena v ietu 1928 na Goričici pri Ihanu kot Marija Bolhar. Kasneje so se preselili v Domžale, kjer si je ustvarila družino. Kot torbarka je 12 let delala v Toku, nato pa je svojo skrb namenila sinovom in hčerki. Jesen življenja si je obogatila s sodelovanjem v literarni delavnici Društva Lipa, s pisanjem pesmi in proze, saj najnovejša knjiga Ujeta v spomine prinaša tudi prozne tekste o njeni življenjski poti, avtorica pa je tekste popestrila tudi s pesmimi. »Brez prijateljice Janke Jerman ne bi bilo zbirke in njene predstavitve,« je hvaležna gospa Marija, ki si je za svoj večer pripravila govor in zahvale, pa od same iepotc vse pozabila. »Zato še enkrat res hvala, draga Janka.« Občuteno izbrana spremna beseda, pesmi in proza iz vseh treh zbirk so marsikateremu orosile oči, še posebej ob spominih na izgubo najdražjih, ko je gospa Marija s pomočjo pesmi ugotovila, da se da živeti, tudi če misliš, daje vsega konec, ko je svojo bolečino izlila v verze in preživela. Občutene pesmi o naravi, o življenju nekoč in danes, nežna razmišljanja 0 skrbni mami in bolečine ob izgubi njenih dragih, prozni spomini na otroštvo in deklištvo, vse povedano s preprosto in jasno besedo, to je literatura gospe Marije Jene. Kmečko življenje pred desetletji slika pred nami kot na fotografiji, ga ohranja za rodove, ki ga niso poznali. Le čc bodo brali njene knjige, bodo spoznali, daje bil dan, ko je skrbna mama pripravila »šmom«, pravzaprav prazničen. Velike in male skrivnosti njene generacije se skrivajo v knjigi Ujeta v spomine, kot tudi večeri ob pletenju slamnatih kit in spoznanje, da je prod Kamniške M AR 11A 11 N( laaBT * i 1 V SPOMINE Bistrice pravi raj otroštva. Posebna ljubezen so spomini na mamo z drobnim obrazom in lepimi sivimi očmi. Pridne kot mravlja, se je gospa Silva občuteno spomnila s petjem, tudi ob tem, kako je najlepša stezica ta, ki tja pelja, kjer je moja mamea doma... Zna pa biti v svojim pesmih gospa Mici tudi kritična, posebej, ko gre za spreminjanje njenih Domžal, ko opozarja na čas, v katerem so lakota, revščina, podražitve, visoki davki... Njeno srce pa je srečno, ko piše o ljubezni in skrbi do domovine, o slovenskih imenih, o sreči, ki smo jo našli tudi v zapeti pesmi... kjer so žitna polja s soncem ožarjena, tam je sreča moja, tam sem jaz doma... Literarni večer, ki bi ga lahko poimenovali kar Potovanje skozi življenjsko pot gospe Marije Jene, je bila za vse prisotne čudovita priložnost za spominjanje, za premislek, za srečo, da lahko delimo, sc veselimo pa tudi žalostim« ob njenem doživetem pisanju, ki bi ga lahko sklenili še z naslednjimi verzi gospe Marije: »Nosim pa v srcu spomine na radosti in bolečine, na vesela mladostna leta, ko človek mnogo si obeta.« Vaše pesmi in z njimi tudi vi, spoštovana gospa Marija, so mlade. Veliko zdravja in veliko pesmi vam želim in čestitam ob izidu Ujete v spomine. Vera Vojska Naj ne mine dan brez knjige Zima je pred vrati in z njo čas obdarovanj. Kaj bi podarili svojim najbližjim? Knjigo! Branje v tišini je moja najljubša oblika počitka, naj bo tudi vaša. SKRIVAJ (Mladinska knjiga) je zelo berljiva knjiga. Preberete jo na dušek. Z njo boste razveselili tako njo kot njega. Pisateljica Anita Shreve piše zelo napete intimne zgodbe, njeni junaki zlezejo bralcem pod kožo, beremo na ovitku knjige. Njen roman govori o prepovedani ljubezni. Iz sestreljenega ameriškega letala člani belgijskega odporniškega gibanja rešijo pilota, ki ga v svoji hiši skrijeta mlada zakonca. Ko se mora mož zaradi vojne vihre umakniti, se mlada žena Clairc zaljubi v pilota. Ljubezen za vse življenje zaznamuje oba. V zbirki Roman izhajajo izjemno berljive knjige. Tokrat lahko preberete roman VIENNA, ki je leposlovni prvenec avstrijske pisateljice Iive Menasse. To je slikovita, duhovita, zabavna, humorna pa tudi zelo resna knjiga o treh generacijah dunajske rodbine od začetka 20. stoletja do danes. Prvoosebna pripovcdovalka se spominja svojih prednikov in pred bralca stopi cela galerija ljudi, njihovih usod, anekdot in doživljajev, ki ga spremljajo huronski bralcev smeh, ki pa se tu in tam zresni. Priljubljeni pisatelj l'cri Lainšček je napisal roman NEDOTAKLJIVI, kije izšel v zbirki Miti. The Times pravi, da je ta zbirka največji mednarodni podvig v zgodovini založništva. Naš izvrstni pisatelj stoji v družbi številnih uglednih svetovnih pisateljev. V romanu spremljamo usodo štirih romskih generacij, iskrivo prikazanih skozi osrednje moške like, o katerih nam pripoveduje l.utvija Belmoldo Aus Shangkai Gav. Pripoved uvaja legenda o tem, kako so Cigani skovali žeblje za križanje Jezusa Kristusa in k;iko zadnjega od razbeljenih žcbljev nikakor ni bilo moč pogasiti, zato je bil Jezus križan le s tremi žeblji, čeir-ti žebclj pa še zmeraj potuje z enega konca zemlje na drugega. Mojstrska pripoved, v kateri brbota nomadski duh človeka, ki se skozi tragičnost prebija z neverjetno iznajdljivostjo in trmo, beremo v predstavitvi romana. VELIKA ZADRUGA je družinska drama, ki jo je napisal pisatelj Mark lladdon. Ko boste segli po tej knjigi, vas bo privlačil humor in odkritost pripovedovanja in seveda zgodba, ki govori o tipični družini. Tu je oče Ge-orge, v poznih petdesetih letih, ki se ustraši bolezni, ki je morda na pohodu. Njegova žena, ki ga vara z njegovim nekdanjim sodelavcem, hčerka, ki preklicuje poroko in gejevski sin, ki ima težave s svojim partnerjem. Družinska i raj'i komedija je neizbežna. Hrvaški pisec Goran Tribuson je v delu KLUB OBOŽEVALCEV oživil stare čase. Govori o življenju klapc v prolctarskem predmestju, ki ob smrti enega izmed njih obuja spomine na mladostna leta. Spomini so polni humorja, nostalgije in duhovitih domislic. Vredno branja. Miodrag Pavlovič nas v pesniški zbirki RAJSKI IZREKI prepriča, da pesem osvetljuje pol k ranjeni človeški identiteti. Pavlovičcva poezija izpričuje nenehno iskanje individualne umetniške podobe, ki postaja hkrati tudi iskanje srbske nacionalne in ob iskanju balkanske, tudi srednjeevropske identitete, beremo v predstavitvi pesniške zbirke. Za tiste, ki radi odkrivate svet, je Mladinska knjiga na svoje police postavila čudoviti knjigi, ki vam bosta v nedeljskih dopoldncvih pomagali izbrati izlet po Sloveniji. Knjižica KHKČEVI IZLETI ponuja 50 družinskih potepov po hribih in dolinah. V zbirki Slovenija na dlani s sliko, zemljevidom in natančnimi opisi predstavi izlete, ki jih lahko izpeljete tudi v zimskem času. Janez Mihovec pa nas v drugi knjigi iz serije POT POD NOGE popelje na izlete po vsej Sloveniji. Tudi on nam ponuja, da obiščemo bisere naše narave. V zbirki Turistični vodniki za popotnike NAJ 10 je izšla knjiga Bruselj in Hruggc, ki vam odkriva najzanimivejše v Rruslju in bližnji okolici. Najzanimivejše muzeje, cerkve, najboljše trgovine, restavracije, hotele in dogodke, ki jih nc smete spregledati. Knjižica, z zemljevidi, opisi in fotografijami vam bo v veliko pomoč. Taljana Kokall Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje Denise Chalcm: Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje Režija: Ira Ratej MGL Recenzija predstave z gostovanja v Kulturnem domu Franca Bernika; ponedeljek, 26. november 2007 Z igro Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje (Dis à ma fille queje pars en voyage), francoske avtorice, režiserke in igralke Denise Chalem, se v gledališki abonmajski ponudbi Kulturnega doma Franca Bernika nadaljuje program, ki je, vsaj v začetku, naravnan v raziskovanje medčloveških odnosov znotraj represivnega družbenega okolja. Tendenca besedila je že, za razliko od prve predstave (Okus po medu), kjer je bila potrebna aktualizacija oz. (p)oživitev besedila iz leta 1958, izdelan in stvaren, če že ne kar dokumentaristi-čen slog, kakršnega se v filmu poslužujeta brata Dardenne. Prizadevanje za dosego takšnega cilja je navsezadnje opažena že v krstni uprizoritvi, ki jo je novembra 2004 v pariškem Théâtre du Rond-Point režirala avtorica sama, kasneje pa tudi prevzela eno od vlog. Uprizoritev MGL-a se že v sami vizualni plati (scenografijo je zasnoval Jože Logar) nekoliko distancira od takšnega dokumen-tarističnega pristopa. Modro tonirane stene, sivka-sta miza s stoloma in drsna vrata celice ustvarjajo vtis futurističnosti, ki ga vsake toliko časa podkrepi še glas v off-u (branje pisem), vsekakor paje s pomočjo glasbe (Drago Ivanuša), ki se nikoli ne razvije do večjih harmonij, temveč decentno vari-ira znotraj melodičnih omejitev, uspešno ustvarjen vtis enoličnega, zaporniškega (so)bivanja. V igri sta v takšen odnos sobivanja prisiljeni dve, v mnogih pogledih različni osebi, kar je v prevodu besedila Alenke Klabus Vesel nakazano z jezikovnim slogom. Dominique, ki je v zaporu preživela že sedem let, uporablja bolj pogovoren, vsakdanu primeren jezik, medtem ko Caroline, ki prihaja iz dobro vzgojene družine, počasi blaži svojo knjižno izreko. Ko v začetku igre pride do trka teh dveh svetov, se v razmerju jezika - trenutek dogajanja, vzpostavi distanca, ki pa v nadaljnjem razvoju dogajanja in stopnjevanju dramatičnosti povsem izgine. Mirjam Korbar Zlajpah je kot Dominique uspela doživelo niansirati nivoje svoje vloge, njeno prehajanje iz ravnodušne drže do prebuditve iz čustvene otopelosti (kar vodi v njeno pogubo) pa dopolnjuje tudi dober interpretativni razpon Jane Zupančič, ki lik Caroline uspe skozi igro potencirati do samega zaključka, kjer je njena prepričljivost najmočnejša. Manj je oz. so prepričljive igralske kreacije Maje Boh, saj je med njenimi interpretacijami različnih paznic težje ločevati, čemur bi se lahko izognili npr. z uporabo različnih lasulj, kot so storili v pariški uprizoritvi. Vskok Ire Ratej na mesto režiserke otežuje iskanje enovite ideje predstave, opazna pa je težnja k fabu-lativnosti in stopnjevanju dramatičnosti, kar dokazuje tudi koncc.ki je postavljen v sam vrh, kjer protagonisti še zmeraj tvorijo družbeni kontekst, a ne prevladajo nad njim. ' Matjaž Marlnlc Kulturno društvo Vir pri Domžalah vabi na WOLETNO PREDSTAVO JtfBH ČLOVEK Kulturni dom na Viru nedelja, 30. december 2007, ob 19. uri Če utegneta, pridita k preden se skregata! Tel.: 01/721 21 43, 051 303 801, 01/7211419 Cena vMopnlc£lO*___-_- Občina Domžale, Občina Kamnik, Občina Mengeš, Zveza kulturnih društev Domžale 37. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik Solista: Matjaž STOPINŠEK, tenor JožeVIDIC, bariton Dirigent: Simon DVORŠAK Povezovalec: Jure SESEK nedelja, 16. december 2007, ob 20. uri Kulturni dom Mengeš nedelja, 23. december 2007, ob 20. uri Dom kulture Kamnik četrtek, 27. december 2007, ob 20. uri hala Komunalnega centra Domžale Predprodaja vstopnjc: Dom kulture Kamnik, Poslovalnica Kompas - Mercator center Domžale in Spas teater Mengeš. Dobrodošli! l3k\ A. J*. p* f. t il» Gala božična koncerta Radia Ognjišče in Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik Dvakrat navdušili prepolno Gallusovo dvorano Cankarjevega doma Na odru Gallusove dvorane so 18. novembra 2007 na dveh gala božičnih koncertih Radia Ognjišče glasbeniki Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, pod dirigentsko taktirko Simona Dvoršaka in s sodelovanjem koncertnih in opernih solistov, sopranistk Pije Brodnik in Nine Komparc, tenoristov Branka Robinšaka in MarjanaTrčka ter baritonista Jožeta Vidi-ca navdušili številne poslušalce in poslušalke. Ti so jim z daljšimi večkratnimi aplavzi dali vedeti, da znajo ceniti gibko in zvočno polno tovrstno ljubiteljsko zasedbo, kot smo lahko prebrali v eni od številnih odličnih ocen našega orkestra. Za Simfonični orkester Domžale-Kamnik in njegovega dirigenta Simona Dvoršaka je bilo sodelovanje na 13. tradicionalnem Gala božičnem koncertu Radia Ognjišče poseben izziv, ki so ga na povabilo glavnega in odgovornega urednika, gospoda Francija Trstenjaka, sprejeli z navdušenjem, kar se je kazalo tudi iz njihove izvedbe, tako prvega dela koncerta, v katerem so nam ob pomoči pevcev skušali posredovati delčke vsebine opernih zgodb, kot iz drugega dela, ki je bil namenjen prihajajočemu božiču. Pri prvem delu sta jim pomagala voditelja Nataša Ličen in Jure Sesek. Tako smo slišali uverturo k operi Bagdad-ski Kalif, prisluhnili arijam iz Ljubezenskega na- Eva Cerne vabi na VELIKI KONCERT v halo Komunalnega centra Domžale, 9. decembra 2007 ob 18. uri Gostje: Nuša Derenda, Rok Kosmač, Boštjan Grabnar, Neža in Bine Drobnič, godalni kvartet, plesalca Špela in Matej Kralj, plesalke plesne šole Urška in plesna skupina »Baby Dol Is« PRODAJA KART: • evacerne.karht@gmail.com • 041/930-584 - Mitja Gregorič • Gostišče Trdinov liram v Mengšu • Mercator Domžale poja in Don Pasquale ter občudovali ariji iz operet Dežela Smehljaja in Vesela vdova, ki so ju, zaradi bolezni ene od solistk, pripravili tik pred začetkom koncerta, katerega prvi del so zaključili z arijama iz Tosce in Turandota. V vseh arijah so po mnenju strokovnjakov solisti pokazali svojo izrazno moč, pričarali bogastvo dinamike, opernega izraza in koncertne izvrstnosti, ki jih je z orkestrom povezal mladi in obetavni dirigent Simon Dvorsak. Poslušalci, ki so skrbno spremljali program, pa so lahko ob vsaki posebej ugotavljali, da glasba ne pozna jezikovnih ovir in da tudi zahtevnejša dela lahko nagovorijo vsakega izmed njih. Pri tem je bila posebej pomembna vloga orkestra, ki je s svojim igranjem nudil krepko podporo solistom. In čeprav je do božiča še kar nekaj dni. je glasba vseh izvajalcev v drugem delu poskrbela, da so se ob njeni pomoči poslušalci vživeli v božični čas, v pričakovanja božičnih radosti. Ta je bil še bolj povezan z našo občino, saj je izbor čudovitih božičnih pesmi in različne kombinacije solističnih glasov pripravil skladatelj Tomaž Habe. V njegovih priredbah je glasba zaživela v vsej polnosti in z izvrstnim podajanjem prebujala lepe spomine na pričakovanja božiča. K temu je prispeval tudi igralec Pavle Ravnohrib z odlomki poezije in proznih besedil slovenskih avtorjev in njihovih božičnih doživetij. Posebno doživetje je bil cel koncert, še posebej pa njegov zaključek z vrsto najbolj znanih božičnih pesmi, ko so s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik zapeli vsi solisti. Predsednica Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, Jana Gregorc Bogataj, v pogovoru ni mogla skriti velikega navdušenja nad obema uspelima koncertoma. Oba sta namreč potrdila, da naš orkester, ena redkih tovrstnih amaterskih glasbenih skupin pri nas, tudi v četrtem desetletju svojega nastopanja stopa po pravi poti, kar so potrdile tudi številne ugodne ocene, predvsem pa zadovoljni poslušalci in poslušalke. Ob tem se želi Simfonični orkester Domžale-Kamnik iskreno zahvaliti prof. Tomažu Habetu za vso pomoč pri pisanju večine priredb drugega dela koncerta. Brez njegove pomoči ne bi šlo, zato prof. Tomaž Habe, še enkrat iskrena hvala za pripravljenost in pomoč. Povabljeni, da prisluhnete posnetku koncerta Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik in opernih solistov: Radio Ognjišče - 24. december 2007 ob 21. uri - posnetek drugega dela koncerta TV Slovenija I - 25. december 2007 ob 21.30 uri - posnetek drugega dela koncerta (božične pesmi) TV Slovenija 1-01. januar 2008 ob 00.15 uri posnetek prvega dela koncerta (operne arije) Ne nazadnje sta bila koncerta dober uvod v praznični prednovoletni čas, ko bomo našemu orkestru lahko prisluhnili na že 37. novoletnem koncertu. Ta bo letos bolj francosko obarvan, saj so se glasbeniki z dirigentom Simonom Dvoršakom odločili, da v Mengšu, Domžalah in Kamniku predstavijo predvsem francoske skladatelje. Pridite in se prepričajte, da bo tudi letošnji praznični čas lepši in bogatejši z glasbo našega Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, ki mu za odlična koncerta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma iskreno čestitamo! Vera Vojska mesečni koledar 2007 DECEMBER 6. do 28. december (delovni dnevi od 10-12 ter 15-19 h) GALERIJA DOMŽALE Ana Cajnko Rojena leta 1946 v Ljubljani. Po diplomi in specializaciji na področju družboslovja je diplomirala še na likovnem oddelku ljubljanske Pedagoške fakultete pri mentorici prof. Dragici Čadež. Študijsko se je izpopolnjevala v okviru dejavnosti Sklada za likovno kulturo, v Cité International des Arts v Parizu in zaključila šolanje za mentorje na HTBL Ortweinschule v Gradcu. Samostojno razstavlja od leta 1984, ob številnih predstavitvah doma in v tujini pa je prejela več nagrad in priznanj, tako na področju slikarstva, kot umetniške keramike. Prav tej se najbolj intenzivno posveča zadnjih deset let. V Domžalah se bo predstavljala s prostorsko postavitvijo keramičnih del, ki jo bodo spremljali tudi performansi. Vsfop u Galerijo Domžale je prost. Vabljeni tudi na ORGANIZIRANO VODSTVO po razstavi, ki ga bo s sodelovanjem avtorice izvedla Katarina Rus Krušelj. Brezplačno vodstvo bo potekalo v torek, 11. decembra ob 18:00. sobota, 8. december ob 10:00 Lutkovno gledališče FRU-FRU Brata G rim m: Rdeča Kapica lutkovna predstava Priredba znane pravljice, v stilu gledališča iz kovčka, ki nasmeje tako otroke, kot odrasle gledalce. Zgodba se zaplete, ko Rdeča kapica ne verjame volku, da je on res pravi volk, volk noče pojesti babice in bi se raje igral skrivalnice, namesto lovca pa je v kovčku Predstava je splet žive igre, ročnih lutk, v živo Predstava traja 40 minut in je primerna za samo njegov klobuk... igrane glasbe in pesmic. otroke od 3 leta dalje. torek, 11. december ob 20:00 Zijah Sokolovič Medigre 00-24 kabaret izvaja in igra: Zijah A. Sokolovič Sokolovičev kabaret Medigre od 00 - 24 se želi dotakniti nesmisla in pomanjkanja logike celotnega človeškega delovanja z zavestjo, da je človek ujet v past civilizacije in osamljenosti, ter da je to naravno stanje in da se tega ne da pozdraviti; lahko pa se blaži. Osnovna ideja Medigre 00 - 24 je, da v galopu civilizacije in poplave kapitalizma, človek ne odlaša majhnih in kratkih zadovoljstev, ki mu prinašajo pomiritev in duševni mir. Predstava bo izvedena v bosanskem jeziku. sobota, 15. december ob 10:00 Tater Narcis, Praga Ema Kopecka: Opice lutkovna predstava Lutkovno gledališče Narcis iz Prage ima več kot dvestoletno tradicijo, s predstavo Opice pa so gostovali že po celem svetu. Predstava je pisana glasbena revija, v kateri lutke pojejo, plešejo in igrajo na različne instrumente, nastopajo pa Opice, dobri vojak Švejk, artistka Maša, kitarist Ferdišek, klovn Pepi s kozlom in še cela vrsta zanimivih karakterjev. Predstava traja 45 minut in je primerna za otroke od 3 leta dalje. četrtek, 20. december ob 20:00 Tony Washington Singers koncert gospela, soula in funka Decembrska gostovanja gospe) skupin iz ZDA so v Domžalah postala že skoraj tradicionalna, saj vsako leto gostimo nove zasedbe, ki nam vedno znova predstavljajo drugačno različico gospela. Ena od novejših različic še posebej prisotna na jugu ZDA, se imenuje »gospel & rhythm«, kjer so duhovne pesmi obogatene z afro-ameriškimi ritmi, Tony Washington s svojo skupino pa živahnemu glasbenemu izrazu dodaja še funk, soul in blues demente. Dobimo zelo ritmično in živahno glasbo, ki pa še vedno vsebuje obilico tradicionalnih elementov. sobota, 22. december ob 10:00 Lutkovno gledališče Jože Pengov H. Sobar Zaje: Pravljica o nezadovoljni smrečici lutkovna predstava Junakinja igre je majhna smrečica. Prepričana je, da je grša od drugih dreves v gozdu, saj imajo ta lepe, razkošne liste. Toda ko pride zima, in z njo čas božičnih in novoletnih praznikov, se smrečica zave svoje trajne lepote in v prazničnem času zablesti. Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. ©J?........ f Kulturni dom Franca Bernika Domžal*- lniormacije: (01) 722 50 50 i uit >ú7) k d - d 011 iz; i I a s i www.loi domzalesi NLBO Banka Domžale KULTURA stran 16 Plečnikovo leto tudi v Domžalah Zloženka in razstava v spomin na velikega arhitekta Veseli in ponosni pa smo lahko, da imamo del njegove dediščine tudi na našem območju, kjer so v zloženki opisani zlasti naslednji objekti: Domžale: Kor v cerkvi Marije Vnebovze- te, za katerega je arhitekt načrte obnove in povečave narisal na prošnjo tedanjega župnika, prof. Matija Tomca. Arhitekt je kor podaljšal vse do oken, ograjo pa sestavil iz lesenih arhitravov, ki posnemajo kamnite detajle in jo pod vrhom zaključujejo pentlje, pogosto uporabljen Plečnikov motiv. Vrečarjev portal v Kolodvorski ulici je arhitekt narisal za svojega prijatelja Janeza Vrečarja, o katerem lahko preberete posebej. Poleg portala s tremi stebri je po vsej verjetnosti po Plečnikovih nasvetih ali skici mojster izdelal tudi zelo zanimivo leseno notranje stopnišče. Končanov nagrobnik na domžalskem pokopališču - načrte za grobnico z železnim kovanim nagrobnikom najdete ob zidu na vzhodni strani pokopališča. Zajčevo znamenje ob Ljubljanski cesti je bilo izdelano v letu 1936 in ga je postavil Zajcev oče v zahvalo za sinovo ozdravljenje. Pri zasnovi kapelice in ograje je sodeloval arhitekt Jože Plečnik, izvedbeni načrt pa je delo drugega arhitekta. Zajčevo znamenje je danes del Cešminovega parka. Bolharjev vhod s pergolo v Usnjarski ulici - Franc Bolhar sije po načrtih velikega arhitekta uredil vrtno pot do hiše. Na šestih betonskih stebrih z jonskimi kapi-teli ležita leseni gredi s prečniki, kovinska vhodna vrata so izdelali v Končanovi ključavničarski delavnici. Letni koncert Siren v Domžalah Letošnja nedelja, 11. novembra 2007, ni bila le Martinova in volilna, ampak tudi pevska, vsaj za vse pevke Dekliškega pevskega zbora Sirene in za tiste, ki so nas prišli poslušat v Osnovno šolo Domžale. Pripravile smo namreč letni koncert, čeprav malo bolj pozno v jeseni, a zato toliko bolj navdušeno našim najbolj zvestim poslušalcem zopet predstavile dva sklopa petnajstih pesmi v značilnem sirenskem stilu, tako da so celo najbolj pogosti obiskovalci naših koncertov govorili o najboljšem koncertu do sedaj. Vzrok, da nismo koncerta pripravile že prej, je bil naš spomladanski obisk pri Slovencih v Berlinu in snemanje naše nove, druge zgoščenke, ki jo pripravljamo. Na oboje smo se precej pripravljale v prvi polovici leta, jeseni pa želele spet pripraviti letni koncert. Zborovodkinja Petra Grkman je tokrat med slovenskimi pesmimi izbrala nekaj čudovitih slovenskih zimzelenih popevk, kot so Enakonočje, Pesem za dinar in Malokdaj se srečava, med črnsko- duhovnimi pa na primer Wade In The Water in Joshua Fit The Battle Of Jerico ter druge, večinoma živahne, pa tudi bolj romantično mirne pesmi. Tudi tokrat smo se potrudile in pri pesmi The New Girl In Town iz mjuzikla Hair-spray dodale nekaj koreografije, kar je še bolj popestrilo petje. Poslušalci so bili navdušeni in so si s ploskanjem zaslužili dve dodatni pesmi, Dekle iz Zlate ladjice in Oh, happy day, tretjo, Dan ljubezni, pa smo zapeli kar skupaj. Nato smo vsi odšli s prijetnimi melodijami v ušesih proti domu - preverit, ali je še kaj ostalo od prazničnega kosila, in pogledat, kdo bo naslednjih pet let predsednik države. Tudi preostanek novembra in veseli december bo za Sirene zelo delaven, saj smo se že takoj po letnem koncertu začele pripravljati na naše tradicionalne božične koncerte, na katere ste vsi lepo povabljeni (informacije o Sirenah lahko preberete na spletni strani www.dpz-sirene.com). E.P. Menač'nkova domačija vabi na slovesno odprtje LIKOVNE RAZSTAVE ANGELE DOLŽAN, članice likovne sekcije Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje, v soboto, 8. decembra 2007, ob 16. uri. Razstava bo odprta do 20. decembra 2007. Hkrati vas vabimo, da si letošnje praznične dni polepšate tudi z obiskom novoletne razstave Brigite Juvan, ljudske ustvarjalke iz Pirnič. Razstava bo odprta od 22. decembra dalje. Dobrodošli! Dob: Krstilnico s prižnico v cerkvi sv. Martina je na prošnjo župnika Martina Tekavca v letu 1956 izdelal Jože Plečnik. Prižnica se opira na devet stebrov iz podpeškega kamna, pod njo so krstni kamen, razpelo in omarica za liturgični pribor. Homec: Pirnatovo hišo je pasar Alojz Pirnat postavil po načrtih svojega prijatelja Jožeta Plečnika. Stavba je na kletnih zidovih nekdanjega prosvetnega doma. Vsa ključavničarska dela so opravili v Končanovi delavnici. Pri ustvarjanju velikega arhitekta sta na našem koncu sodelovala: Janez Vrečar, 1887- 1959, je bil rojen v Tustanju in je bil podobar, z očetom pa sta rezbarila-po na- ročilu za Pengovovo delavnico, posredno tudi za Plečnika. Poznanstvo se je nadgradilo tudi v prijateljstvo, ki je trajalo do Plečnikove smrti. Hiša in delavnica sta bili v Kolodvorski ulici, kjer je bilo zaposlenih več vajencev in pomočnikov. Kot zanimivost v Vrečarjevi delavnici sta se med drugim učila tudi znana Marjan Smolnikar in Maks Kovač. V delavnici se je v glavnem po Plečnikovih načrtih delalo opremo za cerkve in kapele. nadaljeval sin Franc. Neprecenljive vrednosti je, da je mojster Franc vse Plečnikove načrte, po katerih je delal, tudi ohranil. Razstava Ker je bilo za brošuro zbranega veliko gradiva, seje Komisija za turizem na pobudo avtorja Romana Kosa odločila, da v avli Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah pripravi razstavo, ki je bila slovesno odprta konec Komisija za turi/cm vabi vse, ki poznate še kakšno dediščino velikega arhitekta Jožeta Plečnika na Domžalskem, da jih o tem obvestite na gsm 041 634 505. Brošure Arhitekt Plečnik Jože v Domžalah in okolici lahko dobite v recepciji Občine Domžale ali jih naročite na elektronski naslov urad.zupa-na(&)domzale. si. Franc Končan (1897 - 1970) je leta 1924 odprl delavnico v Domžalah, na današnji Cankarjevi ulici. S kvalitetno izdelavo zahtevnih izdelkov in priporočili pasarja, Alojza Pirnata, in rezbarja je kmalu začel delati tudi za arhitekta Jožeta Plečnika. Izdeloval je okovja za vrata, lestence, stenske luči, mreže- gavtra - za okna, vrata, ograje, spomenike, svečnike in drugo. Njegovo tradicijo je novembra, ogledate pa si jo lahko še do konca decembra. Kot je na slovesnosti poudaril Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem, sta brošura in razstava del negovanja in ohranjanja dediščine Jožeta Plečnika, ki bi hkrati lahko predstavljala tudi veliko priložnost za turizem, ter poudaril, da so njegova dela na Domžalskem izjemnega pomena, da jih je treba varovati in s po- nosom predstavljati vsem ljubiteljem njegovega dela. O razstavi pa je govoril tudi Roman Kos, avtor brošure in razstave, ki je opozoril na nekatere zanimivosti iz življenja Jožeta Plečnika, ki je skoraj tedensko prihajal v Domžale z vlakom, se ustavljal v delavnicah mojstrov Janeza Vrečarja in Franca Končana, se z. njima veliko pogovarjal, prinašal načrte, naročal dela in bil zelo zadovoljen Z opravljenimi nalogami. Ob tem je Roman Kos opozoril, daje zloženka le začetek iskanja Plečnikove dediščine na območju naše občine ter povabil vse, ki morda še pozrlajo dela velikega arhitekta, da na to opozorijo Komisijo za turizem, ki si bo prizadevala pridobiti tudi strokovno oceno Plečnikove dediščine ter morda v prihodnosti pripravila bogatejši pregled njegove dediščine. Na razstavi je bil prvič javno razstavljen eden od Plečnikovih načrtov, ki jih je posodila družina Končan. Kulturni program so pripravili mladi glasbeniki Glasbene šole Domžale. V. Vojska ARHITEKT v Domžalah in okolici KRSTILNICA S PRIŽNICO v cerkvi Sv. Martina HOMEC PIRNATOVA HIŠA Max bend - Prvi na vasi Klavdijina nova (atomična) oblačila Oddaja Prvi na vasi, ki ji lahko na TV PIKAprisluhnete vsako nedeljo ob 20. uri, je vse bolj gledana. Oddaja združuje vesele ljudi, slovensko glasbo, domače in sproščeno vzdušje, humor in zabavo. Morda še niste prepričani, da smo Slovenci složen narod, da radi ustrežemo in da tudi naši glasbeniki vendarle niso tako zvezdniški, da ne bi pomagali. Vse to so tokrat dokazali Atomik Harmonik, ki so skupaj z Alešem, Damijanom in Borisom iz skupine Max band pomagali uresničiti željo voditeljici oddaje Prvi na vasi, Klavdiji Kerin, da se gledalcem predstavi v drugačni podobi. Želela je namreč okusiti stil atomičnih damic, Spele in Tejči. Vsi skupaj so angažirali modno oblikovalko Barbaro Plaveč Brodnjak, za katero so bili prepričani, da bo delo opravila brezhibno. V njenih kreacijah smo poleg Atomikov lahko občudovali tudi številna druga zveneča imena, kot so Saša Lendero, Rebeka Dremelj itd. Da je bilo presenečenje še večje, je Jani Pavec Klavdiji prinesel obleko kar med snemanjem oddaje. Garderoba je bila pripravljena za vizualno preobrazbo in voditeljica oddaje Prvi na vasi je že čez nekaj minut zažarela v živo rdeči obleki. Sami se lahko prepričate, daje ves trud vpletenih v zgodbo obrodil sadove. Kako vse skupaj izgleda, pa si lahko ogledate in ocenite vsako nedeljo ob 20. uri na programu TV Pika v oddaji Prvi na vasi. Dobrodošli! Mlada fotografinja, Bojana Tomše, razstavlja v Kopru V Galeriji Loža v Kopru so konec novembra slovesno odprli razstavo fotografije, na kateri najdemo tudi umetniške fotografije Bojane Tomše iz Radomelj. Ob njej razstavljajo še Tilen Žbona, Katarina Sadovski, GUnther Selichar (A), Tomo Jeseničnik, Romina Dušic (HR), Bojan Radovič, Andraž Beguš in Jennifer Scales. Razstava Fotografije predstavlja v Obalnih galerijah Piran nadaljevanje ukvarjanja s ključnimi vprašanji v sodobni fotografiji. Po lanskoletni razstavi Intimno, letošnja v določenem pogledu postavlja na nasprotni breg. Kot smo lahko prebrali v spremljajočem povabilu, namesto iskanja, spletanja zgodb iz resničnosti, opisovanja resničnega življenja v njegovi izjemnosti in edinstvenosti, gre zdaj za samosvojo, na novo ustvarjeno resničnost, ki nima intence govoriti o neki, v tem prostoru in času odsotni zgodbi. Fotografske tehnike so v svojem bistvu zavezane referencialnosti na stvarni svet in take so tudi fotografije na pričujoči razstavi. Joda v njih se stvarnost, resnični svet zunanje pojavnosti zgodi prej kot neposredno soočenje v obliki fotografskega zrcaljenja. Dela se v temeljnem pristopu oddaljujejo od reprezentacije fotografiranega objekta in predvsem vzpostavljajo sama sebe kot končno stvarnost, končni stadij in ultimativno obliko čiste prisotnosti. Fotografije Bojane Tomše, s katerimi se v zadnjem času kar pogosto srečujemo na razstavah, kažejo na njeno uveljavljanje v slovenskem prostoru. Čestitamo! Vera Vojska Ilustracije Mateje Kozina Pogovor s citrarko Tanjo Zaje Zupan Ko mi rečeš, da me ljubiš Mateji Kozina že kot otroku ni bilo nikoli dolgčas. Likovno ustvarjanje, v vseh oblikah, in pravljični svet sta ji bila zatočišči že kot majhni deklici in sta pozneje, v odrasli dobi, prerasli v polje resnejše ustvarjalnosti. Iskanje drugačnosti, posluh in veselje ob nastajanju otroškega izdelka so vzrok za mnoge razstave, s katerih njeni učenci skoraj ne odidejo brez nagrade. Z ilustracijo seje začela ukvarjati pred desetimi leti in spoznala je, dajo to še posebej veseli. Jako so začele nastajati poetično obarvane podobe, akvarelne ilustracije, ki jim črta daje trdnejši okvir l/, njih veje Matejin osebni optimi- stični svet, ki ga prepleta s slikovitimi podrobnostmi in duhovito interpretacijo snovi. V zadnjem času jo zanimajo kolaži in pop-up (trodimenzionalne) slikanice. Svet ilustracij jo navdaja z veseljem, prav tako pa vedno najde zadovoljstvo ob vsaki majhni stvari in izdelku, ki ga na novo ustvari. Odprtje razstave njenih ilustracij je potekalo v Centru za mlade, v sproščenem vzdušju, saj seje okrog Mateje zbralo veliko prijateljev in znancev, ki soji izrekli iskrene čestitke. Mateja sama o sebi in o razstavi pravi: »Še vedno so mi najljubše pravljice in slikanice. Občudujem naravo - drevesa, oblake in zelo rada imam živali, ki jih tudi z veseljem rišem. Vesela sem, daje nastala ta razstava. Če me bo zdaj kdo vprašal, kdaj sem kakšno stvar naredila prvič, bom lahko odgovorila, da je bilo to prav danes.« Atraktivna in mlada citrarka je na glasbenem prizorišču že petnajst let, takrat je izdala svojo prvo kaseto Sanjarjenje. Njena nova zgoščenka pa nosi naslov Ko mi rečeš, da me ljubiš. Z njo je zablestela 24. novembra v Hali komunalnega centra. Nabito polna dvorana je zgovorno pričevala o njeni priljubljenosti. S številnimi glasbenimi gosti je Tanja svoj jubilej nazorno praznovala, morda smo bili še posebej pozorni na pevki Alenko Gotar in Evo Čeme. Tanjin nastop pa je bil tako dovršen, da človeku jemlje dih. Občudoval sem njeno čustveno inteligenco in ji tudi zanjo v svojem imenu in v imenu somišljenikov iskreno čestitam. Poglejte Tanja, vi ste tako znani na slovenski glasbeni sceni in tudi sicer, da vas ni treba posebej predstavljati. Pa bi vas najprej vprašal, melodiji Tretji človek Anotna Karasa in Cvetje v jeseni Urbana Kodra sta proslavili citre kot inštrument. Smo ljudje cifram v poplavi raznih inštrumentov dali mesto, ki jim pripada? Ali je res melodija Urbana Kodra svetinja za vse citrarje? Citre so zelo ljudski in zelo moderen inštrument, ravno tako legitimen kot vsi drugi. Ta žepni klavirje instrument velikih razsežnosti. Citre imajo mesto, ki jim pripada. Včasih pa si ga citrarji kar vzamemo. Pri igranju na inštrument hkrati sodelujejo sluh, motorika, zaznavanje in tisti centri, ki vplivajo na čustva. Cvetje v jeseni je tako slovensko, tako čustveno delo, da v njem citre zazvenijo v vsej svoji razsežnosti. Pesem je zelo lepa in edinstvena. Urban Koder je s to filmsko glasbo veliko prispeval k popularizaciji instrumenta. Medtem, ko smo bili vajeni na ljudski zven citer, pa sem sama posegla tudi v svetovni glasbeni repertoar in z odličnimi aranžerji ustvarila nov evergreenski zven. Ali je bilo glasbeno nagnjenje tudi v vaši družini? Družina ti da osnove, ki te spremljajo vse življenje. Glasbena vzgoja v družini je pri meni igrala pomembno vlogo. V otroštvu sem najbolje spoznala slovenske ljudske in narodnozabavne pesmi. Ali nastopate tudi v inozemstvu? Kako naši Slovenci sprejemajo citre v primerjavi s tujino? Ali citre v tujini dobijo svoj prostor, če lahko tako rečem? Preko citer sem spoznala mnogo zanimivih ljudi, dobila mnogo izkušenj, preživela marsikatero prijetno urico in videla tuji svet. Igrala sem po Evropi, pa v Izraelu in na Japonskem. Menda tam citre zelo dobro poznajo, čeprav sta bili slovenska narodna noša in slovenska pesem tam prava eksotika. Da, v tujini sem vedno lepo sprejeta. Menim, da je slovenski človek emocionalno zelo blizu citram, zato mu zelo godijo. Boris Kovačič je obogatil svoj zven s kitaro, z drugačnim pristopom, ali tudi vi pomislite na kaj podobnega? Če ste sami, zahteva to veliko truda, vendar se obenem kaže tudi vaša kvaliteta? Kot sporoča sonet, ki sem ga v soboto recitirala na koncertu: »Odbir najlepšega kar v srcu svojem za vas ustvarjam, preko citer pojem«. Bodisi, če igram na citre sama, ali pa me spremlja flavtistka Anja Burnik. V teh letih sem izoblikovala svoj zven in podobo. Ljudje me poznajo in vedo kaj lahko pričakujejo. Vse kar se odvija na odru je skupek delčkov, ki ustvarjajo posameznika. Pozoren poslušalec sliši vse: kvaliteto, čuti interpretacijo in tako dalje. V mojih aranžmajih pa se citre tako ali tako pojavljajo kot solističen instrument. V Domžalah se je v 15-ih letih zvrstilo veliko glasbenih gostov in različnih voditeljev. Kateri je bil vaš najuspešnejši koncert? Morda letošnji? Mislim, da sva z možem Bogdanom v Domžalah s prireditvijo obogatila glasbeno in kulturno življenje ter ljudem ponudila več od klasične prireditve. Vsakoletni koncert je tudi odlična promocija za občino Domžale, v kateri živim, saj je dogodek medijsko zelo odziven. Obiskovalci pa prihajajo iz cele Slovenije. Po koncertu mi je gospod župnik Pavle Juhant dejal, daje bil koncert ena zelo lepa maša. To se zelo lepo sliši in je meni veliko priznanje. Ljudje so s koncerta odhajali zadovoljni, torej je za mano spet en uspešen koncert. Bomo koncert lahko spremljali tudi na TV. Koncert je bil posnet in kot glasbeno oddajo, ga bomo pred prazniki lahko gledali na TV Pika. Zvezda ste, vsaka vam čast, vendar zvezda ne blesti povsod enako? Hvala, to vzamem kot kompliment. Toda zvezde so na nebu. Ni pomembno, kaj si, ampak kdo si. Če ostaneš del nekega spomina, je največ vredno. Vse pa je odvisno od našega zaznavanja in zavedanja. Iste bleščeče zvezde niti dva ne doživljata in ne vidita enako. 15 let pa ni tako veliko in tudi malo ne. Pomembno je, da sem pri svojem delu iskrena in to je za uspeli pomembno. Pa še osebnejše vprašanje: ali potrebujete veliko časa za svoje odločitve ali se odločate počasi in premišljeno? Najboljše moje odločitve so tiste, ki so intuitivne; ko sledim intuiciji, notranjemu vidu, sluhu in zaznavanju. Potem lahko delujem učinkovito, uspešno in z dušo. Se pa zgodi, da se za kakšno stvar dolgo ne morem odločiti; to je takrat kadar ne poslušam notranjega glasu. Pa se potem včasih zgodi, da odločitev ni najboljša. Kaj še radi počnete? Ob večerih rada prebiram knjige. Predvsem so mi všeč biografske, raz-mišljujoče, pa duhovne in psihološke. Najraje imam tiste, iz katerih dobim vitamine za dušo. Kaj pa prazniki, kako jih boste preživeli? Žal gre svet naprej »s svetlobno hitrostjo«. Nove tehnologije so spremenile slog in ritem življenja. Vendar pride čas, ko družina sede za mizo; ko Miklavžu pišemo pisma, ko se ob božičnem drevescu in lučkah zbudijo nezavedni spomini na navade naših prednikov. Ob takih trenutkih se ustavi čas. Razveselimo se tudi tako, da z drobnimi pozornostmi osrečimo drug drugega. Bliža se konec leta, ko več ali manj vsi delamo obračune za nazaj in prihaja novo leto, ko si postavljamo nove cilje. Kakšni so vaši? V prihodnosti želim početi zabavne, vzpodbudne in vznemirljive reči, kam iti, se česa naučiti. Veliko stvari si še želim poskusiti. Draga prijateljica Tanja, najlepše se vam zahvaljujem za razgovor. Vam in vašim voščim blagoslovljene božično-novoletne praznike in vam čestitam za dan samostojnosti. Prisrčno vas pozdravljam in Bog vas blagoslovi. Ivan Kepic 75 let uspešnega ustvarjanja Citrarka Tanja Zaje Zupan V soboto, 24. novembra ob 19. uri je bil v hali Komunalnega centra gala koncert Tanje Zaje Zupan. Znana Domžalčanka, citrarka Tanja, vsako leto s pomočjo svojega moža Bogdana organizira koncert, ki privabi veliko število obiskovalcev. Ljudje so željni prijetne glasbe in zabave. V vsakdanjem življenju se srečujemo z ovirami, ki jih moramo dnevno premagovati, zato se z veseljem odločimo za tovrstne koncerte. Tanja je tokratni koncert namenila 15-letnici ustvarjanja in predstavitvi nove zgoščenke Ko mi rečeš, da me ljubiš. Gostje večera so bili Alenka Gotar, Jasna Zlokič.Eva Černe, Ivan Hudnik, Nataša Mihelič, Anja Burnik, Ervin Jakončič, Ansambel Zupan, Margarita Sto- viček, Pop'n'dekl, Vesna Kociper, program pa je povezoval igralec Roman Končar. Šarmantna Tanja je nadarjena in delovna citrarka, ki je v svoje ustvarjalno življenje pritegnila tudi hčerko Ano, ki gre po njenih stopinjah, in sina Domna. Ima še leto mlajšo sestro Iris, ki je tudi glasbenica - izvrstna pianistka. Tanja izhaja iz glasbene družine, kjer se z glasbo ukvarja več generacij. Ze z desetimi leti seje začela njena glasbena pot, ki seje strmo nadaljevala, saj je priljubljena citrarka doslej izdala 11 zgoščenk, njeno glasbo pa lahko slišimo na Številnih radijskih programih. Kot rada pove Tanja sama, je igranje na citre njen najljubši hobi, ki se mu predaja z vso resnostjo in ljubeznijo do glasbe. Želim ji veliko sreče pri nadaljnjem ustvarjanju in potrditev besed, ki jih je izrekla v enem od številnih intervjujev: »Lepa ženska je srečna ženska«. Saša Kos Ugodnosti za nove stranke Likovna razstava Tatjane Zmavc v grobeljski dvorani Ustvarjalnost, ki jo hranijo spomini... V dvorani kulturnega doma na Rodici, kjer kar vre najrazličnejših prireditev in kjer so ljubiteljska prizadevanja nadvse vidna, saj skušajo na mnoge domiselne načine vdahniti življenje tej lepi krajevni kulturni pridobitvi Jarš in Rodite. V lepo obnovljeni grobeljski dvorani je 17. novembra 2007 domačinka Tatjana Žmavc predstavila svojo likovno ustvarjalnost, ki je avtorici -kot likovni izraz- zagotovo okras njenega tretjega življenjskega obdobja. Na razstavi jc predstavila vec deset slik v najrazličnejših tehnikah (pretežno v oljni), ki so nastale v zadnjih petih letih. Menda je že čisto regularen pojav, da bolj ko nam bežijo leta in se -zdaj že v pokoju- pretapljamo v zelo zrela leta življenja, bolj nam pred oči prihajajo ljudje, dogodki, predmeti, pravzaprav ves tisti svet, kakršen se nam je razodeval v mladosti. V zreli'dobi se vzpostavi v človeku poseben intimen, za odraslega človeka nenavadno nežen odnos do teh stvari, ki so na nek način zdaj, v teh letih, nadomestek za izgubljeno mladostjo. Vsak odrasel človek ima tak svet in skoraj vsak (če se mu le ni dogajalo kaj res hudega), rad vstopa v svoj svet spominov... Na razstavi, ki nam jo je ponudila Tatjana Žmavc, je še kako očitno, da je tudi njeno spominsko vračanje v mladost velika radost njenega sedanjega življenja, radost, ki jo je uspela v desetinah slik upodobiti za številne obiskovalce razstave. Ti so v velikem številu, čisto do izpolnjenosti, napolnili grobeljsko dvorano. Tatjana je iz svojega spomina na platnih oživila mnogo svojih spominov na obrtna, kmečka in druga dela, kakor so jih opravljali v času njene mladosti. V arhivih je našla nekatere fotografije in predloge , ki so ji olajšale delo, potem pa jih je slikarsko uresničila. Z likovnim pristopom, kjer je zaznati velik smisel za dojemanje svetlobe, je realizirala mnoge fotografske motive kmečkih in drugih del. Posebno uspešna je bila pri upodobitvah kmečkih, domačijskih prizorov ter prizorov družinskega življenja, kot je prizor, ko mati družini režejo kruh... Večino slik je udejanila v barvah, največ v olju, prisotne so tudi akrilne barve, tuš ter kombinirane tehnike, zanimiv pa je tudi kolaž, monotipije in drugo... Povemo naj, daje, daje kar nekaj slik izdelala tudi v črno-beli oljni tehniki... Razstavo je popestrila množica starih predmetov, ki so s svojo najbolj sugestivno govorico predmet-nosti samo obogatili reminiscentni vtis celotne predstavitve. Pohvaliti velja tudi spontanost nastopajočih, posebej prijateljev iz Kapel pri Brežicah. Na prireditvi so na radoživ način prikazali nekaj kmečkih opravil, ob tem pa dodali vesele dogodke in prispevali glasbo, ki je ob odprtju spravila v razgibano vzdušje vse obiskovalce razstave... To vzdušje in pa prijateljski tonus, ki so ga ustvarili vsi udeleženci večera, kaže, daje Tatjana Žmavc človek, ki se na vse načine razdaja v svojem prijateljstvu. Omenjeni razgibani večer pa je avtorici z mnogimi pomenljivimi sporočili povrnil njen vložek na nek, četudi samo deloma, lep, nematerialen način. Matjaž Brojan Za vse novo zaposlene, ki boste odprli NLB Osebni račun, smo pripravili posebne ugodnosti: • podarimo vam stroške vodenja NLB Osebnega računa za prvih 6 mesecev, • podarimo vam pristopnino za poslovanje prek NLB Klika in NLB Mobe. Vsem, ki boste prenesli poslovanje iz druge banke in odprli NLB Osebni račun, smo pripravili naslednje ugodnosti: • prvo odobritev limita brez nadomestila stroškov in v enakem znesku kot pri prejšnji banki, • podarimo vam stroške odobritve NLB Kredita za poplačilo kredita najetega v drugi banki, • podarimo vam pristopnino za poslovanje prek NLB Klika in NLB Mobe, • podarimo vam letno članarino za uporabo plačilne kartice NLB Karanta, • podarimo vam brezplačno najemnino NLB Šefa za prvih 6 mesecev. Ugodnosti veljajo ob prenosu rednega mesečnega priliva na nov osebni račun v NLB Banki Domžale d.d.. NLBO Banka Domžale UREDNIŠTVO stran 18 4 pisma bralcev Osnove vljudnosti in protokola Zanimivo je bilo prebrati mnenje gospoda Lipovška na vprašanje, ali Urad župana pozna osnove vljudnosti in protokola. Zanimivo iz dveh razlogov. Prvič zaradi tega. ker Slamnik, kot kaže, berejo tudi izven meja naše občine, kar pomeni, daje Slamnik še kaj več, kot le glasilo lokalne samouprave in je zato treba biti pri objavljanju toliko bolj pozoren in natančen. Drugič zato, ker gospod Igor Lipovšek v zagovor spodrsljajev Urada in uredništva meni, da je za glasilo in njegove bralce dovolj že. če uradne goste naše občine omenimo le kot nosilce funkcije, kot pravi, daje za njegovo informiranost »dovolj,ie izve, daje nekoga ali nekaj obiskai angleški veleposlanik« in nadaljuje, »da sta ime in priimek za slovensko javnost (žal morda nevljudno) drugotnega pomena.« Komentar je odveč. Takšno je pač njegovo mnenje. Morda le vprašanje. Cemu potem tako natančno Slamnik in tudi Urad župana navede v istih sporočilih funkcije in imena in priimke občinskih funkcionarjev? Ali bi bilo po mnenju gospoda Lipovška za nas, bralce iz Domžal, torej dovolj, če bi na primer napisali, da so se odprtja obrata Leka v Mengšu udeležili predstavniki občine na čelu t županom, brez vseh imen in priimkov!'.' Večinoma namreč vemo za njihova imena in priimke, pa tudi za funkcije, ki jih opravljajo. Mislim, da ne! Konec koncev, s pravilnim navedkom imena in priimka, funkcije, tudi izražamo spoštovanje osebi. Vljudnost in pravila lepega obnašanja (bonton) niso vezana na »diplomatski parket«, ampak morata biti stalnica v našem življenju. Upam, da bosta »okrcana« Urad župana in urednica v bodoče ravnala bolj strokovno, manj nevljudno, z več znanja in občutka za spoštovanje protokolarnih pravil in tako ne bo potrebe za opozarjanje in oštevanje. Tako bodo tudi bralci Slamnika izven občine Domžale videli, da nismo le podeželani. ki se bolj slabo spoznamo na pravila lepega in vljudnega obnašanja. Ravnanje po pravilih lepega vedenja pač ne more škodovati, prej nasprotno. Nikolaj Tlčar Občinska uprava meni, da je skrb zaradi poplavne ogroženosti odveč Na moje pismo bralcev, objavljeno v 12. številki Slamnika, 2. novembra 2007, je občinska uprava pripravila obširni odgovor, kar je sicer hvalevredno, je pa njen odgovor pomanjkljiv in ponavlja že znana in objavljena dejstva, ne daje pa odgovora na zastavljena vprašanja. V odgovoru občinska uprava vseskozi poudarja pripravljenost služb pri izvajanju zaščitno reševalnih ukrepov oziroma nalog, v kar seveda ni moč dvomi- ti, niti nisem v svojem pismu tega trdil. Dovolil pa sem si trditi, da pripravljena mehanizacija, kije bila tudi uporabljena na poplavljenih območjih pač ne more biti zadostna ob dejstvu, da so nas gasilci obvestili, da Bistrica narašča in da so možne poplave. Podatke sem dobil v oktobrski številki Slamnika. O dodatni mehanizaciji, ki naj hi bila pripravljena, pa ni bilo mogoče nikjer prebrati niti vrstice. Res pa je, da v pojasnjevanju občinske uprave, kako delujejo službe Civilne zaščite in gasilska društva, manjka bistvo - odgovor na zastavljena vprašanja, kako povečati protipoplavno varnost na levem bregu Kamniške Bistrice na Viru oziroma povsod tam, kjer je to potrebno in se v bodoče izogniti podobni situaciji. To je bila tudi srž (poanta) mojega pisma v rubriko Pisma bralcev. Pričakovanega odgovora na zastavljena vprašanja (in teh je bilo kar nekaj) je občinska uprava v svojem odgovoru pozabila dati ali pa jih ni znala oziroma mogla dati. Morda bi poskušala to narediti naknadno in v novem odgovoru odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja, ki ne zanimajo le mene kot pisca pisma, ampak precej stanovalcev Vira, verjetno pa tudi vse tiste, ki so jih narasle vode že prizadele ali pa se srečujejo z enakimi nevarnostmi možnih poplav. Nekatera naša vprašanja, ki so ostala brez odgovora, so: Kdaj bo opravljeno povišanje nasipa in s tem zmanjšana nevarnost poplav? ■ Kaj bo storila občina, da od Ministrstva za okolje zahteva ukrepe za čimprejšnje očiščenje in odstranitev naplavin v strugi in na bregovih Kamniške Bistrice od Količevega nizvodno? ■ Kako bo občina v bodoče poskrbela za učinkovitejše informiranje in seznanjanje občanov ob morebitno potrebnem ukrepanju v primeru povečanih nevarnosti, saj opisano obveščanje in ukrepanje le ni tako uspešno, kot bi želela občinska uprava prikazati v svojem odgovoru. Prepričan sem, da bo v skupno korist, če bomo čim prej našli rešitve za konkretne probleme in zagotovili ne le večjo varnost za ogrožene stanovalce v kakšnem prihodnjem vremenskem obdobju, ko bo Bistrica spet naraščala ne samo na Viru, ampak tudi v zgornjem toku, ko temperature v gorah ne bodo padle in bo tudi napoved padavin vse prej kot ugodna. Takrat bodo v nevarnosti ne le primarna ampak tudi sekundama območja ogroženosti, kot imate to zapisano v konceptu zaščite in reševanja v primeru poplav v naši občini. Kaj ko bi od leporečnih konceptov prešli na konkretne ukrepe že sedaj in tako z mnogo manjšimi stroški zagotovili kar največjo varnost in omejili rizike (nevarnosti) na najmanjšo možno mero, še preden vas in nas na to prisili narava sama. Verjemite, za vse bo bolje. Pa še izgovarjati se odgovornim ne bo potrebno na stoletne vode in neobvladljivo naravo ali, ne bodi ga treba, celo na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Svoje konkretne pobude in predloge smo zato stanovalci in KS Vir že posredovali tudi predstavnikom občine Domžale. Občinska uprava in strokovne službe, naredite, kar je treba narediti. Za vaše razumevanje problema in takojšnji začetek njegove rešitve se vam ogroženi stanovalci Vira že vnaprej zahvaljujemo. Niko Tlčar Kdo bo še investiral v stare hiše? Na 'elitnem' prostoru sredi Domžal, ob Kolodvorski ulici, stoji stara, zelo stara hiša, nekdanja knjižnica, sedanje zbirališče mladih in sedež e-študent-skega servisa, ki je tudi lastnik tega objekta z zemljiščem vred. Že pred leti, ko so se na e-servisu odločili za nakup, so bili pravzaprav edini resen kupec z namenom, da bi hišo, ki je bila pod spomeniškim varstvom, tudi prenovili in vanjo naselili 'dogajanje'. Vsi drugi potencialni kupci so videli zgolj prostor, ki bi se ga dalo odlično unovčiti, hišo pa podreti in na njenem mestu zgraditi, recimo, več stanovanjski objekt. No, kakor koli, e-študent-ski servis je po nekaj letih zbral vsa potrebna soglasja, dovoljenja, mnenja in podobno ter pričel s prenovo, kot so obljubili občini ob nakupu. Vendar, glej ga zlomka! Če se že ni zataknilo pri občinskih institucijah, če so previharili vse ostale zahteve in če so se zmenili z vsemi pristojnimi na občini in državi - seje ustavilo pri sosedu. Kako značilno za slovenske razmere! Ni je stvari pri nas, vsaj kar se tiče gradbenih in okoljskih posegov, ki ti je dober sosed ne bi mogel zmini-rati. Če ne drugače, pa z nagajanjem. Tako seje zgodilo tudi v tem primeru, ko lastniki častitljive hiše ne morejo prenavljati kot bi želeli oz. kot so se obvezali ob nakupu, ker se najbližji oz. prislonjen sosed. Slaščičarna Kalimero, ne želi umakniti. Da pa je ironija večja, Kalimero ni niti lastnik niti najemnik zemljišča, ampak tam preprosto »stoji od nekdaj«. Nekdanja knjižnica je dobila novo streho in nova okna, nove fasade pa očitno še ne bo, saj se mali Kalimero veselo naslanja na staro dotrajano lepotico, ki bi bila krvavo potrebna čimprejšnje prenove. Res, tipično slovenska štorija, v kateri se ve, kdo plača, ne ve se pa prav dobro, kdo pije. Tega ne vedo tudi tisti Domžalčani, ki so rekli: »Hvala bogu, da se je premaknilo z obnovo, saj se bo hiša drugače podrla!«. Ob tem si res lahko samo rečeš: »Takle mamo!« JE-RA So stadionske tribune bolj pomembne kot vrtci in šole? Pred časom sem prebrala, da se je v domžalsko občino v samo nekaj letih priselilo okrog 10.000 novih prebivalcev. S tem posledično pa občinska uprava pod vodstvom tedanje županje Zalokar Oražmove ni naredila prav nič za izgradnjo novih vrtcev in šol. Zato imamo sedaj v naši občini izredno veliko pomanjkanje prostih kapacitet v vrtcih, podoben kolaps se sedaj obeta celi vrsti osnovnih šol, ki bodo zaradi nespametne politike vodstva občine primorane izvesti dvoizmen-ski pouk. In kar je še posebno grozno - vse šole niti niso potresno varne in bi zahtevale takojšnjo sanacijo - a občina nič, v tej smeri. Namesto tega se na top listo prioritet daje izgradnjo dodatne športne tribune na stadionu v Domžalah. Kot pozorna bralka prispevkov o delu občinske uprave odločno nasprotujem takšnemu razmišljanju in prioriteti sedanjega vodstva občinske uprave. Osebno nimam nič proti športu in se zavedam njegovega pomena, vendar pa, dokler bomo imeli potresno nevarne šole ter tako kronično pomanjkanje prostorov v vrtcih in osnovnih šolah, kot je sedaj in glede na to, daje tudi domžalski Zdravstveni dom potreben nujne obnove ter širitve, potem dileme o tem, kaj je prioriteta, enostavno ni. In ta prioriteta, gospodje in gospe iz vodstva občine, nikakor niso nove tribune na stadionu. Glede na že prav neetično vsiljevanje izgradnje nove športne tribune se mi sama po sebi pojavlja tudi povezava med vladajočo svetnico in nekdanjo županjo ter sedanjo poslanko Cveto Zalokar Oražem ter njenim možem, ki je direktor Nogometnega kluba Domžale ter tem, da je nekdanja županja zelo izdatno iz proračuna financirala NK Domžale ter tudi sedaj skuša na račun potrebnejših prioritet izsiliti nove tribune na stadionu. Imamo v našem proračunu res toliko denarja, da si to lahko privoščimo? Bo Drago Kos ukrepal tudi v tem primeru in ali bomo na POP IV in A kanalu kmalu lahko gledali zgodbe o klientelizmu s področja nogometa v Domžalah? Anlta Abraham Zgodba Nismo premožni, vendar si že od nekdaj želimo imeti svojo hišo z malo vrta ter tako ubežati mestnemu vrvežu in vsem težavam sobivanja s sosedi v večstanovanjskcin bloku. Z veliko mero odrekanja in družinskih naporov smo zbrali 100 tisoč f za nakup 500 kvadratnih metrov velike gradbene parcele v Krtini. Ni prav velika, pa tudi premajhna ni, je na deželi in do avtoceste je blizu. Naše navdušenje pa je v trenutku splahnelo, ko smo zvedeli, kakšen dom si bomo smeli zgraditi. Sanje o enodružinski stanovanjski hiši običajne velikosti za pet ljudi nam je izničil Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Domžale - UPB2. Zakaj? Iz kartografskega dela odloka razberemo, da smo v območju Se/a, kar pomeni območje stanovanjske individualne gradnje Z največjo dovoljeno pozidanostjo 25 do 30 odstotkov gradbene parcele in največjo možno izrabo 0,4, to pa je dovoljenih 40 odstotkov bruto etažne površine glede na celotno površino parcele. Hiša je lahko pritlična, z mansardnim podstrešjem, ali enonadstropna, tloris mora biti podolgovat, v razmerju stranic 1:1,3, streha pa simetrična dvo-kapnica z naklonom strešin med 35 in 45 stopinj. Podkletitev ni dopustna, ker parcela leži v delu naselja s stoletno poplavno vodo, obliko strehe pa določa vplivno območje vaškega jedra. V zazidano površino pa se po Odloku štejejo še vsi pomožni objekti na gradbeni parceli. Ko preverjamo vse možnosti, kako zgraditi sedanjim bivalnim zahtevam ustrezajočo hišo, ugotovimo: • Ce bo hiša pritlična, z mansardnim podstrešjem, bo lahko imela skupno površino prostorov, vključno z zidovi in balkonom, garažno nadstrešnico in drvarnico, največ 200 kvadratnih metrov. Ker bosta pomožna objekta imela približno 40 kvadratnih metrov površine, ostane za samo hišo v dveh etažah 160 kvadratnih metrov oziroma zazidane površine, skupaj z balkonom, 80 kvadratnih metrov. Pri predpisanem razmerju stranic je to 7,7metra krat I0,0mctra. Prav ste prebrali. Seveda v tako skromno pritličje ne moremo stlačiti še garaže, drvarnice in shrambe vrtnega orodja. ■ Poskušamo z enonadstropno hišo. Rezultat je še slabši. Po določbah odloka moramo k bruto etažni površini prišteti še neizkoriščeno podstrešje pod hladno streho v delu, ki je višji od l,40metra. Tlorisna velikost hiše se nam zmanjša še za 20 kvadratnih metrov in pristanemo pri merah 6,90-metra krat 9,0mctra. Obupno. Zadeva presega vse razumne meje. Toliko zazidljive parcele za tako majhen učinek. Zgodba je prirejena, izračuni pa držijo. Opozarjajo na slabo gospodarjenje Z dragocenim prostorom. Zaradi slabo pripravljenih in nekritično sprejetih občinskih predpisov, kakršnih druge občine v državi nimajo, je onemo- gočeno na .primerno veliki parceli zgraditi vsaj minimalnim standardom odgovarjajočo hišo. Pri tem je težko govoriti o pretiranih apetitih po zaslužku. Prej bi zaslužkarstvo lahko pripisali posledicam občinskega odloka, ki bodo napolnile žepe prodajalcem zemljišč, gradbincem, zadoiže-nim za komunalno opreme in končno, občinski blagajni, ki v osnovi zaračunava komunalni prispevek od površine gradbene parcele. Upam, da sem v tej zgodbi demanti-ral županove ocene, da so bile moje pripombe v intervjuju za Domžalske novice pavšalne in nekritične ter brez. resne utemeljitve. S tem pa končujem časopisno polemiko o prostorski problematiki v občini Domžale. Besedo imajo tako ali tako tisti, ki o njej odločajo. za DV0 Domžale Kamnik Jože Nemec, unlv.dlpl.lnz.arh. Le kaj sem ti storila, draga Marta? Samo 30 m sem oddaljena od Tvoje dnevne sobe in vsak dan, ko pogledaš skozi okno se vidiva. Že več kot pol leta Te prosim in moledujem, da mi zamenjaš moj razbiti senčnik, ki mi pomeni več ali vsaj toliko kot Tebi nov avto. Prosim polepšaj mc, saj se približuje Novo leto in se boš po opravljeni letni bilanci lahko pohvalila, da si v vsem svojem mandatu vsaj nekaj storila za dobrobit krajanov Male Loke. Pozdrav od nesrečne in v nebo sijoče svetilke iz Male Loke. P.S. Le kje so, Janez, tisti zlati časi, ko si organiziral, da so krajani počistili mojo okolico In me pobarvali z lepo sivo barvo, Jaz pa sem vsa ponosna razsvetljevala Malo Loko? 1 . Krajani Male Loke Poglejte fotografijo In videli boste, kako skrbimo za svoje okolje, da ostane lepo in zdravo. Neznani "okoljevarstvenlk" Je namreč ob cesti Pšata - Šentjakob odložil štiri, najbrž letne pnevmatike. HONDA *"»".■ določa 1. DEL : izdaja- I^SSSU pintar e»**". GESLA T£u bombažna ,TS5, rihtar ,,MVEC ur .->lm tkanina JyZ™ AM Sedaj lahko! lačaš 2007 - pol 2010. brez obresti. » od 1 10. rio 31 12 3 www-Nondavai « AC-*taM »0,0. Ommtvm *. u**«* PRODAJA VOZIL AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA HONDA Moč naših sanj CAR-LINE AMBROŽ d.o.o. Prešernova 12, 1235 Radomlje Tel.: 01/722-75-34 Fax: 01/722-71-32 E-mail: honda.ambroz@siol.net www.honda-ambroz.com Prodaja e-mail: boris.tomazin@gmail.si 2. DEL GESLA ^ PREDPLAČNIK naraven SKALNI PREVIS JUŽN0AM KUKAVICA FRANCOSKI PISATELJ (JEAN) JAPONSKO oni aCh a ales • .{SJi. oíSÍÍJÍ slikarska figura •*« SS3S »mu : "Lm etrvoKt TRENJE AMERIŠKA ATLETINJA (GAIL) LATINSKI IZRAZ ZA UMETNOST DRŽAVA V GLAS STARO VZHODNI DOLOČENE JUDOVSKI AFRIKI VIŠINE KRALJ POKOJNI ANGLEŠKI 0RAMAT1K KREDITOB IN IGRALEC (PETER. BAC0ADSKI TATIC, LOLA MONTtSI PRAŽENI HONDON. OBLTT S ČOKOLADO DAN V TEDNU GROBO BEVKOVA DOMAČE MLADINSKA SUKN0 POVEST ILOVICA vrsta maščobe VETRNI JOPlCS KAPUCO (.ISTA TEŽA POKOJNI UCANDSK1 DIKTATOR AMIN DADA OMAR NABER OZKONOSA AZUSKA OPICA NAS PISATEU (JANKO) ZLATA DETELA V JUŽNI AMERIKI SAMPION ŠVEDSKA ALPSKA DRUŽBENI POLOŽAJ ARMENSKI SKLADATELJ HACA-TURJAN NAJDALJŠI LEVI PLAVALKA ISAKOVIC prvi moški ITALIJANSKI PEVEC RAMAZ zorri SMUČARKA MA7T IZREK. POUČNA MISEL SRBSKA IGRAI KA (EVA) NEKDANJI AVSTRIJSKI ALPSKI SMUČAR (HANS) ROKOVSKI PEVEC COCKER MESTO V ki I r, III ath gamsji rastlin bivol z ! ska otoka glivična celebes bolezen POMOČ: EIDOR ADO-zlata dežela v Južni Ameriki, GIONO-francoski pisatelj (Jean), KAMA-najdaljši levi pritok Volge, LEDOCET-cista ocetna kislina, MODIMPERATOR-nadzornik gostov na gostijah pri starih Rimljanih, RUT-rovt, TAVOLETA-slikarska paleta Miki osvajamo Stati na stopničkah je velik uspeh in užitek Pogovarjali smo sc s Škorpijonkami, Mašo Grošelj, Simono Kočar, Uršo Kučman in Mašo Vclepcc, plesalkami mladinske formacije, ki je na svetovnem prvenstvu v Riesi osvojila odlično 3. mesto. Koliko časa že trenirate? Urša: Jaz treniram že osem let, najprej sem v vrtcu in šoli hodila na plesne urice, tekmujem že pet let. Simona: Že deseto leto. Maša V.: Osem let. Maša (i.: Treniram šest let in pol. Kako dolgo ste sc pripravljale na tekmo? Kako potekajo treningi? Urša: Na tekmo se v bistvu pripravljamo celo leto. Najprej za državno prvenstvo, posebej za svetovno prvenstvo pa od konca septembra. Treningi potekajo nekako takole: pridemo, se ogrejemo, popravljamo izvedbo koreografije in jo prcplcsavamo, skratka, PLEŠEMO ill se ZABAVAMO! Maša V: Proti koncu so bili treningi zelo naporni. Maša (i.: Pred državnim smo se pripravljale približno štiri mesece, pred svetovnim pa en mesec in pol. Ste zadovoljne z rezultati? Maša V.: /. rezultati smo vse zadovoljne, a ne punce? Maša (i.: Zelo zadovoljne! Urša: Ja, z vsemi rezultati smo zadovoljne, z dobrimi in malo manj dobrimi. Vsaka tekma ali nastop prineseta nek rezultat. Pa čeprav mogoče ni viden materialno, laki, z medaljami, so se pa za nas šele začeli. Kakšna je bila konkurenca? Urša: Konkurenca je bila pri formacijah kar močna, mogoče je bila pri malih še močnejša. Pri formacijah je tekmovalo 23 formacij, pri malih skupinah pa 31. Maša O.: Konkurenca je bila različna, nekateri niso bili preveč dobri, spet drugi pa zelo dobri. Kaj ti bo od tekme najbolj ostalo v spominu? Urša: Fotografiranje z napovedovalcem, ki nas je od takrat naprej celo tekmo naslavljal: My friends from Slovenia, PK MIKI. In seveda MEDALJA! Simona: Najbolj sem si zapomnila stopničke in tudi napovedovalca. Maša •V: Plesalci drugih držav, predvsem plesalec iz Italije (smeh) in ruski plesalci. Maša (i.: Najbolj mi bo v spominu ostal občutek, ko prideš na oder in drugi navijajo zate. Ta občutek je res dober. Od skupin pa sem si zagotovo najbolj zapomnila rusko člansko formacijo, ki jc tudi zmagala. Kaj jc vaš največji skupinski uspeh do sedaj? Simona: 2. mesto na DP, 2. mesto na EP in 3. mesto na SP s točko Škorpijoni. Maša V.: Naš največji uspeh do sedaj je bilo zagotovo 3. mesto na svetovnem prvenstvu v Riesi. Najbolj sem uživala, ko smo stali na stopničkah. Maša (i.: Naš največji uspeh so zagotovo uspehi, ki smo jih dosegli s točko Škorpijoni in v tej točki sem do sedaj tudi najbolj uživala. Kaj sedaj? Boste še naprej tekmovale? Urša in Simona: Ja, tekmovale bomo še, želimo pa si čim več nastopov in medalj. Maša V: Jaz si želim še dolgo tekmovati in posegati po visokih mestih. Maša O,: Za naprej šc ni vse dorečeno, ampak najbrž bo Komami spel pripravila kakšno zelo dobro točko, kol je ta. Kako vam starši, učitelji in drugi pomagajo pri doseganju takih uspehov? Urša: Učitelji so zelo razumevajoči. V šoli nam prilagajajo teste, spraševanja, ponudijo kakšno individualno uro po pouku, da ti razložijo snov, ki so jo vzeli, ko si manjkal. Starši pa nas spodbujajo, navijajo za nas na vseh tekmah in so najbolj zvesti navijači! Maša V.: Starši nas predvsem spodbujajo in navijajo za nas. Učitelji pa nam opravičijo izostanke od pouka (smehj. Maša (i.: Starši me zelo podpirajo pri plesu, učitelji pa prav tako. Če se včasih tekme in treningi prekrivajo s šolskimi urami, učitelji to razumejo. Ali ste imeli kakšne dodatne priprave na tekmo? Urša R.: Dodatnih priprav, razen povečanega števila treningov ni bilo, psihične priprave pa smo imeli pred tekmo in razglasitvijo. Naša trenerka Romi je na podlagi ocen sodnikov že vedela, katero mesto smo zasedle, a nam ni povedala, tako da smo bile v pričakovanju do konca. Tudi na rezultat moraš biti psihično pripravljen. Maša V.: Ja. imeli smo krizni sestanek, ki ga imamo, da se pogovorimo o nastopu, popravkih in izboljšavah. Simona: Priprav ni bilo, imele smo le zelo pogoste treninge, na katerih smo se pogosto pogovarjale o SP in obujale stare spomine na tisto dvorano. Kako je potekal dan na tekmi? Urša: Vstale smo ponavadi ob sedmih, sledil je zajtrk in polurna vožnja iz hotela v dvorano. V dvorani je približno dve uri potekalo pripravljanje na tekmo - maska, ogrevanje, preoblačenje, poslušanje napotkov, sledila jc tekma in nato kosilo. Med nestrpnim pričakovanjem rezultatov smo si ogledale konkurenco, šle v mesto ali počivale. Maša V.: Tekme so potekale ves dan. V hotel smo se vračali okrog enajstih zvečer. Maša G.: Ves čas smo tudi navijali za vse Slovence, finale je bilo v petek zelo pozno zvečer, ponavadi smo po povratku v hotel težko zaspale, saj smo bile pod vtisom dogodkov dneva. Na kaj vse mora biti plesalec pripravljen na tekmi? Urša: Pripravljen moraš biti na spremembe urnikov, pozne tekme, morebitno razočaranje. Predvsem sc moraš znati prilagajati in uživati. Pa tudi na ncvoščljivost plesalcev iz drugih držav, ki se obnašajo nešportno. Simona: Plesalec mora biti potrpežljiv in slediti vsaki novi informaciji. Ves čas mora biti stoodstotno pripravljen na tekmo (maska, kostum, pričeska), biti mora vsestranski. Seveda pa se vse življenje učimo in lepo seje naučiti kaj novega, ko greš na tekmo ali pa le na nastop. Maša V: Prostora za vadbo je malo, prostor v dvorani si moraš priboriti. Maša G.: Pripravljen moraš biti na to, da moraš kljub temu, da sc ne počutiš dobro, odplesati do konca in se maksimalno potruditi. Naši Evi je bilo ravno pred začetkom nastopa zelo slabo in je komaj zvozila, ampak je stisnila do konca, kar je lastnost dobrega plesalca. Romana Pahor, unrv.dlpl.kom. vAvw.mlkiples.com Miki osvajamo Maja Sonc, svetovna prvakinja, Skorpijonke tretje na svetu Plesalci PK Miki so na Svetovnem prvenstvu v show plesih, ki je potekalo v Nemčiji, osvojili odlične rezultate. Enajsti mednarodni plesni teden je od 20. do 24. novembra na velikem plesnem odru Erdgass Arene v Riesi gostil preko dvajset držav iz vsega sveta. Tekme so se poleg slovenskih plesalcev udeležili plesalci Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Češke, Danske, Estonije, Finske, Francije, Gibraltarja, Hrvaške, Italije, Japonske, Južne Afrike, Kanade, Madžarske, Nemčije, Norveške, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaške, Srbije, Švice, Ukrajine in Združenih držav Amerike. Maja Sonc je ponovno, tokrat v članski konkurenci, osvojila naslov svetovne prvakinje, na stopničkah pa so med mladinskimi formacijami stale državne in evropske podprvaki-eije, plesalke točke Škorpijoni (koreografija: Romana Pahor), ki so osvojile odlično 3. mesto. Izvrstne uvrstitve so dopolnili pionirski plesalci, ki so se s formacijo Sinhroni plavalci (koreografija: Saša Eminič) in malo skupino Ribičkc (koreografija: Maja Lavrinc), kot edini slovenski predstavniki uvrstili v finale, prvi na 6. in druge na 7. mesto. Mladinska mala skupina Holly Dolly je zasedla 5. mesto, mladinski par, Vesna Pirnat in Tadeja Horvat, sta se uvrstili na 4. mesto, 4. mesta sta se veselili tudi članska mala skupina Štirje letni časi in članska formacija Hide and Seek. Za las je finale zgrešila mladinska solistka Tadeja Horvat, ki seje uvrstila na 8. mesto. Na SP je prvič odpotovala tudi mladinska A K Domžale - tudi klub gorskih tekačev Izjemna sezona gorskih tekačev! Če z eno besedo opišemo atletsko leto 2007 - odlično! In zagotovo je k temu ob številnih uspehih na atletski stezi pripomogla tudi vrsta gorskih tekačev, ki so vidne uspehe dosegali tako na domačih kot tudi na hribčkih in gorah v tujini. Skupen imenovalec uspehom je zagotovo trener Lojze Pungerčič, katerega plan je Domnu Zupanu prinesel izključno zmage na vseh tekmovanjih za slovenski pokal v gorskih tekih, O iti Cvirn, Ajdi Sitar in Katji Kosmatin nastop na svetovnem prvenstvu v gorskem teku, slednja je nastopila tudi na evropskem prvenstvu, kjer je bila ekipno tretja. Na sprejemu pri predsedniku Atletske zveze Slovenije, g. Petru Kukovici, so bili poleg omenjenih še gorska tekača Eva Aljančič in Anže Zupan, trener Tomaž Jarc in predsednik AK Domžale, Marjan Ciorza. Gorski tekači se znajdejo tudi po ravnem! V okviru ljubljanskega maratona je vsako leto tudi prvenstvo v cestnem teku za osnovne in srednje šole, torej še ena priložnost za dober nastop. In Domžalčani sojo izkoristili ter 27. oktobra 2007 med več sto tekači iz cele Slovenije posamično in ekipno zabeležili številne dobre uvrstitve! Med nosilce medalj so se zapisali Benko Primož, kije bil drugi, in Ajda Sitar ter Eva Aljančič, ki sta bili bronasti. Jaka Vodnjov je bil šesti, Eva Ivanšek deveta, Monika Adler deseta, Anže Zupan 14., za njimi pa še nekaj vzdržljivih, ki so pomagali k dobrim ekipnim uvrstitvah svojih šol! Čestitke! Rojana Na sliki z leve proti desni: Domen Zupan, Marjan Gorza, Anže Zupan, Peter Kukovlca, Clta Cvirn, Lojze Pungerčič, Katja Kosmatin, Eva Aljančič, Tomaž Jarc Balinarski športni klub Budničar Količevo Med najboljšimi v Sloveniji Za Športni balinarski klub Budničar je leto 2007 že 32. leto v njegovi uspešni dejavnosti. Njihovi tekmovalci, še /lasti mladi, hitijo v sam slovenski vrh, sicer pa za balinanje lahko rečemo, daje in ostaja eden najpopularnejših športov. Veselijo se prav vseh uspehov, še posebej Pa jih je z naslovom državnega podprvaka v natančnem izbijanju presenetil Branko Magerl. Mladi balinar jc tako nadaljeval uspešne poti drugih mladih športnikov, vzgojen na Količevem in zelo nadarjen. Že kot mladinec je dosegel lepe uspehe z ekipo BŠK, srebrna medalja na državnem prvenstvu pa je njegov največji uspeh doslej, pomembno pa je prispeval tudi k uspehu ekipe BŠK Budničar Količevo, ki se je uvrstila v finale pokala BZS. Dvakrat peti V finalnih borbah za pokal Slovenije jc ekipa BŠK Budničar: Branko Magerl, Uroš Markič, Domen Cirašič, Cveto Lanišek, Aleš Zavbi in Urh Fister, v borbi z drugimi bolj znanimi in »bogatejšimi« ekipami osvojila peto mesto. Vsem članom ekipe iskrene čestitke. Enak uspeh je članska ekipa dosegla v prvi državni ligi. Čeprav so nekateri računali, da se bodo borili le za obstanek, smo na koncu dosegli odlično peto mesto. Bravo, Jakob Zanoškar In Vera Lavrlč Ob zaključku sezone so tudi letos v klubu, ki ga sedaj vodi Milan Skočaj. pripravili tradicionalno klubsko prvenstvo. Čestitke zaslužijo vsi številni udeleženci, še posebej pa zmagovalca med veterani Jakob Zanoškar in Vera Lavrič. Med seboj so se pomerili tudi najmlajši, med katerimi je zmagovalec Grega Markič, med igralci prve ekipe BŠK Budničar pa je prvo mesto zasedel Branko Magerl. Uspešni tudi na vrsti turnirjev Lkipa BŠK seje udeležila številnih turnirjev. S treh so se vrnili kot zmagovalci, in sicer: s Krka, Rogaške Slatine in Žalca, še posebej je odmevala domača zmaga tradicionalnem turnirju za prehodni pokal Občine Domžale. Med nastopajočimi 16 ekipami iz Slovenije, Italije in Hrvaške so v finalu na balinišču na Količevem domači balinarji s požrtvovalno igro premagali balinarje iz Opatije. Veteranska liga v letu 2008 že desetič. Ligo veteranov je pred devetimi leti začelo šest ekip, letos se lahko pohvalijo, da je v ligi sodelovalo 18 ekip. Veseli so bili prav vsake ekipe, ki se jim je pridružila, posebno pohvalo pa zaslužijo listi, ki sodelujejo vseh devet let: Gostilna Škarja Prevoje, Rekord Sneberje, dve ekipi Društva upokojencev Kamnik, veterani Mengša in pa seveda gostitelji veterani Balinarskega športnega društva Budničar Količevo, ki vsako leto s posebnim veseljem organiziramo tudi zaključni turnir. V letu 2007 so pripravili prvo odprto prvenstvo v parih. Med 24 moškimi pari sta prvo mesto osvojila Vinko Vodnik in Miro Slapar. Čestitamo! formacija Aristokrati, ki je osvojila 14. mesto, in Jernej Gregi, ki sije priplesal 16. mesto. Romana Pahor, unlv.dlpl.kom. imikiples.com Zbrana elita sodnikov in tekmovalcev v športnem plesu v Bologni in na Dunaju Matej in Spela Kralj na poti v svetovni plesni vrh V Bologni se je sredi novembra izvajal Workshop, pod budnimi očesi svetovnih strokovnjakov plesa, ki so predstavili in tekmovalcem pokazali najnovejše prijeme treniranja športnih plesov. Precej poudarka je bilo na psihološki pripravi tekmovalcev, prehranjevanju in razporeditvi energije na tekmovanjih. Znana plesalca, Matej in Špela Kralj, sta svojo udeležbo planirala že pred časom, pripravam pa je sledil vsakoletni tradicionalni turnir pod okriljem svetovne plesne organizacije IDSF. Špela in Matej sta med 178 plesnimi pari iz 37 držav zasedla zelo dobro 20. mesto. Njun uspešen nastop je pohvalilo kar nekaj tujih strokovnjakov. Z dobrimi občutki v okviru svetovne plesne organizacije - zaplesala na velikem plesnem turnirju Avstrije na Dunaju. Med množico parov, veliko jih je bilo predvsem iz republik nekdanje Sovjetske zveze, sta Matej in Špela v sobotnem tekmovanju v standardnih plesih zasedla 41. mesto, naslednji dan pa v latino plesih 58. mesto med 142 plesnimi pari. Z nastopoma sta bila zadovoljna, saj ohranjata dosežena mesta na svetovni rating lestvici. Še uspešnejša sta bila konec novembra, saj sta Grand Prix 2007 open turnirju v Zagrebu z zelo dobrimi predstavami osvojila 5. mesto v latino plesih, z zmago v standardnih plesih pa zaključila uspešen plesni večer in navdušila tekmovalni avditorij. Plesni par Matej in Špela se ob tej priložnosti zahvaljujeta vsem, ki so jima do sedaj v različnih oblikah prispevali pomoč, ki jima omogoča dodatne možnosti in nove vzpone na plesnih tekmovanjih. Vsem želita SREČNO in USPEŠNO prihajajoče novo leto 2008. Še posebno bi se zahvalila Termitu Moravče, Občini Domžale, Gostinskemu podjetju Trojane, Mizarstvu Kos Bojan, podjetjema Ahac & Co in Avto Cerar. Plesni pozdrav. y SPORT NK Domžale Neodločeno na počitnice Domžalski nogometaši so v zadnjem krogu jesenskega dela državnega prvenstva zabeležili še eno točko ter se tem potrdili naslov jesenskega prvaka. Kljub temu da bi se za zadnje jesensko kolo prilegla zmaga v domačem športnem parku, gledalci so imeli tokrat prost vstop, pa tudi točka ni zanemarljiva, sploh, če se spomnimo, kako so jo domžalski nogometaši dobili - v zadnjih trenutkih srečanja. Medtem ko so Koprčani na zadnjem srečanju jesenskega dela povedli že v 14. minuti, po strelu Mejača, so, kot že omenjeno, Domžalčani točko ujeli v 96. minuti, ko se je med strelce vpisal Žinko. Četudi so krog pred tem zabeležili tretji poraz v letošnji sezoni, ko so proti Goričanom izgubili z 2:0, pa tema takratnega kroga ni bila toliko poraz kot nesmiselna izključitev Andraža Kirma. In kaj je bil razlog za to? V 72. minuti srečanja je Andraž Kirm nespametno pred stranskim sodnikom brcnil žogo daleč stran od igrišča, kar je zadostovalo za izključitev, nogometaši Domžal pa po tem dogodku niso uspeli nadaljevati ritma, ki so ga imeli do tega trenutka, kar je botrovalo dvema zadetkoma Goričanov in grenkemu porazu. Nogometaš Domžal, Kirm, je dogodek po tekmi obžaloval in kot je povedal: "Tudi javno bi se rad opravičil soigralcem in navijačem za svoje dejanje na zadnji tekmi. Pustil sem jih na cedilu. Ne bežim od dejstva, da sem naredil napako in da sem kriv za poraz proti Gorici. Ne vidim razloga, zakaj nekateri to povezujejo s stvarmi, ki so se mi zgodile v zadnjih mesecih. To nima smisla. Nogometaši smo samo ljudje in nam včasih popustijo živci. Tudi drugim se to dogaja in to na veliko bolj pomembnih tekmah. Na žalost ne morem ničesar spremeniti, sem se pa iz tega marsikaj naučil.« Za konec pa še nekaj statistike: Domžalčani so jesenski del, kot že večkrat omenjeno, zaključili na 1. mestu s 43 točkami, najbližji zasledovalec Hit Gorica jih ima 35, medtem ko zadnje uvrščeni Livar hira z le 11 točkami. Seveda pa ne smemo pozabiti, da tudi najboljši strelec prihaja iz Domžal, to je Dario Zahora, ki si z 12 zadetki deli prvo mesto z Davidom Bunderlo. Med prvimi desetimi pa je še en Domžalčan, Zlatan Ljubijankič, ki je s 7 zadetki na 8. mestu. Domžalčani bodo prvenstvo nadaljevali natanko tri mesece po koncu jesenskega dela 1. marca jih čaka gostovanje v Ivančni Gorici proti Livarju. (mak) Nogomet mladih in ostalih klubov v občini Domžale po končanem jesenskem delu prvenstva NK Domžale: Mladinci - L 18 - 1. liga - 2. mesto 31 točk Kadeti l' 16 - 1. liga - 1. mesto 37 točk Skupno - kadeti in mladinci - 1. liga - 2. mesto - 68 točk Selekcija U 14 - 1. liga zahod 4. mesto 29 točk Selekcija st. dečkov - 1. liga MNZ Ljubljane 8. mesto Ihan - Domžale - 15 točk Selekcija ml. dečkov - 1. liga MNZ Ljubljane 3. mesto Ihan - Domžale - 91 točk 4. mesto Domžale - 78 točk Cicibani U 10 - liga MNZ Ljubljane A skupina: 2. mesto Domžale A 24 točk B skupina: 7. mesto Domžale B 7 točk Cicibani U 8 Skupina 6: 1. mesto Domžale 27 točk Pokal MNZ Ljubljane Mladinci - izpad v 3. krogu proti Rudarju iz Trbovelj - v drugem boljši od Kočevja NK Roltek Dob: Člani - 3. SNL zahod - 12 .mesto 12 točk Mladinci - Liga MNZ Ljubljane - 2. mesto Roltek Termit - 33 točk Kadeti - Liga MNZ Ljubljane - 5. mesto Roltek Termit -27 točk St. dečki - Liga MNZ Ljubljane - 1. liga - 10. mesto - 6 točk Ml. dečki - Liga MNZ Ljubljane - 2. liga - 4. mesto Roltek Dob A - 85 točk 4. liga - 5. mesto Roltek Dob B - 32 točk Cicibani C 10 - Liga MNZ Ljubljane - A skupina - 9. mesto - 3 točke Cicibani U 8 - Liga MNZ Ljubljane - skupina 5-3. mesto -14 točk Pokal MNZ Ljubljane - člani - izpad v 2. krogu proti Interblocku -vi. krogu boljši od Jevnice - mladinci - izpad v 2. krogu prav tako proti Interblocku - v 1. krogu boljši od Kalcer Vodoterma NK Kalcer Vodoterm Radomlje: Člani - 3. SNL zahod - 11. mesto 14 točk Mladinci - Liga MNZ Ljubljane - 10. mesto - 12 točk St. dečki - Liga MNZ Ljubljane - 2. liga - 6. mesto - 13 točk Ml. dečki - Liga MNZ Ljubljane - 3. liga - 5. mesto - 63 točk Cicibani U 10 - Liga MNZ Ljubljane - A skupina - 4. mesto - 16 točk Cicibani U 9 - Liga MNZ Ljubljane - skupina 3-2. mesto - 24 točk Cicibani U 8 - Liga MNZ Ljubljane - skupina 5-1. mesto - 34 točk Pokal MNZ Ljubljane - člani izpad v 1. krogu proti Jezeru Medvode - mladinci izpad v 1. krogu proti Roltek Dobu NK Ihan: Člani - Legea liga - 13. mesto 8 točk St. dečki - Liga MNZ Ljubljane - 1. liga - 8. mesto Ihan Domžale- 15 točk Ml. dečki - Liga MNZ Ljubljane - 1. liga - 3. mesto Ihan Domžale - 91 točk Cicibani U 10 - Liga MNZ Ljubljane - A skupina - 8. mesto - 9 točk Cicibani U 8 - Liga MNZ Ljubljane - skupina 5 - 4. mesto - 6 točk Pokal MNZ Ljubljane - člani izpad v I. krogu proti Dolomitom iz Dobrove NK Vir: Člani - liga MNZ Ljubljane - 8. mesto 13 točk Pokal MNZ Ljubljane - člani - poraz v 1. krogu proti Arne Taboru Urban Žnldaršlč Molos MS D liga Kdo bo v rednem delu ostal neporažen? Po petem kolu sta edini neporaže-ni ekipi ostali AC Molos in SDM Domžale, a ne za dolgo, saj bo tako le do njunega prvega medsebojnega obračuna; v rednem delu lige sta namreč v skupini A. V skupini A so sicer na prvem mestu še vedno lanskoletni zmagovalci lige ekipa AC Molos, v skupini B je vodstvo prevzela ekipe Tao Šport, v skupini C pa FC Kaiserslautern. Robi Lenček iz ekipe Pavovec pa z 11 zadetki ostaja prvi na lestvici najboljših strelcev lige. Ekipa iz Društva mladih Dob. ki v okviru Mladinskega sveta Domžale izvaja projekt zimske lige v dvoranskem nogometu, sije za cilj zastavila omogočati mladim s širšega domžalskega področja igranje malega nogometa po dostopnih pogojih in s čim bolj kvalitetno izvedbo. Želimo biti igralcem prijazna liga, zato po- Eklpa DMD Scena je ponosna na prvo točko po dveh letih igranja v ligi sebno pozornost namenjamo športni igri (fair playu) in varnosti igralcev, hkrati pa vztrajamo pri kaznovanju nešportnega obnašanja na in ob igrišču. Želimo, daje dvoranski nogomet v Domžalah tako za igralce kot za gledalce predvsem prijetno doživetje. Sedmo kolo, 8. december 2007 Podrobnejši opisi tekem in galerije fotografij iz lige si lahko ogledate na www.msdliga.si. Tekme se igrajo vsako nedeljo (izjemoma v soboto) med 17. in 20.45 uro v telovadnici OŠ Vcnclja Perka v Domžalah, tu pa je razpored naslednjih tekem: MSD LIGA MALEGA NOGOMETA FC 2005 : Menčester Yunajtit 17:00 CMC Ekocon : Nova Generacija SLS 17:45 DMD Scena : TEDA 18:30 2DMD : NK TIRTUR Zaboršt 19:15 SDM Domžale : AC Molos 20:00 SDM Domžale : ŠD Homec 20:45 Osmo kolo, 16. december 2007 Mulci : Tao Sport 17:00 FC Kaiserslautern : TEDA 17:45 Nova Generacija SLS . TITAN POKER Lukovica 18:30 ŠD Loka : NK TIRTUR Zaboršt 19:15 2DMD : AC Molos 20:00 1 11 RAS Domžale : Menčester Yunajtit 20:45 Rok Ravnikar KK Helios Crvena zvezda poražena sredi Domžal Košarkarji Heliosa so, po slabih predstavah na mednarodnem parketu, ki smo jih vajeni v letošnji sezoni, v zadnjem odigranem krogu, 1. decembra presenetili tako domače občinstvo kot košarkarsko javnost. Nihče ni pričakoval, da bo velikan, kot je Crvena Zvezda, klonil v domžalski hali Komunalnega centra, sploh pa ne s tako bledo predstavo in visoko razliko, ki so si jo priigrali domači košarkarji. Ugibanja, zakaj so igralci Heliosa v zadnjih dveh mesecih le bleda senca minule sezone, so bila enotna - zamenjava trenerja. Zoranu Martiču se nikakor ne posreči ujeti ritma prvenstva, saj je imel do tega srečanja na pladnju le dve zmagi v ligi NLB, medtem ko so na tekmah v domačem prvenstvu fantje zmagovali. Pomembna zmaga nad drugouvrščeno ekipo lige NLB je, vsaj upamo, lahko napoved za boljše nadaljevanje sezone in glede na to, daje lep kos le-te že za košarkarji, fantje praktično lovijo enega zadnjih vlakov za konkretnejši dvig na lestvici. In kaj se je pravzaprav dogajalo na tekmi? Gostje so vodili le v prvih vzdihljajih srečanja, ko so z dvema košema prišli na 4:0, kaj hitro pa so Domžalčani prevzeli vajeti v svoje roke in ob koncu prvega polčasa tudi vodili 45:31. Tudi v nadaljevanju Helios ni dopuščal presenečenj in fantje so tekmo mirno pripeljali do kraja in na koncu slavili s kar 18 točkami prednosti (85:67). Trener Zoran Martič je bil ob koncu tekme zadovoljen, a vse prej kot zgovoren: »Danes sem zelo zadovoljen z vsem prikazanim na igrišču.« 12. krog lige NLB je bil nadvse uspešen za vse slovenske košarkarske klube, saj sta poleg Heliosa zmagi zabeležila tudi Slovan, ki je presenetil Cibono, in Union Olimpija, ki je za 13 točk ugnala ekipo Zagreba. Sicer pa so košarkarji Heliosa, v moštvo sta se po dolgotrajni odsotnosti aktivno vrnila tako Jure Močnik kot Aljaž Janža, že med tednom odigrali tudi srečanje državnega prvenstva, ko so z minimalno razliko premagal TCG Mercator Škofja Loka. (mak) stran 20 Semafor rezultatov po odigranih nekaj krogih prve polovice prvenstva KK Helios Domžale: Mladinci l.SKI. vzhodna skupina menjava trenerja po uvodnih porazih 6. mesto - 10 točk Kadeti 1. SKL - skupina vzhod 2 2. mesto - 14 točk Pionirji A U 14- 1. SKL skupina A2 vzhod 4. mesto - 26 točk iz prvega in drugega dela prvenstva Pionirji BU 14 2. SKL skupina BI zahod I 5. mesto - 20 točk iz prvega in drugega dela prvenstva Ml. pionirji U 12-1. SKL skupina v/hod 1) 3. mesto 8 točk v drugem delu prvenstva KK Lastovka: Člani 2 .SKL skupina vzhod - menjava trenerja po uvodnih porazih 12. mesto - 6 točk Mladinci 2. SKL skupina center I 3. mesto - 14 točk Kadeti - 1. SKL skupina zahod 2 5. mesto 11 točk Pionirji U 14-2. SKL skupina BI zahod I 3. mesto - 14 točk v prvem in drugem delu prvenstva ŽKK Domžale: Članice 1. SKL I'l. mesto - 4 točke Pokalno tekmovanje 2 krat so bile v I. krogu uspešnejše od Triglava, v 2. krogu pa so bile igralke Merkurja iz Celja dva krat boljše nasprotnice od Dom-žalčank Mladinke I. SKL zahod 3. mesto -13 točk Kadcljnjc 1. SKL skupina vzhod 2 1. mesto 10 točk Pionirkcl) 14 I. SKL skupina vzhod B 2. mesto Antar Domžale - 30 točk iz prvega in drugega dela prvenstva Ml. pionirke U 12 I. SKL skupina zahod A 5. mesto - 15 točk iz prvega in drugega dela prvenstva Urban Žnldaršlč Težkoatletski klub Domžale Domžale premočne za Velenje Dne, 26. oktobra 2007 se je v klubskih prostorih TAK Domžale odvijalo 4. kolo ekipnega državnega prvenstva Slovenije, kjer so Domžalčani ponovno slavili zmago. Domžalčani so tudi tokrat s svojimi odličnimi dvigi in nastopi pokazali, da so fizično in psihično zelo dobro pripravljeni, saj v letošnjem letu nimajo zabeleženega niti enega poraza. Tudi tokrat so TAK Rudar Velenje z osvojenimi 989,72 točkami klonili proti TAK Domžalam, ki pa so z osvojenimi 1216,97 točkami vedno bližje ekipnemu državnemu prvaku. Odločilna tekma bo nastopila v nedeljo v Ljubljani, kjer se bodo pomerili KDU Olimpija iz Ljubljane in TAK Domžale. Fantje iz ležkoatletskega kluba Domžale odhajajo na tekmovanje proti Olimpiji z optimizmom in zelo samozavestno, saj so odločni, da se v Domžale ne bodo vračali brez zmage, kakor tudi ne brez naslova ekipnega državnega prvaka. Eikipo TAK Domžale proti TAK Rudar Velenje za 4. kolo ekipnega državnega prvenstva Slovenije so zastopali Kuhar Blaž, z rezultatom poteg 75kg, sunek 95kg, biatlon 170 kg 214,251 točk, Pirnat Jože, z rezultatom poteg 95kg, sunek 118kg, biatlon 213 kg=233,852 točk, Orešek "fine, z rezultatom poteg 9()kg, sunek 120kg, biatlon 210 kg=237,6l 5 točk. Orešek Jernej, z rezultatom poteg 95kg, sunek H5kg, biatlon 210 kg=260,757 točk in Peterca Boštjan z rezultatom poteg 105kg, sunek 140 kg, biatlon 245 kg=270,505 točk. Bevk Marko pa je bil z rezultatom poteg 75kg, sunek 9()kg, biatlon 165 kg=206,86 točk kot šesti tekmovalec izločen iz tabele najboljših, saj se za rezultat šteje samo najboljših pet tekmovalcev. Fantom čestitam in želim veliko uspeha v Ljubljani, kjer bodo branili naslov prvaka Slovenije. B.P. MLADI SAMPION DOMŽALE Alpski smučarski klub MLADI ŠAMPION -Domžale vabi vse mlade ljubitelje alpskega smučanja, da se pridružijo našemu klubu ter se pri nas naučijo smučanja, izpopolnijo svoje dosedanje znanje, predvsem pa se usmerijo v tekmovalni del alpskega smučanja. Treningi potekajo pod vodstvom trenerjev in bivših tekmovalcev. Kondicijski treningi potekajo ob petkih od 15h do I6h v novi telovadnici OŠ Ihan. Ob prvem snegu in odprtju smu- čišč pa se bomo tudi do štirikrat tedensko odpravili na treninge na smučišču. Sodelovali bomo na približno desetih tekmah. Pripravili pa bomo tudi drugi pokal Mladega šampiona,v seriji treh veleslalomov. Torej, če si želiš učenja,treninga in tekmovanja, ne odlašaj, ampak pokliči ali pa pridi ob petkih v telovadnico OŠ Ihan. Vpisujemo otroke letnika od 2002 do 1995. Več informacij dobite ob petkih na treningu ali pa tel. 051 455-850. Še enkrat ste vsi prav lepo vabljeni. Lahko pa prideš tudi samo na rekreacijo. Tel. 051 455 850 E mati: askmladisampionfi/igmail.com internetni naslov: www.askmladisampion.com (podatki na internetni strani so šc stari, ker zaradi selitve trenutno nimamo dostopa do intérnela) Lep pozdrav, ASK Mladi šamplon - Domžale PED1KURA PANČUR Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek Računovodski servis cosmos Preselili smo se na: Ljubljanska cesta 80, 1230 Domžale 01/721 30 18 Klub borilnih veščin Domžale -Mladi boksar Dob Sedem državnih prvakov Klub borilnih veščin s Ptuja in Kickboxing zveza Slovenije sta pripravili finalni državni turnir za državno prvenstvo v kickbo-xingu v disciplinah: senti kontakta, full kontakta in ki -stayla. Med 136 tekmovalci iz 17 klubov so bili tudi tekmovalci iz Kluba borilnih veščin Domžalc-Mladi boksar Dob, ki so se tudi s Ptuja vrnili z odličji. Ob odsotnosti Uroša Boštjančiča (bolezen) in Toneta Bukovnika (poškodba) je Miha Močnik je v kategoriji člani -84kg v pollinalu izgubil proli Alešu Marsu (Zagorje ob Savi), v finalu pa je bil od Aldina Krestiča med dečki +I65cm boljši Dejan (iovedič (Ormož). Vesna To-mažič, mladinke +60kg, je v show programu izgubila proti aktualni evropski prvakinji Ncvi Occpck (Izlake), Matej Balantič, člani -89kg, pa je proti reprezentanlu A Kickboxing zveze Slovenije Igorju Kalšku (Zagorje ob Savi) predal borbo zaradi poškodbe s prejšnjega turnirja. V kvalifikacijskih borba v Full kontaktu in K I slaylu je David Nagode, član - 81 kg, osvojil drugo mesto.Tamara Radkovič, članice -65kg, pa prvo. Kar sedmim naslov državnega prvaka 24. novembra je Kickboxing zveza Slovenije organizirala drugi del polaganj izpitnih pasov v Zagorju ob Savi. Člani Kluba borilnih veščin Domžale-Mladi boksar Dob so uspešno opravili izpite, pokazali čiste tehnike na parterju, kombina- cije kickboxinga, boks tehnik rok, nožnih tehnik karateja in taekwan-doja, samoobrambe, športne borbe. Izpite so uspešno opravili: oranžni pas 5.kyu; Marko Zakrajšek, Matej Balantič, Vesna Tomažič, David Erbežnik; modri pas 3.kyu; Miha Močnik. Naslove državnih prvakov 2007 v kickboxing športu so osvojili: mladinka Nika Nemec -60kg; članica Nika Nemec, perspektivna liga -60kg; mladinec Matej Balantič, težka kategorija 81-91 kg; članica LC discipline, Tamara Radkovič -65kg, tudi v full kontaktu, ter člana LC discipline Tone Bukovnik -74kg in David Nagode -84kg Vice državni prvaki v kickboxin-gu SC discipline so postali: dečki + I65kg Aldin Krcstič; mladinke +6()kg Vesna Tomažič; mladinci -64kg David Erbežnik; v LC disciplini -79kg Marjan Bolhar; v SC disciplina -89kg Matej Balantič. Tretja mesta na prvenstvih boksa in kickboxinga so dosegli: disciplina SC člani Uroš Boštjančič -63kg in Miha Močnik -84kg; disciplina LC člani Mitja Bolčina -74kg, člani -63,5 Dejan Merič-Krnc, člani -74kg ter Dejan Bizjak, člani -75kg. Na najmočnejšem Svetovnem pokalu WAKO organizacije kickboxinga v Italiji so medalje osvojili: David Nagode, full kontakt disciplina. I. mesto -81 kg člani, (2 zmagi), Tamara Radkovič, LC disciplina, 2. mesto -60 kg članice (3 zmage) in David Erbežnik, LC disciplina, 3. mesto -70kg mladinci (2 zmagi). Čestitamo! Športno društvo Krti Dvanajst ur burje Vsak konec jeseni se Krti odpravimo nekam proti Primorski. Tokrat smo si izbrali kraški rob in prehod čez tri doline. Začeli smo v Sočergi ter si ogledali znamenitosti spodmolov - istrska ušesa ter naravni most. Spodmoli so res nekaj posebnega in si zaslužijo povezavo z ušesi, saj resnično lovijo najrazličnejše zvoke z vseh koncev! Hoja po robu kraškega roba pa ob močni burji doda še malo adrenalina. Na najmlajše smo morali kar dobro paziti! Pot nas je nato vodila po vsej mov-raški vali, na njenem koncu pa smo se povzpeli na približno pclstomc-trski Kuk. Tu je burja pokazala vso svojo moč, saj je pihala s kar presenetljivo močjo. Dobro smo seji opirali, a le s težavo naredili par skupinskih fotografij. Prehod preko planote je bil zanimiv ravno zaradi burje, a smo jo kar hitro ucvrli proti tretji dolini in vasici Hrastov I je. Preko trideset pohodnikov nas je bilo, od tega kar nekaj otrok, dva celo zelo mlada, pa tudi par starejših. Ker se radi držimo skupaj, nam je celotna pot, čeprav se ne sliši veliko, vzela kar dobre štiri ure. Nakoncu smo z veseljem zavili na toplo, na turistično kmetijo, kjer smo si malce oddahnili od burje in napolnili naše želodčke s primorskimi dobrotami. Prepričali smo se tudi, daje letošnja letina refoška res odlična! V Hrastovljah smo si za konec ogledali še cerkev s taborom, kjer smo se prepustili vodenemu ogledu, saj so v cerkvi znamenite freske. In ker so poznojesenski dnevi kratki, smo primorsko zapustili že v trdi temi. Burja nam je sicer malce ponagajala, v veselje pa so nam bile tudi drobne snežinke, ki so nas spomnile na prihajajoči čas. Vsem vam želimo še mnogo skupnih druženj in srečno tudi v novem letu! Vaši Krtll ŠPORT Z evropskega prvenstva S.K.LE.F. na Sardiniji Prinesli kar šest medalj! Edini z dvema odličjema okoli vratu je bil naj-izkušenejši, Lovrenc Kokalj, ki je svoji bogati zbirki dodal bron za posamični nastop v Kate-master clas in srebro za ekipni nastop. Da se je enako odlično dokazal tudi ženski del ekipe ATOM a, je poskrbela Mateja Breznik, ki je bila prav tako bronasta v Katah. Ob Lovrencu imamo v Domžalah še tri evropske podprvake, tudi za ekipne nastope v Katah. Bilanco medalj sta v moški konkurenci s še dvema srebrnima odličjema povečala Miha Gavez in Jernej llomar, med dekleti si je srebro s še dvema Slovenkama priborila Tamara Kokalj, k;. je tako ponovila odlično uvrstitev iz lanskega 2006, ko so bile enako boljše le domačinke, Italijanke. Slovenijo sta na prvenstvu, kjer je nastopilo 18 držav, zastopala še Timotej Kokalj in Tadej Trinko, ki pa se jima je ekipna bronasta medalja v malem finalu izmuznila le za nekaj točk. B. V soboto in nedeljo, 17. in 18. novembra pa se je odvijal tudi sodniški seminar v Ljubljani. Na sodniškem seminarju je bilo možno obnoviti licenco ali pa si pridobiti višji sodniški naziv. Še posebno smo ponosni na nove sodnike pripravnike. Ti so: Sašo Sokler. Domen Vollmayer, Saša Voler in Urška Savič. V soboto, v popoldanskem času, je potekal tudi demonstratorski seminar, tako da smo preživeli res aktiven vikend. Dolžni smo vam še rezultate 6. SANKUKAI pokalne tekme za starejše dečke, mladince/ke in člane/ce. Tudi na tej tekmi, so se naši tekmovalci odlično odrezali. Vsem tekmovalcem iskrene čestitke. Športni pozdrav! Taja Medle Karate klub Domžale Šesta pokalna tekma V nedeljo, 18. novembra, seje odvijala predzadnja pokalna tekma v letu 2007. Po ogrevanju in ostalih pripravah se je začelo tekmovanje. Čeprav je bilo tekmovanj že ogromno, vedno lahko rečemo, da je vsaka tekma nekaj posel. nega in v tem je tudi eden od čarov tekmovanj. Medobčinsko društvo invalidov Domžale St. dečki 13-16 let abs 1. mesto Domen Vollmajer 3.-4. mesto Blaž Jurjevec 3.-4. mesto Luka Roječ Člani do 70 k« 1. mesto Bine Pengal Člani nad 80 kg 1. mesto Boris Jerkič Članice do 58 kg 1. mesto Kristina Otrin Ferlič 3.-4. mesto Saša Voler 3.-4. mesto Saša Setnikar Članice nad 58 kg 1. mesto 1'eja Grad 3.-4. mesto Urška Savič Kate moški 2. mesto £iga Voler Kate ženske 2- mesto Urška Savič /u K k umite 2. mesto Bine Pengal 3.-4. mesto Teja Grad JHH ***** Drugo soboto v mesecu oktobru smo organizirali regijsko tekmovanje invalidov v balinanju na balinišču »Budničar« na Količevem. Tekmovale so moške in ženske ekipe po sistemu .3 i I i/ Jesenic, Žiri, Kamnika, Izole,Kopra.Radovljice,Domžal,-Budničar, Vrhnike.Rudnika, Zbirati smo se začeli v meglenem mrzlem jutru, zaključili pa v sončnem popoldnevu. Sodnika sta razporedila ekipe. Predsednica MDI Domžale ga. Vida Perne je pozdravila vse tekmovalce in jim zaželela ve- Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo v.iiii veliko i/biro poročnih in otroških 1011 po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi /a PIABFTIKF, domača potno, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.; 564 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 21. *0 ure STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in PVC okno in vroto - izdelavo termopan steklo - brušenje stekla in ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskanje stekel - fuzije - vitraži - uokvirjanje slik TRGOVINA z AVTODELI ■ potrošni material - zavore - sklopko - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 liko športne sreče in prijetno počutje. Vseh 72 tekmovalcev in tekmovalk se je športno borilo ob spodbujanju svojih sotekmovalcev in naključnih obiskovalcev. Roke so se ogrele in krogle so se nekatere ustavile na pravem mestu, druge pa so se kotalile mimo balinčka. Eni smo se veselili, drugi pa tudi jezili. Po tekmovanju do četrtega mesta so tekmovali tudi v bližanju, kjer seje najbolje odrezala naša tekmovalka Rezka Žemljarič. Kako je bila vesela pokala - svojega fantička balinčka! Po kosilu pa seje tekmovanje začelo za medalje in pokale. Po napetih dvobojih je bil vrstni red: Moški: Ženske: 1. Krim Rudnik I. Koper 2. Jesenice 2. Krim Rudnik 3. Koper 3. Radovljica Ko sem opazovala sbvolase tekmovalke in tekmovalce, mi je šinilo v glavo: Le koliko so stari? Kar hitro sem dobila odgovor, daje povprečna starost 69 let. Bila sem presenečena, ker so vsi tekmovali s tako lahkoto, nihče ni bil utrujen po celo dnevnem tekmovanju. Je pa res, da so se lahko okrepčali z dobro malico, kosilom in različnimi dobrotami. Za dobro počutje in postrežbo so skrbeli člani društvafVida, Majda, I Iclcna. Nande, Stane in družina Pir-nat). ki si tudi zaslužijo kolektivno medaljo za odlično izvedbo prvenstva v balinanju za invalide. Tako je bilo mnenje vseh tekmovalcev in tekmovalk. Starostna meja naših tekmovalcev je res visoka zato vabimo v svoje vrste mlajše, ki imate veselje do športa. V zimskem času se izvajajo športne aktivnosti: - kegljanje vsak ponedeljek in četrtek od 14. - 17. ure pri Repovžu - pikado vsako sredo od 9. - 11. ure v društvenih prostorih - telovadba vsak torek in sreda zve- čer, in četrtek dopoldne po dogovoru glede na zdravstveno stanje in prosta mesta. Vse dodatne informacije dobite na društvu v času uradnih ur.(sreda 15. -17. ure in petek od 09,- 11. ure). Helena Ufeith DOBRE KAVBOJKE? MUSTANG JEANS MUSTANG JEANS-JEANS STORE TC BREZA - ŠPAR Breznikova 15, Domžale Tel.: 01 /721 61 83 STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9. -12. ure Z GLASBENIKI V TUJINI Svdnevjska operna hiša se posebej lepo predstavi, če se mimo nje popeljete z ladjico Menda so kenguruji dobri "boksarji", zato si Boris bližje ni upal. Iz oči v oči pa sta se le pogledala. Boris Kopitar in Zapeljivke: Če moški jokajo, je to koncert za dušo Svet je majhen, Avstralija pa velika Kako je videti preskok iz majhne vasi, kot je Ihan, v veliki svet velemest? To smo želeli vprašali znanega Ihan-ca, pevca in televizijskega voditelja Borisa Kopitarja, ki je s tremi mladimi dekleti, ki slišijo na ime Zapeljivke, v oktobru obrede! pol Avstralije in tam živečim Slovencem ponesel domačo glasbo in besedo. Z veseljem je opisal svojo pot tudi za bralke in bralce Slamnika. Od kod odločitev, da se z znano dekliško glasbeno skupino Zapeljivke odpravite v Avstralijo? Naneslo je, da sem bil pred dvema letoma na povabilo Združenja Slovenska izseljenska matica povabljen, naj vodim prireditev Srečanje v moji deželi - nekdanji Izseljenski piknik. Tja je prišel tudi gospod Peter Mandelj, ki z družino živi v Melbournu. Beseda je dala besedo in predlagal je, da bi po mnogih deželah, kjer sem z ansambli že gostoval, pesmi, ki so jih z navdušenjem sprejeli obiskovalci v Kamniški Bistrici, prišel zapet tudi v Avstralijo. Nekoč so se "down under", kot tudi rečejo Avstraliji, podajali ansambli in pevski zbori z veliko člani. Današnje razmere so take. da je z denarjem vse bolj križ. Povratna vozovnica za Avstralijo zdaj stane skoraj 1500 evrov. Zapeljivke - Monika. Melisa in Maja - so le tri. To je bila prva prednost druga, še bolj pomembna pa, da zelo dobro igrajo in da so bile na letošnjem Srečanju v moji deželi, v Bohinju, všeč tudi gostiteljem. Ti so prispevali del finančnih sredstev in poskrbeli, da so nas udobno namestili kar po domovih in nas, ko smo bili prosti, veselo vozili naokoli po tej lepi deželi. Koliko koncertov, kilometrov, pesmi, navdušenih poslušalcev si naštel v teh treh tednih? Statistika je taka: 8 večjih in manjših koncertov, 40000 kilometrov po zraku in z vlakom, kakšnih 50 pesmi in okoli 3000 obiskovalcev. Začelo se je na skrajnem avstralskem zahodu, v lepem mestu Perth, kamor zaide malo glasbenih skupin ali turistov iz Evrope. Tudi Slovencev tam ni veliko. Že na letališču nas je v družbi rojakov, s transparentom dobrodošlice v roki, pričakal Fred (Ferdo) Pestotnik, slovenski rojak iz Radomelj, kije zdaj že moj dober znanec, saj sem pri njem in ženi Mariji preživel nekaj prelepih dni avstralske pozne pomladi, poleti pa vsako leto za dalj časa pride domov. Sledilo je mesto Adelaide, od koder so zlasti prijetni spomini na domačine, ki so nam razkazali okolico, posebej prisrčno pa je bilo srečanje z domačinom. Štefanom Gaberškom, doma iz Češenika pri Dobu. V Melbournu smo se zadržali najdlje. Tam je bil naš osrednji nastop, v slovenskem klubu Jadran, na katerem seje zbralo več kot 600 Slovencev. Na koncert so prišli obiskovalci iz vseh društev v državi Victoria. V Sydneyu pa smo si, tako kot vsi pravi turisti, ogledali operno hišo in pristaniški most ter se po zalivu popeljali z ladjico. Kot na vseh naših nastopih je bila dvorana slovenskega društva tudi v Sydneyu polna do zadnjega kotička. Kakšnih 500 ljubiteljev domače glasbe in lepe besede seje zbralo. Tudi tam sem srečal domačinko, gospo Vido Košir, ki seje v Avstralijo priselila z Male Loke. Menda ste posebej navduševali z venčkom slovenskih narodnih. So zapeli z vami? Na vseh koncertih je bilo najbolj ganljivo slovo, ko smo objeti prek ramen družno zapeli Adijo, pa zdrava ostani... Solze pa so našle pot na piano tudi pri najbolj klenih možakih ob pesmi Zabučale gore, predvsem ob stihu Oj, mladost ti moja, kam si šla, oj, kje si? Gospa v zrelih letih je dodala: »Če moški jokajo, je to koncert za dušo«. Najbrž nisi koncertov samo vodil, ampak si ob njih tudi zapel. Katera tvoja pesem je bila najbolje sprejeta? Prijetno meje presenetil kulturni odnos obiskovalcev prireditev do nastopajočih. V prvem delu večera je bil vedno enourni koncert, prepleten z glasbo, ljudsko pesmijo in umetniško besedo. Obiskovalci so pozorno poslušali tudi, ko sem recitiral vseh osem kitic Prešernove Zdravljice, čeprav domačini niso razumeli niti besedice. Zanje sem poskrbel s krajšimi prevodi v angleški jezik ali s šalo, pisano njim na kožo. Na vseh koncertih sta bili posebej lepo sprejeti slovenski narodni pesmi Pod rožnato planino in Kje je moj mili dom, občinstvo pa je bilo najlažje osvojiti s pesmima Žametne vrtnice in Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi, ki ju dobro poznajo tudi Slovenci v Avstraliji. Pripravljaš za letošnji Novoletni Videomeh v Kamniku tudi kakšno presenečenje - morda novo skladbo? Tradiciji bi se izneveril, če ne bi tudi 15. decembra v Kamniku, ko bo že 17. Novoletni videomeh, pripravil novost, novo pesem. Za glasbeni del skladbe sem poprosil mojega dolgoletnega dobrega sodelavca, skladatelja Dušana Žoreta, besedilo pa sem prispeval sam. Pesem ima naslov Vzemi si čas in nagovarja vse, ki iz dneva v dano hitijo in se nimajo časa ustaviti ter pogledati okoli sebe. Morda bi ugotovili, da življenje ni le pehanje za "imeti več", ampak se ob tem, če znamo, lahko zgodi še veliko lepega. In kaj pripravlja Boris Kopitar za leto 2008? Gledalci slovenske televizije me v pismih sprašujejo, kdaj bomo nadaljevali z oddajo Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem. Zaradi pregleda arhiva domače glasbe, ki je zelo obsežen, sem se z vodstvom televizije Slovenija dogovoril, da z oddajo nadaljujemo v letu 2008. Dogovorili smo se, segli smo v roke in upam, da bo dogovor držal. Gledalci očitno že težko čakajo nadaljevanje ciklusa oddaj in mene to zelo veseli. Boš na silvestrovo kje pel? Do sedaj sem na silvestrovo večkrat nastopal kot ne, zato bom leto, ki bo vsak čas tu, pričakal zasebno, v dobri družbi. Še tvoja želja našim bralcem za novo leto. Vzemite si čas za lepe stvari, ostanite zdravi in radi se imejte. Naj bo po sreči! Hvala enako. Vera Vojska Amerika tour 2007 To je napis, ki ga nosimo na oranžnih majicah vsi tisti, ki smo v dneh od 14. do 27. oktobra 2007 odpotovali z ansamblom GAŠPERJI na zahodni del ZDA. Dva avtobusa sta nas odpeljala iz Slovenije, od tega kar nekaj Dom-žalčanov, do Munchna. Od tam so nas jeklene ptice ponesele čez Atlantik, skozi Atlanto, do našega prvega cilja mesta Los Angelesa. Tam smo uro pomaknili za 9 ur nazaj. Šofer avtobusa, ga.Yang, nas je sprejel v avtobus št. I A in nas vse dni bivanja vozil po državah: Kalifornija, Nevada,Utah in Arizona. Naš vodnik Janko Fritz pa nam je nesebično podajal svoje znanje in voditeljske sposobnosti. Mesto Los Angeles nas je pozdravilo v smogu, meglici, nič kaj prijetnem vremenu. Kljub temu ni bilo ovir za naše odkrivanje. Še najbolj ga poznamo po filmski industriji in njegovem Beverly Hillsu, Disney-landu, Holywoodu .. Vendar ima poleg naštetega tudi vse, kar imajo velika mesta (muzeje.zavarovalni-ce,banke,univerze..) tudi prestižne ladje Queen Mary nismo spregledali. Naš cilj je bil med drugim tudi ogled - ulice slavnih - kjer so odtisi in avtogrami v betonu pomembnih filmskih zvezd. Sprehodili smo se tudi po stopnicah Kodak galerije, kjer podeljujejo oskarje. V Universal studiu smo se z vlakcem popeljali v svet ustvarjanja filma in filmskih trikov. Med ogledom smo doživeli popravo, potres, si ogledali letalsko katastrofo, zapeljali v Jurski park, rudnik .. tudi v vesolje smo šli. Za konec pa smo se sprehodili med kulisami stavb, ki so nam dajale občutek resničnosti. Zvečer smo v polni dvorani Pheniks poslušali lep koncert Gašperjev in moškega pevskega zbora Ruhland iz Nemčije. Manjkalo pa ni dobre volje, plesa in bučnega aplavza. Naslednji dan smo pot nadaljevali proti okoli 200 km oddaljenemu mestu San Diegu, ki je le nekaj deset km proč od mehiške meje. Kot večina mest v Kaliforniji ima tudi to mesto ugodno klimo, veliko sonca, lepe plaže,veliko zelenja... Bilo je kaj videti. Med drugim Misijonsko cerkev, postavljena konec 18. stoletja. Naselje, kjer so nam oči uhajale na preproste kolibe, zbite iz lesa, ganke, zgradbe, ki predstavljajo pravi muzej. Tudi hrana se streže na tradicionalni način. To smo tudi pokusili. Več kot 500 km dolga pot nas je vodila v notranjost zvezne država Arizone. Nekateri jo zaradi velikih kanjonov imenujejo tudi Grand Canyon State. Njeno glavno mesto Phoenix leži ob reki Salt River in ima poleti zelo visoke temperature. Obdajajo ga hribi, polni bakra, ki se zlasti zvečer obarvajo rdeče. Jezero, ki napaja dolino, omogoča, daje zelena in ima tako idealne pogoje za gojenje industrijskih kultur. Ustavili smo se tudi na Mountain Spring Station, kjer so še vidne naravne votline, saj so tu nekoč živeli Indijanci. V notranjosti smo občudovati prelepo naravo, ki predstavlja tipično vegetacijo, monolite in področja, ki so bila do sedaj nam neznana. Pogled na grad Indijancev (Mente-zuma Castle), ki se dviga v pečini 30m visoko, ima 5 nadstropij in 20 sob. Bil je trdnjava in bivališče za Indijanec. Varoval jih je pred mrazom, vročino in sovražniki. Arhitektura, ki jo težko dojameš. Umetniško mesto Sedoma, ki vsako leto privabi na milijone turistov, ki iščejo mir, navdih, umetnost, drugačnost, je prava paša za oči. Mnogo lepih, rdečih pečin različnih oblik, strme stene, pod nami kanjon Z reko, pogled na nizke hiše, polno turistov ,vmes pa prelepo zelenje, ki je sredi te kamnite pokrajine prava oaza sredi divjine. Med potjo se ustavimo ob lokomotivi, ki je nekoč vozila po znameniti železnici Santa Fe. Preseneti pa nas tudi velika trgovina Harlly Davidson. Grand Canyon, pokrajina, ki zavzema okrog 4.600 km2 površine, globoka do I600m in široka do 35km je od leta 1919 narodni park. Najpogumncjši so se na ogled odpravili s helikopterjem, drugi pa smo prvi čar okusili v lmax kinu. Fantastičen pogled na geološke zgradbe, božanske barve, mogoč- stran 22 nost erozije vetra in vode, vse, kar je narava ustvarjala milijone let. Spodaj, v globini, se s svojo dolžino 2350km zajeda reka Colorado. Vse to deluje mistično. Podali smo se tudi na drugi del.da bi to prečudovito stvaritev vedeli še z drugega konca. Prenočili smo v mestu Page, ki je nastalo v času, ko so delavci gradili akumulacijsko jezero. Pri panoju, ki nas opomni, da smo prestopili mejo z zvezno državo Utah, je sledilo skupinsko fotografiranje z Gašperji. Pot nas vodi naprej do visokih sklanih tvorb v mogočni dolini Monomen Valley. To področje so raziskali že Španci in Mehikanci okoli leta 1700. Ogledali smo Bry-ce Canjon z velikostjo okoli 120 km2 površine. Polno majhnih in velikih stolpičev, obokov, barvnih kamenin, ki se glede na lego sonca in sestavo različno obarvajo. Pravi čudež narave...Delo vetra, dežja, mraza, preperevanja in dnevnih sprememb temperature. Na višini več kot 2000m smo malicali, skupaj še z drugimi potniki vseh 4 avtobusov. Hrano smo nakupili v Kayenti v marketu, kjer nas je pri izstopu iz avtobusa pozdravil pravi puščavski vihar. Gašperji so nas z glasbo in pesmijo ponesli domov v lepo Slovenijo. Tako smo še enkrat dokazali, da Slovenci znamo razveseljevati na vseh koncih sveta. Tudi visoko na obronkih indijanskih naselij. Še bolj s' ponosom pa lahko povem, daje pri Indijancih, sredi puščave, visoko nad reko Colorado, Gašperjev harmonikar Tomaž igral na Avsenikovo harmoniko, ki je stara več kot 40 let in je trenutno v lasti ameriškega Slovenca. Morda se kdaj uresniči Tomaževa želja, da se harmonika vrne nazaj v Slovenijo. Kjer je glasba, je tudi ples in tako so se najbolj vneti plesalci zavrteli kar na pesku. Ko si del tega nepopisnega veselja in radosti, daleč stran od domovine, si ponosen, da živiš s temi ljudmi, ki znajo deliti veselje. Pot nadaljujemo v Red Canyon in Zion, narodni park. Tudi tu nas presenetijo skalne formacije, ki delujejo kot nekakšni templji. Okrog 2km dolg tunel s petimi naravnimi okni nas popelje v svet, da komaj še verjameš, daje resničen. Lesene hiše, indijanski šotori, miren tok deviške reke in že smo v popolnoma drugem svetu. Las Vegas - mesto tisočerih luči, igralnic, hotelov, koncertov, šo-vov... Mesto zabave, mesto, ki nikoli ne spi. Mesto doživetij in brezdelja. Od leta 1905 umetno zgrajeno mesto sredi puščave, ki ga letno obišče več kot .30 milijonov obiskovalcev, ki iščejo srečo, zabavo, užitek, slavo. Danes ima več kot 380 hotelov, med katerimi so tudi taki z več tisoč sobami. Las Vegas je svet v malem, saj v njem najdemo pomanjšan Pariz, Benetke, Egipt. Nepozabno je doživeti nočni Las Vegas v soju in blišču luči. (nadaljevanje prihodnjič) SPA NATURA SVH I K POTE IN tlOHRK.A POOl.'TIA LEPOTA OBRAZA LEPOTA TELESA Masaže THAY THERAPY - SPA doživetje LEPOTA ROK IN NOG - Alessandro DAN ZA RAZVAJANJL - SPA&Beautv dav DARILNI BONI in POPUSTI afessoodro KVB SPA NATURA Ulk» Nikolaïtsla IS, naselje BISTRA. Domhtc GSM: 031 333 150 www.spanatura.si DELOVNI ČAS: ponedeljek, čemek in petek: 12h - 20h torek in sreda: 8b - 16h DARILO OB NAKUPI neea obraza v kozmetičnem vi »atomi Promocija kozmetične hiše RVB Ob nakupu vsaj dveh artiklov u Unije LIGHT LIFE (obra* ali telo), vam podarimo nego obraza LIGHT LIFE v vrednosti 55€. Nego si lahko privoščite v naših kozmetičnih salonih SPA MATURA v Kranju in Domžalah, ITI ATI S Prnmocijska pnnuAba v research valu« beauty Binca Lomšek Spomini Deklico Podobe V krilcu Spominov Kolen Krasi Vetrc S kamniških Majsko Planin Prešerno Suče Nežno Čopič Poigravanje Bistrica Ženo Naredi S šumenjem Redči Malica mati Temo V čebelnjaku Toplote Mali Ljubezni Čebelčki Mehkobe Lepšajo Namesto Jesensko Pohištva Otožnost Minil je Pehar Čas Poln Sladak Spominov Kot med Na delo Žuljave roke V mlečno Prijatelje Belo Mladost Meglo Se Na Rojeva Tatjaninih Zlatorumcni Platnih Jesenski Zlata Dan Bera V jesenski Odsevi Skledi Na Platnih Jagodni Izbor 15. decembra ob 2Oh Podjetje AC Lovše bo darovalo koncert z Oliverjem Dragojevicem v Kranju V podjetju AC Lovše, pooblaščenem prodajalcu in serviserju vozil Toyota v Domžalah in Kranju, so se odločili, da za otroke s poplavljenih območij Krope in Železnikov organizirajo veliki humanitarni koncert dalmatinskega pevca Oliverja Dragojeviča, ki bo v soboto, 15. decembra ob 20h, v dvorani Zlato Polje v Kranju. Glasbeni gost večera bo Alenka Gotar. Medijski sponozorji koncerta so radijske postaje Radio HIT, Radio Kranj, Belvi, Salomon, RGL in Veseljak. Z nakupom vsake vstopnice prispevate 26 v dobrodelne namene, podjetje Toyota Lovše pa bo zbrani znesek podvojilo.V podjetju pričakujejo, da bodo zbrali okoli 7.000 6, ki jih bodo podelili Zvezi prijateljev mladine v okviru projekta Nikoli sam. Zveza bo s humanitarnim prispevkom poskrbela za počitniko-vanje 67. otrok iz. omenjenih krajev, ki so v poplavi izgubili vse. Zapore pri gradnji križišča Deteljice Podjetje SCT, d.d. Ljubljana bo za investitorja, Direkcijo RS za ceste in Občino Domžale, pričel z deli na objektu: Rekonstrukcija vozišča R.V644/I358 Domžale Duplica in R2-447/0429 priključek Domžale. Gradbena dela se bodo izvajala v času od 21. novembra 2007 do vključno 14. januarja 2008, in sicer vsak dan razen nedelje med 7. in 17. uro. Delna in popolna zapora bosta postavljeni 24 ur na dan. Delna zapora Za podlago, pri določitvi izvedbe delne zapore prometa na R3-64-4/1358 Domžale-Duplica so uporabljeni podatki iz štetja, kije bilo opravljeno 2. aprila 2003 v okviru Studi je za rekonstrukcijo predmetnega križišča. Tako pridobljene podatke smo pomnožili s faktorjem, ki upošteva 3% odstotno letno rast prometa in dobili nove podatke za leto 2007. Glede prometnih obremenitev sta bili preverjeni za začasno zaporo zahodne polovice Kamniške ceste dve varianti, in sicer: - za celotno dolžino območja izvajanja del (275 m), - za zaporo desne polovice ceste v smeri Domžal do avto servisa Opel in od servisa do konca območja izvajanja del (prva in druga faza), oziroma leve polovice ceste (tretja in četrta faza). Po prvi varianti bi zapora na Kamniški cesti v času prometne konice povzročila kolono vozil dolgo 336,4 m, zato je potrebno izvesti zaporo po drugi varianti. Ker bo tudi po drugi varianti prihajalo do zgostitev prometa in kolon čakajočih vozil, je potrebno v vseh fazah, izvedbe del zapreti oba priključka iz Kamniške na Šaranovičevo in obratno. Tako da se delna zapora izvede v štirih zaporednih fazah in sicer: l.faza Izvede se zapora ceste od km 0,011 do 0,161 (to je dolžina 150 m) na polovici širine vozišča (širina vozišča je 6,25 m). Širina preostalega dela vozišča, kjer se bo odvijal promet bo minimalno 3 m. V prvi fazi se izvede zapora na levi strani vozišča, gledano v smeri rastoče stacionaže. II. faza Izvede se zapora ceste od km 0,161 do 0,276 (to je dolžina 115 m) na polovici širine vozišča (širina vozišča je 6,25 m). Širina preostalega dela vozišča, kjer se bo odvijal promet, bo minimalno 3 m. V drugi fazi se izvede zapora na levi strani vozišča, gledano v smeri rastoče stacionaže. III. faza Izvede se zapora ceste od km 0,011 do 0,171 (do je dolžina 160 m) na polovici širine vozišča (širina vozišča je 6,25 m). Širina preostalega deia vozišča, kjer se bo odvijal promet, bo minimalno 3 m. V tretji fazi se izvede zapora na desni strani vozišča, gledano v smeri rastoče stacionaže. IV. faza Izvede se zapora ceste od km 0,161 do 0,286 (do je dolžina 125 m) na polovici širine vozišča (širina vozišča je 6,25 m). Širina preostalega dela vozišča, kjer se bo odvijal promet, bo minimalno 3 m. V četrti fazi se izvede zapora na desni strani vozišča, gledano v smeri rastoče stacionaže. Promet se bo odvijal izmenično enosmerno s pomočjo začasne prometne signalizacije in semaforja. Semaforji morajo delati prometno odvisno in jih je potrebno nastaviti na izračun semafornih ciklusov ter signalno krmilnih diagramov. Se-maforni ciklusi so bili izračunani na podlagi štetja prometa iz leta 2003, ki gaje opravil projektant v sklopu projektiranja priključka na Šaranovičevo cesto in popravljen "-!- " atVMtl '"aiaK-'4aw> dom Hflafflujf ^TBb 'Alt Prodajalna Kristal je namenjena vsem, ki želit svoj dom opremiti v skladu z najnovejšimi svetovnimi trendi. Pri nas boste našli izdelk iz porcelana, stekla, nerjavečega jekla kot tudi , kuhinjske in okrasne keramike ter dormsekieideje iz nabora dekorativnih izdelkov. Ob prihajajočih novoletno božičnih praznikih Vas pričakujemo z veliko izbiro novoletnih artiklov. PRODAJALNA DOMŽALE (bivši Vele) Mestni trg 1, 1230 Domžale Tek 01/ 721 25 72 PRODAJALNA LJUBLJANA (Tuš center) BTC, Bratislavska ulica 9 1000 Ljubljana tel; 01/524 20 20 KRISTAL do o , Lukeži« 45,5292 Ren6e na leto 2007 ob upoštevanju 3 % letne rasti prometa. V času prometni konic in tudi v drugem času, ko se izkaže potreba (če pride do zastojev, ki bi povzro-čili probleme v križišču Kamniške in Ljubljanske ceste), se na območju delne zapore predvidi urejanje prometa z za to delo usposobljenimi ročnimi usmerjevalci prometa. V tem času se semaforne naprave in ustrezna predsignaliza-cija obrnejo v stran. V nočnem času in ob zmanjšani vidljivosti, je prometno signalizacijo osvetliti z utripajočimi lučmi oranžne barve. Začasna signalizacija bo postavljena 24 ur dnevno. Stanje delne zapore je potrebno spremljati in po potrebi spremeniti krmilne se-maforske programe na zapori in v tangiranih semaforiziranih križiščih. Popolna zapora Zaradi tehnologije izvedbe del ob delni zapori, je potrebno zapreti cestni priključek R2-447 na odseku 0429 priključek Domžale. O popolni zapori omenjenega cestnega priključka, bodo s pomočjo začasne prometne signalizacije ustrezno vodeni obvozi za ves promet. Obvoz za vsa vozila, ki prihajajo po Šaranovičevi cesti iz smeri Doba in zavijajo desno proti Kamniku, je urejen preko križišča v Trzinu in naprej preko Mengša v Kamnik. Obe cesti sta zadosti široki in vsi elementi ceste so taki, da ustrezajo vsem vrstam prometa. Zaradi popolne zapore bo obvoz vozil iz smeri Kamnika in Domžal . za Ljubljano potekal po Kamniški cesti do križišča z Ljubljansko cesto in naprej je voden proti Šentjakobu oziroma iz Domžal levo (voden z dodatno signalizacijo ) do križišča s Šaranovičevo in naprej proti Ljubljani. Križišča Zaradi zapore bodo tangirana naslednja križišča: - iz smeri v Kamnika v Domžale: križišče Kettejeve in Kamniške ulice bo povečano število desnih zavi-jalcev v smeri proti Mengšu in naprej proti Ljubljani, ker ocenjujemo na cca 200 vozil v konični uri. To pomeni polovica vseh vozil namenjenih iz smeri Kamnika v Ljubljano (štetje dne 15.11.2007) omenjenih dodatnih 200 EOV ne bo bistveno vplivalo na odvijanje prometa v tem križišču. - križišče Ljubljanske in Kamniške ulice: ocenjujemo, da bo druga polovica t.j. 200 EOV v jutranji konici izbrala pot do predmetnega križišča in se cca polovica odločila za leto zavijanje proti križišču Ljubljanske in Saranovičeve ceste. - iz Domžal proti Kamniku vsi namenjeni iz Domžal v Ljubljano preko zaprtega priključka, se bodo v prvem dnevu zapore za smer po Ljubljanski in v križišču s Kamniško zavili desno proti križišču Ljubljanske in Saranovičeve ceste. To bo cca 136 EOV v jutranji konici (podatek iz štetja jutranje konice dne 15.11.2007). Tem se bo pridružilo približno 100 EOV iz smeri Kamnik, tako da prvega dne zapore lahko pričakujemo na križišču Ljubljanske in Saranovičeve dodatno 236 EOV, ki bodo zavijali v smeri proti Ljubljani. Trenutno iz. Ljubljanske na Šaranovičevo zavija levo 127 EOV (štetje jutranje konice 15.11.2007) in ni nobenih zastojev. Ob dodatnih 236 EOV je pričakovati prekoračitev kapacitete in podaljšanje kolone čakajočih, ki pa bodo povzročili v naslednjih dneh samodejno preusmeritev prometnih tokov in uravnotežitev prometa na cestni mreži. Pri tem mislimo na številne možnosti, ki jih ponujajo prometne povezave med Domžalami proti Ljubljani (npr. priključek avtoceste, smer Šentjakob, Krožna cesta itn.) - iz smeri Doba križišče Šarano-vičeva in G2-104 Trzin-Mengeš, bo dodatno obremenjeno z cca 400 EOV v konici, ki bodo zavijali desno proti Kamniku. To se bo verjetno zgodilo le prvi dan zapore, potem pa je pričakovati, da se bo večji del tega prometa preusmeril po cesti skozi Radomlje in naprej proti Kamniku. Občina Domžale Vir: Tehnično poročilo Rekonstrukcija vozišča R3-644/1358 Domžale-Duplica in R2-447/0429 priključek Domžale (oktober 2007) OBJAVE stran 24 Prijave na javni razpis za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov za leto 2008 V glasilu SLAMNIK je bil v petek, 23. novembra 2007, objavljen javni razpis za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v letu 2008. Razpis je objavljen tudi na spletnih straneh Zavoda za šport in rekreacijo in Občine Domžale. Priloženi so vsi obrazci, ki jih je potrebno pravilno in popolno izpolniti ter jih pravočasno (zadnji rok za oddajo je 17. december 2007) oddati na Občino Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Poleg ostalih določil iz razpisa želim posebej opozoriti na IV. točko - izpolnjevanje pogojev izvajalcev programov, in sicer : • da so registrirani kot pravni subjekti • da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih programov • da imajo organizirano redno dejavnost in vadbo • da imajo urejeno evidenco o udeležencih programov • da delujejo na območju občine Domžale. Izpolnjevanje pogojev bo potrebno dokazati s prilogami k posameznim obrazcem, pri čemer izpostavljam: I. izvajalca - pravni subjekt - je uradno pridobljen status v skladu s 111. točko razpisa in registracija za izvajanje športne dejavnosti (tudi organizacijski pogoj za uresničevanje prijavljenih-načrtova-nih programov) 2. kadrovski pogoj je potrdilo o strokovni usposobljenosti vaditelja-trenerja za posamezni program. Posamezni trener-vaditelj praviloma lahko skrbi za eno skupino oziroma za največ toliko udeležencev v programu, kot je to določeno s pravili stroke. 3. organizirano redno dejavnost in vadbo, kar je proces dela v društvu, ki ga posamezni trener-vaditelj načrtuje z letnim načrtom dela ter mesečnim, tedenskim in dnevnim načrtom vadbe. Za organizirano in redno vadbo ima društvo zagotovljene pogoje (lastni ali najeti vadbeni prostor - sklenjena pogodba) 4. urejeno evidenco o udeležencih programov - seznam (osnovni podatki: ime in priimek, leto rojstva, tj.obr.4) v posameznih programih. Rok za oddajo vlog bo hitro potekel, zato pozivam k takojšnji prijavi na javni razpis, saj je potrebno doseči, da bodo oddane prijave čim bolj popolne. Vsako (uradno) dopolnjevanje vlog zahteva čas, ki povzroča podaljševanje rokov za izdajo sklepov in pogodb in zaradi tega tudi nakazilo sredstev. V izogib takšnemu stanju bo Zavod za šport in rekreacijo, podobno kot v preteklih letih, nudil pomoč pri izpolnjevanju obrazcev, še posebej morebitnim novim prijavljencem in vsem tistim, ki še vedno nimajo možnosti za elektronsko izpolnitev prijavnih obrazcev. Na ta način bo mogoče na nivoju občine vzpostaviti pregleden seznam udeležencev na področju tekmovalnega športa (mlajši in odrasli) ter na področju raznovrstne rekreativne ponudbe dejavnosti. Mnogokrat se številni občani zanimajo o možnostih vključevanja v različne športno-rekreativne programe. Takšno informacijo smo jim dolžni posredovati, vendar pa je takšna informacija lahko kvalitetna le v primeru, če z njo dejansko razpolagamo (strokovno usposobljen kader, redna in organizirana vadba v znanem objektu, itd.). Prepričan sem, da ne bo problemov s pravočasno oddajo popolnih vlog, saj se stanje iz leta v leto izboljšuje in zato pričakujem, da se boste v dvomih obrnili tudi po pomoč. Janez Zupančič Direktor Zavoda za šport In rekreacijo Domžale Nacionalni prodajalec In distributer PNEUMATIC CENTER Parovo 27, Kamnik, Slovenija Vaš partner a profilom tel.: Ol/ 83 08 350 www.gume.si Praznična ponudba Citroena Mengeš! • prihranek 5.000 EUR DARILO! Navigacijska naprava Garmin Nuvi 360T AVTO DETR, d.o.o. MengeS Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313, Ur. (01) 7230-297 e-mail: avtodetr@slol.nM CITROËN Nftt WDSfAVUAU S» Nt KAJ VA tAHKO OTKOtN KI ZA VAS dent d, 0,0. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krasiti* 87», 1228 Lukmrlo* TW.r 01/723 48 22, 031/084 212 • popolna zobozdravstvena oskrba In svetovanje • zobna protetlka z uporabo sodobnih materialov • zdravju prijazna brezkovlnska keramika • beljenje zob ODPRTO TUDI OB SOBOTAH l Domžale Demeter Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje DOMŽALSKO-KAMNIŠKEGA območja SVETE NOČI Od 24. decembra do 5. januarja je obdobje svetih noči. Takrat iz kozmosa pritekajo na Zemljo posebno močne energije. Te energije so povezane z dogodki, ki so se zgodili pred 2007-leti in še danes vplivajo na vsa živa bitja na planetu Zemlja. Posebno močno delujejo te energije za semena, ki jih bomo naslednje leto uporabljali za pridelavo naše čim bolj zdrave, z življenjsko energijo napolnjene hrane. Zato v tem času izpostavimo semena tem ko/.mičnim silam v njihovem naravnem okolju -Zemlji. Semena damo v steklene ali keramične kozarec in jih za to obdobje zakopljemo v zemljo. Semena kasneje vzamemo iz zemlje in jih normalno uporabljamo. Taka semena imajo boljšo kaljivost, rastline iz teh semen so bolj odporne, boljša je njihova opremljenost z življenjsko energijo in vitalnostjo. KJE SE LAHKO VČLANITE V DRUŠTVO AJDA DOMŽALE: - Na sedežu društva Ajda Domžale, Podrečje 10, tel.: OI 721 48 00 - Na predavanjih in občnem zboru v gasilskem domu v Domžalah KOLEDAR DRUŠTVENIH AKTIVNOSTI V: december 2007 - KDAJ: torek, 11. december 2007 -ob 18°" - KJE: v Domžalskem domu bivša Knjižnica Domžale - KAJ: zaključno srečanje z okroglo mizo o pripravi ekoloških živil s predstavitvijo priprave kostanjeve potic - KDO: vodi ga. Majda Bitenc - KDAJ: sobota, 15. december 2007 -ob09°° - KJH: po dogovoru z g. Grabljevccm GSM 041 323 249 - KAJ: Založno gnojenje in zimsko obrezovanje sadnega drevja - KDO: delavnico vodi g. Purgaj Drago »OPUSTI VELJAJO DO ODPRODAJE ZALOG OB PLAČILU Z GOTOVINO ALI KARTICO BA. Nisem umrl, živim med vami, dokler spomin vaš me v srcih ohrani. V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar si nas zapustil, ljubljeni sin, brat in nečak Matevž Pavlic 23.12.1982-29.11.2006 Iskrena hvala vsem, ki prihajate k njegovemu preranemu grobu, mu prižigate lučke, v srcu ohranjate lepe misli nanj in se ga spominjate v molitvi. mami in sestra Helena Ko zaželimo si tvoje bližine, gremo na mirni kraj tišine. Trenutke s teboj podoživimo, s spomini naprej živimo. V SPOMIN 7. decembra je minilo žalostno leto, odkar nas je prehitro in brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedi Djerasim Slavev iz Domžal ' I Ivala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Mirno počivaj dedi. Vsi njegovi Ni več hrepenenja, ni več bolečin, veter me pomirja, sanjam, da živim. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame Angelce Deržič iz Zg. Jarš sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano prelepo cvetje, sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala predstavnici ZB Jarše - Rodica, gospe Matičič, za besede slovesa, praporščakom in g. župniku, J. Kvaterniku, za opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi pevcem kvarteta KRT za lepo petje, cvetličarni Erika in pogrebni službi Vrbančič. Neizmerno jo bomo pogrešali. Vsi njeni Če me iščete. me iščite v vaših srcih. ZAHVALA w Ob smrti našega dragega Dušana Kavčiča z Rodice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste se od njega poslovili. Vsi njegovi V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. V SPOMIN Tomažu Pestotniku z Vira Dne 16. decembra bo minilo žalostno leto od tragične smrti dragega moža, očeta in starega ata. Njegovi žalujoči Vir. december 2007 Utonilo je sonce, nam pa za vedno zaspal dragi Luka. na svidenje v nebesih. Ob smrti Luka Rihterja iz Krtine 52 ZAHVALA Dr. Mojci, reševalni ekipi za trud pri oživljanju, dušnemu pastirju Slavku Judežu za molitve doma in pogrebni obred, pevcem, pogrebnemu zavodu, sosedom, sorodnikom in dobrotnikom, za karkoli ste darovali za pokojnega Luka. Iskrena hvala. Vsi njegovi Spomin nate bo vedno z nami. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni smehljaja, le sad tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V devetinšestdesetem letu starosti je za vedno odšel k večnemu počitku naš dragi Lovro Jereb iz Preserij pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in društvu diabetikov Domžale za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala pa tudi vsem, ki so nam v težkih trenutkih na kakršenkoli način pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Kranjskega kvinteta za lepo odpete pesmi in pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Sledimo zvezdam, ki nas vabijo s seboj, ne bojmo temne se noči, nad nami dan je, sonce, odkujmo si verige, potrgajmo vezi. Rudi Kerševan Ob smrti drage sestre, tete, svakinje in sosede Mihaele Cerar se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in krajanom za izkazano sožalje, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi župniku Slavku Judežu, ki jo je pospremil na njeni zadnji poti, ter Jožetu Kvedru in Vinku Kepicu za sočutne besede slovesa. Vsi njeni Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapusti/i. V ljubezen so se spremenili, z njo naša srca napolnili! Ob boleči in nenadni izgubi naše drage mamice, hčere, sestre, tete in babi Ljubice Prelovšek iz Stüde se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavkam in sodelavcem za izrečena sožalja, tople besede, darovano cvetje, sveče in drugo pomoč ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Barovičcvi in njeni ekipi. dr. Svoljšku, gospodu župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen obred, ge. Ivanki Košenina za ganljiv poslovilni govor in pogrebni službi Vrbančič. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše mame, babi in prababi Ivanke Stopar roj. Lagoja Preserje, Kajuhova 20 se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. I Ivala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, dr. Ložarjevi, gospodu župniku Dobrovoljcu, ljudskim pevkam in pevcem KRT, ki ste jo s pesmijo pospremili k večnemu počitku ter pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Vsi njeni Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete Jerice Orehek roj. Štiftar iz Doba se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustna in pisna sožalja, darovane svete maše, cvetje m sveče Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njem zadnji poti. Zahvaljujemo se Agroemoni Domžale, Količevo Karton, Veterinarskemu zavodu Domžale, Športnemu društvu Dob m Krajevni organizaciji za vrednote NOB Dob - Krtina. Iskrena hvala g. župniku Slavku Judežu za opravljeno pogrebno mašo in obred ter Pogrebni službi Vrbančič. Vsi njeni Srce tvoje več ne bije. bolečine ne trpiš. nam pa žalost srca trga. solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mami, babice, prababice in tašče Ivane Kurent roj. Cerar iz Preserij pri Radomljah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, tolažilne besede, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala družinama Strojan in Leskovšek. Zahvala župniku Antonu Dobrovolcu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pevcem kvarteta Krt za ubrano petje ter pogrebni službi Vrbančič. Vsi njeni Mirno in spokojno si zas/iala, v večni sen od nas odpotovala Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje ZAHVALA, ob izgubi naše drage mame Vilme Stanešič -Stražar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se virskemu gospodu Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, Pogrebni službi Vrbančič in Cvetličarni Nuša in vsem ostalim, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni z družinami H DOMŽALE stran 26 Kaj je Allium test Kako zdrava je voda v Domžalah Allium test je test za ugotavljanje splošne strupenosti in ravni genotoksičnosti v vodnih, kopenskih in zračnih ekosistemih, kjer dokazujemo potencialne genotok-sične snovi. Test je kratkotrajen in pokaže usklajen in celokupen učinek onesnaževanja in medsebojno delovanje med testno rastlino (Allim cepa L) in potencialnimi genotoksiki. Biološki test ALLIUM ali čebulni test razkriva celosten vpliv na rast in razvoj živih celic ali organizmov ter zaznava prisotnost škodljivih snovi v koncentracijah, ki so bistveno nižje od mejnih sposobnosti analitskih metod. Od približno 700 prepoznavnih toksičnih in geno-toksičnih snovi, ki se lahko znajdejo na primer v pitni vodi, jih z običajnimi fizikalno-kemijskimi analizami nadzorujemo le slabih 10 odstotkov (Vir: EU Chemical Bureau, Natural Resources Defence Council: Think before you drinc). Ugotovitev, da test ALLIUM sploh deluje nam vzporedno ob raziskanem vzorcu zagotavljata dve kontroli. Negativna kontrola pokaže kolikšna je stopnja strupenosti v ne kontaminiranem vzorcu in hkrati kontrola, da test sploh deluje. Pozitivna kontrola pa se uporablja z znano strupeno kemično snovjo, ki v večji meri povzroča stopnjo strupenosti ter pokaže odzivnost testa. Povedano še drugače: čim bliže so rezultati preiskanih vzorcev bliže pozitivni kontroli slabša je kakovost vzorca, oziroma čim bolj se približajo negativni kontroli boljša je kakovost preiskanega vzorca. Z Allium testom dobimo dve vrsti podatkov: splošno strupenost in raven genotoksičnosti. Splošna strupenost (toksičnost) podaja dolžino korenin testnih rastlin mlade čebule (Allum cepa L). Daljše kot so korenine manjša je splošna toksičnost in krajše kot so korenine testnih rastlin večja je splošna strupenost (toksičnost). Raven genotoksičnosti Nepoškodovani kromosomi v celicah koreninskih vršičkov mlade čebule (Allium cepa L). Povečava 1000 X na Lelca formatu (24x36 mm) IT Različni tipi kromosomskih poškodb v celicah koreninskih vršičkov mlade čebule (Allium cepa L.). Povečava 1000 X na Lelca formatu (24x36 mm) pa podaja poškodbe kromosomov v celicah koreninskih vršičkov testnih rastlin mlade čebule (Allium cepa L.); je odstotkovno razmerje med vsemi metafaznimi celicami in s celicami s poškodbami kromosomov Navadna čebula ima 16 kromosomov (Slika 1), ki so zelo primerni za identifikacijo kromosomskih poškodb (Slika 2). Rezultati podajajo v odstotnih točkah (odst. t.). REZULTATI RAZISKAV IN RAZPRAVA S testom Allium je bil raziskani naslednji vzorci z vzorčenjem 19. 06. 2007 1. Mengeško polje, črpališče 4 H. Zajetje Šumberk III. Črpališče 4 Kolovec IV. Zajetje Krtina V. Negativna kontrola (prefihrira-na voda z reverzno osmozo) VI. Pozitivna kontrola (I mg/L ali 1 ppm metil metan sulfonat -MMS4016, SIGMA). Vsi raziskani vzorci pitnih vod se glede na dolžino korenin (splošna strupenost) ne razlikujejo (Preglednica 1). vse pitne vode (Vzorci I, II, III in IV) imajo povprečno dolžino korenin testnih rastlin daljše, od dolžin korenin testnih rastlin treti-rane v mutageni kemikaliji (vzorec VI), ter se po dolžini zelo približajo vzorcu negativne kontrole (Vzorec V), kar brez dvoma kaže na dobro kakovost pitnih vod. Razlike se nekoliko pokažejo z ci-tološkimi raziskavami (raven genotoksičnosti). podane v Preglednici I. V kromosomski garnituri sta po- škodovana največ do dva kromosoma. V vzorcu pozitivne kontrole pa se pojavijo še enojni in dvojni lomi kromatid, večkratni zaporedni lomi kromatid kromosomov in krožni kromosomi (Slika 2). Pitna voda iz črpališča 4 Kolovec (Vzorec III) ima najnižjo raven genotoksičnosti; glede na ostale vzorce (Vzorec I, II in IV). Vse pitne vode se po ravni genotoksičnosti bliže vzorcu negativne kontrole (Vzorec V), kar spet kaže na dobro kakovost. ZAKLJUČEK IN CILJI RAZISKAV Iz rezultatov raziskav je razvidno, da je voda iz črpališča 4 Kolovec najvišje kakovosti, leži v velikem zaledju pred kakršnimi koli morebitnimi vplivi onesnaženja. Bolj je izpostavljeno črpališče 4 na Mengeškem polju, vendar se v zadnjih letih opaža vse manj koruzne mono-kulture. Polje tako vse manj obremenjujejo razni pesticidni udari, kar vodi v vse večje izboljšanje kakovosti pitne vode. Tudi sama črpališča na kmetijskih obdelovalnih njivah splošno potrebujejo velika predvsem travnata zaledja, velika do več hektarjev, ne pa le ograjen parkovni nasad z nekaj drevesi. Cilj raziskav je nedvomno ta, da nam rezultati pokažejo ali onesnaženje je ali ga ni. Omenjeni Allium test pa nam tudi pokaže, kaj je vzrok onesnaževanju oz. kje je vir. Šele z znanimi izvori lahko preidemo k ukrepom in tako prispevamo čim večji delež k ohranjanju zdravega vodnega vira.Vključitev bioloških raziskav za varovanje okolja je tako velikega pomena, saj omogoča spoznanja o vplivu in posledicah genotoksičnih snovi na organizme. Iz nevednosti in lahkomiselnosti smo nekatera območja močno onesnažili, zato smo dolžni napake zavzeto in zavestno odpravljati, ne dovoliti novih in odgovorno skrbeti za zdravje voda. Vedeti moramo, da učinek genotoksičnih snovi nima spodnjega strupenega praga delovanja na organizme, ki ga analitska kemija skriva v tako imenovani mejni dovoljeni koncentraciji (MDK). Preglednica: Povprečna dolžina korenin testne rastline Allium cepa in Cito-loški učinki raziskanih vzorcev - raziskava ravni genotoksičnosti Vzorec Splošna strupenost (dolžina korenin testne rastline v mm) Raven genotoksičnosti (v odst. t.) 1 36,2 7,5 II 35,5 7,0 III 37,7 4,(1 IV 35,7 8,0 V 41,7 2,5 VI 22,1 24,0 KEMIZACIJA OKOLJA V okolju, zlasti pa v vodah se akumulirajo številne genotoksične (gr. genos rod; lat. toxicus gr. toxicon strup - učinek strupa na dedne zasnove organizma), in/ali kanceroge-ne (gr. karkinos rak - povzročajoč raka) snovi. Povzroča jih industrija z nekontroliranimi izpusti v okolje, nadalje intenzivno kmetijstvo, promet in tudi turizem. Te snovi delujejo v koncentracijah, ki so pod detekcijo analitskih kemijskih metod na organizem mu-tageno, (lat. mutatio spremeniti se - dedna sprememba v genih) in povzročajo različno stopnjo okvar in poškodb dednega materiala, torej kromosomov (gr. chroma, chromatos barva; gr. soma, soma-tos telo). Kromosom je sestavina celičnega jedra, ki se obarva in tako postane viden. Danes je v rabi okrog 70.000 kemikalij, s svetovno proizvodnjo več 10 milijonov ton. V 90 odstotkih tem kemikalijam ni preizkušena strupenost (toksičnost), še manj genotoksičnost. Ali sploh veste, da se v R Sloveniji v pesticidnih pripravkih uporablja 250 različnih aktivnih snovi, od katerih večina izkazuje genotoksično delovanje? Da ne govorimo o industrijskih kemikalijah, težkih kovinah, kemikalijah farmacevtskega porekla, nevrohormonskih motilcih (distruptorjih) in drugih polutan-tih. Te snovi ali kratko kemikalije povzročajo različno stopnjo okvar in poškodb genetskega materiala, kijih danes odkrivajo biološki testi. Pesticidni pripravki že v koncentracijah 10 in več krat manjših od 0,1 ppb, (R Sloveniji zakonsko dovoljena mejna dopustna koncentracija v pitni vodi) deloma že zavirajo rast korenin testnih rastlin, ter povzročajo dedninske (kromosomske in kromatinske) poškodbe v celicah (Firbas P. 2004, kako zdrava je voda - Priročnik za biološki monitiring vode, ARA založba, Ljubljana). Obstajajo tehtni dokazi, da so kromosomske poškodbe in podobni pojavi, ki povzročajo spremembe v onkogenih in genih zaviralcev tumorjev povezani z nastankom raka pri človeku in poskusnih živalih (tehtnih citatov evropske in svetovne razsežnosti tu ne bom navajal)!!! Jasno, da bo tu imel največ pripomb spet agro-kemijski in farmacevtski lobij in govorica moči kapitala. Nadaljnje so tu še komunalne odplake, ki vsebujejo celo paleto najrazličnejših za okolje zelo agresivnih kemikalij, kot so na primer čistila in podobno. Kakovost okolja se dosti krat ugotavlja le s kemijskimi analizami kjer rezultati kažejo le trenutno stanje obremenjenosti okolja ne pa posledic na žive organizme. Vključi- tev bioloških npr. genotoksičnih in podobnih testov daje spoznanje o vplivu kemikalij na organizme, saj s kemijskimi analizami ni mogoče napovedati strupenih učinkov. To, kar pokaže test Allium , je akumulirani in sinergistični genotoksični učinek stotih in stotih kemikalij, ki se nahajajo v našem okolju. Test Allium pokaže tudi odlično razmerje z drugimi biološkimi testi. Zaradi univerzalnosti genske kode so biološki testi primerljivi in rezultati povsem prenosljivi na človeka. 1 ppm (part per million) je en del snovi na milijon delov raztopine (Img/L ali 10-6 ) I ppb (part per billion) je en del snovi na milijardo delov raztopine (lug/Lali 10-9) 1 ppm = 1000 ppb 40 - 60 ppb: poginejo postrvi. 15-20 ppb: poginejo ikre postrvi 10 ppb: indibirana rast korenin mlade čebule 2 - 3 ppb: poginejo raki 0,1 ppb: povzroča kromosomske poškodbe KAJ PA POMENI Ippb To je koncentracija neke snovi (na primer strupa), ki simbolično predstavlja zrno peska v olimpijskem bazenu ali če zlijemo 100 kg npr. nekega pesticida v Bohinjsko jezero, ki vsebuje 100 milijonov kubičnih metrov vode. Primerljivost koncentracij je skoraj zanemarljiva, res majhna na volumen vode v olimpijskem bazenu ali Bohinjskem jezeru. Po drugi strani pa zelo zaskrbljujoča, da tako nizke koncentracije toksičnih ali genotoksičnih kemikalij povzročajo tako velike negativne učinke in najrazličnejše poškodbe na organizmih, predvsem na dednem materialu. Vprašamo se lahko, kje je že zaznati učinke teh strupov, kje so že spremenili normalno stanje in kakšne so dolgoročne posledice delovanja teh polutantov na organizme. Cilj raziskav je nedvomno ta, da nam rezultati raziskav pokažejo ali onesnaženje je ali ga ni. Omenjeni ALLIUM test pa nas tudi pripelje do spoznanja kaj je vzrok onesnaževanju oz. kje je vir. Šele z znanimi izvori lahko preidemo k ukrepom in tako prispevamo čim večji delež k ohranjanju zdravega okolja in vplivu in posledicah genotoksičnih snovi na organizme. Učinki genotoksičnih snovi nimajo spodnjega praga delovanja, ki je pri testih analitske kemije skrit pod tako imenovano mejno dovoljeno koncentracijo. (MDK). Biološki ALLIUM test razkriva celosten vpliv na rast in razvoj živih celic ali organizmov ter zaznava prisotnost škodljivih snovi v koncentracijah, ki so bistveno nižje od mejnih sposobnosti analitskih metod. Od približno 700 prepoznavnih toksičnih in genotoksičnih snovi, ki se lahko znajdejo na primer v pitni vodi, jih z običajnimi fizikalno-kemijskimi analizami nadzorujemo le slabih 10 odstotkov (Vir: EU Chemical Bureau, Natural Resources Defence Council: Think before you drinc). Tu bi še posebej izpostavil pitno vodovodno vodo. Če ta vsebuje 50 mg nitratov na liter je ta voda oporečna, skratka neprimerna za pitne. Ko pa le-ta vsebuje 49 mg nitratov na liter, to pa lahko pijete. Še več; ni vseeno ali liter te vode spije 80 kg ali 20 kg človek ali celo nosečnica. Povsem jasno je koga prizadene večji toksični ali genotoksični udar. Pa na zdravje !!! Peter Firbas, univ. dipl. biol. Zasebni raziskovalec Laboratorij za rastlinsko cltogenetiko LJubljana Nekirurška učvrstitev kože Življenje je ravnovesje med procesi izgradnje in procesi razgradnje. Ko procesi razgradnje prevladujejo nad procesi izgradnje, se začnejo javljati spremembe v telesu, ki jih imenujemo staranje. Naj intenzivneje procese staranja opazimo na koži. Najpomembnejši zunanji razlog staranja so spremembe v koži, ki nastanejo zaradi sončnih poškodb. Pojavljajo se pigmentacije kože, razširjene žilice, koža izgubi napetost, postane manj elastična, pojavijo se gube. Kolagen je odgovoren za tonus kože, elastin pa za njeno elastičnost. Zaradi sončnih poškodb je kolagenska mreža dermisa razrahljana in koža postane ohlapna. Poškodba elastina pa zmanjša njeno elastičnost. Najpogosteje se javijo spremembe ob ustih, ob očeh, na čelu, na vratu. Uporaba radiofrekvence in infrardeče svetlobe predstavljata danes temelj nekirurškega lif-tinga obraza, vratu, dekolteja, nadlahti in trebuha. Obe energiji pov z r o č a t dvig temperature v dermisu, kar posledično vodi v spremembo kolagena, ki postane debelejši in krajši. Istočasno pa okolni ftbroblasti možganom sporočijo, daje prišlo do poškodbe in nastajati začne nov kolagen. Š tem se okrepi naraven proces celjenja. Efekt je zaznaven že takoj po posegu, resnični rezultati, ki so posledica tvorbe kolagena in elastina, pa postanejo vidni po treh do petih posegih v razmaku treh tednov. Poseg je povsem varen. Pogosto se uporablja pred pomembnimi dogodki, ker je po posegu koža svetleča in sijoča. Če so poleg gubic in ohlapnosti prisotne na koži tudi pigmentacije in razširjene žilice, se svetuje pred liilingom tudi pomlajevanje kože. Gotovo se kdaj znajdete v zadregi, ko želite svojim najdražjim, svojim poslovnim partnerjem ali pa kar sami sebi nekaj podariti. Z darilnim bonom KALLISTE lahko podarite katerokoli sto-naše obsežne ponudbe, mesecu decembru vam na naši kliniki nudimo brezplačen posvet v ambulanti za medicinsko estetiko. ntev Novo Vodnik po regionalnih pešpoteh v Ljubljanski urbani regiji V teh dneh je izšel Vodnik po regionalnih pešpoteh, ki strnjeno predstavlja 17 pešpoti, ki povezujejo območja nekaterih občin v Ljubljanski urbani regiji. Poti vključujejo večino priljubljenih izletniških točk, ob katerih so številne zanimivosti in pestra turistična ter gostinska ponudba. Vodnik vam bo približal raznolikost območja, vključenega v Ljubljansko urbano regijo. Tako boste lahko uživali v enkratnih razgledih, se razgibali v naravnem okolju, se sprehodili skozi gozd ali ob reki ter spoznavali naravne in kulturne zanimivosti. Poti vas bodo vodile tudi po mestnih ulicah, skozi številna podeželska naselja in mimo posameznih domačij, s čimer boste spoznali razlike v načinu življenja. Večina poti je namenjena celodnevnim izletom, poti za večdnevne izlete so sestavljene iz več krajših krožnih odsekov. Na spremljajočih kartah so poleg regionalnih pešpoti prikazane tudi vse obstoječe planinske poti, kar vam omogoča, da prilagodite izlet svojim željam. Vodnik je izdala Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, besedilo in fotografije pa je prispeval Oikos. Projekt je bil izveden s sofinanciranjem Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Med desetimi občinami, ki so ga sofinancirale, pa je tudi Občina Domžale, katere Komisija za turizem je sodelovala pri njegovi pripravi. V vodniku boste našli vrsto pešpoti, med katerimi sta tudi Homško-Rašiška pot ter Trojiška pot. Če bi želeli vodnik, to sporočite na elektronski naslov urad.zupana@domzale.si. mali oglasi MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 INŠTRUIRAM matematiko, liziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571 Gašperček, obložen s šamotom in enoosno ncatestirano tovorno prikolico prodam. Tel.: 724 - 36 - 35 ob večerih Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTIGAL, d.o.o. Domžale. GSM 041 732 267. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 97 Inštruiram matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Mob.: 040 743 399 Prodam DETOKSINATOR-sa-modejno čisti in razstruplja telo in 2 kom. NOVI ELEKTRODI za DETOKSINATOR z banico. Ugodno. Tel.:041 -356-209 STELE Menget d.o.o. Stele Plesk d.o.o., Staretova ulica 1,1234 Mengeš e-mail: stele.p@slol.net www.toyota.si Toyota Corolla Verso. Kdo pravi, da ne morete imeti vsega? Vzemite izreden dizelski motor 2,2, D-4D, 177 KM, z vso njegovo močjo In zmogljivostjo. Dodajte edinstven sedežni sistem Easy Flat-7, ki bo zaznamoval notranjost, upoštevajte še njeno vsestransko uporabnost in pred vami je idealen avtomobil z vrhunskimi voznimi lastnostmi primeren tako za družino kot posameznikov razgiban življenjski slog. '■■Infekt larška cesta 11, 1230 Domžale, Tel: 01/729-9000 Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, Tel: 04/280-9000 00 TigocinOTflR.si \ 75 m ^^■BT^ \ Mercator center Domžale J 1 >> 1 Zdaj tudi v Hipermarketu Mercator v Ljubljani. Citvpark Ljubljana - podhod Plave lagune Ljubljana - Europark Maribor VAŠA LEKARNA - VAŠ CENTER ZDRAVJA. Vabimo Vas, da nas obiščete v prenovljenih prostorih Lekarne Domžale. Mercator Center Domžale Izšel je novi katalog SMUČANJE 08 Katalog vam polijemo na dom 01/2006111 WKAT0*ONtt«MMlAU:C^ SveÜÄleO Tel.: 01 7295 070, donuale§heiJ.net v KD Finančna točka premoženjsko svetovanje, d.o.o. Smck bar PIRAT SNACK BAR VAS ŽE ENO URO PRED ODPRTJEM MC DOMŽALE VABI NA DOBRO JUTRANJO KAVICO, NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ ČE PA STE LAČNI - TOAST PIRAT SPECIAL Velik« izbira daril Ugodnosti in presenečenja na prodajnem mestu Posebne ugodnosti n Mercator Pika kartičarje Knjigarna in papirnica Pustite sc presenetiti! DOROTHY PERKINS TOPSHOP Najnovejša moda iz Londona. 1 w ** CVETLIČARNA ARBORETUM Ml.RC.YTOR OEtrift DOMŽALE praznične dekoracije izieüaa sreZfla «PLOTERIJA **** SLOVENIJE >~ QCavni do0itc({: 20.000,00 C li mm Cel ^ /__I NOVA ZIMSKA KOLEKCIJA TOPLIH OBLAČIL PE14 DOMŽALE, tel.: 01/724 41 80 ©lu perilo, ki razvaja ■■■■ MOD I A N A HHHHH mesinn dps ihr www.mestna-optika.si ÜI ZANJO, PONUDBA PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE SIITIPLE FRIZERSKI SALON VINTERSPORT Kjer se šport začne f^f Hipermarket Mercator d.d., Ce DELOVNI Č 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41 od ponedeljka do petka 24.12. /25.12. . do 21 ) 13. ur nede 1.12. od 9. do 15. ure I 9. do 19. ure