i i “1278-Galicic-komet” — 2010/7/23 — 8:49 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 23 (1995/1996) Številka 6 Strani 326–329, XXIV Mirjam Galičič: KAJ BO VIDEL KOMET HYAKUTAKE, KO BO NA- SLEDNJIČ PRIŠEL NAOKOLI? Ključne besede: astronomija, Sončni sistem, kometi. Elektronska verzija: http://www.presek.si/23/1278-Galicic.pdf c© 1996 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2010 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo- ljeno. Astronomija I KAJ BO VIDEL KOMET HYAKUTAKE, KO BO NASLEDNJIČ PRIŠEL NAOKOLI? Letošnjo zgodnjo pomlad nas je prij etno pr esenetil kom et Hyakutake. Ko- nec j anuarj a letos ga j e v ozvezdju Vodne kače z daljnogledom odkril j a- ponski ljubiteljski astronom Yuji Hyakutake. Kot je v navadi , j e kom et dobil im e po svojem odkritelju. Tedaj je bil kom et še precej teme n objekt, saj je im el magni tudo 10. Za primerjavo: s prostim očesom vidimo zvezde do 6. magnitude, najsvetl ejša zvezda, Sirij v ozvezdj u Velikega psa (Canis Major) , pa im a navidezni vizualni sij magnitude -1.5. Kom et se je 25. marca najbolj približal Zemlji. Od nje je bil oddaljen le približno desetinko ast ronomske enote (oddalj enosti Zemlj e od Sonca), v kilom etrih je to 15 milij onov km. Po neka terih ne preveč uspešnih napovedih o svetl osti in velikost i kom etov v preteklosti, so astronomi zdaj pr evidnejši. Napovedali so sicer , da utegne biti kom et Hyakutake zar adi svoj e bližine Zemlji zelo svete l, vendar nas je prijetno presenetil. To je bil najsvetl ejši kom et v zadnjih dvajsetih letih! Vreme v drugi polovici m arca opazovalcem v naših krajih ni bilo preveč nakl onj eno. Zar adi popolne oblačnosti j e moralo Ast ronoms ko društvo Javornik javno opazovanj e, napovedan o za soboto, 23. m arca , pr eložiti na naslednji dan . Tudi v nedeljo so se oblaki vztrajno zadrževali na nočnem nebu , vendar so bili opazovalci vztrajnejši . Približno sred i noči se je pokazalo jasno nebo, na njem pa čudovit prizor : sam kom et je bil svete l, imel je magnitudo okrog O, t ank a sled njegovega repa , j asno razdeljenega v plinasti in prašni del, pa se je raztezala čez tretj ino nebe- snega svod a! V naslednjih nočeh , ki so bile povečini oblačne , je kom et počasi blede l, nj egov rep pa je postaj al vse krajši. Konec meseca je bil na severozahodnem nebu, pod Severn ico, tako da ga je bilo pr av lahko najti. Žal pa se je prav v te h dneh začela Luna "deb elit i" in je ostajala vsak dan dlj e na nočnem nebu . V noči z 28. na 29. m arec sm o t ako s Toškega čela vid eli le še kakih 20 ločnih stopinj dolg plinasti rep , komet pa je bledel in je im el le še magnitudo okrog 1. Vsem , ki ste zamudili gledanje kom eta v živo in ki im ate dostop do In terneta , priporočam ogled posnetkov, ki j ih je s CC D kamero posnel Herm an Mikuž z AGO Golovec, in fotografij , ki sta jih posnela Herman Mikuž in Boj an Kambič (glej tud i sliki na ovit ku) . Ustrezni naslov je http://www.fiz.un i-Ij .si/herman/hyaku tak.html . na za- pisanih stran eh pa bost e našli tudi kazalce na druge, medn arodne stra ni o kom et ih. Tudi naslednj o sliko sta s širokokotno kamero posnela omenjena av to rja, in sicer v Slovenskih goricah 27. marca 1996 okrog 3h zj ut raj . Na sliki lahko na desnem robu prepoznamo Severnico. I Astronomija 327 1 Za opazovalce s severne polute je bil v aprilu Hyakutake vid en vedno krajši čas. Ker se je oddaljeval od Zemlj e, j e njegov navidezni sij upadal. Komet je bil vedno niže na severozahodnem nebu , dokler ni po 20. aprilu izginil v večerni zarji . Odtlej so ga lahko opazovali le še opazovalci na južni poluti. Pri nas naj bi bila ena zadnjih , za opazovanje še posebej primernih, priložnosti v noči s 3. na 4. april , med popolnim Luninim mrkom. Na žalost j e opazovanje, tako kometa kot Luninega mrka, preprečilo slabo vrem e. Najbliže Soncu je bil kom et 1. maja, ko je bil od Sonca oddaljen 0.23 astronomske enote. Nato je nadalj eval svojo dolgo pot v temne in hladne pr edele Oson čja. Dosedanja opazovanja kažejo , da je njegova pot okrog Sonca zares dolga, saj naj bi se vrnil šele čez dolgih 20000 let . To pomeni , da se bo od Sonca močno oddaljil , približno I8-krat bolj stran bo , kot je od Sonca oddaljen zadnji planet Sončnega sistema, Pluton. Če bo Hyakutake preživel to dolgo dobo, bo ob povratku na Zemlji zagotovo videl stvari , o katerih danes še sanjamo ne! Poglejmo še nekaj profesionalnih opazovanj kometa. Z ameriškega inštituta JPL (Jet Propulsion Laboratories) so proti kometu poslali ra- darski signal. Po 107 sekundah so sprejeli odmev na kometu odbitega radarskega pulza. Z njim so otipali kom etovo jedro ter velikost in hitrost delcev v okolici jedra. Poleg tega so na ta način zelo natančno izm eri li komet ovo lego, kar je pripomoglo k boljši določitvi kometove orbite. Ko- met so posneli tudi s Hubblovim vesoljskim teleskopom . Z dobljenih slik Astronomija I poskušajo natančnej e določiti velikost in st rukturo jedra . Še posebej za- nimiva so opažanja fran coskih astronomov z observatorija Pic du Midi. Opazil i so namreč , da so se od jedra kometa ločili posamezni fragme nt i. Vendar ne gre za pravi razpad kometa v dva večja dela, kot so novi co ob- javili nekateri mediji, ampak so odlomljeni fragmenti bistveno manjši od jedra. Fragmentacijo so potrdila tudi opazovanja s Hubblovim vesoljskim teleskopom ter z italijanskim infrardečim tel eskopom. Za kon ec povejmo še nekaj besed o kometih in o našem astronomskem razumevanju teh objektov, ki so v zgodovino človeštva zanesli nemalo skrb i in hudih strahov . V preteklost i , ko so tedanja ljudstva o nar avi vede la precej manj , kot vemo danes, so nenadni pojavi na sicer nespremenljivem nebu , po katerem sta Sonce in Luna pravilno potovala vsak dan in vsak mesec znova in znova, pomenili hudo vznemirjenje. Prihod svetlega kom eta , ki ni bil po novljiv (praviloma vsaj za človeškega življ enja ne) , pa tudi sicer j e bil komet drugačen od običajnih nebesnih luči - zvezd, so zato največkrat razumeli kot znamenj e, raje česa slabega kot česa dobrega. Danes vemo, da se nam komet ov ni preveč bati. Posnetih je bilo že veliko sp ektrov kom et ov , zato vemo, iz česa so sestavljeni. Poenostavljeno si jih lahko predstavljamo kot umazan e kepe ledu , ki so mu v manj ših količinah primešane kovine, npr . natrij , železo itd . Nj ihovo vid no podobo, torej t isto, kar opazimo, ko gledamo komet na nebu , pa opišem o takole: j edro, glava in rep . J edro kometaje omenje na umazana ledena kepa, to rej samo te lo kometa. Gl ava in rep se poj avita šele, ko se komet dovolj približa Son cu. Glava obdaja jedro kom eta , sestavljajo jo pr ašni delci . Ravno zaradi glave vidimo komet nekako difuznega, "razpacanega" v primerj avi z zvezdami, in večj ega. Tako ga ni t ežko ločiti od zvezd , če j e le dovolj svet el. V repu so prašni in plinasti delci. Zar adi bližine Sonca in s tem povezane visoke temperature namreč delci in molekul e iz kom etove kepe izpar evajo. Tako se v periheliju , ko je kom et najbližje Soncu , lahko segreje t udi na tisoč in več st opinj Celzija . Prašni rep je kraj ši od plinastega in zakrivljen , saj so delci , ki ga tvorijo, težj i in zato zaostaj aj o. Rep je obrnjen stran od Sonca, kar j e najbrž posledica sončnega vet ra, ki "piha" stran od Sonca. Ko se komet od Sonca zadosti oddalji , njegov rep izgin e. Kometi so del našega Oson čj a , torej ne prihaj aj o iz bolj oddalje nih predelov Galaksij e ali celo iz medgalaktičnega prostor a . Njihov nastan ek še ni povsem raziskan . Nekateri se strinjajo z nemškim astronomom Oor- tom, ki meni, da je daleč stran od Sonca , onkraj planet ov, velik oblak komet ov , pravimo mu Oortov obl ak , od kod er včasih kakšen komet pob e- gne v notranjost Oson čja, Komete 1oEimo glede na velikost qjihove orbite oskonm glede na ob- hdni i%, POhteram SE aaEajo. Nekateri prihajajo naokrog wakih nekaj let, ihgi pa ua d o h w e t j a V M kaJEega Irometa, Id ga prihkujema, ni v& na spregld. To je po-o s dvojim: KO& v bWi Sonca vsakohat hpgaevs in ga je z a b d o mmj. V b i h pa komet mnotijo gravitwijske d e objektor , mimo h k i h potqje. Tab se l a b sgodi, da ee komet m&~e%i. bbit ine se n& W o He napnej gibljejo po precej podobni tiraid, po IdcrFni sa je pred tern gi ld kornet, Moho je, da je rmbitje kometa pwesano r n&&m rneteomkega roja. Kometi eo torej pdtavaiki naikga SonEnega sistema Za mtronome aa sicer z m h i v i , saj ee r njihovim preuikmmjm zagotovo lahko nauiho kebj o s~~tav i in morda d o o nwtanku OsonEja, ne predstavljajo ps v&kih akrivnosti astmmmije. S svojimi rsmemirljidrd prrjavitmmi so l&ko m d m u rmimiv povod sa sp&d v naravo in njihovo eMudovqje nu noEnem nebu. Ca priblibo eno let0 psihhjemo Be en avetel komet PO benu Hde- ~ P P . Mirjam GaliEiE Slika kometa Hyakutake, posneta v noči s 26. na 27. marec , ko j e komet pot oval mimo Severnice. S prenosno as t ro fotogra fsko op re mo st a j o posnela Herman Mi kuž in Boj an Kambič v Slov ens kih . go ri cah , kamor st a se odpravila za korn etom, ker j e b ilo t o ti sto noč eno redkih j asnih območij v Sloveniji . Eden redkih posnetkov Luninega mrka v noči s 3 . na 4. april (foto Ken Fye) . Večino Evrope j e tisto noč prekrivala debela plast obla kov.