SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 3
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 4 de febrero - 4. februarja 1999
Franci Markež
Trn v peti
Pred tedni je Tone Mizerit objavil v tebodni Sloveniji odličen članek pod naslovom: „Punca, ti tega ne razumeš".
tem članku bi razmišljal, ali je ta naslov pravšnji ali ne.
Strinjam se z njegovo vsebino, nas-0v Pa mi daje povod, da opozorim na P°jav, ki ga že dalj časa opažam v Sadnem tisku v domovini, ko piše o nas> to je o politični emigraciji.
Politična emigracija je bila gotovo Za komunistično vlado zelo boleč trn v teti. Bila je naseljena izven območja njenih krvavih posegov v svobodnih ezelah in je zbirala, ohranjala in obja-: tela zločine te vlade z navedbo datu-tt'av> krajev, okoliščin, imen žrtev in teckrat tudi zločincev. Bolj malo spo-Jtena bi se ohranilo, ce te emigracije ne 1 bilo in bi tako komunistična vlada 0 tičala svojo dobo z na videz precej Qstini rokami. Ker pa te emigracije niso nrogli uničiti, so jo popolnoma Zatajili. Uradno je ni bilo in vsaka ntemba njenega dela je bilo tveganje ZaPora in še kaj.
A razvoj dogodkov je šel v ne-Aicakovano smer in formalna konm-Pjshčna vlada je morala zapustiti ® List. A kmalu se je vrnila kot nefor-^Pa komunistična vlada, ki se je kar r° znašla in modro prilagodila note razmeram. Opustila je teror in cno preganjanje — to ni v modi v Aliziranih deželah — a je izpopolnila l)r°c*eme metode nasilnega vladanja D ez nasilja: samovoljno in nekontroli-. 0 razpolaganje z državnim denar-I ’ nemoralne, nelojalne, a „de-I ^ “kratične” politične spletke, poseb-I Pa še obvladane množičnih občil in f ^ te usmerjanje javnega mnenja. Kar ^ slovenskem primeru precej enosta-saj naši rojald doma po več ko pol etnem treningu dobro odgovarjajo teedijsko manipuliranje.
Seveda
je več tem, o katerih je
te državljane „pravilno” informirati
treb
Cerkva, šoli, domobrancih, nes-tiitS°^n'h in vladoželjnih politikih des-*n °^^asno seveda tudi o politični '§ri(fraC*j'' ^ -ie sec^ ne morejo več r^ti. Ne smejo dopustiti, da bi se Po '° (^e'° *n nspehi ocer\jevali preveč lvno v domovini. Res je, da so
lHie;
ranili slovenstvo čez 50 let v čisto
(j0^m °kolju, da imajo svoja društva in love, dopolnjevalne šole, slovens-wVeisk° življenje, kulturno udejstvo-Pm je °brodilo na stotine knjig, kaj6 n*®kih predstav in del, vse tisto, Pak S° ne^ateri poenostavili pod oz-(jQg0v”ar?entinski čudež”. Vse to je bilo budZen° z lastnimi sredstvi, delom in p0ci °ni’ brez kakršnekoli pomoči ali kot 4^re Vi ura<Ine domovine, skozi več pjohi *et- 7-‘d uradne kroge pa n;istane epjjy eitl’ c^a so t° belo izvršili politični ■»—lanti, torej z uradnega vidika izdajo morali zapustiti domovino,
Medijski napadi na nadškofa
ker so jo hoteli predati sovražniku. Nekaj se pa ne ujema v tem protislovju in morajo poskrbeti, da nevtralizirajo zanimanje in priznanje, ki ga to delo iz idealizma lahko vzbudi v javnosti. Zato je treba minimizirati vztrajnost, trud in sadove tega dela in iskati, prilagajati, pretiravati in če treba, si izmišljati slabosti in napake te emigracije.
Najprej je treba poudarjati njen kvizlinški izvor, potem duhovno zaostalost, ki se izraža v mrznji in nesposobnosti dojemanja vsega modernega, srednjeveško pobožnost in poslušnost voditeljem, ki nam sole pamet z preživelimi vrednotami in nam onemogočajo podvig do prostega duhovnega poleta. Potrebno je tudi odkriti na dnu našega požrtvovalnega, zastonjskega in na desetletja trajajočega dela za skupnost koristolovstvo, iskanje prednosti, med katerimi naj bi ena bila nekaj tako izrednega, neprekosljivega, vsake sanje presegajočega, kot je zastonjski obisk Slovenije kot nagrada za tudi 40-letno zastonjsko poučevanje v slovenskih šolah v tujini.
O vsem tem je treba javnost inteligentno obveščati — niso več časi za Čučkovo pisarijo o »počasnem umiranju”. Uradni krogi naročajo to delo izbranim inteligentom - stvar mora biti na višini, da bo verjetna -. Nekateri teh do potankosti poznajo našo skupnost, drugi so bili tu le na bežnem obisku. Dobijo nalog, da za primemo nagrado pišejo o teh naših slabostih in napakah, večkrat tudi v dolgih člankih, v katerih je navadno zraven še nekaj pohvale — da se malo zamegli glavni namen pisanja —, a je vse tako spretno predstavljeno in podano, da v bralcu puste jasen vtis, da od izdajalcev ni pričakovati nič pristno dobrega.
Ali pa so ti spisi namenjeni emigraciji sami, da bo spoznala nesmisel svojega prizadevanja, saj sta itak asimilacija in izginotje neizbežna. In »muerto el perro, se acabo la rabia” — ko nas ne bo več, no bomo nikogar več motili.
Te namere lahko najdemo v spisih M. Jenšterla, A. Rota, morda še koga in katere druge, in pa sedaj pri Alenki Puhar, ki naša prizadevanja prav dobro razume, a je dobila nalogo, ki jo vestno izvršuje, da nas zasmehpje in da naše delo kar se da razvrednoti.
DRŽAVNI TOŽILEC
Slovenska vlada je razpravljala o kandidatih za novega generalnega državnega tožilca namesto Antona Drobniča. Stališča so zbližana, možen kandidat za generalnega državnega tožilca je vrhovni državni tožilec Jože Friedl. Do končne odločitve naj bi prišlo v najkrajšem možnem času. Eden od sedmih kandidatov, vrhovni državni tožilec Franci Mazi, je umaknil svojo kandidaturo. Zgleda, da Barbara Brezigar-, ki jo podpira SLS, ne bo izbrana.
V Delu so pred nedavnim napadli ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta ker naj bi v Kopru dejal, da »brez vzgoje za vrednote je tako kot v šolski zasnovi, ki ni šola, ampak dresura za nemške ovčarje”.
članek je komentiral, da nadškof, ki je v Slovenijo očitno prišel z drugega »mentalnega planeta” ne razume, da njegova militantna, avtoritarna in netolerantna bitka za gospostvo v šolskem prostoru zgolj briše ogromne razlike, ki so se ob uveljavljanju šolske prenove artikulirale v demokratični javnosti. S svojimi srhljivimi nastopi je dosegel homogenizacijo tam, kjer je nikoli ni bilo. Rode se je podal v spopad za nadzor nad vzrejnimi knjigami v »pasji šoli”.
Rode naj bi zelo nedemokratično zagrozil »to šolo bomo po demokratični poti zrušili ob prvi priložnosti, ko bo to mogoče”, in pri tem, kot se mu rado dogaja v
Pogajanja o meji
Hrvaški zunanji minister Mate Gramc je sredi januarja po delovnem pogovoru s slovenskim kolegom Borisom Frlecom na gradu Bežanec pri Zagrebu dejal, da državi glede kopenske meje ostajata tem, da je usklajeno 99,1 odstotka kopenske meje. Kar zadeva 0,9 odstotka nerešene kopenske meje, pa je na tokratnem srečanju prišlo do določenega približevanja stališč.
Minister Granic je poudaril, da so na pogovorih dosegli napredek glede začasne rešitve za mejo v Piranskem zalivu. Izrazil je prepričanje, da bi se državi na prihodnjem sestanku že lahko dogovorili za začasno rešitev. Če pa ne bo prišlo do napredka pri trajni rešitvi meje, je minister Granic napovedal tudi možnost, da bi zaprosili za svetovanje tretje strani, najverjetneje mednarodnega sodišča za morsko pravo v Hamburgu.
Vodja slovenske diplomacije je dejal, da so prišli do skupnega sklepa, daje Piranski zaliv celovit naravni akvatorij pod enotno gospodarsko in ekološko skrbjo in z dogovorjenim policijskim nadzorom. Dodal je, da dostop do mednarodnih voda za Slovenijo za zdaj ostaja na ravni nemotenega prehoda po mednarodnem pomorskem pravu.
Hrvaški zunanji minister je ob tem dodal, da mora biti jasno, da pogajanja potekajo na podlagi treh načel: da nobena država, niti Hrvaška niti Slovenija, nimata ozemeljskih zahtev do druge, da je temelj določitve meje med državama na kopnem stanje 25. junija 1991 ter da meja na morju ni določena.
Poslanec Istrskega demokratskega sabora (IDS) v hrvaškem parlamentu Dino Debeluh pa je izrazil nezadovoljstvo stranke, ker se »v pogajanjih o meji med Slovenijo in Hrvaško oziroma o prihodnosti območja, ki zadeva Istro, za mnenje ne vpraša tamkajšnjih prebivalcev”.
zanesenih trenutkih, ne da bi trenil, žrtvoval nekaj temeljnih krščanskih vrednot, ki bi jih moral poosebljati. In ki bi jih želel videti tudi v šoli, saj so najbrž krščanske vrednote tisto, za kar je napovedal boj, »če bo treba pet, deset ali petdeset let".
V sporočilu Slovenske škofovske konference so poudarili, da je„zavajajoče in senzacionalistično obveščanje javnosti spodbudilo vrsto krivičnih komentarjev v javnih glasilih in grobih napadov v javnosti na osebo naškofa Franceta Rodeta”,
Nadškof Rode je na predavanju o vlogi Cerkve oz. religije v družbi v koprskem gledališču v zvezi z vzgojo za vrednote povzel misel znanega nemškega filozofa, da demokratična družba živi od vrednot, ki jih sama ni sposobna proizvajati, ampak jih dobiva od drugod. Dajejo jih družina, Cerkev, skupnost.
SŠK Ta pojasnjuje, daje nadškof Rode tedaj obžaloval, da koncept naše šole »zavrača vsako vzgojo k vrednotam” in kot dokaz navedel izjavo nekega nasprotnika šolske vzgoje za vrednote, kije to označil z besedami: »To je dresura za nemške ovčarje”. Torej ravno narobe, kar trdi članek, in »gre za popolnoma nasprotno in nemoralno zavajanje javnosti” ter »žaljivo in krivično obdolžitev nadškofa”.
SŠK »kar najostreje protestira proti takšnemu načinu poročanja in zavajanja javnosti, blatenja ljudi in ustanov, ki jih predstavljajo”. Z zaskrbljenostjo ugotavlja, da »pri tem ne gre samo za posamezen primer, temveč za bolj ali manj stalno prakso, ki še najbolj spominja na nekdar\je naročene partijske linče”. To pa je po njihovem mnenju ravnanje, ki ne sodi v demokratično družbo, temveč v ropotarnico preživelih totalitarnih režimov.
FINANCIRANJE SLOVENCEV PO SVETU
Parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je soglasno imenovala predsednika komisije Maryana Schiffrerja (SKD) za predstavnika komisije v posebnem posvetovalnem telesu, v katerem bodo sodelovali predstavniki pomembnih in reprezentativnih znanstvenih, kulturnih in gospodarskih dejavnikov Slovenije in avtohtonih slovenskih mai\jšin v sosednjih državah.
Ustanovitev takšnega telesa predvideva resolucija, ki jo je državni zbor sprejel že pred časom. Ustanovitev posvetovalnega telesa bo vladi predlagal Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Komisija poziva ta urad, naj v roku enega meseca poda podrobno poročilo o finančni podpori Slovencev v zamejstvu in po svetu v letu 1998 ter podroben finančni načrt za finančno podporo v letu 1999. Komisija bo poročilo in načrt obravnavala do konca letošnjega februarja
STRAN 3:
50 let mendoškega zbora
Zgodilo se je v Sloveniji...
Iz življenja v Argentini
KORAK NAPRE.J
Vlada je 14. januarja sprejela besedilo, ki naj bi bilo podlaga za izhodišče za morebitna mednarodna pogajanja za sklenitev delnega sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem. Besedilo je plod dela obeh komisij, vladne in cerkvene, na ločenih sejah, zdaj pa bo predložen v obravnavo in odločanje na skupno sejo predvidoma v prvi polovici februarja.
DUHOVNA OSKRBA V BOLNIŠNICAH
V prostorih Bolniške župnije v Ljubljani se je 19. januarja zbralo 28 duhovnikov, ki delujejo v slovenskih bolnišnicah. Na posvetu so pregledali duhovno in versko oskrbo v bolnišnicah. Med drugim so ugotovili, da so se razmere v bolniški pastorali občutno izboljšale; večina bolnišnic že ima kapelo, pa tudi zanimanje za takšno duhovno pomoč bolnim s strani bolnišničnega osebja je vse večje. Duhovna oskrba bolnišnic naj bi bila eno tistih področij pastorale, ki bo v prihodnje urejeno s posebnim sporazumom med Slovenijo in Svetim sedežem.
KUČAN SPREJEL NUNCIJA
Predsednik Milan Kučan je 29. januarja sprejel nuncija v Sloveniji msgr. Edmonda Farhata. Sogovornika sta govorila o letos napovedanemu obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Apostolski nuncij Farhat je predsednika Kučana seznanil z načrti Cerkve za reorganizacijo škofij v Sloveniji.
POSLANCI SKD VZTRAJAJO PRI IZSTOPU
Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) vztraja pri svojem prvotnem sklepu, da poslanci SKD, ki so člani odbora za mednarodne odnose - Lojze Peterle, Miroslav Mozetič in Marijan Schiffrer - dokončno izstopijo iz omenjenega odbora Janez Podobnik je poslance SKD pozval, naj vnovič premislijo o omenjeni odločitvi. V poslanski skupini SKD menijo, da ni nikakršnega vzroka za spremembo sklepa, saj sramotni fizični izpad poslanca Jelka Kacina do danes ni imel nikakršnih posledic.
SLOVENSKO UREDNIŠTVO RAI PROTESTIRA
Novinarji slovenskega uredništva italijanskega radia v Trstu so ugotovili, da še vedno niso bila rešena številna vprašanja, ki zahtevajo jasne in sistemske odgovore, med drugim tudi v zvezi z napovedano uresničitvijo t.i. čezmejne televizije. Zato bodo nadaljevali s protesti, kar pomeni, da bodo njihova radijska in televizijska poročila lahko tudi okrnjena. Ugotovili so, da podjetje RAI ni upoštevalo objektivnih potreb, še zlasti pa ni dodelilo zadostnega števila snemalcev za slovenske televizijske oddaje.
NAJ TUDJMAN POPUSTI PRI PIRANU, KUČAN PA PRI CESTAH
Tako kot si Slovenija ne želi imeti zaprtega morja, tako tudi Hi vaš ki ne ustreza sedanja cestna osamitev. Zato bi Hrvaška pri Piranskem zalivu in Savudriji morala popustiti, Slovenija pa bi morala popustiti pri cestah in Hrvaški dovoliti povezavo z Evropo. Naši politični voditelji bi naredili pameten kompromis, če bi se tako dogovorili, je v pogovoru za zagrebški Večerili list 24. januarja poudaril slovenski zgodovinar Vlado Habjan, nekdanji član slovenske komisije za meje.
ZBOR AVE BO GOSTOVAL V RIMU
Komorni zbor Ave iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Andraža Hauptmana in s predsednikom Zvonetom Žigonom bo gostoval v Rimu in Vatikanu. Pevke in pevci komornega zbora Ave bodo 5. februarja najprej nastopili v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika v organizaciji slovenskega veleposlaništva v Rimu. V soboto, 6. februarja, pa bodo imeli celovečerni koncert v cerkvi sv. Ignacija, ki velja za eno najprestižnejših tovrstnih kulturnih prizorišč v „večnem mestu". V nedeljo, na predvečer dneva kulture, bo slovenska pesem zadonela tudi v baziliki sv. Petra, kjer bo zbor Ave pel po slovenski
NOVI OBRAMBNI MINISTER
Predsednik vlade Janez Drnovšek je predsedniku državnega zbora (DZ) Janezu Podobniku 26. januarja poslal predlog o imenovanju Francija Demšarja za novega obrambnega ministra. Demšar je po izobrazbi doktor znanosti s področja fizike, trenutno pa opravlja delo državnega sekretarja v ministrstvu za znanost in tehnologijo.
Franci Demšar se je rodil leta 1960 v Ledinicah pri Žireh, leta 1987 pa je opravil doktorat znanosti s področja fizike. Demšar je na Inštitutu Jožef Štefan opravljal delo raziskovalnega sodelavca, leta 1997 pa je bil imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu za znanost in tehnologijo. Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da so obljubljali za novega ministra ..izkušeno” osebo, pa kot prejšnji od Janše dalje tudi ta ni za to usposobljen.
ZAGREB
Hrvaški zunanji minister Mate Granic je v hrvaškegem parlamentu odgovarjal na poslanska vprašanja o odnosih s Slovenijo. Poudaril je, da ima hrvaška vlada do vprašanja štirih zaselkov v Istri - Mlini, Bužini, Škodelini in Skrile - zelo trdno stališče. Glede Piranskega zaliva je po njegovih besedah na vidiku začasna rešitev, ki je povsem zadovoljiva za Hrvaško. Za trajno rešitev pa bo verjetno treba za mnenje vprašati mednarodni inštitut za pomorsko pravo iz Hamburga, pri čemer da je Hrvaška v dobrem položaju in ima dobre agrumente.
NADŠKOF RODE V TRSTU
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je bil na povabilo tržaškega škofa Eugenia Ravignania in Duhovne zveze Združenja slovenskih duhovnikov na obisku na Tržaškem. Nadškof Rode je daroval mašo v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v tržaškem predmestju Rojan. Srečal se je tudi s tržaškimi slovenskimi verniki in duhovniki v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu. Na tem dobro obiskanem srečai\ju je ljubljanski nadškof spregovoril o nekaterih perečih vprašanjih. Med drugim je opozoril na upadanje rodnosti v Sloveniji, spregovoril pa je tudi o odnosu med državo in cerkvijo ter o šoli v Sloveniji, ki je ena najbolj ateističnih v Evropi. Cerkev ne zahteva verouka v šoli, morala pa bi imeti svojo besedo pri vprašanju poučevanja predmeta o verstvih in etiki. Če bi ta predmet poučevali ateisti ali pripadniki drugih verstev oz. sekt, bi to vneslo zmedo. Če ne bo prišlo do rešitve tega vprašanja, je dejal nadškof Rode, bo cerkev odsvetovala vernim staršem, da vpišejo svoje otroke k pouku tega predmeta.
Trije tedni so pretekli od našega zadnjega opisovanja, pa se v deželi ni kaj dosti spremenilo. Pravzaprav bi lahko rekli, da je v glavnem pesem ista: predsednik potuje, medtem ko v vladni stranki ne najdejo izhoda iz notranjih sporov; opozicija kritizira, a ne nakaže jasne poti; dežela se pa trese vsled brazilske krize.
RAZNE POVEZAVE
Ko pišemo o povezavah, moramo vedno bolj paziti, kako zapišemo besedo. Če je z veliko začetnico (Povezava), gre za politični spoj radikalne stranke in Solidarne fronte, ki se kot združena opozicija enotno borita proti vladi in bosta na prihodnjih splošnih volitvah nastopili s skupnimi kandidati. Če pa pišemo z malo začetnico, mislimo na številne poizkuse združenja, predvolilnih, volilnih ali povolilnih paktov, ki zadnje čase rastejo kot gobe po dežju. In ker je argentinsko poletje doslej precej deževno, je teh gob vedno več.
Na tem področju se zlasti spretno suče bivši Menemov gospodarski minister Domingo Cavallo. Čeprav se je v domači Cordobi kaj slabo odrezal in se ni mogel povzpeti nad povprečje drugorazrednih strank, mu zadošča tistih 3, 5 ali 7 odstotkov, kolikor mu jih pač pripisujejo v raznih okrožjih, da se lahko spremeni v odločilno utež na volilni tehtnici.
Seveda njegova osebnost ni mila. Še kot minister je bil vedno žarišče polemike in sedaj kot politik to še stopnjuje. Kot mož, ki je politično izšel iz peronizma in mu je še vedno blizu, spretno igra svojo vlogo. Znano je, kako se je še kot gospodarski vodja države približeval in dobro razumel z Duhaldejem. Naravno je torej da sedaj kot kandidat tudi veže z njim tesne niti. A prav tako je znana njegova bližina drugemu kandidatu: tukumanskemu Orte-gi. Sam pa je pretekli teden še nakazal, da bi lahko stopil v povezavo s katerimkoli peronističnim predsedniškim kandidatom (vključno Reutemannom) le z Menemom ne. S tem se je seveda jasno izrekel proti ponovni predsednikovi kandidaturi.
Seveda se Cavallo najbolj jasno nagiba na stran Duhaldeja „Duhalde in jaz lahko nudiva ljudem spremembo in odločnost,” je prepričeval pretekli teden. In nedvomno je Duhaldeju Cavallova bližina kaj dobrodošla Ena guvernerjevih šibkih točk je namreč ta, da je v svojem zanosu, da bi se razlikoval od Menema, kritiziral gospodarki model huje kot opozicija. Zato iz gospodarskih krogov (zloglasni stablishment) nanj gledajo z nezaupanjem. Cavallova bližina je tista garancija, ki jo Duhalde potrebuje za boljše odnose z domačimi in mednarodnimi finančnimi središči.
Da pa je mera polna, so tako predstavniki Povezave (De la Rua) kot Cavallo v Švici na mednarodnem gospodarskem zborovanju v mestu Davos enotno nastopili v obrambo argentinske stabilnosti in proti predsedniku Menemu. Je mogoče misliti na politično zbližanje med Cavallom in Povezavo v primeru Menemove kandidature? „Vse je mogoče v tej deželi”.
KDAJ VOLITVE?
Seveda bi bilo treba najprej vprašati, katere volitve. Nekateri opazovalci celo trdijo, da je bolj važno kdaj bodo notranje volitve v peronistični stranki, kot pa kdaj bodo končno splošne volitve.
Čeprav je Menem te dni izjavil, da bodo notranje volitve lahko aprila, a bodo o tem končno odločili kandidati sami, je splošno znan njegov namen, da bi z njimi odlašal čim dalj bo mogoče. Sa,j je tudi rekel da „45
Tone Mizerit
dni volilne kampanje popolnoma zadošča • Seveda temu nasprotujeta oba doslej oklicana kandidata (Duhalde in Ortega), ker vidita, da je Povezava določila že večino svojih kandidatov in ti že vodijo kampafl)0> medtem ko peronistični volilci nimajo poj' ma ne kdaj ne koga bodo sploh volili-
Kar pa se tiče vsedržavnih volitev, in'3 vlada posebno željo. Medtem ko je bila večina prepričana, da bodo v nedeljo 24. ali pa 31. oktobra, se je te dni zvedelo, & Menem namenja sklicati na sam peronistič' ni praznik 17. oktobra, ki letos pade n3 nedeljo. Vsi vemo, kaj 17. oktober 19^ pomeni za peroniste. Vsi tudi vemo, daJe zadnja leta vsaj v vladni bližini padel nekoliko v pozabo in da ga je sam predsednik omalovaževal.
Ker predsedniku vedno priznavamo spretnost, povejmo da je tudi ta poteza izredna. A največja mojstrovina je ta, da slabih devet mesecev pred volitvami nihče ne ve, če bo končno Menem kandidiral ali Re’ in če ne, katerega kandidata bo podprl, kd° bodo sploh kandidati, kdaj se bo to odločilo, in vendar, da je ob vsem tem njego^ vlada ena najbolj stabilnih v tej drugi P°l°" vici stoletja in da vsled te nevarne politic116 igre domače gospodarstvo sploh nič ne trpi. Seveda, v etično plat te zadeve se avtor ne bo spuščal.
PROBLEMI (NE)VARNOSTI
Za konec se ustavimo še ob predme® ki zadnje tedne pritega splošno pozornost-Bralcem je znano (in marsikateri je to ob' čutil na lastni koži), daje pomanjkanje vaT' nosti eden hudih argentinskih problemov-Število zločinov se vsak dan stopnjuje^ ankete kažejo, daje to ena bistvenih skrb' prebivalstva. Tega problema se je treba titi, zlasti, ker se nahajamo v volilnem let®;
Obstaja več načinov, kako zastavi delo. Jasno je, da vlade (državna, mesti* provincijske) napenjajo možgane in mišice’ da bi stvar vsaj nekoliko omilile. Istočasn0 pa je zvezni vladi padlo v glavo, da se lahk° ljudi nekoliko pomiri, če najdemo kakež3 grešnega kozla, kateremu naprtimo skup0 grehe. In ta kozel so postali ilegalni in1111 granti sosednjih držav.
Naenkrat so se v rokah vladnih fund0-narjev pojavile Statistike, ki so k^e ogromno prisotnost teh emigrantov udeležbi kriminalnih dejanj. Sam notra^1 minister jim je pripisal kar 70% udeležbe pri manjših zločinih. Številke so postaj tako zanimive, daje končno morala polici sama priznati, da sploh ni točnih podatk°v v tej zadevi, da se štatistik o narodnost111 komponenti raznih zločinov ne dela in vsaka trditev v tej smeri tako, „na oko •
Kljub temu je naslednje dni in te^e sledila prava gonja proti emigrantom s°s^ dnjih držav in glavno vlogo v tem so ižP-perujski priseljenci. Istočasno je vlada povedala osnutek novega zakona o eI1" grantih, opozicija zagnala vik in krik, kev spregovorila o krivičnih obtožbah nevarnosti ksenofobije, itd., itd.	.=
Kot pri vsem ostalem je treba 1° pšenico od ljulke. Nekaj inmigrantov s£>s^ dnjih držav je res soudeleženih pri krl nalnih dejanjih, a v normalni sorazmew Resnično obstajajo matije, katerih del° j za drag denar vtihotapiti priseljence. " je potrebena stvarna inmigracijska polit* ’ s katero država lahko brani inmigra^ pred nečloveškim izkoriščanjem, lastne žavljane pa pred izgubo delovnih mest'^ vse to je treba storiti v ozračju resnosti
d e* tak0
krščanske ljubezni, da ta obljubljena la, katera je tudi Slovence svojčas ^ širokogrudno sprejela, ne zapade uevan^.. mu sovraštvu do priseljencev.
Slovenci v Argentini
San Martin
Šolo, hej, smo zaklenili
"Bolje pozno kot nikoli” se izgovarja-™°, ko česa nismo storili ob pravem času. N velja tudi za to poročilo: bolje sedaj, Pfedno nas dohiti novo šolsko leto.
»Danes nas obdaja veselje, saj za njim |e skrito veliko dela, truda, potrpežljivosti, jubezni in želja”, je pozdravila Olga Koci-®an starše, sorodnike in prijatelje otrok sole dr. Gregorija Rožmana v San Martinu ■J* sklepni prireditvi v soboto 5. decembra, ježila nam je bogate misli škofa Antona lartina Slomška o materinem jeziku.
Osnovno šolo je zapustilo šest učencev: krtin Jerman, Andrej Peršuh, Ana Osterc ®aPetti, Tatjana Truden, Maksimiljan Si-®*cič in Gašper Potočnik (dopisna učenca). v Voditeljica gospa Katica Dimnik jim je Cestitala k vztrajnosti in uspehu in jim počila spričevala z iskreno željo, da bi z °gom in ljubeznijo do slovenstva srečno °dili skozi življenje. Slovenski dom je Osmošolcem podaril v spomin knjigo yomškovo berilo.
Na oder so pricopotali otroci nižjih j^redov in v pesmici Sončece zlato in Uniea ugotavljali, zakaj se Sonce in Luna ^'kdar ne srečata.
Zvezdoznanci iz 3. in 4. razreda so se Maševali, koliko je zvezd na nebu, in so v Uričičevi Janezek šteje zvezde našli zadovoljiv odgovor. Župančičev Ciciban pa se je Spremenil v Cicibanusa in otrokom iz Car°vniškega klobuka pričaral sonce, luno, 2etftljo in naposled igrico Zvezdica Zaspanka.
. Učenci 5. 6. 7. in 8. razreda in bivši enci so nas pod veščo roko režiserja
Maksa Borštnika popeljali v pravljični svet. Igra je potekla zelo dinamično v užitek mlajših in starejših. Dovolite, da na hitro imenujemo vse nastopajoče: Zvezdica Zaspanka - Lucijana Dimnik, prva zvezda -Metka Kahne, druga zvezda - Danica Petkovšek, tretja zvezda - Mihaela Podržaj, komet Repatec - Aleksander Mavrič, Mesec - Marko Škulj, izklicevalec - Viktor Leber, Mož z daljnogledom - Jure Truden, razbojnik Ceferin - Jože Rupnik, policaj - Leo Belec, sladoledar - Andrej Peršuh (st.), pajac iz gumija - Zofija Kastelic, zamorec -Matjaž Peršuh, zvezdice: Tatjana Truden, Ana Rapetti, M. Evgenija Santana, Monika Mavrič, Erika Šenk, Nataša Rupnik, Sašika Podržaj, Marta Belec, Julija Kastelic, Lucijana Jarc, prodajalca na štantu: Martin Jerman in Andrej Peršuh, občinstvo: Marjan Žerovnik, Tomaž Kastelic, Ivan Dimnik, Nikolaj Škulj, Maksi Hafner, Damjan Jerman, Danijel Leber, Boštjan Skale in Blaž Truden. Mnogo je bilo tudi nevidnih sodelavcev: Viktor Leber, Toni Kastelic in Tone Podržaj (scena), Angelca Miklič (ples), Katica Dimnik in Saša Golob (šepetalki), Rudi Dimnik (luči in zvok) Lučka Kastelic (glasba), Lučka Santana, Magdalena Belec, Regina Leber, Vera Podržaj in starši (obleke). Njihovo delo je bilo delžno močnnega aplavza.
Dan veselja pa se je prevesil v žalost in ganjenost, ko nam je voditeljica Katica Dimnik v svojem nagovoru sporočila, da se tudi ona poslavlja od Rozmanove šole. Ni dovolj in pravih besed zalivale za njeno požrtvovalno in neutrudno delo, ki ga je v
Petdesetletnica slovenskega pevskega zbora v Mendozi
ori,^eta 1998 je preteklo petdeset let, Av ^ Se ve^ina slovenskih beguncev iz sWje in Italije preselila v Argentino, vnina mendoške slovenske skupnosti je .(, a v Mendozo v zadnjih mesecih leta n l . ^ P™* božični polnočnici, samo ^ tednov po prihodu v novo domovino, le/® ^	mešani	pevski zbor, ki je
°s dosegel 50 let neprestanega življenja. lo važno obletnico je naša skupnost S|a^n°vala. v soboto, 26. decembra zvečer s n°stnim nastopom pevskega zbora, d j Je tudi jubilejna številka našega lenega Glasnika. Predhodno je bil
^tavljen'
celoten seznam vseh rojakov, ki sodelovali pri pevskem zboru. i11 so jih nad 160, od teh jih 20 že
TOKO' ■■
? ked Našteli
lirn ^>0 m°žnosti je bilo vsem osta-p0r’ v* n*so člani sedanjega zbora, poslano Va °C^° ° te^ letnici in vabilo za sodelovat]6 J* nast0Pu- Na ta način se je na Pfirl -Uem t*e*u koncerta pri treh pesmih ri'žilo zboru 32 bivših pevcev, ki so se dzvali vabilu.
LUKA GRINTAL: O ZAČETKU
Sedanjem zboru še redno sodeluje uKaGr'
<acetek, i
. lllntal kot edini ustanovni član, to se wav(, da ;„
smo ga naprosili za spomin na Sr,- . Je takole povedal: „Dobro se še
bra	^a	smo	na	predvečer	9.	novem-
e11tj ^ zapeli za god Božidarju Bajuku v ^ hotelu v Buenos Airesu, ko e čakali na odhod v Mendozo. Nasle-
dnji teden sredi novembra smo se pa zbrali v fari sv. Nikolaja tukaj v Mendozi za nedeljsko popoldansko cerkveno pobožnost z g. Casermanom. Tokrat smo zapeli v kvartetu tisto lepo „Ko zarja zlati nam gore” Božidar Bajuk, Silvester Štirn, Gabrijel Prešeren in jaz. Škofijski kancler mons. Jakob je posredoval, da smo za božič imeli slovensko sv. mašo polnočnico v kapeli pri bratih maristih in takrat je prvič zapel naš mešani pevski zbor. Vaje smo imeli kar v delavnici por Kavki. Potem so se pridružili k pevskim vajam Šorc, Berlot, Božnar, Bajda in drugi. Zbor je naprej rastel.”
Ko smo ga nato vprašali, kako to, da ko so komaj začeli borbo za obstoj v nepoznanem okolju, so takoj poprijeli za zborno petje, ter še, kaj bi svetoval mladini sedanjega zbora. Odgovoril je takole: „Lahko bi rekel, da smo prišli iz takega okolja, kjer smo stalno peli, vsi smo bili pevci. Petje nas je družilo! Vsako nedeljo smo se zbirali, družili in peli. Ko smo se dobivali, smo skupaj iskali delo, tukajšnjega jezika nismo poznali - pa smo prepevali. Doma, po večerni molitvi, smo vsak večer zapeli, tako so se naši otroci naučili štiriglasno peti. Ob nedeljah pa še z ostalimi družinami, ko so bili še šolski otroci. Ko so pa ti dorasli, so nastale »rganizacije in se je dejavnost razširila. Glavna skrb je bila preskrbeti in priti do lastnega prostora za celotno skupnost.”
„Za naš pevski zbor je delo, ki ga opravlja danes, velika naloga za slovensko skupnost in slovenstvo. Iskreno želim, da
Pisma bralcev
SVEČANA MAŠA V SPOMIN GDČ. MIJE
Pravkar sem prišel z Jesenic, od svečane maše v spomin Mije Markeževe. Ne pomnim, da bi bila jeseniška cerkev tako prevzeta in prelita s sentimenti, obiska je bilo več kot dovolj, lahko bi rekel, da je cerkev redkokdaj tako polna. Pevci iz družine Debevec in drugi so pripravili vzdušje, kot ga jeseniška cerkev še ni videla, vsaj kar jaz pomnim. Tudi moj oče je delil isto mnenje.
zvestobi do domovine Slovenije 42 let opravljala kot slovenska učiteljica v Sloveniji v svetu.
V imenu učiteljskega zbora je Marta Škulj izrazila: ..Dragocen zaklad nam zapuščate v varstvo: slovensko šolo! Vsa ta leta ste žrtvovali svoj ..proti čas” in približevali daljno Slovenijo, najprej nam in sedaj tudi že našim otrokom. Gojili ste ljubezen in spoštovanje do materinega jezika. Zahtevno, a prisrčno delo! Hvala lepa za vsako slovensko besedo, za vse ure v naši šoli!”
Besede zahvale vseh učencev je izrekel Andrej Peršuh.
Hvaležnost vseh staršev je izrazila voditeljici Magdalena Belec, predsednica Odbora staršev: „Težko vas bo nadomestiti. Vse izkušnje, ki ste jih pridobili v tolikih letih učenja, se ne dobijo v nobeni knjigi. Vaš trud je bil zelo velik in je obrodil bogate sadove: danes vaše učenke nadaljujejo s šolo.” V le skromen spomin ji je izročila zlato broško v obliki Slovenije.
Po kratkem odmoru smo se zopet zbrali v dvorani in nestrpno dočakali sv. Miklavža. Prišel je v spremstvu angelcev in parkljev. Otroke je lepo nagovoril in vsakega skrbno obdaril.
bi zbor naprej obstajal in vršil svoje poslanstvo, ki ni omejeno samo na slovensko središče. Je čas, ko se je treba vključevati v to deželo, da preko nas spoznajo nas in našo domovino. Z veseljem opažam, da je veliko dobre volje in navdušenja, potrebna pa je tudi vztrajnost, ker zahteva delo v zboru veliko žrtve. Danes je vsak osebno močno zaposlen in zbor zahteva veliko časa za nastope, da dostojno zastopa našo slovensko kulturo.”
„Ob 50 letnici občutim neko iskreno zadovoljstvo, ker smo kljub občasnim težavam in različnim mišljenjem vztrajali in dosegli, da danes naši mladi in otroci -pojejo! Z velikim zadovoljstvom danes uživam uspeh 50 letnega truda, kar mi je v veliko zadoščenje. Čestitam predvsem mladim za veselje, s katerim se udeležujejo, kar nam je lahko v veliko spodbudo, da bo slovenska pesem še naprej donela. Želim zboru vso srečo, da bomo čez novih 50 let praznovali tudi stoletnico in kot Slovenci slovensko peli.”
KONCERT
Na sporedu koncerta je bila najprej Fr. R. Blažiča „Ko zarja zlati nam gore”, nato M. Hartman - M. Btyukova „Pomlad”, Kimo-včeva „Teče mi vodica”, dalje Foersterjeva „Planinska”, znana koroška Pavla Kernjaka „Rož, Podjuna, Zila”, potem narodna „Misli na me" in Foersterjeve „Naše gore”. Zadnji slovenski pesmi pa sta bili O. Devova „Stoji hartelc zahrajen” in „Polka”, narodna v Bajukovi priredbi.
Sledili sta še dve argentinski skladbi in sicer ..Cancion de cuna para despertar un negrito” (N. Guillen, C. Isella, H. De la Vega) in „La arenosa” (M. J. Castilla, V. Tabbush, C. Leguizamon).
Že v začetku maše je župnik Milčinovič povedal, da gre za zahvalo Mijinih učencev, med nastopajočimi so bili tudi trije Argentinci, njeni učenci. Po maši, ki so jo odpeli, so pred avditorijem Luka še enkrat eksplicitno povedal, da naj to razumejo kakor zahvalo gospodični Miji, ki se je vse življenje razdajala in ki je v marsičem zaslužna, da oni lahko pojejo slovenske pesmi.
NN, Slovenija
KAJ SE DOGAJA Z NAŠIM SODNIM SENATOM?
V Primorskem Dnevniku z dne 30.12.98 čitam, da je sodni senat že drugič zavrnil obnovitev sodbe proti ljubljanskemu nadškofu G. Rožmanu, kateri je umrl v Clevelandu in je tam tudi pokopan.
Ob tej novici sem se zgrozil in se vprašal: „Ali smo sploh pravna država s parlamentarno demokracijo?” Da ima ta mlada, prvič v zgodovini samostojna država takšen sodni senat, ki potrdi sodbo vojnega in komunističnega sodišča Jugoslovanske armade, katera je najprej zaplenila orožje slovenske teritorialne obrambe in nato še napadla Slovenijo in se borila proti njej ter njeni neodvisnosti. To je res višek. Potreba, da se dejanja tega sodnega senata in imena, ki ga sestavljajo, obelodanijo teh tovarišev, da bo slovenski narod vedel kdo so ti .junaki”.
Istočasno pa je potrebno opozoriti slovensko javnost v svetu, da zadevo predstavijo vladam, kateri državljani so. Svetujem, da pomladne stranke nastopijo skupaj in celotno zadevo raziščejo in temu primerno ukrepajo.
še enkrat, ukrep sodnega senata je narodna sramota, saj je ta, demokratični sodni senat, že drugič, še enkrat obsodil in s tem legaliziral komunistično sodišče Jugoslovanske armade.
Sram vas bodi!
Levstik Vinko - Gorica
Skupno z bivšimi pevci pa je končno zbor zapel Premrlovo Slovansko pesem, nato Mavovo v Bajukovi priredbi Ej, zato in Fleišmanov Triglav. Čeprav ni bilo izrecno povedano, smo starejši pevci doživeli evo-kacijo nepozabnega koncerta leta 1960 v Buenos Airesu, ko je mendoški zbor zaključil svoj prvi nastop skupno s petimi slovenskimi bratskimi zbori.
Brez pristranosti se koncert lahko oceni kot odličen. Zbor je trenutno dosegel dokaj dober nivo. Lepo ubran, zveneč In prozoren. Posebej je omeniti izvrstno vokalizacijo, saj ni običajno, da se besedilo dobro razume. Posrečena in doživeta dinamika, posebej pri Polki, ki je v tem oziru zahtevna. Vse to je sad pridnega dela in pa tudi poklicne sposobnosti pevovodkinje Roxane Munoz, ki ima poleg tega dovolj čvrst in posrečen značaj za uspešno vodenje. Za njo je ta naloga brez dvoma težak izziv, pa vse kaže, da je zastavila inteligenten prijem. Tako se lahko razbere iz njenih izjav v vezivki za zlati jubilej v Glasniku, ko pravi:
„Glede na vsakega posameznega člana zbora, moram priznati, da občudujem kulturo, ki jo gojijo s vsakdanjim trudom, in sem hvaležna, ker so mi odprli vrata, da utegnemo skupno integrirati dva različna svetova. Želim tudi povedati, da globoko spoštujem izročilo prvih pevcev, ki danes živijo v srcu in grlu Luke Grintala, ki še vedno z vztrajno voljo sodeluje pri vsaki vaji. Prisrčno rada prisluhnem njegovim modrim in tehtnim nasvetom. Vem, da zgodovino narodov vsak dan vsi oblikujemo, vendar sem prepričana, da se jo najresnič-neje gradi v spoštovanju do prednikov. Jasni pojmi, ki gotovo pripomorejo k dobro usmerjenemu in uspešnemu delu.”
Nadaljevanje prihodnjič
ssss s s mm >
IZHODIŠČA
Kakor je rojstvo novega otroka velik dogodek v družini, je rojstvo nove knjige velik dogodek v skupnosti, posebno še naši, ki ni velika. Zato je bil velik dogodek izid knjige Izhodišča in smer katoliškega družbenega nauka, ki jo je napisal dr. Marko Kremžar in izdala Družina v Sloveniji.
Zato je Kreditna zadruga Sloga 5. januarja letos predstavila knjigo v svojih prostorih. Povabila je večje število rojakov, pred vsem družbene, kulturne in gospodarske delavce, ki so se z veseljem odzvali.
V imenu zadruge Sloga je izrekel pozdravne besede njen predsednik Tone Podržaj, nato pa je arh. Jure Vombergar orisal pomen te nove knjige in vzroke, ki so pripomogli Slogi k tej predstavitvi. Med drugim je dejal:
Knjiga je izšla v Sloveniji v založbi Družine proti koncu lanskega leta. Avtor je dr. Marko Kremžar, ki deluje v naši skupnosti, zato imamo lahko to knjigo za „našo” in jo imajo tudi v Slovenijo za tako. Namreč nikoli ne pozabijo povedati, da knjige ali članki, ki jih napišejo naši avtorji izražajo miselnost Slovencev v Argentini. Kaj hočejo s tem reči med vrsticami, je njihova stvar. Za nas naj bo to priznanje in upoštevanje za doprinos miselnemu toku, ki se je neprekinjeno skozi desetletja razvijal v smeri, ki so ji dali svoj pečat misleci kot so bili pred vojno Janez E. Krek, Veber in
društva, iz njegovih socialnih dni. Lahko rečemo, da je Sloga odličen sad DP in je zato primerno, da se prav ta zadruga na ta način izkaže kot vredna hči-nadaljevalka miselnosti in zagnanosti, ki je ob svojem času odlikovala DP.
Nato je novinar Tone Mizerit na kratko prikazal in komentiral vsebino nove knjige z besedami:
Ko sem nekega majskega dne lanskega leta brskal po Družini, mi je pogled presenečen obstal ob napovedi knjižnih izdaj. Tam je precej vidno bila napovedana nova knjiga dr. Marka Kremžarja Izhodišča in smer katoliškega družbenega nauka. Gotovo je malokdo med nami vedel, da je dr. Kremžar že dolgo časa pripravljal to velikansko delo.
Delo samo je zaokrožen pregled temeljnih osebnih in družbenih problemov ter njih reševanja v luči katoliškega socialnega nauka. Kako je to važno v svetu, ki se načrtno oddaljuje od krščanstva in sploh zamenjuje vero v Boga s predanostjo uživanju in materializmu ni treba še posebej poudarjati.
Priznanje Stvarnika kot najvišje vrednote, ki je nad njim in zunaj njega, daje kristjanovemu pogledu na osebno in družbeno življenje posebno usmeritev. Ta usmeritev mora skladno, harmonično povezovati kulturo, gospodarstvo in politiko
Dr. Marko Kremžar podpisuje rojakom svojo novo knjigo
brata Ušeničnika, v zdomstvu pa dr. Ivan Ahčin, dr. Ignacij Lenček in dr. Alojzij Odar.
Izid vsake slovenske knjige, napisane v zdomstvu, je za nas praznik. Navdaja nas z veseljem in ponosom, da so po 50 letih življenja v emigraciji naši razumniki sposobni napisati knjige, ki predstavljajo mejnik v slovenski literaturi; v tem primeru strokovni literaturi o katoliškem družbenem nauku.
Kreditna zadruga Sloga si šteje v čast, da omogoči to praznovanje. Za to ima moralno zaslombo v dosedanjem delovanju, s£\j poleg vsakodnevnega bančnega poslovanja od časa do časa pripravi predavanja, Kjer se obravnava katoliški družbeni nauk, izdaja glasilo Stik, v katerem objavlja članke o tej tematiki pa tudi je izdala več knjig o omenjeni temi: izdala je Kremžarjeve Stebre vzajemnosti in Vebrovo Zadružno misel.
Če bi še obstajalo društvo Družabna pravda (DP), bi bilo to verjetno najbolj primerno za pripravo današnje predstavitve. Pa vemo, da je že dolgo ni več. Pač pa KZ Sloga izhaja iz pobud omenjenega
organizirane družbe. Iz tega soglasja izhaja razcvet in rast, ki družbi prinaša blagostanje. A za to je bistvene važnosti neka ideološka jasnost, brez katere sta človek in družba izgubljena v labirintu zablod.
Knjiga doktorja Marka Kremžarja je „priročnik ideološke jasnosti", ki vsebinsko povzema krščanski socialni nauk od prerokov pa do okrožnic sedanjega papeža Janeza Pavla II. Poglavja se vrstijo po kronološkem redu. Prične s kratkim povzetkom stare zaveze, nato govori o vplivu krščanstva na ustroj družbe, nato od Pija IX in Leona XIII in njegove obsodbe zmot liberalizma, komunizma in socializma naprej pod naslovom Potreba jasnosti.
Kar poglejmo po vrsti še naslednja poglavja:
Država, red in svoboda, z okrožnico Leona XIII Jnmortale Dei” (1884) o krščanski ureditvi držav in „Libertas” (1888) o človekovi svobodi.
Socialno vprašanje, posvečeno „Rerum novarum” (1891) o delavskih vprašanjih in delavskem odnosu.
Zinota stoletja o okrožnici „Pascendi” (1907) ob zmotah modernizma.
Obdobje vojn in preganjanj, kjer obdelava Pija XI „Quadragesimo anno” (1930) in socialna vprašanja ob štiridesetletnici „Rerum novarum”; „Mit brennender Sorge" (1937) o nacionalsocializmu in „Divini Re-demptoris” (1937) o komunizmu.
Mir je v globini, posvečeno Piju XII ter okrožnicam „Summi Pontificatus” o Kristusu, kralju vesolja; vojni in potrebi novega družbenega reda (1939) in „Mystici Corporis Christi” o skrivnostnem Kristusovem telesu, krščanskem občestvu in miru na zemlji (1943).
Na pragu nove dobe in Janeza XXIII „Mater et Magistra” (1961) o krščanski ureditvi družbe.
O redu in mirn, spričo okrožnice Janeza XXIII „Pacem in Terris”, ki predstavlja mir na zemlji kot sad reda in pravičnih družbenih odnosov. (1963)
Napredek brez konca obravnava okrožnice Pavla VI. „Eclesiam suam” o sodobnih poteh katoliške Cerkve pri njenem poslanstvu (1964); „Populorum pro-gressio” o pravem razvoju in resničnem napredku narodov (1967); in apostolsko pismo „Octogesima adveniens” (1971) o nalogah kristjanov osemdeset let po „Rerum novarum”.
Vesoljni cerkveni zbor je posvečen II vatikanskemu koncilu in se mudi ob štirih koncilskih dokumentih: „Lumen gentium” (1964) o Cerkvi, „Apostolicam actuosita-tem” (1965) o laiškem apostolatu, „Ad gen-tes” (1965) o misijonski dejavnosti Cerkve in „Gaudium et spes” (1965) o Cerkvi v današnjem svetu.
Odrešenik ali osvoboditelj vsebuje pregled prve okrožnice sedanjega papeža Janeza Pavla II „Redemptor hominis” (1979) in obeh poglavij navodila „Liberatis nuntius” (1984-1986) kardinala Ratzingerja in Kongregacije za vprašanja vere.
Ob tem bi se nekoliko ustavil. Gre namreč za vprašanje teologije osvoboditve. Citiram avtorja: „Če je krščanstvo nekako osvobodilno gibanje, ki uvaja družbene spremembe, potem je bil Jezus prvi revolucionar in mu lahko pripada vzdevek osvoboditelja. Če pa je zgodovinski Jezus iz Nazareta pravi Bog in Odrešenik, je naloga Cerkve predvsem sodelovanje pri odrešenju človeka in le posredno pri njegovem osvobajanju. - To je eno izmed vprašanj pokoncilske Cerkve. Slovenci pa smo bili postavljeni predenj že nekaj desetletij prej...” in ob tem omenja Kocbekove krščanske socialiste. Malo naprej, ko govori o gibanjih kot teologija osvoboditve, kristjani za socializem in temeljne krščanske skupnosti meni, da “Slovencev med njimi ni. Trideset let prezgodaj so delali enake napake in sledili enakim zablodam. Ob koncu šestdesetih let pa niso imeli vizije ali pa ne poguma, da bi opozorili kristjane zahodnega sveta, naj ne sledijo njihovemu pogubnemu zgledu”.
Delo in kruh je posvečeno okrožnici „Laborem Exercens” (1981), o pomenu človekovega dela s časnega in večnostnega vidika.
Krepost zajemnosti vsebuje pregled „Solicitudo rei socialis” (1987) o skrbi Cerkve za pravično družbeno ureditev.
Osnova družbe pa preučuje apostolsko pismo „Familiaris consortio” (1981) o krščanski družini.
...ki nam utrdi spomin je analiza okrožnice „Centesimus annus” (1991) o cerkvenem družbenem nauku ob stoletnici „Rerum novarum”.
Sijaj življenja je posvečeno zadnjim okrožnicam in sicer „Veritatis splendor” (1993) o krščanski morali ob iskanju resnice in sreče; in „Evangelium vitae” (1995) o vrednosti življenja.
Da pa bomo vedeli, kako je sploh mogoče vse te napotke izvesti v našem osebnem in družbenem življenju, nas avtor v zadnjem poglavju krepko pozove: „Misli in moli in delaj”. Iz katoliškega socialnega nauka moramo čipati gonilne sile, zlasti pa
Ohromelost v Ljubljani (Faz)
Nemški dnevnik Frankfurte AllgemeW Zeitung 20. januarja v prispevku s podnaslovom Slovenija v stanju notranje ® zunanjepolitične odrevenelosti objavlja
svoje videnje najnovejšega razvoja poW'c' nih dogodkov v Sloveniji.
Glede na preteklo leto se Slovenija P0-daja v težavno leto 1999, kar je ugotovita' samega slovenskega predsednika. Razelt nekaterih dobronamernih fraz je predsednik Kučan ob prihodu novega leta izrazil svoje nezadovoljstvo nad očitno ohronl£-lostjo slovenske notranje in zunanje po* tike. Kljub neutrudni prizadevnosti vladal* mukoma skriva svojo paraliziranost: sp®1 ter gostobesedne razprave v parlamentu i>e morejo prekriti tega, da Ljubljana politic110 stopica na mestu. Zaradi nenehnega osredotočanja na notranjepolitično dogu)31^ se Ljubljana včasih nemočno odziva zunanje dogodke. Kot značilnost lahko velja spor glede lipicancev, ugotavlja FAZ, 1° ob tem dodaja, da je Ljubljana z mešanie0 ogorčenja in užaljenosti hotela zaman uveljaviti svoj pravni naslov.
Vzporedno s pritiski iz Bruslja so no'1 glasovi iz Bonna uničili dosedanje upaPl8 na hitro članstvo Slovenije v Evropi zvezi, ko se je samozavestno vlada v Lju^ Ijani že daljnovidno videla kot zmagovali*0 v tekmi kandidatk.
luč, ki naj nam osvetljuje pot skozi živijo11' je, kot posameznike in kot skupnost.
Daje kpjiga še bolj pregledna in reS lahko služi kot priročnik za iskanje 111 poizvedbo, je priloženo samostojno stvatf10 kazalo, kar le še poveča njeno vredn® Knjiga niso le citati, povzetek ali koment^1 temveč razmišljanja o in ob katoliške111 cerkvenem nauku. Ni le pregled okrožnk za analizo političnih, gospodarskih in druz benih tokov, temveč je pogled z avtorjevi11 besedami „z nogami na zemlji, s srcem P11 Bogu, obrnjen k svetu”.
Seveda, nobena človeška stvarite' ni popolna. Avtor sam opozarja v predg® voru na pomanjkljivosti knjige, ki pa naj bila tudi pobuda za poglobljen, special1®, ran študij posamezne tematike. Bisb'el11 namen tega obširnega dela je nakazati W gato vsebino in razvejenost cerkvenih & cialnih dokumentov ter opozoriti na en<\ nost smeri kljub mnogim potem, ki j^1 odpirajo in omogočajo. Vse to v tesni p zavi med družbenim naukom in vero. 2$“ ne preseneča, da delo ne obravnava
takoimenovanih ..socialnih okrožnic
" cd’ (
kvenega učiteljstva, marveč tudi mnoge> so izključno teološkega značaja.
Dodal bi le še, da knjiga ni le likansko znanstveno delo, plod dolgole^ ga in vztrajnega avtorjevega
raziskovan)3
marveč tudi sad globokega osebnega pričanja in doživetja. Zato je umestna za^. jučna misel, ki jo je v spremni be®1
zapisal prof. dr. Janez Juhant, ki nas
sp11'
vs°
minja, da je kljub težavam „pri Bogu mogoče”.	|	v
Cerkveno učiteljstvo nam, posredovanju dr. Marka Kremžarja, naK zuje težavno, a svetlo pot. Stopajmo P ^ pričano po njej, saj nam je Janez PaVe ^ ko se je poslavljal od Slovenije, zagot0' da „korajža velja”.
.Oto'
Zatem so Tone Mizerit in drugi prlSI ^ na avtorja knjige naslovili več vprašani' katera je ta jasno odgovoril.
Vsem pa, ki so knjigo želeli kupjt1^
bila tam na razpolago. Saj je v seC^0i nejasnih in duhovno zmedenih časih nU! ,
da imamo jasne pojme predvsem o socl‘
nem nauku, ki je danes tako izkrivljen z leve kot z desne. In te nam knjiga n11
Z
'T
Novice iz Slovenije
Pisali smo pred 50 leti...
LJUBLJANA - Število prebivalstva Slo-Venye se je v tretjem četrtletju leta 1998 ®ova zmanjšalo. Konec lanskega septem-raje v Sloveniji živelo 1.981.830 prebival-|cev’ kar je za 773 manj kot ob koncu junija Po podatkih državnega statističnega ®ada je bilo zadnjega septembra v Sloveni-f 965.665 moških in 1.016.165 žensk. Od Junija do septembra lani pa se je za 1305 Povečalo število državljanov Slovenije in "Oseglo znamko 1.975.444. Med njimi je 1° 956.682 državljanov in 1.018.762 drža-|ank. Kot menijo statistiki, je povečanje Predvsem posledica pridobitve slovenske-6a državljanstva, ne pa naravnega in seli-enegaprirasta, kije bil po njihovih ugoto-j'ttvah malenkosten. Zadnjega septembra ,ani je bilo v Sloveniji 4853 tujcev s stalnim Prebivališčem v Sloveniji, z začasnim Prebivališčem pa 29.051. Statistiki pa so ^teli tudi 3421 beguncev. V tujini je v °Pazovanem mesecu prebivalo 37.325 Slo-vencev.
LJUBLJANA - Znanstvenoraziskovalni Center Slovenske akademije znanosti in ""»etnosti (ZRC SAZU) je podelil priznanja leto 1998, zlate znake za pomembne ^stvene dosežke v zadnjih treh letih na Področju raziskav, ki se opravljajo v ZRC
kakor tudi za najodmevnejše doktorate
fen<
na področju humanističnih ved, pode-
ie slovenskim državljanom v preteklih teh letih. Zlati znak ZRC SAZU za leto 1998 q° Prejeli dr. Drago Perko in dr. Milan r°zen Adamič z Geografskega inštituta
Ant«
■ona Melika ZRC SAZU, dr. Aleš Erjavec
p Uozofskega inštituta ZRC SAZU ter dr. ,?ra Svoljčak z Zgodovinskega inštituta 'ta Kosa ZRC SAZU. i.. LJUBLJANA - V Uradnem listu RS je ^7 objavljena registracija zdravila viagre, divier je prodaja viagre, ki jo bo sicer ^ Soče dobiti le na recept, uradno dovolje-a tudi v Sloveniji. Zdravilo bo v lekarnah feb*°Ce Predvidoma v drugi polovici ruarja, za eno tableto bo potrebno približno 1300 do 1800 tolarjev. LJUBLJANA - Trenutno je v Sloveniji
približno 180.000 aktivnih (mesečnih) uporabnikov Interneta, kar je približno 14 odstotkov prebivalstva, starega od 15 do 65 let. Najbolj obiskani tuji WWW strani sta Yahoo in Altavista, med domačimi pa Mat’Kurja in Telefonski imenik Slovenije.
LJUBLJANA - V starosti 79 let je umrl slovenski dirigent, publicist, skladatelj in pedagog Ciril Cvetko. Od leta 1945 je bil v Ljubljani dirigent komornega zbora Radia Slovenija, med leti 1947 in 1951 umetniški direktor Triglav-filma, med leti 1951 in 1955 pa direktor mariborske Opere in baleta. Od leta 1956 je bil Ciril Cvetko spet v Ljubljani, kjer je prevzel mesto dirigenta Opere in baleta. V letih od 1965 do 1969 je bil direktor Slovenske filharmonije, pred upokojitvijo pa še v letih od 1975-1981 umetniški direktor Opere in baleta.
LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine je do konca aprila na ogled razstava Od Triglava do treh vrhov sveta z Alešem Kunaverjem. Razstava je del zbirke, ki jo je muzeju podarila alpinistova žena Dušica Kunaver, vključuje pa osebne dokumente in listine, načrte, slikovno gradivo, oblačila ter alpinistično opremo z odprav v domače gore in Himalajo. Aleš Kunaver (1935 -1984) je bil vodilna osebnost slovenskega alpinizma v šestdesetih in sedemdesetih letih. Med drugim je bil vodja šestili himalajskih odprav, snemalec prvih slovenskih himalajskih filmov, gorski reševalec, gorski vodnik, predavatelj ter ustanovitelj alpinistične šole za gorske vodnike v Nepalu.
LJUBLJANA - Ob 150-letnici smrti in 200-letnici rojstva (leta 2000) pesnika Franceta Prešerna je založba Nova revija na slovesnosti na ljubljanskem Magistratu predstavila faksimile cenzurno-revizijskega rokopisa Poezij z vsemi cenzorskimi posegi, reprint prve izdaje pesnikovega Krsta pri Savici in sodobno izdajo Poezij v jezikovni redakciji dr. Janka Kosa in s spremno študijo dr. Jožeta Pogačnika pod uredništvom Mihaela Glavana. Izdajo je umetniško oblikoval Matjaž Vipotnik.
^ANJSKA GORA - Jure Košir je zma-aiec slaloma za svetovni pokal. Drugi je ^trijec Thomas Stangassinger s 26 g 111 Kami zaostanka, tretji pa njegov rojak Q.^arn'n Raich. Mitja Kunc na koncu 13.
sta d ^ ‘n Drag0 Grubelnik 15- (1:38,75), jjopolnila slovensko slavje. SttJ^ZBUEHEL - Najboljši slovenski sla]ICar ^Ure ^osir je zmagal (1:36,40) v s ** za svetovni pokal v Kitzbuehlu, ki seŠt °m šteje tudi za kombinacijo; v ten) . evku je bil najboljši Norvežan Kjetil ^ Tv ^am°dt- Drugi v slalomu je bil Švi-itoi p'^'er Plaschy (1:36,44), tretji pa Itali-Peh r®*° R°cca (1:36,47). Slovenski us-7. f.s° dopolnili Drago Grubelnik, ki je bil istim Mitja Valenčič (1:37,47) z enajsto'1* MatjaŽ Vrhovnik (l-'38-54) s 23-
t^EmCH - Na najnovejši lestvici Ha spešnejših nogometnih reprezentanc iw etu’ ^1 J° objavlja Mednarodna nogo-2Uci 3 ZVeza (FIFA), še vedno vodijo Bra-lf6tj’ cirug‘ pa so Francozi. Nemce so na Sl0vem*estu prehiteli Hrvatje in Italijani. r>a ^ P^dobUa osem mest in je zdaj n^ib i- IT'es*;u' Med n£ybo\jšimi ekipami je izgubi] nazac*ova*a Jugoslavija, ki je
V a deset mest in je 16.
, Dl FIEMME - Drugi dan tekmovanj !fietri|jVet'l'1 igrali Alpe Jadran v Val di
na
Vprizoritev Vombergarjeve
„Vrnitve”
„Igralska družina Narte Velikonja” je v nedeljo 30. januarja vprizorila Vombergar-jevo ljudsko igro „Vmitev” v režiji g. Jožeta Petriča (Nikolaja Jeločnika, op. ur.) in z avtorjem samim v eni glavnih vlog (Peter), v dvorani salezijanske gimnazije na G. Bel-grano.
Igra je v celoti uspela. Ne moremo se načuditi idealizmu teh igralcev, ki žrtvujejo ves svoj prosti čas in si odtrgavaja nočne ure, da zadoste kulturni potrebi slov. novo-naseljencev. In to kljub daljavam in pomanjkanju lastnih prostorov za skušnje in vaje (na odru je bila mogoča samo ena skušnja). Dosegli so velik umetniški uspeh in globoko hvaležnost pri Slovencih, ki so uživali in sočustvovali s to usodo družine v stari domovini, katere iluzije je podčrtal s kulisami še arhitekt Volovšek.
Kdor ni bil pri premieri, naj ne zamudi vsaj ponovitve! Ne bo mu žal!
Prihod novili Slovencev
V nedeljo 30. januarja je prispela francoska ladja „Jamaique” iz La Havre. Pripeljala je 79 slov. beguncev iz Avstrije. Za nedeljo, 6. feb., je napovedan prihod ladje ..Holbrook” s 1085 begunci. Od teh je okoli 500 Slovencev iz beg. taborišč v Avstriji.
Mendoza
Nam še kar gre. V neki novi hišici imamo sobo. Smo skupaj z družinama Triler. Imamo že tudi nekaj pohištva. Otrok nas je v hiši 11. Kasteljansko znam toliko, da hodim kupovat, pa včasih tudi kak stavek že razumem. Ob nedeljah imamo mašo, dosedaj še s kasteljansko pridigo. Pri maši z Božom ministrirava. Popoldne so litanije z blagoslovom ter slovenskim nagovorom in petjem. Mesto mi ugaja. Nima visokih hiš in nebotičnikov. V mestu je mnogo parkov. Lepo Vas pozdravljata Marko in Boži Bajuk
Svobodna Slovenija; št. 6; 3. II. 1949
Slovenija moja dežela
BRKINSKI SKOROMATI
Škoromati so skupno ime za številne pustne šeme na območju Brkinov, pokrajini v jugozahodni Sloveniji. Obhodi šem so namreč trajali vse od sv. Štefana (26.12.) do pepelnične srede, danes se je dogajanje strnilo v ožji pustni čas.
Najbolj slikovite šemske like med škoromati predstavljajo tisti, ki se imenujejo ‘s poberfnom’ ali kar ‘škoromati’. To je najbolj množična skupina dokaj enotno oblečenih šem, ki se po naseljih premikajo v lahnem teku in pozvanjajo z zvonci. Nekateri med njimi imajo za pasom obešene kravje zvonce, dva ali trije pa le drobne kraguljčke. Njihov oblačilni videz označujejo koničasta pokrivala, ki so okrašena s številnimi papirnatimi cvetovi in dolgimi raznobarvnimi trakovi. Odeti so v kožuhe, namesto hlač si oblečejo bele spodnjice z rdečim ali modrim trakom ob strani. Tudi nogavice na nogah so v zelo živih barvah.
V vsaki skupini sta po navadi dva ‘Skopita’ - grozljivi šemi v črnih ogrinjalih in po obrazih namazani s sajami. Na glavi nosita velika klobuka s perutmi kragulja ali vrane, v rokah pa velike lesene klešče, s katerima lovita svoje žrtve in jih namažeta s sajami. To počnejo tudi drugi škoromati. ‘Skopita’ sta najbolj strah vzbujajoči šemi. Poleg navedenih nastopajo še drugi pustni liki (npr. zaplatnik, kosec, cigan in ciganka, ta debeli, fotograf, davčni izterjevalec, zdravnik, harmonikar in drugi).
Izraza za našemljenca najdemo v obliki ‘scaramatte’ in ‘sgaravatte’ že v 14. in 15. stoletju. Besedi sta nemškega izvora in pomenita četnega stražarja. Ljudje v obmejni pokrajini med Kranjsko in Istro so lik obmejnega vojaštva (scaramatte) sprejeli med svoje šemske like. Sčasoma je izraz za ta pustni lik začel veljati za vse šeme v Brkinih.
eJU so slovenski predstavniki osvoji-
li še šest medalj, torej v dveh dneh skupno že petnajst. Najvišje na stopničkah je stala slalomistka Petra Šinkovec, ki se je izkazala že na veleslalomu, ko je za vsega 4 stotinke sekunde zgrešila zlato medaljo. Prvo mesto so osvojile tudi namiznoteniške igralke v postavi Špela Lukner, Saška Sivec in Špela Pečkaj. Drugi mesti so osvojile dekleta v biatlonu (3x5 km) v postavi Vesna Fabjan, Mateja Mole in Mirjam Soklič ter moška biatlonska štafeta na 7,5 km (Peter Dokl, Gašper Artač, Davor Tratnjek). Tretje mesto je pripadlo Martinu Kuharju in Špeli Bertoncelj v slalomu.
BOCA RATON- Slovensko-slovaški teniški par Katarina Srebotnik/Zuzana Va-lek še naprej zmagujeta na turnirjih serije futures (10.000 dolarjev nagradnega sklada). V finalu turnirja v Boca Ratonu sta s 4:6, 6:4 in 6:1 premagali ameriško dvojico But/Jensen in s tem dosegli že peto turnirsko zmago v prav toliko poskusih.
OBERHOF - Mednarodna smučarska zveza (FIS) je objavila najnovejšo lestvico smučarjev in smučark z največjimi zaslužki. Na tekmah svetovnega pokala sta z nagradami največ zaslužila Hermann Maier (326.420 švicarskih frankov) pri moških in Alexandra Meissnitzer (344.850) pri ženskah. Jure Košir je s 134.800 franki na sedmem, Urška Hrovat pa z 62.000 franki na 16. mestu.
rwwww v
Združevanje novih političnih sil je potrebno
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle je 19. januarja pred sejo sveta stranke, ki se je pozno popoldne srečal za zaprtimi vrati, v zvezi z združevanjem s Slovensko ljudsko stranko (SLS) pojasnil, „da je združevanje in povezovanje novih političnih sil potrebno, če nočemo, da se nadaljuje vladanje s prevaro in slabimi rezultati”. Po njegovih besedah je nujno tudi sodelovanje vseh treh pomladnih strank, saj bo država sicer še bolj nazadovala.
Pri Slovenskih krščanskih demokratih je volja po združevanju znana že osem let in želijo s to idejo tudi nadaljevati. Že pred časom so sprejeli formalne sklepe, na podlagi katerih tečejo pogovori o tem vprašanju. „Ne želimo prehitevati ali delati
na silo. ljudska stranka naj se odloči, ali bo šla po tej poti ali ne,” je poudaril Peterle in dodal, da je SLS kot vladna stranka namreč v drugačnem položaju.
Slovenske krščanske demokrate moti predvsem dejstvo, da ideja o združevanju uživa precej podpore na terenu, medtem ko je v vodstvu stranke ni videti. Vendar Peterle meni, „da se to lahko še precej spremeni”.
Prvak SKD je dejal, da imata s predsednikom SLS Marjanom Podobnikom v zadnjem času pogoste stike, kar naj bi bilo po njegovih besedah „normalno za stranki s tako sorodnim programom”. Peterle o podrobnostih pogovorov z Marjanom Podobnikom ni želel govoriti, potrdil pa je, da „pogovor teče tudi o združevanju”.
I ATA
Mali oglasi
TURIZEM
el. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, mgem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel: 4696-8842 - E-mail: vivodt.ine@overnet.com.ar FOTOGRAF
Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 - E-maiJ: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19, ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12,30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Tadej Zurc
NAPELJAVA IN POPRAVIIA PLINSKIH IN VODNIH INSTALACIJ TER KLOAK PO VSEM VELIKEM BUENOS AIRESU
PROSITE ZA PRORAČUN Tel. 4623-2003/Cel. 15-4526-2202
Obvestila
ČETRTEK, 11. februarja:
Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije v Slovenski hiši ob 20.
SREDA 17. februarja:
V Barilochah v okviru 48. obletnice SPD razstava 9 slovenskih slikarjev v mestni občinski dvorani SCUM, s sodelovanjem SKA. Razstava bo odprta do 22,fe-bruarja
SOBOTA, 27, februarja:
V Barilochah letni dvodnevni izlet na Cerro Capilla v spomin na ustanovitev SPD.
Pestro društveno življenje
„V Hladnikovem domu se je razvijalo vsa leta pestro društveno življenje, saj dom nudi dovolj prostora za vse prosvetno delovanje, ki je zelo razgibano: poleg prireditev, - kot igre, razne akademije, glasbeni festivali, skioptična predavanja, koncerti -, gostujejo v domu tudi igralske skupine, pevski zbori in folklorne skupine iz drugih Domov. Omenimo med pevovodji Mirka Špacapana, ki je vodil zbor od leta 1948 do 1963, ko se je vrnil z družino v Gorico, za njim je bil 6 mesecev pevovodja Viktor Burja, od 1964 dalje pa vodi zbor Ivan Mele. V domu deluje osnovna šola škofa Friderika Baraga, ki je leta 1997 imela 50 učencev. Prva učiteljica in voditeljica šole je bila Zdenka Virant Jan, dokler se ni preselila v Bariloče. Zdenka Virant je tudi vodila dolga leta otroški in mladinski zbor, ki sta dosegla lepa priznanja v vsej slovenski skupnosti. V eni izmed sob je velika slovenska knjižnica, ki ima preko tisoč knjig. Poleg doma je veliko športno igrišče, kjer mladina goji telovadbo, igra nogomet ali odbojko, vsi pa imajo tudi možnost balinanja. Treba je poudariti, da je Društvo „Slovenska vas” vedno sodelovalo na vseh prireditvah slovenske skupnosti v Argentini.”
ZBORNIK Zedinjene Slovenije, str. 536.
Knjigo lahko še vedno nabavite v pisarni ZS, v Slogi in pri poverjenikih. Cena broširanemu izvodu $ 80.- trdo vezanemu pa $ 100.- Dostavimo tudi po pošti.
ŠTEVILO NASTOPAJOČIH NA SLOVENSKEM DNEVU 1998
V poročilu o 43. Slovenskem dnevu in 42. obletnici blagoslovitve Našega doma v San Justu je bilo objavljeno v tedniku Svobodna Slovenija, da je pri pripravah in nastopih bilo udeleženih 644 ljudi. Ker se to število zdi komu pretirano, sledi podroben seznam sodelujočih:
Sodelujoči pri nastopih v javnosti: pevski zbori: Pevski zbor iz Mendoze (30), Mladinski pevski zbor iz San Justa (45), Otroški zbor ZS (44), SPZ Gallus (35), solista (2); pri videofestivalu s folkloro in petjem: Bariloche (16), Carapachay (10), San Martin (10), Slomškov dom (8), Lanus (20), Pristava (15), San Justo v treh skupinah (58); recitatorji (26); skupno 319.
Sodelujoči pri sv. maši: duhovniki (14), ministranti (20), laiki (6), Čuki (4); na trgu pred cerkvijo (4) in pri začetni ceremoniji v Našem domu (4) ter narodne noše (83); skupno 135.
Priprava tiskovin, sestavljanje besedil programa in povezovanj, priprava video programa, upravljanje luči in zvoka (10).
postrežba pri stojnicah krajevnih domov: San Justo (13), Mendoza (3), Slomškov dom (6), Moron (6), Lanus (2), San Martin (11), Carapachay (4) in Bariloche (5); skupno 50.
Število žena iz San Justa pri pripravi kosila, pletenju vencev, pospravljanju (60);
število mož iz San Justa pri pripravi odrov, scenerije, napisov, mlajev, stojnic, priprava prostorov za publiko (70).
Skupaj torej 644 ljudi. Morda so nekateri od upoštevanih pri seštevanju sodelovali pri dveh ali celo treh dejavnostih. Prav gotovo pa mnogi, ki so bili udeleženi posredno ali neposredno, niso vključeni. Niso pri tem vključeni odborniki sodelujočih društev, ki so žrtvovali mnoge ure na svojih sejali, prav tako seveda mame in očeti, ki so pripravili otrokom za nastop obleke, narodne noše, jih vozili na vaje, generalke in nastope. Odmislimo pri tem tudi vse stroške, ki so jih imeli nastopajoči, saj nihče ni bil za to plačan.
Jure Vombergar
Oselme novice
Rojstvo: Na praznik Sv. Treh Kraljev je bil rojen Friderik Klemenčič, sin Fridta in Mirjam roj. Santiago. Srečnim staršem naše čestitke!
Poroka: Poročila sta se Mendozi Maria Belen Perez in Marcelo Bajda. Priče so bile Jose Luis Perez in Elena Blanchard ter Martin Bajda in Marija Jerovšek. Želimo jima veliko sreče!
Smrt: V Tigrah je 12 januarja v 73 letu umrl Jože Kočir. Naj počiva v miru.
Lipicanci so avstrijski, italijanski, slovenski?
Spor glede lipicancev je rešen: beli konji ostajajo avstrijski, je zapisala avstrijska tiskovna agencija APA. Avstrijski in italijanski minister za kmetijstvo, Wilhelm Mol-terer in Paolo de Castro, sta namreč 15. januarja podpisala protokol, v katerem ..soglašata, da bo vzrejna knjiga rase lipicancev, ki jo v Avstriji vodi zvezna kobilarna Fiber. {. -.nanu s * izvorna vzrejna knjiga za lipir an • "
S tem naj bi t. Jo jasno d jiočeno, da ima Avstrija izvorno vzrejno knjigo in tako določa kriterije za raso lipicancev, poroča APA in dodaja, da se je Italija se je s tem protokolom po dveletnem sporu odpovedala lastništvu. O Sloveniji niti besede.
Slovensko ministrstvo za kmetijstvo ugotavlja, da gre za dvostranski dokument, ki v ničemer ne vpliva na rejsko delo v Sloveniji, oziroma ne govori o vprašanju porekla, torej zibelke rase. Da je izvor lipicanca v Lipici na Krasu, v Sloveniji, priznavajo vse države, ki danes vzrejajo konje lipicance, torej tudi Avstrija. Slovenska kobilama Lipica je tudi doslej vodila rejske knjige za svojo rejo. V diplomatskih notah, ki jih je slovenska vlada poslala Avstriji in Italiji ter Evropski komisiji, je jasno poudarjeno, da Slovenija ob tem, da
FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-ntail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pos° pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA doli ostale države po svetu 130 USA dol.; vse # pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošt° 75 USA dol. za vse države.
eke na ime ,,Eslovenia Libre'
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES CtRAFICOS VILKO S.R-L-
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Air®' Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-19$ E-maih vilko@ciudad.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
2. februarja 1999
1 dolar	166,11	SIT tolarje''
1 marka	96,55	SIT tolarjev
100 lir	9,75	SIT tolarje*
ima kobilarno, ki ji nesporno pripada zibelka rase, izraža jasno namero, da bo tudi po vstopu v EZ želela voditi rejsko knjigo za svojo kobilarno v Lipici in morda tudi za kakšno kobilarno iz drugih držav.
Po drugi strani je vlada sprejela uredbo o geografski označbi Lipicanec, s katero se ime geografskega porekla Lipicanec zavaruje kot geografska označba za avtohtono plemenito pasmo konjev svetovnega ugleda, ki izvirajo z območja Lipice. Varstvo označbe Lipicanec vključuje tudi krajevno ime Lipica ter njune izpeljanke in prevode v druge jezike. Uredba bo notificirana pri Svetu za trgovinske vidike pravic intelektualne lastnine pri Svetovni trgovinski organizaciji v Ženevi.
0 vrnitvi Narodnega doma
Društvo slovenskih izobražencev (P®® v Trstu je 19. januarja v Peterlinovi dvof^ pripravilo drugi posvet o vprašanju vr#6 nekdanjega Narodnega doma. Udeleže1*0* so največ pozornosti namenili členu zakonskem osnutku za zaščito slovens* manjšine, ki predvideva vrnitev Naro< doma, spregovorili pa so tudi o pon*1 poslopja za slovensko manjšino.
Predsednik Slovenske kulturno-go5^
darske zveze Rudi Pavšič je menil, d* J
treba vsebino Narodnega doma obogati1'
novimi simbolikami sodelovanja med 9.
venci v Trstu, med Slovenci in Italija111,
Kol
tem mestu ter med matico in marysin°- . je dejal deželni tajnik Slovenske skupi10 (Ssk) Andrej Berdon, bi bile v Narodu® domu lahko ne le osrednje slovenske nove v Trstu, ampak tudi sloveski konzul umetnostna galerya, muzej, pa tudi P0^ ja, ki bi plačevala najemnino. Vsekakor rj bi po njegovi oceni Narodni dom lahk® sredstvo, da slovenščina prodre v trž®|| mestno središče. Da bi omenjeno posl°$ postalo slovensko kulturno središče, ; zavzel tudi svetovalec v tržaškem sV Vladimir Vremec, izvoljen na listi SSk-
Pridružite se uspešnim!
Leto 1999 je leto syjynih priložnosti.
Ne hranite denarja doma. Naložite ga varno in donosno v Slogi, svoje nakupe pa opravite z našo kreditno kartico
MASTERCARD - CARTA SLOGA
Alijo imate? Ne odlašajte več!
Telefon za vas: 4656-6565
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!