Div]i lovec Eartek Gronikcvski. vPolJski spisal K. Przerwa-Tetmajer; preložil Alojaij Benkovič. Včasih ]e tudi medvedu od blizu gledal v oči, ko je aa zadnjih nogah stoječ mahal s tacami in bliskal z očmi, ridel je tudi, kako je raetal za seboj med zadnji nogi debelo kamenje, kose lesa, sploh vse, kar mu je prišlo pod tace. Zadet ris se je na Sivem vrhu na Oravi vrgel na njef& s tisove veje, a Bartek ga je med skokom srečno zadel ¦ puškino cevjo in ga ž njo odbil. Ris je še skočil na tla, pa je bil že oslabljen, da mu je samo ramo pregrizel in ¦au obraz razpraskal. Potem je padel, ustreljen v trebuh. Puške je imel Bartek shranjene na raznih krajih. Pod Tološinom, nedaleč od Velike Siklave, pri Petih skalah Je imel dvocevko, pod Rogačera je imel drugo, dve eno•evki pa nekje drugje. V puške je bil zaljubljen. Ce je kje videl katero, ki mu jc bila všeč, je prodal zadnje tele in kupil puško. Žcni je razlagal, da to ne more biti drugače. Kaj bo, če pride ovadba z Ogrskega od grofov Salamonov, •|i pa preiskava iz zakopjanske graščine, pa ne bo pri ki&i niti ene puške, niti enega užigalnika! Ni drugega pri roki kot ključ, iz katerega streljajo •troci ... Hajduki ga zasledujejo po cestah, on pa jo maha dalje s pino v ustih kot bjačanski rihtar ali pa župan h Poronina. Saj ga pač nihče ne bo preiskoval, da ima za pasom rožiček s smodnikom, v mošnji krogle in šibro za «ajce in race, povrhu pa užigala, platneno bisago za divjalino, pod plašcem pa živeža za dva ali tri dni. Koraka kakor bi šel v gozd po drva ali pa na delo. Pa gre vendar ¦daj v javorinske gozde na Spiž, zdaj v guberske na Oravo. Kako bi bilo to mogoče, ko bi imel samo eno puško? Več *»u ie bilo za puško, nego da bi jo nosil. Še peta bi mu prav prišla. V Glinski dolini prav pod Strmim vrhom je lep kraj, kjer bi jo skril — lukoja px>d skalo med smrekami. Če bi tudi kdo zlezel noter, bi ničesar ne opazil. Snho je pa tudi to skrivališče kot krompirjevina . . . Ko je tako govoril, je žena samo težko vzdihnila. Rada je imela svoja teleta in platno, ki ga je sama tkala, tudi se ne da tajiti, da so bili doma malokdaj brez mesa, čeprav so imeli štiri puške. Pri peti puški — bila je krasna dvocevka, lepa kot oko — pa se je Bartku žena zasmilila. Ni ji prodal niti teleta niti platna, ampak je dvocevko zamenjal za čisto nov plug in za petnajst desak, s katerimi bi bili morali obiti streho na koči, ker je že zatekalo vanjo. Kadar je sel Bartek Gronikovski na lov, je vselej pokleknil pred hišo, pobožno pomolil in za dve stvari prosil Boga: da bi imel sreco z divjačino in da bi srečno srečal gozdarja grofa Salamona iz Javorine, nekega Dobrovolskega, doma iz Murovanske Lipnice, Poljaka, ki je za ogrsko mejo stopil v službo. Bartek je imel silno jezo na tega človeka, in sicer zato, ker ga je gozdar imel na sumu in je stikal za njim. Dasi Bartka nikoli ni videl s puško, je vendar kazal na njega kot na najnevarnejšega divjega lovca. Nekoč se je zgodilo, da je Bartek na ogrski strani podrl rogača, Dobrovolski je pa slišal strel. Čeprav je Bartek puško in rogača dobro shranil in sklenil, da pojde šele drugi dan ponoči po plen in čeprav je potem, ko je bil z volčjim dirom stekel skozi kos lesn in preskočil obmejni potok med Ogrsko in Poljsko, z dračjem na rami šel proti domu: vendar je Dobrovolski, kalerega je bil privabil strel, stikal naokoli, dokler ni opazil Bartka z dračjem ter kar v škornjih prebredel vodo, pa naravnost proti njemu. Bartek ni zbežal, ker se je čutil na svojem in ni hotel, da bi « tem vzbujal še večjo sumnjo. Dobrovolski sname dvocevko, pomeri in: »Stojl^ Bartek je obstal. Dobrovolski pa k njemu. »Ti si streljal! Kaj si mtn111, kje si spravil?« Bartek se zaklinja, da on ne, pa ne, da naj mu obe nogi prirasteta k tlom (sam Bog dobro ve, da človek v taki stiski ne more početi drugače), prisega, naj se kar mrtev zvrne, prisega pri svojem patronu in pri sv. Magdaleni, ki mu je baš prišla na misel, — a Dobrovolsld ne verjame. Bartka je pograbila jera, da mu ne verjame, ko mu tako prisega, češ, da s tem žali svetnike, ki jih klič* za priče. Kako je mogoče, da bi kdo človeku ne verjel, k» prisega na svojega patrona in na sveto Magdaleno? Srdit* kriči, kdo da ima pravico do njega, ko je tu poljska zemlja, pa ne ogrska, — in hoče naprej. Dobrovolski pa, d» mu že pokaže Poljsko in Ogrsko. ga udari s kopitom p» plečih. Gozdar je bil korenjak, Bartek srednje rasti. Do brovolski mu z\reže roke s konopcem, ga drugič udari p* plečih, po glavi, pa hajd ob vodi naprej. Gnal je Bartka ˇ Levoč k sodniji. Srce se je burilo Bartku, čudo, da mu ni počilo, kajti če bi bil tudi kriv, bi vendar Dobrovolski, ki ga ni zasačil na strelu, ga dobil brez orožja in slišal njegovo prisego, moral priznati, da je nedolžen. Vso pot b» je z notranjim prepričanjem držal tega nazora, da mort tako biti, in je kričal in dokazoval. Dobrovoiski pa ga je neprestano bil s kopitom. Ker pa so pri sodniji v Levoču izpustili Bartka zaradi poman}kanja dokazov, ga je Dobrovolski spremil do meje in gft zopet bil, kakor je botel, tako da Bartek skoro mesec dnl ni mogel vstati. Čudo, da mu meso ni odpadlo od kosti, i» luknjo je imel v glavi. Ker pa mu Dobrovolski ni verjel in ga je « fem ra» žalil, ga za mejo po krivem prijel, ga gnal v Levoč, tepel in ranil. ga pojjnal v bolezen in stroške, ter ga u dalj* časa odtrgal od gozda: zato mu je Bartek Gronikovski prisegel maščevanje, pa ne kar tako. Ali bi ga obstrelil ali u?trelil? Kaj bi to izdalo? V prvem slučaju se pozdravi, v drugem pa izgine na mah, da bi sam ne vedel, kako. Bartku ni bilo dosti tako maščevanje, kakršno je izvrail nad nekim liptovskim strelcem, ki mu je ukradel dva kozla, ko je bil utrujen zaspal poleg njih, ujetih v grozni aevihti in z neverjetnim naporom. Bartek ga je ugledal od daleč in si ga zapomnil . . . Tri dni se je vlačil po gorah, nič mu ni prišlo pod strel, dež in toča sta ga prala, po snegu se je udrl na Cubrini, čudo, da ni zdrsnil v jezerce, dokler mu nazadnje sam Bog ni poslal plena, a ta tako, da je z dvema streloma iz dvocevke ubil dva kozla. Komaj da se ga je še duša držala . . . Ta Liptak pa se je prikradel k njemu speeemu in mu ukradel plen. Še puško bi mu bil vzel, ko bi je ne bil Bartek še v spanju držal v roki. Ej! Ko ga je čez dva tedna Bartek ugledal na pobočju pod Ogrsko Tomanovo, — pritisnil je k licu in ustrelil. Naravnosl v glavo je meril in tja je tudi zadel. Pa je napravil neumnost! Ne samo, da se liptovski strelec ni zgrozil in zapazil, da umira, ker za to še časa ni imel, ampak še vedel ni, kdo ga je ubil, ker Bartka ni videl. Ali je to maščevanje? To je ničl Gozdarja Franceta Horvata in hajduka Bunkoša je obstrelil za smreko stoječ. Ubiti jib ni hotel, ampak jib samo odvaditi, da bi ne zasledovala divjih lovcev. Poslal jima je svinca pod noge, pa sta ozdravela. Bunkoš je izstopil iz .službe, pokesal se je. Horvat pa je bil potem še hujši. Prestrelil je tudi s kroglo ramo nekemu gozdarju iz Kokave, ki ga je prestrašil pri srnah. Ustrelil je nanj, hotel ga je — kar je res. je res — zadeti v tilnik, pa ni zadel. A kaj je bilo vse to? Z Dobrovolskim pa mora biti drugače! Treba si je kaj irmisliti kaj? — hej! In je čakal na priložnost, tSakal je sedemnajst let Naključno je zapazil, da je Dobrovolski v gozdu pod Golico na ozki stezi nastavil past za medveda in da vsak dan proti večeru hodi tja gledat, če se zverina ni ujela. Bartek se je na vse zgodaj tja prikradel, odstranil težko leseno klado od pasti in vlekel železo v goščo na drug kraj na stezi pod nizko pečino ter ga zakril tako, da ga ni bilo ¦ ideti. Ako ne z desno, pa se je moral z levo ujeti Dobrovolski. Vse si je lepo pripravil. Legel je na pečini v borovničje in čakal. Ko je bil že čas, da bi Dobrovolski utegnil priti mimo, je Bartek goreče šepetal: »Sam Bog daj, da bi se ujel! Ej! Bog daj, da bi se ujel!« Tako se je tudi zgodilo. Grozen, rezek krik je naznanjal Bartku, da se je izpolnilo, za kar je prosil Boga. Tiho. kakor kuna, kadar se plazi k zajcu, se je prevalil na pečini in pogledal 9 skale. Strašno ječeč si je Dobrovolski sklonjen prizadeval, da bi v železje, ki se mu je bilo zapičilo v meča, vtaknil puškino cev, da bi ga razkrečil. »Hej! Si že tu!« je šepnil Bartek. In z enim samim skokom, kakor ris na divjo kozo, je planil gozdarju na hrbet. Predno se je gozdar mogel zavedeti, mu je iztrgal puško iz roke in nož iz nožnice ter oboje vrgel proč. Potem je skočil nazaj, potegnil samokres izza pasa, ker je bil puško pustil na pečini, ter mu pomeril v prsi. ¦ »Dobrovoiski, zdaj si moj!« je rekel. Dobrovolski je prebledel in ustnice so se mu pričele tresti. Bartek pa je rekel: »Ko sem prisegel pri svoiem patronu in pri sy. Magdaleni, nisi hotel verjeti, nedolžnega — naj sem bil kriv, ali ne, a zate nisem bil — si me gnal v Levoč, s kopitoi* si me bil, — ali vidiš zdaj? Kaj bo s teboj?« Vse prošnje in obljube niso nič pomagale gozdarju. >Hej, zdaj me ne boš več zalotil!« je odgovoril Bartek m izpolnil grozni načrt, o katerem je premišljeval, ko je pas» -iem vlekel. Preteč gozdarju s pištoio, mu je zvezal rokb, morda z istim motvozom, s katerim ga je bil oni zvezal svojl čas, in ga zavlekel k visokerau mravljišču velikih črnib inravelj, ga privezal k drevesu ter mu usta zamazal z blatom in zavezal z robcem. »No, zdaj pa le stoj tukaj do jutra, ko te tovariši pridejo iskat, gospod Dobrovolski iz Murovanske Lipnicfc. Mogoče da bo še kak volk pomagal mravljincem. Z Bogomi Vidiš, jaz te ne bom tolkel s kopitom, saj nisi živina, an>pak člo-vek.« Snel je pred njim klobuk in odšel. Ko se je ob zori priplazil na ta kraj, da bi Dobrovolskemu, če bi bil še živ, s sekiro razklal črepinjo, ga je oasel oglodanega do kosti, očividno ne samo od mravljincev^ ampak tudi od volkov. Samo goli. krvavi kostnjak je visel na vrvcah v razkopanem mravljišču, z eno golenico v okrvavljenih železnih obročih pasti, ki se mu je bila do kosti zajedla z zobmi. Bartek je odprl past, jo hitro poteg. nil na prejšnje mesto, privezal klado in napravil, kakor J6 bilo treba. Kostnjak Dobrovolskega pa je pustil na kraju» kjer je ležal, ničesar se ni dotaknil, niti pičlega denarja, ki ga je imel pri sebi, prav ničesar, samo neka| ogrskega tobaka je presul v svoj mehur in za tri strele smodnika ia njegovega rogu v svojega. Potem je preknžal kostnjak, pa hop! v gozd, kar mu je sapa dala. Bežal je. dokler se nJ zvecer ustavil v skalah nad Oravicami, spravil puško m sel nemudoma v vas, kakor bi šel gosi kupovat, kajti tam so jih redili mnogo in lepe. Rad bi bil kupil lepega gosjaka, pa je izbiral ...