KOSTANJEVIŠKE
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOSTANJEVICA NA KRKI • APRIL 2003 - ŠTEVILKA 22 - BREZPLAČNI IZVOD
Zbornik
KOSTANJEVICA NA KRKI
ob 750. obletnici
prve listinske omembe mesta
Kostanjevica na Krki
Kostanjevica na Krki
Vekov
Prišla je na polja, travnike in gozdove. Čutimo jo v sebi in v ljudeh okoli nas. Nihče je ne more spregledati, saj je to pomlad. Čas, ki pomeni začetek, novo življenjsko moč, ljubezen in veselje do življenja. Neustavljiva moč narave se ne meni za nove vojne, za bolezni, za vse nadloge tega sveta. Z lepoto prvega pomladnega cvetja, z upanjem, ki vedno ostaja, nas vabi, da seji predamo.
Pred nami so velikonočni prazniki, ki s sporočilom o premoči življenja nad smrtjo nagovarjajo ljudi vseh starosti, vsega sveta. Ob prelepih velikonočnih običajih se bomo srečali družinah, s sosedi, vaščani, uzrli bomo marsikaj, kar v navadnih dneh hitenja in nejevolje spregledamo in ne vidimo.
Naj bo praznični čas priložnost za mnogo dobrega v nas in okoli nCfs, dovolite si biti srečni in hvaležni za to, da ste ponovno lahko ugledali cvetoče zvončke, da boste lahko pričakovali lastovko, ki se bo vrnila, da boste lahko pripomogli k temu, da bodo začutili pomlad tudi tisti, ki jih imate radi.  - 'sanica Žugič
orv.	1
4
V letu 2002 so se zvrstili različni dogodki in prireditve, namenjeni praznovanju Kostanjevice na Krki. Verjetno je kar nekaj takih, ki se jih bomo še dolgo spominjali, z leti pa bo spomin zbledel. Zbornik, ki nam ga predstavlja glavni urednik, dr. Andrej Smrekar, je najimenitnejša pridobitev praznovanja, kiji čas ne bo vzel vrednosti.
Kostanjevičani smo dobili knjigo, ki je po obsegu, vsebini in izgledu dala praznovanju in pomenu Kostanjevice na Krki novo potrditev in smo nanjo lahko resnično ponosni.
V soboto^ 12. aprila^ ob 11, uri nam jo bodo avtorji predstavili Lamutovem likovnem salonu, najprej novinarjem in nato še nam, domačinom, in številnim uglednim gostom, s predsednikom Organizacijskega odbora, gospodom Milošem Kovačičem, na čelu.
V veliko veselje nam je, da se praznovanje 750 -letnice mestnih pravic zaključuje prav s knjigo, ki bo
ostala najvrednejše darilo rodovom, ki bodo prišli. Mogoče bodo prav potrditve in imenitna zgodovina naših krajev vzpodbuda, da našemu mestu povrnejo sijaj, ki ga mi nismo uspeli.
V	želji, da bi zbornik VEKOV TEK našel pot prav v vsak dom naše KS, smo se odločili, da jeza domačine knjiga cenejša in dostopna vsem.
S priloženo naročilnico jo lahko po en izvod za gospodinjstvo kupite leza 10.000 tolarjev.
Prepričani smo, da bomo z nakupom izrazili najprimernejše priznanje ustvarjalcem knjige in hkrati obogatili domače knjižnice s čudovito knjigo, ki bo dostojen izziv za nova proučevanja ob 800 -letnici.
Vabljeni na predstavitev, ki bo praznik za vse, posebej pa za ljubitelje lepe knjige in nas Kostanjevičane.
Anica Zugič
Zbornik
ob 750. obletnici
prve listinske omembe mesta
Kostanjevica na Krki
PREDSTAVITEV ZBORNIKA V SOBOTO, 12. APRILA OB 11. URI V LAMUTOVEM LIKOVNEM SALONU
Člani uredniškega odbora prof. dr. Stane Granda, Bojan Božič in dr. Andrej Smrekar smo čutili dolžnost in zgodovinsko odgovornost, da visoko obletnico mesta uporabimo kot priložnost za oblikovanje znanstveno objektivnejše zgodovinske podobe kraja in da skušamo vsebinsko kar najbolj izpopolniti domoznansko gradivo o Kostanjevici na Krki in njeni okolici. Prispevki triinpetdesetih avtorjev v zborniku prinašajo mnogo novih spoznanj ali pa zberejo in povežejo današnje stanje raziskav in znanja na področju zgodovinopisja, naravoslovnih ved in kulture in kulturnih dejavnosti. V njem so poglavja, ki presegajo krajevno, ožje regionalno ali celo nacionalno obzorje. Z njimi dajemo Kostanjevici pomen, ki ga iz lokalne perspektive ne bi dojeli.
Ta zbornik je ustvaril priložnost, da so posamezne stroke pridobile temeljne razprave v nacionalnem merilu. Razprava prof. dr. Petra Štiha o politiki Spanheimov na Kranjskem je prva obravnava te teme v slovenskem zgodovinopisju, podobno je z vprašanjem
Danes spet tako aktualnega oblikovanja jugovzhodne meje, ki gaje obdelal dr. Miha Kosi, dr. Blaž Resman je prvi dovolj resno posegel v problematiko baročne opreme samostanske cerkve in še bi lahko naštevali. Zbir prispevkov v zborniku hkrati razkriva slabše pokrita področja, za katere bomo v prihodnje morali storiti več in najti primerne oblike organizacije raziskav in objav.
Danes nam je duh vojvode Bernarda Spanheima ljub bolj kot kdajkoli. Njegova Landestrost se zdi kot arkadijska dežela. Samostan Fons Bcatae Mariae, civitas Landestrost, Veste Landestrost so bile tri pomembne sestavine enega samega prizadevanja: kulturne, gospodarske, upravne in obrambne utrditve obmejnega območja. Razcvet kulturnih dejavnosti, ki je Kostanjevico v 20. stoletju postavil na svetovni zemljevid, nam ob 750. obletnici daje novega upanja, da v ustanovnikovem duhu pospešimo tudi gospodarsko rast in upravno samostojnost mesta Kostanjevice na Krki.
Andrej Smrekar
Nikolaj Beer, R£izstava slik in risb. Lamutov likovni salon
V	Lamutovem likovnem salonu je med 28.3. in 4.5.2003 na ogled razstava novejših slik in risb Nikolaja Beera. Slikar sodi v srednjo generacijo slovenskih umetnikov, ki živi in ustvarja v Izlakah, po rodu pa izhaja iz
Prekmurja. Uvrščamo ga v skupino t.i. prekmurskih slikarjev, ki sicer ne delujejo kot skupina, in ki vsak na svoj izpovedni način upodabljajo prekmursko krajino v smislu genius loci (označevalca
Foto: Asja
Toplo smo se oblekli, se oborožili s toplimi krepčilnimi napitki, barvami in čopiči in preživeli dan na kostanjeviških ulicah.
Šc isti večer smo ob glasbeni spremljavi otvorili razstavo nastalih slik in risb, ki bo odprta še teden ali dva v stavbi Kmečke zadruge Kostanjevica. Če si jo želite ogledati dobite ključ v trgovini v isti stavbi.
Sodelovali smo: Lucija Kukec, Boštjan Radkovič, Andrej Pisek, Špela Kuplenik, Gregor Kuhar, Aleš Požgaj, Tina Sintič, Uroš Abram, Tomaž Kuplenik, Matic Petrič in jaz.
Zahvaljujemo se Kmečki zadrugi Kostanjevica na Krki in vsem, ki so nam bili v pomoč.
Tekst in foto: Urška Kuplenik
duha in značaja kraja). Izhaja iz luteranskega okolja in morda je zaradi tega v njegovem delu več prvin, v katerih se združuje z dediščino nizozemskega in severno evropskega slikarstva. Beerova dela so pripovedno bogata z eksistencialistično tematiko minljivosti življenja, svoje pripovedi na simbolno-pomenski ravni upodablja v motivih njiv, Kiikeča, dreves, Saturnov ter glav oziroma žanrskih likov jedcev in pivcev. Z zelo bogatimi pa s tožnimi barvnimi nanosi v slikah dosega učinek neverjetne otipljivosti. Na razstavi se slikam pridružuje precejšnje število risb. Risba je v Beerovem ustvarjanju vseskozi prisotna kot samostojna zvrst ali kot predloga za nastanek kasnejše slike, odlikuje pa jo gosta in nemirna poteza, zaradi česar risba sama deluje zelo slikarsko.
Katja Ceglar
ZIMSKI EXT£MPOR£ Kljub nizkim temperaturam
in zasneženi pokrajini naša ustvarjalna žilica ni mirovala
Foto: Jaroslav Jankovič
» ŠELMA« - Kostanjevica na Krki
Februar je bil po starem koledarju zadnji in najkrajši mesec leta. Stari koledar je začenjal novo leto z marcem, s prihodom pomladi. Zato so v februarju, pred novim letom, stari narodi poskušali z različnimi prazniki in obredi čimprej prepoditi iz dežele zle zimske duhove. Hrupni obhodi pošastnih mask naj bi prestrašili demonska bitja, ki so povzročali zimske viharje in mraz ter naj bi istočasno budila prijazna, dobra božanstva, ki so v deželo prinašala pomlad.
zafrkava druge, nadleguje ljudi okoli sebe, povečuje se mu motorična aktivnost, skače in nori naokrog. Ko se maska in preobleka sname, se stanje prekine. »Šelma« je simbol pustovanja v Kostanjevici na Krki. Predstavnik šelme je »oče šelme«, lahko bi mu tudi rekli oče navihancev in bedakov. Družba norcev »Perforcenhaus« v pustnem času prevzame oblast v svoje roke in oblikuje dogajanje v mestu odpustne nedelje do pepelnice (pogreb kurenta).
t
Ljudje se za pusta šemimo, radi bi postali nekaj drugega, nekaj posebnega. Spreminjanje lastnega jaza z masko kanalizira določene energije, ki izvirajo iz nezavednega. Maska, šema je oseba. Oseba je zunanjost, ki pa je zgolj simbol za notranjost. S pomočjo osebe, kakor tudi s pomočjo maske, govori duša.
Maska omogoča novo svobodo obnašanja, posebne privilegije. Maskiranec poje, kriči,
PUSTNA NEDELJA - glavni akterji se zberejo pred kulturnim domom. Z oklicem kurenta napovedo začetek pustnih norčij. Pisana skupina se ob podpori pihalnega orkestra odpravi v mesto, sledijo jim številni našemljenci. Pojejo znamenito himno:
Šelma, Šelma^ Šelma ma, bistri oče Ahrahamj naši kurent je bedak, mi smo pa usi glih tak!
w
Selma, Selma, Selma ma, bistri oče Abraham, naši kurent je svetnik vsem dekletom pomočnik!
Šelma, Šelma, Šelma ma, bistri oče Abraham, našmu kurentu dajmo čast, ker ima čez nas oblast.
Foto: Jaroslav Jankovič
Foto: Jani Zakšek
%
Foto: Jani Zakšek
PUSTNI PONEDELJEK - haklada po mestnih ulicah s sprevodom maškar. Poje se himna. Sledi zasedanje ali občni zbor »Perjbrcenhaiisa« v kulturnem domu. Temeljito pretresejo dogajanje v domačem kraju, širši okolici in tudi državi. Kritika in satira se združita v zabavni prireditvi, na kateri izvolijo tudi nov odbor s predsednikom. Po občnem zboru »vseh bedakov« je na vrsti še ples v maskah v domači gostilni.
PUSTNI TOREK - nastopa medved z gonjačem, ki ga goni po ulicah našega mesteca (obiskuje otroke v vrtcu in šoli in jih obdari s sadjem). Za medvedom pridejo na ulice tudi orači.
PUSTNA SREDA - pred kulturnim domom pripravijo mrtvaški oder s kurentom. V popoldanskih urah se vije sprevod po ulicah
Kostanjevice do mosta čez Krko, kjer ga polijejo z bencinom, zažgejo in vržejo v reko. Spomin na kurenta zalijejo na sedmini v go.^ilni in tako za leto dni zaključijo pustovanje.
Alvca Babič
Aktiv ionečidh žena
Koncert pevskega zbora
Ženski pevski zbor Aktiva kmečkih žena pod Gorjanci, ki ga vodi Katarina Štefanič, je 22.marca v kulturnem domu v Kostanjevici na Krki nastopil na letnem koncertu z naslovom
V četrtek zvečer.
V goste so pevke tokrat povabile Mlade harmonikarje iz Podbočja, Kolednike iz Bušeče vasi in Toneta Kuharja, pesnika z Malene, ki so prijetno popestrili kulturni večer.
Foto: Jani Zakšek
Foto: Jani Zakšek
SolAv^ sala^ SalaSoia Saia SoiA^ jaia
SOLA ^ ŠALA
Na šolskem tekmovanju iz zgodovine
je tekmovalo 16 učencev. Pokazali so zelo dobro znanje, 12 od njih je doseglo bronasto priznanje. (Petra Kranjc, Marko Bučar, Mateja Gramc, Blaž Tušar, Katarina Gunde, Aljaž Čukajne, Katarina Kekič, Boris Grubar, Matija Tomazin, Mitja Gubenšek, Polo Boltes, Tadej Šuštaršič). Trije najboljši, Marko Bučar, Blaž Tušar, Aljaž Čukajne, so tekmovali na državnem tekmovanju v Sevnici. Rezultatov iz Sevnice še ni!!!
Dižavnega tekmovanje za Cankarjevo priznanje,
kije bilo 8. marca v Dobovi so se udeležile tri naše učenke: Katarina Gunde, Maja Bregar in Tanita Lovrenčič. Vse so se odlično odrezale, Katarina pa je dosegla kar 83% vseh možnih točk.
Bronasta Preglova priznanja iz kemije
je osvojilo kar devet učencev naše šole. V soboto,
22. marca, so se najboljši: Maja Bregar, Blažka Prpič, Denis Frankovič in Žiga Goltes pomerili na državnem tekmovanju v Sevnici. Rezultati bodo znani sredi aprila.
Ob materinskem prazniku
Tri najmlajše skupine vrtca so 28. marca ob materinskem prazniku pripravile proslavo v atriju osnovne šole. S pesmicami in drobnimi pozornostmi so razveselili svoje starše in starše.
27. marca smo učenci osmih razredov zbirali star papir
Namen akcije je bil vrniti uporabljene surovine
nazaj v predelavo, hkrati pa je bila to tudi priložnost
za skupno delo in za zaslužek. Radi bi se zahvalili
vsem, ki ste nam pomagali zbrati resnično rekordno
veliko papirja!	„	.
8.a m 8.b
ŠOLA ^ ŠALA ŠOLA ^ š^LA ŠOLA ^ ŠALA ŠOLA ^ ŠALA
MLADI RAZISKOVALCI
Že v jeseni smo si izbrali temo letošnjega raziskovanja: NETOPIRJI. Enkrat mesečno smo jih opazovali v Kostanj e viški jami, kamor so nas prijazno popeljali domači jamarji. Natopirje smo šteli, merili in fotografirali. Zbrane podatke smo v šoli obdelali, predelali smo tudi literaturo o netopirjih in naredili zasnovo raziskovalne naloge. Do regijskega srečanja mladih raziskovalcev, ki bo 8. maja 2003 v Brežicah, nas čaka še dosti dela. Urediti moramo še nalogo, zapisati zaključke in pripraviti predstavitev.
Katarina, Barbara, Blaž in Aljaž (8.b)
š<hav>Saiašoiav»šaiaSola^Saiašolavl\Jala SoiA^
■ OSNOVNA Sola jožeta corjupa
KOSTANJEVICA NA KRKI
Spoštovani starši!
Obveščamo Vas, da bomo vpisovali za šoislco leto 2003/2004 mlade nadobudneže v kostanjeviški vrtec od ponedeljka, 14.04.2003, do petka, 18.04.2003.
Vpis bo potekal v dopoldanskem času, od 8. do 12.ure.
Kontaktna oseba:
Ana Pečar , tel: 07 48 10 026
OTROŠKA OPERA - DEBELA REPA
Zagotovo ste že slišali, da naša operna hiša v Ljubljani praznuje jubilejno 110. sezono. Zato smo se na naši šoli odločili, da se operi letošnje šolsko leto še posebej posvetimo.
Učenci razredne stopnje so si ogledali operno hišo v Ljubljani, njene skrite prostore in delavce, ki jih na predstavi ne vidimo.Učenci predmetne stopnje pa so si ogledali operno predstavo Prodana nevesta. Učitelji so uživali ob ogledu mednarodne izvedbe opere Faust v Cankarjevem domu v Ljubljani.
V	letošnjem šolskem letu smo si zadali projekt uprizoritve otroške opere. Poklicali smo na pomoč skladateljico, gospo Miro Voglar, ki je pred leti napisala otroško opero Debela repa.V mesecu oktobru smo začeli z učenjem pesmi z otroškim zborom, nato z O r f f o v i m instrumentarijem in nato še s solisti. Vodja projekta in dirigentka opere je Mojca Jevšnik, odrska postavitev Melita Skušek in Katarina Zahrastnik, za sceno in kostume pa je poskrbela Vesna Zakonjšek. Izdelali smo pravi operni list in se premierno
predstavili staršem in povabljenim gostom 15.decembra 2002.
Vsebina opere je ruska pravljica o repi, ki zraste v debelo repo, nato pa jo dedek, babica, vnučka, kuža in mačka ne morejo izpuliti. Uspe jim šele, ko pride pomagat mala miška. Gostovali smo na različnih šolah, štirinajsto predstavo Debele repe pa smo imeli v sredo, 12.3.2003, v Kulturnem domu v Krškem za Sončkov abonma.
Na predstavo smo povabili tudi skladateljico Miro Voglar. Zelo veseli in ponosni smo, daje prišla in bila z našo izvedbo opere Debela repa zelo zadovoljna.
Povabili pa smo tudi glavno urednico revije Ciciban gospo Slavico Remškar, ki je objavila članek o naši repi v prilogi za starše v aprilski številki revije Ciciban in Cicido.
Mojca Jevšnik
ŠALA	ŠALA	ŠALA	ŠALA	ŠOLA	^	ŠALA^OLA^N
Pomlad v parku
n)imi A pviuioj
alvasorjc\a knjižnica Krško •
izposojevališčc Kostanjevica na Krki I-jubljanska 7 Tel.:49S6 210 I lttp://sikkrs.kk.sik.si
DELOVNI ČAS torek: 12. - 18. ure četrtek 10. - 18. ure
THl.t-FONSKO PODALJŠEVANJE ROKA IZPOSOJI:
01 563 49071 za gradivo izposojeno v Krškem
01 563 49072 za gradivo i/posojcno v Kostanjevici
01 563 49073 za gradivo izposojeno na Vidmu
Na pi^i pomladni dan ter v počastitev praznikov, ki so namenjeni našim najdražjim, smo učenci razredne stopnje, otroci male šole in sredinčki pripravili v kulturnem domu prireditev Pomlad v parku.
Veselo dogajanje na odru seje preneslo tudi na obiskovalce, za vse nas pajebilto res »en super dan!« .
I
Foto: Jani Zaksek Foto: Jani Zakšek
NOVO VODSTVO TURISTIČNEGA DRUŠTVA
niHlvo
anjevica
¥l
Vsaka pomlad prinese nekaj novega, svežega. Letošnja je prinesla spremembe tudi v Turistično društvo Kostanjevica na Krki. Za nami je desetletno delovanje, ki je bilo za mnoge pestro in zanimivo. Vsem nam je prineslo veliko novih znanj in sposobnosti na vseh področjih društvenega dela.
Na občnem zboru smo se, čeprav maloštevilni, zbrali v petek, 28. marca 2003. Za začetek nam je gospod Kosec ob diapozitivih prikazal značilnosti gob in rastlin na območju Krakovskega gozda. Njegovo podajanje je bilo nekaj posebnega, posnetki raznovrstnih gob in rastlin pa enkratni.
Na uradnem delu občnega zbora sem poročala o delu društva v desetletnem obdobju in podala finančno poročilo za preteklo leto. Na poročila ni bilo pripomb.
Naše delo so prepletale različne aktivnosti, tako smo od najenostavnejših promocijskih letakov prehajali na vedno zahtevnejše projekte.
V	desetletnem obdobju smo sodelovali na različnih sejmih (Alpe Adria, Gost-tour Maribor), bili prisotni na lokalnih prireditvah, pomagali pri organizaciji največjih prireditev. Novost pred petimi leti je bila prireditev namenjena predvsem domačinom »Jesen na Ta malem plac«.
Vsa leta smo sodelovali pri akcijah čiščenja, organizirali razna predavanja, za prijaznejše okolje smo nabavili in skrbeli za obnove
parkovnih klopi. Velika zasluga našega društva je tudi označitev Resslove poti in organizacija tradicionalnih pohodov.
Med najpomembnejša promocijska gradiva, ki smo jih izdali v našem društvu (v sodelovanju z različnimi ustanovami), štejemo pripravo in tiskanje kataloga Kostanjevica na Krki, zgibanko z opisom Krakovskega gozda in turistično karto Kostanjevice na Krki. Ob 750-letnici Kostanjevice smo se lotili tudi našega najzahtevnejšega projekta informativnih tabel, ki stojita na vhodih v mesto.
V	začetku našega delovanje smo dobivali številna priznanja. Po zahtevni proceduri smo pridobili
naziv statusa društva, ki deluje v javnem interesu, kar nam je omogočilo, da smo se z našimi programi javljali na republiške razpise za pridobitev fmančnih sredstev. To so samo glavne dejavnosti našega preteklega dela, ki ga je spremljalo veliko administrativnega dela in zahtevnejša zakonodaja, s tem pa tudi vedno večja odgovornost predsednika društva.
Člani dosedanjega upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinskega razsodišča smo predlagali razrešitev, kar je bilo s strani prisotnih na občnem zboru tudi sprejeto.
Marjeta Jankovič
Novoizvoljeni člani UO Turističnega društva Kostanjevica na Krki so:
- Matej Drobnič, predsednik dmštva
- Gorazd Šošter, član
- Marjan Jelenič, član
- Sandi Tršinar, član
- Primož Strajnar, član
- Slavko Jenškovec, član
Člani nadzornega odbora so:
- Andrej Bo?Jč
- Ivan Pirc
- Jožko Herakovič
Člani disciplinskega razsodišča:
- Marjeta Jankovič
- Moj mir Pustosicmšek
- I/tok Bizjak
Vsem dosedanjim članom se zahvaljujem za sodelovanje in seveda želim, da novi člani odborov in komisij nadaljujejo naše delo še bolj uspešno.
KOSTANIEVIŠKE ,
NOVICE
Izdaja KS Kostanjevica na Krki Odbor za dokumentiranje: Janez Zakšek, Anica Žugič, Lea-Marija Colarič, Marjana Krhin, Melita Skušek Naslov uredništva: KS Kostanjevica na Krki, Ljubljanska 7, Kostanjevica - Telefon: 07 49 87 275
Izdelava: Rabzelj grafika - Naklada: 1000 izvodov
Nov mostiček preko Studene!
Tekst in foto; Brane Čuk
lAMARSKE NOVICE
Konec meseca marca smo odstranili dotrajan ter času in namenu neprimeren mostiček preko Studene.
Sedaj že stoji mostiček, preko katerega bodo obiskovalci Kostanjeviške jame prečkali Studeno. Poleg delno asfaltirane ceste, je to gotovo najpomembnejša pridobitev pred pričetkom nove turistične sezone, kije pred vrati.
V	zimskem času smo opravili tudi veliko dela v področju Mala jama (zanimivo za turistično urejanje v prihodnjosti), ko smo očistili vhodni rov. Več kubičnih metrov kamenja, ki je ostalo po čiščenju, bomo uporabili za utrditev nasipa neposredno pred vhodom v jamo.
Letošnja zima je bila dokaj huda in dolga, zato so se tudi netopirji zadržali dlje Časa na prezimovališču. Prav te dni so najbolj aktivni, ko se po vsej verjetnosti še zadnji selilci pripravljajo na odhod iz jame. Ta njihova aktivnost je najbolj moteča v Kapniški dvorani. Že dolgo let niso tako onesnažili jame, to je tudi poglavitni razlog, da nismo kljub lepemu marcu pričeli s turistično sezono prej. Čaka nas torej še veliko čiščenje jame in okolice, ki jo imamo načrtovano za nedeljo, 13.aprila.
Ljubitelji kraškega podzemlja si bodo Kostanjeviško jamo lahko ogledovali od sobote, 19.04.2003, dalje. Jamski vodniki bodo vodili v jamo vsako soboto, nedeljo in državne praznike do 31.10.2003. V glavni turistični sezoni (julij in avgust) bo ogled možen vsak dan.Vodniki bodo v jamo vstopali praviloma vsako parno uro, s
pričetkom ob 10. uri, zadnji obisk pa bo ob 18. uri.
Za večje organizirane skupine se da dogovoriti tudi za ogled izven objavljenih terminov.
Za vse morebitne informacije vam je na voljo internetna stran in GSM 041 297 001. Na isti številki je potreben tudi dogovor za uporabo prostora, za organizacijo piknikov in podobnega.
Krajevna skupnost obvešča krajane, da je še možno kupiti spominke in priložnostna darila, ki smo jih pripravili ob 750 - letnici in sicer:
Koledar za leto 2003	1.000.00 SIT
KostanievIškI čolniček	1.000.00 SIT
Valvasorjeve arafike - male	1.000.00 SIT
Mesto v objemu reke Krke - CD	1.000.00 SIT
Valvazorjeve grafike - večie 1.500.00 SIT
Dežniki_______________________________2.000.00	SIT
Mesto v objemu reke Krke - VHS 2.500.00 SIT Majice________________________________3.500.00	SIT
Prav tako je še možen nakup srebrnikov pri Metki Boltes - NLB.
r
I
i
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
NAROČILNICA
Naročnik:
Naslov:
Pošta: 8311 Kostanjevica na Krki
naročam zbornik Vekov tek po subvencionirani ceni 10.000,00 STI’
Način plačila: 2 obroka po položnici.
Dobavni rok: po plačilu obeh obrokov.
Naročilnica zavezuje naročnika in ponudnika.
Za dodatne informacije pokličite 041-929-619 vsak delovnik od 8.00 do 11.00 ure.
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Krajevnu skupnost Kostanjevica na Krki, Ljubljanska cesta 7, 8311 Kostanjevica na Krki
Sredi decembra je začela tudi v Kostanjevici na Krki delovati medgeneracijska skupina. Skupino sestavljajo učenke sedmih in osmih razredov OŠ Jožeta Gorjupa in starejši iz našega kraja in okolice. Šestnajst članov in dve voditeljici se redno srečujemo vsak petek. Na svojih srečanjih se pogovarjajo o življenju nekoč in danes, o problemih, kijih prinaša starost in o problemih s katerimi se danes srečujejo mladi. Večkrat v ustvarjalnih delavnicah preizkušajo tudi svoje ročne spretnosti, vedno pa svoja srečanja popestrijo s petjem. Za prihodnje načrtujejo obiske gostov v skupini, ogled socialne institucije in izlet po Sloveniji. Temeljni cilj skupine je povezovanje generacij in preprečevanje osamljenosti starejših ljudi ter ustvarjanje dobrih pogojev za odkrivanje smisla, možnosti in nalog ter sprejemanje starosti kot enako smiselnega obdobja življenja, kakor
Na|starejši krajan KS Kostanjevica na Krki
7. marca je gospod Janez Jereb praznoval 95 let, še pri močeh in kar zdrav.
Janez jereb je najstarejši krajan KS Kostanjevica na Krki.
Ob tej priložnosti smo ga obiskale in skromno obdarile delavke Rdečega križa Kostanjevica na Krki in mu zaželele veliko zdravja z željo, da se čez leto zopet srečamo.
Vse lepo gospod Jereb!
Stanka Černoša
Medgeneracijska skupina OTOK
sta mladost in srednja leta. Cilj pa je tudi, da bi se mladi čim več naučili iz življenjskih izkušenj starejših. To skušajo doseči predvsem z
negovanjem medčloveških odnosov, skozi katere se razvije pravo prijateljstvo.
Andreja Jordan
Ljubljanska 7,8311 Kostanjevica na Krki E-mail:sd.ko$tanJevica(^sioI.net
ŠD Kostanjevica je v januarju in februarju organiziralo smučarska izleta na Cerkno, letos že tretje leto. Glavni namen, približati slovenska smučišča domačinom, je bil dosežen, saj se je obeh izletov skupaj udeležilo 86 smučarjev, večinoma iz Kostanjevice in okolice. Z veseljem ugotavljamo, da je bila uvrstitev smučanja v program ŠD pri oblikovanju razvojne strategije pred leti pravilna, saj se nad smučarskim športom navdušuje vse več Kostanjevičanov. To je zganilo tudi konkurenco. V prihodnje bomo z aktivnostjo vsekakor nadaljevali, v program nameravamo uvrstiti smučarsko šolo, ko bo interes in znanje ustrezno, pa želimo popeljati člane tudi na tridnevni izlet na katero od smučišč v tujini.
Tudi zgodnja ura odhoda in gneča na smučišču ne more zmanjšati užitka na soncu in snegu. In ko se pozno popoldan odpravimo domov, nekoliko utrujeni in trdih kolen, vsi pomislimo, da smo spet storili nekaj dobrega za zdravje.
Matjaž Drmaž, predsednik ŠD
Smučarski izlet na Cerkno
Društvo DOMAČE KOLINE bo razvilo prapor
10. obletnica Društva vinogradnikov
Društvo je 12.3.2003 organiziralo društveno ocenjevanje vin. Ocenjevanje je potekalo v dveh komisijah, ki sta skupno ocenili 107 vzorcev. Da je cviček tudi med vinogradniki zelo čislan je dokaz, daje bilo tričetrt vzorcev cvičkov.
Najboljšo oceno za cviček je prejela Gram Alenka iz Jablanc z oceno 15,98. Drugo odličje za cviček je dobil Pešič Milan iz Dolšc z oceno 15,88. Tretje mesto pri cvičku pa sije prislužil Gramc Franc z oceno 15,86. Družina Gramc je svoj pridelek pridobila iz vinske gorice Zavode, Pešič Milan pa iz vinske gorice Lapte. Naj višjo oceno na ocenjevanju pa je dosegel Kostanjšek Marjan iz Šentjerneja za polsladki beli pinot z oceno 17,46 iz vinske gorice Mohor.
Vinogradnikom so bila podeljena odličja 21.3.03 in ob tej priliki je društvo organiziralo stokovno predavnje.
V	svojih načrtih za letošnje leto še organizirajo 31. Teden cvička ter izredni občni zbor, ki bo namenjen praznovanju 10. letnice društva.
Ob tej priliki namerava društva
najzaslužnejšim članom podeliti
tudi priznanja. Poleg zgoraj
navedenih aktivnosti bo društvo
tudi letos organiziralo strokovno
ekskurzijo in vodeno degustacijo
mladih vin. ^	^
Stane Tomazin
Društvo Domače koline je 25.01.2003 organiziralo ocenjevanje krvavic, »mcsenk«, pečenic in »žolcc«.
Komisija za ocenjevanje je ugotovila, da jc bila kvaliteta domačih dobrot zelo dobra. V tej sezoni je najboljše krvavice imela Hribar Danica iz Sajevc. Drugo mesto pri krvavicah je pripadlo Luštek Petru iz Kostanjevice ter tretje mesto Unetič Jožetu iz Sajevc. Pri »mesenkah » jc najvišjo oceno dobilo Ribogojstvo Goričar iz Slivja, Košak Marjanu iz Šentjerneja je komisija dodelila drugo mesto ter tretje mesto Hribar Sandri.
Pri pečenicah je bila najboljša Hribar Nevenka iz Sajevc, sledil ji je Pešec Marjan iz Brežic ter Hribar Andreja iz Sajevc.
Letos smo prvič ocenjevali tudi »žolco« in najbolje sc jc izkazal Švajger Stanko iz Brežic, Zorič Zdenka iz Šutne je bila druga in tretja Prah Anica iz Krškega.
V	ocenjevanje smo dobili tudi dve jetcmici.
Skupno jc bilo ocenjenih 73 vzorcev:
-	26 vzorcev krvavic, 25 vzorcev »mesenk«, 10 vzorcev pečenic, 10 vzorcev »žolce« ter 2 jetcmici.
Društvo ima v programu, da 26.4.03 izvede ocenjevanje suhomesnatih izdelkov. Ob podelitvi medalj namerava društvo razviti prapor.
Že tradicionalno pa društvo po ocenjevanju organizira degustacijo ocenjenih domačih dobrot in družabno srečanje.
Stanc Tomazin
Vsi ljubitelji domačih dobrot ste vabljeni, da se nam 26.4.03 pridružite pri razvitju prapora in na družabnem srečanju.
Planinsko društvo POLOM Kostanjevica na Krki vabi
Datum	Pohod	Zahtevnost	Vodja
18.05.	Alpinum Julijana	lahka	Aleksander Bohinc
25.05.	Nanos	lahka	Matjaž Bohinc
14.06.	Velika planina	lahka	Aleksander Bohinc
15.06.	Mohor, Gradnje, Zavode	lahka	Franc Štokar
Mohor, Gradnje, Zavode
Pohod mimo vinskih hramov
Nedelja, 15.06.2003
Pohod bo organiziran v okviru občinskega praznika in je že tradicionalen. Od drugih pohodov se le la razlikuje po tem, da je precej bolj sproščen in namenjen predvsem druženju. Zbrali se bomo v Zavodah. Od tam nas bo pot vodila preko Mohorja do Čmeškega vrha. Od tukaj sc bomo nato spustili v dolino Sušice. Sledil bo vzpon na Vinjar. Iz
PDOPOLOM
KOSTANJEVICA NA KRKI
Vinjarja pa se bomo nato spustili do Gradenj. V Gradnjah bo sledila pogostitev. Od tam se bomo nato odpravili nazaj proti Zavedam.
Čeprav se bo pohod tu uradno zaključil, pa se bo druženje pohodnikov najbrž nadaljevalo v zidanicah ob kozarčku cvička, ki ga tudi med potjo ne bo manjkalo.
Upam, da bomo preživeli lep dan, ki bo vsem ostal v lepem spominu.
Alenka Rešetič
.J".'-
I?;
BPtaaFa
CENIK
GROBOVI	CENA	
ENOJNI	3.000,00	VOZIČEK
DVOJNI	5.000,00	2.000,00
TROJNI	8.000,00	IZKOP ZA JAMO
VEŽICA	CENA	23.760,00
1 DAN	3.500,00	ŽARO
2 DNI	6.500,00	11.880,00
KOSTANIEVIŠKE
NOVICE
Martin PETRETIČ s.p.
RENAULT
Avto servis
Krška cesta 4a, 8311 Kostanjevica na Krki, te!./fax: 07 / 49 87 276
LIPA
KOSTANJEVICA
8TV0
F R I z E R s K
POPESTRITEV V PONUDBI STORITEV
M
»
ZA LEPSi VIDEZ
«
pomeni nov frizerski studio MAJA, ki so ga v soboto odprli na Ljubljanski cesti v Kostanjevici na Krki.
Poleg novosti, kijih prinaša z najsodobnejšo lasno kozmetiko in modnimi pričeskami, vam odvzamejo tudi skrbi z vašimi malčki, ki jih lahko pripeljete s seboj. Poskrbeli bodo tudi za njihovo prijetno počutje.
Delovni čas: ponedeljek, sreda, petek od 12.00 do 19.00 torek, četrtek od 8.00 do 15.00 sobota od 8.00 do 13.00
l"bR
MODNO REVIJO pnij^l
Program:
OiMtriiMtui ' *	»aKma
' l'rc(N(a\iif» nimlnisa »in/inj«, lunanjaii '|UTij;inja
Sodelovali bodo:
r I.4MIJ Uii/iiu'(ikd Kadih ^	fri/crjj	^	s)(ncniji:(.'u<|u'rK>niivjriii
>|)cb Kilmikar rii'n,i vkiipiiiJ M:irlfl.in
Zaključna zabava v Rock 21.uri:
V H. r' hii'!*'-!'"*
Foto: Jani Zakšek