MmM zapisnik
šeste seje
deželnega zbora Ljubljanskega
dne 30. septembra 1871.
Nazoči: Prvosednik: Deželni glavar dr. Radoslav Razlag. — Vladini zastopnik: Deželni predsednik: Karol pl. W ur z k ack-T a n n e n b e r g — Vsi članovi razun: Knezoškof dr. Widm ar, Kromer, dr. S up p an, Dežman, dr. pl. Kaltenegger, grof Auersperg, grof Blagaj, dr. vitez S avinšek, pl. Langer, grof Tkur n, grof M a r g h e r i, baron Rastem, Rudež France, baron A p f a 11 r e r n in Rudež Karol.
Dnevni red: 1. Dopis c. kr. deželnega predsednika zastran volitve v državni zbor. (Priloga 26.) — 2. Poročilo deželnega odbora o postavi, s ktero se dodatno k §. 28. odloček 8. občinske postave od 17. februarja 1866 omejuje izda vanj e ženitvanjskih oglasnic. (Priloga 28.) — 3. Poročilo o deželni gozdarski šoli v Šneperk-u. (Priloga 25.) — 4. Poročilo finančnega odseka o proračunu bolnišničnega, porodnišničnega, najdenišničnega in norišničnega zaklada za leto 1872. (Priloga 24.) — 5. Poročila peticijskega odseka.
Stenographischer Aericht
der sechsten Sitzung des Landtages zu L a i b a di
am 30. September 1871.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Dr. Jakob Razlag. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Carl v. Wurzbach-Tannenberg. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von Sr. fürstbischöflichen Gnaden Dr. Widmer und der Herren Abgeordneten: Kromer, Dr. Sup-pan, Deschmann, Dr. v. Kaltenegger, Gras Auersperg, Gras Blagay, Dr. Ritter v. Savi n s ch e g g, Franz R n d e s ch, v. Langer, Graf T h u r n, Graf Margheri, Baron Rastern, Baron Apfaltrern, Karl Rudez.
Tagesordnung: 1. Schreiben des k. k. Landespräfidenten wegen Vornahme der Wahl in den Reichsrath. (Beilage 26.) — 2. Bericht des Landesausschnsses, betreffend das Gesetz, mit welchem im Nachhange znm § 28, Absatz 8, des Gemeindegesetzes vom 17ten Februar 1866 die Erfolgung von Ehemeldzetteln eingeschränkt wird. (Beilage 28.) — 3. Bericht, betreffend die Landeswaldbauschule in Schneeberg. (Beilage 25.) — 4. Bericht des Finanzausschusses, betreffend das Präliminare des Krankenhaus-, Gebärhaus -, Findelhaus - und Irrenhaus - Fondes pro 1872. (Beilage 24.) — 5. Berichte des Petitionsausschuffes.
Oliseg: Glej dnevni red — peticije.
Inhalt: Siehe Tagesordnung — Petitionen.
Seja se začne o 10, minuti črez 10. uro.
Beginn -er Sitzung 10 Ahr 40 Minuten.

VI. seja 1871,
Deželni glavar potrdi, da zbor sklepati more in prične sejo.
Zapisnik zadnje seje se bere slovenski in potrdi.
Der Landeshauptmann bestätigt die Beschlußfähigkeit des h. Hauses und eröffnet die Sitzung.
Das Protokoll der letzten Sitzung wird in slovenischer Sprache gelesen und genehmiget.
Jaz imam čestitim gospodom naznaniti dopis visoko-častitega gospoda deželnega predsednika, da bodo gospod knezoškof ljubljanski v stolni cerkvi v sredo 4. oktobra t. 1. slovesno mašo brali za god presvitlega Cesarja. Toraj so čestiti gospodje poslanci povabljeni vdeležiti se te svečanosti.
Dalje imam naznaniti sledečo peticijo:
Perko Andrej iz Poljan, pripravnik na dunajski živinozdravnišnici, prosi deželne podpore.
(Izroči se finančnemu odseku — wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Peticijski odsek je sklenil, naj se sledeče peticije odstopijo finančnemu odseku:
1.	Peticija dijaškega društva graških tehnikov za podporo k napravi ustanove za pogrnjeno mizo za revne tehnike;
2.	peticija štipendijskega društva c. kr. gozdarske akademije v Mariabrun-u za naklonitev stalne letne podpore;
3.	peticija občinskega starešinstva v Ratečah in na Fužinah na Gorenjskem za denarno podporo za napravo vtrjenih bregov ob deročih vodah.
(Se izreče finančnemu odseku — wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Dalje je prišla sledeča peticija izročena po gospodu dr. Costi:
Učitelji postojnskega okraja prosijo za povikšanje svoje plače.
(Izroči se šolskemu odseku — wird dem Schulaus-schusse zugewiesen.)
Potem je ravnokar prišla peticija, ktero je gospod korar Kramar izročil:
Peticija katoliško-političnega društva za vravna-vanje šolske zadeve po zadovoljnosti cerkve in naroda.
(Izroči se šolskemu odseku — wird dem Schulaus-schuffe zugewiesen.)
Dalje vabi dramatično društvo k glediščni predstavi dne 1. oktobra in k vsem drugim, kar se na znanje vzeme.
Zdaj prehajamo na denašnji dnevni red.
I.	Schreiben des !.1. Landespräsidenten wegen Vor-
nahme der Wahl in den Reichsrath.
(Beilage 26.)
Poslanec dr. Costa:
Stavim predlog, da se to pismo izroči adresnemu ali ustavnemu odseku. (Sprejeto — angenommen.)
II.	Poročilo deželnega odbora o postavi s ktero se dodatno k §. 28. odloček 8. občinske postave od 17. februarja 1800 omejuje izdavanje ženitvanjskih oglasnic, (Priloga 28.)
Deželni glavar:
Ker bodem jaz poročal o tej zadevi, bi prosil gospoda namestnika, da bi prevzel tačas predsedovanje. (Predsedovanje prevzame — den Vorsitz übernimmt:)
Deželnega glavarja namestnik Peter Kozler:
Želi kdo besede?
Poročevalec dr. Razlag:
(Ko je prebral poročilo — nach Verlesung des Berichtes :) Jaz si pridržujem še lconečno besedo po debati, da nekoliko obširniše razložim denašnje stanje občinsko glede na zadevne ženitovanjske oglasnice.
Deželnega glavarja namestnik:
Ker ima ta postava več paragrafov, se prične zdaj občna debata. Kteri želijo govoriti v občni debati, naj se oglasijo.
Poslanec Tavčar:
Jaz prosim besede. Jaz sem se pri občni debati zato za besedo oglasil, da konstatiram, da v obziru cirkvenem je ta postava tako razumeti, da cirkev želi in tudi potrduje zakon vsakega, kteri nima zadržkov ne po državni in ne po cirkveni postavi, da se tedaj cirkev poteguje za to, da je vsakemu prostovoljno stopiti v sveti zakon. Jaz bi tedaj iz cirkvenega obzira ne bil za to postavo, ali vse druge razmere so v narodnogospodarskem obziru. Občine, države same imajo dostikrat prav obilno nadležnost in obilno težav in veliko revščino, če se sme vsak ženiti ali možiti. In iz tega obzira bom tudi jaz glasoval za to postavo, ne pa iz cirkvenega obzira.
Poslanec dr. Bleiweis:
Prosim besede. Že v eni prvih sesij leta 1864. je prišlo vprašanje na vrsto, ali bi ne bilo treba deželne postave, ki bi omejevala neizmerno prostost ženi-tovanja. Takrat sem se tudi jaz te razprave vdeležil in odločno zagovarjal, da treba take postave. Bila je v onem zboru precej huda borba; stali so nam nasproti zborniki, ki so trdili, da nikakor ne gre to; drugi spet so trdili, da je le treba. Po pravici se je povdarjalo to, da, če ima občina dolžnost, ubogim svojim živež dajati, tudi mora imeti pravico zabra-niti, da ne more stopiti v občinsko zvezo tak, ki jej potem naklada to, kar samo mož in žena storiti ne moreta — to je, skrb za vzdrževanje beraške rodovine. In po veliki večini glasov je leta 1864. obveljal sklep deželnega zbora, da je treba privolitve v ženitev.
Al pozneje, leta 1866., je prišla občinska postava v obravnavo in takrat se je ves ta sklep prezrl in tako je bil zdanji §. 28. črka 8. občinske postave sprejet. Tako je prišlo do tega, da župan mora dati oglasnico, ako se kdo oglasi, da se hoče ženiti.
Deželni odbor, gospoda, pa je imel v preteklih letih mnogo prilik, prepričati se, kako potrebna bi bila deželi postava, ki omejuje preproste ženitve, kajti mnogokrat so glasili taki ljudje se za ženitev, ki so bili brez vsega premoženja in enkrat je celo slep berač prosil take dovolitve. (Veselost — Heiterkeit.) Deželni odbor, kar more tudi zdanji gospod deželni predsednik potrditi, je bil zato večkrat v silnih zadregah. On je previdel, da bi se moralo odreči ženitovanje temu in unemu, al bil je na postavo vezan. Kaj mu je tedaj ostalo storiti? Druzega ne, kakor to, da je pritožbo beraškega ženina v poročilo dal starešinstvu, misle si, da, če nekoliko zavleče stvar, se bode strast ženitovanja morebiti vlegla pri ženinu. Včasi se je odboru to posrečilo, večidel pa ne.
Po teh zopernik skušnjah je tedaj deželni odbor prišel do tega, da slavnemu deželnemu zboru predlaga to postavo.
Mene je veselilo, da se je prečastiti gospod Tavčar oglasil in konstatiral iz cirkvenega obzira, da ona ne omejuje nikakor ženitev, in veselilo meje zato, da naši nasprotniki ne morejo reči, da cirkev nasprotuje vsaki svobodi, in da tudi „klerikalni zbor,“ kakor nas imenujejo, resnici da, kar resnici gre. Gospod Tavčar je odločno iz cirkvenega stališča povdarjal prostost ženitno in je proti njej le iz ozira socialnega.
Jaz pa moram od treh strani prigovarjati, naj slavni zbor sprejme načrt te postave, kakor pred nami leži. Prvi obzir je obzir na korist marsikteremu ženinu in marsikteri nevesti, ktera v ženitni strasti ne mislita, kaj pride iz tega, če bode iz dveh oseb kmalu 3, 4, 5 i. t. d. — skleda pa prazna. To je stvar zelo važna. Kader se hoče človek ženiti, takrat je glava njegova polna rajske domišljave; alj kader pridejo skrbi resnega življenja, takrat je druga. Potem nastopi nezadovoljnost, prepir in nesrečni zakon. Dolžnost človekoljuba je, kolikor je mogoče, po postavni poti take nesreče ovirati — ovirati proletariat.
Drugi obzir je korist občin, sosesk. Te so, ktera morajo potem teška bremena nositi, ker imajo ljudi med seboj, ki si nič ne prislužijo. Naše občine so že tako preobložene z mnogimi bremeni; treba je tedaj, da jih varujemo še večih, in jim ne krajšamo avtonomije po vsiljenih postavah.
Na zadnje bi pa jaz tukaj tudi iz obzira moralitete zagovarjal, naj se omeji prostost ženitvanska kolikor zahteva občni blagor, kajti kakor sem že rekel, iz takih zakonov, pri kterih kruha manjka, pride mnogo vrst drugih nesreč, tatvin, goljufij, samomorov, umorov žene in otrok, kakor nam to pričajo vsakdanje žalostne skušnje.
Zato, gospodje, živo priporočam, da sprejmete to postavo. (Pohvala — Beifall.)
Landespräsident:
Betreffend das Hierlands bestehende Ehemeldzettcl-wcsen kann ich dem hohen Landtage bestätigen, daß ich in meiner früheren Function als Landeshauptmann in dieser Beziehung den Gemeinden gegenüber einen etwas schwierigen und mißlichen Stand hatte.
Die Gemeindevorstehungen haben sehr häufig ans guten Gründen die Ausfolgung der Ehemeldzettel verweigert; darüber haben nun die Ehebewerber regelmäßig den Recurs an den Landesausschuß ergriffen, welcher natürlich nach den bestehenden Gesetzen die Ausfolgung der Ehemeldzettel nicht verweigern konnte. In Folge dessen habe ich die Gemeindevorstände beauftragt, die Ehemcldzettel auszufolgen. Da geschah es nun sehr häufig, daß die Gemeindevorsteher die Ehemeldzettel doch nicht ausfolgten. Um nun gegen die widerspenstigen Gemeindevorsteher nicht mit Ordnungsstrafen, die ohnehin meistens resultatlos bleiben, vorgehen zu müssen, war ich genöthiget, die Ehemcldzettel selbst ausfertigen zu lassen. In Folge dessen organisirtc sich beim Landesansschusse nach und nach ein förmliches Heirats-burcau (Heiterkeit — veselost) und ich habe jährlich wohl hundert solche Ehemeldzcttel, und zwar gar oft an Ehewerber, denen, wenn sie minoren gewesen wären, das Gericht unbedingt die Zustimmung zur Eingehung der Ehe verweigert hätte, ausfolgen müssen.
Unsere Landgemeinden sind ausnahmslos von der Ueberzeugung durchdrungen, daß nach dem gegenwärtigen
Stande der Bildung unseres Volkes eine Art Bevormundung in dieser Beziehung tut Interesse der Ehewcrber sowohl als in jenem der Gemeinden nothwendig wäre. Die Gemeinden wissen den Unterschied zwischen Ehentcldzettel und Eheconsens nicht zu machen und finden es unbegreiflich, wie man Menschen, welche erwiesenermaßen sittenlos, dazu ohne Subsistenzmittel und auch erwerbsunfähig sind, das Heiraten gestatten und in Folge dessen den Gemeinden große, oft unerschwingliche Lasten aufbürden kann.
Für die Gesetzgebung tauchen jedoch bei Abfassung eines derlei Uebelstände beseitigenden Gesetzes große Schwierigkeiten auf. Es ist doch ein unbestreitbares, angebornes Recht jedes eigenberechtigten Menschen, eine Ehe einzugehen. Wenn man nun dieses Recht dadurch beschränken will, daß man dasselbe von der Zustimmung der Gemeindevorstehungen abhängig macht, so stehen dem meiner Ansicht nach gewichtige rechtliche und auch politische Bedenken entgegen; es ist sehr zu besorgen, daß nt cm bei einem solchen Vorgänge der Unbilligkeit, der Ungerechtigkeit und der Willkür Thür und Thor öffnet und an die Stelle nur möglicher eilt gewisses Uebel setzt. Der Landesausschuß, nach dem Gesetzentwürfe die letzte Instanz in dieser Sache, wird sicherlich gerecht zu Werke gehen; aber in den meisten Fällen wird er nicht in der Lage sein, die persönlichen Verhältnisse aus eigener Ueberzeugung zu kennen;- er wird sich daher mit dem begnügen müssen, was die bei der Sache mit interessirten, daher wohl meistens befangenen Gemeindevorstehungen über die Ehewerber berichten werden.
Weiters ist aber auch das Motiv, welches zur Begründung der Nothwendigkeit dieses Gesetzes hier angegeben wird, nämlich, daß man die Gemeinden vor Lasten, die ihnen unnöthigerweise aufgebürdet werden, bewahren soll, einer Erwägung zu unterziehen.
Ob durch dieses Gesetz dieser gutgemeinte Zweck erreicht werden wird, erscheint mir denn doch zweifelhaft. Es ist bekannt, daß, wenn Jemand einmal heiraten will, es sehr schwer ist, ihn von diesem Gedanken abzubringen. (Heiterkeit — veselost.)
Verweigert man nun den Ehewerbern die Eingehung der legitimen Ehe, so finden sie andere Mittel und Wege, mit zum gewünschten Ziele zu gelangen; sie schließen illegitime Verbindungen. Die Folgen solcher Verbindungen bleiben nun ebenso wenig aus, als wenn die Ehe auf legalem Wege geschlossen worden wäre, und es wird am Ende ein höchst verderbliches Institut ins Leben gerufen — das der wilden Ehe, —• welches in unserem Lande, Gott sei Dank, noch nicht bekannt ist, und welches, wenn es in einem Lande einmal Wurzel gegriffen hat, nicht mehr ausgerottet werden kann. Für die Gemeinden würde daraus ein bei weitem größerer Nachtheil erwachsen; die Kinder aus solchen illegi-timen Verbindungen würden ihnen noch gewisser und noch schwerer zur Last fallen, als dies bei legal eingegangenen Ehen der Fall wäre.
Bei dieser Sachlage erscheint mir dieses Gesetz mit Rücksicht auf den gegenwärtigen Stand der österreichischen Gesetzgebung und gegenüber den derzeit herrschenden Ansichten als ein Unicum. Nichtsdestoweniger aber werde ich mich bestreben, bei der Regierung die Erlassung eines die Unzu-kömmlichkeiten des bisherigen Ehemeldzettelwesens nach Möglichkeit beseitigenden Gesetzes zu befürworten.
Poročevalec dr. Razlag;
Da je pričujoča postava jako važna za našo deželo, je gotovo, in da bode morebiti marsiktera dežela, kije v enakih razmerah, posnemala zgled našega sklepa ako
to postavo sprejmemo, je pričakovati. Akoravno je „Unikum“ zdaj n ega postavodajstva, vendar so govorniki dokazali temeljito, dajeta postava potrebna in jako koristna.
Jaz bodem nekoliko razložil iz pravniškega obzira, kar zadeva ženitovanje sploh. Ne samo ena postava zabranuje ljudem v en dan m ožiti se, ampak takih postav in upravnih naredeb je veliko. Jaz vašo pozornost obračani na občni državljanski zakonik, kjer §.53. zabranuje mladoletnim ženitovanje. V tem paragrafu so še drugi vzroki obširneje povedani, kakor jih navaja naše poročilo, ker naš načrt iz premnogih drugih v občnem državljanskem zakoniku naštetih zadržkov ženi-tovanja le hoče imeti pomankanje potrebnih dohodkov in slabo obnašanje za zadržek ženitovanja.
Mi imamo še drugih postav, ktere omejujejo svojevoljno kenitovanje. Vzemimo vojno postavo in tudi najdemo, da so predpisi za častnike, kteri le deloma ženitovanje dovoljujejo, ako ravno bi vsaki dokazal varščino, ktera je pri častnikih precej visoka.
Imamo pa tudi upravne naredbe, ktere omejujejo ženitovanje. Da navedem eden primer iz Ljubljane, vam moram povedati, da čuvaji naše jetnišnice se ne smejo vsi ženiti. Dosihmal je smela le ena tretjina se ženiti in ravno pred nekterimi dnevi je prišlo dovoljenje, da smete dve tretjini oženjeni biti, toraj mora tretja tretjina čakati z ženitve, dokler na njo ne pride vrsta.
Takih postav jedovelj, ker, kar zadeva javne službe, sploh, predpisi veljajo, kteri postavno omejujejo ženitovanje.
Naša postava, ktero tukaj nasvetuje deželni odbor, ni preostra, ker ustrega našim deželnim razmerom in jo le fakultativna, to je občinski in na zadnje deželni odbor sme odreči ženitovanjsko oglasnico, pane mora. In da tudi slavna vlada, ktera pripoznava koristnost te postave , nekoliko se pomiri glede na to, da bo občinski odbor in na zadnje deželni odbor, kteremu posamezne okolščine niso tako znane, dostikrat enostransko odločil, ker se mora po poročilih občinskega župana razsoditi, obračam pozornost na to, da se tukaj v našemu načrtu reče: „pri dokazanem pomanjkanji potrebnih dohodkov ali pri dokazanem slabem obnašanji i. t. d.“
Toraj priporočam slavnemu zboru, da to postavo, ker le, ako se dokaže pomanjkanje potrebnih dohodkov in slabo obnašanje zaročenega, se sme odreči od županstva ženitovanjska oglasnica, in meni se dozdeva, da ta postava ne bode kratila nikogar pravice, ako omejimo ženitve prerevnih in potepuhov; ker, ako ravno se vsak ženiti sme, vendar nikdo nima pravice, na tuje stroške ženiti se.
Toraj nasvetujem, da se predloženi načrt postave sprejme. (Pohvala — Bcisall.)
(Pri posebni debati nobeden ne govori in sprejme se vsa postava v 2. in 3. branji — bet ber (Special* bebaste ergreift niemand bas Wort und wirb bas Gesetz in zweiter und dritter Lesung angenommen.)
(Deželni glavar spet prevzame predsedovanje — ber Landeshauptmann übernimmt wieder bett Vorsitz.)
III.	Poročilo o deželni gozdarski soli v Šneperk-u.
(Priloga 25.)
IV.	Poročilo finančnega odseka o proračunu bolnišničnega, porodnišničnega, najdenišničnega in iiorišničnega zaklada za leto 1872.
(Priloga 24.)
(III. in IV. predloga obvelja brez razgovora — die III. und IV. Vorlage wirb ohne Debatte angenommen.)
V.	Poročila petieijskega odseka.
Deželni glavar:
Peticij ski odsek je izročil nektere peticije, ki so bile odkazane finančnemu odseku, toraj nima danes poročati, preden druge peticije, namreč zastran gorenjske železnice in kolodvora v Šiški, ne pridejo na vrsto.
Prihodnja seja bode v sredo 4. oktobra t. 1. po slovesnej sv. maši, toraj po 11. uri.
Dnevni red je (glej VII. sejo — siehe VII. Sitzung.)
Seja se konča ob 45. minuti črez ll. uro. — Kchluß brr Sihuiig 11 Ulji' 45 Minuten.
Založba kranjskega deželnega odbora.
Natisnila Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani,