SVOBODNA SLOVEN DA
LETO (ASO) XLVH (41) Štev. (No.) 14
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 21. aprila 1988
ŽIVETI HOČEMO geslo
33. Slovenskega dne
Govor predsednika ZS Lojzeta Rezlja
To je bilo letošnje geslo Slovenskega dneva, ki smo ga praznovali 10. aprila; bil je to že 33. po vrsti, kar smo Slovenci v Argentini začeli s temi skupinskimi proslavami vseh Domov in okrajev. Letos je i-mel še poseben slavnostni prizvok, saj je prirediteljica Zedinjena Slovenija praznovala 40-letnico svojega obstoja, ko je kot prva organizacija novih slovenskih beguncev zaživela na tej zemlji.
Ker se vsako leto prireja slavnost v drugem Domu, je bil letos na vrsti Slomškov dom v Ramos Mejiji. O poteku prireditve so se bili že prej pomenili na sejah ZS pa Med-organizacijskega sveta in gosti tel j-skega Doma. Izvedbo je prevzel kulturni referent ZS Marjan Loboda ml. in Slomškov dom.
Že zjutraj so se pričeli zbirati Slovenci v Domu, prišli so večinoma iz okolice, a prisotni so bili tudi iz ostalih okrajev.
Na častnem prostoru so se 'zbrali še zastavonoše iz posameznih Domov, vsak s svojo zastavo. Slavnost se je pričela z dviganjem obeh zastav, argentinske in slovenske, ob tem pa so vsi prisotni tudi zapeli obe himni. Nato je zbrane goste in predstavnike Domov, predvsem še geste iz Mendoze, pozdravil predsednik Doma J.ernej Tomazin. Zatem so zbrani Slovenci odšli v gornjo veliko dvorano, kjer je delegat msgr. dr. Alojzij Starc z okrajnima dušnima pastirjema Jožetom Škerbcem in Tonetom Bidovcem daroval sv. mašo.
Med mašo je ubrano pel Mladinski zbor iz Ramos Meji je pod vodstvom lic. Tineta Selana.
Pc maši, ko je bil dopoldanski spored končan, je nekaj ljudi iz bližnje okolice odšlo domov, da se po kosilu vrnejo v Dom, večina pa je ostala na kosilu, ki so ga pripr?,-vile skrbne članice Doma. Pri tem so se ob dobri hrani gostje pogovarjali med seboj, posebej pa še z gosti iz oddaljenih krajev Velikega Buenos Airesa ter Mendoze, ki je kljub 1200 km. oddaljenosti poslala
Zadnje iskanje kandidata za predsednika Predsedstva SR Slovenije je bilo nekaj novega v slovenski zgodovini. Poročali smo že, da so uprizorili nekakšne „volitve“, na katerih je zmagal tisti, ki je bil prej določen. Vsi drugi „protikandidati“ so bili le za kulise in so temu primerno nastopali. Sedaj lahko podamo malo več o tem:
Najprej odgovor na vprašanje, kdo je določil te predkandidate: Predsedstvo RK Socialistične zveze delovnega ljudstva — SZDL. In kot vemo, to predsedstvo trdno držijo v rokah komunisti in raznim sopotnikom kot so npr. Grmič itd. ne dovolijo važnejših funkcij. Iz tega je jasno, da so ves „proces“ skuhali v CK in ga dali v izvedbo SZDL. Zanimivo je, da so bili kandidati izbrani in razglašeni, ne da bi sami vedeli za to. Tako je npr. Marko Bunc, predsednik gospodarske zbornice, pozneje odklonil kandidaturo, o kateri prej ni nič vedel. Drugi kot npr. Zlobec, so kandidirali, a jasno dejali, da kandidirajo samo zato, da bo pač „odprta lista“. Tretji, Tomaž Ertl, šef UDBE, se ni dosti pokazal ljudstvu in je pač bil na li sti le kot „demokratično kandidirana UDBA“, samo zato, da so lahko predlagali tudi drugi ekstrem, Mojco Drčar.
Ljudstvo pri tem ni imelo nič besede, ne pri določitvi ne pri volitvah. Edino, kar so imeli od vsega tega, je bil cirkus, namreč TV Show. Zbrali so namreč na ljubljanski TV štiri kandidate — Stanovnika, Zlob-
močno Skupino mladih in starejših — 43 jih je bilo.
POPOLDANSKI SPORED
Kmalu popoldne se je pričelo na vrtu živahno vrvenje. Kot je bilo dogovorjeno in že dalj časa upelja-no, je vsak slovenski Dom postavil na dvorišču svojo stojnico, v kateri je bilo gostom na razpolago od pijače do jedače, potic in tort, čevapčičev in pirhov. Posebej se je — kot običajno — odrezala Mendoza, ki je v svojem „štantu“ prodajala dobro mendoško- kapljico iz velikega soda, poleg drugih dobrot pa še kostanj. Letos so tudi prvič sodelovali s svojo stojnico Bariločani, ki so prodajali slavno bari-loško čokolado, gorniške knjige in slike. Drugi so v svojih stojnicah prodajali poleg jestvin še slovenske otroške knjige, slovenske kasete, plošče, vezenine, nalepke itd.
Vmes pa so na posebnem odru — delo Toneta Oblaka — nastopile posamezne mladinske skupine iz raznih Domov. Napovedovala sta Pavliniča Korošec ter Marko Gaser, mladi pa so nastopili s petjem, igranjem na razne instrumente, zborovskim petjem, folklornimi plesi itd. Posebej je še zaigral Slovenski instrumentalni ansambel.
Slovenski gestje, ki so se začeli zbirati v Domu že kmalu popoldan, so pri vhodu dobili lepo značko, delo arh. Jureta Vombergarja, nato so se lahko pridružili prijateljem na vrtu, poslušali petje in igranje mladine, lahko sc se približali stojnicam ter kupovali zanimivosti, lahko pa so kar posedli okrog pripravljenih miz ter se pogovarjali s prijatelji v lepem popoldnevu.
Glavni program se je pričel — na žalost z enourno zamudo, kar se ne sme zgoditi več — v gornji dvorani, ki so jo napolnili prišleki. Začel jo je kulturni referent Zedinjene Slovenije Marjan Loboda,- ki je napovedal spored. Nato je spregovoril predsednik ZS Lojze Rezelj, katerega govor ob tej 40-letnici društva
ca. Fabinca in Drčar-Murkovo, in priredili nekakšno „politično kampanjo“, kjer naj bi vsak kandidat podal svoj program in mišljenje, kot je navada v demokratičnih deželah.
Seveda je bilo vse zelo nedolžno, celo nalašč pripravljeno-. Kot pravi Mladina (št. 12 z dne 25. marca), ni bilo radikalnih nesoglasij in so bile vse razlike le v „načinu pristopa", na primer o ukinitvi smrtne kazni ali kaj podobnega. Ker so vsi kandidati vedeli, za kaj gre, so temu primerno odigrali svojo vlogo, ki jim je bila določena. Zlobec je bil ■zelo pesniški, ex rektor Fabinc a-kademsko racionalen, Mojca Drčar Murkova, pa preveč filozofska. Tako je ostal in seveda blestel zvezda shcwa Janez Stanovnik, ki /je bil „populističen, anekdotičen, energičen. formularičen, in glasen“; saj je bil libreto prav zanj napisan.
Prišle so volitve za kandidata v SZDL. Te se že- leta izvedejo na delegatski način, ko volijo člani SZDL delegate in ti spet delegate itd., tako, da je končni volivec seveda tisti, ki ga oblastniki določijo.
Ko so kandidati odigrali svojo- vlogo v TV, so drug za drugim odstopali, tako da je ostala končno le Mojca Drčar-Murkova, ki je dobila na končnih predvo-litvah 28 proti Stanovnikovim 154 glasovom.
Ne vemo, kako so sprejeli občani to farso. Komunisti so bili gotovo veseli, ker so spektakel dobro pripravili in izvedli. Revija Mladina je bila tudi zadovoljna, ker je>na vso moč odprla Murkovo, a se je končno
prinašamo na uvodnem mestu.
Nato je Slovenske gledališče predstavilo za to- priliko naštudirano- igro Martin Krpan, ki jo je napisal Jože Vcmbergar pred kakimi 20 leti in je tedaj privabila množice pred oder.
- Za to priložnost je režiser Maks Borštnik priredil delo, v bistvu ga je -okrajšal in spustil V3e Vomber-garjeve folklorne dodatke, da je o-stalo le osrednjo dogajanje Krpanove povesti. Za uvod je bilo tudi pojasnjeno, zakaj to delo ob tej slavnosti: Krpan je namreč prototip poštenega Slovenca, ki je ugnal Turka in dvor, izklesan slovenski značaj, kakršen bi moral biti vsak Slovenec, posebej še mi v svetu.
Pri tej zanimivi in privlačni igri so igrali: Blaž Miklič (cesar), Dominik Oblak,. Ježe Oblak, Franci Šturm, Hribovšek France in Andrej Peršuh kot ministri, Marko Rezelj, Ton P: de in Maks Borštnik kot ' služabniki, Tinka Lebeda in Lučka Poznič kot cesarica in hčerka, Janez Perharič kot Brdavs in Stanko Jerebič kot Krpan. Bogate obleke so veliko pripomogle k primernemu vzdušju, pa tudi zanimiva scena, katero sta izdelali Andreja in Marjetka Dolina-r. Za luči in zvok je poskrbel Bogdan Magister, pri režiji pa sta pomagala Blaž Miklič in Dominik Oblak.
Ko se je predstava kc-nčala, se je živahno- gostovanje nadaljevalo- spodaj na vrtu. Ravno to je tudi namen Slovenskega dne, da se lahko Slovenci iz raznih krajev, ki se sicer bolj redko vidijo, tu pomenijo in povežejo ter navežejo tesnejše stike, v primerni vseslovenski skupni in prijetni prireditvi. Še pozno v noč so se oglašali gostje pri stojnicah, kjer so pokupili skoraj vse, kar je bilo pripravljenega.
Nad 1000 ljudi, kolikor se jih je udeležilo- Slovenskega dne -dopoldan in popoldan, se je proti večeru zadovoljno vračalo domov. Preživeli so lep popoldan in tako dostojno proslavili 40 let osrednjega društva.
„uklonila“ predvolitvam. (Vedeti moramo, da je Mladina, glasilo- Zveze socialistične mladine Slovenije in jo oblastniki podpirajo.)
Vendar je zanimiva analiza programa. ki ga je- podala mag. Mojca Drčar-Murkova.. Naj jo najprej predstavimo: rojena leta 1942, članica predsedstva, SZDL, med leti 1969 in 1974 članica Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, novinarka, živi v Kamniku.
Iz 9. štev.; Mladine predstavljamo njen program:
Kaj hočem?
—	dosledno pravno državo —neodvisno sodišč
—	suvereno intelektualno konkurenco na trgu informacij
—■ pravico do štrajka
—	pravico do ugovora vesti
—	neposredne volitve
—	tržno gospodarstvo
—	-odpravljanje subvencij
—	nepokrivanje izgub
—• uvajanje -zasebne lastnine
—	mehko varianto energetskega razvoja
—- integracija s Srednjo in Zahodno Evropo
-— priznavanje- legitimnosti razlik V v Jugoslaviji
Kaj se vam zdi? Mislim, da bi vsi podpisali z obema rokama njen program. A glej, nikjer ni omenjena važna točka v demokratski skupnosti: politični pluralizem. Sicer se je o tem nekaj izjavila mimogrede, ko pravi: „Politični pluralizem je nadaljevanje tistega, kar je v našem sistemu zapisano kot pluralizem samoupravnih interesov.“ Kaj to pomeni, ne vem. A se dozdeva, da ona pojmuje politični plurali-
Na današnjem Slovenskem dn-evu. proslavljamo 40-letnico društva „Zedinjena Slovenija“, ki predstavlja organizirano slovensko demokratično skupnost v Argentini. 25. januarja letos je poteklo 40 let, odkar so s-e v dvorani župnije svete Julije v Buenos Airesu zbrali rojaki begunci, da ustanove „Društvo Slovencev“.
Kot predsednik pripravljalnega odbora je slovenski duhovnik Janez Hladnik med drugim dejal: „Vse delo za preselitev slovenskih begunr cev iz Evrope v Argentino sem o-pravil sam in uspelo mi je doseči dovoljenje za vselitev. S prihodom beguncev je naraščalo tudi delo-. Zato sem si debil sodelavce in tako smo kmalu prišli do ustanovitve društva.
Rad bi se s hvaležnostjo spomnil častnega predsednika Zedinjene Slovenije msgr. Janeza Hladnika, kakor tudi danes med nami navzočega vredsednik prvega občnega zbora Ladislava Lenčka in z njim vseh predsednikov in. -odbornikov skozi 40 let. Veliko- delo opravlja ZEDINJENA SLOVENIJA med našo skupnostjo. Sobotne ljudske šole, srednješolski tečaji, šolske vsakoletne kolonije, spominske proslave, društvena knjižnica, socialno in prosvetno delo-, Slovenski dnevi, medorganiz-acijski svet, kateri povezuje- vse slovenske Domove v skupno delo, zgodovinski muzej in še in še. Kakšen, važen praznik, kako pomembna 40-letnica.
Tudi „Slovenski dan“ je zamislil takratni društveni predsednik, danes že rajni inž. Albin Mozetič. Prvi slovenski dan je bil 22. aprila 1956 na Slovenski pristavi v1 Caste-larju, na katerem so na pobudo društva sodelovale vse slovenske organizacije v Argentini.
Po 40 letih smo Slovenci v Argentini postali zanimivi tudi bratom v zamejstvu in v domovini. Na nas gledajo zelo- različno. Nekateri nam napovedujejo skorajšnjo smrt, drugi nas občudujejo in priznavajo, da je naše obnašanje in delo pravilno. Tretji gradijo veliko upanje na našo skupnost, rekeč, da smo mi tisti, ki bomo doprinesli k boljši bodočnosti slovenskega naroda. Težko je priti do zmage, pravijo svetovni zvezdniki, a še težje je to- zmago obdržati, ostati prvak. Tudi z našim delom je. nekaj podobnega. O-hranili smo se skozi vse težave in trpljenja, ohranili naš lep- slovenski jezik, naše običaje, naše tradicije, o-hranili smo vero, oznanjali naše poslanstvo-. Ko so tisti, ki so nam kopali prerani grob spoznali, da re-
zem drugače kot mi in vse demokratične države.
Sicer pa. se mimogrede tudi zavzema za ločitev partije od oblasti, kar naj je' tudi zapisano- v programu ZK.
Kaj lahko iz vsega tega zaključimo? Ni dvoma, da je partija preko SZDL odprla nekak ventil, da so se „legalno in demokratično“ pokazali pred ljudstvom kot odprti, dovolili so tudi zelo zahodnjaški pbogram Murkove, a obdržali so vajeti trdo v rokah. Končni rezultat je bil tak, kot so ga določili.
Seveda pa je vse to tudi znak, da je idejna moč partije skrhana. Pred leti so- kaj ukazali in se je zgodilo-. Danes so morali že dovolili vsaj televizijski show in predložitev precej demokratskega programa. To je prišlo- med ljudi, ti so se zavedli demokratskih idej.
Okno v svobodo se sicer še ni odprlo, da bi svež veter prezračil zatohlo diktaturo, zavese so se pa le odgrnile.
TDml.
snica, katero oznanjamo, dobiva priznanje in da naše delo za slovenstvo ro-deva obilne sadove, so začeli s pozornostjo gledati na nas.
Danes, ko že drugi in tretji rod med nami govori pravilno materinščino, ko naši mladi poznajo slovensko zgodovino, poznajo in doumejo; slovensko tragedijo med drugo svetovno vojno, se zavedajo poslanstva in ne sovraštva, kot nam nekateri očitajo, da ga prenašamo novim rodovom, lahko s ponosom ugotavljamo, da je geslo, katerega sm-o sl zbrali za današji Slovenski dan, resnična želja po nadaljevanju našega dela. Živeti hočemo kot ljudje, kot kristjani in kot Slovenci. Velika naloga nas čaka. Z delom moramo nadaljevati. Ne smemo počivati na lovorikah.
Kako pomembni so torej Slovenski dnevi! Tu se zberemo predvsem, da gojimo družabnost med nami, da -se med seboj spoznamo, se pogovorimo. Mladina se združuje v medsebojnem srečanju, v športu, zato smo- veseli bratov iz Mendoze i-n Bariloč. To je dokaz našega skupnega dela, našega hotenja in našega poslanstva. Ohraniti je treba za vsako ceno naš materin jezik. To je največji zaklad, katerega smo dolžni prenašati iz roda v rod. Tu je predvsem največja odgovornost staršev. Mati je tista, ki že po spočetju otroku prenaša ljubezen do- slovenskega jezika. Slovenska govorica je sladka, slovenska pesem prisrčno deni. Ko bo c-trok prejel ta največji zaklad, ga moramo v njem naprej gojiti in mu vcepiti v glavo, da mora ta zaklad tudi skrbno čuvati. To bo naša zagotovitev za obstoj. Zato hočemo tudi živeti!
Imamo nešteto sredstev za ohranitev naše slovenske zavesti. Slovenske šole, slovenska središča, knjige, časopise, revije. Slovensko okolje in gojitev prijateljstva, med vsemi slovenskimi Domovi in središči. Delo v naših organizacijah, pevskih zborih, gledaliških skupinah, na katerem koli drugem kulturnem področju. Približajo naj se tudi slovenski izobraženci in sodelujejo, slovenska skupnost jih krvavo- potrebuje. Med n^mi pri skupnem delu ni sovraštva in zavidanja, nas druži en sam cilj: Živeti hočemo, živeti in tudi umreti za slovenstvo.
Zavedno svobodni Slovenci bomo zvesto ostali pri svojih zastavah. Po vsem svetu smo raznešeni, da povsod delujemo in učinkujemo kot o-znanjevalci resničnega slovenskega hotenja: za svobodno-, krščansko in demokratično Slovenijo. Vzvišenost, nova nepregledna razsežnost in teža naloge naj nas očisti, dvigne, zjek-leni vsakega posebej in vso skupnost.
Od ljubezni žareče -o-či imejmo u-prte preko morij in gora zaprek tja v slovenski dom, kjer naš narod vztraja, trpi, dela in čaka. Tudi ¡pričakuje!
To naj bo naša posebna skrb. Poživimo, poglobimo, razširimo in izpolnimo- stalne zveze med svobodoljubnimi doma in po svetu. Vse vrste lepe vzajemnosti negujmo. Vsi in vsak, kakor le- more. Izmenjava misli in vzajemna podpora naj bo kar moč vsestranska, pestra, vsebinsko bogata, iskrena, resnična in popolna, pogosta in redna. Od najintimnejših vezi lepega prijateljstva pa tja do razpravljanja o pojavih, ki jih bruha človeška delavnost v kul-tudi, tehniki in politiki, z vsem si pripovedujmo. Zakaj? Da bo- topel dih slovenske zemlje neprestano- povijal naša srca, osveževal in krepil življenje v Sloveniji. Da bomo mislili in čutili kar moč enotno, oni doma in mi po svetu, da bomo enotna družina — narod. Zato naše geslo: Živeti hočemo!
Volitve show
dr. Peter Urbanc
MED KÏOGRMî ¡N REVDRMS
ZALIV; 1/4 1987
Urednik, pisatelj Boris Pahor, z dominantno vlogo v tej številki a-nalizira „trenutek zgodovinske odločitve“ ter današnje stanje, v republiki in nakazuje rešitev. Odločno zagovarja večjo avtonomijo republike in predlaga pravo konfederacijo. Dobro analizira tendenco režima, da uvede novo obdobje OF; to pot mogoče pod krinko SZDL. Predaleč pa gre pisec, ko sugerira „konfederirano sožitje Srbije in Vojvodine“. Nestvaren je, ko označuje stopnjo slovenskega samozavedanja tako visoko, da ta dejansko pogojuje in nadzoruje početje vodstva. Dejansko je demokratizacija Slovenije silno skromna, najbolje jo oz-neči urednik Ameriške domovine dr. Ro Susel 15. III. 1988: v Sloveniji še niso prestopili črte, ki loči besedno demokracijo od resnične.
Vlado Kresnik, dr. med. in dr. soc. med., predsednik Akademskega združenja v Baslu strokovno analizira socializem. Končnico tega stoletja je glavno krizno obdobje socializma. Označuje diktature, da so brez alternativ, neprodušno betežne, gluhe, z razliko od odprtega sistema, kjer se diha, pesnikuje, deluje pa tudi goljufa... Porevolucionar-ne družbe (SRS 1945!, op. p.) največkrat klonejo prav no pragu v kultivacijo družbe. Ostaja še agresivnost kct metodika stalne fizične nadigre.
Ivana Venier, maturantka v Trstu, v svojem referatu o Kocbeku ima tega pred očmi kot „človeka, ki se zna odreči lastni koristi in oblasti v korist človek", in njegove človečnosti. V vsaki okoliščini razglaša resnico, neglede na posledice. On je vzor č lov e čin o s ti, ljubezni, občutljivosti do sočloveka.“ Komentar je odveč: mogoče je najbolje a-plicirati Susljovo: oceno: Kocbek je nenadkriljiv kristjan v besedah, sveto pismo pa daje na višjo paven naša dejanj".
Prof. Jošt Žabkar v recenziji knjig o Trstu trdi, da so se dosledno zavzemali za neodvisno slovensko državo' samo stražarji, ta ali oni od mladcev in krščanskih socialistov in še kak posamezen komunist pod diktaturo Aleksandra. Profesor povsem pozabi na prof. F. Jeza in njegove knjige, na diasporo, kjer imamo Slovensko narodno zvezo in SNO. Za mirno sožitje med Italijo in Slovenijo postavi Žabkar kot predpogoj sedanje meje. Pravilno poudarja za
obdobje 1918-1941 slovenski odpor italijanskemu zatiranju bot vseslovenski (od bazoviških junakov je bil komunist samo Pinko Tomažič). Av-stro-ogrsko monarhijo pravilno «-značuje l^ot sovražno do mnogih narodov, ostali avstrijski socialni problemi, ki jih omenja, pa niso bili ne boljši ne slabši kot drugod v srednji in zapadni Evropi. O nadškofu Fogarju prinaša zanimiv podatek, da se je imel za dobrega Italijana, drugorodce (Slovence) je hotel pripraviti za lojalne Italijane (državljane, op. p.). Drži pa tudi, da je globoko spoštoval različne nacionalne identitete.
70 strani obsega Pahorjev dnevnik, poln manjšinske, literatne pa tudi globalno slovenske politične tematike. Poglejmo nekaj zapiskov:
13.	2. 87, L. Sienčnik piše, da je partizansko vodstvo svetovalo voliti nemške stranke. Pahor potrjuje, da je revolucionarno vodstvo slovenskemu življu odvzelo njegovo politično identiteto. Tu velja pripomniti, da je bilo precej huje. Koroška desnica zaradi terorja ni upala nastopiti, OF (koalicija strank!?) pa je dobila nalog iz Ljubljane, naj volijo avstrijsko komunistično stranko. Pahor je nastopil v Cankarjevem domu, kc je tekla debata o novi ustavi. Začel je s pritožbo, da je Zaliv načrtno ignoriran po matici in nadaljeval z idejo o resnični konfe-derativni obliki Jugoslavije. To bo pogoj za uresničitev izvirnega socializma (ki se v 70 letih ni nikdar obnesel, op. p.). Nosilec javnega mnenja pa je slovenska kultura, slovenski pesnik in pisatelj, vsa slovenska elitna, na evropski ravni ustvarjalna inteligenca. Tu je Pahorja zaneslo: slovenska besedna elita je dokaj glasna danes, večina pa se na žalost drži partijskega okvira, tudi Pahor, kadar zaide na področje začetne OF, „oboroženega odpora“ in politične emigracije. Glas te elite bi bil življenjsko važen in mogoče cele odločilen v letih 1941-45, da bi se rešili diktature in današnjega debakla. Le kje je takrat bila ta elita? Z redkimi izjemami so vsi končali ali v partiji ali v še bolj nesrečni vlogi lažne OF in pravljične NOB.
11.	5. 87 na Bledu Pahor sreča Toneta Svetino, pisca Ukane. Prijel ga je, zakaj je- tako umazal podobo duhovnika in pesnika Lada Piščanca. Svetina se je zagovarjal, da je pač imel na razpolago dokumente (Nad. na 4. str.)
Tone Miz.erit
IZ2IVUEN3A V &RCEWTWI
Potem, ko je enajsta splošna stavka kar jih je CGT oklicala proti vladi, potekla skoraj neopazno za radikalne veljake in ko se je copra-nje delavskega ministrstva končno pokazalo vsaj delno uspešno v zadevi učiteljske stavke, je državo pcpbvil val energetske krize. Domala zadnjih trideset let, od časa predsednika Frandizija pa doslej, Argentina ni imela večjih p-roblemcv z energijo. Številne vodne elektrarne, ki so jih zgradili, pa še dve večji atomski centrali, sc se izkazale kot zadostne, da krijejo potrebo države v tem o-ziru. Kaj se je zgodilo? Ali res radikale preganja posebna smola, kot sedaj sami trdijo?
ŽEJNI UMIRA OB CURKU VODE
Ta figura, ki jo je mojstrsko u-porabil Ruda Jurčec v svojem potovanju „Skozi luči in sence“, ni le veljavni za konec preteklega stoletja, marveč se mi zdi najbolj pripravna za sedanji argentinski položaj. Država, ki ima vse, da zadosti svojim temeljnim potrebam, vendar umira sredi tega bogastva, kot da bi ji vsega primanjkovalo.
In ne govorimo tu le o naravnih bogastvih, razsežnih poljih za poljedelstvo in. živinorejo, niti samo o prisojnih gričih in ravninah za vinograde,ali še ne raziskane rudnike in bogata petrolejska ležišča. Govorimo tudi o čudovitem vodnem sistemu, z ribami natrpanem morju, pa še o bistrem narodu, ki daje svetu blesteče glave, In že bi z našim Župančičem lahko zapeli, da se „tujina diči z deli njihovih rok“. Da so leni? Nekateri morda. A koliko jih je, ki od zore do mraka, pa še delj, napenjajo sile ob strojih ali za pisalnimi mizami! In vendar taka kriza.
S škofi, ki so se ta teden zbrali v San Miguelu, bi lahko znova zatrdili, da je kriza prej moralna kot pa gospodarska.. In, pri tem imajo razne vlade, tako civilne kot vojaške, precej opraviti. Da riba pri glavi smrdi, drži tudi v tem primeru. Pa se vrnimo k energiji. Ko je primanjkovalo elektrike v času Fron-dizija, ni bilo ne sedajnib vodnih veleelektrarn, ne duha o atomskih centralah. Pa še industrija je bila v razvojnem zagonu in je kot suha goba pila elektriko. Danes pa re-cezija razbija po industrijskih obratih, veleelektrarne pa neme prisostvujejo razpadanju države.
Radikali imajo svojo razlago: „Deževalo je, kjer ne bi smelo, kjer
bi moralo, je pa suša.“ To je tista „smola“, zaradi katere jamrajo. Res je, da medtem ko provinca Buenos Aires trpi zaradi silnih povodenj, so številne rečne struje skoraj suhe. A istočasno sta prisilen dopust zahtevali atomski centrali. Tako Atucha I kot Embalse sta rekli dovolj. Leta in leta sta delovali brez ustreznega in potrebnega popravila. Avto, ki leta in leta. nenehno deluje, pa ga niti enkrat ne peljemo' k mehaniku, enkrat odpove. Atomske centrale tudi. To je vedela domala vsa država, le vodstvo argentinske energetske politike ne.. Sedaj zamenjujejo direktorstva energetskih podjetij, medtem ko' se temne cone vsakih pet ur preseljujejo iz kraja v kraj. A to ni smpla. To je zanikr-nost. In svet se vrti naprej.
RASTOČA REVŠČINA
Prej smo omenili škofovsko zasedanje. V poslanici, ki so jo objavili •oh koncu zasedanja, opozarjajo na „vedno večjo revščino“, ki grobo tlači narod. Obenem škofje pozivajo k upanju in k skupnemu delu, ki naj spremeni sedanji težki položaj. Obenem opozarjajo; da proti temu resnemu in skupnemu delu atentira bližnja in rastoča volilna kampanja.
Tudi v tem niso škofje dejansko odkrili nič novega. Njih beseda je le misel ljudstva, povzeta in povedana z močnim glasom. Kot so z močnim glasom opozorili na problem učiteljske stavke, ki je skoraj poldrugi mesec razsajala po vsej državi. Sedaj je bila nenadoma prekinjena. A rešitev še ni dokončna.
Težko je razumeti in še težje razlagati življenje in dogajanje v državi, katere delovni minister najprej trdi, da je problem učiteljske stavke zadeva vzgojnega ministra, potem samega sebe postavi v nrvo bojno črte. Nato trdi, da ni denarja in ga ni moči dobiti, po mesecu stavke iznajdejo, da je zadeva pravzaprav e-nc stavna, če nastavijo nove davke v ta namen (že lanskega oktobra, ko se je problem začel, bi lahko to iznašli). Pred tremi tedni je tudi trdil, da ne mere oklicati „prisilnega pobotanja“, ker bi bile- protizakonito: država nima avtoritete v notranjem delovanju provinc, ker je učiteljska stavka, kar se števila tiče, bistveno provincialna zadeva. Sedaj pa okliče prav to .prisilno pobotanje“. In končno, to pobotanje držav" vsili v sporu dveh privatnikov ali skupin. V sedanjem položaju pa ga okliče, ko je sama ena teh nasprotnikov.
■■■■■■■■■■■■■■»■■■■«»■■■■■■■■■•■■■«■■*■■■■■■■■■■■■■

Naše šole in tečaji
Objavljamo poročili o osnovnih šolah In srednješolskih tečajih v Argentini, ki sta ju prebrala na letošnjem občnem zboru društva Zedinjena Slovenija šolski referent France Vitlih in Tine Ilebeljak ml.
OSNOVNE ŠOLE
30.	januarja 1988 se je slovenska organizirana skupnost na povabilo g. Lojzeta Rezlja, predsednika ZS zbrala v slovenski cerkvi in se zahvalila Bogu za 40-letno življenje naše osrednje organizacije. Pri duhovni misli je duhovnik J. Škrbec omenil neprecenljivo delo za ohranitev naše' skupnosti, ki so ga opravile rojakinje, ki si niso ustvarile lastne družine.
Samo tri dni pozneje je Bog, gospodar življenja poklical k sebi eno izmed teh delavk Anico, našo gospodično učiteljico.
Ko ji je Bog poslal trpljenje, je vedela, da jo tega trpljenja reši samo smrt, je voljno sprejela božjo voljo in prenehala z delom za slovensko šolsko družino.
Z „Bog plačaj“ Anici z večnim življenjem, njenp zemeljsko življenje podarjeno slovenski skupnosti v Argentini, poročam o naših šolah v letu 1987.
V letu 1987 so obstojale slovenske osnovne šole v okrajih Velikega Buenos Airesa in v notranjosti države. V Buenos Airesu: Slovenska hiša, Ramos Mejia, Castelar, San Martin,
San Justo, Carapachay, Slovenska vas in Berazategui. V notranjosti: Tucumán, Mendoza in Bariloče. V Miramaru je občasno poučeval župnik Boris Koman. Šoli v Slovenski hiši in Mendozi sta imeli oddelek za špansko govoreče.
Vodstvo naših 'šol sestavljajo: Marjana Batagelj, Lenčka Božnar, Dimnik Katica, Zdenka Jan, Klan-šek Angelca, Klemen Ani, Malovrh Lenčka, Markež Mija, Franci Sušnik in Jožejka Žakelj.
Oddelka za spinsko govoreče sta vodili Marjana Batagelj in Klavdija Grebenc,
Pri vsaki šoli obstaja odbor staršev, ki skrbi za gmotne potrebe in je poučujočim v pomoč.
V osnovnih šolah so poleg voditeljic poučevali naslednji kateheti, učitelji in učiteljice:
Baragova šola v Slovenski vasi
Učencev: 61 (24 dečkov in 37 deklic).
Voditelj: prof. Franci Sušnik; katehet: Janez Petek; poučujejo: Marta Čampa, Zlata Adamič, Mirjam Goljevšček, Marija Rozman, Beti Kalan, Marjetka Gerkman in Bernarda Gerkman; predsednik odbora staršev: Stane Mehle.
Jurčičeva šola v Garapachayu
Učencev: 25 (13 dečkov, 12 deklic).
Voditeljica: Ani Klemen; katehet: Matija iBorštnar; poučujejo: Marjetk" Slabe, Monika Jeretina, Mici Korošec, Marija Slabe; predsednica odbora staršev: Jelka Stanič.
Slomškova šola, v Ramnrs M« ji ji
Učencev: 64 (31 dečkov in 33 deklic).
Voditeljica: Helena Malovrh; katehet: Jože Škerbec; poučujejo: Marjan Loboda, Selan Vladi, Omahni Saša, Jakoš Karla, Kristina Qualizza, Smole Alenka“ Loboda Irena, Malovrh Gabi; predsednik odbora staršev: Lojze Lavrič.
Balantičeva šola v San JustU
Učencev: 82 (44 dečkov in 38 deklic).
Voditeljica: Angelca Klanšek; katehet: Anton Bidovec; poučujejo: Danica Malovrh, Marija Zupanc, Mirjam 'Oblak, Lučka Oblak, Magda Zupanc, Jožica Malovrh, Kristina Grilj; petje: Anica Mehle, Andreja Selan, 'Oblak Silva; pomoč poučujočim: Ivanka Puhek; predsednik odbora staršev: Lojze Modic.
Prešernova šola v Castelar ju:
Učencev: 60 (28 dečkov in 32 deklic).
Voditeljica: Mija Markež; katehet: Bergant France; poučujejo: petje Anka Gaser, Nadi Grohar, Kenda Monika, Lučka češarek in Zurc Veronika; predsednik odbora staršev: Jelene Janez.
Rozmanova šola v San Martinu
Učencev: 38 (23 dečkov in 15 deklic).
Voditeljica: Katica Dimnik; katehet: dr. Jure .Rode; poučujejo: Ana Marija Podržaj, Stanka Obržan, Regina Leber, Metka Kahne, Olga Lenarčič, Saš" Golob; petje: Marjeta Boltežar, Metka Praprotnik: predsednica odbora staršev: Cirila žužek.
Aljaževa šola v BariTočah
Učencev: 12 (6 dečkov in 6 deklic).
Voditeljica: Zdenka Jan; poučujejo: Marjana Marn in Zalka Arn-šek.
Krekova šola v Tucumanu
Učencev: 6 (2 dečka in 4 deklice).
Voditeljica: Jožejka Žakelj: verouk: inž. Ježe Žakelj; poučujejo: Marija Kinkel, Danica Draksler in Erika Draksler.
Cankarjeva šola; v Berazateguiju
3 učenke; poučujeta: France Vi-trih in Monika Vitrih.
Šola sv. Cirila in Metoda v Mendozi
Učencev: 44 (27 dečkov in 17 deklic).
Voditeljica: Lenčka Božnar; katehet: Jože Horn; poučujejo: Nežka Bajda (petje), Angelca Šmon-Bajda, Jadranka Ovčjak in Marjanca Bajuk (petje).
Tečaj za špansko govoireče:
Učencev: 6 (1 deček in 5 deklic). Vodi: Klavdija Grebenc.
A to so malenkosti, ko se tiče začetka šole. Zaikcn predvideva rok petnajstih dni, da se to „pobotanje“ dejansko izvede, in še pet dni. Petem se lahko znajdemo v prejšnjem obupnem položaju. Ni verjetno. Trenutno je zaznati to; kar že mesece zastonj pričakujemo: politično voljo, da se stavka pozitivno reši. Vladi se že zelo mudi. Za učitelji pridejo na vrsto državni uradniki. Bilo bi katastrofalno, če bi oba problema časovno sovpadala. Položaj bi bil podoben energetskemu področju.
Preveč je snovi za razpravljanje in nemogoče je o vseh obširno pisati. Zato naj, kot že večkrat, le o-menimo nekaj izmed njih.
Obrambni zakon. Končno so ga v senatu potrdili. Domala tri leta je potoval od Poncija do Pilata, doživljal spremembe in dodatke, bil snov razpravljanja v civilnih in vojaških krogih. Sedaj bo uveljavljen in prinesel nekoliko stabilnosti v vojaške vrste. A vojaški problem s tem še daleč ni rešen. Ima le nekoliko resnejši legalni okvir.
Sindikalni zakon., štiri leta in pol je že, odkar so radikali skušali prodreti s svojim osnutkom. Sedaj je predsednik Alfonsin podpisal tekst, ki je daleč proč cd tedanjih idej in namenov. Dejansko potrjuje veljavnost sindikalne birokracije in ji zagotavlja dolgo življenje, če bi bila •radikalna vlada bolj uspešna v svojem delovanju, bi se tudi tu zgodovina verjetno drugače pisala.
Vladna stranka je imela svojo državno konvencijo. Ta je ugotovila, da je petrolejska politika daleč proč od strankinih ciljev in idealov. Potem pa je vodstvo, pod Alfonsinovim pritiskom, potrdilo in pohvalilo vladno petrolejsko politiko. Kdo jih še razume?
Škofje so na svojem zasedanju, med drugim, potrdili tudi dokončno obliko neke „ankete“, ki jo bodo izvedli med „božjim ljudstvom“ in tudi med nekrščanskimi krogi. Namen te ankete je dobiti čim popolnejšo sliko realnega stanja, mišljenja in želja, take v Cerkvi kot med narodom sploh. Ob tem dve pripombi:
Prva: če bi argentinski škofje živeli nekoliko bolj v stiku z verniki in z narodom na sploh, take „ankete“ ne bi bile potrebne.
Druga: končni cilj ankete naj bo bol j temeljita podlaga za novo e-vangelizacijo. Sedaj so ugotovili, da se v večinsko katoliškem narodu verskega življenja udeležuje komaj 7% ljudi. Tu bo tudi veljalo za „novo evangelizacijo“, kar smo slišali na zadnji sinodi glede delavskih množic. Evangeljsko priliko bo treba številčno zamenjati: Cerkev bo morala pustiti eno ovco, ki jo ima, in iti iskat 99, ki si so ji izgubile...
Jegličeva šola v Slovenski hiši
Učencev 15 (7 dečkov in 8 deklic) od 3.—8. razreda.
Voditeljica: Marjana Batagelj; katehet: Franci Cukjati; poučujejo: Marjeta Dobovšek; knjižničarka: Delija Truden; predsednik odbora staršev; inž. Jternej Dobovšek.
Tečaj za španska govoreče:
Učencev: 12 <7 dečkov in 5 deklic).
Voditeljica: Marjana Batagelj; poučujeta: Lučka Jereb, Irma Pérez.
Trdinova šola v Miramaru
Občasno poučuje župnik Boris Koman.
V osnovnih šolah je v letu 1987 poučevalo 77 učnih moči, vštevši voditeljice in katehete. 50 že v Argentini rojenih.
Šole za slovensko govoreče je o-biskovalo 410 otrok: 205 dečkov in 205 deklic, za špansko govoreče pa 18 otrok, 10 deklic in 8 dečkov.
Skupno je bilo v obeh oddelkih 428 otrok, 215 deklic in 213 dečkov.
Referent je v stalnem stiku z vodstvi šol. Na rednih mesečnih, po potrebi tudi izrednih sejah obravnavamo vse zadeve, ki omogočajo življenje šolske družine. Sej se udeležuje tudi prelat dr. A. Starc. Za časa moje odsotnosti, me je nado-mestovala voditeljica Jegličeve šole gospa Marjani Batagelj.
Zunanji znak povezanosti naše šolske družine so naše skupne pri-

NOVICE IZ SLOVENIJE
SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Naročnina, za TV splejemnik znaša od 1. februarja dalje
11.000	din (1 dolar — 1376 din). V to naročnino je vključen tudi radiospre-jemnik. Od istega dneva dalje pa tudi velja, da se ne plačuje naročnine za nadaljnje TV sprejemnike: možno je i-meti več TV aparatov, a plačuje se le eno naročnino.
LJUBLJANA — Prešernove nagrade so letos dobili Janez Boljka, kipar in grafik; Marjana Lipovšek, pevka; Andrej Hieng, pisatelj. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli: Jani Bav-čer, oblikovalec; Peter Boštjančič, i-gralec; Silva Čušin, igralka; Peter Gabrijelčič, arhitekt; Zdenko Hjuzan, slikar; Niko Košir, prevajalec; Edi Majaron, režiser; Uroš Rojko, skladatelj; Ivo Svetina, pesnik in Lujo Vodopivec, kipar.
LJUBLJANA — Slovenski arhivarji so imeli tridnevni posvet. Na njih so imeli referate o najrazličnejših dobah, ki so segale dva stoletja daleč do današnjih dni. Njih stroka, kot pravijo, je zadnje čase vzbudila kar nezaslišano pozornost.
LJUBLJANA — Prešernov praznik
so proslavili po vsej Sloveniji. Literarni večeri, petje, razstave so se zvrstile v Vrbi, pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani, po drugih mestih in vaseh. Pri spomeniku je preds. SZDL Slovenije J. Smole rekel, da bo vložil pobudo, naj bi Prešernovo Zdravico proglasili za slovensko himno. Vprašanje pa je, če ■bodo za himno sprejete vse kitice Zdravice ali le tiste, ki so po godu današnjemu režimu...
JESENICE — Karavanški predor je
7.	februarja bil dolg 1718 metrov na slovenski strani, kar pomeni točno polovico dolžine (na slovenski strani). Predor je skupaj dolg 7.864 m in ga je zdaj izkopanega kakih 40 odstotkov. Na slovenski strani napredujejo po 3 do 4 metre na dan, čeprav predvidevajo, da se bodo kasneje razmere poslabšale. Avstrijci imajo zaenkrat boljši teren, zato lahko napredujejo od 12 do 15 metrov dnevno. Izmenoma je v predoru 12 do 15 ljudi.
LJUBLJANA — Basist Urbas je klj-ub svoji mladosti že kar poznan v. evropskem pevskem krogu. V Dunaju redno nastopa, pel pa je tudi v Barceloni in Firencah. Star je 27 let.
LJUBLJANA — Delavci Slovenija •ceste Tehnika so prekinili delo in de-monstlirali pred palačo republiške skupščine zahtevajoč 100 odstotkov višje plače. Po pogajanjih s „predsednikom
delavskega sveta“ te družbe so dosegli, da so jim povišali 50 odstotkov. Ker niso mogli kaj več dobiti, so povišico sprejeli a napovedali, da bodo še poskušali izboljšati svoje plače.
MARIBOR, KOPER — Radio študent zaenkrat poslušajo le Ljubljančani in okolica. A tudi drugod bi ga radi poslušali, pa zaenkrat oblasti nočejo nič slišati. Izgovarjajo se, da to ni mogoče zaradi zasedenosti frekvenc in oddajnikov.
MARIBOR — Sedaj praznujejo 50-
letnieo humorističnega Totega lista, ki je izhajal še pred vojno, sedaj pa kot priloga Večera.
BOBROVO V GORIŠKIH BRDIH — Novo polnilno linijo so dobili pri kmetijski zadrugi Goriška Brda. Z njo bodo lahko napolnili 10' tisoč litrskih steklenic na uro. S tem bo klet tudi povečala zmogljivost na 570 tisoč litrov vina. Zadruga je začela delovati pred tremi desetletji.
¡OTOČEC — Zdravilo proti čiru na želodcu je predstavila Krka, tovarna zdravil. Je to ulfamid, zdravilo, ki so ga sami sintetizirali in ki zelo dobro učinkuje. Na posvetovanju in predstavitvi so še posebej opozorili na zvezo kajenje-alkohol-ulkus (čir).
KRANJ — Honorarje za delo v gledališčih so določili na seji skupnosti slovenskih dramskih gledališč. Avtor dramskega teksta bo dobil od 27.090 do '35.240 din, režiser za eno režijo bruto 16.780 do 31.020, kostumograf in scenograf od 11.932 do 15.510 in igralec od 11.880 do 15.510 din (en dolar — 1.376 din).
BRNO, ČSlSR — Dirigent Boris Šva-la je v Narodnem gledališču Leoš Janaček pripravil v enem mesecu opero Faust. Stopil je na mesto bolnega dirigenta Jirija Pikasa in tako uspešno naredil nalogo, da je končno oddirigiral vse predstave.
'LJUBLJANA — Mladinska knjiga ima v načrtu izdati letos v različnih zbirkah okoli 200 knjig. Je to največja slovenska založba in deluje že 42 let.
UMRLI SO OD 27. fefc.r. do 3. marca:
LJUBLJANA — Francka Žumer roj. Eržen, 83; Anica Žunič; Venčeslav Kolenc; Marija Pavčič (Mežnar-jeva Mici); Matej Zajšek; Anton Ivec; Marija Ogorelec roj. Kopač; Marija O-ven (Andrejčkova Manca), 8.6, France Karlin; Mohor Debevec, 87, Jože Suhar, 87; Marjeta Porenta roj. Jeglič; Stane Bucik, 84; Alojzij Kopina, 83; Alojzija Stine roj. Bartolj, 84; Vida
Osebne novice
Krsti: V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi je bil krščen 16. aprila Mihael Adamič, sin Toneta in Zlatke roj. Kramberger. Botra sta bila Kati Ra-doš roj. Adamič in Dionisio Rivas Fernández. Krstil je g. Jaka Barle CM.
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil krščen v soboto, 16. aprila, Andrej Ullúa, sin Roberta Marcela in Lučke Zorko, botra sta bila Marko in Tatjana Zorko; krstil je dr. Jure Rode.
Isti dan je bil krščen Martin Aleksander Pustavrh, sin Janeza in Veronike roj. Hrovat, botra sta bila Stanko Hrovat in ga. Rozka Frontini por. Pustavrh; krstil je g. Franc Cukjati.
V	isti cerkvi sta bila v nedeljo, 17. aprila krščena: Evangelina Jerončič, hčerka Renata in ge. Ane roj. Pergar; za botra sta bila Franc Pergar in Nancy Brumee, krstil pa je g. Jože Škerbec. — Maksimilijan Gregor Batagelj, sin Gregorja in Miriam roj. Jereb; botra sta bila Janez Jereb in Marija Snežna Batagelj por. Klemenčič, krstil je dr. Jure Rode.
Čestitamo!
Poroka: V soboto, 16. aprila, sta se poročila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj inž. Jože Lenarčič in prof.i Lin-ka Dobovšeki Priče so bili njuni starši Alfonz Lenarčič in ga. Anica roj. Mehle ter dr. Jože Dobovšek in ga. PaVina roj. Ulrich. Poročil je dr. Jure Rode. čestitamo!
DVOEDMIIS)®^®)
VELIKONOČNI PRAZNIKI
Velika noč smo praznovali v duhovno zbrani in številno obilni skupnosti. V soboto pred cvetno nedeljo so otroci pletli v Dcmu butarice. V nedeljo pa smo imeli na dvorišču blagoslov zelenja ter slovesno procesijo ob petju vseh udeležencev.
Sveto tridnevj.e smo pravtako ob-
Križan roj. Sadar; Ilija Andič; Tinca Kranjc; Anica Lazar; Vida Krstich roj. Miklavčič.
RAZNI KRAJI — Marija Steklasa roj. Klemenčič, 76, Kamnik; Antonija Garbajs, Zadvor; Stane Plesničar, Nova Gorica; prof. Mira Novak, Maribor; Jožica Jagodic,. Celje; Franc Gajser, Logatec; Danica Černe, 87, Bled; Martin Zabret, 82, Komenla; Marija Puhar, 77, Kranj; Radoslav Saje, Novo Mesto; Miroslav Pavlin, Kromberk; Milka Pristavec, Radovljica; Vladimir Pirnat, Šmihel; Hilda Ficek, Novo Me-sto;Jcže Kotar, Šentrupert; Jožefa Kolenc, Maribor; Karel Babnik, Rateče; Nerina Puhar, Klanj; Franc Repnik, 78, Mekinje; Kristina Haeske roj. Hribernik, Velenje; Karel Babnik, Lipica; Lucija Žumer roj. Rihtaršič, 79, Železniki; Vojko Božič, Podmelec; Ivan Marn (Gvajčev ata), Snebrje; Jože Kodrič, Kranj; Frančiška Kovič roj. Ke-šar, Kresničke Poljane; Viktor Urankar, Vransko; Slečo Logar, Idrija; Albin Vončina, 89, Idrija.
hajali ob lepi udeležbi rojakov in gostov. Med vsemi obredi velikega tedna smo ubrano prepevali menjaje vse ljudstvo in naš zbor. Pevci SO' se vneto pripravili, da so deloma. z nekaterimi pesmimi in s psalmi sodelovali. Vaje zdaj vodi kot „korepetitor“ pri klavirju Ivan Bajuk, med mašo pa spremlja petje Marjana Bajda.
Na veliko nedeljo smo pri zares polni udeležbi po končanem vsta-jenjskem bogoslužju imeli po dvorišču tudi velikonočno procesijo'.
Posebej pa moramo omeniti praznovanje velikega petka. Po končanih obredih smo prisostvovali zelo uspelemu priložnostnemu prizoru na odru. Naši mladi so dali pobudo, da je Rudi Hirschegger pripravil z njimi iz zbirke „Biblični ciklus — Svetopisemske drame“ Ivana Mraka e-
>■ n ■■■ ■■■■ib ■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■ ■■■■■■■ ■xnnllal mn ■ n
Bil je v soboto, 26. marca 1988 ob
21.	uri v Slomškovem domu. Vodil ga je predsednik dr. Anten Šimenc. Po pozdravu je ugotovil pravilen sklic, objavo in sklepčnost, Nato je prebral imena 30 članov, ki so umrli od lanskega občnega zbora do danes. Zanje so skupno zmolili Očenaš.
Sledil je dnevni red. Na predlog Emila Cofa sta bila določena dva overovatelja zapisnika in trije člani volilne komisije. O delu Zadruge so poročali predsednik, tajnik, blagajnik in nadzornik. Predsednik Anton Šimenc je orisal težke finančne in socialne razmere Argentine v preteklem letu, ki pa Zadruge niso mogli omajati. Poleg tega je ohranila vlogo matične in usmerjevalne u-stanove. Njena prisotnost je bila o-pazna na skoraj vseh področjih — zlasti vzgojnem in dobrodelnem — slovenskega udejstvovanja v tej deželi. Obveščanju in razlagi zadružne ideje služi glasilo STIK. V tisku je knjiga razprav in razmišljanj politika in pisatelja dr. Marka Kremžarja z naslovom STEBRI VZAJEMNOSTI o krščanskem pogledu na družbo in njeno pravičnejšo u-reditev. Za konec leta bo z letnico 1989 izšel nov SLOVENSKI TELEFONSKI IMENIK. SAC (Secretaría de Acción Cooperativa) je z resolucijama 966 in 967 potrdila novemu zakonu prilagojena zadružna pravila in pravilnik za posojilo, kar so odobrili člani že na občnem zboru leta 1985.
Tajnik lic. Marjan Schiffrer je o-pisal delo ožjega in širšega odbora. Število članstva se je zvišalo na
nodejansko „tragedijo“ — Prokurator Poncij Pilat, ki nam odstira duševne boje Pilata po krivični smrtni obsodbi Jezusa, ko mu žena Klavdija zbuja vest strašne krivde, ki bo odmevala v molitvi bodočih rodov: „Ki je bil križan pod Poncijem Pilatom. .. “
Glavno vlogo Poncija Pilata je vsestransko odlično odigral Davorin Hirschegger. Njegov „Pilat“ je bil prepričevalna ustvaritev v besedi in igri. Enako je z vso resnično doži-vetostjo predstavila njegovo ženo Klavdijo Prokulo Veronika Bajuk In končno še'vloga levita Natanaela, ki jo' je v živahni razgibanosti in z doživeto čustvenostjo odigral Martin Bajda ml.
Prireditev je bila kot zaključek vseh bogoslužnih dogodkov velikega, petka zelo posrečeno primerna kot poslednji odmev Odrešenikove smrti na križu.
Bb.
2707; v zadnjem letu so pristopili 104, večinoma mladi člani. Omenil je anketo o raznih zadružnih vprašanjih, izdajo koledarčkov ter sodelovanje pri slovenski radijski uri. Dejal je, da je zadruga okrepila svoj položaj ter končala leto brez problemov.
Blagajnik Ivan Makovec je poročal o denarnem prometu ter preči-tal bilanco; prisotni so mu lahko sledili z lično brošuro, ki je bila na razpolago pri vhodu.
Nadzornik Božo Fink je ugotovil, da je bilo vse poslovanje v skladu z zakonom ter pravili Zadruge. Predložena dokumentacija je v skladu z dejanskim stanjem ustanove. Predložil je, naj se odboru izglasuje raz-rešnica. Vsa poročila so bila po debati soglasno odobrena.
Zapadli mandati so bili deloma potrjeni in deloma spremenjeni. Odbor za leto 1988 je naslednji: predsednik dr. Anton Šimenc, podpredsednik Janez Amon, tajnik lic. Marjan Schiffrer, namestnik Janez Teras; blagajnik Ivan Makovec, namestnik Janez Čeč, svetovalci Tone Podržaj, Milan Keržič, Rudi Gričar, Jože Tomaževič in Janez Jereb, namestnika Stane Mehle in Janez Jenko, nadzornik Božo Fink, namestnik Avgust Jeločnik in upravnik Marjan Loboda. Odbor je bil izvoljen soglasno.
Dnevnemu redu je sledil prijateljski razgovor pri pogornjenih mizah. Okoli polnoči se je zadružna družina poslovila od gostoljubnega Slomškovega doma.

• ••ifiaoantikKiMiiiiMi»
aMaaaaaaaaaaaaa»aaaaaaaaaBaaBaaaaaaaa«aaaBaaaaBaaaaBBaauaaaa ......................
Občni zbor zadruge Sloga
reditve v Slovenski hiši. V pretekli poslovni dobi smo se srečali štirikrat. Vsa srečanja smo začeli s sv. mašo in duhovno mislijo.
O vseh prireditvah nam že leta napiše poročila v Svobodno Slovenijo naša zvesta sodelavka ga. Iva Vivod.
9. maja 1987 se je slovenska šol- . ska družina srečala v Slovenski hiši s škofom dr. Janezom Jenkom in msgr. Francetom Boletom. Po sveti maši so vse šole nastopile v dvorani. Škof je1 bil ginjen in je dejal, da kaj podobnega ni doživel niti v Sloveniji. Pri organizaciji in izvedbi prireditve je sodeloval Frido Beznik.
14.	junija 1987 v Slovenski hiši proslava na čast mladinskemu zavetniku sv. Alojziju. Sv. mašo je daroval in spregovoril duhovno misel delegat prelat dr. A. Starc za žive in mrtve katehete in učitelje. Po sv. maši smo se poklonili pred spomenikom junakom in žrtvam druge svetovne vojne in revolucije. V dvorani pa so učenci Baragove šole v režiji Cirila Jana igrali Kunčičevo pravljično igro Triglavska. roža.
19.	septembra 1987. Ob 125-letni-
ci Slomškove smrti je bila v Sloven-sk hiši prireditev v spomin očeta slovenskih šol. Sv. mašo je daroval delegat prelat dr. A. Starc za žive in mrtve učitelje naših šol. V dvorani so vsi otroci zapeli dve Slomškovi pesmi. Učenci Prešernove šole pa so v režiji Mihe Gaserja uprizorili Lovšinovo priredbo pravljice Desetnik in sirotica. Glavni sodelav-
ki režiserja sta bili Anka Gaser in Magda češarek.
13.	marca 1988. Začetek slovenskih šol. Sv. mašo je daroval g. Jože Škerbec na čast Svetemu Duhu za božji blagoslov v novem šolskem letu in je podal duhovno misel. V dverani. so po uvodnih besedah ge. Marjane Batagelj, vaditeljice Jegličeve šole, nastopili učenci Balantičeve' šole s pravljično igro: Dežela Bi-ba-bo. Besedilo povezavo je napisal pisatelj Maks Osojnik, nastop pa je pripravila učiteljica Danica Malovrh s sodelovanjem ostalih u-čiteljic Balantičeve šole, sceno je pripravil Tene Oblak, sodeloval pri pripravah in koordiniral potek igre pa Frido Beznik.
14.	novembra 1987. Celodnevni šolski izlet v Villa La Salette' pri Pilarju s tristo udeleženci.
Roditeljski sestanki. Na prvem je predaval prelat dr. A. Starc, na drugem pa ga. Marjana Batagelj, voditeljica Jegličeve šole s sodelovanjem zakonski parov Frida in Alenke Beznik in dr. Jožeta in Jane Dobovšek.
Počitniška kolonija v domu pokojnega dr. Rudolfa Hanželiča v Cordobi od 28. 12. 1987 do 11. 1. 1988. Letošnje kolonije se je udeležilo 81 otrok: 42 deklic in 39 dečkov. Številčno so bili posameziu kraji takale zaštopani: San Justo 28 otrok, Ramos Mejía 17, Morón 17, Capital 6, Carapachay 6, Miramar 3, Bolivija 3, Tucumán 2 in San Martin 1 ctrok.
Kolonijo so spremljali duhovnik Tone Bidovec, gospodične: Mija
Markež, Danica Malovrh, Magdi Zupanc, Nevenka Magister,, Ani Klemen, Andreja Selan, zdravnica dr. Marija Avguštin, M;arko Vcmber-gar, Tone Rode in šolski referent.
Kuhinjo je z veliko ljubeznijo' in požrtvovalnostjo vodih ga. Ivanka Golob. Pomagale so ji ga. Ani Jerman, Kristina Petkovšek, Veronika Sparhakl, Monika Vitrih in pri postrežbi Veronika Vivod. Upravnik Počitniškega doma Ivan Jerman je z razumevanjem spremljal kolonijo in poskrbel, da smo lepo preživeli počitniške dneve.
Potrebnim otrokom sta omogočila udeležbe na koloniji pok. ga. Voršič in neimenovani dobrotnik. Tudi je podarila Zadruga Sloga orehe in rozine. Duhovnik Jože Škerbec pa vsoto denarja (A 150.-). Za dobitke misijonske tombole pa podjetje Vigor po posredovanju Tineta Selana zaboj šolskih potrebščin.
Vozovnice nam je posredovala potovalna agencija Ilirija tur.
Kolonijo je pripravila pisarna ZS. Tajnik Emil Cof, z njemu lastno točnostjo s sodelovanjem Mije Markež, sta pripravila vse, da je kolonija odšla in se srečno vrnila.
Odbor Počitniškega Doma, s predsednikom Francetom Rantom, ki je prevzel po smrti dr. Rudolfa Hanželiča in ohranil ta dom slovenski skupnosti, ga je dal velikodušno na razpolago.
Počitniška kolonija je naš« počitniška šola. brez učnih ur: ali ravno nasprotno s 24. učnimi urami na dan. Ti počitniški dnevi so prepre-ženi z veseljem in ^ožen člen pri
ohranjanju dobrin in idealov naše skupnosti.
Učiteljstvo in otroci so sodelovali pri prvem svetem obhajilu, romanju v Lujan in procesiji sv. Rešnjega 'telesa. Šolski otroci nastopajo v krajevnih Domovih pri samostojnih in skupnih prireditvah.
Zedinjena Slovenija nudi vsem šolam učne pripomočke, izbor iger, prizorov in priložnostnih deklama-macij. Vsem pa podari spričevala.
Življenje naših šol spremlja naš tisk: Svobodna 'Slovenija, Oznanilo in Duhovno življenje z Božjimi stezicami.
Bog plačaj v poročilu omenjenim in vsem, ki so v preteklem letu sodelovali pri delu in ohranjevanju naših šol.
SREDNJEŠOLSKI TEČAJ
Slovenski srednješolski tečaj „Ravn. Marko Bajuk“ je bil leta 1987 v svojem 27. letu delovanja. Vodila ga je ravnateljica dr. Katica Cukjati; na tečaju je učilo 19 profesorjev, pomagali pa so še tajnica, skrbnik za dopisne dijake in dve knjižničarki.
¡Študentov se je vpisalo 143, od teh so bili 4 dopisni iz notranjosti države. Šclo je končalo 19 abiturien-tov, ki so izdali almanah Mladi pojemo življenju. Učni program je bil isti kot prejšnja leta.
Na zaključni proslavi so najbolšj dijaki dobili darila, ki jih je preskrbela. Zedinjena Slovenija, za kar ji gre najlepša hvala.
Tečaj je za konec leta pripravil
in izdal brošuro „Načela, pravila in poslovnik“, ki bo stopil v veljavo Z novim šolskim letom 1988.
Pri delovanju tečaja je skrbno sodeloval Svet staršev, kateremu je predsedoval Janez Čeč. Starši so skrbeli predvsem za red in za malico ter skrbniške stroške.
Tečaj je dobil od dr. Reginalda Vospernika s Koroške vrsto njihovih učnih knjig, da jih pregleda in morda naroči več izvodov za potrebe dijakov.
Tečaj je imel v letu poleg pouka vsaka dva tedna še druge prireditve: Sestanek s starši, izlet s študenti, zaključna prireditev s poslovitvijo abiturientov, razdelitvijo nagrad in nastopom. Tečaj so obiskali med letom koprski škof dr. Jenko in msgr. Bole, trije gostje s Tržaškega in dr. Pregelj iz Kanade.
Abiturienti so kot Rast XVI šli na taborjenje v Bariloče pod vodstvom I. Korošca.
Srednješolski tečaj v Slovenski vasi v Lanusu je redno deloval. Vodil ga je Dušan Šušteršič in je imel 8 profesorjev ter 18 dijakov, od katerih so končali šolo 4.
Program tečaja je bil enak kot lani; za konec leta so pripravili zelo živahno proslavo.
Deloval je tudi odsek v Barilo-čah, ki ga je vodila prof. Marjanka Kremžar Jermanova. Učilo je 6 profesorjev in je imel 5 dijakov. Ker je manj dijakov, je program prirejen tej situaciji, a v bistvu ostane enak centrali. Učne pripomočke so dobili iz osrednjega tečaja.
Tečaj v Mendozi ni deloval.
MALI OGLASI
ZDRAVNIKI
Bogomila Rebozov, psihologinja — tesnoba, nespečnost, potrtost, splošni živčni in duševni problemi. — Moreno 458, I. 7, La Lucila, T. E. 7^9-8823 (po 19. uri).
ZA DOM
POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Martin Kovačič — T. E. 765-1682.
PREGELJ in sinovi: izdelava kuhinjskega pohištva; Montevideo 35 - Tablada - T. E. 652-8167.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0352.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -
filtri - avtomatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 211, iSan Miguel, T. E. 664-4874.
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik; ponedeljek, sreda, petek od 17. do 19., Don Bosco 168 — San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knava — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vcster — Gana 119 -Capital - (1 kvadru severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. ia H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Air«B - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od
18.	do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sloge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 16.—19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Mont,e 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande Češarek).
ima ■•■■■■■■na ■■■■■■ ■
OBVCSTILG
ČETRTEK, 21. aprila:
Seja upravnega sveta ZS ob 20 uri. SOBOTA, 23. aprila:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Slovensko gledališče Buenos Aires — Martin Krpan. Predstava v dvorani ,Slovenske hiše oib 20.30 uri.
NEDELJA, 24. aprila:
Lahkoatletski turnir v priredbi SDO in SPZ v zavodu La Salle. Začetek ob 9 s sv. mašo.
NEDELJA, 1. maja:
Obletnica doma v Carapachayu. SREDA, 4. maja:
Sestanek Zveze slovenskih ' mater in žena ob 17. uri. Predava dr. Jure Rode: „Odrešenikova Mati — danes!“
SOBOTA, 7. maja:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 8. maja:
Romanje v Liljan.
ZDA
Lansko leto se je na cvetno soboto vršil pri fari Sv. Štefana koncert verske glasbe cerkvenega zbora Slovenska pesem, ki je pod vodstvom Janeza Arka. Pri klavirju je spremljala Patty Zeležnak. Vršil se je v dveh delih. V prvem je nastopil zbor s solisti, v drugem pa zbor, solisti in komorni orkester, sestavljen iz mladih svetošefancev. Na sporedu so bili domači in tuji skladatelji. Drugi del je bil posvečen Handelo-vemu Mesiju.
V zvezi s prizadevanji zvezne vlade za skrčenje državnega deficita so se v upravi Glasu Amerike odločili, da okrnejo slovenske oddaje. Temu je sledila intervencija s senatorjem Lauschetom na čelu, ki je trenutne uspela. Vendar nevarnost še vedno obstaja, ker merilo za priznanje prioritete je število ljudi, ki poslušajo1 v tem jeziku. Toda če se primerja uspeh teh oddaj med poslušalci, to se pravi s pismi, ki jih prejemajo posamezne sekcije, je razvidno, da je slovenski odmev večji od drugih, ki imajo po statistiki večje število.
Lansko leto je bil ustoličen pri fari Marije Vnebovzete v Clevelandu kot novi župnik John Kumše med sv. mašo, ki jo je daroval škof James P. Lykeom s somaševanjem 12 du-
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in oh nedeljah od 9,30 do 11,30 (gdč. Julka Moder).
Cena največ štirih vrstic A 5.- za enkratno objavo, za ves mesec — 4 številke — A 15.-.
MED KNJIGAMI IN REVIJAMI
(Nad z 2. str.)
VOS-a in da ima pisatelj pač prostost, da po potrebi ustvari junake. Pahor mu je dobro povedal, da pri opisu ljudi, ki so zgodovinske osebe in ki jih vsi poznajo, ne mobeš operirati po svoji volji. Pozval ga je, naj ob ponatisu predela tiste strani. Tu ni kaj reči: Pahor je na mestu. Ko bi se poglobil le še malo več v pravo sliko OF in NOB: tragedij kot v Cerknem je bilo na stotine v Ljubljanski pokrajini. Na Primorskem se ljudje še danes boje, tragedijo Cerkna je preživela le ena žrtev, a nikdar ni hotela o tem govoriti. O likvidaciji Vojka Premrla, Stanka Vuka in toliko drugih po Vos-u še danes nimamo pričevanja. Opozicija 41-45 ni reagirala z množičnim maščevanjem, tudi svetopisemski zob za zob ni bil apliciran.
hovnikov. Prisotne so bile narodne noše. Maša se je brala v angleščini. Domači pevski zbor ojačen z zborom Fantje na vasi je prepeval slovenske pesmi. Po opravljeni maši je Kumše spregovoril nekaj kratkega v lepi slovenščini. Nato so se pa prisotni zbrali v dvorani na prigrizek in pomenek z novim župnikom, ki je naslednik Viktorja Tomca, ki odhaja v pokoj.
.Lansko leto se je vršil na Univerzi Wisconsin, Milwaukee, v mali dvorani „School of Fine Arts“ pevski koncert ameriških poklicnih pevcev in pevk ter slovenskega mešanega zbora Gallus pod vodstvom prof. Lea Muskatevca.
V prvem delu so nastopili razni ameriški pevci; po kratkem odmoru je nastopil zbor Gallus, to pot ojačen s šestimi pevci študenti. Na sporedu so bile pesmi Gallusa, Adamiča, Maliča in Sattnerja. Na klavirju je spremljal Jeffrey Peterson.
Lani je fantovski oktet Zvon iz Connecticuta imel turnir po Evropi. Nastope jim je organizirala Krščanska kulturna zveza v Celovcu s pomočjo slične organizacije na Primorskem. V Sloveniji pa na povabilo raznih župnij. Prvi nastop je bil v Celovcu, katerem so sledili nastopi v Trstu in Gorici. Nato so odšli naproti Dunaju in imeli koncert v dvorani doma Korotan. Z Dunaja so odšli v Slovenijo, kjer se je prvi nastop vršil v starodavni Marijini cerkvici na Blejskem otoku.
Po raznih obiskih v različnih mestih so imeli zadnji koncert v Sloveniji na teološki fakulteti v Mariboru.
Zadnji del pevske turneje se je pa končal na Koroškem.
Dr. Ivo Banič je prispeval ponatis svojega članka o deregulaciji slovenskega gospodarstva (Delo 19. 9. 1987). Krasen zagovor prostega tržnega gospodarstva, kjer bosta privatni in družbeni sektor enakopravna tekmeca. Prosta investicija domačega in tujega privatnega kapitala. Za ustanovitev podjetja naj zadostuje sodnijska registracija. Za ravnovesje tega modernega kapitalizma (op. p.) manjkajo še svobodni sindikati in intervencija družbe v slučaju prevelike zlorabe (karteli, monopoli, tuj kapital itd.). Slovenija ima izvrstne ekonomske strokovnjake, ki pa se ne morejo uveljaviti!
Sledi precej podatkov o uporniški organizaciji primorskih Slovencev iz 'medvojnega odbodja TIGR. Organizacijo je močno podpiral kralj Aleksi nder. Ustanovili so jo nacionalno zavedni Primorci z namenom, da bi Primorska pridružili Jugoslaviji. TIGR je v povezavi z Angleži izvršila sabotažo na progi Beljak-Tr-biž tik pred začetkom vojne. KPS organizacija logično ni bila pri srcu, revoluciji bi bila na poti. Sredi maja 1941 je član te organizacije Zelen padel kot prvi gverilec Tigrovec na Dolenjskem!
Zaliv 1987 je to pot zelo pisan. Pahor sega široko preko manjšinskega okvira, ker se identificira kot globalni Slovenec. Navdušuje nas njegova angažiranost za večjo samobitnost slovenskega sveta, ki sega daleč preko Štihovega neobstoječega enotnega 'kulturnega prostora. Velika škoda, da ne pride do pravega zaključka glede OF, NOB in revolucije. Na tem polju je v usodni kontradikciji, ko v glavnem odločno odklanja oblastveni monopol partije in vse kar je iz tega prišlo, ne najde pa skupnega jezika s po-
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 5 9 - 9 5 0 3
GUrni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Corrao Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión. N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 198& Za Argentino A 100; pri pošiljanju po pošti A 120; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA DOS UNTDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES T. E. 362-7215
V skladu Slovenskih mater in žena
so darovali: družina Pip p v spomin pok. Tinke Šušteršič A 50; N. N. namesto cvetja na grob Metki Amonovi A 10; N. N., Hurlingham, v spomin ge. Tinke Šušteršič A 50; Zveza mater in žena iz San Justa od nabirke butaric A 415.
Vsem najlepša hvala!
litično emigracijo, ki je bila na njegovem današnjem stališču že leta
1941.
Škoda, Zaliv bi lahko postal slovenski Reader’s Digest. Njegov vpliv bi bil neprimerno večji, kot je danes.
V nedeljo, dne 1. maja, v Carapachayn
praznovanje
28. OBLETNICE USTANOVITVE BOMA
Spored :
10.15: dviganje zastav
10.30; sv. maša za žive in mrtve člane Doma 12.30: skupno kosilo
16.30: kulturni program in veseloigra „V Ljubljano jo dajmo“
Po igri prosta zabava.
Rojaki prisrčno vabljeni!
SLOVENSKO GLEDALIŠČE BUENOS AIRES Joža Vombergar
MARTIN KRPAN
Predstava v sobote, 23. aprila 1988, ,ob 20.30 uri v SLOVENSKI HIŠI.
Predstava začne točno ob napovedani uri.
Pred dvorano slikarska razstava Andreje in Marjetke Dolinar ter Tcn.eta Kržišnika.



Ä SLOVENIJA V SVETU
Cilj: Aconcagua
n
JANEZ CUKJATI, Quilines
Drugi Slovenec iz Argentine, ki je letos januarja dosegel vrh Acon-cague, j.?; bil Janez Cukjati, župnik v Quilmesu. Pogovor z njim sledi:
Koliko časa si že mislil na Acon-caguc?
že več let sva se pripravljala z bratom Jožetom, a nisva prišla do tega. Prakticiral sem včasih v Men-■dozi na Cordón del Plata, zadnja leta sem hodil v Salto vse zime, kjer sem prišel nad 6000 m visoko in spoznal, kaj pomeni višina, kakšno hrano prenese moje telo, ko j potrebujem itd.
In kako ti je šlo letos?
Govoril sem z nekim prijateljem, ki me je navduševal, že pozimi sem hodil po Famatini, oktobra pa sem šel na Lanin, kjer sem spet po letih z lahkoto prišel na vrh. Hotel sem poleti na Aeoncaguo s kom iz moje župnije, a nisem dobil nobenega spremstva. Odločil sem se, da grem sam. Kupil sem si še višinski šotor in opremo.
Si takoj naskočil goro?
Vedel sem, da se' moram dobro trenirati v višini, zato sem šel prej v Vallecitos, kjer je zelo močna puna — višinska bolezen — že na 3000 m. Zato sem tam nekaj dni treniral, 1000 m gori, drug dan doli itd. Nato sem odšel v Mendozo, kjer je vojaški kaplan Jože Horn dobil možnost za mule. Res sem na Puente del Inca našel komandanta, ki mi je dovolil, da so mi mule nosile nahrbtnik, pa še jahal sem jih lahko, kar ni prijetno; dobil sem staro mulo, za katero ni bilo nevarnosti, da bi me brcnila. Zjutraj so jih naložili z veliko pozljivostjo, da niso zbezljale. Tako sem z mulo prišel do Plaza de Muías, čeprav je pot dolga.
To je klasično mesto za naskok?
Da. Drugi dan sem porabil še za trening ter sem se povzpel na Nido de Cóndores, sicer prazen in mi je kar dobro šlo. Tudi sem še isti dan prišel nazaj. Tu sem se srečal z nekimi znanci, ki so hoteli že1 naslednji dan na goro. Imeli smo skupaj mašo (bila je sobota zvečer). Pripravil sem vse za drugi dan.
Drugi dan zjutraj si se torej odpravil?
Zgodaj sem naložil šotor, spalno vrečo, kuhalnik, nekaj hrane in Or bleko, vse precej težko. Prvih 100 m me je zelo zdelalo, pa sem videl nekega majhnega človečka, ki se je prav počasi dvigal, pa sem šel za njim v zelo počasnem tempu. Ko sem prišel iz najbolj strmega, sem malo počival, nato pa sem prišel popolnoma zbit do Nido de Cóndores kakih 5500 m višine. Tam sem o-stal ves naslednji dan in počival. Imel sem namen v enem sunku naskočiti vrh in se vrniti.
Kako si1 šel proti vrhu?
Ko sem prišel v zavetje Independencia, sem našel tri turiste. Ker me je bolel želadec, so mi dali neke tablete. Tam ‘ je bil že zelo močan veter in v noge me je mrazilo, a sonce in hoja po snegu sta me o-grela. Potolažili so me, da višje ne bo vetra, a komaj sem prišel za ovinek, je bil veter še hujši. Tako mi ni preostalo drugega, kakor da sem za neko veliko skalo malo počakal, saj so se tudi na. vrhu vrteli oblaki. Kmalu so prišli za mano dva Argentinca in en Anglež. Tam smo čepeli skoraj uro in pol. Ko pa je bila že pol ene, sem si dejal: „Ali gremo nazaj ali naprej!“ Že prej so mi pripovedovali, kako huda je vrh-
nja grapa, „canaleta“, in res je bilo. Bilo je precej navpično, a nič trdnega: pesek, grušč, pa še utrujen in prezebel sem bil. Skoraj me je imelo, da pustim vse in se obrnem. Pa sem še malo poskusil. Šlo je počasi, zadnji del sem hodil kar po vseh štirih in kolenih, in končno sem od skupine prišel na vrh drugi.
Kakoi je bilo na vrhu?
Tam ni bilo hudega vetra, a bilo je precej mraza. Na vrhu sem si ogledal odrezano južno steno, posnel nekaj slik; drugi so izmenjavali zastavice iz zaboja, a meni je bilo vseeno, če kdo ve, da sem dosegel vrh ali ne, in sem se kmalu odpravil navzdol. A takoj sem precej močno padel, nato sem se bolj pazil. Seveda je tudi sestop zelo hud. Niže sem se lahko kar zapeljal po grušču. Medtem pa sem srečal druge skupine — eden je nosil gori križ, ki mu ga je dal mendoški škof — temu sem dal ves svoj čaj, ker ga je zelo bolela glava.
Kakšen je bil razgled z vrha?
Zaradi oblakov je bil bolj slab razgled, morja nisem videl.
In do kam si se isti dan vrnil?
Prišel sem prav do Nido de Cóndores. Bil sem zelo zdelan in tudi
veter me je s svojimi sunki zelo u-trudil. A vseeno sem debro hodil. Na vrhu sem bil ob treh in nazaj ob šestih. Malo sem se ulegel, spil čaj in šel spat. Noč je bila huda, veter se je neprestano zaletaval v šotor, tako da sem malo spal. Drugi dan sem si naložil težki nahrbtnik in odšel navzdol na Plaza de Mulas, kamer sem prišel opoldne. Tam sem dobil neke vojake, katerim sem prepustil težjo robo, da jo z mulami prinesejo za mano, sam pa sem šel na 40 km dolgo pot na Puen-te del Inča. Ta pot navzdol je bila zelo težka, manjše vzpetine so mi vzele veliko moči, tako da sem hodil kar počez ob reki Orcones, pa vsaj naravnost.
Katerega dne si bil na vrhu A-
comcagu.e?
To je bilo 26. januarja. .
Kakoi bi povzel svoje izkušnje z Aeoncaguo?
Prave plezarije ni, vrhnji greben je naporen. Začudil sem se, ker sem prišel do vrha brez glavobola in pune. Tudi je bilo pametno, da sem naredil vrh v enem sunku, kajti noč je treba prespati čim nižje, ker te više laže prime puna.
Hvala ti, Janez, za ta pogovor.
Pogovarjal se je TDml.