Štev. 40. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 30. septembra 1927. Leto V. Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsoroij Malega lista. Naslor: Mali list, Trieate, ca-sella centro 37. — Urad : via Imbriani 9-111. Odgovorni nredulk: dr. I. BEBCE. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAllOCNINA za celo leto 10 L., pol leta B L., fietrt leta 8 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 5 Tj. MALI L TEDNIK ZA NOVICE IN POU^ CENA OGLASOV IN OBJAV «MALI LIST« • Trieste - C. Cc '^atm licejsko knjižica ta) 50% “• ^ ®a“ J uBIJ l' beseda; z «\i. beseda. A*ri Btalnem weren popust. Mali koledar. • Petek, 20. septembra: Hieronim (Jerko). — Sobota, 1. oktobra: Remigij; Lu-dovika. — Nedelja, 2.: roženvenska; Angeli varuhi. — Ponedeljek, 3.: Mala Terezija; Kandid; Evald. — Torek, 4.: Frančišek Serafinski (asiški); Edvin. — Sreda, 5.: Placid; Gala. — Četrtek, 6.: Bruno; Fides (Vera). — Petek, 7.: Marija, kr. rožnega venca; Justina. — Sobota, 8.: Brigita; Simeon; Benedikta. MALE NOVICE. Praznik Male Terezije. Sv. Oče je odredil, da se bo god Male Terezije Deteta Jezusa obhajal vsako leto 3. oktobra. Za vesoljno Cerkev so predpisane tozadevne molitve v duhovniškem brevirju in pri sv. maši na dan 3. oktobra. Stoletnloa. L. 1827. je izdal Blaž Potočnik svoja prve skladbe «Svete pesmi za vse praznike in godove med letom«. To izdanje staro je torej že častitljivih 100 let. Potočnikove «viže» so bile nekoč zelo priljubljene in nekatere so ostale v veljavi še do današnjih dni; o tem priča n. pr. Aljaževa pesmarica, izdana od Celovške Mohorjeve družbe. Blaž Potočnik je bil tudi sicer vsestransko delaven za napredek naroda. Rojen je bil 1. 1799., umrl pa je I. 1872. — Letos je tudi minilo 100 let, odkar je bila tiskana prva pesem Franceta Prešerna, pesnika svetovne veličine. Takrat je bil Prešeren 27 let star (rojen 1. 1800.) Boman Mussolini. V Karpenji v Mussolinijevi vili teče nova zibka. Ministrskemu predsedniku se je rodil četrti otrok dne 27. septembra. Ime so mu dali Roman (Rimljan). Oče je pohitel v Karpenjo, da prisostvuje krstu, ki se je izvršil koj naslednji dan. V Karpenjo je dospelo na tisoče brzojavnih častitk. Rimski rokodelci ibodo Mussoliniju podarili umetno izdelano zibko, na kateri bo izrezljan liktorski sveženj palic in grb rimskega mesta. Snajderjeva kupa. Kupa je čaša ali kozarec. Srebrna, kelihu podobna kupa je običajna častna nagrada zmagovalcem pri športnih tekmah. Neki Schneider je dal kupo za tekme zrakoplovcev. Tekme so bile v Benetkah. Udeležili so sc jih italijanski in angleški letalci. V nedeljo je bilo na stotisoče ljudi v Benetkah, da bi videli tekmo, a radi slabega vremena, je bila šele v ponedeljek. V tekmi so zmagali Angleži. Neki Webster je dosegel z letalom hitrost 453 km na uro. Drugi je bil Worsley, ki je dosegel 439 km. Izkazalo se je, da so imeli Angleži nove, posebno fine motorje. Bori« v Italiji. Bolgarski kralj Boris je na svojem evropskem potovanju obiskal tudi Italijo. V Firencah se je mudil baje celih 14 dni inkognito (kot zasebnik, grof Rylski). Bil j C tudi v Rimu. Vnovič se govori, da bi sc hotel oženiti s kako italijansko princezinjo. Koliko je na tem resnice, se pa ne ve. Hudi vaščani. Pri zadnjih skupščinskih volitvah v Jugoslaviji je ena srbska vas naredila štrajk. Prav noben volilec in šel na volišče. To so naredili v protest proti vladi, ki da jim ne pošlje ne popa ne učitelja. Volilna komisija v šabcu je zahtevala, da se morajo volitve ponoviti, pa vaščani se niso udali. Niti predsednik volišča ni mogel voliti, ker bi bil v celem zapisniku samo njegov glas in bi se vedelo, za katero stranko je volil. Zopet velike povodnji. Nedelja in ponedeljek sla prinesla hudo vreme v celih Alpah. Prizadeti sta bili to pot zlasti Švica, Tirolsko in Lombardija. V južnih Ti rolah je reka Ajzaha strašno narastla. Tudi na oni strani Bren-nerja v avstrijskih Tirolah je bila velika povodenj. Z dežjem je prišel gorki veter, ki mn Nemci v gorah rečejo «Fohn». Velikanske mase snega na gorskih vrhuncih so se v kratkem času stopile in voda je Udrla v doline ter odnašala, kar ji je prišlo na pot. Železniška proga, ki vodi ob Ajzahi proti Brennerju, je bila pretrgana. Velika nesreča se je zgodila z enim vlakom. Postajenačelnik v Le Cave je namreč v ponedeljek zvečer brzojavno prosil za pomoi. Iz Francensfeste se je odpeljala na pomoč ena lokomotiva z raznimi pripravami, inženirjem, posta-janačelnikom in desetimi delavci. Ko je ta mali pomožni vlak vozil ob narastli reki naprej, se je naenkrat udrl pod njim nasip in vsa posadka je utonila v valovih. Samo dva sta si rešila življenje. Voda je na tistem kraju izpodjedla železniško progo kakih 300 m nadaleč. V Ajzahi so našli tudi truplo enega finan-carja. Na kraj nesreče se je podal podprefekt iz Bočna. Oddelki raznih čet so hiteli na pomoč, da po možnosti zaustavijo razdiralno delo razsrjene reke in da pospešijo poprave. Veliko truda in stroškov bo, predno bo železnica zopet vozila tam čez. V smrtni nevarnosti je bil tudi železniški čuvaj. On in žena sta bila nekaj potolčena, vendar so ju pogumni reševalci oteli; utonil je sedemletni sinček. Čuvajnico je voda odnesla. V Briksnu je bil nižje ležeči del mesta poplavljen. Voda je pokrila celo državno cesto, ki vodi proti Brennerju. Vode so narastle tudi po drugih dolinah; na raznih krajih je bil promet začasno pretrgan. Pri Fleres je voda odnesla še nedodelano kasarno finančnih stražnikov. Odneslo je po raznih dolinah več kmečkih poslopij. Na enem kraju se je udrl velik zemeljski plaz in odnesel veliko žago ter zalogo lesa. Podobne vesti prihajajo iz Švice. Kantoni Graubiinden. Ticin ter Sankt Gallen so bili najhuje zadeti. Voda je poplavila doline, ruvala drevje, odnašala mostove. V neki vasi je odneslo dve hiši in mlin; tam je utonilo kar osem oseb. Neki nu)st so ravno delavci utrjevali, pa je pridrl hujši val in ga porušil; odnesel je dva delavca. Na več krajih je pretrgalo železniško progo. Vzelo je tudi razne tovarne. Heka Ren je v Graubiindenu delala strašno škodo. Nekje blizu avstrijske meje se je naredilo kar celo jezero; po tem jezeru plavajo drevesa, živali, hišna oprava i. t. d. Na Luganskem jezeru pa je bil vihar. Parnik «Ticinoy> je zadel ob kraj s tako silo, da se je pokvaril in potopil; potniki so se rešili. V Lombardiji narastla je posebno reka Adda, ki teče v Komsko jezero. Na več krajih je preplavila železniško progo in ustavila promet. Velika škoda je bila v mestu Sondrio. Polja so bila pod vodo, ceste močno poškodovane. Tudi reki Mera in Lira sta podivjali. Pri Chiavenni je odneslo kos velike predilnice in pokvarilo tovarniški kanal. Na samo na ti strani, ampak tudi drugod'po svetu so bile hude povodnji. Tudi na francoski strogi Alpskega gorovja so reke narastle tn delale škodo. Reka Ro-dan, ki priteka iz Švice, je nosila drevje in drugo šaro. Istočasno poročajo z Angleškega o dežju in snegu in o poplavah ob glavni reki Temzi. Duhovniike službe. Novomašnik Karel Cesar je nastavljen za knpelana v Bujah, Alojzij Gulič za župnega upravitelja v Boljunu (opravljal bo tudi župnijo Vranjo), Jožef Policardo za kapelana v Milah. Č. g. Vaclav Šileny, dozdaj župnik v Vranji, se preseli v Štorje, Fran Agreš, župni upr. v Cerah, odide v Jugoslavijo. V Cere pojde č. g. Josip Vidau mlajši, kapelan v Skednju (upravljal bo tudi župnijo Sv. Ivanac). Kardinal odstopil. V zboru kardinalov je igral zelo odlično vlogo francoski jezuit Billot, slaven bogoslovni učenjak. Sedaj pa je na stara leta odložil kardinalsko čast in se umaknil zopet v zatišje samostana; postal je spet navaden jezuitski pater. Kaj ga je nagnilo, da se je visoki časti odrekel, to ni še pojasnjeno. Domneva se, da se ni v važnih rečeh skladal z vatikansko cerkveno politiko, najbrže v zadevah francoskih katoličanov. Novi fratri. Nov cerkveni red so ustanovili na češkem. Imenuje se «Red sv. Mihaela«. Namen ima čisto modernim razmeram prikrojen, namreč delovati za katoliški tisk. Tudi iz tega se vidi, kako velik pomen ima tisk, časopisje. Samo nevedni in zaostali ljudje mislijo in rekajo: «Saj so vse cajtenge glih!« Hud berač in ie hujši dobrotnik. Dobe se neredko berači, ki zmerjajo človeka, če se jim zdi, da je dal malo. Na Dunaju je nek delavec podaril 10 grošev (25 naših stotink) prosjaku, ki je nato v zahvalo izlajnal cele litanije psovk. Delavec, neki Linduška, znan po nasilnosti svojega značaja, je potegnil nož in sitnega berača zaklal. Vladna sprememba v Jugoslaviji. lJo volitvah 11. septembra se je voditelj demokratov, Davi&ovič, nekaj kujal. Mikalo ga je, vreči Vukičeviča in osnovali močan opozicionalni blok. Dogovarjal se je z radičevci in s Pribiče-vičem. Vendar do tega bloka ni prišlo. V radikalni stranki so se tudi kujali paši-čevci. Vukičevič, ki uživa popolno zan-panje krone, je s pomočjo drja Korošca vse težave premagal in vlado utrdil. Iz vlade je izstopil dr. Ninko Perič, vstopil pa je Slovenec dr. Andrej Gosar, ki je prevzel ministrstvo socialnih zadev. Za podtajnika v prosvetnem (naučnem) ministrstvu je bil postavljen Slovenec dr. Smodej. To vlado bodo podpirali radikalci, demokratje, slovenski ljudovci ter poslanci nemške in mažarske narodne manjšine. Slovenski liberalci so veliko ruvali proti ti vladi, vendar so ostali pod kapom. Mohorjeva tiskarna. Stara Mohorjeva družba je imela lepo tiskarno v Celovcu. Ko je prišel Celovec pod Avstrijo, je družba naredila začasno tiskarno v Prevaljah. To je pa premajhen iii neprimeren kraj. Druiba je vložila prošnjo, da naredi novo tiskarno v Celju. Liberalni mestni očetje, bratci naših edinjašev, ji niso dovolili koncesije. Slednjič so pri občinskih volitvah v Celju ljudovci posekali demokrate in celovški Mohorjevi družbi so se odprla celjska vrata. Tam se gradi krasna moderna tiskarna. Načrte za stavbo je naredil slavni arhitekt Plečnik. — Italski Slovenci pp imamo sedaj svojo neodvisno «Goriško Mohorjevo družbo« s sedežem v Gorici; njene knjige se tiskajo v «Katoliški tiskarni« v Gorici. Zavod dr. BONCINfl-FINETTI TRST, via Fabio Filzi Z3. Tel. int. 43-Z3. ■v X clrovljenj e SJUTIKE (ishias, vnetje bedrnih živcev) v treh dneh zajamčeno. Zdravi se tudi trganje živcev v rokah in bokih. Sprejema od 10-12 in od 15.17. Grško. Pripravlja se nova revolucija, ki hoče vreči sedanjo vlado, da bi so zopet prevzel Pangalos, ki je bil že svojčas mi-nisterski predsednik, a ga je revolucija pregnala. Nova revolucija naj mu vrne oblast. Sedanja vlada je prišla pripravam na sled in je mnogo zarotnikov zaprla. Škoda, da država starih Grkov ne more priti do rednega življenja. Tržaški kvestor. Dozdanji kvestor Josip De Martino' je bil prestavljen v Neapelj. V Trst je prišel kvestor iz Imperije, Boštijan Schillaci. Za pogoreloe. V Trstu so organizirali ples velike gospode v hotelu «Savoia» z namenom pomagati pogorelcem v Selcah. Potopljen parnik. V Kitajskih vodah se je potopil parnik, na katerem se je vozilo 400 ljudi. Rešenih je bilo 120, drugi so potonili. Mlad govornik. V Indiji se sedaj govori samo o nekem pridigarju, kateremu je šele pet let. Ta pridigar se imenuje Maci-Uaun-Kijeng, kar pomeni v prevodu «božanstveni duh«. Toda gospod Božanstveni duh ni samo najmlajši govornik na svetu, ampak tudi tako božanstveno govori, da mase drve za njim kot nore. Ljudstvo veruje, da je to dete naslednik slavnega budističnega pridigarja Junk-Jaung-Gojadova, ki je s svojimi govori tudi tako navdušil mase. Res ni mala stvar biti govornik s petimi leti! Ostali otroci v teh letih še jecljajo. Govorniški umetnosti kajpak ta zgled ne dela časti. Slikar brez rok. Nedavno je umrl slikar Bertram Hiles, katerega življenje je bilo zelo interesantno. Kot 8 letni deček je povodom neke železniške nesreče zgubil obe roki. Nesreča je bila tem tragičnejša, ker je deček kazal veliko umetniško nadarjenost. Toda deček je pokazal, da je njegova volja še močnejša od usode. S čopičem med prsti noge je slikal slike, katere so mu že kot učencu dobro uspevale in je pri vseh tekmovanjih odnašal prve nagrade. Odbor, ki je ocenjeval slike, ni vedel, da jih je slikal mladenič brez rok. Hiles je končno dovršil študije na umetniški akademiji v Parizu. Mnoge njegove slike so nagrajene od britanske (angleške) kraljeve akademije. Radi svoje energije, da slika z nogami, je dosegel veliko slavo. Tat okradel policaja*!! Pred kratkim je poskušal neki mladenič v Berlinu vtakniti roke v tuje žepe. Neki gospod ga je opazil in pozval detektiva, da ga aretira. Na policiji so mladeniča spoznali za spretnega žepnega tatu Stanislava Prišenskega. Po končanem zasliševanju ga je neki policaj odvedel v zapor. Ko se je policaj vrnil, je hotel večerjati, pa mu je kruh z maslom zginil iz žepa. Pohitel je nazaj k aretirancu, ki se je ravno pripravljal, da poje njegove dobrote. • Dekletom. Na tiste mislimo, ki se na jesen v rojih spuščajo s Krasa, iz Vipave, iz Istre, od vseh strani v tržaško mesto. Poletno delo doma je končano, kašče prazne, po hišah uboštvo in pomanjkanje: sila žene mlade ljudi za zaslužkom. Trst so že od sive davnine zalagali naši ljudje z delovno silo. Tudi naša dekleta so bila cenjena za dekle, ker so prihajale dela in potrpljenja vajene v mesto in so znale molčati in ubogati. Marsikatera se je z delom in redom v družino vrasla in v eni službi dočakala starost. Premnoge se čez mesece ali leta vrnejo domov. Marsikatera se v Trstu omoži in potržači. Premnogo pa jih....? Beseda se ustavlja.... Tudi fante zmeša to mesto, kako bi deklet ne zmešalo. Moderni svet je po vsem mišljenju materialističen, uživanja željan, nizkim strastem usužnjen. Iz mesta sili ta duh na kmete in mladina sanja pravljične sanje o lepotah in dobrotah mestnega življenja, kjer ni človek pod resnim očetovim pogledom, kjer je varen pred karajočo besedo materino. Poglejte tržaška plesišča! Dekle jih zalagajo z mesom. Preskušenim pametnim ljudem v Trstu se gabi, uboga dekleta pa vidijo v tem svoj nedeljski paradiž. Moških nečistnikov-lovcev se v Trstu nikdar ni manjkalo, v nedeljo je njihov lov. Love pa največ dekle. Deklo imajo za neumno cipo, ki jo s par besedami omamijo in jo v kratkem pridobe za svoj nečisti namen. Ko so ga dosegli, se jim koj pristudi, pa mrknejo in se pojavijo drugod, da uničijo drugo. Pa je tudi po službah nevarnost. Moderni pogani ne vedo nič o svetosti zakonskega stanu, zakonska vez jih kar nič ne.zadržuje, da ne bi na debelo Kako je Hindenburg. Kdo ga ne pozna vsaj po imenu? Bil je vrhovni nemški vojskovodja, zdaj pa je predsednik republike. Med vojsko je enkrat premagal Ruse pri Tannenbergu, letos pa soi Nemci tam postavili spomenik. Spomenik je bil odkrit z veliko parado in sam Hindenburg je izrekel slavnostni govor. S tem govorom se bavi vsa svetovna javnost. Kaj je pač takega rekel ta Hindenburg? Rel#jl je, da svetovne vojne ni bila kriva Nemčija in da se to lahko dokaže pred nepristranskimi sodniki. Francozi so bili brž nevoljni, ko so v listih brali to kratko izjavo nemškega prezidenta. Na vseh straneh se je začulo mrmranje. Kaj. pa je to hudega t Kdor se na politiko^ ne razume, se mora čuditi, kako da se svet radi par takih besedi vznemirja. Ali je Nemčija kriva, __________PODLISTEK._______________ Jlndfich Š. Baar Nova maša. 6 (Prevedel Grušenjka) «Vendar že prihajaš; smo že kakor na trnju«, so mu očitali od vseh strani in ga silili: «Torej odveži!» Postrežljivo so stegali roke po sliki, da bi jo pomogli odviti. «Počakajte!» se je zadrl Kubat in dvignil sliko nad glavo«. Samo jaz vem, kako je povezana; zato jo sam razvežem, da se ne poškodi«. Počasi in previdno je med grobno tišino rnzmotaval vozle in zanke zavitka. ((Sakramiš! Razreži vrvico, tu imaš!« se ni mogel vzdržati Šramek in vlekel iz žepa precejšen krivec. «Pustite! škoda bi bila!« je odvrnil prešuštvovali, če se jim le nudi priložnost. O tem vedo tržaške dekle na stotine slabih zgledov. Srečna dekla, ki pride v dobro krščansko družino. A takih je malo. Druge pa imajo večno vojsko. Dekletu, ki v Trstu ohrani svoje poštenje, treba dati vso čast. To so tiste, ki so po naravi izredno krepkega značaja, od doma dobro vzgojene k resnobnemu pojmovanju življenja, in tiste, ki žive pravo duhovno življenje iz žive vere. Vse drugo ni vredno fajfe tobaka. Ma-terijal! Stara šara! Krepkih značajev je od narave pač malo pri ženskah. Zato je globoko versko življenje dekletom še bolj potrebno kakor moškim. Ne sme pa to biti samo čuvstvena pobožnost, ne samo prinavaje-no brezmiselno vršenje zunanjih bogo-častnih opravil, tudi ne zgolj gorečnost za cerkvene parade, prižgane sveče in vonj kadila: ampak resnično notranje duhovno življenje. Tiste, ki to razumejo in vrše, ne samo poštene ostanejo, ampak postanejo zgledne, postanejo močne, da so še drugim v podporo. Dekleta! Če iščete v Trstu kruha in zaslužka, ne zabite, da se podajate v nevarnost. Če je res treba, pojdite v zaupanju na božjo previdnost, a vedite, da vas čaka vojska. Iščite si opore pri dobrih prijateljicah, ki poznajo strah božji, iščite si poštene dekliške družbe. Ne zabite, da tudi v Trstu velja pet cerkvenih zapovedi poleg desetero božjih. Izpolnujte jih v svoj lastni blagor. Polovičnega kristjana imajo v Trstu zanorca, kdor je pa cel in dosleden, si tudi pri nevernikih izsili spoštovanje. Če pa hočeš hitro zavreči dobro ime in zapraviti svojo mladost, vrzi se v vrtinec tržaškega veseljaštva, ustreženo ti bo prej, nego sama misliš. Izgubila se boš v smeteh kakor pohojen cvet. Izbiraj! In prav izberi! ------------------------------------7— 3 politiko. ali ni kriva, to na prvi pogled čisto nič ne spremeni svetovnega položaja; kar je, to je. Toda politika ima svoja zavita pota. Mir, ki so ga sklenili Nemci in njim nasprotni zavezniki v Versaju pri Parizu 1. 1919., sloni dobršen del na stavku: Nemčija je kriva svetovne vojne; ona jo je sania raznetila s hudobnim in sebičnim namenom. Na podlagi tega stavka so se Nemčiji naložile vojne reparacije, ki so znašale naravnost pravljične svote. Vso evropsko mizarijo so naložili Nemcem na hrbet, vsi so hoteli takorekoč malo penzijona od Nemčije. če se pa gornji stavek črta; če se prizna, da ni vsa krivda za izbruh vojne pri Nemcu: tedaj se zamaje tudi baraka versajskega miru. Nemec bi začel na vseh straneh zahtevati popravo sedanjega stanj«, češ da ima to stanje že podlago samo napačno; če pa je fundament zanič, treba vso barako razdejati in drugod in Kubat in se togotno spravil na uporno zanko, ki je ni in ni mogel razvozlati. «Je že odnehal«, so se oddehnili vsi, ko je konečno Kubat stresel glavo in je skoraj radovednega Mačka pobil. Stegnil je previdno motvoz, ga ovil med palcem in kazalcem v osmico, si ga stlačil v žep, položil obe roki na papir in naročil: «Posvetite!» «Zakaj pa? Saj se še zadosti vidi«. ((Rečem vam; posvetite! Je ne pokažem drugače nego pri luči!« A že je starešinka prižgala žveplenko na zidu, prižgala svetilko, odvila stenj in jo postavila na mizo. Papir je zašumel, okvir se zabliskal; oči vseh so se pasle na odkriti sliki. Sveti Jožef je imel okoli glave veliko svetniško zarjo, lase lepo počesane, brado lepo razdeljeno na dve strani; na eni roki je pestoval Jezuščka, v drugi pa je držal krasno lilijo. Vtis jp bil odločilen. Slika je ugajala, zelo ugajala! Prvi so hvalili drugače postaviti, Nemca pa postaviti za mojstra. Tako bi hotel Nemec. Če bi bil on za mojstra pri novi gradbi Evrope, bi pa brez dvoma sebi odmeril največje stanovanje; raztegnil bi se na vse strani, druge pa spet potisnil v majhne kote; še hišni ključ bi hotel imeti. Govoril je Hindenburg. Če bi se dva študenta prepirala, kdo je svetovne vojne kriv, Nemčija ali Francija, ali Anglija, ostalo bi vse med njima. Ko je pa Hindenburg govoril, so takoj vsi vedeli, da tega ni rekel tjaven-dan, ampak s posebnim namenom. Njegov govor je gotovo poprejp vlada sestavila ali vsaj pregledala in tudi zunanji minister Stresemann je moral imeti prste vmes. Hindenburgov govor je potemtakem izraz nemške politike. Zato so se vznemirili drugi, katerim poprava versajskega miru ne bi bila povšeč. Nemčija in Avstrija. V ozki zvezi z versajskim mirom je senžermenski mir, t. j. mirovna pogodba med zavezniki na eni strani in Avstrijo na drugi. V določilih te -pogodbe je med glavnimi točkami prepoved združitve z Nemčijo. Avstrijci so to reč. podpisali, a so pri tem držali figo v žepu. Ves čas neodgovorni krogi nabijajo velenemški boben, odgovorni politiki pa na tihem delajo za združenje, javno pa govore, da tega ni treba, da še ni sile itd. Znano je, da se združenje obeh republik pripravlja zelo temeljito; obe republiki, dunajska in berlinska, delata v dogovoru med seboj; postave in naredbe, ki veljajo v eni, se vpeljujejo tudi v drugi. Ravno zadnji čas je bila v dunajskem parlamentu razprava o kazensken zakoniku. Te razprave se je udeležil berlinski pravosodni minister, zato da bi se sporazumno izenačilo kazensko pravo v obeh državah. Kakor v ti reči, tako delajo sporazumno tudi v drugih. Če bodo pa enkrat vse postave in upravno postopanje izenačeno, bo treba le par težakov, da prenesejo nemške državne plotove bolj na daleč. Kaj dejo drugi. Francozi so odločno nasprotni, da bi se Avstrija in Nemčija zedinili. Že od nekdaj so Avstrijo z enim očesom prijazno gledali, da bi imeli za hrbtom Nemčije prijatelja. Ko je avtrijsko. cesarstvo razpadlo, so se skoraj jokali pri pogrebu. Zato pa zdaj tembolj pazijo, da vsaj male republike ne izgube iz rok. Kakor Francozi, tako so tudi Cehi odločni nasprotniki združitve, ker bi bil tudi njim zemljepisni položaj poslabšan; oni imajo milijone Nemcev v svoji državi, pa se upravičeno boje, da ne bi se ti Nemci hoteli odtrgati in združiti z veliko nemško pa-trijo. Tudi Italija se je še vselej izrekla proti združitvi nemških republik. Jugoslavija se je uradno dozdaj tudi stavila v bran proti načrtom združitve. Vendar je ona od teh držav še najmanj prizadeta. Zato javno mnenje Jugoslaviji ni tako nasprotno nemškim željam. Jugoslovani Jezuščka, drugi lilijo; nekateri so trdili, da je ta sveti Jožef kakor bi bil živ, da gleda na vse strani, naj gre človek kamor hoče; nekateri, *pa so cel° povedali, komu je podoben.... Kuhat je žarel radi doseženega uspeha in je dodal: »Lepa je. V celem mestu nisem mogel lepše najti«. Pravil je, kako je kupoval v trgovini, kjer so za malo sliko zahtevali stotak, dokler se mu ni konečno posrečilo kupiti pri steklarju tole sliko. «Ali, ljubi moji, draga je, dražja, nego sem si mislil; vse je podražilo od tistih dni, ko sem zadnjič kupoval za Lidico Krejčovo; posebno na slikah so poskočile cene«. «Torej, koliko je stala?«, se ni mogel več zadržati in je naglo pisknil opozicio-nalcc Kulih. «Petak, da boste vedeli!« je odvrnil Kubat. «Sakra-mokra! govoril si o poldrugi kroni, a zdaj si dal cel petak!« bi že dovolili Nemcem združitev, seveda pod pogojem, da izroče nazaj one dele slovenskih dežel, ki so jih dozdaj še obdržali. Državna vlada mora seveda radi zavezništva imeti ozir zlasti do Francije in zato uradno zavzema tako stališče kakor prej imenovane države. Če hi se pa Fracija omehčala proti Nemcem, gotovo bi Jugoslavija sama rada zavzela tudi bolj pomirljivo stališče v tem pra-šanju. Rotermer. Rotermer ni pravzaprav politik, ampak lastnik časopisja. Njegov je veliki dnevnik «Daily Mail« (Dnevna pošta) in še cela vrsta vplivnih angleških listov. Ker ima dandanes časopisje tako velik vpliv na vse javne in privatne zadeve, na gospodarstvo, kulturo in politiko, zato so veliki lastniki časopisov mogočni gospodje in nekaki zastopniki svoje velesile; države, vlade in stranke se potegujejo za njihovo prijaznost. Tako so tudi Rotermerja povabili mažarski grofje na svoje graščine, ga fino pogostili in mu nabasali torbo s članki za angleške liste. Med rokopise so se ponesreči zamešali nekaki bankovci, katere je nesebični gospod šele v Londonu zapazil. Žalibog ni utegnil iti z njimi nazaj; moral je tiskati hitro članke o strašnih krivicah, ki se gode Mažarom na Češkem, v Rumu-niji, v Jugoslaviji itd. Nove države so nekdanjim vsemogočnim grofom zaplenile veleposestva in jih razdelile med kmete. Grofi, ki so kmečke žulje sesali v Budimpešti, so ostali mažarski državljani in so mislili, da jim nove države kot tujini državljanom ne bodo smele pobrati prevelikega imetja. Tožba proti Rumuniji. Grofje so vložili pri Družbi narodov v Ženevi tožbo proti rumunski vladi, kar je v Erdelju razlastila njihova veleposestva. Rotermerjevo časopisje imelo je nalogo obdelovati evropsko javno mnenje in pritiskati zlasti na angleško vlado, da bi se Rumunija obsodila in bi morala grofom vrniti veleposestva. Mažari so bili prepričani, da bodo v Ženevi prodrli s svojo obtožbo. Proti njim se je složno postavila vsa Mala antanta. Toda računali so na Anglijo, katera v Ženevi največ odločuje. Grozno so bili razočarani, ko je Družba narodov razsodila, da je pravica na strani rumunske vlade. Iz tega se vidi, da so v Angliji zelo močni vplivi, ki nasprotujejo Rotermerju, tako da je vkljub svoji mogočnosti doživel en poraz. Anglija se noče zameriti Mali antanti, ker hoče vse države vezati v skupen blok proti boljševiški Rusiji; s tega vidika predstavlja Mala antanta mnogo večjo gospodarsko in vojaško silo nego Ma-žarija. iiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiKiiHiHKiiHiiiiiiriiiiiiiiiiiinianiaa Ljudska pratika izide tudi letos z bogato vsebino! miiJ!iiiiiiiiiiiiiiiiiiinininiiiiMMiiniiiiiviuiiiiiiiiiiiiiiiii kdo celo zadevo mlekarne objetivno ;in trezno opisal ter navedel razloge, ki govore za ali proti. Ostri napadi z ene ali ,druge strani so takim zgolj gospodarskim rečem škodljivi, med tem ka bi hladna ^n prijazna razprava o bistvu stvari in vseh stvarnih okoliščinah vplivala pomirjevalno. Za take razprave bomo z veseljem dali v listu prostora. TRNOVO pri Bistrici. Pri naši mlekarni je kot mlekar zaposlen človek, ki ni za to važno mesto. Sicer si on v svoji nemški nadutosti predstavlja, da je popoln mojster, mi £a smo drugačnega mnenja. Ta človek je že postal do skrajnosti predrzen in bo kmalu javno zahteval, da moramo trpeti posledice njegove zanikernosti. Sicer bi se marsikaj potrpelo, če bi ne bil tako surov in oblasten. Preveč svobode je užil in predobro se mu godi, zato se je preobjedel in prevzel. Saj je kakor kak srednjeveški graščak. Nasproti članom se vede tako, kakor da bi bil on gospodar mlekarne in elani pa njegovi hlapci. Le nekaterim je naklonjen. Če nisi njegov izvoljenec, ne smeš ga nič vprašati, nič prositi, nič se pritožiti. Gorje, ee se mu zameriš! Da, g. mlekar, ne bomo več molčali, ker naše potrplje nje bi bilo v žkodo' vsem. Medtem, ko se mi sušimo, vam raste trebušček. Na vaše mesto spada mož prijaznosti, potrpljenja in ki pozna naš mučni položaj. Vsega tega vi nimate. AVBER. Končno je izšel odlok, s katerim se je ukinila naša občina. Avber je pridružen občini Tomaj. Ta ukrep smo že dolgo pričakovali. TOMAJ. V soboto zvečer je po daljši bolezni umrl g. Alojzij Šonc v redki starosti 92 let; bil je pač starosta tomajske župnije. Pogreb s sveto mašo se je vršil v ponedeljek ob 10. uri predpoldne. Pogreb, katerega se je udeležilo ogromno število sorodnikov in prijateljev, je ob asistenci treh duhovnikov vodil gospod Albin Kjn-den, župnik tomajski. Pri pogrebu smo videli med drugimi gg. potestata prof. Serafinija, vladnega svetnika Petra Laharnarja, gospo Platzerjcvo, nadsvet-nikovo soprogo in druge. Rajnik se je rodil v Tomaju kot sin krojača. Pri očetu se je.izučil tega rokodelstva, ki mu je ostal zvest, dokler je mogel delati. V mladih letih je bil občinski sluga. Poleg krojaštva se je pečal tudi s prodajo krojaškega blaga. Bil je izreden gospodarski talent: z obrtjo ni samo preživljal sebe in družino, temveč si je kupil in razširil hišo z lepim vrtom. Pokojnik je vzgojil pet odličnih otrok, med njimi g. škofijskega svetnika Henrika, učitelja Alojzija, Vili-torja, profesorja glasbe, ter dve vzorni hčerki. Ko smo pokojnika, ko je bil še živ, vpraševali, kako je mogel kot revež vse otroke tako vzgojiti, je odgovoril: «Z iglo sem jih izštudiral*. Zato je tudi zaslužil, da mu je gospod župnik ob odprtem grobu izrekel prelepe besede v pozdrav, pevci pa pod vodstvom g. nadučitelja Kosovela zapeli tri žalostinke. Slava njegovemu spominu, njegovi duši pa večni mir. Iz PODGORJA. O suši smo veliko novic brali v Malem listu, a iz naših krajev moramo javiti, da smo tudi molili za dež. Na prvi petek septembra smo imeli tukaj mašo, katero je opravil g. župnik iz Klanca s posebnim namenom, da bi od Boga izprosili dežja. Največje »aupanje pa ima verno ljudstvo v ti okolici na priprošnjo Marije D. na Gradišici. Tako pravijo, da so vselej uslišani, kadar prosijo za dež pri Mariji D. na Gradišici. Na Mali šmaren je bila na Gradišici sv. maša in prošnje za dež in res še predno je bil poldan, je porosilo. Podobno se je zgodilo letos že enkrat poprej, namreč na praznik Marije Snežne, 5. avgusta, ko je bila tudi sv. maša na Gradišici. KATINARA. V župni cerkvi na Katinari bo od 1. do 9. oktobra sv. misijon. Spored je sledeči: V soboto 1. oktobra: Ob 3 h pop. nauk za otroke, spovedovanje. V nedeljo 2. oktobra: Ob 7 h zjutraj sv. maša, skupno sv. cjbhajilo otrok. Po sv. maši okolo 8. ure začetek sv. misijona: «Veni Crcator Spiritus», pesem in molitev k sv. Duhu; uvodni govor; sv. maše; ob 10 h govor, farna sv. maša. — Popoldne ob 2.45 sv. rožni venec; govor; blagoslov novega oltarja in kipa Srca Jezusovega; pete lita- nije Srca Jezusovega, ofer; blagoslov; spovedovanje. Med tednom (od 3. oktobra do 8. oktobra): Ob 5 h zjutraj sv maša in spovedovanje; ob 6 h govor; sv. maše. — Popoldne od 230 prične spovedovanje; zvečer ob 6.45 sv. rožni venec, govor, litanije in blagoslov: spovedovanje do 9. ure zvečer. V nedeljo 9. oktobra: Ob 5 h spovedovanje; ob 7 h sv. maša, kratek nagovor, skupno sv. obhajilo. Ob 8 h druga sv. maša; ob 9 h tretja sv. maša, pred sv. mašo govor v italijanskem jeziku za vernike italijanske narodnosti. Ob 10 h govor in slovesna farna sv. maša. — Popoldne ob 2.45 sv. rožni venec; blagoslov spominov z odpustki, blagoslov novega misijonskega križa. Nato bo ob ugodnem vremenu procesija po krajši poti; sklepni govor s papeževim blagoslovom; pete litanije Srca Jezusovega, posvetitev župnije Srcu Jezusovemu; zahvalna pesem in sv. blagoslov. V Ponedeljek 10. oktobra: Ob 6 h zjutraj peta črna sv. maša za vse pokojne. farane. — Opomba. Spovedovanje bo pričelo vsak dan ob 5 h zjutraj in popoldne ob 2.30 ter bo trajalo do 9. ure zvečer. Verniki se naprošajo, da opravijo sv. spoved v tem določenem času, ker se po 9. uri zvečer ne bo več spovedovalo. GORENJE ŠKOFIJE. Pepo je poslal Malemu listu pritožbo, da je v Gorenjih Škofijah slabo preskrbljeno za pitno vodo, oziroma da je tako nesnažno, da se gabi človeku piti. Bolj obsežno Pepo ni povedal o ti reči, pa če je kaj popravila potrebnega, bodo ze na škofijah vedeli, pa naj popravijo. JELŠANE. Pri nas se kar vrstijo cerkvene slovesnosti. Spomladi smo obhajali sv. piisijon, pred par meseci novo mašo a predzadnjo nedeljo, 18 septembra, smo imeli sv. birmo. Naš novi škof z Reke je prišel v Jelšane že prejšnji dan popoldne v spremstvu dveh drugih duhovnikov z Reke. Bil je seveda slovesno sprejet pred vasjo, kjer je bil postavljen slavolok, od našega g dekana, podeštata, šolske mladine, Marijine družbe in mnogo ljudstva. Ena mala deklica mu je ob lepem slovenskem nagovoru izročila šopek cvetlic. V sprevodu so šli na to za zastavo Marijine družbe v župno cerkev, kjer so zapeli pozdrav. Drugi dan smo imeli ob 10 h škofovo sv. mašo, na kar je škof čital primeren nagovor na vernike v slovenskem jeziku in potem je bilo birmovanje. škof so ostali v naši fari še dva dni in obiskali, deloma peš, deloma pa z vozom vseh 13 podružnic naše velike župnije, Po vseh podružnicah so bili slovesno sprejeti posebno pa v tistih vaseh, kjer je več članic «Marijine družbe«. Po vseh teh vaseh so bili napravljeni slavoloki, a podružne cerkvice naše pa so bile okin-čane z svežimi cvetlicami kot še nikdar. Izgledale so res kakor cvetličnjaki. Se razume, da so jih v vsaki vasi počakali vsi vaščani s cerkvenim banderom — še posebej članice «Marijine družbe», a ena članica družbe je pa povsod pozdravila škofa z primernim nagovorom in izročila šopek cvetlic, škof so bili z nami izredno zadovoljni, a so tudi na nas na- pravili dober vtis s svojo prijaznostjo. Na večini podružnic je bil sedaj prvikrat škofov obisk — vsaj kar pomnijo najstarejši ljudje. I^epi slovesni dnevi bodo nam vsem ostali v najboljšem spominu. laMuiuiuauiNtuauanMiKiiiiaiiaiiaiiaiiMiaiiaiiiiMitauBiiiiiiiiaiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiMimi ZANIMIVOSTI. Otrok med opicami. Nenavadno povest vedo poročati angleški listi. Pred nekako 25 leti sta dva stražnika na južnem rtiču Afrike naletela na skupino pavijanov (neke vrste opic). Ko sta pričela nanje streljati, so vsi pobegnili razen enega, ki je bil ranjen, kakor se je stražnikoma zdelo. Ko sta prijezdila v bližino, sta se zelo začudila, kajti mesto pavijana sta videla pred seboj odrastlega dečka domačina, ki je skakal po vseh štirih. Zelo je otepal okoli sebe, preden sta ga mogla prijeti. Oddala sta ga nato v neko umobolnico, a vsa prizadevanja in poizvedovanja po njegovih starših so bila zaman. Ostal je v zavodu eno leto, kjer so mu dali ime Luka. Govoriti ni znal in tudi jesti ni hotel, kar drugi ljudje. Bil ni preveč hud in kmalu se je privadil ter postajal vedno bolj prijazen. Težavno ga je bilo privaditi, da je hodil le po nogah. Sedaj mu je bilo treba poiskati koga, ki bi ga vzel k sebi in našel se je farmer, ki ga je vzel za svojega. Na tej farmi je že 24 let in privadil se je vsemu, tudi govorici. Ko se je naučil govoriti — seveda le angleško — je povedal marsikaj iz prejšnjega življenja. Spominja se tudi, da ga je nekoč noj s kljunom vsekal na glavo, kjer ima še sedaj veliko brazgotino. Ako ga kam pošljejo, leti tudi deset milj daleč brez prestanka in zelo močan je, tako da sto kilogramov težke vreče z lahkoto meče na voa. Cunjarija. V Hamburgu je cunjarska centrala vse Evrope, kjer cunje nakladajo na prekooceanske parnike ter pošiljajo v Ameriko. V osmih mesecih so jih natovorili 74.000 ton, od katerih je šlo 47 tisoč v Ameriko samo v svrho fabrikacije papirja. Veletrgovci s cunjami imajo svojo zvezo in določajo etne svojemu «blagu». Čudna proftnja. Ko je umiral bogat farmar Alfred McGee v kraju Glenville v Alabami, je prosil, da bi ga pokopali ob glavni cesti, ter da bi vsak farmar, kadar bo mimo vozil pridelani bombaž, glasno povedal, po kateri ceni je. To zadnjo željo čudnega farmerja sosedje izpolnjujejo že 45 let. m Zobozdravniki ambftlatorij Dr. G. LAURINSICH TRST — Tia delle Sette Fontane 6 — TRST Izvršuje tožno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovensko. Belo zajamčeno. Cene ljudske. Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12. Kje pa vi kupujete obutev? Najboljšo čevljaruico v Trstu ima g Matija PahorS Trst — Via Aroata 19;— Trst LASTNA IZDELOVALNICA ::: C Čevlji delani samo na | B J| ft cldlffilk. Turdha znana po vseh pode- U i - žEishihjBjmih. 0 Velika izbera. U Prijazna postrežba — Zmerne cene. f| ■DaooooaaooioiBoooooB a M A L I LIST* Zdravilna vrednost sadja. Ker smo v času, ko sadje dozoreva, je potrebno, da naše gospodinje in matere zvedo, kolike zdravilne vrednosti je sadje, posebe še razne vrste, in potem store tudi vse potrebno, da nudijo družini kolikor se da dosti sadja, bodisi sirovega ali kuhanega ter se preskrbe ž njim tudi za zimo na raznovrstne načine. Jabolka vsebujejo mnogo železa in ogljika in zato pospešujejo tvorbo krvi posebno pri bledičnih; posebno dobra hrana je za možgane. Zato so se pokazali prav lepi uspehi pri prehranjevanju na živcih bolnih z jabolčnimi jedmi. Hručke so tudi zelo hranilne in vsebujejo mnogo apnenca, kar je važno za tvorbo krvi. Hruške posebno pospešujejo delovanje žlez slinovk bodisi v ustih, bodisi v ledvicah in zato pospešujejo tudi odtok vode. Treba pa jih je dobro žvečiti, drugače otežujejo želodec in črevesje, povzročijo zaprtje. Šeiplje so zelo redilne. Zelo učinkovito vplivajo na črevesje, zato pri čezmernem uživanju češpelj rada pritisne kolika. Priporočajo jih zato pri zaprtju, ker čistijo črevesne gube. Ker lupinice hitro prično vreti, povzroča to napetost. Kdor ima slabo črevesje (bolniki), naj uživa le olupljene češplje. Marelice in breskve poživljajo želodec, dražijo pljuča, posebno tudi še jetra, katere varujejo pred žolčnimi kamenčki, ker le te redno od-stranjajo žolč. Posebno dragocene so lupine teh dveh sadov. Grozdje razkraja in čisti kri, pljuča, jetra in črevesje; zlasti lupine vrše to važno delo. Murve so zelo zdrav sad za hudokrvne. Črne so bolj okusne od belih. Murvin sok je dobro hladilo v vročinskih boleznih. Murve izberi, oplakni, pristavi s toliko vode, da se ne pripali. Ko je prevreto, odstavi in pretlači drugi dan. Na liter soka vzemi pol kilograma sladkorja in kuhaj pol ure. K belim murvam dodaj malo bezgovega ali limonovega soka. Jagode so bogate na fosforu, zato izvrstna hrana za živce V prevelikih množinah povzročajo vročico. Paradižniki stoje med sadjem in sočivjem. Zaužiti proniknejo skozi .ledvice in vranico, čistijo kri in poživljajo živce. Pri kožnih boleznih, ali če komu teče iz roke ali noge ter pri slabokrvnosti paradižniki bolje služijo kot pa sadje. Krtih v Gorici. Goriški podeštat je odredil ceno kruha od 28. septembra dalje tako: štruce po pol kg 1.80 L za kg. Štručke po 150 ali 200 gramov 1.90 L za kg. Oslajen kruh v koscih po 50 gr (rožički itd) 2.80 L za kg. Kruh mešan s koruzno moko v kosih po 200 gr. 1.80 L. Ržen kruh v kosih po 200 gr 1.90 L. Vse vrste kruha se morajo prodajati na vago. Za varstvo gozdov. Ministrstvo za narodno gospodarstvo je razposlalo okrožnico, v kateri kliče v spomin, veljavne naredbe o varstvu gozdnih nasadov in ukazuje, naj se naredbe natančno izvršujejo. Okrožnica je bila razposlana vsem poveljstvom gozdne milic-ije. Njen učinek se bo pokazal sedaj na jesen, ko se začne več sekati. Naša pošta. Za kruhom. Če se hočete izseliti v Jugoslavijo, morate se izkazati z delovno pogodbo, drugače vam ne svetujemo. Ako imate tam kakega prijatelja ali še bolje sorodnika, naj vam delo preskrbi in pošlje pravilno podpisano od delodajalca ter potrjeno od italijanskega konzula. Kdor se skuša izseliti protipo-stavno, ga lahko zadene kazen. Po čem je lira? Dne 28. septembra sl dal ali dobil: . Za 100 dinarjev 32.— L » 100 čeških kron 54.20 » » 100 franc, frankov 71.80 » » 100 švicarskih fr. 352.— » » 100 nemških mark 432.50 » » 100 avstr, šilingov 255.— » » 1 dolar 18.— » » 1 angleški funt 89.— » Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste. MALI OGLASI ČISTILO ZA ZOBE „ Ideal", sestavljeno iz močnih snovi, izvrstno razkužuje usta odpravi smrdljivo sapo, utrdi dlesno ovira gnitje. Kdor ga pravočasno upo rablja, prepreči vnetje čeljusti in ga nikoli ne bole zobje. Vlije se 30 do 40 kapljic na V2 1 vode in se izperejo usta. Če močno boli zob, se dene par kapljic samega «Ideala» na vato in se položi v zob. Priporoča se posebno tistim, ki imajo pokvarjene zobe in same škrbine. Izvrsten je za razkuženje in grgranje pri vnetju v grlu. — Za čiščenje zob pe dobra rožnata in črna pasta. Ima fin okus, naredi zobe bele, ovira zobni kamen. razkuži usta in jih prijetno osveži. — Priporoča se, zlasti za slabotne otroke, ki dolgo ne shodijo, za slabotne v prsih, rahitične Kalciferat, zelo okusen sirup. — Za otroke je priporočljiv jrah in mazilo «Ireos». — Odlikovani aboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU - Bistrica. S : ljubljanska kreditna Banka: Podružnica v Trstu s Via XXX Ottobre II Glavnica In rezerve Dinarjev -60.ODO.ODO. Telefon 5.18, «2-08 CENTHRLR V L1UBL3RHI - Glavnica in rezerve Dinarjev 60.000.000. Telefon 6-18, 22-98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4l/20/o» na tekočih računih po 5°/0, vezane vloge po dogovoru. — Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. PODBUŽNICE: GOBICA, Brežice, Celje, Cemomelj, Kranj, "Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad. Naprikladnejša zveza z Jugoslavijo Blagajna je odprta od 9l/a-l2‘/2 in od 14l/,,-16 PODBTTŽNICE: Novo Mesto, Prevalje, Ptuj, Bakek, Sarajevo, Slovenji-gradeo, Split. Sezonska ekspozitura: Bogažka Blatina. □ODOnODODODOnODODODOn § E ver Blas □ Odlikovana, svetovnoznana tekočina. □ O Ne razjeda, ne maže, ne škoduje. O □ Uničuje vse žuželke: stenice uši, ščurke □ O in vse človeške in živalske zajedalce. O ^ EVER BLAS rabijo z uspehom šole, § □ bolnišnice, plovna podjetja, zavodi itd. □ Steklenica stane 3.75 L. O Tovarna EVER BLAS - TRST O 5 TRIESTE - Guard. Scoglletto 340. q Telefon štev. 18-78 □ O Pošilja se po pošti s povzetjem. O □ODononoDonoDODononoD ETERlilT Zaloga - TRST TRIBSTB VIA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslovi Jakob Bevc urarna in zlatarna TRST, Čampo S. Giacomo št. 5 ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. (7? unmmninntiiiuiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii Mesne oene. Občine so povsod pri-isnile na ceno mesa. Tako je tudi tržaško supanstvo določilo cene mesa, veljavne jd 10. septembra dalje, tako: prednji Jel z doklado 6.20 L, zadnji del z doklado 7.60 L, meso brez kosti (bedro) 10.80 L. Oene po letri. črno vino: Piran 220, Izola 260, Buzet 240, Završje 240. Belo vino: Piran 240, Izola 220, Bu-set 220. O 1 j e 8-12 lir liter. Seno 35-50 lir kvintal. Pšenica 120-130 lir kvintah Koruza 80-110. Oene na debelo. V Italiji so bile v avgustu lanskega leta cene na debelo 533. Potem so v letošnjem letu padle in julija letos so bile 467, avgusta letos pa 465. Padle so torej za več nego eno četrtino lanske višine. Žal, da se v cenah na drobno ne opaža tako znižanje. Kontrola moke. Vkljub enotnemu predpisu se po raznih mlinih moka različno melje, oziroma seje. Zato je prišla naredba, da se od vsake dvomljive moke pošlje vzorec na ministrtvo v Rim, kjer bodo pogledali, če je postavno narejena ali ne. ACOUA DELL' ALABARDA. proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca-stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. GLYKOL CASTELLANOVICH. Izredno učinkovito brezalkoholno sredstvo proti oslabljenju živcev, spošnemu oslabljenju teka in za ženske v slučajih nerednosti v čiščenju. Cena steklenici L. 7.50. Za popolno zdravljenje 6 steklenic. Cena L. 42.—, Trst, Via dei Giuliani, 42. Izšel je STOKOV VEDEŽ za leto 1928 cena v platno vezan L. 3.60 ZOBOZDRAVNIK Dr. L. Mermoljo sprejema V GORICI na Travniku št. 5II. Rontgenološki oj zavod ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Podpirajte tiste trgovce, podjetnike in profesioniste, ki oglašajo v Malem listu! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ PRIMARIJA dr. A. de Fiori v GORICI Cono Vittorio Emanuele III. 14. Sprejema od 9-12 in od 2-4. ■: I. pgic; v jVVSc;, ,;,gi«Oo; V*. Koristne knjige so domači zdravnik Knajpova knjiga: Kako sc bolnikom streže. Domači živinozdravnik in sploh vse take knjige, ki jih človek skoro vsak dan rabi. Ako pa jih ijroslo rabiš, sc ti bo knjiga ■ kmalu raztrgala in boš moral spet dajati težke lire za nove _ knjige. Da boš kaj prihranil, daj S knjige vezati, tako da bodo večne. Pošlji jih v Kcitoliško B tiskarno v Gorico, Riva I iaz-zutta N. 18. : V STUDENCU, župnija Hrenovice, 1 uro od Postojne, je na prodaj posestvo. Sestoji iz hiše 29 m. dolge, krite z opeko. 7 johov bukovega gozda in 42 parcel njiv, travnikov, pašnikov. Sena se lahko pridela 140 q. — Cena po dogovoru. Kdor želi kupiti naj se zglasi pri: Ivan Gašperšič, Prem stev. 10 (Primano). VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Tret »Via Ugo Polonio 5. HIŠA v dobrem stanu se po ugodni ceni proda. KOVAŠKI pomočnik išče službe. Naslov pri upravi «Mal. lista*. FORCESSIN Cevljarnica odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo Trst via Caprin 5 pri Sv Le k Force88lnu vsi hitč, da sl obujejo nogi On Siva trdno In močno, pa elegantno In lepi. Ko pa račun vam naredi,