LISTEK. Carska krona in suženjska veriga. Odlomek iz zgodovine bolgarske države. Po nem. izvirniku spisal A. M. (Dalje.) Sišman je odšel. Sinovi so ostali in se živo pogovarjali med seboj o važnem podjetju, za katero jih je odbral oče. In predno je pretekla ura, so jabali 3 bratje David, Mojzes in Aron skupno po grajskem hribu navzdol in skozi mesto, kjer je ubral vsak svojo smer, kakor jim je o6e zapovedal. Stari boljarski sedež na grajskem hribu v Trnovem je tvoril že dokaj dni središče daleč razširjene zarote, delo starega Šismana. Hitreje, kot si je rnislil sam, šinila je drzna misel v srca mnogobrojnih nezadovoljnežev. Na rodovini Sišmanov počivala je zadnja nada. V Sišmanu so videli edinega moža, ki še lahko reši domovino. Bila je usodepolna zmota Simeonova, da je imeuoval Petra svojem naslednikom, ostale sinove: Mihaela, Janeza in Bojana (Benjamina) pa je popolnoma izključil od vladarstva. Zmota se je pozneje še buje razvila, ko je nastala za vladanja Petra popolnoma drugača politika in je mesto stoletja trajajočega sovraštva z Bizancom zavzelo prijateljstvo, ki se je naslanjalo na ženitbeno zvezo. Zgodilo se je prvikrat, da je postala grška princezinja bolgarska carica, kar je prepovedovala celo neka rodbinska postava cesarja Konštantina Velikega, da se ne smejo poročiti cesarske princezinje z ,,barbarskimi" knezi. Grška nadutost pa je smatrala Bolgare, 5erav.no so se že davno izpreobrnili h kršSanski veri, še za ,,barbare", in prav mnogo jib je bilo v Carigradu, ki so smatrali zvezo Marije, bSerke Cezarja Kristoiora, sina Romanovega, z Bolgarom Petrora, za nepristojno možitev, med tem, ko se mnogo Starobolgarov iz politicnih vzrokov ni nie kaj veselilo tega zakona, ker so se bali vztocnorimskega vpliva v svoji deželi. Niso se motili. V Bolgarijo z novo carico došli mnogobrojni Grki so postali v kratkem času radi prevzetnosti in izzivajoSega obnašanja pri Starobolgarih tako osovraženi, da je nezadovoljnost rasla v deželi z vsakim dnem in kmalu turli javno izbruhnila. . Najprej se je dvignil Petrov brat Janez, ki so ga podpirali privrženci stare Simeonove politike, in se skušal polastiti prestola. Toda podjetje je izpodlelelo. Janeza so pretepli s šibami in pristaše kruto kaznovali. Na zalitevo cesarja Romana je šel Janez v Carigrad, kjer ga je cesar oženil z bogato Armenko. Slabše se je končal upor, ki ga je povzročil Mihaol, najstarejši brat Petrov, v zahodni Macedoniji. Mihael je obležal in njegovi pomagači so se razkropili po macedonskih gorah, kjer so živeli roparsko življenje kakor današnji balkanski hajduki. Preteklo je nekaj desetletij. Razmere v Bolgariji so postajale vedno slabše, k čemur so posebno pripomogli pogosti vpadi Ogrov, kojib ni mogel zabranit> car Peter. V soglasju s svojirai štirimi sinovi, je sklenil stari Sišman, končati te, za Bolgarijo tako žalostne razmere. — Da bi bil poučen o gotovih stvareh na carskem dvoru v Preslavi, je poslal tjakaj najpogumnejšega sina Samuela kot skrivnega poizvedovalca. K»r mu je ta sporocil, se mu je zdelo zadostno, da stori koncno preudarjenikorak in odstrani krinko. Prihodnje dni je Šišman porabil za to, da je zbiral pristaše. Kakor bitro se je to zgodilo, je dal oklicati v Tirnovem, da kdor ljubi Bolgarijo, naj se mu pridruži, da odstranijo carja, ki je pod varstvom Grkov. — Kmalu so se zbrali mnogi ustaši, katerim je načeloval Šišman. Kakon bitro je slišal car Peter o nevarnem gibanju, ki je izbruhnilo v Jantrski dolini, je sklical vso svojo vojsko, ki je bila močnejša od Sišmanove, in gišman je bil prisiljen, umakniti se v zapadno Bolgarijo, kjer se mu je posrečilo, zapaliti celo Macedonijo in Albanijo z ognjeno bakljo upora. S posebno vnemo se je zavzelo za Šišmana slovansko prebivalstvo, ki je stanovalo ali v lastno ustanovljenih mestib, ali bilo nastanjeno po vaseh kot ooljedelsko ljudstvo. Zastonj je bil ves odpor carja Petra, da bi zajezd mogočni tok. Šišmani so nep^ooeboma pridobivali ozeralje, in 6ez nekaj 6asa je bil glav ;!•• mlade struje dovolj močen, da se da razglasiu za carja Zapadne ali Nove Bolgarije in zavzame vladarski sedož v Obridi. Tako je bila tedaj razdeljoaa mogočna država Simeonova v dva dela, v ravnokar imenovano Zapadno Bolgarijo in v Vzhodno ali Storo iiolgarijo, ki se je raztezala od brega Donave do Balkana, v kateri je \ladal car Peter. Od leta 963. je sedel na bizaiiimskem cesarskem prestolu mogoSni vladar, Nikefor Fokas, izvrsten vojskovodja in imeniten državuik. Gnusilo se mii ,je, da je' moralo vztočno rimsko cesarstvo izza ženitve carja Petra z nečakinjo cesarja Romana, plaSevati Bolgarom letni davek. Leta 965. so prišli v Carigrad kakor po navadi bolgarski odposlanci po davek. Nikefor se je pred kratkim vrnil iz Male Azije, kjer je premagal Arabce, za kar so mu Bizantinci priredili veliko slavnost. Med tem pa so došli Bolgari. Cesar jih je sprejel v prisotnosti celega dvora. ,,Kaj hočete od mene?" je zaklical v popolnem občutku ravnokar dobljene slavne zmage. ,,Kako se drznete, kaj takega od mene zahtevati in priti po davek? Vrnite se k svojemu umazanemu in beraškemu ljudstvu in k svojemu kožuharju, ki vam vlada, in povejte, da je nelial čas grškemu poniževanju." Bolgarski odposlanci so izrazili svoje ogorčenje. Zato jib je dal Fokas bičati. Brezdvomno je botel cesar vojsko z Bolgarijo, kojo je mislil istotako premagati, kakor se mii je posrečilo Arabce. Vendar ni hotel Fokas takoj napovedati carju Petru vojske, ampak smatral za enkrat dovolj, da zasede bolgarske obmejne utrdbe. Potem je poslal patricija Kalokira k Svjetoslavu, mogo6nemu ruskemu velikemu knezu, ki je vladal v Kijevu, in mu ponudil za njegovo pomoč proti Bolgarora 100.000 ruskili zlatnikov. Svjetoslavu pa je še posebej dejal Kalokir: ,,Slušaj, mogočni knez! Veš, kako lepa in rodovitna je dežela Bolgarov; tvoji Rusi obeujejo z Bolgari na trgovskem trgu in v Mezembriji ter razumejo ceniti zaklade one dežele. Vojskui se proti carju Petru in osvoji si Bolgarijo, meni pa pomagaj na bizantinski prostol!" Svjetoslav je bil bojaželjen, mlad knez. Drzni predlog zvitega Grka mu ie ugajal. Odkorakal je z 10.000 najboljšimi možmi svoje vojske v avgustu 967. proti Donavi in- se izkrcal vkljub odporu Bolgarov na bolgarskem ozemlju. Kmalu si je osvojil deželo, kojo je plenil, kolikor se mu je poljubilo. Namenil se je, da \o nikdar več ne zapusti, kajti mnogo bolj mu je uttajala Bolgarija, ko njegova ruska domovina s pustimi, daljnimi stepami. Naenkrat doleti velikega kneza novica, da so vdrli Pečenegi v rusko ozemlje in oblegajo Kijev. To ga je prisililo k povratku. Komaj je Svjetoslav odšel iz Bolgarije, so že prišli na bolgarski dvor grški poslanci, da sklenejo v imenu cesarja zvezo proti Rusom. Fokas jo namreč spoznal namen velikega kneza, da bi smatral Bolgarijo za z mečem osvojeno last, in bi bil rad vesel, da se iznebi neprijetnega zaveznika, ki bi lahko postal tudi nevaren vzhodni rimski državi. Car Peter je sprejel cesarjevo ponudbo, ki se je ¦pričel pripravljati nato za vojsko proti Rusom. Tedaj pa je nmrl vladar Bolgarov iz žalosti radi poraza, ki ga je doživel v januarju 1. 969. Bolgarska cerkev ga je prištela svetnikom. Nevarnost za Vzhodno Bolgarijo je bila sedaj velika. Država Petra je osirotela, kajti sinova ranjkoga, Boris in Roman, sta se nahajala v Carigradu ua dvoru kot talnika. 2e so poskušali Sišmani, osvojiti si Staro Bolgarijo, in v tej deželi se nabajajoči pristaši so se javno izrazili za Davida, sina Sišmanovega, ki je med tem umrl. A prizadevanie Sišmanov se je izjalovilo. Nekega dne prispo sinovi umrlega carja v Preslavo; koje je izpustil Fokas, in Boris, kot drugi tega imena, si je prisvojil vladarstvo (970). Bil je skrajni 5as, kajti že so bili Rusi zopei na bolgarskih tleh. Veliki knez Svjetoslav se je poljfi 969. povrnil v Bolgarijo s trdnim sklepom, da jo bode trajno obdržal. Bolgari niso bili nikakor veseli tega sklepa. Enoglasno so se dvignili proti velikemu knezu. V bližini Preslave so se vrgH z vso silo na rusko armado. Že je mislil Svjetoslav. da je bitka izpubljena, ko izpodbudi njegov hrabri vzgled bojevnike, da so napeli vse moči. Ko se je večer nagnil na preslavske livade, so izvojevali Rusi bolgarsko glavno mesto. V nekem poznejšem spopadu sta prišla celo bolgarska kneza Boris in Roman v roke zmagalcu. Preslavo je zasedla mofina ruska posadka, kateri je poveljeval vojskovodja Svjenald, vzgojitelj Svjetoslava. Svjetoslav je nato korakal južno ob meji vztočnorimskega cesarstva, katerega je nameraval napasti. Hotel je osvojiti Carigrad, ne da bi verolomnega Kalokira clvignil na cesarski prestol, ampak da bi tamkaj sebe ozaljšal s škrlatom. Cesar Fokas je umrl in sledil mu je nefiak Janez Tzimiskes, ki je bil braber vojak, zmagonosen vojskovodja in vešč državnik. Razumel je vso resnobo položaja. Bil je tedaj zaposlen s pohodom proti neruirnim Arabcem, zato se je spustil v pogajanja. Veliki knez, vsled svojih zmag napihnjen in zaslepljen, je stavil velikanske zahteve. Cesar jih je ogorčen za' vrnil. ,,Tedaj naj zapuste Rimljani Evropo!" jevskliknil prevzetni Rus. ,,Ni ve5 njihova; presele naj se v Azijo!" Med cesarjem in velikim knezom se je bližal strašen boj na življenje in smrt. Oboroževala sta se oba na vso moč. Svjetoslav je poklical na pomoč Ogre in celo Pečenege, svoje stare sovražnike; Bolgare pa je prisilil za vojaško poinoc. Bližal se je velikonoeni čas 1. 971. Svjetoslav, ki je prezimil v Preslavi, je izvedel, da je cesar Janez že prekoračil balkanske prelaze in se bliža z ogromno močjo bolgarskemu glavuemu mestu. Rusi so zagrešili nerazumljivo napako, ker niso zasedli balkanskih prelazov. Cesar Janez se je bližal s 150.000 pešci in 30.000 konjeniki, kakor tudi s precejšnjimi oblegovalnimi pripravami; istocasno je plula močna mornarica iz Crnega morja proti Donavi, da bi zabranila Rusom povratek. Bolgarom je cesar naznanil, da se je prišel vojskovat le proti Rusom. Svjetoslav je odposlal svojo armado proti Grkom. Rusi so se postavili v preslavski ravnini. Vnela se je bitka. S preziranjem smrti so se zagnale grške čete na severne bojevnike. Alstali so ko zidovje; kljubovali kot skala vsakemu naskoku vzliodno-rimskih vojakov. Naenkrat zabobni zemlja od mnogo tisoS udarcev kopit in prikažejo se z naperjeniini sulicami ,,neumrljivi" oklopniki cesarjevi. Sedaj ni pomagal več odpor. Rusom je preostajala rešitev le v begu; bitka je bila za-nje izgubljena, Umaknili so se v trdnjavo Silistrijo, kjer se je nahajal njihov veliki knez. Prihodnjega dne so osvojili Grki Preslavo. A"jeli so tudi carja Borisa z vso njegovo družino. Svjetoslav je imel v Silistriji še 60.000 mož, med katerimi se je nahajalo 20.000 Bolgarov, ki so mu prisiljeni sledili in so se mu večkrat poskušali upreti. Zato jih je ukazal kakih 300 pomoriti, ostale pa razorožiti, ker so mu odrekli pokorščino. (Dalje prili.)