Poiitični ogied. Avstrijske dežele. Dcn av. Janeza kistitelja bil je siečen za Slovence, sre6en za Avstrijo. Pričele so volitve za novi dižavni zbor. Slovenci na Kranjskem so zmagali v 7seh 5 volilnih okro-gib kmetskih. To bo dalo drugim Slovencem poguma! Živili vrli slovenski volilci, živili slovenski poslanci! Izvoljeni so g. Elun, g. Obreza, grof Hobenvvart, župan Pfeifer in grof Barbo, ki je glasovitega Dežruana pregnal iz kočevskega volišča in pi emagal namcstnika njegovega, advokata Wurzbacherja! Čestitamo k tej zmagi in prisrčno želimo, da bi tudi štajerski Slovenci jednako sre6no volili. Pogojev do zmage je dosti. Zoper g. Heruiaua in dr. Vošnjaka ni naaprotnega kandidata. Pred tema je liberalnim nemčurjem srce zletelo v hlače, le proti baronu Goedelnu se ae naaajajo. Ali zapstonj je trud. Dnes (sredo 25. jul.) še niso volilni inožj« vai izvoljeni, a uže imamo ve6ino 7 Mariboru, v Slov. Gradcu up na aijajno zmago, in ker dobimo precej glasov iz Mahrenberga in tudi v Konjicab, se nagiba zmaga na našo stran. Poseggovci se le babajo in ljudi motijo, 6ea, da imajo ves konjiški okraj v svojej liberalnej mauhi. Zmaga jo uže naša in ae sijajna, 6e nam vsi oatauejo mož bescda! Mesta volijo 4. julija in je le v celjskej skupini borba, v mariborakej vse vnemar roke križem drži in bo torej dr. Duha6 lehko zmagal. Sliaimo iz Ptuja, iz Ormoža in sv. Lcuarta, da bi radi koga drugega imeli, kakor je dr. Dubac, od katerega nibce ne ve, kaj je delal na Dunaju. — Koroški Slovenci iuiajo tudi upauje, da zmaga 6. g. Einspieler in dekan Neste. Večiua volilnib mož je konservativna, kakor judovska ,,N. F. Presse" jamra, kar je vselej dobro znamenjc. Bog iu sreča junaska nakloni nbogim koroakem Slovencem, tem trpinom, zaželcne zmage! — Isti den ko na Kranjskem Slo^enci, zmagali 80 na gornjem A^strijskem kouser7ati7ni nemški kmetje; liberalci 80 po^aod bili tepeni • iz^oljenib je 7 konser7ati7nih poslance^. To je liberalce po^sod potrlo. — Drugo dobro znamenje je, da se liberalci uže bojijo, da bodo po 7olit7ah razen grofa Taaffeja morali odstopili vsi liberalni sedanji ministri. Bog daj! — Na Ogerskem so Srbi in Rumuni niočno razburjeni, ker se bodo sedaj jihovi otroci morali 7si učiti — magjarščine. V Sarajevu je botel znani divjak Hadži-Loja zbežati iz bolenišnice 7 Cengi8 Agaje^ej pala6i. Po Z7ezanib prtib se je iz drugega nadatropja spustil na tla in aantucal s svojo leaeno nogo skoz vodo Milja8ko ter ae skril 7 bližnjej grmo^ji, kdei- je bil pa kmalu od pso7 najden. Ti so 7 njega lajali in policaje z^abili, ki so Hadži-Lojo zopet 7 prejeli in zaprli. Vnanje države. Edini sin francoskega ceaarja Napoleona III., ki je po neare8ni 7ojaki zoper Prajze 1. 1870 zgubil ccsarst^o, bil je Napoleon IV. Ali ker je na Francoskem sedaj republika, moral je s 87ojo materjo živeti daleč proč od domo^ine na Angleakem. Naenkiat pride 231etnemu princu na misel iti 7 Afiiko in si nagledati 7ojsko zoper Zulu-Kafre. Dne 2. jun. se poda s pešico ljudi naprej ogledo^at kraje^. Naeukrat sprožijo 7 tra^i skriti Zulu-Kafri 87oje puške. Spremlje^alci princo7i se razakrope, on sani pa pride di^jakom 7 pest. Ti ga prebodnejo sulicami I7krat in do nagega slečenega ležati pnste. Drugi den so mrli8a pobrali angleški 7ojaki, ga spra^ili ua ladijo, ki ga pelja žalostuej materi na Angleško. Čudno! Napoleon I. je papeža Pija VII. oropal in jego7 sin Napoleon II. jc na Dunaju 7 prognanst^u unirl 21 let star. Napoleon III. jc papeža Pija IX. predal Pijemontezom in jego7 sin Napoleon IV. je tudi piognan iz domo^ine storil grozno smrt 7 deželi afriškib di7jako7! — Bisniark je dal pri fabrikautu Kruppu zliti naJ7ečjo kanono ua 87etu; težka je 72.000 kilo, smodnika 270 kilo užganega požene iz nje 750 kilo težko krogljo 10.000 metro7 daleč. Siišati je, da Biaraark sedaj res miali na mir s katoliško cerk^ijo in potem boče početi colninsko vojsko zoper sosedc, t. j. on ho8e velikansko coluino pobiiati od tujega blaga. A^strijo bo to najbolj zadelo in bo primoralo tudi naae uieje zapreti proti grabljivej Nemčiji! — Na Italijauskem 7 Custozzi ao je obletnica 24. juuija na sijajuo zmago našega nadvojvode Albrehta, cigar civilai gla^ni komisar je takrat bil naš slo^enski kandidat g. barou Goedel, obbajala s tem, da so kosti padlib juuako7 izkopali in preuesli v zidan kosteujak; pronesli so tako 4000 gla7, drugo jc bilo uže vse strobujeno. — V Siciliji bil je hud potres, mnogo hia ae jc zrušilo, 10 ijudi bile uamrteuih, 30 80 raujenih. Francozi so puat 7 Algoriji giloma zaduaili. Zopcr egipto^akega 7icskralja pa so sc z Angleži 7icd hudo zagnali iu tirjajo, naj odatopi, ker ne6e dolguv placati, kojih je naredil pri francoskib in angleških ruešetarjih. — Rumuni so otreali turški jarem, a sedaj tirjajo 7ele7lade e^ropske, naj se 7klonijo judo^skemu jarmu ter judom do^olijo, da stnejo pri njib atanovati in barantati! Rumuni se branijo ! Turški sultan in Oaman pasa sta se sprla, ker tega 807ražniki dolžijo, da je 7 Plevni iz vojaške kase ukradel 9000 zlato7 ! V 8e7ernej Ameriki 7 deželi Kostariki bil je tolik potres, da se je 7 meatu s. Jose podrla škofovska cerk^a.