v gotovini. MURSKA SOBOTA, 18. oktobra 1931. 1 Din CENA: V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV : cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%-25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo, Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. tjednik. Priloga : mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 42. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28. Naša jabuka na sadnoj razstavi v Ptuji. Preminočo nedelo se je vršila v Ptuji I. banovinska sadna razstava za Slovenijo. Razstavljena so bila v prvoj vrsti jabuka pakivana v ameriške zaboje. Iz Slovenske krajine je bilo razstavljenih 39 ameriških zabojov po okoli 20 kg Sledečih sort: Jonathan, kanadka, londonski peping, krivopecelj, Perlova reneta, letne in zimske mošencike, batulj. Posebno občüdüvanje je žeo krasni jonathan. Na toj razstavi se je dognala vrednost batula, ki je bio sprejeti v sortiment za celo banovino i naj bi nadomeščao bellefleur, ki je preobčütljiv. Vse sadje iz Slovenske krajine se je zavilo v svileni papir i zapakivalo v amerikanske zaboje že na kmetijskoj šoli v Rakičani. Sadje so razstavili: g. šol. upravitel Vukan Koloman, Bodonci, g. žipnik Šiftar, Bodonci, g. župnik Čarič, Sv. Jurij, g. Büček Mihael, posestnik iz Serdice, g. Weis iz Rogaševec. Najlepše sadje je bilo iz Bodonec. Naša jabuka so odnesla tretjo nagrado. Drzen vlom sredi mesta V nedelo zvečer je v Novom mesti nekši vlomilec vdro v ulici 6. v hišo Rudolfa Turka z Rakeka. V hiši stanüje več strank, med njimi tüdi upravitel hiše gosp. Franc Vidrih, državni vpokojenec. V njegovoj odsotnosti je tovaj prišeo v hišo odpro z naperačom sobna vrata i je na isti način vlomo tüdi v vekši kufer, v šterom je meo sranjenih 3000 D. Vlomilci so morale biti razmere v hiši dobro znane. Po vlomi se je opravo skozi okno i prejšo. Prijateli pozdravleni ! — Dobrotniki zahvaljeni! K pobožnosti širitelov Novin i Marijinoga Lista. Kak smo že poročali, majo Širitelje naših listov dnes, v nedelo (dne 18. t. m.) v M. Soboti, v Martinišči svojo pobožnost, ki se začne ob pol edenajstih) i razgovor. To je tak za nje kak za liste same velki dogodek. Prijateli, bodite pri toj priliki pozdravleni ! Pozdravlamo Vas, ki se trüdite, ki širite naše liste v svojih vesnicaj, ki morate večkrat prenašati od strani nasprotnikov zasmehüvanje i zasramüvanje. Z Vami vred pa pozdravlamo vse naročnike, čitatle, sotrüdnike i drüge prijatele naših listov. Pozdravlamo tüdi tiste, ki so v Ameriki i drügih delaj sveta i nemrejo priti med nas, da bi se z nami razgovarjali i veselili. Naš Pozdrav naj vala sploh vsem, ki dobivajo naše liste v roke. S pozdravom vred Vam izražamo prisrčno zahvalo. Dragi Širitelje, Vi ste dobrotniki naših listov. Vi pomagate, da naši listi najdejo pot tüdi v oddaljene kraje. Za vse vaše trüde, za vse žrtve, za vsa zasmehüvanja sprejmite najtoplejšo zahvalo ! Poplača naj Vas osvedočenje, da delate za dobro stvar. Kda širite naše liste opravlate krščansko i narodno delo i ste tak apoštoli krščanske i narodne misli. Mi Vam vsega nemremo poplačati, a plača Vam vse Bog i naša nebeska Mati — Marija. S pozdravom i zahvalov pa zdrüžimo tüdi prošnjo. Kak ste našim listom dozdaj bili verni dragi širitelje i čtitelje, ostanite tüdi naprej. Posebno k novomi leti naj vsaki širitel znova ide od hiše do hiše, od prijatela do prijatela, od znanca do znanca i naj priporoča naše liste tüdi takšim, ki jih dozdaj neso meli. Kem več nas bo, tem bole de za vse, ar več lüdi več premore. Zato šče ednok prosimo vse smilene širitele i čtitele naj nas podpirajo v kem obilnešoj meri i te tüdi mi bomo lehko davali naše liste v vekšoj i lepšoj obliki našim dragim čtevcom do rok. Angleški prestolonasl. v Lurdi. Angleški Prestolonaslednik se je nedavno müdio v kopališči Biaritz (pod Pireneji), od tam pa je z letalom obiskao tüdi Slavno božo pot v Lurdi. Princ je prileto v Lurd ravno te, gda so začnoli blagoslavlati betežnike. Blagoslovi je prisostvüvao do konca ; posebno genolo ga pa je popevanje angleških romarov, ki so popevali v angleškom jeziki. Med blagoslovom je tüdi Prestolonaslednik poklekno, čeprav ne katoličan. Obiskao je tüdi zdravilišče, ar so njemi zdravniki razkazali vse naprave. Z angleškimi romari se je prav po domače pogovarjao i je obžalüvao, da ne more obiskati angleških betežnikov v bolnici zavolo pomenkanja časa. Jetnik skočo s tretjoga nadstropja. V četrtek predpoldnevom se je v časi, kda se na dvorišči sprehajajo jetniki, pripeto grozen dogodek. Skoz okno svoje celice v tretjom nadstropji je naednok skočo nekši kaznjenec. Bio je to preiskovanec Albert Peluha, proti šteromi bi se v kratkom mela vršiti razprava. Obduženi je, da je bujo svojo 17 letno ženo, da bi na te način prišeo v posest dedščine v višini 250.000 Kč. Peluhi pa kljub skoki s tretjega nadstropja ne bilo prav nikaj, ar so na okrožnom sodišči v Olomuci za takše slüčaje pripravleni. Že duže časa majo pod oknov razpeto gosto mrežo. V to je Peluha spadno i ostao nepoškodüvani. 2 NOVINE 18 oktobra 1931, Kalendar. oktober (31 dni) 43. teden. Murska Sobota — Usposoblenostni izpit je položo v Maribori s prav dobrim uspehom vučiteo g. Ferjan Milan. Častitamo ! — Napredüvanje. G. živinozdravnik Josip Šerbec je postavleni za veterinarskoga svetnika 6 sküpine. — Šoferski izpiti. V tork popoldne so se vršile pred posebnov komisijov šoferski izpiti. Izpitavao je g. inž. Wolf iz Maribora. — Menažerija. Preminoči teden so Sobočani meli priliko viditi živalsko menažerijo. Med drügimi živalmi so največ pozornosti zbüdili krokodil, medved, kambele, kača, oroslan. Obisk v menažeriji je bio preci dober. — Smrtna kosa. V Agrarnoj vulici je vmro invalid Sluga, ki je v voj ski zgübo nogo. Tam si je nakopao tüdi beteg, ki ga je mantrao cela leta i ga je Spravo v grob. — Zdravstveni dom dozidani. Dela pri Zdravstvenom domi se bližajo konci. V kratkom časi de vse dogotovleno i bo dom na to blagoslovlen i otvorjen. — Pesji zapor. Ar so na nekšem psovi zasledili znake besnoče, je odrejen za Soboto i celo okroglino Pesji zapor. Ka novoga v Belgradi ? Obisk italjanskoga ministra. Preminoči teden je obiskao Belgrad general Balbo, italjanski minister za zrakoplovstvo. Naše vojaške oblasti so njemi priredile lepi sprejem. Novi pravoslavni püšpecje. Na zadnjem arhijerejskem spravišči je bilo imenüvanih več pravoslavnih püšpekov. Zdaj so zasedene vse pravoslavne püšpekije. Spremembe zakonov. Njeg. Vel. krao je podpisao zakon od sprememb i dopolnitve kazenskoga zakonika i tiskovnoga zakona. Svetovna politika. Volilni boj v Angliji. Anglija se pripravla na volitve. Položaj je tak nejasen, kak še nigdar ne bio. Pri zadnjih volitvaj so nastopile samo tri stranke, zdaj pa je nastopno osem strank. Liberalna, konzervativna i delavska stranka so izdale na volilce volilne proglase. Poljska. Preminoči teden se je začnolo zasedanje parlamenta. Na prvi seji je govoro ministerski predsednik Prystov. Poročao je od notrašnjega i zvünašnjega političnoga položaja Poljske. Vladna sprememba v Nemčiji. Pod pritiskom žmetnih razmer je dr. Brüning s celov vladov vred odstopo. Državni predsednik je povero Sestavo nove vlade znova Brüningi. Te je vlado istinsko sestavo. Nešterni stari ministri so izostali i so prišli na njihovo mesto drügi. Predsedniške volitve v Austriji. Zvezna skupščina je Preminoči petek zvolila državnoga predsednika. Nanovo je bio zvoljeni dozdašnji predsednik W. Miklavs. Njegov nasprotnik, Socialni demokrat dr. Renner je dobo 16 glasov menje. Španija. Parlament je izglasao zakon, s šterim so ženske dobile volilno pravico. Volilno pravico dobi ženska s 23. letom. — Parlament razpravla od ustave. Debata je jako ostra. Do močnoga spora je prišlo posebno pri členi, ki določa, da bi se cerkev popunoma ločila od držaave i da bi se razpüstili verski redovi. Vnogi poslanci so v znak protesta zapüstili parlament. Bolgarija. Predsednik vlade Malinov je zavolo slaboga zdravja odstopo. Novo vlado sestavla dozdašnji minister za notrašnje zadeve Mušanov. Kitajska —Japonska. Nemiri med Kitajskov i Japonskov se še neso končali. Menše bitke so na dnevnom redi. Obe državi sta poslali Drüštvi narodov prošnjo, naj razsodi v toj stvari. Slovanska krajina. — Pozdrave pošilajo domačim, rodbini, znancom, prijatelom i celoj svojoj domovini : kaplar Alojz Kolmanko iz Mostara, nadale Hinko i Marija Škalič, Slamar Agneš, Hajdinjak Treza, Marčič Ana i Salaj Marija iz Nemčije. Zvün Kolmanka so vsi dali dar na sirmaško deco i to Slojmar i Hajdinjak po 5 Din. ostali pa po 10 Din. — Smrtna nesreča. Honbarovi v Turnišči so mlatili z mašinom proso. Kda so zmlatili, so naložili na edna kola prosenico, na drüga pa proso i drügo ropotijo. Drüga kola so privezali za prva, tak da so Oboja naednok pelali domo. Kak so na ostrom ovinki šteli zavinoti, so se zadnja kola poškalila i se prevrgla. Kre kol je prle stopala okoli 4 letna deklica. Proso i bagažje je spadnolo na deklico. Od toga je dobila takše poškodbe, da je naskori na to Vmrla. Ogenj. Preminoči teden so meli v Nemčavcih ogenj. Pri Lončarovih je zgorela oslica slame. Z marlivim gašenjem se je posrečilo ogenj pogasiti, tak da drüge škode ne napravo. -- Zahvala smilenim srcom. Siroti Slamar Tereziji je naklonilo več smilenih src iz Skakovec, Vidonec i Gornje Lendave vekše i menše milodare. Vsi tej naj sprejmejo na tom mesti od varuha sirote prisrčno zahvalo. — Smrtna kosa. V Črncih je vmro 78 letni Granfol Ivan. Po pardnevnom ležanji ga je smrt na tihom pobrala. Pokojni je bio v vesi eden najbole uglednih možov. — V Lukačovcih je zatisnola oči k smrtnomi spanji 73 letna Vogrin Julijana. - V Rakičani je vmro 76 letni Najmajster Mihael. — Automobil zadeo v kola. V Pužavcih se je zgodila preci hüda automobilska nesreča. Nekši automobil je zadeo v kola i jih je močno poškodüvao. Več poškodb je dobo tüdi konj. — Pazite na pse ! V Berlini je nekšega motorbiciklista napadno pes. Biciklist je spadno z motora i se je močno poškodüvao. Vložo je tožbo. Sodišče je verta kaštigalo na 28 jezero mark, ar ne meo psa privezanoga, nego ga je püsto na cesto. Pri nas je vnogo psov, ki hodijo po cestaj i vulicaj i se zaganjajo v bicikliste, motore, automobile, kola itd. Na takše pse de dobro paziti, da se ne zgodi kakša nevola. — INKA, francosko žganje se porablja že več kak 10 let z velkim uspehom pri reumi i protini. Pri zobnih bolečinaj i glavoboli, nervoznosti i nespanji. Kak vüstna voda i pri potenji nog, rok ali tela. Dobi se po Din 10.- v Lekarni pri Sv. Trojici, Dol. Lendava. ZA NEDELO. Po risalaj dvajseta i prva. Evang. sv. Mat. v 18. táli. Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim priliko eto: Prispodobno je včinjeno králestvo nebesko k človeki krali, ki je šteo račun činiti z svojimi slugami. I kda bi začao račun č niti, postavleni je pred 18. oktobra 1931. NOVINE 3 njega eden, šteri je dužen bio njemi deset jezero talentomov. Kda bi pa ne meo, odkec bi plačao, zapovedao je gospod njegov odati njegovo ženo, sine i vse, ka je meo, ino plačati. Doli spadnovši pa on sluga, molo se je njemi, govoreči : mej potrplenje z-menom i vse ti Plačam Smilüvao se je pa gospod nad onim slugom, odpüsto ga je i dug njemi je engedüvao. Vün idoči pa on sluga, najšeo je ednoga z svojih slüžbenih tüvárišov, ki je dužen bio njemi sto sodov ; i zgrabivši davio ga je govoreči : plačaj, ka si dužen. I doli spadnovši te Slüžbeni tüvariš njegov, proso ga je govoréči: potrplenje mej z menom i vse ti Plačam. On je pa ne šteo ; nego je šo i vrgro je njega v temnico ; dokeč bi dug plačao. Videvši pa njegovi Slüžbeni tüvárišje, štera so se godila, jáko so se razsrdili; i idoči pripovidavali so gospodi svojemi vsa, štera so včinjena. Teda je prizvao njega Gospod njegov i veli njemi : sluga nečamuren, ves dug sam ti odpüsto, da si me proso. Ne li se je trbelo záto i tebi smilüvati nad tvojim slüžbenim tüvárišom, kak sam se i jas nad teborn smilüvao? i razsrdivši se Gospod njegov, dao ga je hoharom, dokeč bi ves dug plačao. Tak i Oča moj nebeski včini vam ; če ne odpüstite vsaki brati svojemi z srca vašega. Razgled po domovini. Mož odrezo ženi jezik. V vesi Hranči v Srbiji se je te dni dogodo nenavaden dogodek, ki je bio posledica neprestanih zakonskih papirov. Kmet Zdravko Mjloševič je po dugom i burnom prepiri odrezo svojoj ženi Cveti jezik. Cveta je bila preveč trdoglavna i je doma vörtivala po miloj voli. Zgodilo se je celo, da je odišla z doma i se vračala komaj za par dni. Vrh tega se je ob vsakšoj priliki spravila nad Zdravka i ga obdelüvala s svojim najmočnejšim orožjem — jezikom. Zdravko je po svojoj moči odgovarjao, ali njegov Organ je osvedočo izredno iznajdlivost Cvete, ka se tiče zmerjanja i psüvanja, ne mogeo uveljaviti. Te dni sta se vračala sküpno domo i se že po poti kregala zavolo mele, štero je Cveta odala i peneze zapravila. Kak vsikdar, je tüdi zdaj Cveta Zdravka s svojim orožjem povsem nadvladala, tak da se je obupan odločo, da napravi konec svojim mukam. Kda sta prišla na domače dvorišče — šče stalno sta se prepirala — jo je Zdravko nenadoma prijeo za roke i jo z vožom privezao k drevi. Stavo njej je ultimatum, če ne henja s psüvanjom, njoj odreže jezik. Ali s tem je jezno Cveto šče bole razdražo. Nova Povoden psüvanja se je vlela na njega. Kda je vido, da samo z saganjom nika ne doségne, je skočo v hišo po škarje i njej z mrtvov pričov svoje odločnosti v rokah ponovo ultimatum. Ali Zobstom. Cveta je vlila novo Povoden psüvanja na ubogega Zdravka, v dokaz pa, da se ne boji njegove grožnje, je šče celo na steže odprla vüsta i porinola svoj jezik daleč vün. Zdravko je ponüco vugodno priliko : škarje so švignole v zraki i komad jezika je spadnolo na jezik . . . Pri zaslišanji je Cveta s kretnjami i mimiko pojasnila sodišči, da je sama kriva. Kak je ugotovo zdravnik, se njej bo jezik v kratkom zarasteo. Izgleda, da se Cveta kesa svoje bojevitosti i obeta, da se bo pobolšala. Dve težki nesreči pri Križevcih. Kmet Franjo Bocek v vesi Prihaja je splezo na küp sena. Pri tej priliki pa njemi je spodrsnila noga, zavolo šteroga je spadno na železne rasoje. Železni spici so se njemi opičili v črevo i njemi razparale meher i močno poškodüvale drobovje. V nezavestno stanji so ga prepelali k zdravniki, ki je odredo prevoz na zagrebško kliniko. Njegove poškodbe so strašne i skoro ne vüpanja, da bi preneso. — Drüga nesreča se je pripetila 6 letnemi dečki Slavko Golobiči, ki je gnao kravo na pašo. Kravo je vodo na vajati, štero je meo privezano na roki. Naenkrat se je krava zosagala, se spüstila v dir i vlekla šče za seboj dečka nekaj sto metrov. Dečko je pri tem dobo tak težke rane na glavi da je malo vüpanja, da bo ostao pri živlenji. Med potjo k sini ga je doletela smrtna nesreča. Te dni je dobo slüžbojoči železniški uradnik g. P. iz sosedne postaje Ponikva tü sem kratko telefonično vest, da se je med Ponikvo i Poljčanami pripetila smrtna nesreča. Lokomativa je pri nekšem prehodi onstran predora povozila 84 letnega starca Tomaža Gunzerja. Imenüvani starček-prevžitkar, je bio te den napoti v Dramlje k svojemi sini na trgatev. Nišče, najmenje pa on sam je ne mislo, da bo to njegva Zadnja pot, da ide v smrt . . . Pri prehodi ga je dobila lokomotiva i ga povozila. Nesreča se je zgodila najhitrej tak, ka je Starec lokomotive ne opazo. Mogoče je pa tüdi, da ga ravno na prehodi zadela kap i je bio že nesrečen mrtev, kda ga je mašin prijeo. Pokojni je bio doma iz Vrha pri Šmarji pri Jelšah. Naj njemi bo lahka zemla, kde je najšeo zadnji svoj počitek. Čüdna koza. Klüčavničar Pavlovič je pred par dnevi prišeo v sarajevski muzej i povedao, da je last- nik čüdne koze. Ta koza ma noge kak divja koza, prsi, telo i dlako kak srna, njeni rep ne kozji ne ovčji, temveč podoben vukečomi. Koza tüdi nema roglov ne brade. Ma štiri dojke z mlekom, ali svoje mleko ceca sama. Koza je celo dobro rejena i je mela predlanskim normalnoga mladiča, lani pa živalski nestvor, ki je bio povsem podoben materi. Sramota slovenskoga naroda. „Slovenec“ z dne 3. oktobra prinaša naslednji dopis iz Št. Jerneja : Preteklo nedelo so se Spoprijeli nešterni fantje vesi Gradišča i Vrhpolja. Oboroženi z rasojami, motikami i drügim polskim orodjom so začnoli najlutejšo bitko, iz štere je šlo par tej vročekrvnih kokotov s krvavimi ranami. Ednomi so predrli lice, da si je z robcom ustavlao curjenje krvi. Pred domačimi pa je rano i bolečino zatajo i se je izgovarjao, da ga boli zob. — Za pretepeško delo se interesira orožništvo. Zaslüžene medalije pa njim bo raztalao sodišče. — Resan, sramota za slovenski narod, da se sam tak pogübla v pijači i krvi ! Ve mamo drügih nesreč več kak potrebno ! Nesreča z revolverom. V nedelo sta v Kranji čistila na dvorišči manufakturne i galanterijske trgovine Ӏ. Savnik domači hlapec Ivan Pavlič i trgovski. vučenec I. N. osebni automobil. Automobil je bio odpreti na obe strani. Pod sedežem je vučenec zagledno revolvo, štero ma g. I. Savnik stalno nabito v predali pod sedežom. Vučenec je vzeo revolvo v roke i ga šteo pokazati hlapci, ki je stao na Sprednji strani automobila. Po nesreči se njemi je pri tom revolva sprožila i je strelo naravnost v hlapca, ki je štéo poglednoti orožje. Strel, ki je šo skoz odprtoga automobila, je zadeo hlapca v stegnjeno levo nogo. Nesrečnež je taki spadno i so ga odpelali na njegov dom, kde njemi je nüdo prvo pomoč Zdravnik dr. Josip Bežek. Ar njemi je pa krogla ostala v nogi i se je bilo bojati komplikacij, so odpelali hlapca, ki je žrtev neprevidnega ravnanja z orožjem, z automobilom v ljubljansko bolnico. Nesreča pri deli. V mehanični delavnici Ivan Kozarja na Spodnjem Grisi so popravlali i preizküšali automobilski motor starejše konstrukcije. Pri tom deli je bio med drügim zaposleni tüdi Vajenec Rosman Janez, ki je pri imenüvanom majstri v včenjej komaj par tednov. Pognati je mogeo motor, ka je bilo za mladoga, nenavajenoga i šibkoga vajenca vse-kak pretežki poseo. Ročaj njemi je zdrkno iz prstov i ga z vsov silov vdaro po roki tak, da njemi zdrobo obej čonti v podlahti. Mladomi po- 4 NOVINE 18. oktobra 1931. nesrečenci je vravnao streto roko dr. Breznik. Pijani pavri preprečili gašenje ognja. Na priferiji Zagreba v tak zvanih goricaj je 12. okt. ponoči na stao ogenj v gospodarskom poslopji zagrebškega trgovca Cagariča. Kda so prišli Zagrebški gasilci na pomoč, jih je napadnola sküpina pijani pavrov i njim ne püstili gasiti. Komaj, kda je prišla Policija so pavri razbe žali. Medtem pa je poslopje že pogorelo do zemle. Iz sveta. Lokomotiva razmesarila očo i hčerko. Na progi Orleans - Montargis na Francoskom se je zgodila tragična nesreča. Malo pred prihodom rednoga večernoga vlaka je železniški čuvaj Marcel Alexandre pogrešil svojo 6 letno hčer. Kda se je, kak je zahtevala slüžba, podal pred čuvajnico, je zapazo, da se hčerka špila na progi s svojov punčkov. Oča je ves prestrašeni skočo na železniški tir, da bi rešo dete pred bližajočim se vlakom, pa je njega samoga zgrabila lokomotiva i ga z detetom vred razmesarila do smrti. Srebrna meša dvojčkov. V nekšoj cerkvi v Prestoni, blüzi Londona, sta 24. avgusta t. 1. obhajala srebrno mešo dvojčka Rev. Henry i Rev. Frederick Gilett. Oba sta vküper študerala za dühovnika i sta bila tüdi na eden den posvečena ; vdeležila sta se tüdi kak vojaškiva kaplana minule svetovne vojne. V 2 vürah dvakrat okoli sveta. Ameriški brzojavni urad je poskusil dognati, kak hitro se more izročiti telegram. Poslo je teda brzojavko s tremi rečmi iz New Yorka prek Londona, Madrida, Pariza, Ženeve, Rima, Carigrada, Beča, Berlina, Moskve, Pekinga, Šanghaja, Tokia, Menile, Honolula, San Franciska, Mehike, Cityja, Havane, Buenos Airesa, Rio de Janeira, Capetowna, Kaira, Bombaya, Melbourna, Vancouverja, Montreala v New York nazaj. Za to pot, ednok okoli severne, ednok okoli južne poloble je potrebüvala brzo- javka 2 i 5 minut. Šla je po 25 telegrafskih omrežjih i kablih : najvekša razdalja po kopnem, Moskva — Peking, je bila opravlena v 4 minutah ; najvekša razdalja po morskom kabli, Melbourne—Vancouver, pa je zahtevala 1 minuto. Pošta upravništva. Andrejek Ludvik, Montrond Francija. Peneze pošljite po banki S. C. Baruch Paris. Eeden frank ma 2 Din. 16 par vrednosti. Šeruga Jožef, Pečarovci. Prinesi peneze za deco v Soboto zdaj v nedelo 18 ga, dare tam dobiš. Ficko Mihal Gornji Črnci 21. Novine vam Pošiljamo domo, ne več v Francijo. Na konci leta obračunamo, kelko mesecov je dobite šče v novom leti. Pozvek Franca domači. Vašemi Pošiljamo Novine, pa so prišle nazaj, ka ne zadosten naslov. Prosimo vas, da nam naznanite pravilen naslov. Pošta uredništva. Bogomir. M. Poslano sprijao. Pregledati še nesam mogeo, a upam, da se bo dalo objaviti. Hvala lepa. Pozdravleni ! Izjava.* Kak je znano, je v Črensovcih ustanovljena zadruga, štera se v najnovejšem časi peča s klanjom živine i odajo mesa. Nekdo je to drüštvo prijavo na višjo oblast, a nepoklicani zadrugari obdolžüjejo mene, ki sam v toj zadevi nedolžen. Dotični ki takše govorice trosi od mene, je nepoštenjak i nesramnjak. Izjavlam, da bom postopao proti takšim lüdem sodnijsko če bodo torili od mene takše žalitve. Črensovci, 5. X. 1931. BAUER SAMUEL gostilničar *Za to izjavo uredništvo ne odgovarja. VELIKA PRATIKA se že dobi v trgovini IZIDOR HAHN v MURSKOJ SOBOTI. Pant. Romanov— Kranjec Ignac : Štetje otrok. (Zgodba iz nove Rusije.) Ko so prišli v zadnjo hišo v vasi, so našli na pragu mlado, prestrašeno kmetico, ki je neprestano ponavljala : „Tega ni vredno, očka, ga ni vredno. Saj ne more ne rok ne nog gibati.“ „Kaj ni vredno ? Zakaj ga ni? To je vseeno, če je sedaj bolan, se bo že pozneje opomogel.“ „Ta ne razume ničesar, bratec“, je rekel nekdo iz množice, ki je molče sledil komisiji. Samo pri Kuznetički so našli šest otrok. Ko so vstopili, je stara obsedela na tleh, kakor je bila in iskala najstarejšemu sedem letnemu uši. „To ste zgrabili“ je dejal nekdo polglasno. Zapisali so vseh pet. Namesto matere je navajala starost otrok neka mlada soseda, ker Kuznetička sama ni mogla niti edne besede spregovoriti. „In odkod so tvoja deca sem pršla ?“ je vrašal začüdeni trgovec mládo žensko. Ta ga je divje pogledala, stisnila pod predpasnikom pesnico in rekla sovražno : „Saj nimam nobenega, to so moje sestre.“ „Vej ga vrag, kaj to pomeni“, je zmignil trgovec z ramami. To ni bilo vredno, je menil tujec in gledal papir. Ko je komisija odšla k trgovcu na čaj, se je spet začelo delo v visokih konopljah po polju. Nekatere so vlačile zibelke domov, druge so spet drkale po konopljah in tretje so kričale nanje : „Kaj mečete dol druge konoplje !“ „Pomisli, eno dete sem zgubila. O sveti Bog ti, saj sem ga tu v razgon dala.“ »Morale bi jih vse na en kup zmetati, pa smo jih kar tako razmetale, zdaj jih pa ne moremo najti. Pa kako so konoplje dol vrgli, ti smrkovci !“ „Tu je še eno dete“, je nekdo nekje kričal. Neka kmetica je bežala tja, pa se je takoj vrnila in Vila obupno roke: „To ni moj . . . moj ima rdečo kapico.“ „Tu so se naganjali po konopljah, živina !“ Kam te je zlodej nesel ! Sem sem te posadila, in cecek sem ti dala v usta, da bi lahko pri miru sedel, ti püc !“ „Čakaj, Čakaj . . . boš že dobil, to si lahko misliš !“ je rekla druga. Držala je za roko triletnega otroka, ki ji je uporno sledil, usta na jok, 18. oktobra 1931. NOVINE 5 roko pred očmi. Samo tiste, ki so našle svojo deco, so jih mirno peljale, so gledale zadovoljno sosede, ki so še okoli iskale. „To ni več življenje, to je kazensko delo. Zdaj odpeljejo živino, zdaj treba skrivati deco, k drugemu človek ne pride!“, je rekla mati, držeč otroka za roko. „Kaj tebi ! Vzameš zibel pod roko in greš z njo ; toda poglej mene: dva na rokah, dva se držita za janko, enega sem pa zgubila “ Da. Pa smo vendar dobro napravile. To smo se naučile, ko so živino šteli. Zdaj ni trajalo več kot pet minut !“ Vse so bile zadovoljne. Samo Kuzmetička je sedela v travi pri sosedi in jokala: Vse njene otroke so zapisali, samo njo so dobili. Okoli nje so stale druge in so jo gledale. „Nesreča jo je doletela“, je kdo kdo rekel. „Drugič si je treba premisliti! Cel kup jih je rodila i misli, da mora tako biti, ne, mamica, zdaj so drugi časi !“ »Če se resnica pove, gre z deco le lažje, kot z živino. Če se deca malo poskrijejo, ni tako velika nesreča. Če pa kdo vleče leto starega bika in ga ta pehne, da mu oči izstpijo . . ! „Ja — dosti lažje gre z deco!“ „Tedaj so nam vzeli celo množino živine“. „Tako hitro so prišli, da ni bilo časa niti za premišlanje.“ Na kolniku se je prikazal trgovec. »Vse, ki so pokazale deco, naj pridejo v mesto v soboto večer." Vsi so se nehote ozrli na Kuzmetičko. »Kaj pa bo tam?" „Dobijo podporo za deco, obleko, čevlje . .“ Nekaj časa so vsi molčali. Končno je nekdo jezno pljunil in rekel: „To je prokleto življenje; saj nihče ne ve, kaj naj dela !“ Vendar so že stali okoli Kuzmetičke in jo zavidali: ona je bila edina, ki se ni zmotila. Naši po sveti. Žalostila smrt rojaka v Ameriki. „ Amerikanszki Szlovencov Glász“ prinaša žalostno zgodbo našega rojaka Rojko Antona, rojenoga na Cankovi. Rojko se je že v mladih letaj odselo v Ameriko. V Bethlehemi je dobo delo. Bio je marliv, vrli, pošteni, zato ga je vse rado melo. Prišeo je za prvoga delavca. Zaslüžo je telko, da je s familijov lehko lepo živo. Vse je bilo dobro do zadnjega časa. Naednok pa so se začnoli za Rojka slabi časi. Dobo je delovodjo, šteri ga ne mogeo viditi i se je na vse mogoče načine trüdo, da bi ga spravo iz fabrike. Rojko je vse mirno prenašao. Delovodja je postajao od dneva do dneva hüši, tak da je Rojko nazadnje več ne mogeo prenašati njegovoga sekeranja. Dobro je vido, da de mogao iti iz fabrike. Znao pa je tüdi, da dela zavolo krize tüdi indri ne dobi. To ga je tak potrlo, da je v dvojnost spadno. Eden večer ga ne bilo domo. Žena je spitavala za njega pri pijatelaj. Ar so tej nikaj ne znali povedati od njega, je Šla na policijo. Začnoli so ga iskati i drügi den so ga našli mrtvoga. V zdvojnosti si je sam končao življenje. Zapüsto je ženo i dvoje dece. _____ Žalostna Zgodba naših domačinov v Ljubljani. Prijateo me je pozvao v edno ljubljansko oštarijo. Pri dukšem sto- li je sedelo okoli 12 mladih pa od vapna poškroplenih dečkov. Tak poznani obrazi so se mi vidli, ka sam je začno bole natenko opazüvati. Spevali so tüdi edno našo pesem ali jaz sam postajao nemiren. Pili so „štefan“ vina (ta posoda drži dva litra !) i med njimi so bili nešterni preci mirni, šterim se je poznalo, ka so mogli biti zraven zavolo drüžbe, ovači je pa Zamera. Naednok se začüje močen pok i cinglanje i v tistom hipi sta držali kelnarci mladoga dečka za roke i kričali : „To je že ta peti kozarec, takoj plačati! Vsak kozarec 5 Din, vse skupaj 25 dinarjev!“ (Kupica košta 3 dinare, liki što ma lejko plača več !) Prijateo me je potegno' za rokav i sva šla ! Med dverami sam toga najbole raztrganoga pitao, odkec je doma. „Jaz sam z Odranec,“ drügi mi je povedao da je z Bistrice i da jih je večina od tam. »Dobro morate slüžiti, da tak plačü-jete“, sam pripomno. „Vragá ! Jaz sam prišao iz Zagreba, pa sam novi gvant odao, zdaj pa ešče nekaj jé v žepi.“ Na cesti sam si zmislo na stariše, šteri ob toj kesnoj vüri niti v senjaj ne mislijo, da jim je sin novi gvant odao zato, ka lehko kupice meče v zid. Starišje, ne je zadosta, ka mate deco za svet, liki vzgojiti je morete za svet. — Ferko. Nove knige i časopisi. Izišao je ALMANAH KRALJEVINE JUGOSLAVIJE oddelek 5/6. (za marc-august 1931.) s podrobnim pogledom uprave, administracije i vseh važnejših ustanov banovin : Drinske, Zetske, Dunavske, Moravske Vardarske i Uprave Grada Beograda. V toj številki so štampani : Občni statistični pregled Kraljevine Jugoslavije. Alfabetski pregled vseh upravnih oblasti (okrožnih inšpektoratov, okrajov itd.), občin i varašov za celo državo. Cena je : IV. zvezka Almanaha za 1. 1931. Din. 250, posebnoga izdanja „Unutrašnja uprava“ s pregledom pojedinih banovin Din. 150. Glavno uredništvo Almanaha Kraljevine Jugoslavije, Zagreb VI. Glavni urednik : Viktor Manakin, Zagreb, Žerjavićeva 4., telefon 80 14. Grozna eksplozija. Preminoči petek se je v Gdyniji pripetila strašna katastrofa. Zavolo eksplozije svetilnoga plina se je porüšila pet nadstropna hiša, ki je bila šče pred kratkim zgrajena. Na kraji nesreče se je v hipi zbrala velika vnožica lüdi, ki jih je privabo strašen pok i velki steber ognja. Gasilci i vojaštvo so taki organizirali rešavanje. Eksplozija je 14 stanüvanj popunoma vničila. Izpod razvalin so potegnoli 10 mrtvecov i 30 ranjencov, žrtev eksplozije v porüšenom poslopji. Kak mislijo, je najmenje telko žrtev šče v razvalinaj. Tela so tak razmrcvarjena, da jih niti lastni sorodniki ne morejo spoznati. Zvün 14 popunoma porüšenih stanovanj v toj sküpini hiš, je šče 20 drügih stanovanj tak močno poškodüvanih, da so jih morali izprazniti, ar je grozila nevarnost, da se bodo podrla. Vojaški ataše - redovnik. „Berliner Tageblatt“ poroča, da namerava Poljski vojaški ataše v Berlini Morawski odložiti svoje vojaške časti i oditi v samostan. Kak je znano, se je nedavno z njegovim avtomobilom smrtno ponesrečo bivši Poljski ministrski predsednik grof Skrzynski, dočim je Morawski, ki je šofirao, ostao nepoškodüvan. Nesreča ga je popunoma potrla i se šče umakniti iz javnoga živlenja. 6 NOVINE 18. oktobra 1931. Za naše male. Najvekša sreča. Najvekša sreča — je bogastvo, trdi kodiš, ki nema ne blaga ne denarja. Najvekša sreča — je zdravje, misli bogataš, ki je vedno betežen. Najvekša sreča — je zmaga, je pravo general, šteroga so po velikom porazi vpokojili. Najvekša sreča — je samota, pravi on, ki se v veliki i imenitni drüžbi vedno dugočasi. Najvekša sreča — je prostost, vzdihavle kaznjenec za zamreženim oknom. Najvekša sreča — je miren kotiček v topli celici temnice, je pravo siromak brez strehe. Najvekša sreča — je mamica, je začebljalo dete, ki se je izgübilo, pa ga je boža previdnost palik privedla v materino naročje. Najvekša sreča — je moje dete, je pravila mati. I pritisnila je dete k sebi pa poljubna čisto, lepo srečo brez primere . . . Rak so Šalapenci odbornika z jaliča spravili 7 Najbolši odgovor je poslala Berke Lizika iz Rakičana. Te odgovor se glasi : „Šalapenčarje so pripelali pét vozov fine otave pa so na tri metre visiko nastali okoli jaliča i té je skočo odbornik doli z vriha i se je do guta v otavo pogrozo !“ — Što ščé znati kak je prišo vün iz té otave, naj ide v Rakičan Berketovo Liziko pitat. Ona najmre pravi ka „Peški“ Za nagrado dobi povest : „Živ pokopan.“ Sen maloga Jožeka. Mali Jožek si je legeo spat. Skozi okno ga je lükao svetli mesec. Jožek ga je nekaj časa gledao, potem pa je zapro oči i je zaspao. Meo je čüdovite senje. Prikazao se njemi je nekši velki mož, od šteroga je Jožek dostakrat čüo v pripovedkaj. Približao se njemi je i Jožek ga je proso, naj ga malo zible. Glej čüdo ! Mož ga je zdigno s postele i se je zdigno ž njim v zrak. V višavaj si je seo na oblak i je začno Jožeka zibati. Groza ! Naednok sprašči. Oblak poči na dvoje i mož z Joškecom vred spadne na zemlo. Kak je Jožek spadno, se zbüdi i odpre oči. Zgledne se okoli sebe i spozna, da se njemi je samo senjalo i je med španjom spadno s postele. vrste od 18 do 24 Din, II. vrste od 10 do 12 Din, svinjsko meso friško od 12 do 25 Din. Zadrüžništvo na Hrvatskom. Iz poslovnoga poročila Zagrebške trgovske zbornice za Ieto 1930 posnemamo, da je bilo na njenom področja vpisani v zadrüžni register 80 zadrug (1928 118), izbrisani pa je bilo 27 (16) zadrug. S tem je naraslo število zadrug na zborničnom področji na 1522 (1469) i to so se zadruge razdelile sledeče : kreditne 930 (1929 891), nabavljalne 348 (358), konsumne 29 (25) i razne zadruge 212 (193). Za smeh. Če je doktor vinjen. Nekši doktor, ki je rad srkao vino i je bio zvün toga preveč razstresen, pozvani je bio ednok k nekšemi betežniki, ki je meo hüdo mrzlico. Približao se je betežniki, da bi mero žilo, a je prijao mesto betežnikove roke, za svojo roko. Komaj jo je nekeliko časa držao, kda je roko nejevoljno zagno od sebe i zakričao: „To nikdar ne mrzlica temveč tepeš je pijan !“ * V opojnosti. Major: „Vi, črnovojnik, Stojte. Zakaj ne izkažete časti? Ne veste, kdo sem jaz?“ „Ne vem.“ „Jaz sem vaš major.“ Črnovojnik (vinjen i prijazno) : „To je lepa slüžba; le dobro se držite, gospod. * Mati i oča sta Šla z malim Števekom na misijonsko predavanje. Misijonar je pravo, da divjaki še nagi hodijo. Na konci predavanja so z nabiralnikom pobirali za afrikansko deco. Kaj ne, mama, misijonar so pravili, da divjaki ne nosijo obleke ? — Tak je, sinek. — Zakaj pa so potem oče vrgli v nabiralnik edno gumbo? Oda se vinogradsko posestvo z lepov hišov — 4 sobe, kühnja, klet, 4 nove plüge goric s samov žlahtnov trtov brez šmarnice, 1 plüg šume, ½ plüga posestva, njiva, sadovnjak, travnik, z bratvov ali moštom vred. Sobe so popolnoma opremljene ravnotak tüdi klet; je vse ka se rabi pri hiši (lagvi i vse orodje). Gorice ležijo na Strmci na najbokšoj voznoj cesti. — Vse se takoj oda zavolo silnoga odpotüvanja. Ogledajte si osebno i potem bodete sami sodili, cena bo primerna i plačilni pogoji ugodni : VRŠIČ STRMEC Pošta Ljutomer. Gospodarstvo. Konjska razstava v Čakovci. V nedelo, dne 25. oktobra priredi „Mursko kolo jahačov i vozačov kralja Aleksandra I.“ v Čakovci na sejmišči razstavo konjske živine težke i lehke fajte. Razstavlene do kobile z žrebeti i žrebci. Razstave se lehko vdeležijo konjerejci iz čakovskoga, preloškoga, lendavskoga i ljutomerskoga okraja. Za lepo živino se dobi nagrada. Gospodarski list. Ing. Drag. Grujič, šef odseka za perutninarstvo pri kmetijskom ministrstvi v Beogradi je začeo izdajati list „Živinarev glasniki ki ima nalogo, pospeševati perutninarstvo. Cena lista je letno 40. Din. List se naroča pri izdajatelj. Cene: V Maribori. Pšenica 1.75 do 2, rž 1.75, ječmen 1.50, oves 1.25 do 1.50, koruza 1.50, proso 2.50, ajda 1.50, fižol 1.50 do 2, luščeni grah 10 do 12. Kokoš 30 do 45, piščanci 25 do 50, rece 18 do 22, gos 40 do 60, puran 40 do 60, divji Zavec 25 do 30, fazan 17 do 22, srnjak 10 do 16, jerebice 10 do 12. Celi orehi 6, luščeni 32. Hren 12, kisilo zelje 4, repa 2, buče 0.50 do 1, gobe 1 do 2. Grozdje 3 do 5, jaboka 4 do 8, breskve 4 do 6. Mleko 2 do 3, vrhnje 12 do 14, sirovo maslo 28 do 32, med 12 do 20, slive 3 do 5, sirovi kostanj 2, pečeni 6 Din. Živina : Debeli jünci 1 kg žive teže od 4.25 do 6.75 Din, podebeli jünci od 3.50 do 5.50, plemenski jünci od 2.75 do 4, biki za klanje od 3 do 4.50, klavne krave debele od 2.75 do 3.75, plemenske krave od 2.75 do 3, krave za klobasarje od 1.50 do 2.50, mlada živina od 3.50 do 6 Din. Svinje : Mladi prašiči 5 do 6, tednov stari komad 40 do 80 Din, 7—9 tednov stari 90 do 100 Din, 3 4 mesece stari 150 do 250, Din 5—7 mesecov stari 300 do 400 Din, 8—10 mesecov stari 450 do 500 Din, 1 leto stan 550 do 750 Din, 1 kg žive teže 7 do 8 Din, 1 kg mrtve teže 10 do 12 Din. Meso : Volovsko meso I. vrste 1 kg od 14 do 16 Din, II. vrste od 10 do 12 Din, meso od bikov, krav i telic od 6 do 8 Din, telečje meso I. 18 oktobra 1931. NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR : S STRELOV i PLINOM. — Idi vün ! — je kazao na vhod. — Idi vün. . . Deklina pa je ostala. — Ne tiraj me — je šepetala. — Ponižna služabnica tvoja sem . . . Usmili se me! Mutsuhito Dsain je zaškripao z zobmi. — Usmili se me . . . ! što se mene usmili? Šteri bog se me usmili ? — Ama-Teras Omi-Kami, operi njegovo bol, da bo njegova düša bela i vesela . . . — je počasi molila Zvončka. Mutsuhito Dsain je vküp počo z dlanmi i skuze so se njemi v potokih levale iz oči. — O, Ama—Teras —Omi-Kami ! . . . i med tem si je menoroke. — Srce . . . Srce . . . Pogledni moje srce . . . če si bog! . . . Dekla je gledala njegove mantre. — Povej — se ga je nežno doteknola — povej mi, gospod . . . Mogoče ti lehko pomagam ? — Ne . . . ne mogoče . . . — se je sünola iz njega bol. — Gorje mi! Potom je nekelko premagao bol i ledeno gledao predsebe kak kakši mrtvec. Dekla njemi je küšnola roko. —Povej . . . O, povej . . . tü sem . . . Ka se je zgodilo ? . . . Mutsuhito Dsain je malomarno segno po velkom ameriškom časopisi i skuzno oko se njemi je stavilo nad drügim stolpcom tretje strani. Vüstnice so se premikale, kak da bi izgovarjao litere, a reč se je brezglasno razpršila na vüstaj kak kakši čaren penasti balonček. Deklica se njemi je tiho nagibala za hrbet i gledala v časopis. Angleščino je nekelko lomila, ne pa poznala litere, samo japonske pismenke. — Ka je to? — je kazala s finim prstom na nepoznane vrste, ki so skrivale v sebi takšo veliko bol. — Omoži se . . . — je nevedoma mrmrao Mutsuhito Dsain. Zvončka je prebledela. — Omoži se ? — je napnola trepetajoče oči. — Alicka, o Alicka . . . — je mrmrao Mutsuhito Dsain prepadlo. — Alicka ? —so zdehnola vüsta ime tüje dekline. — Mutsuhito . . . Trpeči mož se je zdramo. — Ka ščeš ? — jo je gledao temno i zmedeno. — Tolažim te . . . Mutsuhito Dsainova glava se je znova povesila. Tolažim te ! Ali jeste tolažba za njegovo bol ? Tihi, zadüšeni glas se je prikradno iz grla, kak da bi popevao prvo vrstico kakše žalne pesmi . . . potom pa je obtihno, obraz zakrio i tiho sopo. — Gospod, Mutsuhito Dsain pomisli na to, da je lübezen zdrüžena z bolestjov . . . — njemi je pravla dekla malodüšno. — Tüdi meni se večkrat vidi, da se od mojega vzdiha posüši list . . . i glej, vseedno premagüjem bol . . . Mutsuhito Dsain je trepetajoč si vseo na preprogo. — Ti si mož, jaz pa samo slabotna ženska stvar, vzemi me za zgled, bodi močna düša, stepi s sebe prah i odpri srce pred nemerajočimi bogovi i oni se te usmilijo: iz glave ti preženejo temne misli, slabost i greh . . . Mutsuhito Dsainove skuze so padale na pobeljeno preprogo. — Obrni se k dühovom prednikov ki čuvajo japonsko cesarstvo i varüjejo naše düše. Obrni se k najlübšemi dühi : Ottoke, pogledni na mene, milostno glej na mene . . . — Mati . . . je tožo nesrečnik. — Oh, Kökörčin, zakaj si me rodila? Ti siromaška Kökörčin . . . Naprej se je nagno, iz odpretih vüst njemi je vrela bol i tihe skuze so se spüščale po zgübanom obrazi kak srebrne marjetice. Deklina je dale gučala : — Zateči se k materinomi dühi : on ti bo stao ob strani i te bo brano od Bakemono-Lama, od sküšnjave. Ar lübezen je sküšnjava . . . Darüj velikim bogovom, oni ozdravijo tvojo smrtno lübezen . . . — Ne ... ne mogoče ... — je sopo Mutsuhito. — Ali jo tak lübiš? — je zaihtela deklina. — Oh, srečna deklina ! — Ka ščeš? — jo je različno gledao Mutsuhito. — Lübim jo . . . Deklinina glava se je sklonila kak mirajoči cvet. — Lübiš jo . . . — je tiho jeclala. — Lübim ! — je privrela na Mutsuhito Dsainova vüsta tožba i bledi obraz je obsijala nekša blazna Veselost. — Ona je moja ! . . . — Omoži se ... — je šepetala Zvončka. — Omoži se ? — so ropotali zobje, kak da bi kamenje mleo. — Alicka ! Raj svet vničim . . . v—ni— čim ! . . . Skočo je s pregoge i v divjih čemeraj stepao s pestmi. V hišo je butal veter i ploha je šümela. Tajfun prihaja ! Ali Mutsuhito Dsain je prekričao ropotajoči viher : — Raj morim! Mo—rim svet . . . Hej! . . . Hej! . . . V krogi je bežao, potom pa se je napoto vün. Dekla ga je zgrabila za rob plašča. — Mutsuhito ! Stoj ! . . . Jaz, jaz te lübim . . . Mutsuhito Dsain je strašno zakričao, deklico v prsi süno i oddirjao vün. — Moj dragi . . . — je šepetala Zvončka. Zavrtelo se njoj je, sinje oči so se bolestno zaprle i se je zgrüdila na preprogo. Roke so odleteli na razno i rokavi plašča so se odprli. Mrtva gospica. Na pozlačenih vüstnicaj se prikaže krv kak rdeča Črešnja. X. V gorskom prepadi je tulo viher, sukao i lomo je drevje i na svinčeno Čarnom nebi je tirao vučeče megle. Ploha se je vlevala i vrtinci so bobneč valili po gorskom rebri strgane grüde i iztrgano korenje drev. Sopeč je šo navzgor med pogaženim grmovjom kamelije i bombaža. S kondravimi vlasmi, celi Premočen se je vzpenjao v vrtincih naliva na gorski vrh, šteroga je šumeča burja mlatila z bičom, ki ma milijon vrhov. Človek, ki beži iz potopa, pred skuzami, pred samim sebom. Sirmak, trpeči človek, od šteroga düša mlati šče vekši vihar, — šče vekši tajfun. Kam drvi? Samoga sebe išče ! Beži pred samim sebom, da bi našeo sam sebe. Vün v naravo! Vün v grmeči viher! Odpri srce, človek, da bo se od tebe včila trpeti žuta, svet razdirajoča burja . . . Oblak se trga, ploha kaple, vetrovni vrtinci pretresajo zrak, po zemli ropoče noga tajfuna. Drevo hrešči, veje se upogibajo i liste trga cvileči vihar. Travne bilke se strahoma pogiblejo v prah i roji metülov Plešejo v poplavi smrtni ples. Vidzumi ! Miši bežijo, a spokana skala jih vrže iz sebe. Potres na nebi i na zemli ! Tajfun s čarno-žutov perotjov zakriva Nagasaki . . . (Dale.) 8 NOVINE 18 oktobra 1931. V norosti je bujo ženo i dve deteti. Iz Tuzle poročajo od groznoga dela ednoga norca, ki je zaklao svojo ženo i svojivi dve hčeri ino se zabavao nato s tem, da je svojim žrtvam rezao glave, roke i noge. Piše se Hasim Rahmanović. Pamet se njemi je zmešala med svetovnov bojnov i vsa ta leta po prevrati so ga meli doma kak mirnoga i ne nevarnoga betežnika. Strašen zločin je opazila sosida, ki je Šla vgojdno po vodo. Pri stüdenci je najšla zaklano Rahmanovičevo dete, šteroj je norček zatekno lampe i odrezao nogo. Sosida je bežala domo i povedala moži, ka se je zgodilo. Njeni mož je nato vdro v Rahmaničovo hišo. Pred dverami je najšeo razmrcvarjena tela. Vse so mele glave odsekane. Nato je norc s sekirov sekao vkraj mrtvecom noge i roke. Kda je opazo sosida je kričao: „Vse vas zakolem!“ Nato ga je sosid z velkov težkočov zvezao k drevi i pozvao policijo, Štera ga je taki spravila v bolnico. Glavnoga natakara Sprejmem v svojo kopališko krčmo v Ižakovcih. Je lehko tüdi ženska. Krčma se da tüdi z arende, če jo što vzeme. TURK JOŽEF krčmar M. Sobota. HALO! HALO! KAJ JE NOVEGA? Naznanjam c. občinstvu ter g. čevljarjem, da sem Vsled gospodarske krize ter z ozirom na pomanjkanje denarja znižal cene vsakovrstnega usnja kakor tudi čevljarskih potrebščin. Prosim c. občinstvo, da preje, ko si bi nabavilo usnje za zimo, se potrudi v mojo trgovino, da se bodete lahko prepičali, da dobite pri meni najboljše in najcenejše usnje. S spoštovanjem : 2 Bakanič Geza trgovec z usnjem v Dolnji Lendavi, Glavna ulica Štev. 75, poleg cerkve v lastni hiši. AMATERJE POZOR ! Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom HANH IZIDOR-a v M. Soboti. VABILO na izredni občni zbor KMEČKE HRANILNICE i POSOJILNICE v DOLNJI LENDAVI, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 18. oktobra 1931. dopoldne ob 11 uri v zadružni pisarni na župnišču v Dolnji Lendavi. Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Volitev enega Člana načelstva. 3. Slučajnosti. Ako ta izredni občni zbor ne bi bil sklepčen ob navedenem času, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Zimski vozni red autobusne proge Čakovec—D. Lendava—Beltinci—M. Sobota velja od 5. oktobra 1931. naprej. STAJALIŠČE Murska Sobota Beltinci Črensovci Dolnja Lendava Čakovec Vozne cene kak prvle. NAZNANILO. Naznanjam poštüvanomi občinstvi, da zgotavlam te faleše šparhete. Tüdi mam vu vsakoj velikost! gotove, šteri se lehko taki prevzemejo. DOBRO DELO! CENE ZMERNE! KOFJAĆ FRANC ključavničar M. Sobota Lendavska cesta 36. NALAGAJTE PENEZE v HRANILNICO I POSOJILNICO l ČRENSOVCIH, registrovano zadrugo z neomejenov zavezov, ki se je preselila v lastno hišo „NAŠ DOM“ i od novoga leta naprej uradüje vsaki delaven den od 8 do 12 vüre i vsaki svetek od pol 9 do 10 vüre predpoldnevom. Za hranilne vloge plaža intereša 8—8 ½ %. Rentni davek plača sama za vse vlagatele i za sebe ne obdrži nikše Provizije. Pri davanji posojil računa samo 1 % upravnih stroškov i to samo ednok, čeravno je posojilo dano na duga leta. Posojila davle na poroke i tabulacijo na 10%. NAČELSTVO. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC