Za poduk in kratek čas. Lojza Lat6. zranami Zveličarja obdarovana deklica v Belgiji. Vvod. Zdajui svet pogosto taji gudeže. Toda sledeče vrstice bodo bralcem razlagale 5udovite prigodke, ki se godijo na telesu neke deklice v Belgiji blizo francoske meje. Cerkvena in svetna gospodska, dolitarji in zdiavniki zraven glasovitih prirodozuanskih "in modroslovskih profesorjev so ove iziedne prikazni pregledovali, opazovali in preiskavali. Toda vsi pravijo, da ove | prikazni presegajo naturne moči — so čudež. Ove prikazni so jako usupnile zdajne nevernike, krivovercc in Jude; neveruiki se čutijo pobiti v svojem nevernera tajenji čudežev; luteranski krivoverci so v zadregi, ker se pri njih v 300 le- I tih obstanka se ni zgodil nobeu čudež; in tudi Jude iznemirujejo, ker vidijo tolik čudež znamenj Križanega, katerega toliko Rovražijo. | Verni Katoličani pa se veselijo in tolažijo J sredi groznega neveistva, da Bog po tolikem ču- } deži svojo sv. Cerkvo kinči in utrduje. \ Enako veselje in tolažbo v srcih bralcev j _S1. Gosp." ubuditi, ro je namen sledečim vrsticam. I. Lojza Lato do 16. leta staiosti. 1) Lojza Lato (Lateau) se je rodila 30. januarja 1850. v turneški škofiji v Belgiji v vesi j Bois d' Haiu blizo fiancoske meje. Je tedaj Jetos izvršila 24. ieto. Oče Gregor Lat6 bil je delavec v bližnjih železnih fužinah. Mati je podedovala majhno ujivico, kder si je ova rodbina s teško zasluženim denarjem postavila priprosto hi- iico. Zakonska sta, akoravno nboga, vendar živela srečna in zadovoljna. Vendar s porodom 3. deklice, t. j. naše Lojze, bilo je sre5e konec. Mati je potem bolehala 2 leti. O6e Gregor pa je naglo umrl na osepnicah, katerih si je tndi komaj 3 mesece stara Lojza nalezla. V tej sili prišel je v bišo nek dalejšni sorodnik in je mater 8 hčero vred rešil gotove smrti. Dve leti poznej bila bi se Lojza skoro utopila. Sestra in mati, ki ee je ravno od bolezni okrevala, 8te jo komaj smrti otele. Sploh pa je pri tej biši Časih bilo hudo pomanjkanje. Toda voljno so prenašali svojo «iromaštvo. Zlasti Lojza radi tega uikoli ni bila otožna ali žalostna, še menj pa nevoljna. V 8. letu že je mala Lojza lepo stregla nekej bolenej ženi. Pokazala se je čadno »pretna in marljiva v postrežbi bolenikov. Od 12—14 leta svoje starosti stregla je potem svojej 701etnej teti. Imeli so jo sploh za: malo usmiljeno sestro. Cele noči je rada bedela pri postelji bolenice. Po tetini smrti prišla je Lojza v glavno mesto BrUssel. Ostala je ondi le 3 tedne, ker se je bolena morala vrniti domu. Neka besna krava je revo nabodla na roge in hudo ranila. Uboga Lojza je trpela grozne bolečine. Vendar nikdar jej ni vsla najmenjša nevoljna beaedica. Ko je zopet ozdiavila, tedaj se je učila pri sestri šivati. Večjidel pa je z materjo hodila za dnino k sosedom na delo. 2) Leta 1866 začela je v njeui domači vesi razsajati buda kolera. Strab in groza je plašila prebivalce. Kdor je imel le kam, ta je odbežal. Veliko bolenih bilo je popolnem zapuščenib. Pri neki hiši bilo je 7 oseb. Odrašeni 4 sinovi so strahu pobegnoli in brez usmiljenja zapustili bolenega očeta, mater in sestro. Enako ža)ostao godilo se je pri mnogo hisah. Tolika revšina je Lojzi globoko v srce segala. Ubogi zapuščeni so se jej v erce usmilili. Zato stopi pred mater in jo prosi, da bi jej dovolila bolenim streči. Mati se pa boji za svojo ljubljeno dete. Zato bčeri ne da dovoljenja. V tej zadregi med pokoršino do matere in med usmiljenjem do bolenih, obrne se Lojza v molitvi do Boga. In to je pomagalo. Po storjeni molitvi se enkrat mater prosi ponižno, poblevno in nježno. Pravi, da se ničesar ne boji; Bog jej bo gotovo pomagal. Mati privoli. In zdaj je bilo čuda gledati, kar je pogumna deklica izvršila. Skoro edina si je zraven pobožnega fajmoštra upala med boluike. Kderje Tse pobegnolo, ondi si zamogel najti Lojzo in pa dubovnega pastirja. Brez pomislika sta stavila svoje življeuje za svoje brate. Lojza je stregla živim, tolažila je umirajoče, mrliče je pokapala. Šla je od hiše do bise. Kder koli je bilo treba pomoči, ondi je pomagala. Zgoraj omenjeni 4 brati prisli so žalostni nazaj. Toda blizo si niso upali v hišo, kder sta oča in mati mrtva ležala, sestra pa umirala. Naposled so se veudar dali nagovoriti, da so prišli z voziSem po gestio. Po | mrtva stariša iti si pa niso upali. Zato pak oskrbi • Lojza 2 mrtvaški trugi. Položi sama mrliča v ; nji in s pomočjo svoje sestre privleče do poko- i pališča. To je bilo veselje za angele in Ijudi. | Junašk zgled slabih deklic naposled osramoti od daleč stoječe moške, ter jib nakloni, da mrliče zagrebejo. — 3.) Zdaj je Lojza bila 16 let stara. Vse jeno dozdajno življenje bilo je polno pomanjkanja, bolezni in smrtnih nevarnosti. Tudi za naprej ni bilo boljše. Celo leto 1867 je bolebala. Meseca septembra bi bila skoro umrla. Jene prijateljice ! tedaj začuejo 9 dnevno pobožnost k Devici Maiiji. Toda brž, ko so začele, že je Lojza oči odpila ter rekla: zdaj še ne bodem umrla. Prosila je nekaj mleka in bila je zopet zdrava. Vendar 3 mesece poznej zboli iz nova in se bolj nevarno. Glava jo je hudo bolela, ter bo- | Ie6tno vnela levo ramo, stran in nogo. Bolečine bile so prevelike, zlasti leta 1868. Pod pazduhom gnojil so je hud tvor. Tri dolge tedne je j reva na stolu sedela noč in dan; bolestno glavico pa je naslanjala na trdo mizo. Trpela je čudo- | vito potrpežljivo. Nikdar ni kaj potožila. i Koaec marca začela je kri bluvati. Hudo i je oslabela. Še vračil ni mogla povživati. Lo j nekoliko vode je pila. Aprila jej je prihajalo še j bolj budo. Bilo je 15. aprila, ko je Lojza sama mislila, da bo nmrla. Vzela je tedaj slovo od svoje matere, od sester in prijateljic. Pozno na večer je sprejela sv. zakramente. Po svetem obhajilu čutila je Lojza nagnenje Boga za zdravje prositi. Ali komaj molitev domoli, že se obrne do okoli stoječih rekoč: tudi zdaj še ne bodem umrla. Bolefiine hipoma prenehajo, kakor da bi jih bil kdo presekal. — Toda slaba je bila tako, da je 17. aprila le 1 krat ustala. Drugi den pa je že 2 krat mo- ; gla iz postelje. Rekla je milo smehljaje: kedar 4. krat ustanem, tedaj pojdem v cerkvo k obliajilu. In tako se je tudi zgodilo. V torek 21. apr. j je šla 8ama brez vsake pomoči v precej buinem vremenu ob 7. uri zgodaj v farno cerkvo. Ta je bila že ljudi natlačena. Hoteli so se prepričati, ali se bo res zgodilo, kar je Lojza rekla. Vsi so se zavzeli Lojzo zagledavši. Ona pa se je fiu- f dila, da je ta den toliko ljudi v cerkvo prišlo. | Molila iu obnaSala se je celo uavadno. Konec sv. meše je šla k sv. obliajilu in potem domu k svoji materi. Vsa ves pa se je veselila Lojzinega ozdrav- | ljenja. Tridnipoznejdobi ponižna Lojza na svojem telesu zuameaja svetibran J e z u s a K r i s t u s a. 0 tem pa pribodnjič. Uružba sv. Mohora. V tem mesecu bode družba rešila uvojo na- logo. Do konca avgusta bode slednja pola družbinega koledarja v natisu doveršena in z začetkom prihodnjega meseca bode piičela se razpošiljatev diužbinih knjig. Lani je štela družba: 438 dosmertnih in 21.454 letnib, tedaj vkup . . 21.892 udov; letos pa je narastlo število doemertnih udov na 495 in letnih na 23.631 tako, da vseh udov je 24.0d0 Čez dve tisoSjihje torej pristopilo letos na novo. Računimo, da nas Slovencev je 1,266.000, tako pride na vsacih 53 Slovencev en ud družbe sv. Mohora. Na Štajerskem (v lavantinski in sekovski škofiji) je že vsak 48. slovenski prebivalec ud Moborjeve družbe; na Kranjskem in Koroškem pride na 49 in na Primorskem na 60 Slovencev en ud družbe sv. Mohora. Koga pa5 tako veHkannki napredek naše družbe ne veseli? Kjer koli se je/.ik slovonski govori, tam že ima dražba svoje ude in po pravici smemo terditi, da ne najdemo pri nejednem narodu v Avstriji in zunaj Avstrije enake ustanove, ki bi v Ijudstvu tako vkoreninjena bila, kakor je družba sv. Mohora pri Slovencib. Družbeniki prejem6 tudi letos šestero knjig; za letni donesek enega gld. — in če odstejemo kolek po 6 kr. za koledar — prav za prav 94 kr. — zopet 63 tiskanih pol, kterih oblika je letos pri treb knjigah zdatno povekšana. Knjige pa so te-le: 1) ,,Življenje svetnikov in svetnic božjih", 2) ,,Življenje in smert Kristusova." 3) ,,Občna zgodovina" za slov. ljudstvo. 4) ,,Domači zdravnik." 5) ,,Zlate bukve slovenskega vedeža." 6) ,,Koledar za leto 1875." Družbini dohodki tcga leta znašajo 25.902 gl. 93 kr. stroški pa 25.868 ,, 46 „ ostane gotovine . . 34 gl, 47 kr. katera se po sklepu družbinega odbora daruje za Janežičevo ustanovitev. Vrednost železa. Vrednost železa raste, 6em bolj imenitne in umetne reči se iz njega narejajo. Tako se kos železa, ki je sploh le 1 gld. vreden, kmalu plača s 3 gld., če ga zdelaš na podkove; 4 gld., če se iz njega naredi gospodarsko orodje; 45 gld., če se zdela ua različen železen lišp. Na igle izdelan dobi vrednost 75 gld. Svojih 900 gld. je vreden v podobi jeklenib gumbov (knofov) in zapenk (šnol), v podobi jeklenega lišpa pa 2000 gld. Čo se pa iz ovega kosa železa izdelajo jeklena tenka in nježna peiesca za kazalce na žepnih urab, potem je rreden 50.000 gld.