Dopisi in novice. — Predštev Ljubljanskega mesta za šole (mestne). Potrebuje se 19.372 gl. a pokritega je 16.526 gl., primanjkuje 2846 gl., katere mora dati mestna kasa. Sr. svet. g. Eegali ugovarja v debati, ki je bila točka za točko, zarad 15gl., ki so zarazsvitljavo šole na Cojzovem grabnu. Vgovor ue sprejme. Šola na Mahu dobiva za šolske potrebe 20 gl. a dekliška mestna šola le 50 gl. — Sr. sv. dr. Supan misli, da je glede na število učencev na Mahu (50) in v dekliški žoli (300) tam preveč, a tu premalo. Ostane nespremenjeno. K točki: namestnina in nagrade (400 gl.) jame govoriti dr. Ahačič ter pravi: Naši učitelji so dovolj plačani, nagrad jim ni treba. On hoče ta nastavek zmanjšati na 200 gl. — Sr. sv. dr. Mahr pravi, da se le malo tega denarja obrača za nagrade, največ se ga porabi za namestnino. 18—20 učiteljev je; prav labko kdo oboli, in treba je namestovalce plačati. — Sr. sv. dr. Zupan predlaga: 300 gl. naj se jemlje za namestovanje, a 100 gl. za nagrade. Sprejeto. — Tfelefon, napravo, s katero se v daljavo govori, kakor se namreč s telegrafom v daljavo piše, je izumel Nemec »Eeiss«. Pred 16. leti je bilo to orodje še nepopolno in praktično neporabljivo. Ali ves stroj je popravil profesor Graham Bell v Ameriki tako, da se sedaj more rabiti kakor telegraf, ki v daljavo piše. — Daljnogovornik je jednostaven in priročen; lesen cilinder je izpeljan v ploščnato cev, v katero se govori. Pod odpertino te cevi je tenka ploša iz valjanega železa n. pr. 4 ctmtr. v premerju. Pol milimetra pod to gleda iz vodilnega navijalnika (Inductionsrolle) tenak drot. Ko se govori, se začnejo gibati železne ploče in se nagibajo na magnet; s tem se verižica odpira in zapira; na drugem stroji, ki je v poljubni daljavi zvezan s pervim strojem z dvojnim vodilnim dratom se železna plošCa ravno tako vzdiguje in tako se začuje glas. V Ameriki so skusili, da zvuk zarad daljave ne zgublja ničesa. — No počakimo, kaj še pride; eni tako, drugi drugače pišejo o tej znajdbi in njeni praktični vrednosti. — (Velikanska podoba). Na otoku v Novijorskem zalivu se ima postaviti za svetilnik velikanska podoba, poleg nje je »Bavarija« v Monakovem le mala. Podoba ima predstavljati boginjo svobode, iz njene glave se bode vzdigovalo sedem trakov električne svetlobe, in v vzvišeni desnici bode imela svetilnico, njena svitloba se ima videti na 60 pomorskih milj. Do konca svetilnice bode podoba visoka 42, sokel bode visok 25 mtr. vse skupaj bode podoba visoka 67 mtr. tedaj za 1 meter višej, kakor so stolpi cerkve »Naše gospe« (Notre dame) v Parizu. Podobo bodo v Parizu naredili v delalnici Manduit-a in tov. iz kovanega bakra 3y2 milmtr. debelega in se bode videla prihodnje leto na svetovni razstavi v Parizu. Izgled temu: roko z baklo so poslali v razstavo v Filadelfijo, večja je bila kakor kotel pri lokomotivi. Glava je 4 metre visoka in obsega 14 metrov, za 15 ljudi je v nji prostora, 2 se lahko vsedeta v nosnice, ker nos je dolg 1 mtr. 20 ctm. in od nosa do zavitka las (Chignon) je 5 mtr. usta so široka 8 ctm. ušesa 1 mtr. visoka. Roka meri 4 mtr. 20 ctm. in srednji perst je skoraj 2 metra dolg in 45 kilog. težak. Podoba ima znotraj železne stopnjice in železno ograjo s kljukami; skerbeli bodo tudi, da bode dovolj obtežena zoper vetrove. — Kdo se ne spominja kolosa iz Eoda in njegove osode?! — V odbor drnštva sv. Mohorja je stopil namesto pokojnega profesorja Eobida, ki se je celih 25 let prizadeval za društvo, naslednik njegov na gimnaziji v Celovcu g. Vinko Borstner, profesor fizike in matematike. Odboru so bili poslani ti le rokopisi: 1. Snopič povesti z geslom: Verlo naprej; 2. Spomini na Poljsko in Rusijo; 3. Pogled v Egipt; 4. Kosovo polje; 5. Pogovor podlipo; 6. Samostani; 7. Valentin Vodnik in dr. Franee Preširen; 8. Hrošči silčkarji kmetu škodljive živalce; 9. bolezni v glavi; 10. Nauk o gospodinjstvu, poslov. po Hermannu; 11. Kratek obris Štajerske zgodovine s posebnim ozirom na Slovenski Štajer; 12. Vremenski prikazi; 13. Kdo dela točo; 14. Mala pevkinja s kitaro. Eazen teh rokopisov je odbor prejel še dvoje zbirk raznih pesem. — Rokopise pregledujejo sedaj odborniki. Tiste ude vdovske&a društva, ki so še za 1. 1877 letnino na dol«:H opoininjamo za vplačevanje, sicer nehajo biti ndje drnštva. — Imenovanje. G. Končnik, poprej nadzomik v Celjski okolici in drugod je postal glavni učitelj na c. k. učiteljišču v Gradcu in okrajni nadzornik za Celjsko okolico, Šmarijski, Konjiški, Sevniški, Brežki in Kozjanski okraj je imenovan g. Nerath nadučitelj na trirazrednici v Leitersberg— Karčovini; Celjsko mesto nadzoruje g. E o b i č, Laški okraj pa g. A m b r o z i č. J 3. t. m. je umerla v Ljubljani gospa Orlova, soproga r. g. dr. Orla, znanega notarja in iskrenega rodoljuba. — Kar možje javno snujejo, to pa doma pridne žene izdeljujejo. Eanjki dr. Orel je javno sprožil misel za obdarovanje otrok o merzlem zimskem času s toplo obleko. Žena in hčere so pa doma neumorno delale, da se je to uresničilo. Eanjka gospa, Bog ji daj večni mir in pokoj, ko se je spominjam s temi versticami, je šaljivo meni večkrat rekla: Vi nam boste revčke naznanjevali, a me bomo pa delale; posla bode tedaj v obilo. — Blaga gospa se je ulegla k počitku, a njeno podvzetje nadaljujejo druge — po sercu in duhu plemenite gospe — in tako je bilo tudi letos mogoče, da je bilo 8. t. m. ob 11. dopoldne obdarovanih v fiitalnici zopet 41. dečkov in 40 deklic z vso popolno opravo. — Slovesnost se je veršila 8. t. m. Katehet na nunski dekliški šoli g. Keržič je v lepem nagovoru opominjal dečke in deklice dolžnost, katere prevzamejo sprejemši obleko iz radodarnih in usmiljenih rok. Obdarovane otroke in zbrano občinstvo je nagovoril k sklepu vodja I. mestne šole g. Andri Praprotnik, ter omenjal v svojem govoru, da je bilo od 1. 1866 že blizo tisoč otrok obdarovanih v Ljubljanski čitalnici, ter se je spominjal blage gospe Orlove, čigar truplo je bilo izročeno hladni zemlji 5. t. m. — Obveseljeni smo zapustili ta dan čitalnične prostore v veseli nadi, da letu osorej učakamo zopet tak veseli dan. — Na večer tistega dne je bila v čitalnici zabava v ta namen, da se poraviiajo stroški za napravo zimske obleke; obilo ljudstva je bilo navzočega in tudi dohodki so biH zdatni. — K sklepu svojega sporočila pa izrekamo željo, da bi se ta lepa naprava nikdar več ne opustila. V kar pomozi Bog! — Pogreznjeno mesto je na NapoKtanskem. Manfredonia je deloma postavljena nad to mesto, katero je okolo 20 čevljev globoko pod sedanjo zemeljno poveršino. To najdeno mesto je Sipontum (poleg Arpina); od tega mesta govore Strabo, Polibij. Ko so vodnjak trebili, zadeli so na to mesto blizo gore Gargane. Najprej so prišli v star tempel Dianin, potem na hodišče 7(porticus) 20 meter dolg in poslednjič na podzemeljsko mesto, pravo mertvaško mesto »Nekropolis«, Ą\ obsega okolo 15.000 nmtr. Italijanska vlada je vkazala kopati prav v velikanskem obsegu. Tako so najdli spominek, ki so ga postavili Sipontiam vojskovodju Pompeju, ko je zmaga' orske tolovaje. Najdli so tudi sipontinski denar; naj več pa si obetajo od pokopališč v mertvaškem mestu.