a c m a a a e a a a a a o a aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa 1^3 rton3znic a a ■ aa a CL a_JLS! O. a aaaaaabbbbbbb b b b b L\b b b b b b -tovamfr---------------- c | j /e let e \e e p eeeeeeeceeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee (Št.28) Leto 7 Ljubljana, maj 1981 4-5 GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA SDS V NAKLADI 2.800 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TATJANA ČERIN , TEHNIČNI UREDNIK: DUŠAN PESEK, TISK KTL - TOZD KARTO -NAŽNA LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL, LJUBLJANA - ČUFARJEVA 16, TELEFON: 320-463. FOTOGRAFIJE: VULlC, PESEK, ZGONC IZ VSEBINE: STRAN • VSE O TITU.........1 • POROČILO...........2 vse o TITU, vsi od srca ... Dežuje, žalosten majski dan je, 4. maj ob IS.OS, ko je prenehalo biti srce tovariša Tita. • VOLITVE DELEGATOV.........3 • PLAN 1981.........3 • IZ SPOMINOV.......3 e NOVA ČLANICA SOZD..............5 • FOTOVEST..........5 • MINULO DELO.......6 • DOHODKOVNO POVEZOVANJE.......6 • DELO NAŠE VSAKDANJE.....7,8,9 • PREDSTAVLJAMO.....10 • IZ MISLI....... 11 • NOVOSTI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU..12 • V SLOVO...........12 • PREDSTAVLJAMO VAM..............13 • RAZVEDRILO........14 • IZREKI............14 • MAJSKI MINI KVIZ.............14 • ZASMEH............15 • REŠITVE KRIŽANKE IN KVIZA.........15 • NAGRADNA KRIŽANKA....... 16 USTNVILO SE JC vEllto SK.CE, KI JE BILO 2 K NK S VSE... Na dan žalosti so risali cicibani v vrtcih in pionirji 1. 2. 3. razredov OŠ, pisali pa pionirji vseh ljubljanskih osnovnih, srednjih in poklicnih šol o Titu od srca. TITO JE IN OSTANE V NAŠIH SRCIH. OBLJUBLJA/«) Tl, DA BOMO STOPALI PO TVOJI POTI Nadaljevali bomo pot in praznovali njegov rojstni dan - DAN MLADOSTI. Spoštovali ga bomo in mu vedno prinesli šopek lepih cvetic. (nadaljevanje na naslednjih straneh ..) NEKAJ ELEMENTOV IZ POROČILA O POSLOVANJU DELOVNE ORGANIZACIJE KTL V OBDOBJU JANUAR - MAREC 1981 Gospodarska gibanja v prvem tromesečju letošnjega leta nosijo v sebi še vedno značilnosti iz preteklega leta, s tem da so se neka teri negativni vplivi še zaostrili. V tem pogledu je na prvem mestu potrebno izpostaviti problem pomanjkanja reprodukcijskih materialov in izjemno visoko naraščanje cen. Kljub velikim prizadevanjem nabavna služba ni mogla v celoti zagotoviti material za proizvodnjo v TOZD Valkarton Logatec, tako da je bilo treba za nekaj dni v mesecu februarju poslati ljudi na prisilni dopust. Upočasnjena proizvodnja v januarju se je torej v februarju še bolj znižala in s tem vplivala na nedoseganje plana v celotnem tromesečju. Jasno je, da je izpad proizvodnje v Valkartonu povzročil sorazmerno nižjo proizvodnjo tudi v Kartonaži Rakek in Tiki Trbovlje. Celotno področje proizvodnje in predelave valovitega kartona vpliva na rezultate delovne organizacije s pomembnim deležem. Zato tudi delovna organizacija kljub dobrim proizvodnim dosežkom nekaterih drugih temeljnih organizacij ni izpolnila plana materialne proizvodnje. V 'hdobju prvi treh mesecev je celotna delovna organizacija proizvedla 22.589 ton materialnega proizvoda, kar pomeni primerjalno s prvimi tremi meseci lanskega leta indeks 95. Primerjalno s planom pa indeks znaša 94. V TOZD Valkarton Logatec je proizvodnja v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta dosežena z indeksom 89,.v primerjavi s planem pa z indeksom 91. Predvsem gre pri tem za nižjo proizvodnjo plošč zaradi pomanjkanja embalažnih papirjev. Zaradi tega Kartonaža Rakek beleži obseg fizične proizvodnje z indeksom 85 in Tika Trbovlje z indeksom 87, vse primerjalno z istim obdobjem lanskega leta. Izjemno visoko pa je fizični obseg proizvodnje v tem obdobju povečala TOZD Kartonažna Ljubljana, saj znaša indeks povečanja v primerjavi s prvimi tremi meseci lani 121, s tem da presegajo tudi plan z indeksom 109. Pri tem je bila najuspešnejša delovna enota potiskane embalaže z indeksom povečanja 133, s tem da tudi ostali dve delovni enoti nista bistveno slabši. Omeniti je potrebno še zmanjšanje materialne proizvodnje v temeljni organizaciji Papirna konfekcija, kjer znaša primerjalni indeks proizvodnje 90 in izpad glede na plan 92. Proizvodnja je manjša zaradi pomanjkanja nekaterih materialov in zaradi manjšega števila zaposlenih. Upamo, da se bo preskrbljenost z materiali v naslednjem obdobju izboljšala in da bo deloma možno nastali izpad nadoknaditi. Visoka rast cen v lanskem letu, ki se je še intenzivneje nadaljevala v prvem tromesečju letošnjega leta, ima precejšen vpliv na povečan vrednostni obseg prodaje. Celotna delovna organizacija je v prvem tromesečju letos dosegla fakturirane realizacije za din 834,781.683, kar predstavlja povečanje za 153 indeksnih točk. V primerjavi s planom pa znaša primerjalni indeks 82. Razkorak nastaja zaradi celoletnih planskih cen. Po drugi strani pa primerjava z istim obdobjem preteklega leta izraža vse podražitve tekem pre- teklega leta in prvega tromesečja letošnjega leta. Indeks povečanja fakturirane realizacije se po temeljnih organizacijah giblje od 135 pri Kartonaži Rakek do 201 pri Lepenki Tržič. Izkazani indeksi porasta so po posameznih temeljnih organizacijah rezultat večje proizvodnje in produktivnosti, v večjem delu pa tudi povečanja cen. Pri prodaji gotovih izdelkov je potrebno posebej opozoriti na večjo izvozno usmerjenost v letošnjem letu. V skladu s plansko usmeritvijo na bistveno povečanje izvoza, zlasti na konvertibilno področje, smo že v prvem tromesečju dosegli znatno povečanje izvoza. Tako znaša skupaj izvoz za prve tri mesece za celotno delovno organizacijo din 22.544.000, kar pcmeni v primerjavi z istim obdobjem lani povečanje z indeksom 1117. Od tega je bilo izvoženo na konvertibilno področje za din 9.947.000 (1 USg = 27.30 din) ali povečanje z indeksom 605. Kljub temu pa je plan izvoza realiziran le z indeksom 53. Skladno z doseženo proizvodnjo in prodajo je ugotovljeni celotni pri hodek in dohodek ustrezno večii kot lansko leto s tem, da so vse temeljne organizacije zaključile prvo tromesečje z ostankom čistega dohodka za sklade. Rezultati, merjeni skozi ostanek čistega dohodka za sklade so po posameznih temeljnih organizacijah precej različni. Ne glede na dejstvo, da izračunani podatki kažejo dohodkovno uspešno poslovanje pri vseh temeljnih organizacijah, je potrebno opozoriti, da so pri temeljenih organizacijah Kartonaža Rakek, Papirna konfekcija Ljubljana in Jelplastu Kamna gorica obračunane razlike od prevrednotenja zalog ob koncu lanskega leta. To pomeni, da bi brez upoštevanja na vedenih razlik te temeljne organizacije izkazale bistveno slabše rezultate in trdi ne bi dosegle planskih-raanerij povečanja dohodka in povečanja mase osebnih dohod kov po določilih družbenega dogovora o reguliranju rasti OD v letu 1981. Iz navedenih rezultatov izhaja, da bomo morali na osnovi poslovnega poročila še analizirati naše poslovanje v prvih treh mesecih letošnjega leta In si prizadevati, da poiščemo vse notranje rezerve z aktiviranjem katerih bi v prihodnjem obdobju lahko dosegli boljše rezultate. Henrik Odlazek Dragi Tito! Zdaj, ko te ni več med nami, ko ostaja nate le lep spomin, se mi pionirji še bolj zavedamo tvojih naprednih misli. NADOMESTNE VOLITVE DELEGATOV DSSS V DS DELOVNE ORGANIZACIJE KTL... URESNIČEVANJE PLANA 1981 Za nami je spremljanje srednjeročnega plana 1981-1985 in prvo tromesečje v tem srednjeročnem obdobju. Pri nastajanju srednjeročnega plana in uresničevanju tega za leto 1981, smo predvidevali normalno oskrbo z materiali, planirani dvig cen in normalen odkup naših izdelkov. Ko ocenjujemo pogoje gospodarjenja, ugotavljamo, da je oskrba z materiali nesigurna, cene materialov močno presegajo planske cene, odkup naših izdelkov se zmanjšuje zaradi stabilizacijski prizadevanj. Zato moramo ponoyno analizirati uresničevanje srednjeročnega plana. Ta analiza pa ni samo izračunavanje in primerjanje indeksov, ampak je potrebno oceniti celotno stanje, v katerem se je znašla papirna industrija. Vsem so znani ukrepi, ki jih je sprejela družba, od prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva, do izboljšanje ekonomskih odnosov s tujino. Ti so pripeljali proizvajalce papirja v nezavidljiv položaj. Papirnice so vezane na uvoz celuloze, odpadnega papirja in drugega repromateria-la. Če upoštevamo, da je v celotni proizvodnji celuloze polovica uvožena iz konvertibilnega območja, potem lahko ugotovimo, kakšne so proizvodne zmogljivosti naše panoge. Prav tako nastopajo težave z energijo. Proizvajalci papirja morajo vlagati veliko napora, da realizirajo uvoz prepotrebnih materialov. To pa pomeni, da bo obstoj in razvoj papirne industrije v pri- hodnje še odvisen od uvoza. Z uvoznimi omejitvami, pa se položaj lahko še poslabša. Zato je potrebno poiskati vse možne rezerve, delo pa organizirati tako, da bo oskrba s surovinami vsaj takšna, kot je bila doslej, čeprav to ne pomeni napredka. Čimprej je potrebno s proizvajalci surovin, predelovalci ter kupci proizvodov vzpostaviti dohodkovno povezanost ter na osnovi skupnega prihodka in skupnega dohodka preiti iz cenovnih odnosov v dohodkovne (kar je zapisano v SS o temeljih plana družbenoekonomskega razvoja DO KTL 1981-1985). TOZD Papirna konfekcija, kot predelovalka papirja (blagajniški zvitki), se je znašla v prvem tromesečju zaradi zgoraj opisanih težav pred neredno dobavo papirja. Od "Tvornice papira" Zagreb smo prejeli predlog nove cene, ki je za 47% višja od planirane cene v letu 1981. Delavski svet TOZD je predlog nove cene obravnaval, ga kritično ocenil in sprejel sklep, da ne pristane na tako ceno papirja, ker je tako že sam material za izdelek dražji od prodanega izdelka. Od "Papirnice Vevče" , kot našega stalnega dobavitelja papirja, pa ni možno pričakovati potrebnih količin, ker so sprejeli obvezo o povečanem izvozu, tako da ne morejo pokrivati potreb domačega trga. Zaradi nastalih težav, smo bili prisiljeni zmanjšati operativni plan proizvodnje. Druga polovica proizvodnje, ki se oskrbuje z materiali TOZD Lepenka Tržič, poteka normalno, z manjšimi zastoji, zaradi oskrbe z odpadnim papirjem ostalih TOZD DO KTL. Med TOZD "Papirna konfekcija" in TOZD "Lepenka" Tržič teče že tretje loto dohodkovni odnos. Lahko trdimo, na podlagi rezultatov, doseženih v tem obdobju, da je to edina pot za zagotavljanje surovinske osnove. Obe udeleženki obvezuje skupno planiranje materialne proizvodnje in prodaje s ciljem, da zagotovita povečano produktivnost dela, racionalno uporabo družbenih sredstev, zmanjševanje material rtih in poslovnih stroškov pri ustvarjanju skupnega prihodka. Ta trenutek je problem le odpadni papir, ker ostale temeljne organizacije po sili razmer odstopajo svoj odpadni papir drugim delovnim organizacijam. Če pogledamo investicijsko politiko, na kateri temelji srednjeročni razvoj obeh temeljnih organizacij, ugotovimo, da je zaradi družbenih ukrepov zavrt razvojni program. Zato ni pričakovati planiranega prehoda na intenzivno proizvodnjo, delitev in specializacijo dela, kar bi dalo še večji dohodek. V srednjeročnem planu smo zapisali, da z nakupom strojne opreme zmanjšujemo število zaposlenih (naravni odliv), povečujemo tehnično produktivnost, povečujemo materialni proizvod in s tem večji dohodek. Od navedenega smo uresničili samo zmanjševanje zaposlenih. Ker ni pričakovati uvoza strojne opreme, ostajamo z obstoječo opremo na istem materialnem proizvodu, kot v preteklosti. Tako predvidevamo, da si bomo ob: - zmanjševanju zaposlenih in povečanju produktvinega dela, - racionalni uporabi materialov, energije in transportnih storitev, - analiziranju stroškov poslovanja, - s ti m ulati vne j š e m nagrajevanju po delu, - popravkih cen naših izdelkov v drugem tromesečju zagotovili zadosten dohodek za pokrivanje potreb proizvodnje in življenja temeljne organizacije. Zato se zastavlja vprašanje, ali menjati nekatere odločitve ali samo navajati vzroke za nedoseganje plana? Menim, da bo z upoštevanjem dejanskega položaja v papirni in papirno predelovalni industriji ter po analizi rezultatov v polletju, potrebno dobro premisliti o pristopu k rebalansu plana. Martin Jelnikar IZ SPOMINOV MIRE RUŽIČ - 1939 NA TOVARIŠA TITA (Povzeto po delu Aleksandra Tadiča "Prvo srečanje s Titom) Potni list za Spiridona Mekasa Konec leta 1939 se je Tito vračal v domovino z enega izmed svojih potovanj v Moskvo. Zaradi vojne v srednji Evropi se je vračal prek Turčije - potoval je z ladjo iz Odese v Carigrad. Imel je kanadski potni list ... Zgodba o bivanju Spiridona Janka Mekasa v Carigradu se začenja nekega jesenskega dne, ko je ladja iz Odese spustila sidro, s - čolnom pa so do obale odpeljali samo enega potnika, čoln se je vrnil, ladja je dvignila sidro in odpeljala naprej, osamljeni potnik pa se je napotil skozi Carigrad. Potnik iz Odese ni želel v Carigradu vzbujati pozornosti, toda carigrajski novinarji so vseeno želeli zvedeti, kdo je človek, ki se je čisto sam izkrcal iz ladje, ki je priplula iz Sovjetske zveze, v tistem času za vse velika uganka. (nadaljevanje na 4. str.) IZ SPOMINOV MIRE RUŽIČ - 1939 NA TOVARIŠA TITA (nadaljevanje...) Čez nekaj časa so novinarji ugotovili, da iz zapetega "Kanadčana" ne bodo izvlekli ničesar senzacionalnega in so ga zato pustili pri miru. Toda ali ga bo pustila pri miru tudi policija? Zato je moral biti čimmanj podoben človeku, ki se skriva, mora se sproščeno sprehajati po najširših mestnih ulicah, hoditi v najbolj obiskovane lokale, predvsem pa stanovati v hotelu, katerega goste je policija najbolj cenila. Tak je bil carigrajski hotel "Park" ... Gost iz sobe št.44 Hotel "Park" je bil v najboljši četrti evropskega predela Carigrada. Do njega se je ob obali Bospora prišlo mimo razkošnih hiš, hotelov za tujce in tujih diplomatskih predstavništev. Gostov v takšnih hotelih policija navadno ni vznemirjala. Za potnika iz Odese, ki ni imel urejenih viz in se je želel izogniti vsakemu srečanju s policijo, je bil ta hotel idealno skrivališče. Tukaj je preživel Spiridon Mekas najnevarnejše dneve - prvih sedemnajst dni svojega bivanja v Carigradu. Stanoval je v sobi št. 44 v drugem nadstropju. Lepa soba s steklenimi vrati na balkon. Nato se je preselil v hotel "Konti nental" v sobo št.31, ki je bila pol cenejša. Ta soba je imela razgled na nasprotno obalo Zlatega Roga in na silhueto Fati-hove džamije. V tej sobi- je preživel skoraj tri mesece in čakal na nov potni list iz Jugoslavije. Nestrpno si je želel čimprejšnje vrnitve v domovino, ker je lahko pričakoval, da se bo policija vsak čas začela zanimati zanj. Razlogov za to je bilo dovolj. Šlo je ža človeka, ki je prišel iz Odese, ki tako dolgo biva v Carigradu in ki ima grški priimek in ime, a ne govori grško, ki je rojen v Karlovcu (kakor je pisalo v knjigi gostov), ki ima očeta z negrškim imenom Janko, ki je kanadski državljan, pa ne govori niti enega od dveh kanadskih jezikov - niti francosko niti angleško - temveč samo nemško. Toda Kanadčan Mekas se je mirno sprehajal po ulicah kot vsak drug turist in užival v ogledova- nju mesta. Zvečer se je redno vračal v svojo sobo v uglednem hotelu "Kontinental" in tu kot vsak soliden meščan prespal noč. Kadar je želel popiti kavo, ni ta gost iz Kanade odšel v kakšen sumljiv lokal, temveč je kot lepo vzgojen meščan zavil v "Kristal" - lokal z velikimi steklenimi stenami, na najvidnejšem mestu trga Taksim. Kot je lahko gost v "Kristalu" opazoval trg in mimoidoče, so lahko od zunaj vsi, pa tudi poli cija, videli, kdo sedi v kavarni. Spiridon Mekas je potrpežljivo čakal na kurirja, ker v njegovem kanadskem potnem listu ni bilo jugoslovanske vstopne vize. Partijska tehnika je doma izdelala potni list s potrebno vizo in ga poslala v Carigrad. Prinesel ga je Vladimir Velebit. Toda izkazalo se je, da potni list ni bil v redu. Velebit se je vrnil, a Tito - Spiridon Mekas je še naprej čakal v Carigradu. Na pot se je s potnim listom odpravil drug kurir ... Ilegalna naloga študentke Mire Tako se je leta 1939 začela nenavadna ilegalna zadolžitev Mire Ružič, študentke arhitekture iz Ljubljane, ki se danes kot upokojena arhitektka spominja, kako je spoznala človeka, za katerega je pozneje zvedela, da je Josip Broz Tito, generalni sekretar Komunistične partije Jugoslavije. - Ko sem jeseni leta 1939 prišla v Ljubljano študirat arhitekturo in se vselila v Dom študentk v Gradišču, nisem imela niti pojma, pred kakšnimi viharnimi trenutki je bil naš narod. Zvedela sem vse več in več, kolikor bolj sem se vključevala v politično življenje na univerzi. Najprej v študijskem marksističnem krožku, ki ga je vodil Boris Ziherl, nato v naprednem ženskem gibanju pod vodstvom Vide Bernot, iz poznanstva s Tonetom Tomšičem in Lidijo Šentjurc, ki sta bila organizatorja mnogih demonstracij, nakar sem se vključila tudi v partijsko tehniko, ki jo je po vrnitvi iz Mitroviče organiziral Boris Kraigher; le-ta me je tudi predlagal za kandidata partije. V tistih časih sem bila po potrebi kurir, tiskar, raznašal ec tiskanih plakatov in letakov ter včasih tudi politični delavec. Poleg vseh teh nalog sem morala redno opravljati izpite na fakulteti, da ne bi izgubila mesta v Domu. Pripovedovala je, kako je na povabilo Sorbone s skupino dvajsetih študentov in profesorja šla v Pariz in tedaj tudi odnesla pi^no za Borisa Kidriča. Takrat je z ženo in hčerkico stanoval v neki mansardi v latinski četrti. Pripovedovala je, kako ji je Kidrič ob vrnitvi iz Pariza istega leta 1938 skril v dvojno dno njenega kovčka na cigaretni papir tiskane izvode Zgodovine SKP(b) , ki so jih pozneje razmnoževali na ciklostilu. Kmalu zatem je Mira Ružič prejela rdeč nagelj in čestitke tovarišev, ker je bila sprejeta v partijo. Nekega dne so jo tovariši poklicali in jih rekli "Pripravi se za potovanje v Carigrad. Nadaljnja navodila boš dobila v Zagrebu!" - To je bilo zame, mlado študentko arhitekturo, zelo privlačno potovanje. Začudila sem se, ko me je eden izmed tovarišev vprašal, če bom lahko nalogo uspešno opravila ... Mislim, da so me izbrali zato, ker sem kot študent arhitekture znala precizno risati, morda pa tudi zato, ker pri policiji še nisem bila slabo zapisana. Vedela sem, da moram odnesti v Carigrad nek potni list, nisem pa vedela, komu. V Zagrebu je mlada študentka zvedela ime hotela, v katerem bo v restavraciji poiskala visokega partijskega tovariša; prepoznala ga bo po fotografiji iz potnega lista, ki mu ga nosi. Za primer, če bi bilo potrebno kaj popravljati na vizah, so ji dali tudi kopirni papir, peresa, črnilo in 30 cm šapirografskega usnja. Ko je Mira Ružič prispela v Carigrad, je odšla v hotel "Kontinental", v katerem je že stanoval Spiridon Mekas, mehanik iz Kana de. Tovariša, kateremu je nosila potni list, je mlado, šarmantno dekle našlo v restavraciji: sedel je za mizo in bral. - To prvo srečanje me je malo presenetilo. Po fotografiji v potnem listu sem mislila, da je to mlajši človek. Ko sem tiho izgovorila javko in mi je na njo odgovoril, sem spoznala, da je vse v redu ... Predstavil se mi je: "Vilim". V hotelu "Kontinental" so dobili novega gosta. Vse osebje je vedelo, da se mlada, bogata študentka arhitekture iz Jugoslavije zanima za dela starih turških mojstrov ter je zato tudi prišla v Carigrad. Kanadčan Spiridon Mekas, ki se je med nekim kosilom "po naključju" spoznal s študentko arhitekture, je zdaj včasih z njo odhaja na sprehode in na oglede vitkih minaretov in kupol mnogoštevilnih džamij. Tako vsaj so vsi v hotelu mislili ... Dolgoletne izkušnje in previdnost, ki se je je naučil med ilegalnim delom, so Tita opozarjale. Ko je primerjal Mirni in svoj potni list, je ugotovil, da vizi na teh dveh potnih listih nista identični, ker so medtem oblasti na meji spremenile žige. Potni list, ki mu ga je kurirka prinesla, ni bil v redu in potovanje z njim bi bilo zelo tvegano. "Moramo nekaj ukreniti - je rekel Tito brez oklevanja.— Položaj v domovini je takšen, da moram tvegati ..." IZ SPOMINOV - Nikdar nisem bila v težji situaciji - pripoveduje Mira Ružič. - O ponarejanju nisem imela pojma, zdaj pa sem morala nekaj ukreni ti. Morala sem poskušati, pa naj se zgodi, kar se hoče! Žig z mojega potnega lista sem prerisala na kopirni papir, nato pa ga vtisnila na šapirografsko usnje. Poskus ni uspel. Barve so se razlile, ker nisem poznala tehnike tega posla in sem žig vtisnila na mokro usnje, namesto na suho. Poskušala se še, pa še ... Na nesrečo sem porabila skoraj vso zalogo usnja, uspeha pa nobenega. Predlagala sem, da bi se vrnila v domovino in prinesla nov, bolje izdelan potni list. Toda tovariš Tito mojega predloga ni sprejel, ker se je bal, da bo vse skupaj predolgo trajalo, položaj pa je bil takšen, da je ne glede na nevarnost moral priti prek meje. Medtem pa sta si študentka in Kanadčan ogledovala mesto. Ogledovanje vzhodnjaške arhitekture je seveda bilo samo prikrivanje za tiste, ki so ju opazovali, ker sta oba imela važnejši problem: kako si preskrbeti še nekaj šapirografskega usnja? - Morali smo biti previdni, ker se je okoli naju motal neki turistični vodnik, ki nama je bil sumljiv. Na vsak način nama je hotel pokazati znamenitosti Carigrada. Uspela sva se ga otresti-"Previdna morava biti. Takšni so pač časi" - mi je rekel tovariš Tito. Pojasnil mi je, da so v tistem času ujeli veliko skupino turških komunistov, ki sojih kaznovali s smrtjo: dali so jih v vreče in jih pometali v zaliv Zlati rog v Bosporu. Prisiljena sem bila hoditi po trgovinah z usnjem. Nikogar si nisem upala nič vprašati, samo police sem si ogledovala, da bi mogoče le odkrila, kar sem potrebovala. Carigrajski trgovci so se čudili, ko sem v eni od trgovin vprašala za kos šapirografskega usnja. Mislili so, da sem se zmotila, ker nisem znala jezika. Končno, po nekaj dneh, je le našla kos tega prepotrebnega usnja. Oba ilegalca sta si oddahnila. - Ne vem več, koliko dni sem delala in vadila, da ne bi spet naredila napake. Nisem smela tvegati. Težko sedaj opišem, kako sem se takrat počutila, ker sem videla, kako se Titu mudi. Končno je žig bil tak kot na moji vizi. Tako je Kanadčan Spiridon Mekas po tri in pol mesecih debil jugoslovansko vstopno vizo. " Orient-expres " je nekega dne odpeljal s carigrajske postaje Sirkedži, s katere odhajajo vlaki v Evropo. V ločenih kupejih sta potovala Tito in kurirka. Na vsaki postaji je Tito izstopil in se sprehodil ob vagonih. - Na vsaki postaji, vse do meje, sem trepetala. Oddahnila sem se ko sem videla, da je moje delo dobilo na meji pozitivno oceno. Toda Tito je vse do Zagreba na postajah izstopal in se sprehajal po peronih, prepolnih policije. Razšla sva se v Zagrebu ... Tega dne se je Spiridon Mekas izgubil iz evidence turške , jugoslovanske, italijanske in ameriške plicije. Kot da se je v zemljo vdrl. Samo še nekaj dni so v jugoslovanski policiji omenjali njegovo ime, ker so ugotavljali, da je človek pod imenom Spiridon Mekas prišel v Jugoslavijo, ni pa iz nje odšel; v pomorski angen ciji v Neaplju so ugotovili, da se ni pojavil na prekooceanski ladji "Conte di Savoy", kjer je imel plačano rezervacijo. Vkrcal se ni, rezerVacije ni odpovedal -to pomeni, da v Ameriko ni odpotoval . Za njim se je izgubila vsaka sled. Spiridon Mekas je izginil ... Ostal je samo človek, ki je imel važnejše opravke: končeval je priprave za osvoboditev Jugoslavije. Šele ko je prišla v Ljubljano, je Mira Ružič zvedela, da je to bil tovariš Tito. Ponovno sta se srečala na partijski konferenci blizu Litije. Mira je bila vodnik za delegate. S Titom sta se pozdravila kot stara znanca. In spomnila sta se tudi Carigrada. - Takšna srečanja se nikoli ne pozabijo. To je bila moja najtežja naloga - je zaključila nekdanja kurirka Mira Ružič. NOVA ČLANICA SOZD »SLOVENIJA PAPIR” V letu 1980 so potekali razgovori predstavnikov naše sestavljene organizacije združenega dela "Slovenija papir" in predstavnikov delovne organizacije za promet s sekundarnimi surovinami "Knježevac" iz Beograda, o možnosti njihovega pristopa k samoupravnemu sporazumu o združitvi v SOZD "Slovenija papir". Glede na to, da socfelav-ci delovne organizacije"Knježe-vac" zelo zainteresirani za vključitev v našo SOZD in bomo, morda še v letošnjem leti; tudi mi razpravljali in odločali o njihovem pristopu, vam posredujemo nekaj informacij o delovni organizaciji "Knježevac". Glavna dejavnost delovne organizacije je trgovina na veliko z vsemi vrstami industrijskih odpadkov, starimi predmeti in drugimi odpadnimi ter uporabnimi materiali. Vse te odpadne materiale nato pripravijo, predelajo, dodelajo in sortirajo za potrebe industrije in drugih tretjih oseb in sicer iz naslednjih grup: - tekstil in konfekcija - volna, konoplja in drugo - kovinski in elektrotehnični material - kemični izdelki, barve in laki - stari papir - drugi neživilski izdelki - stara vozila, deli in orodje, stroji in poljedelski stroji ter njihovi deli. Sedaj je v delovni organizaciji zaposlenih petindevetdeset delavcev, ki so po obračunu rezultatov poslovanja v letu 1980 imeli približno 72 milijonov dinarjev celot nega prihodka, 20,5 milijona dohodka in 17 milijonov dinarjev čistega dohodka. V prometu blaga te delovne organizacije predstavlja star papir 73% prometa,' v celotnem prihodku pa predstavlja promet s starim papirjem 72% celotnega prihodka. Delovna organizacija razpolaga z dvema skladiščnima prostoroma. Skladišče za papir je pokrito, s kapaciteto cca 30.000 ton, opremljeno z vso potrebno mehanizacijo za manipulacijo (stiskalnice, dvigala). Transport materialov vršijo z dvajsetimi lastnimi kamioni. To je le nekaj osnovnih podatkov o delovni organizaciji "Knježevac" ki nam bodo v pomoč pri r.eposred nem odločanju o pristopu te delov ne organizacije v našo sestavljeno organizacijo združenega dela. t.č. ...IZDAJATELJSKI SVET JE NA SEJI 3. APRILA 1981 POHVALIL DELO UREDNIŠKEGA ODBORA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA GLASIL SOZD »SLOVENIJA PAPIR” TOV. VIRNIKA... MINULO DELO... (nadaljevanje...) če upoštevamo še število zaposlenih v TOZD gremo še globlje, vendar se v to ne bom spuščal, ker nisem strokovnjak na tem področju. V Kartonažni tovarni ni na tem področju praktično še nič izdelanega. 30.člen Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v papirni in papirno-predelovalni industriji nam pove: "Dokler udeleženke vrednotijo delovno dobo kot enega od kriterijev minulega dela, znaša najvišji možni mesečni dodatek iz tega naslova: najvišji % delovna doba mesečnega OD delavca * 11 nad 1 do 5 let 1 nad 5 do 10 let 2 nad 10 do 15 let 4 nad 15 do 20 let 6 nad 20 do 25 let 8 nad 25 do 30 let 10 nad 30 let 12 Dejanski znesek tega dodatka, upoštevajoč gornja določila, urejajo udeleženke sporazuma s svojimi samoupravnimi akti. Vrednotenje delovne dobe ne povečuje dogovorjenih sredstev za osebne dohodke. Udeleženke se obvezujejo, da bodo skušale poiskati boljše kriterije za nagrajevanje minulega dela." O minulem delu govore nekateri členi Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, sprejetem 12.11.1980 na referendumih TOZD in D6SS Kartonažne tovarne ustvarjalnosti) ali od vrednosti naprav, ki prispevajo k varnemu delu in varovanju okolja ter jih izločamo iz sredstev za osebne dohodke pred razdelitvijo na osebne dohodke iz živega in minulega dela." - 28.člen: "Delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti si bomo prizadevali za oblikovanje osnov in meril za ugotavljanje delavčevega prispevka k ustvarjanju dohod ka z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije - z minulim delcm, s katerim bomo spodbujali motiviranost delavcev za vlaganje sredstev v razširitev materialne osnove dela, da bomo s tem povečali produktivnost svojega in družbenega dela ter ustvarjali pogoje za uspešnejše zadovoljevanje vseh svojih in skupnih družbenih potreb na osnovi povečanega dohodka. Merila za ugotavljanje prispevka delavca po minulem delu bomo obli kovali najkasneje do konca leta 1981. " To pa je nadaljevanje obveze ude leženk, da bodo skušale poiskati boljše kriterije za nagrajevanje minulega dela. Zaenkrat pa ostane še v veljavi preje omenjena lestvica obračunavanja v odstotkih (29. člen). - 35.člen: "V letnem obračunu bomo izkazali delavcem, koliko sredstev za oseb ne dohodke so prejeli iz prispevka z živim delom, koliko iz minulega dela in koliko iz povečanja sredstev za osebne dohodke zaradi inventivne dejavnosti v temeljni organizaciji ozircma delovni skupnosti ." nosti na vseh ravnega samoupravne organizacije združenega dela, zlasti pa ekonomsko odgovornost delovnih ljudi za poslovne in samoupravne odločitve, za investicijske naložbe, za rezultate celotnega dela in gospodarjanje. Ustavno uzakonitev minulega dela kot družbenoekonomske kategorije lahko ocenimo kot odraz hotenja naše družbe, za še boljšim in hitrejšim izgrajevanjem socializma in utrjevanjem samoupravnih odnosov. Kategorijo minulo delo je potrebno normativno regulirati z zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, s predpisi interesnih skupnosti, s statuti in drugimi akti organizacij združenega dela. Tako bo ta kategorija postala konstitutivni element celotne družbene reprodukcije povsod tam, kjer se urejajo druž beneekonomski položaj, pravice in dolžnosti delovnega človeka. Ker je ta problematika tako obsežna in zahtevna, se moramo v njeno reševanje vključevati vsi, vsak v okviru svojih možnosti. V tem smislu je treba razumeti moja razmišljanja in predloženi prispevek. DOHODKOVNO POVEZOVANJE V PROIZVODNJI SKUPNIH PROIZVODOV IN DELITVI SKUPNEGA PRIHODKA Ena od oblik dohodkovnega povezovanja je proizvodnja in prodaja skupnega proizvoda oziroma ustvarjanje in delitev skupnega prihodka. Skupen proizvod je rezultat skupnega dela delavcev v dveh ali več temeljnih organizacijah v sestavi ene delovne organizacije ali več delovnih organizacij. Skupni prihodek pa je prihodek (realizacija), ustvarjen s prodajo skupnih proizvodov. Proizvodi naših temeljnih organizacij so prav tako rezultat dela temeljnih organizacij, drugih delovnih organizacij, nekateri proizvodi pa tudi rezultat dela dveh ali več temeljnih organizacij DO KTL. D.P. (nadaljevanje na str. 11) /UL/ l/l/ rw y u/1 /m4mm/ mm/. Ljubljana. PrVi odstavek 6.člena: "Osebni dohodek vsakega delavca določamo tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delan in z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenimi minulim delan k povečanju dohodka v skladu z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo produktivnosti dela." 11 .člen: "Dejanska razmerja ned osebnimi dohodki delavcev so odvisna od zahtevnosti nalog, ki jih delavci opravljajo, od doseženega delovnega učinka,'delovnega prispevka z ustvarjalnostjo pri delu in prispevka po minulem delu ter od poslovnega uspeha temeljnih organizacij ." Drugi odstavek 25.člena: "Sredstva za osebne dohodke na podlagi ustvarjalnosti pri delu ugotavljamo na podlagi rezultatov tega dela, izraženih vrednostno v povečanem dohodku (prirast dohodka zaradi uvedbe inovacije, racionalizacije ali druge oblike V nadaljevanju ustavna kategorija minulo delo ni več obravnavana niti omenjena. Na koncu naj poudarim, da se konstituira minulo delo kot samoupravna kategorija predvsem zavoljo tega, da bi ustrezneje opredelili sedanji in bodoči materialni položaj delavca v združenem delu, da bi vplivali na družbeno, materialno in socialno stabilnost ter na varnost njegovega položaja in položaja njegove družine. V tem smislu moramo vzpostaviti zvezo med minulim delom - zaposlovanjem -izobraževanjem - stanovanjem -zdravstvenim zavarovanjem - pokojninskim sistemom in drugim. Minulo delo ima pomembno vlogo na področju osebnega dela, kar zadeva položaj delovnih ljudi, ki delajo na teh področjih družbenega dela, glede uveljavljanja v načelu enakega družbenoekonomskega položaja delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v zasebni' lasti občanov in delovnih ljudi, ki delajo v organizacijah združenega dela. KTL SE REDNO UDELEŽUJE VSEH Minulo delo je pomemben dejavnik razvoja tržnih odnosov in enotnosti jugoslovanskega 'tržišča. Ta kategorija združuje v sebi tudi afirmacijo načela odgovor- VEČJIH SEJMOV S SVOJIMI IZDELKI DELO NAŠE VSAKDANJE Kot v vsaki delovni organizaciji je tudi v naši nekaj takih delavcev, ki doseaajo izredne uspehe pri delu, zato smo obiskali TOZD "Val karton" in dali besedo njihovim delavcem. Izvlečke iz pogovora o'njihovem delu, težavah, družbenopolitičnem življenju objavljamo v tej števil ki glasila, ki je med dragim posve čeno tudi prazniku dela. Prva se nam je predstavila tovari š i ca Zofija Rupnik, strojnična krožnih Škarjah. Uredništvo: Koliko časa ste v "Val kartonu"? Zofija Rupnikov tovarni sem 5 let, moje delo mi je zelo všeč, posebno kadar je dobro organizira no in vse teče kot je treba, saj je ravno slaba organizacija dela pogosto vzrok da ne dosegamo še boljših rezultatov." Uredništvo: Kaj pa material, papir ali je kvaliteta vedno dobra in ali tudi ta vpliva na rezultate dela? Zofija Rupnik:"Na mojem delovnem mestu kvaliteta papirja nima bistvenega vpliva na rezultate dela, ker delamo prireže in križne vloge, iz odrezov pa škatle. Gledamo pa, da se na teh naših strojih, krožnih Škarjah porabi čimveč odpadnega papirja. Najbolj me jezi ko vidim, da peljejo mimo mene za nas še vedno uporaben papir, v stroj za odpad. Pogosto tako"po-šiljko" prest režem, ker vem, da je tu denar .11 ...RUPNIK ZOFIJA - DELAVNA IN ZGOVORNA ..ZOFIJA IN FACIJA ANTON VODJA IZMENE... Uredništvo: Torej opazite vse take podrobnosti? Zofija Rupnik: "Da, in zato, ker gledamo tako na vse stvari, tudi dosegamo takšne rezultate. Znani smo tudi po tem, da imamo naj nižji izmet med vsemi TOZD in sicer 7 procentov. " Uredništvo: Kako to, da gre včasih še uporabna pošiljka papirja v stroj za odpad? Ali je to posledica neznanja, malomarnosti ali česa d rugega? Zofija Rupnik: "Vsak voziček se tudi ne da prestreči! Pri transpor tu delajo mladi ljudje, ki pa še ne vedo,kje je denar. Vemo pa tudi, kako nam tovarne pošiljajo papir in v tej krizi smo k 1 j ib vsem takim ..VARGA VID A--ZBRANOST PRI DELU... rezervam morali iti na 5-dnevni dopust. Ko sem pred kratkim, v neki krizi, zbirala tudi krivo lepenko, so godrnjači začeli glede mojega varčevanja govoriti, da bo treba ustanoviti "Rupnikov sklad", mene pa je vodila le želja zadovoljiti kupce." Tu so se vsi prisotni, z Zofijo vred, zasmejali. Nato je še dodala, da jo moti tudi to, da vidi ležati razbite palete zaradi površnega ravnanja ter premišljuje o možnem prihranku pri tem. Uredništvo: Tako, sedaj smo vas slišali v vlogi delavca - samoupravi jalca. Zvedeli pa smo, da ste tudi družbenopolitično zelo angaž i ran i . Zofija Rupnik: "Pred kratkim so me izvolili za predsednika izvršnega odbora osnovne organizacije sindika ta, čeprav nad tem nisem b i 1 a , p re -več navdušena, saj se zavedam odgovornosti, ki jo nosi ta funkcija, posebno za delavca, ki dela za strojem." Uredniš tvo: Verjetno ste se bali, da bi ta družbenopolitična angažiranost vplivala tudi na vašo normo? Zofija Rupnik: "Delno tudi, vendar me je bolj skrbelo kako vzpostaviti razne relacije, komunikacije in to, kako me bodo ljudje razumeli. Vem pa, da se bom trudila, morda celo bolj kot nekdo, ki je zato bolj usposobljen. Želim si tudi več sodelovanja, tovarištva in pomoči sodelavcev, več predlogov na ustreznih mesti h in manj šušljanja po vogal ih." Uredništvo: Torej se boste trudili za izboijašnje odnosov tudi v tej smeri? Zofi ja Rupnik: "Bom, in tudi pomoč so mi obljubili sodelavci. Vem, da se bomo še srečevali s podobnimi proizvodnimi težavami in morda celo z "dopustom", in takrat bomo dokazali, koliko smo izboljšali naš odnos do dela in težav, ki nastopajo. Za izboljšanje tovariških odnosov pa je potrebno, da se potrudijo vsi delavci, od vrha navzdol. Jože Časer - strojnik na"case-makerju" : "Glede prihrankov pri Njupiik lili /IA1 MAjOKMM)' pMjjOAMti AAl z k KAoaam mi cltUMČL {izpjtfuiU jLČL IjWM)- /UMOVt 2 dii | ii Imtjor v(\AMMli clzifL, ki \m w!zdi bom fuoitoMf fuMlfi / (TITU OD SRCA - FAKSIMILE) nje kartona vendar kljub temu mesečno presegamo normo za 15 X." U red ni štvo: Saj to je potem izreden uspeh? Marjan Čuk: "To je res, moramo pa priznati, da malo trpi zaradi količine kvaliteta kartona." ...KLAVŽAR MARIJA - SE STRINJA S SODELAVCI GLEDE OMENJENE PROBLEMATIKE... delu menim, da bi se dalo na casemakerju precej prihraniti, če bi se delala boljša lepenka, ne pa kriva, mokra itd. Bilo bi manj izmeta in boljša kvaliteta proizvodov .11 Uredniš tvo : Ali pride takšna surovina že od zunaj? Jože Časer: "Ja, od zunaj pride slab papir, nato se tukaj lepi skupaj. Naši delavci trdijo, da se boljše lepenke ne bi dalo narediti iz tako slabe surovine." Uredništvo: Ali se je včasih delalo boljšo lepenko? Jože Časer: "Da, preje se je bolje delalo". Uredništvo: 0 tem ste se že verjetno pogovarjali na ustreznih organih? Jože časer: "Da, o tem smo se pogovarjali na delavskem svetu, zboru delavcev..." Uredniš tvo: Pa je sedaj kaj bolje? Jože časer:"Kakor kdaj, naši de lav ci se izgovarjajo, da dobijo slab material od zunaj .11 Petkovšek Angela - delavka na "casemakerju": "Tovariše bi dopolnila in povedala, da karton ni vsak dan enak in da je kvaliteta odvisna tudi od izmene. V nočni izmeni naredijo včasih zelo slab karton, tako kriv, da ga mečka v s lot er j u1.1 Uredništvo: Torej je kvaliteta odvisna tudi od vaših delavcev? Angela Petkovšek: "Da, in ne samo od zunanjih." Marjan Čuk: - strojnik na kartonskem stroju: "Pri nas na "casemakerju" je norma zelo visoka in to zato, ker je stroj francoski , prirejen za francoski papir, ki je boljše kvalitet Če se na kartonu naredi napaka, se le-ta prenaša naprej, zato dostikrat trpi kvaliteta proizvodov na račun količine1.' Uredništvo: Torej imate francoske norme? Marjan čuk: "Da, vendar moram dodati še to, da stroji niso kompleti rani, saj manjka peč za suše- Uredništvo: Zanima nas, kol ko znaša mesečno preseganje norme? Marjan čuk: "To je predvsem odvisno od lepenke, če je lepo izdelana normo dosežeš in pre-sežeš, sicer si pa pod njo." Uredništvo: To se pravi, da je vse odvisno od objektivnih in ne subjektivnih vzrokov. Ob boljših pogojih bi torej bilo preseganje norm lahko še večje! Zofija Rupnik: "Sicer pa premalo mislimo na človeka! Vse preveč privijamo norme, pozabljamo pa na izboljšanje pogojev dela, tehnologije in priprave dela. Poznam svojo izmeno, za katero lahko rečem, da so v njej sami delavci"garači". Iz človeka smo tu že iztisnili vse, sedaj je treba res pogledati še ostale faktorje, ki vplivajo na dvig produktivnosti. Izboljšati moramo tudi medsebojne odnose in gojiti tovarištvo, saj tega skoraj več ne poznamo. Tako mislim, da bomo na 10 00S predlagali izlet v matično KTL in se v Ljubljani seznanili z našimi delavci ter se z njimi pogovorili o delu in družbenopolitičnem življenju." ..PRIHODNJIČ BO BOLJ ZGOVORNA... ...ČASER JOŽE VEDNO RADE ...RUPNIK ALBINA... VOLJE PRISKOČI NA POMOČ .. DELO NASE VSAKDANJE (nadaljevanje s str. 7) Uredništvo: OpažiIi smo hlad in prepih, ko smo šli po proizvodnji? Vsi v en glas: "Poleti pa je grozna vročina. Včasih še vrat ni bilo med proizvodnimi prostori. Moti nas gneča pri delu in stalen prepih, zaradi katerega je toliko bolniške odsotnosti." Zofi ja Rupnik: "Treba je bolj gledati na ljudi, tako bi bilo tudi manj bolniških izostankov." Uredništvo: "Sedaj pa bi nam še povedali kako ste na splošno zadovoljni z uspehi vaše TOZD, z uspehi 00, s samim okoljem itd... Zofi ja Rupnik: "Z uspehi našega podjetja smo zelo zadovoljni, tako temeljne organizacije kot delovne organizacije. Ko nas je tov.Haložan seznanil s finančnimi uspehi lanskega leta, smo mu navdušeno aplavdirali, še posebej, ker nas je pohvalil, da smo dobro delali. Omenila bi tudi proslavo dneva žena, ki je bila res enkratna in se ob tej priliki zahvaljujem vsem sodelujočim." Uredništvo: In vaši načrti za prihodnost? Zofija Rupnik:"Zelimo si samo zadosti surovin! Mislim, da pri nas že delamo vsak po svojih močeh in sposobnostih, samo še malo boljša organizacija in priprava dela nam manjka. " Uredništvo : Ali kaj prebirate naše glasilo? Zofija Rupnik: "Da, in to že vseskozi. Ugotovili pa smo premajhno informiranost v TOZD-u in sedaj izdajamo še svoj bilten." Uredništvo: Ali rešujete križanke? Zofija Rupnik:"Pa še kako! Vsi imamo rešene že med odmorom." Uredništvo: Samo pošiljate nam jih bolj malo? Zofija Rupnik: "Ko so pa nagrade tako maloštevilne, če bi jih bilo več, bi imeli več upanja! Včasih se ne morem načuditi kako so nekateri delavci razgledani, saj imajo križanko v hipu rešeno." Uredništvo: Morda imate še kakšen predlog glede izboljšanja infor-miranja in glasi la? Vsi:"Večkrat nas pridite obiskat, da se navadimo na takšne pogovore." Uredništvo: Včasih je takšen,spon tan razgovor dobrodošel, saj se lahko nakažejo problemi in možne rešitve. Dobronamerna kritika pa je tud! dobrodošla! Rupnik Zofija: "Skoraj vedno smo na zborih tiho, po koncu pa smo bolj zgovorni in to ni prav. Vprašati na pravem mestu in sproti odpravljati napake, bi bilo pravo vodilo k uspehu. Včasih za proble me niti ne vemo, čeprav bi jih lahko hitro odpravili. Lepo bi bilo, če bi vsak; ki kritizira, dal tudi ustrezen predlog za spre membo, izboljšavo. Poznam naše ljudi in mislim, da tudi pohvala stimulativno deluje nanje." Uredništvo: To se pravi, da je med vami še prisotna miselnost, da denar ni vse, ampak so tudi druge stimulacije, in da tudi priznanje zelo vpliva na delovni elan. Zofija Rupnik: "Seveda, saj bomo ravno s tem namenom ob proslavi 10-letnice tovarne, podelili, poleg ostalih, še precej knjižnih nagrad. Nekateri temu nasprotuje- jo z razlago, da to povzroča nevoščljivost in prepire, vendar bom kot predsednik 10 OOS vztrajala, da se s posebnimi dodatnimi stimulacijami nadaljuje, da se krepi kolektivni duh in tovarištvo." Proti koncu je postajal razgovor vse živahnejši In tudi tisti, ki so bili najbolj redkobesedni, so poudarili, da bi morala biti takšna srečanja pogostejša. Kljub temu, da je bila tovarišica Rupnikova naš glavni sogovornik (nekaterim gre beseda težko z jezika), smo z obrazov ostalih razbrali, da se strinjajo z njo. Upamo, da bodo prihodnjič, ko se bomo srečali, že bolj zgovorni in nam bodo zaupali še kaj več. Uredništvo ...VEČJA NATANČNOST - BOLJŠA KVALITETA IZDELKOV... TEŽKA MAŠINERIJA...” ...VILAR VERA - NASMEH PRI DELU NE BO ŠKODIL... • e • PREDSTAVLJAMO VAM V tej številki glasila vam predstavljane našega delegata in delegata celotne papirno-predelo valne, časopisno-informativne dejavnosti v občini Ljubljana-Center, tovariša Ivota Vulič-Dermoto, delavca delovne enote 30, temeljne organizacije Kartonažna. Uredništvo: Tovariš Vulič zaupajte nam nekaj osebnih podatkov,da bi vas naši bralci , se pravi vaši sodelavci, bolje poznali? Vulič: "Rojen sem 4.avgusta 1938 v vasi Bjelajce, ki je v občini Mrkonjid Grad v republiki Bosni in Hercegovini. Po drugi svetovni vojni sem kot vojna sirota prišel s transportom vojnih sirot v Ljubljano. Tu me je leta 1947 posvojila družina Dermota. Osnovno šolo sem obiskoval na Prulah, prav tako pa tudi nižjo gimnazijo. Od leta 1956-59 pa‘sem obliskoval Industrijsko kovinarsko šolo v Litostroju, kjer sem se izučil za livarja. Svoj poklic sem opravljal samo leto dni, ko sem odšel na služenje vojaškega roka v Beograd, kjer sem bil Titov gardist. Z delom sem nadaljeval v Litostroju, kjer sem bil leta 1963 izvoljen za predsednika mladine. V tem času sem obiskoval večerno politično šolo in bil leta 1959 sprejet v vrste zveze kcmunistov." Uredništvo: In kakšna je bila va-ša nadaljnja življenjska pot? Vulič: "Prišel je' čas, da si po-iščem življensko družico in to sem tudi storil. Kmalu sta se mi rodila dva sinova, Veljko in Miloš, tako da sera si ustvaril pravo družino. V vsem tem času sem aktivno sodeloval v samoupravnih organih, ki so takrat orali ledino našega samoupravnega socialističnega sistema." Uredništvo: Kdaj vas je pot pripeljala v našo delovno organizacijo? ...IVO VULIČ--DERMOTA VODI 17. REDNO SEJO SINDIKALNE KONFERENCE TOZD KARTONAŽNA LJUBLJANA... Vulič: "Leta 1971 in kakor vidite sem še tukaj in sicer v delovni enoti 30, TOZD Kartonažna, kjer vršim naloge skupinovodje impregnacije ." Uredništvo: V tem času ste bili zelo družbenopolitično in samoupravno aktivni. V pogovoru, ki sva ga imela ste mi našteli številne funkcije, ki ste jih opravljali pa vas prosim, da nekatere navedete tudi za naše bralce. Vulič: "Najpogosteje se vključujem v delo sindikata, saj sem bil že večkrat član izvršnih odborov osnovnih organizacij, trenutno pa sem celo predsednik sindikalne konference OOS temeljne organizacije Kartonažna. Tudi v krajevni skupnosti Ivan Kavčič - Nande, kjer živim, sem aktiven v več komisijah, sodelujem pa trdi pri naši "hišni" samoupravi . Ukvarjam se tudi s problematiko vzgojno-varstvenih zavodov, saj sem v VVZ "Ciciban" za Bežigradom ...UDELEŽENCI PA POZORNO SPREMLJAJO NJEGOVA IZVAJANJA.. predsednik centralne komisije za družinsko varstvo. Večkrat se srečujem tudi s šolarji osnovne šole Janeza Levca, saj sem delegat v njihovem svetu." Uredništvo: Vaša družbenopolitična aktivnost je res vsestranska, kako pa je z vašo samoupravno aktivnostjo? Vulič: "Bil sem član številnih izvršilnih organov delavskega sveta, trenutno celo delegat delavskega sveta delovne organizacije. Sodelujem v delegaciji samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo in še kje drugje." Uredništvo: Leta 1979 ste dobili priznanje predsednika skupščine Mesta Ljubljane za vaše večletno redno sodelovanje in organiziranje krvodajalskih akcij v temeljni organizaciji. Vulič: "Da, poleg tega sodelujem kot delegat v svetu Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani. V letošnjem letu sem bil s strani konference osnovnih organizacij sindikata tsneljne organizacije predlagan za srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije, ki ga vsako leto predsedstvo občinskega sveta ZSS podeljuje aktivnim članom sindikata. Priznanje sem prejel na svečani seji v domu Ivana Cankarja. To priznanje mi veliko pomeni in mi daje še več poleta in volje za nadaljnje delo." Uredništvo: "Na volilnem telesu številka 1 ste bili izvoljeni za delegata 3.kongresa samoupravijal-cev, ki bo od 16. do 18. junija v Beogradu. Kakšna bo vaša poslanica tem delegatom? Vulič:Imenovanje za delegata 3. kongresa samoupravljalcev mi je do sedaj največje priznanje, ki ga bom poskušal opravičiti tudi s svojim nadaljnjim delovanjem v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Moja želja je, da se vključim v razpravo na tretjem kongresu. Želel bi razpravljati o načinih izobraževanja in izpopolnjevanja nosilcev delegatskega sistema v organizacijah združenega dela. Poleg tega bi želel udeležencem kongresa posredovati tudi poslanico delavcev naše delovne organizacije 3. kongresu samoupravljalcev, ki naj bi jo sprejeli ha tematski konferenci' delovne organizacije, s temo "Delegatski sistem in informiranje v DO KTL", ki bo v mesecu maju. Vsekakor bom sodeloval v komisiji, ki bo obravnavala delegatski sistem. " Uredništvo: Kako so reagirali va-ši sodelavci, ko so izvedeli, da ste izvoljen za delegata? Vulič: "Tb vest so sprejeli z zadovoljstvom in z vseh strani mi je bila ponudena pomoč. Dobil sem razne predloge in nasveta kako naj oblikujem svoj referat, kaj naj poudaril in podobno." Hv^la za razgovor in veliko uspeha pri' vašem sodelovanju na 3.kongresu samoupravljalcev. Uredništvo ...DOHODKOVNO POVEZOVANJE... (nadaljevanje s str. 6) Skupni proizvodi TOZD DO KTL in TOZD drugih DO Vsi izdelki, ki jih TOZD DO KTL proizvajajo so v bistvu rezultat dela delavcev TOZD DO KTL in TOZD drugih DO, kajti zato, da naše temeljne organizacije lahko proizvajajo, je potrebno nabaviti papir - polizdelke pri proizvajalcih papirja, barve, lepila in druge materiale. Vse te materiale, polizdelke pa so morali delavci teh temeljnih organizacij proizvesti, dodelati in podobno. Odnosi med našimi temeljnimi organizacijami in temi temeljnimi organizacijami so,urejeni na kupoprodajnih odnosih in ne odnosi na osnovi skupnega prihodka. Skupni proizvodi TOZD DO KTL Tudi ned TOZD DO KTL obstoja v proizvodnji nekaterih proizvodov neposredna reprodukcijska povezanost, delavci ene temeljne organizacije proizvajajo z delavci druge teneljne organizacije skupni proizvod. Takšna proizvodnja obstoja: a) v proizvodnji in predelavi valovitega kartona ali med temeljnimi organizacijami: Valkarton : Kartonaža Valkarton : Tika Valkarton : Entoalažni servis b) v proizvodnji registratorjev, toaletnega papirja in drugih izdelkov iz lepenke ali ned temeljnima organizacijama: reprodukcijske povezanosti ali obseg proizvodnje skupnega proizvoda med vsemi temeljnimi organizacijami, razen ned temeljnima organizacijama Lepenka in Papirna konfekcija takšne, da bi bilo poslovanje na sistemu skupnega prihodka nesmiselno. Razlika med sistemom skupnega prihodka in kupoprodajnimi odnosi V sistemu kupoprodajnih odnosov teneljne organizacije formirajo celotni prihodek samostojno ne glede na to, ali je končni -skupni proizvod že prodan ali ne. Tako pogosto ostaja ves riziko prodajnega trga na zadnji temeljni organizaciji, ves riziko nabavnega trga pa na prvi temeljni organizaciji. V sistemu skupnega proizvoda oziroma delitve skupnega prihodka pa temeljne organizacije, ki pro izvajajo skupni proizvod istočasno formirajo celotni prihodek, riziko nabavnega kot prodajnega trga pa nosijo vse v proizvodnji skupnega prihodka udeležene temeljne organizacije. Skupni prihodek se porazdeli na posamezno temeljno organizacijo na osnovi sporazumno dogovorjenih materialnih stroškov ter vloženega živega in minulega dela. Dogovorjeni materialni stroški pa so opredeljeni na osnovi dogovorjenih normativov porabe materiala za enoto izdelka in dogovorjenih cen, prav tako je tudi živo in minulo delo opredeljeno z normativom porabe časa in dogovorjeno ceno dela. Odstopanja dejanske porabe materiala oziroma dela od dogovorjene gredo v breme oziroma v dobro posamezne temelj ra organizacije. Poleg ustreznejše in pravičnejše delitve skupnega prihodka pa je pomembno še skuoro planiranje ter usklajevanje investicijskih in razvojnih programov. Lepenka : Papirna konfekcija c) v proizvodnji doz in zvitkov med temeljnimi organizacijami: Jelplast : Kartonažna Jelplast : Papirna konfekcija d) v proizvodnji map med temeljnima organizacijama: Kartonažna : Papirna konfekcija e) v proizvodnji papirja in lepen ke med vsemi temeljnimi organizacijami razen Jelplast: vse TOZD razen Jelplast Lepenka f) ter še druge proizvodne povezanosti. Tudi med temeljnimi organizacijami DO KTL, razen med temeljnima organizacijama Lepenka in Papirna konfekcija so poslovni odnosi ure jeni na kupoprodajnih odnosih. Vednar pa ti kupoprodajni odnosi niso tisti pravi tržni odnosi, pač pa lahko rečemo, da so v bistvu neka nižja oblika dohodkovnih odnosov. Namreč poslovanjem med vsemi temeljnimi organizacijami poteka na osnovi dogovarjanja, usklajevanja proizvodnih kapacitet ter na osnovi dogovorjenih cen. Višina interne oene pa je odvisna od dogovorjenih normativov porabljenega materiala in dela ter dogovorjene akumulacije. Sicer pa je obseg neposredne Skupni prihodek temeljne organizacije IFPENKA in PAPIRNA KONFEKCIJA Temeljni organizaciji Lepenka in Papirna konfekcija sta 29.6.1979 podpisali samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega prihodka; 1.8.1979 pa sta temeljni organizaciji po določilih tega sporazuma pričeli tudi poslovati. Vendar pa sta temeljni organizaciji že pred podpisom tega sporazum tesno sodelovali in po poti samoupravnega dogovarjanja urejali medsebojne odnose. S prehodom na sistem skupnega prihodka je bila bistvena sprememba samo še v tem, da terrelj na organizacija Lepenka formira svoj celotni prihodek šele tedaj, ko so končni - skupni izdelki tudi prodani oziroma plačani in ne ob izročitvi lepenke in papirja v nadaljnjo predelavo temeljni organi zaciji Papirna konfekcija. Prav to pa je ob prehodu s kupoprodajnih odnosov na sistem skup nega prihodka, kljub predhodnem informiranju delavcev o tem nekako zaskrbljujoče vplivalo na delavce temeljne organizacije Lepenka. Namreč formiranje celot nega nrihodka šele tedaj, ko je bil končni izdelek tudi realiziran je ob prehodu na takšen sistem pomenilo precejšen izpad celotne ga prihodka in dohodka temeljne organizacije, predvsem zato, ker so skupni oroizvodi - registrato rji, sezonski proizvodi. Regi-stratorji se med letom proizvajajo na zaloga, sezona prodaje v večjem obsegu pa je ob koncu oz. začetku poslovnega leta. Temeljna organizacija Lepenka pa je morala proizvodne stroške pokriti iz doseženega celotnega prihodka tudi za ta del proizvodnje, kljub temu, da za ta del proizvodnje še ni formirala celotnega prihodka. Skupni proizvodi temeljne organizacije VALKARTON s temeljnimi organizacijami KARTONAŽA, TIKA, in EMBALAŽNI SERVIS Temeljna organizacija Valkarton proizvaja valoviti karton, ostale tri temeljne organizacije pa ga predelujejo - izdelujejo embalažo, kar pomeni, da delavci teneljne organizacije Valkarton proizvajajo z delavci ostalih treh temeljnih organizacij skupni proizvod. Poslovanjem med temi temeljnimi organizacijami sicer poteka na osnovi kupoprodajnih odnosov, vendar pa ne tržnih, pač pa so ti odnosi bližji odnosom sistema skupnega prihodka. Te temelj ne organizacije se med seboj dobro dogovarjajo o delitvi skupnega prihodka v obliki internih cen. Interne oene pa so sporazumno sprejete in določene na osnovi priznanih normativov porabe, materiala in časa ter priznanih ostalih stroškov in dogovorjene akumulacije. Poslovanje po internih cenah, posebno med temeljnima organizacijama Valkarton in Karto naža poteka že vrsto let. Smatram, da je poslovanje med temi temeljnimi organizacijami v takšni obliki trenutno še najbolj primerno, kajti dosledno poslovanje po principu skupnega prihodka bi ob naši stopnji avtomatske obdelave podatkov pomenilo še veliko ročnih evidenc in administrativne ga dela. Primernost obstoječega sistema poslovanja pa utemeljujem predvsem iz naslednjega razloga: Skupni proizvodi teh temeljnih organizacij se tekoče proizvajajo in realizirajo, torej niso tako kot skupni proizvodi temeljnih organizacij Lepenka in Papirna konfekcija sezonski proizvodi. To pa pomeni, da ni bistvenega časov nega zamika med realizacijo valo vitega kartona in realizacijo končnega izdelka. Poleg tega, da je sam proizvodni ciklus torej čas od proizvodnje valovitega kartona do prodaje končnega izdel ka kratek, je nujno opozoriti tudi na to, da temeljna organizacija Valkarton fakturira ostalim trem temeljnim organizacijam dekadno, kar mislim, da vse to vpliva skoraj na istočasno formiranje celotnega prihodka v vseh temeljnih organizacijah. Nenazadnje naj omenim še nekaj, kar govori v prid obstoječega sistema poslovanja in sicer pomanjkanje osnovne surovine v temeljni organizaciji Valkarton, kar ima za posledico nezadostno oskrbo ostalih temeljnih organizacij z valovitim kartonom. To pa pomeni, da te temeljne organizacije nabavljajo valoviti karton pri drugih delovnih organizacijah. V primerih, ko se uporablja valoviti karton temeljne organizacije Valkarton in drugih delovnih organizacij, je ugotavljanje skupnega proizvoda in skupnega prihodka še bolj komplicirano. Mislim, da je sistem odnosov in poslovanja ned delavci temeljnih organizacij proizvodnje in prede lave valovitega kartona precej podoben sistemu poslovanja temelj nih organizacij na osnovi skupnega prihodka in v teh razmerah tudi najbolj sprejemljiv. Slavka Brank ...IZ MISLI EDVARDA KARDELJA O VLOGI SINDIKATOV V DRUŽBENOEKO -NOMSKIH ODNOSIH IN SAMOUPRAVNI DEMOKRACIJI (Povzeto po delu "Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja") ... Zakon o združenem delu predstavlja takorekoč začetek graditve sistema samoupravnega združenega dela. V praksi se bomo pri izvajanju tega zakona srečevali z vrsto odprtih vprašanj, za katera maramo poiskati tako demokratične kot tu di znanstvene in strokovne rešitve in opredelitve. Kajti ni mogoče takorekoč na pamet dajati rešitve za vsakodnevne odprte probleme v praksi. V tem smislu je prav sindi kat tista družbenopolitična organi zacija delavcev, ki mora zavestno vključevati tako delavski razred kot celoto kakor tudi delavce v grupacijah in kolektive v posamez nih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih v probleme procesa celotne družbe ne reprodukcije kakor tudi razširjene reprodukcije v vsaki posamez ni temeljni organizaciji združene ga dela in v vseh oblikah združeva nja dela in sredstev. V ta proces reprodukcije nora sindikat vpelja ti delavce in delavski razred kot zavestnega gospodarja tega procesa. Mehanizem družbenoekonomskih odnosov, ki sta ga vzpostavila ustava in zakon o združenem delu, ne bi mogel zadovoljivo delovati brez polnega angažiranja sindikatov. Zato je družbena vloga sindikatov močnejša povsod, kjer problemov ne more reševati samo mehanizem sistema, ampak je potrebna demokratična akcija več dejavnikov (na primer s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem ali z drugimi podobnimi metodami) . V tem smislu predvideva ustava, da bo sindikat v nekaterih primerih nosilec samostojne akcije, v drugih sopodpisnik samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, v tretji pa posrednik med stranmi v konfliktu (na primer v primerih ★ ★ ★ Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6. 6. 1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. ★ ★ ★ NOVOSTI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Sprejeti Zakon o stanovanjskem gospodarstvu in Družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, nas zavezuje ta, da činprej (najkasneje pa v 6 mesecih) uveljavimo nova načela v stanovanjskem gospodarstvu. Načela, ki jih bomo vgradili tudi v naše samoupravne akte, pa so zlasti naslednja: - uveljavitev obveze namenskega dolgoročnega varčevanja delavcev za pridobitev stanovanjskega poso jila ali stanovanja (lastna udeležba) ; - za pridobitev družbenega stanovanja mora delavec prispevati lastno udeležbo, le-ta se izračuna glede na skupni mesečni dohodek na družinskega člana v razmerju na-pram poprečnem osebnem dohodku v SR Sloveniji - ob tem velja omeniti, da se predlagajo določene omilitve plačila minimalne lastne udeležbe delavcem-občanom, ki se nahajajo v težkem finančnem položaju ter mlade družine - za te bo dopuščena možnost vplačila lastne udeležbe po vselitvi v stanovanje s tem da se zavežejo namensko var čevati za lastno udeležbo; - za dodeljevanje družbenih stanovanj so opredeljeni naslednji stan dardi pripadajoče stanovanjske po vršine glede na število družinskih darov: Štev.članov Stanovanjska površ. v m2 1 do 32 2 do 45 3 do 58 4 do 70 ter za vsakega nadaljnjega družin skega člana še do 15 m2; - pri reševanju stanovanjskega vprašanja se bodo dodeljevala stanovanjska posojila v višini vrednosti samo do 90 m2 stanovanj ske površine, do 120 m2 površine pa za individualno hišo. Omejitev je še v tem, da bo pri rakunu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja maksimalna vsota kreditov 80%, pri zadružni stanovanj ski gradnji 75%, pri gradnji individualne stanovanjske hiše v zaseb ni lasti pa 60% od predračunske vrednosti oz. končne cene po kupo prodajni pogodbi. Maksimalna viši na za kreditiranje rekonstrukcije in prenove pa je 70% vrednosti; - uveljavile se bodo tudi osnove in merila za stanovanjsko krediti ranje, zlasti: - najdaljša doba vračanja poso jila 20 let; - najnižja obrestna mera 4%; - najkrajša doba vračanja posojila 24 mesecev. To je le del sprememb, ki jih bomo uveljavili. Opozarjamo zlasti na obveznost lastne udeležbe. Vsem delavcem, ki si želi jo reševati stanovanjski problem predlagamo, da čimpreje pričnejo namensko varčevati, tako da jih nova načela ne bodo onemogočila pri reševanju stanovanjskega problema. D.V. -» at mvAj /vuovii /»vati /Afrvo-rnnv trcmur /rfvnvvvutv. MARN MAGDALENI IN MIRI HANDANOVIČ V SLOVO 16.aprila smo se delavci delovne skupnosti skupnih služb poslovili od naše sodelavke Mam Magdalene, roj. 17.4.1931, delavke v finančno 'računovodskem sektorju. Imenovana je bila zaposlena v KTL od 16.10.1975. Zadnja leta jo je bolezen za dalj časa zadržala z dela, dokler nas 13.aprila ni presenetila vest, da je za vedno odšla od .nas. Teden dni kasneje, 23.aprila, pa smo se delavci delovne skupnosti in temeljne organizacije Papirna konfekcija ponovno zbrali, da se poslovimo od naše sodelavke Mire Handanovič, roj. 20.12.1952. Njena nenadna smrt nas je globoko prizadela, saj je odšla izmed nas sredi neprestanega,marljivega dela. V KTL se je zaposlila 27.3.1973 in nato delala na raznih delih V sektorju POAE. Ob spominu nanjo ne moremo mimo naslednjih ugotovitev, da si je v svojem samoupravnem in družbeno-političnem delovanju vedno prizadevala, da se določena problemati ka reši in'razčisti objektivno, brez olepšavanja, tako kot je smatrala, da je edino pravilno in v duhu samoupravnih socialističnih odnosov. Bila je odkrita, požrtvo valna in vedno pripravljena pomaga ti vsakemu, ne samo pri delu, temveč tudi osebno, kot prijatelj. Ostali nam bosta v trajnem spominu ! PREDSTAVLJAMO VAM NAŠO TOVARIŠICO ZAVIRŠEK CILKO Prijetno nama je sijalo spomlada nsko sonce skozi avtomobilska stekla, ko sva se peljali proti Dolenjski. Najin cilj - obisk tov. Zaviršek Cilke, naše upokojenke. Zavili sva z glavne ceste proti njenemu domu. Zagledava jo na vrtu, med njenimi rožami in gredicami za povrtnino. No,saj to sva tudi pričakovali. Prisrčno smo se pozdravili. V naročju ima vnučka, ki ga z možem Lojzem pazita, ko sta sin Slavko in snaha v službi. Še vedno nasmejan, veder in hkrati topel je njen obraz, ki smo ga poznali vsi v TOZD Papir na konfekcija. Vedno je pomagala nam, mlajšim in nam dajala nasvete, čeprav v njenem življenju ni bilo vedno vse "kakor bi rožce sadil". Imela je življenske in delovne izkušnje, saj je kot petnajstletno dekle prišla leta 1946 delat v Kartonažno tovarno. Vedno je vedela marsikaj povedati. Če smo jo vprašali po vremenu, je dejala: "Ja, moj ata je rekel ..." Ob domači suhi klobasi in kavici smo sedeli v kuhinji in kramljali o njenem začetku in koncu dela v Kartonažni tovarni. Kot sva že omenili, je prišla delat v staro stavbo KTL, v oddelek, ki ga je vodil mojster Kelnarič. Delala je vozne karte. V službo je prihajala z Viča, pravzaprav z Brda, kjer so prebivali njeni starši. Bila je aktivna mladinka. Leta 1948 je bila v delovni brigadi. Takrat se je delala pionirska Proga na Viču. Bila je odlikovana z značko in priznanjem za najboljšega brigadirja. Tega seveda ni povedala sama, preveč skromna je ta naša Cilka. Povedal je njen mož Lojze, ki je sedel z nami. Tudi on je upokojenec KTL. Tista leta so bila leta brigad in delovnih akcij. In Cilka se ni udeležila samo ene akcije. Delala je v gozdni brigadi, pri izgradnji Litostroja, pa pri izgradnji otroških jasli. Skratka, bila je delovna mladinka in delovna je bila skozi vsa leta v KTL. Leta 1953 je napredovala in nadomeščala poenterko v oddelku. Zrasla je v postavno dekle, se omožila, preselila k možu v Šmarje Sap, rodila sina Slavka, nekoliko kasneje pa še hči Sonjo. TELEFONIJE...” ...IN... ...»PAPIRNE VOJSKE.” ...ŠE VEDER NASMEH... Ko je prišla s porodniškega dopusta, je opravljala dela poenter-ke, takrat že pri mojstru Žirovniku, vse do leta 1961. Od leta 1961 pa do leta 1970 je delala v tehnološko-tehnični pripravi dela. Kasneje je delala za delovno enoto 40 kot planer. Ob organiziranju temeljnih organizacij, je bila premeščena s Čufarjeve na Kotnikovo ulico, kjer je imela sedež TOZD Papirna konfekcija. Kot planer je bila zaposlena v T OZD Papirna konfekcija vse do 10.3.1981, ko je bila upokojena. Redno je sodelovala pri delu volilne komisije. Na vprašanje, kakšen napredek je opazila v teh letih, je odgovorila: "Napredek je velik. Prva leta smo material iz vprežnih vozov po lesenih stopnicah ročno znosili v oddelke. Količine končnih izdelkov so bile mnogo manjše kot danes, delovni pogoji pa so z današnjimi neprimerljivi. Danes poteka delo drugače, vse je moderno, predelamo tone in tone materiala, izdelane koliane pa so veliko večje. Ja, res ogromen napredek. Ampak, bilo je vseeno "luštno" v tistih časih. Ko smo takrat hodili na piknike, smo se peljali v kamionih, vedno se je našel kdo, ki je raztegnil meh harmonile, pa pelo se je, pelo, da je bilo kaj." Veliko sprememb je doživela. Ko je prišla v TOZD, sprva ni bilo lahko. Pa se je privadila sprejemati odgovornost in delati samo določene delovne naloge. Kot sama pravi, se je zadnja leta sprostila. Delala je z veseljem. Ob vprašanju česa lepega se spominja, se je zasmejala rekoč: "Aktivno rekreativnega odmora v Poreču, kamor jo je poslala sindikalna organizacija TOZD. Tako lepa je bilo, paše zdravju je koristilo." Tudi sindikalni izlet na otok Krk ji je živo ostal v spominu. Bilo je prelepo, nepozabno! Tudi mi ne bomo pozabili naše Cilke. Kadar bo njena pot vodila v Ljubljano, se bo oglasila v TOZD. Tako je obljubila. M id ve pa sva se poslovili od Cilke, oziroma bolje rečeno od dveh upokojencev KTL in jima zaželeli veliko zdravja in veselja ob odraščajočem vnučku in dveh vnukinjah. Cvetka Ahčin Nataša Rogač rOGLEDALO MAJSKI MINI KRONOLOŠKI KVIZ SPOMINSKIH DNEVOV MILAN MAVER: 30-odstotno poživilo popušča 1. Veliki revolucionar in teoretik Karl __________ se je rodil _____maja lŠlS leta. 2. Znameniti pomorščak in domnevni odkritelj Amerike Krištof _________je umrl 21.im ja ________leta. 3. Na prvem kongresu II.internacionale so leta __________raz- glasili prvi maj za mednarodni praznik dela. Svečano pa so ga prvič proslavili leta_______? 4. Slavni italijanski slikar, znanstvenik in izumitelj ________ ___ __________je umrl _____maja 1519. 5. čete IV.anmde in 9.korpusa N3V Jugoslavije so 2.maja končale tridnevne boje za osvoboditev___________? IZREKI Napis v gostilni: Če pijete, da bi pozabili, plačajte vnaprej! Napis na tabli doma tabornikov: Tabornik je zanesljiv, zvest, prijazen, vljuden, poslušen, vesel, varčen, hraber, čist in lačen. Visoko starost lahko imenujemo kovinsko starost. Star človek ima srebro v laseh, zlato v ustih in svinec v nogah. Gost pri pultu svojemu sosedu: „Sodnik za ločitev je vse razdelil na polovico. Hišo dobi moja žena, jaz pa hipoteko.” Nogometni trener pred odločilno tekmo svojim varovancem: „Dobiti moramo na vsak način, pa tudi če bi nas to stalo zmage I” Vsi bi radi nazaj k naravi, toda nobeden peš. ...KAJ SLIŠIMO NA SESTANKIH, A NI NA NA DNEVNIH REDIH KAJ SPLOH ČVEKAJOČO PA X ITAK ŽE VSE \ Mtmm...* 6. Organizacijskega sekretarja CK KPS Toneta ____________ so Italijani ustrelili 21 .maja_______? 7. Zgodovinar Ivan Vajkard se je rodil 28.maja _________ leta v Ljubljani; njegova "Slava vojvodine Kranjske* je izšla_____leta. 8. V Ajdovščini je bila __maja ______ sestavljena prva narodna vlada Slovenije s predsednikom Borisom Kidričem. 9. Nacistična Nemčija je ____maja 1945 podpisala brezpogojno kapitulacijo. Ljubljana je bila osvobojena ______ maja. V Jugoslaviji pa so se boji nadaljevali do ______maja. 10. Predsednik republike Josip Broz Tito je bil rojen 7.maja _____ v Kumrovcu. Njegov rojstni dan, praznik mladosti slavimo ____maja in vsako leto se na ta dan konča štafeta, ki prinaša pozdrave predsedniku iz vseh delov naše domovine. HA-HA-HA-HA-HA-HA-HA-HA-HA-HA-HA - Malo smo morali podražiti zaradi nepredvidenega povečanja režijskih stroškov. Prejšnji mesec smo plačali osem mandatnih kazni zaradi neupravičenega dviganja cen! V- —- ...KONČNI SKLEP, DA SE NE SME VEČ PORABITI, KOT SE USTVARI, MENDA ZA NAS NE VELJA, SAJ NISMO USTVARJALCI Med pravilnimi reševalci bo izžre banih 5 nagrajencev: 1. nagrada - 250 din 2. nagrada - 200 din 3. nagrada - 150 din 4. nagrada - 100 din 5. nagrada - 100 din Rešitve oddajte osebno ali pa poš Ijite v zaprti kuverti z oznako "nagradna križanka" na naslov: Oddelek za samoupravljanje in in formiranje, Ljubljana, Čufarjeva 16, najkasneje do 15. junija 1981. Isti rok velja za rešitve "MINI KVIZ". Nagrade so podeljene: V prostorih informativne službe je bilo dne 18.5.1981 žrebanje pravilnih rešitev nagradne križan ke. ...OD NAPREDNE ZNANSTVENE MISLI KAJPAK PRIČAKUJEMO, DA BO ZNALA POTRDITI, KAR SMO ŽE SAMI SKLENILI, DA JE ZNANSTVENO IN NAPREDNO PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Za MINI KVIZ so prispele IZ GLASILA ŠT. 3 pravilne rešitve, žreb pa je odločil takole: vodoravno: MIKROSKOP, ČASOPIS, IZLETNI-CA, GLASILO, DVANAJSTEREC, ULOV, K, IRAK, USAD, NITRAT, MAJOR, MORAVČE, AFRIKA, IME, IŽ, KČ, INLET, ISLAM, NI, Ml, ANTILI, HRČEK, CARINA, LL.IBRICA, OER, PIREJ, REJA, NIT, ADEPT, SOJA, ZDRAV, AU, PIREŠICA, DORE, NK, IŠKI VINTGAR, PERUNIKA, PS, RADKO, IRCI, PLEŠICA, GRIMASA, VIDMAR, OLI, Ol, OPIJ, ELL HOLM, TU, STON, AKCIJA, BORDEL, KOLIČINE, SEME, ZRVS, A KI, ORJAK, MILENA, TOBI, KAP, ETRUŠČIN, TEK, ELIN, PLANER, OTROK, GU, ŽANR, LT, LE, OKTAN, ŠPALIR, IRA, ETE, ATE, IV, KILA, AT, IBER, NART, NADJA, JH, RUS, CN, NN, ILIR, ART, KAKI, MOPED, I, CEKAR, ALA, OKTOBER, AR, ACA, OV, PRIMOŽ, VRANA, NOS, GA, NIGERIJA, RAROG, C, SOZD, MAN, VERGIL, SEPE, OVADBA, JAKA, AC ETI LEN, BILTEN, ELAN, DA, BRADA. 1. nagrada 150 din NOVAKMILANKA - DSSS 2. nagrada 100 din KLIMOVIČ JOŽICA - FRS 3. nagrada 50 din PETRIČ PETRA - FRS PROSIMO REŠEVALCE, DA ODDAJO REŠITVE ZA MINI KVIZ V POSEBNI KUVERTI IN NE SKUPAJ S KRIŽANKO Od vseh poslanih rešitev je bilo 1. nagrada 250 din PERNE SAMO - DE-50 2. nagrada 200 din KOPAČ JANEZ - DSSS 3. nagrada 150 din JUHANT KLEMEN DE-50 izžrebanih pet pravilnih rešitev: 4. nagrada 100 din STOJČIČ DRAGICA DE-30 5. nagrada 100 din ŽAGAR IRENA - DSSS NAGRADNA KRIŽANKA