naš tednik LETO XXXVIII. Številka 15 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 10. aprila 1986 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Zastopniki zveznih dežel seznanjeni z manjšinskim vprašanjem V sredo, 9. aprila, so obiskali zastopniki Informacijskega centra avstrijskih narodnosti zastopstvo avstrijskih zveznih dežel na Dunaju. Poleg splošne informacije o položaju manjšin v Avstriji je delegacija seznanila zastopstvo zveznih dežel tudi z načrtano razstavo „Austria Ethnica“ katero pripravlja v okviru Informacijskega centra. Zastopniki manjšin so izrazili željo po skupnih informacijskih prireditvah vseh manjšin v avstrijskih zveznih deželah, ter da bi načrtovana razstava potovala po vsej Avstriji. Zastopniki zveznih dežel, nekateri med njimi očividno prvič soočeni z manjšinskim vprašanjem, so bili zainteresirani in so izrekli svojo pripravljenost posredovati neposredne stike do zveznih dežel. Škof Kapellari član vatikanskega tajništva Papež Janez Pavel II. je pred kratkim imenoval škofa Egona Kapellarija za člana vatikanskega tajništva za neverujoče. Naloga tega tajništva je proučevanje sodobnega ateizma in agnosticizma. Dunajski škof dr. Prane König je bil več let predsednik tega tajništva, ki je bilo ustanovljeno v zvezi z drugim vatikanskim koncilom. Občina Bekstani proti skupni vzgoji otrok! Občinski odbornik EL Valentin Kargl se je zavzel za dvojezični občinski otroški vrtec Z argumentacijo, da je v občini treba preprečiti nemir, je občina Bekštanj pretekli petek na občinski seji odklonila predlog mandatarja EL Valentina Kargla, da bi uredili v enem od že obstoječih otroških vrtcev dvojezično skupino. Župan Hatze se v tem primeru ni mogel izgovarjati na dodatne personalne stroške, ker je urad zveznega kanclerja po pogovoru z zastopniki slovenskih osrednjih organizacij pismeno ponudil občini, da prevzame za eno leto stroške za vrtnarico, ki bi bila pristojna za dvojezično skupino v vrtcu. Po enem letu pa bi bilo treba znova zaprositi za to finančno podporo. Medtem, ko je občinski odbornik Schmidt — ki je s svojo listo v občini zastopan z dvema mandatarjema — apeliral za integracijo slovenskogovorečih otrok v že obstoječih skupinah, so SPÖ, OVP in FPÖ soglasno odkloni-predlog EL. Žal je proti predlogu Valentina Kargla glasoval tudi slovenski socialistični odbornik Franc Gallob, ki je med drugim tudi predsednik Zadruge na Brnci. Vzrok za to odločitev ob- činskega sveta pa je bil, kot je to jasno povedal župan Hatze, da hoče preprečiti reakcije vseh tistih, ki svojega otroka ne bi hoteli dati v dvojezično skupino. Zato je po njegovem mnenju najbolj pametno, da občina sploh ne uredi dvojezične skupine — tudi ne poskusno za eno leto — in takoj reče NE k skupni vzgoji slovensko- in nemškogovore-čih otrok. Trenutno je tako, da slo-venskogovoreči starši vozijo svoje otroke v dvojezični vrtec v Št. Jakob, ker pač v nobenem od štirih vrtcev, ki stanejo občino letno 3 milijone šilingov, v Bekštanju ni prostora za otroke s slovensko materinščino. Rešitev tega problema je EL Bekštanj videla v tem, da se uredi v enem od že obstoječih vrtcev dvojezična skupina. Kargl je med drugim argumentiral, da so vse skupine v vrtcih že prenapolnjene in, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo v kakšnem vrtcu uredila druga skupina. Ker je dan s strani staršev tudi interes, bi bilo zanimivo prav zdaj urediti tako drugo, dvojezično skupino, ker je urad zveznega kanclerja ponudil financiranje dvojezične vrtnarice. Župan Hatze pa hoče rešiti ta problem tako, da bo občina (Dalje na 4. strani) Ta teden v Našem tedniku: ÖVP v Globasnici proti dvojezičnosti (stran 3) Gost v NT: Romana Verdel (stran 5) ŠPORT: SAK - Motrei 1:2 (stran 16) Politika Tednikov komentar PIŠE JOŽE WAKOUNIG Zelo milo povedano: Skrbi me razvoj v tej naši demokratični republiki Avstriji. Skrbi me propad manir v javnem življenju. Skrbi me, da se tisti, ki so vse to zakrivili, ne zavedajo svojega usodnega početja; v prepričanju, da ravnajo pravilno, nočejo uvideti usodnosti svojega početja. Zagovarjam odkrito in odločno nastopanje v javnem življenju. Vsak naj jasno pove svoje mnenje. Mora pa tudi upoštevati, da ima kdorkoli pravico, da le- ge pereče zadeve, kot sta npr. nova ureditev za prodajo mleka doma in amen za Borovlje. Prodaja mleka doma je številnim kmetom, predvsem malim, zadnja rešilna bilka. Nova ureditev utegne mnoge prisiliti, da se bojo poslovili od polja. Jasno je, da velja vsa naša podpora tistim, ki tej krivični ureditvi nasprotujejo in se proti njej upirajo. Isto pričakujemo brez ovinkov od svojega zastopstva, se pravi od zastopnika Skupnosti južnokoroških kmetov Izgnani in izobčeni mu mnenju ugovarja in nasprotuje. Tako enakopravno kresanje mnenj šele daje dušo demokraciji. Vsakdo pa mora tudi upoštevat], da so vsepovsod meje. Če zmanjka stvarnih argumentov, se ne smem zateči k lažem in podtikavanjem, delnim resnicam in nedokazanim pa nedokazljivim namigava-njem. Kot državljana demokratične republike Avstrije me je sram igre, ki so jo zvarili razni režiserji v umazanih kuhinjah predsedniškega volilnega boja. Kandidat za oblivanje z gnojnico in za obmetavanje z iztrebki bi lahko bil kdorkoli. Živo so še v spominu zahrbtnosti, naperjene v koroškem de-želnozborskem volilnem boju proti glavnima kandidatoma KEL, Pavlu Apovniku leta 1975 in Karlu Smolletu leta 1979. Vsa shizofrenija v javnem življenju republike Avstrije se razodeva v tem dejstvu: Kot generalni tajnik OZN je bil Kurt Waldheim ponos za Avstrijo, predsednik republike Avstrije pa zaradi svoje preteklosti ne sme postati. Zaradi izjemne publicitete primera Waldheim so izginile v zatišju številne dru- v Koroški kmetijski zbornici. Katastrofo v gospodarski politiki pri nas na Koroškem pa dokazuje nadvse žalostni primer Borovlje. Ni še dolgo od tega, ko so se oglašala iz Celovca in z Dunaja svete obljube, da bojo delovna mesta v Borovljah — tako ali drugače — ostala. Kuriozna, deloma prav klavrna je vloga nekaterih javnih občil v celotnem tem vrtiljaku. So pa že dokazala, da so zelo primerna, če je treba koga uničiti. Gonja proti Simonu Wiesenthalu iz leta 1975 govori srhljivi avstrijski protijudovski jezik, primer Herbert Fux iz leta 1983 pa je odlična šola, kako koga streti v volilnem boju. 14. in 15. aprila bo minilo 44 let od izseljevanja koroških Slovencev. Sramota je, da do danes nimamo celovitega prikaza o tem dogajanju v naši kar bridki zgodovini (da o sedanjosti ne govorim). Izgnali in izobčili so jih, ker se niso hoteli pridružiti takrat veljavni resnici, ker se niso hoteli zlagati samim sebi. Tem bolj me pretrese, da danes marsikateri izgnanec iz leta 1942 noče več vedeti, da je bil izgnan in zakaj. Jože Wakounig Globasnica — OVP prol slovenskemu napisu na Globaška ÖVP je proti enakopravnosti slovenščine v občini. Moti jo že kratek slovenski napis na občinskem avtomobilu. In to v občini, kot je Globasnica, kjer pretežna večina prebivalstva govori slovensko in so tudi krajevni napisi dvojezični. A ÖVP-jevce vsak viden znak dvojezičnosti hudo moti. Že kar pri prvi točki dnevnega reda — odobritev protokola zadnje seje — se je na minuli občinski seji, ki je bila v petek, 4. aprila, vnela diskusija zaradi dvojezičnega napisa na obeh občinskih vozilih, ki jih je pred kratkim občina nabavila. Frakcijski vodja ljudske stranke Robert Ersehen je kritiziral, da je občina dala napraviti občinski grb in dvojezični napis na oba občinska avtomobila brez vsakega sklepa. Ta ukrep — tako je trdil Ersehen — pravno ni krit. Župan Albert Sadjak je Erschena opomnil, da se on najbrž ne zaveda daljno- sežnosti take izjave in ga spomnil na to, da so vse tri frakcije glasovale za dvojezične krajevne napise v občini. „Če so krajevni napisi dvojezični, zakaj ne bi bili tudi dvojezični napisi na občinskih vozilih,“ je odgovoril župan Sadjak. V tej zadevi bo občina vložila vlogo na ustavno službo pri deželni vladi, da se izkaže, ali je bil ta ukrep pravno krit, je še dodal župan. Po tej obširni točki pa so sklenili letni obračun za leto 1985, ki je znašal v dohodkih 17 milijonov 160 tisoč in v izdatkih 16 milijonov 514 tisoč šilingov. Preostanek znaša 605.000 šil., katerega bodo uporabili za Borovlje: delavce so do zadnjega vlekli za nos Slepomišenja z delavskimi mesti za bivše žičarje, ki so trenutno na enoletnem poklicno-preusmerjevalnem tečaju, je za vselej konec. V petek, 4. marca, so kot plačilo za naporen teden zvedeli v šoli bridko resnico, da zanje ni nadomestnih delovnih mest v okviru VOEST in naj si kako službo kar sami poiščejo. Vrhu tega pa da niti socialni paket ni zagotovljen. Bolj krute novice žičarji res niso pričakovali. Vse od trenutka, ko se je zvedelo, da so njihova delovna mesta ogrožena, so jih stranke, sindikat, vodstvo VOEST, deželni glavar in deželna ter zvezna vlada troštali in jim zagotavljali, da stvar ni tako kritična, da se bo vse končalo najbolje in da bojo v Borovlje prišla nadomestna delovna mesta. Po tolikih mesecih negotovosti in političnega „kašperlteatra“ so prizadeti, to so delavci, docela sezuti, politično in organizacijsko odgovorni pa se očejajo z lepimi besedami. Deželni glavar je dejal, da je poglavje Borovlje zanj zaključeno, Scheucher zahteva krizno sejo deželnega zbora, Haider je pa na lanski demonstraciji na lju- beljski cesti itak vse očaral z govoričenjem. Odbornik VS Borovlje, mag. Peter Waldhauser je k temu najnovejšemu razpletu v zadevi delovnih mest med drugim dejal: „Edinole VS Borovlje je že lani marca opozarjala vse odgovorne, naj so čim bolj budni, kadar gre za delavska mesta v naši občini, ki leži v obmejnem prostoru dežele, kjer skoraj da ni dodatnih delovnih mest. Petkova informacija pomeni za Borovlje in za ljudi kraja katastrofo. Obenem pa ta informacija potrjuje, da so Borovlje za stranke bile interesantne samo v toliko, v kolikor so jim prinašale glasove pri volitvah. Delavce so do zadnjega vlekli za nos!“ občinskih vozilih gradnjo cest. Vse frakcije so se pohvalno izrazile o letnem obračunu in ga soglasno sklenile. V načelnem sklepu so sklenili, da bo občina Globasnica nabavila napravo EDV, ki bo stala približno 500.000,— šilingov. Za pro-nicno napravo (Versickerungsanlage) v Večni vasi so v načelnem sklepu sklenili nakup najbolj primernega zemljišča, ki pride zato v poštev. Za to je pooblaščen gradbeni odbor pod vodstvom podžupana Janeza Hudla. Prav tako so globaški odborniki načelno sklenili izgradnjo in asfaltiranje cest v Malo vas, Šteben, cesto do športnega igrišča in popravo mostu v Strpni vasi, kar bo skupno stalo 5 milijonov šilingov. Za izgradnjo ceste v Rute, ki bo stala 4,5 milijonov, bodo morali dotični kmetje prispevati 1,26 milij. šil. Tem kmetom bo občina prispevala skupno 150 tisoč šilingov. Vse točke dnevnega reda so bile — razen prve — soglasno sprejete. J. P. Bilčovs: Srečanje slovenskih pravnikov Društvo koroških slovenskih pravnikov (predsednik dr. Franci Zwitter) je v petek, 4. in v soboto, 5. aprila 1986, priredilo pri Miklavžu v Bilčovsu srečanje s kolegi iz Slovenije ter od tržaškega društva „Pravnik“. V ospredju nadvse zanimivih razprav so bila vprašanja okoli novega jugoslovanskega zakona o deviznem poslovanju. O tej brez dvoma važni in komplicirani tematiki sta predavala Franci Gerbec, delegat republik in pokrajin skupščine SFRJ in Janez Urbas, ki je pomočnik predsednika republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje v Ljubljani. Franci Gerbec, katerega izvajanja so bila še posebno informativna, je vrhu tega predaval tudi o različnih skupnih vprašanjih, ki se tičejo vseh slovenskih pravnikov v Avstriji, Italiji in Jugoslaviji. Poleg obeh gostov iz Slove- nije sta na srečanju pravnikov še spregovorila predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc (o trenutnem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem) in predsednik tržaškega društva „Pravnik“ dr. Godnič: le-ta je poročal o položaju in problemih njegovega društva. Bilčovškega srečanja slovenskih pravnikov, ki ga je organiziral dr. Franci Zwitter in ki je v vsakem oziru uspelo, sta se med drugim udeležila novi jugoslovanski minister za zakonodajo dr. Lojze Ude in slovenski deželni poslanik za Furlanijo-Julijsko krajino dr. Drago Stoka. Dr. Lojze Ude bo nastopil svojo ministrsko službo v Beogradu meseca maja. Njegov oče, prof. Ude, je bil pomemben znanstvenik in odkrit prijatelj koroških Slovencev. -kuj- Dr. Drago Štoka obiskal NSKS Srečanje slovenskih pravnikov 5. in 6. aprila v Bilčovsu je zastopnik Slovenske skupnosti _(SSk) deželni svetnik Furlanije-Julijske krajine dr. Drago Štoka izkoristil tudi za pomenek s predsednikom NSKS dr. Matevžvem Grilcem o pričakovanjih in zahtevah slovenske narodne skupnosti v Italiji in v Avstriji. Sogovornika sta se domenila o enotnejših akcijah v zvezi z zaščito narodnih pravic Slovencev v Italiji ter Avstriji in to na podlagi mednarodnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo ter avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Dr. Drago Štoka je obiskal tudi sedež NSKS, kjer ga je skupno s tajnikom Kluba slovenskih občinskih odbornikov Borutom Sommereggerjem pozdravil osrednji tajnik Franc Wedenig. Politika Komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem: Smo proti nadaljnjemu zavajanju javnosti v razpravi o manjšinskem šolstvu V zadnjih dneh se je v časopisih pojavilo več izjav koroških deželnih politikov, ki so v stanju zbegati javnost in jo zavesti glede resničnega stanja razprave o šolskem vprašanju. V resnici pa so razgovori deželnih in zveznih političnih vrhov na Dunaju potrdili, da so za sporazum na politični ravni in da je ločevanje šolarjev „po jezikovnih kriterijih“ že zmenjeno. Šokira predvsem očitno sieparjenje (s pojmom „skupna šola“), ki naj bi zameglilo politično namero ločiti šolarje. Popolnoma brez vsake vrednosti je namreč „priznavanje k skupni šoli“, če naj bi bila „skupna šola“ sestavljena iz ločenih razredov, ki jih združuje v najboljšem primeru le še „skupna streha“. Pod drugo etiketo in pod pritiskom KHD-jevske zahteve po apartheidu naj bi skupna šola dobila postopni smrtni sunek. To sieparjenje z etiketami pa naj bi zakrilo tudi dejstvo, da slej ko prej ni argumentov za ločevanje šolarjev in da tudi s „pravico staršev“ ni mogoče argumentativno uveljaviti ločevanja. Končno le najti „rešitev“, ki bi bila všeč zagovornikom ločevanja, je edini cilj trenutne „komisijonitis“ (nove komisije na zvezni in deželni ravni). V Interesu budne in zainteresirane politične javnosti zahteva komite od politikov, da — se jasno izrečejo za ali proti ločevanju šolarjev, — se ne zagrajujejo za vedno novimi komisijami, temveč zakorakajo nemudoma po previdni poti šolskih poizkusov za izboljšanje skupnega pouka, — prenehajo s političnimi pogajanji za zaprtimi vrati in začnejo z diskusijo, ki odgovarja osveščeni demokraciji; to pomeni: treba je objaviti vsa dosedanja izvedeniška poročila, reformne predloge in modele, — dopustijo učiteljem, pedagoškim strokovnjakom in zastopnikom narodne skupnosti, da na podlagi teh objav izberejo in preizkusijo izboljševalne predloge, ki nadaljujejo s tradicijo skupnega, dvojezičnega pouka in ga napravijo najbolj učinkovitega. Dr. Moritz, pristojni minister za pouk, je pred dnevi nedvomno izjavil, da je jezikovno mešano šolo na Koroškem treba ohraniti. S tem v zvezi predlaga minister model asi-stenčnih učiteljev, pri čemer bi le-ti naj bili dvojezični. Najprej naj bi ta model preizkusili na 10 šolah. Takoj pa je, tako minister Moritz, možno uresničiti v Celovcu dvojezični oddelek na trgovski akademiji, ki naj narodni skupnosti odpira nove izobraževalne možnosti. V vsej šolski debati pa je sledeče dejstvo načelno: „Ohranitev etnične pestrosti je najvišjega pomena“, je dejal minister dr. Moritz. Kahadeju so Moritzeve besede hud trn v peti. Med drugim ta organizacija trdi, da je Moritz dal jasno odpoved pravici staršev in da očitno noče spoznati upravičenih želja koroškega večinskega prebivalstva. Gospodarstvo Dome] zahteval slovensko prilogo v Upravičeno zahtevo, ker tudi slovenski kmetje financirajo z dajatvami na zbornico (Kammerumlage) „Kärntner Bauer“, pa je predsednik Deutschmann odklonil z argumentacijo, da je pač na Koroškem uradni jezik nemški. Očitno pa je pri tem pozabil, da je tudi on bil leta 1976 zraven, ko so večinske stranke sklenile zakon o narodnostnih skupinah (Volksgruppengesetz) in so s tem priznale 13-im občinam na južnem Koroškem kot uradni jezik tudi slovenščino. Soglasno so vse frakcije sklenile zaključek proračuna za leto 1985 z minusom v višini 1,7 milijonov šilingov. Močno kritiziral je ek. sv. „Kärntner Bauer“ Volitve v kmetijsko zbornico bodo 16. novembra 1986. Ta termin za volitve so soglasno sklenile vse frakcije na svojem zadnjem občnem zboru, ki je bil v ponedeljek, 7. aprila 1986, v Krastowitzu. Zastopnik SJK ek. sv. Ignac Domej je na občnem zboru kmetijske zbornice ponovno zahteval slovensko prilogo v strokovnem časopisu „Kärntner Bauer“. Josef Wiesflecker (SPÖ — kmetje) novelo o tržni ureditvi za mleko. Novela v marsikaterih točkah ne odgovarja predstavam koroških socialističnih kmetov, posebno še glede prodaje mleka od doma. Socialistični kmetje so že od nekdaj zahtevali legalizacijo prodaje mleka od kmetije in zaradi te- ga nove ureditve ne morejo odobravati. Podpredsednik kmetijske zbornice Fritz Leitner je kritiziral prizadevanje direktorja zborničnega urada Gröbla-cherja pri akciji „Näher zum Bauern“. Njegova naloga bi bila v prvi vrsti, da bi v zbornici skrbel za red, tako Leitner. Predsednik Deutschmann pa je zagovarjal novo ureditev na mlečnem sektorju. Prav tako tudi stroge kontrole pri prodaji mleka od kmetije. Kot je bilo pričakovati, je to stališče podprl tudi odbornik FPÖ Huber, ki vedno bolj daje vtis Deutschmannovega šolarja. Heidi Stingler Škocijan — občinska seja Osrednja točka minule občinske seje, ki je bila v sredo, 2. 4., v Škocijanu, je bil letni obračun za poslovno leto 1985. Iz kontrolnega poročila, ki ga je podal odbornik GL, dipl. inž. Franc Koncilja, je bilo razvidno, da je občina Škocijan v lanskem letu v rednem proračunu izdala in prejela 63,6 milij. šil., v izrednem proračunu pa 37,5 milijonov, skupno torej 101 milij. šilingov. Preostanek lanskega leta je znašal 1 milj. in 87 tisoč šilingov. Za asfaltiranje ceste v Horce bo občina najela AIK kredit v višini 2 milijona šilingov. Od 18 prošenj za prena-membo zemljišč za gradnjo je bilo 10 odobrenih, 8 pa odklonjenih. Nadalje bo občina prispevala za kabine za hokeiste 100.000,— šilingov. Tudi ostale točke so bile soglasno sprejte. V bistvu pa je bila občinska seja bolj mirna, skoraj dolgočasna. J. P. ... proti skupni vzgoji (Nadaljevanje s 1. strani) Bekštanj poskrbela — pod pogojem, da bo vsaj deset otrok — za prevoz teh v dvojezični vrtec v Št. Jakob. Tako zgleda za socialiste v Bekštanju rešitev, ki menda zagotavlja dvojezičnim občanom enakopravnost! — Ali je to morda enakopravnost, če v lastni občini ni prostora za dvojezične otroke?! Pričakovali smo, da v Bekštanju še niso vsi občinski odborniki tako daleč, da bi besedo „toleranca“ razumeli, vendar smo mislili, da bo vsaj pri- šlo do diskusije, oziroma, da bodo vsaj slovenski odborniki v drugih frakcijah podprli predlog Kargla. Žal pa je bilo tako, da je dejansko miselnost socialistov izrazil le župan Hatze, ostale stranke pa odklonitev predloga EL niso mogle — niti tako slabo kot župan — utemeljiti. Škoda, da jemljejo občinski odborniki našim otrokom in s tem prihodnji generaciji, ki še nima predsodkov, možnost, da bi skupno dorasli in v vsakdanjem življenju spoznali, kaj se pravi tolerirati tistega, ki govori drug jezik. Občinska seja v Škofičah Soglasno so na zadnji občinski seji v Škofičah odobrili poročilo kontrolnega odbora, v katerem je zastopal Enotno listo Rudi Maierhofer. Letni obračun je izkazal 2,475 milijonov šilingov presežka, poslovanje je bilo urejeno, zato so tudi soglasno sprejeli razrešni-co za župana. V smislu določil deželnega zakona so tudi obravnavali priključni-no za kanal. Tako se bo sedaj cena povišala od 20.000,— na 23.080,— za priključek po enoti (ena enota je 100m2 -stanovanjske površine). Pravtako soglasno so sklenili .povišanje cene za odvoz smeti za posaVnezno 90-litrsko kanto za smeti na 19.80,— V ceno pa je vključen enkratni odvoz ropotij na leto. Pod točko slučajnosti je vprašal odbornik EL Herman Jäger župana, kdaj občina namerava odpreti sanitarije pri mrtvašnici, sploh pa je predlagal", da bi bili sanitarni prostori stalno odprti pri pogrebih in nedeljskih mašah. Celovški sejem ima novega poslovodja Od 1. aprila naprej ima celovški sejem novega poslovodja oz. direktorja. To je dr. Paw-lik, rojen Celovčan, ki je doslej bil glavni me-nežer velikega amerikanskega živilskega koncerna v Darmstadtu. Novi direktor Pawlik se je javnosti predstavil skupno z novim prokuristom dr. Leitnerjem v petek, 4. aprila. Kot je predsednik sejma Dermuth dejal, je celovški sejem po dolgem in vestnem iskanju končno angažiral človeka, ki je že pokazal svoje sposobnosti pri vodenju velikih gospodarskih enot. Celovški sejem čakajo precejšnji notranji in tudi zunanji premiki, ki se jim bo novi direkor, ki je bil 18 let v ZRN, moral posvetiti. Tako Dermuth kot tudi dr. Pawlik sta se v svojih razglabljanjih dotaknila raz- širitve sejemskega prostora in tudi sejemskih ponudb. Po besedah dr. Pawlika je pričakovati, da se bojo pri dosedanjih sejmih že kaj kmalu pokazale bistvene spremembe oz. bojo sejme združili z novimi ponudbami in da bojo pospešili prav strokovne sejme. Prvi večji sejem, pri katerem bo očitno že čutiti vpliv novega direktorja, je „Prosti čas“ od 17.—20. aprila. -wafra- Gost v NT Z Romano Verdel se je pogovarjal Franc Wakounig Romana Verdel: Neznansko nas je bilo strah, tudi tega, kaj bo še prišlo na nas 44 let bo minulo v ponedeljek, 14. aprila, in v torek, 15. aprila, odkar so nacisti s pomočjo domačih kvizlingov začeli s pregonom slovenskih družin. Ta dneva sta neizbrisno zarisana v zgodovino naše narodne skupnosti in naše dežele, pa čeprav skušajo mnogi to preganjanje omiliti v „neke vrste slabši dopust“. Ta dneva pa sta tudi povod, da se spomnimo usode tu- . di tistih naših rojakov in rojakinj, ki jih je nacistična oblast na ta ali oni način oropala svojcev in le-te poslala v kace-te, kjer so klavrno poginili. S tako usodo živi gospa Romana Verdel iz Borovelj. Do-raščala je v Lepeni pri Kahu. Oktobra 1943, takrat je bila stara pet let, je v ta kraj prihrumela gestapo in odgnala njeno mamo Ano Rotar, sestro Zofijo, teto, strica in domala celo majhno sosesko. Gospa Romana Verdel je v razgovoru z Našim tednikom opisala dan, ko je zadnjič videla svojo mater, ki je umrla marca 1945 na transportu iz kaceta Ravensbrück. T 1 f.;- —|------" ----, JvA- L M L; J trnku, 'K/v/ SmI -v {• \ m i f /m k ImvJ i \ NT: Kako se spominjate tega dne? Romana Verdel: Tistega dne, ko so odgnali mamo m ostale, sem se z otroki igrala pri sosedu Pavlnu. Mimo te hiše je peljala cesta h Kahu, kjer sem bila doma. Kar naenkrat so mimo Pavlna in proti Kahu šli gestapovci. Pavlinja je vsa zaskrbljena rekla: „Marija, gorta k vam gestapo gre, hitro se skrijte“. Je pa nas otroke, svojih štiri in mene zraven, skrila v bajto, ki je imela dve sobi in je stala poleg kmečke hiše. Strogo nam je Pavlinja zabičala, da moramo biti tiho in ne smemo gledati skozi okno oz. ne smemo premikati lesenih žaluzij. Za nas je vse to bilo sila napeto, čeprav nas je bilo strah in vse skozi smo po malem gledali skozi okno ter odpirali žaluzije. Sose-dinja pa je z najstarejšo hčerjo ter deklo ostala v hiši. Gospodar Karl Lipuš, po domače Pavel, pa je bil v Železni Kapli po nakupih. Ko smo tako kukali skozi okno, smo videli, ko je gestapo naše gnala mimo hiše. Z verigami je imela vklenjene. Med njimi so bili moja mama Ana Rotar, teta Marija Rotar, stric Sluga, moja sestra Zofija in stricev brat. V tem trenutku nas je bilo neznansko strah, tudi tega, kaj bo še prišlo. Čez nekaj časa je Pavlinja vsa objokana prišla po nas. Gestapo je odgnala še njeno hčer, staro okoli 14 let in deklo. Na poti v Železno Kaplo pa se je pripetila še dodatna tragedija: sosed Pavel se je pravkar vračal iz Že- lezne Kaple, ko je spotoma srečal nesrečneže, ki jih je gestapo gnal. Zvedeti je hotel, čemu in kam jih žene in naciste rotil, naj žrtve pustijo doma, ker nikomur niso storile ničesar žalega. To zavzemanje pa je drago plačal. Kar na mestu ga je gestapo prijel in z vprego vred odpeljal s seboj v ječo. Sosed Karl Lipuš, po domače Pavel iz Lepene, je končal v Dachau-u. Od ostalih pa so se domov vrnile samo moja sestra Zofi ter Pavlova hčerka in dekla. Sestro Zofi in Pavlovo hčerko so spustili domov že po treh tednih, Pavlova dekla pa je šele po vojni prišla domov — preživela je Ravensbrück. NT: Kako pa to, da sta se Vaša sestra Zofi in Pavlova hči vrnili že po treh tednih? Romana Verdel: Po mojem sta bili očitno še premladi za transport v kacet in zato so ju spustili domov. Mojo_ sestro so v ječi, najprej v Železni Kapli, potem pa v Celovcu, tako pretepli, da je bila čisto plava. Posebno .izkazali so se nekateri žandarji v Železni Kapli. NT: Kdaj je umrla vaša mati? Romana Verdel: Od marca 1945 naprej je pogrešana. Po vsej verjetnosti pa ni umrla v kacetu Ravensbrück samem, ampak na transportu v neki drug kacet. Moja teta pa je že mesec prej, v Ravensbrücku umrla. NT: Hvala za pogovor. 11. Strokovni sejem za dopust, potovanja, modelirst-vo, tekmovanja in mednarodna udeležba, od četrtka, 17., do nedelje, 20. aprila 1986, dnevno od 9. Celovec, sejmišče, vhod St. Ruprechter Straße do 18. ure. Freizeit ’86 • PROSTI ČAS in MODA • Sodobni poletni športni program • Spretnostna tekmovanja • Plesne prireditve • Stalno omizje deželnih godbenikov • Mednarodne frizure Meister Fenster ...einlacti meisterlich ZASTOPSTVO IN POSVETOVANJE PRI ožgi fttftlar VALENTIN BLAŽEJ, 9150 Blelburg/Pllberk, Tel. 04235/2194, Telex 422730 BLCE A VSEKAKOR VAM IZDELAMO ZELO UGODNO PONUDBO! Prosim za/lch bitte um: O Prospekt q Osebni obisk predstavnika Blažej-Centra Vertreterbesuch Ime/Name:................................................ Naslov/Adresse:.......................................... A Mtk F PREDELAVA Ljubljana ZDRAVILNIH ZELIŠČ AVBELJ FRANC Pod Jezom 16, Vrhovci, 61000 LJUBLJANA, ® (061) 268-352 MARY GOLD revmatična obolenja sklepov in mišic, bolečine v hrbtu in križu, pri spondilozi, otekline in podplutbe, poškodbe pri športu, nevralgija in nevralgični glavobol, dodatek kopelim za relaksacijo. BRONHISOL MAZILO vnetje nosne sluznice (nahod), sinuzitis, vnetje žrela, hripavost, različne oblike bronhitisa in bronhialne astme, suh in dražeč kašelj, pljučni emfizem, pneumokonioze (siliko-za) angine. VENIN MAZILO ZA NOGE boleče noge, krčne žile, boleče vene, ki so že bile zdravljene. ZELIŠČNI TONIKUM duševna in telesna izčrpanost s kronično utrujenostjo, nespečnost, živčno pogojene slabosti z bruhanjem. Pospeševanje krvnega obtoka, širi žile, lajšanje bolečin v nogah, skleroza. čiščenje ledvic ter pospešuje izločanje vode (urina). Krepi želodec, izločanje želodčnega soka in žolča, lajša prebavo in izboljšuje apetit. KOPČOV ČAJ za odvajanje vode. Odprto: od 16*1—19*1, sobota od 8^—12*1, torek in nedelja zaprto Naročate lahko tudi preko naslova: Viktor Levovnik, Zelovec 31, 62373 Št. Janž pri Dravogradu. MoRZ Kralj Matjaž, Posojilnica-Bank Pliberk in Naš tednik VABIJO NA TtTr!PSS'oM- «ilšl od četrtka, 8., do nedelje 11. maja 1986 Prijava je veljavna z vplačilom cene šil. 2680,— na konto 11572 pri Posojilnici-Bank Pliberk. (Točnejši spored bo objavljen v naslednji številki Našega tednika) Nudimo samostojnemu referentu/referentki zanimivo delovno mesto za področje zunanjetrgovinskega poslovanja. Predpogoji: znanje obeh deželnih jezikov, po možnosti znanje tudi angleščine Interesenti naj se javijo pri podjetju INTRADE, Para-deisergasse 9, 9020 Celovec, tel.: 0 42 22 / 57 0 88-0 Iščemo sodelavca/sodelavko za administracijo Predpogoj: znanje obeh deželnih jezikov ter strojepisje Interesenti naj se javijo pri podjetju INTRADE, Para-deisergasse 9, 9020 Celovec, tel.: 0 42 22 / 57 0 88 - 0 9141 DOBRLA VAS, TELEFON 0 42 36 - 22 19 MEDJUG0RJE 1,— 4. maja od šil. 790,— 22. — 24. junija od šil. 1040,— Sarajevo — Mostar — Medjugorje — Dubrovnik — Split — Zadar 29. maj — 1. junij vključeno s 3 polpenzioni šil. 2200,— Rož, Podjuna, Žila Pestra dejavnost SRD „Danica“ Igralska skupina SRD „Danica“ je pretekli teden nastopila kar štirikrat z igro „Komaj do srednjih vej“, komedijo, v kateri se je Peter Ustinov poigral z generacijskim problemom. V sredo, 3. 4., so Daničani zaigrali oz. zablesteli v Mladinskem domu pred polno dvorano. Konec tedna pa so igralci na povabilo Kulturne skupnosti Ljubljana-Šiška zaigrali v Pirničah, v Sori in v Bukovici. Tako igralci kot tudi gledalci so bili z nastopom zelo zadovoljni. Kvartet Kežar je v petek olepšal slavnost ob 70-letnici dr. Boga Grafenauerja in 60-letnici prof. Ignacija Vojeta. Slavnost je bila v ljubljanskem domu delegatov. Že vrsto let ima Danica tesne in prijateljske stike z zborom „Skladateljev Ipavcev“ iz Št. Jurja pri Celju. Skupine „Danice“ so že večkrat nastopile v Št. Jur-ju, zbor „Skladateljev Ipavcev“ pa je zmeraj dobrodošel gost v Št. Primožu. V soboto so Ipavci slavili svojo 40-letnico in razumljivo je, da se je delegacija Danice te slovesnosti udeležila. Heleni Polzer iz Dreveše vasi želimo vse najboljše za 80. rojstni dan. Jubilantki iskreno čestitamo in ji želimo še v naprej vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva. * V Srejah pri Škocijanu je te dni praznoval svojo 76-letnico gospod Franc Mohar pd. Dubrovnikov oče. Gospodu Moharju iskreno čestitamo! * V Železni Kapli praznuje 50-letnico gospod Izidor Oraže. Iskreno čestitamo in mu želimo vse najboljše. * Anica Urban in Hanzi Schwarz iz Podsinje vasi bosta v soboto stopila pred po- Pa tudi prihodnji tedni izkazujejo natrpan terminski koledar Danice. Med drugim bo zbor 18. aprila nastopil v Murski Soboti, 8. maja bo v Kulturnem domu materinska proslava, 10. maja pa bo zbor nastopil na Štajerskem. ročni oltar. Mlademu paru želimo vse najboljše na skupni življenjski poti. * Gospod Franci Linhart v Libučah je te dni praznoval svoj 76. rojstni dan. Isrkeno čestitamo! Marjani in Vinku Kušeju z Blata pri Pliberku se je te dni rodila hčerkica, ki jo bosta krstila na ime Tanja. Srečnima mladima staršema k veselemu dogodku iskreno čestitamo, mali Tanji pa želimo na življenjski poti vse najboljše. * Te dni je obhajala 60-letnico gospa Ana Wie-ser iz Čahorč pri Kotmari vasi. Slavljenki iskreno čestitamo in ji želimo, da bi čimprej okrevala. Rože k: Planinsko predavanje Janez Bizjak, slovenski alpinist in sodelavec Triglavskega narodnega parka, je pred nedavnim predaval na povabilo Slovenskega planinskega društva in kulturnega društva „Peter Markovič“ v Rožeku o ekspedicijah v Grenlandijo in o Triglavskem narodnem parku. Na zelo prikupen in duhovit način je znal v svojem predavanju približati poslušalcem kulturo in življenje Eskimov in napore in žrtve slovenskih alpinistov, ki so se odpravili na trdo pot v neznane kraje neznane dežele. S slikami je pričaral vzdušje med Eskimi, ki so zelo ogroženi in umirajo v starosti med 40 in 50 leti. Na eni strani so krivi temu kratkemu življenju brez dvoma tudi za nas nepredstavljivi življenjski pogoji (n. pr. ne poznajo tople hrane), na drugi strani pa mori mladino — kot tudi Indiose v Ameriki — alkohol. Predavatelj je tudi opozoril na jezikovne vplive Eskimov na evropske jezike. Tako pride beseda anorak prav iz eskimskega jezika, značilne čolne Eskimov pa poznamo tudi pri nas pod nazivom kajak. Slovenska odprava, katere član je bil Janez Bizjak, je raziskala predel Grenlandije, ki ga še nihče ni obdelal. Vrhom so dali prav slovenska imena, je poročal predavatelj. V drugem delu svojega predavanja je poročal Janez Bizjak o nastanku, razvoju in trenutnem stanju Triglavskega narodnega parka, najlepše naravne znamenitosti na slovenskih tleh. Že leta 1908 in 1924 so padli tozadevni sklepi, uresničili so zamisli pa šele dokončno I. 1981, ko so proglasili osrednje območje Julijskih Aip za Triglavski narodni park. V tem parku je celovito zajeta edinstvena naravna in kulturna dediščina slovenskega prostora, ki se naj zavaruje z vsem rastlinstvom, živalstvom ter značilnostmi živega in neživega sveta tega kraja. Vse je treba uskladiti s tem ciljem, gozdarstvo, kmetijstvo, turizem itn. To pa ni ravno lahka naloga, kateri se je m. dr. zapisal predavatelj Janez Bizjak. Prirodoslovno društvo Slovenije in Triglavski narodni park sta lani izdala zajeten in lepo urejen vodnik o Tri-glavskem narodnem parku, katerega obisk si bodo morala zabeležiti naša društva v svoje programe. PF SMA BRALCEV Nekaj misli k dvojezičnemu šolstvu Dosedanji predlogi za zboljšanje dvojezičnega pouka me niso prav zadovoljili. Zadnji predlog pa, da bi znižali število učencev v razredih, se mi zdi upraben in dober. Zakaj? Če bi znižali maksimalno število učencev v razredu od 30 na 20 in minimalno od 10 na 5, bi dobili v več šolah paralelne razrede. Istočasno bi dobili več službenih mest za mlade učitelje. Do sedaj sem poučeval v enojezičnih razredih, v razredih z nekaterimi prijavami in v razredih, kjer so bili vsi prijavljeni. Zato lahko iz lastne izkušnje rečem, da je pouk slovenščine v razredih, kjer so vsi prijavljeni, najbolj učinkovit. Dvojezične šole, v katerih zaradi premajhnega števila otrok deli- tev razredov ne bi bila možna, bi morale ostati takšne, kakršne so. Zavedam pa se tudi, da bi pri sistemu paralelnih razredov lahko nastradalo socialno učenje — učenje k medsebojnosti, toleranci, razumevanju ... Toda če se večina učiteljev zaveda svoje naloge in vzgaja otroke v duhu medsebojnega sožitja, potem tudi ta plat učenja ne bi bila zanemarjena. Ena važnih nalog za bodočnost pa bo, da si priborimo v Celovcu dvojezično ljudsko šolo, ali pa vsaj dvojezične razrede na kaki nemški ljudski šoli. Šola pade in stoji z učitelji. Če bomo mi, dvojezični učitelji, vestno delali in bodo starši videli, da je obisk dvojezičnega razreda koristen, potem se nam ni treba bati za skupno šolo na Koroškem. MiHonig Hanzi učitelj, Svetna vas 122 Reportaža Reportaža Žalostne vesti iz okolice Pliberka Po letošnji dolgi zimi in obilnem snegu, si je gotovo večina ljudi zaželela sončno pomlad, ki pa ni in ni hotela priti. Posebno stari ljudje in bolniki si želijo toplih sončnih žarkov. Marsikdo je rekel: „Ko bo sneg skopnel bo pa tudi z zdravjem bolje.“ Sneg je res odle-zel, a prišla je bela smrt in kosila po naši občini^ desetih dneh je pobrala kar 7 občanov. Zvonovi v Nonči vasi in na Humcu so žalostno zapeli in nam naznanili, da je v Čirkovčah za vedno zaspala Jerica Nachbar, Jo-pova mama, doživela je lepo starost 83 let. Rajna je bila zelo verna, delavna, dobrotljiva ter skromna žena. Z že pred leti umrlim možem Francem je dolga leta vzorno gospodarila na Jopovi kmetiji. V srečnem zakonu se jima je rodilo 12 otrok, a to v času, ko ni bilo doklad ali drugih priboljškov. Od otrok jih danes še živi devet. Vse otroke sta vzgojila v zavedne člane naše narodne skupnosti. Vsi otroci so z vnuki in pravnuki zelo radi obiskovali rajno mamo. Zelo je bila vesela, ko je videla številen naraščaj in vedela, da njen trud le ni bil zamanj. Rada je prebirala naše slovenske časopise in knjige. Če ji je dopuščal čas, je obiskovala tudi naše kulturne prireditve in k temu tudi navajala otroke, tako da še danes delujejo kot pevci ali igralci. Na domu pri Jopu dobro gospodari sin Franc z ženo Tončko. Ogromna množica žalujočih ljudi je spremljala drago pokojno od doma na pokopališče v Nončo vas. Pogrebne obrede je opravil mestni župnik A. Kul-mež, domači cerkveni pevci pa so pod vodstvom zeta Miha Lubasa dragi mami zadnjič zapeli v slovo. V torek, dne 1. aprila 1986, se je po občini hitro raznesla vest, da je po kratki in težki bolezni v bolnici v Celovcu umrl daleč naokrog znani kmet in gostilničar Jožef Broman, pd. Jurijev oče v Šmarjeti. Vsi smo vedeli, da je zelo resno bolan, a kljub temu smo upali, da bosta njegova močna narava in volja premagala bolezen. Pokojni je pred par tedni praznoval svojo 75-letnico, bil je še poln življenja in načrtov, posebno kadar je bil v družbi domačih in pevcev. Leta 1948 se je pokojni Jožef Broman poročil z mlado in podjetno Micko Milač, hčerko iz znane in zavedne Prenarjeve družine z Blata. V srečnem zakonu se jima je rodilo 5 otrok, vsi so pošteni člani naše narodne skupnosti. Hči Cilka je profesorica na Slovenski gimnaziji v Celovcu, na domu pa gospodari sin Tončej z mlado ženo. Pokojni Jurijev oče pa je bil tudi vsestransko nadarjen človek, to svojo nadarjenost ni obdržal zase, temveč je vsa leta prevzemal tudi javne funkcije in delal za naš skupen blagor. Pokojni je bil tudi dober kmet in izvrsten gostilničar, vedno pa je našel še čas za petje. Nad 50 let je pel v cerkvi, Bogu v čast, nam pa v veselje, dolga leta je bil tudi član pevskega zbora „Foltej Hartman“, do smrti pa član pevskega zbora „Kralj Matjaž“. Bil pa je tudi velik dobrotnik šmarješke cerkve. Rajni je bil več let občinski odbornik v Libučah in tudi namestnik v Pliberku, v nekdanjem krajevnem kmečkem odboru je zastopal naše kmete. Odločno in trdo se je vedno zavzemal za vsakega, ki je pomoči potreboval. V tem času si je pridobil mnogo zaslug (da omenim le nekaj: nova cesta v Šmarjeto, regulacija vode, telefon, itd). Dolga leta je bil pokojni tudi odbornik živinorejske zadruge za Libuče in okolico. Neštetokrat je bil pri Šlibarju in gledal, da je na paši in v gozdu bilo vse v redu, čeravno je bilo to zelo težavno delo. Ob obilni udeležbi žalnih gostov smo dragega Jurijevega očeta v petek, 4. aprila, pospremili od doma na libuško pokopališče, ter ga po maši zadušnici položili k večnemu počitku. Pogrebne obrede je opravil mestni župnik Alojzij Kulmeš ob asistenci več sobratov. V imenu mestne občine Pliberk ter zadržanega župana Franca Mikuscha ter v imenu slovenskih političnih in kulturnih organizacij se je od rajnega poslovil mestni svetnik Fric Kumer. Pevski zbor „Kralj Matjaž“ se je od rajnega člana poslovil z ganljivimi žalostin-kami. Dne 3. aprila 1986 smo se na pokopališču v Libučah poslovili od Zofije Ules, pd. Imonove Zofe. Rajna je z možem dolga leta opravljala vrtnarijo v Pliberku. V Libučah sta z možem zgradila lepo hišo. Sin Oto in hčerka Krista živita v Kanadi, prišla pa sta oba k pogrebu. Rajna Zofa je bila vsa leta vse do smrti narodno zavedna žena, rada je tudi obiskovala naše slovenske prireditve. Ogromna množica jo je spremljala na zadnji poti, v zahvalo je zavedni ženi v slovo zapel pevski zbor „Kralj Matjaž“. Pogrebne obrede je opravil mestni župnik Kulmeš. Prav tako isti teden je umrl Gregor Hudi, pd. Trunkov oče v Dobu. Rajni se je rodil pri Šuštarju na Blatu, ter se kot mlad fant priženil k Trunku v Dob, po poklicu je bil čevljar. V zakonu se je rodilo 4 otrok, žena mu je že pred leti nenadno umrla. Sin Gregej je vodja matičnega urada v Pliberku, je zelo natančen in postrežljiv uradnik, zato ga vsi občani zelo spoštujejo. Pokojnega Trunkovega očeta smo na pokopališču v Žvabeku položili k večnemu počitku. Pogrebne obrede je opravil žvabeški župnik Simon Wutte, zapeli so tudi pevci iz Dobrle vasi in Pliberka. V Vogrčah je umrl g. Mihael Zusner, užitkar pri pd. Kerbu, v Pliberku pa Janez Kolenik, v Dolinčičah pa g. Ferdinand Berhtold. Vsem rajnim večni mir in pokoj, zaostalim pa naše odkrito sožalje. „ Fric Kumer Igralska skupina je bila ustanovljena z namenom, da bi združevala prijatelje gledališke dejavnosti, ki študirajo na Dunaju. Komad, ki si ga je skupina izbrala, je v izvirnem besedilu pravljica. Vendar so študentje celotno besedilo predelali in mu dali vsebino, ki naj bi vsakogar spodbudila k razmišljanju. Priredili so gledališki komad, napolnjen z bolj ali manj izrazitimi simboli pretekle zgodovine. Pravljica ZMAJ je protest proti absolutističnim in diktatorskim režimom vsakršne vrste, istočasno pa poziv vsakemu posamezniku, da se zoperstavi takšnim težnjam, ker je tudi sam odgovoren za oko- liščine, v katerih živi — beremo v gledališkem listu skupine. Zmaj že več stoletij vlada mestu in meščani so mu za njegovo poveljstvo celo hvaležni, zato se tudi ne zoperstavijo, ko vsako leto od njih terja žrtev — najlepšo deklico me- Vsaka pravljica nosi v sebi tudi globljo izpoved. Temu smo bili priča pretekli petek zvečer v Modestovem domu v Celovcu na premieri igre „ZMAJ“ Jevgenija Svarca, s katero se je predstavila igralska skupina dunajskih študentov. ZMAJ v lodestovem domu Skupina dunajs*l Petek, 11. 4.1986 Jorek, 15. 4.1986 ORF-akademija: dr. M. Webet Ženski magacin. — Zdravstvena vprašanja. sreda, 16. 4.1986 Sobota, 12. 4. 1986 Zvočno pismo iz Ljubljane. Duhovni nagovor (nadškof, dt- , ,e®erna 21.00—22.00 Človek, A. Šuštar). Voščila. 1 Je bil (Radijska igra). Nedelja, 13. 4.1986 j~etrtek, 17. 4.1986 Kmečka oddaja. °z-Podjuna-Zila. „ _ petek, 11. 4.1986 onedeljek, 14. 4. 1986^ ORF akademija - dr. Michael Komu zvoni „Celovški zvon ":®ber „O splošnih zdravstve-(diskusija v živo). n'b vprašanjih“ V----------------------------------------------- 2. SPORED Nedelja, 13. aprila: 13.25 Avtomobilske dirke — 15.45 Videotilt — 16.40 Medigra — 17.00 PJ v košarki — 18.25 Izviri — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 TVD — 20.00 Podobe časa — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Poezija — 21.30 Morje, ljudje, obale — 22.05 Niccolo Paganini — 23.15 Kronika Ponedeljek, 14. aprila: 8.30 Naš prijatelj Tito — 8.45 Radi imamo živali — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.35 Poročila — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Športni grafikon — 19.30 TVD — 20.00 Pota spoznanj — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Dinastija — 22.05 Knjige in misli — 22.30 Izviri Torek, 15. aprila: 8.30 Otroški oddaji: Srečno pot, Štafeta in Tradicionalno srečanje pionirjev SFRJ — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.25 TVD — 17.45 Otroški oddaji: Srečno pot, Štafeta in tradicionalno srečanje Pionirjev SFRJ — 18.15 Mostovi-Hidak — 18.45 Smešne in druge zgodbe — 19.30 TVD — 20.00 Folk parada — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 KP Grčije in Makedno-sko nacioanlno vprašanje — 21.50 Kaj je film Sreda, 16. aprila: 8.25 Obiskovalci — 8.55 TV v šoli — 10.30 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.25 TVD — 17.45 Obiskovalci — 18.15 Za lepše življenje — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Športna sreda — Evropski nogometni pokali — 22.30 Kronika Četrtek, 17. aprila: 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.25 TVD — 17.45 Šalajko — 18.15 Nekoč davno — 18.45 Goli z Evropskih nogometnih igrišč — 19.00 Risanke — 19.30 TVD — 20.00 Tujci in bratje — 20.55 Poročila — 21.00 Umetniški večer-Mess Petek, 18. aprila: 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.25 TVD — 17.45 Znak — 18.15 Družinski magazin — 18.45 Ralph Towner — 19.30 TVD — 20.00 Prerojenje — 20.30 Kemal Gekič igra Chopina — 21.00 Porota — 22.05 Nočni kino: Gramoz Sobota, 19. aprila: 12.10 Kako biti skupaj — 12.40 Filmovnica — 14.40 Miti in legende — 14.55 Otroška Predstava — 15.55 Jaz, preiskovalec — 17.25 Zadnje dejanje — 18.50 Večer slovenske narodnozabavne glasbe na Bledu — 19.30 TVD — 20.00 PJ v košarki — 21.30 Poročila — 21.30 Športna sobota — 21.55 Glasbeni večer: Hoffmanove pripovedke Prireditve/Objave/Šport STRAN -( ii ČETRTEK, I 10. aprila 1986 X2 : ' PRIREDITVE • Podgorje Podgorska nedelja, 13. 4. 1986 Svete maše so v farni cerkvi ob 7. uri slovenska, 9 uri nemška, 10. uri slovenska sv. maša. Priložnost za spoved od 7. ure do 11. ure Pri kapelici ni sv. maše. • Št. Peter pri Št. Jakobu „ŠKRJANČEK“ (zgodba o sv. Jovani) Prireditelj: Zavod šolskih sester v Št. Petru Čas: petek, 11. aprila 1986, ob 20. uri Kraj: strokovna šola za ženske poklice v Št. Petru Gostuje: igralska skupina SKD v Globasnici •Železna Kapla Pomladanski koncert z OBERVELLACHER BUAM Prireditelj: Alpski klub Obir na Obirskem Čas: v nedeljo, 13. aprila 1986, ob 14.30 uri Kraj: v glavni šoli v Železni Kapli • Loče OBČNI ZBOR SPD „Jepa-Baško jezero“ Čas: v soboto, 12. aprila 1986, ob 19.30 uri Kraj: pri Pušniku v Ločah • Hodiše Kulturna prireditev — „SREČANJE V HODIŠAH“ Prireditelj: SPD „Zvezda“ v Hodišah Čas: v nedeljo, 13. aprila 1986, ob 14.30 uri Kraj: pri Čimžarju v Dvorcu Sodelujejo: MGV Reifnitz am Wörther See, Dekliški zbor iz Sel, MePZ „Zvezda“ iz Hodiš, „Bärental-Trio“ • Borovlje KOMAJ DO SREDNJIH VEJ (P. Ustinov) Čas: v nedeljo, 13. aprila 1986, ob 14.30 uri Kraj: pri Cinglcu na Trati v Glinjah Gostuje: igralska skupina SPD „Danica“ •Železna Kapla OBČNI ZBOR Slovenskega športnega kluba „Obir“ na Obirskem Čas: v soboto, 19. aprila 1986, ob 19.30 uri Kraj: hotel Obir v Železni Kapli • Kotmara vas Slovensko prosvetno društvo GORJANCI v Kotmari vasi vabi na „VIGREDNI KONCERT“, ki bo v nedeljo, 13. 4., ob 14.30 uri, v ljudski šoli v Kotmari vasi. Sodelujejo: Mešani pevski zbor Gorjanci, Rauschele-See-Quin-tett, družina Sreinc/ Scheriau, mladinski zbor in otroške skupine Gorjanci. • Hodiše OBČNI ZBOR SPD „Zvezda“ iz Hodiš Čas: v soboto, 19. aprila, 1986, ob 20.00 uri Kraj: pri Habnarju v Plešerki •Št. Primož ČASOVNO VZPOREDJE V BIR-KENWALDU - V. E. Franki Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Primožu Čas: v nedeljo, 13. aprila 1986, ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu v Št. Primožu • Dobrla vas „JARA MEŠČANKA“ (J. Popovič) Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Čas: v nedeljo, 13. aprila 1986, ob 14.30 uri Kraj: v kulturnem domu v Dobrli vasi Igra: igralska skupina iz Preddvora Režija: Silvo Ovsenk • RTV-Ljubljana V nedeljo, 13. aprila 1986, ob 11.30 uri ODDAJA v RTV iz Koroške (male vokalne skupine v Št. Primožu) Nastopali so: Tercet „Sturm“, Dobrla vas, Frauenterzett „Stein“, Kamen, Družina „Zwitter“, Zahomc, Kvintet graških študentov, Graz, Kvartet „Ke-žar“, Št. Vid, Quintett „Griffen“, Grebinj, „Köflacher Streich“, Štajerska, Mešani zbor „Danica“ • Celovec KONCERT GLASBENE ŠOLE — oddelek Modestov dom Čas: v sredo, 16. aprila 1986, ob 19.30 uri Kraj: Modestov dom v Celovcu Nastopajo učenci glasbene šole • Celovec KVIZ za prehodni pokal v Mo-destovem domu Čas: v petek, 18. aprila 1986, ob 19.30 uri Kraj: Modestov dom v Celovcu Sodelujejo: Provincijalna, Slomškov dom, Modestov dom • Celovec SLAVNOSTNA PRIREDITEV KATOLIŠKIH ZASEBNIH ŠOL NA KOROŠKEM Čas: v nedeljo, 13. aprila 1986, od 9.30 ure naprej Kraj: v sejmski dvorani št. 6 (drsališču) v Celovcu Prireditelj: Škofijski šolski urad in katoliške zasebne šole na Koroškem Sodelujeta tudi ZAVOD ŠOLSKIH SESTER V ŠT. RUPERTU IN ŠT. PETRU • Dunaj „EIN KÄRNTNER HEIMATBUCH“ — prezentacija Messnerjev knjige Prireditelj: Europaverlag in ČH UNI Dunaj Čas: torek, 15. aprila 1986, ob 19. uri Kraj: Studentencafe, Berggasse 5, 1090 Dunaj • Pliberk DIA — predavanje VERBOT der ANR und NDP — KEINE ZULASSUNG DES KANDIDATEN DR. SCRINZI Prireditelj: SPD „Edinost“ v Pliberku Čas: v soboto, 12. aprila 1986, ob 20. uri Kraj: v posojilnici Pliberk • Bilčovs KONCERT - Naša vigred Prireditelj: SPD „Bilka“ Čas: v soboto, 12. aprila 1986, ob 20. uri Kraj: v avli ljudske šole v Bil-čovsu Nastopajo: MePz in MoPz SPD Bilka; učenci glasbene šole; recitatorji; mladinski zbor; otroška skupina otroške ure • Obirsko OBČNI ZBOR SPD „OBIR“ na Obirskem Čas: v petek, 18. aprila 1986, ob 20. uri Kraj: gostilna Kovač na Obirskem Po občnem zboru bo film „Cvetje v jeseni“ TEDEN SLOVENSKEGA FILMA Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza in krajevna prosvetna društva • v torek, 15. aprila 1986, ob 16. uri, v kinu „Bürgerhaus“ v Sinči vasi mladinski film „Pastirci“ • v sredo, 16. aprila 1986, ob 20. uri, v kinu „Bürgerhaus“ v Sinči vasi „Učna leta izumitelja Polža“ • v petek, 18. aprila 1986, ob 15. uri, v kinu Janach v Št. Jakobu mladinski film „Pastirci“ • v petek, 18. aprila 1986, ob 20. uri, v kinu Janach v Št. Jakobu „Učna leta izumitelja Polža“ (vzgojni film) • v soboto, 19. aprila 1986, ob 20. uri, v kinodvorani na Čajni film „Pustota“ Krščanska kulturna zveza v Celovcu Christlicher Kulturverband in Klagenfurt vabi na lädt ein zum Srečanje mladinskih zborov Koncert duhovnih pesmi Jugendkonzert Geistliche Lieder % Nedelja/Sonntag 20.4.86,1430 Fama cerkev v Škocijanu Pfarrkirche in St. Kanzian stopajo/MttwirfcerKto: Otroifc* In mlodlnsk« skupine Iz Celovca In Podjune Kinder- und Jugendgruppen aus Klagenfurt und aus dem Jauntol SoprirsdnvIJ/MttvsronitaHer: Otrolkl ibor tkocl|on/Klnd»rchot tl. Kanslan Nedelja/Sonntag 27.4 86,1430 Fama cerkev v Št. liju Pfarrkirche in St. Egyden Nastopajo/Mitwirkende: Otroike In mladinske skupine Iz Celovca, Rota In z Our Kinder- und Jugendgruppen aus Klogenturt und aus dem Rosental SoprfcedN«T|/M!tveronstaNef: KatoMka prosveta v tl. nfu/KatTl. Mdungsw«* In tt. Igydwi Prisrčno vabljeni! Herzlich eingeladen! Šport V drugi tekmi prva točka za Šmihel Kdaj se bodo napadalci končno zbudili? V dobro obiskovanem okrajnem derbiju so Šmihelčani dosegli prvo točko pod trenerjem Motschnigom. Izid tekme je bil pravičen, moštvi sta si bil] enakovredni. Kljub prirastku ene točke so Šmihelčani še vedno na predzadnjem mestu na lestvici. ASKÖ Šmihel -VST Velikovec 0:0 Šmihel: Verhnjak 4, Andrej 3, Šuler 4, Lopinsky 4, H. Kräusler 3, W. Berchtold 5, W. Kräusler 3, Hutter 2, Blažej 2 (75. Wriesnig 0), Buchwald 2 (60. Pajenk 3) Šmihel, 250 gledalcev Sodnik: Wulz (dober) K tekmi proti Velikovcu: po porazu v Št. Andražu, kjer so Šmihelčani zaradi taktične napake pustili obe točki, je bilo moštvo trenerja Motschniga seveda pod precejšnjim pritiskom — navijači in odbor so zahtevali prirastek točk. šmihelčani so pričeli tudi prav podjetno in v prvem polčasu imeli tri odlične možnosti za zadetek. Predvsem obramba je igrala dobro, v sredini pa je mladi Vili Berchtold ponovno dokazal z dosledno igro svoj talent. V drugem polčasu so tudi Velikovčani prišli do možnosti, toda tudi Velikovški napadalci ta dan niso zadeli v črno. V dveh tekmah so si Šmihelčani torej priborili eno točko, dali pa niso doslej niti enega zadetka. To kolo morajo Šmihelčani na Rudo, kjer računajo vsi s presenečenjem.^ Jeseni je Ruda še zmagala v Šmihelu 1:0, toda tokrat so Šmihelčani boljše pripravljeni in zelo samozavestni. Vratar Franc Verhnjak: „Na Rudi moramo zmagati, če nočemo v 1. razred“. Ostane le še upanje, da se bodo v napadu Buchwald & Co končno zbudili in dali prve gole. Šmihel 23 — Velikoveca 23 3:0 Pri Šmihelčanih je po dolgem zopet igral Marko Krištof, ki že načrtuje vrnitev v prvo moštvo. Borovlje — Dobrla vas 1:0 Dobrla vas: Nowak 3, Sadjak 4, Pernek 3, Golautschnig 4, K. Kolleritsch 5, W. Kol- leritsch 4, Prosen 2, Lesjak 3, Siernnik 3, Leitsoni 3, M. Sadjak 3 Borovlje, 200 gledalcev Sodnik: J. Ebner (poprečen), stranska sodnika zelo slaba Strelec: Ravnikar Počasi postaja situacija tudi za Dobrlo vas kritična, preteklo soboto so Dobrolčani igrali v Borovljah, kjer niso imeli najboljši dan. Tudi tokrat je napad popolnoma odpovedal. Odlično je tokrat branil boroveljski vratar Toni Woschitz. Podliga: 1. Št. Andraž 16 2. Treibach 16 3. St. Leonhard 16 4. ATSV Wolfsberg 14 5. ATUS Borovlje 15 6. KAC 16 7. Weitensfeld 15 8. ASV 16 9. Ruda 15 10. Dobrla vas 16 11. Velikovec 16 12. DSG Obir Sele 15 13. ASKÖ Šmihel 16 14. Vrba 14 8 7 1 24:12 23 8 6 2 32:17 22 6 7 3 34:22 19 8 2 4 36:19 18 7 4 4 23:12 18 5 8 3 16:12 18 6 5 4 19:13 17 3 9 4 14:13 15 5 4 6 19:26 14 4 5 7 15:22 13 2 8 6 11:24 12 4 2 9 16:33 10 2 5 9 13:27 9 1 6 7 16:36 8 Ostali rezultati: ATUS Borovlje — Dobrla vas 1:0, KAC — St. Leonhard 0:2, ASV — Št. Andraž 0:0, Vrba — Weitensfeld odpovedano, Treibach — Ruda 2:1 Bilčovs zopet neodločeno Bilčovs — Wölfnitz 0:0 Bilčovs: Schaurig 4, Quantschnig 3, Za-blatnig 4, Schellander 4, W. Kuess 3, (65. Spendier 0), Stojilkovsky 3, Maierhoter 3, Parti 3, Hobel 3, Hafner 3, Krainer 3 Bilčovs, 150 gledalcev Sodnik: Kuri (poprečen) Zopet le neodločen rezultat za Bilčovščane, ki so šli z velikimi pričakovanji v vigredni del prvenstva. Doma proti Wölfnit-zu napadalci enostavno niso našli možnosti premagati nasprotnikovo obrambo, ki je stala izredno trdno. 1. razred C: 1. Weitensfeld 16 11 5 0 58:15 27 2. Vetrinj 16 8 6 2 38:15 22 3. Kotmara vas 16 7 6 3 28:22 20 4. Gospa Sveta 16 6 5 5 26:21 17 5. Oberglan 16 6 5 5 25:24 17 6. Blatograd 16 5 6 5 23:20 16 7. Bilčovs 16 5 6 5 30:28 16 8. Wölfnitz 15 7 2 6 26:28 16 9. Donau 16 2 9 5 21:24 13 10. Liebenfels 16 4 5 7 24:33 13 11. Metnitztal 13 5 2 6 21:28 12 13. Reichenau 14 4 3 7 16:30 11 14. Kriva vrba 15 1 3 11 6:47 5 Vili Berchtold (sredina) je bil proti Velikovcu najboljši Šmihelčan in je znatno prispeval k osvojitvi prve točke: Levo — Walter Kräusler, ki je jeseni prišel od Vienne. Franci Wieser na avstrijsko prvenstvo Rojak Franci Wieser bo ta petek in soboto boksal na Dunaju za naslov avstrijskega prvaka. V kvalifikaciji je marca premagal Turka Durgut Mustafa in se je s tem uvrstil med najboljše štiri. Proti Wieserju bodo nastopili prvaki Zgornje Avstrije, Tirolske in Dunaja. Prav tako na Dunaju bo boksal za avstrijski naslov Selan Mario Oraže, ki je že februarja zmagal v kvalifikaciji. Naš tednik bo seveda ekskluzivno poročal z Dunaja o uspehih naših športnikov. V nedeljo, 12. 4. 1986, igrajo Selani v Dobri! vasi. Pričetek tega derbija bo ob 16.45 uri in obe moštvi sta optimistični, prav Selani pa računajo s prvo zmago. V golu bo zopet igral Silvert Užnik, v obrambi pa Joža Čertov — oba sta se očitno že skesala. (Na sliki Nanti Travnik (levo) v tekmi proti Dobrli vasi jeseni 1985.) Sport STRAN SAK nesrečno pustil obe točki v Matreiu Jagodič se že pripravlja bo igral že v Brežah? 'ner^9o- Jagodič: „Proti Pliberku bom na vsak način igral!“ Trener SAK Lojze Jagodič pripravlja po zadnjih dveh porazih svojo vrnitev v prvo moštvo. V Matreiu je igral že 45 minut v moštvu pod 23, dal krasen gol in bil kondicijsko v presenetljivo dobrem stanju. Jago- Tre, dičy*oZ metnfčevl0e Po dveh Porazih bi! tisfj1 b! °n . Mer’^'y s°vonskim b° Pometaš'01 no- - «m 'S fb m dič: „Moštvu manjka trenutno igralec, ki bi znal diri- lans/Sh”19"'^ girati igro — zato bom zdaj zopet sam igral.“ 7 UsPeb0v. Matrei — SAK 2:1 (1:0) SAK: Rauscher 2, Stern 2 (46. Pichorner 2), Sadjak 2, Lampichler 2, Kreutz 2, Jovičevič 2, Gregorič 2 (85. Woschitz 0), Ramšak 2, Pre-schern 2, Velik 2, Ratajec 2; Matrei, 1000 gledalcev Sodnik: Clermont (poprečen, pustil preveč zavlačevati tekmo) Strelci: Steiner (26.), Jessacher (58.) in Ratajec (73.) Jagodič je jeseni igral dokaj dobro, proti Pliberku je npr. sam odločil tekmo. In ravno najkasneje proti Pliberku hoče Jagodič zopet obleči dres SAK. „Tekma proti Pliberku me posebno mika", tako Jagodič, ki se prav tako, kot vsi ostali, že podzavestno koncentrira na tekmo proti Golautschnigu & Co. v 14 dneh. Kot že v Mostiču je SAK tudi v Matreiu popolnoma nepotrebno oddal dve točki. Že v prvih 20 minutah je imel SAK tri odlične možnosti, največjo pa je zapravil legionar Mladen Jovičevič, ki iz petih metrov ni zadel praznih vrat. Zapravljene možnosti so se SAK-u že v prvem polčasu krepko maščevale. Matrei je v 26. minuti presenetljivo povedel na 1:0 in s tem nekoliko demoraliziral SAK-ovce. V drugem polčasu je SAK seveda moral igrati bolj ofenzivno in tako v protinapadu po hudi napaki obrambe, vključno vratarja dobil drugi gol. Ratajcu je sicer v 73. minuti uspelo skrajšati na 1:2, toda za točko v zadnjih minutah ni več zadostovalo. SAK je bil lahko še vesel, da ni dobil v številnih protinapadih še tretjega zadetka. V Matreiu je igralo celotno moštvo zelo nekoncentrirano, večina igralcev ni dosegla navadne forme. Kljub temu pa je imel SAK v prvih minutah tekme možnost si zasigurati točke na Vzhodnem Tirolskem, nedoslednost in tudi smola pa sta SAK onemogočila uspeh. Kako proti Brežam (Friesach)? Gregorič zaradi poškodbe ne sme igrati 14 dni, Peter Stern čaka na dovoljenje zdravnika, Miha Kreutz pa igra vigredi vse tekme z bolečinami. Vsekakor slabe novice za trenerja, ki bo mogoče že naslednjo tekmo sam obul nogometne čevlje. Turistično podjetje CARTRANS je podarilo SAK lepo garnituro dres, s katerimi je prvo moštvo prvič igralo v Matreiu. Navijači z Radiš (slika) so bili po 45 minutah v odmoru še zelo optimistični, toda kljub temu SAK v drugem polčasu ni mogel obrniti tekme. Navijači enotno: „Zato bomo pa zmagali v Brežah“ — kjer bodo gotovo zopet vsi zraven. Matrei 23 — SAK 23 1:2 (1:1) SAK: Smrečnik, Woschitz, D. Kert, S. Kumer, F. Wieser, Jagodič (46. Thaler), M. Wieser, Urban, A. Kert. Maurel. Stern; gole za SAK: Jagodič, Stern SAK 23 — SCA Št. Vid 23 2:1 (1:0) gole za SAK: Stern, Mirko Wieser Mlado moštvo SAK je v enem tednu slavilo kar tri zmage in se je s tem na lestvici znatno poboljšalo. Tekme SAK V petek, 11. 4. 1986, ob 17. uri SAK šol. — Hodiše šol. v nedeljo, 13. 4. 1986, SAK pion. — Dobrla vas pion. na Košatovem igrišču V soboto, 12. 4. 1986, ob 17. uri Breže (Friesach) I — SAK ob 15. uri Breže 23 - SAK 23 Koroška liga: 1. Trg/Felkirchen 14 11 2 1 48:18 24 2. Obervellach 16 10 4 2 31:15 24 3. TSU Matrei 16 11 2 3 31:16 25 4. Mostič/Briickl 16 8 3 5 18:21 19 5. SAK 16 7 4 5 23:18 18 6. Breže/Friesach 16 6 5 5 18:15 17 7. Rapid Lienz 16 6 4 6 24:22 16 8. WAC 16 6 3 7 24:23 15 9. Šmohor 15 3 7 5 14:27 13 10. SVG Pliberk 16 3 5 8 25:28 11 11. Irschen 15 4 3 8 16:27 11 12. Magdalen 16 3 4 9 27:37 10 13. ASK 15 1 6 8 8:21 8 14. SCA Št. Vid 15 2 4 9 9:28 8 Ostali rezultati: SCA Št. Vid — Breže 0:0, Ober-vellach — Pliberk 5:1, Šmohor — ASK 0:0, Mostič — Rapid Lienz 2:1, Magdalen — Trg 3:3, WAC — Irschen 1:0 Naslednje kolo: Breže — SAK (jeseni 2:1); WAC — Matrei, Irschen — Magdalen, Trg —- Mostič, Rapid Lienz — Šmohor, ASK — Obervellach, Pliberk — SCA Št. Vid