pisma bralcev
Za zamudo pri gradnji Na-me ni kriva le Termika
Verjatno vse stanovalce BS-7 pri Ruakem car/u izredno zam-ma in tudi pnzadane zamuda pri gradriji Praskrbovalnega centra NAH4A, ki bo v vetiki men etStt probleme stanovalcav te-ga področja pn vsakodnevmh tažavah z nakupi in oskrbo
V novotetnem sporočilu Kra-/avna skupnosv Urtke Zatlar in n/amh družbanopolitičnih or-ganizaci/ /s bilo vsem stanoval-cem spotočeno. da je glavni ra-ziog za zamudo kasmiev Ter-mike pn oblaganju strešnih m fasadmh povrim iz/ava ;e ver-jetno temeljita na poročilo nad-zome alutbe IMOSA, ki ye tudi glavni koordinator tzgradnje
Ne bi želeli polemizirati v tej tadavi. če bi med prekrški. ki so povzročiii zamudo bili nave-dem resmčno vs>. ki so knvi za izgubljene mesece Kerpa ugo-tavl/amo pri tam (endenciozno namero moramo v svoje opra-vičilo navesti neka/ razlogov in kraianom obrazlotitt tudi naše stališče, da bo kra/an sam ugo-tovii katero /e bolj pristransko inj<atero man/.
H~ermika L/ubljana je sklemla pogodbo s Kraškim Zidarjem za navedeno delo dne 25. 5. 1981 ter s tam v zvezi obdelala pro/ektno (kar je btta naloga IMOSA) vse detajle do 20 7 81 m tudi naročila materialpri do-Oavitelju alum pločevine Se~ vc/no Titovo Užice in notran/o Oblogo pn Brestu Cerknica
Vpogodbi /a bil dafiniran rok tačelka dei 20 B 81 m rok zak-ijučka 30. 9 81 $ tom da jb bil ob/ekt dejansko pripravijen za
montažo tasadnih tn krovakih det 1. 10 81; to /a zapisniško ugotovl/eno Pri dobavi ploče-vina je tila iz/emno dotga žb-muda s stiani Sevo/na, kljub našim vsakodnavnim urgen-cant Dne 3. 11 81 je matsnal prtspel v Tormiko, ptočevine. ki bi morale biti natančne mere, so biia vse v ani dimenzlji tgrjih je bilo potrsbno razrezati Ktjuti tem težavam /& Termika 5. 11. 81 pnčaia z montažo terdo 18. 11. 81 v glavnam zaprla celoten objekt, razen zakl/učkov in izo-laclfe.
Dne28. 11. 81 smosiskupno s predsednikom Izvringga sve-ra SkupSČina občine Bežigrad Jurijem Zavcetn, generalnim direktorjsm Termike ter Setom gradbišča Kraikega zidar/s ogledaii ob/ekt v caloti. Ugo-iovlieno;» bito. 6a mora Termi-ka mtenzivirati izolacijo oz. no~ tranje obloga v II. nadstropju. d» pa v gradbenam delu objek-ta ne predstavlja več ovire. Po tem dogovoru smo tudi poslo-pSli. Pri tem ogledu sa tudi m moglo mimo ugotovitva, da so gradbena dela v zamudi, moč-no v zamudi so tudi mstalaci/-ske dela ter da te teh ne ovira Tarmika. kompietno okolico je molno urejevatt. da pa še ve-dno ni postavl/en deiovni oder pri nadstreiku katerega bi naj Termtka obložiia s pločevino Oeiovm oder za nadstrešak m posiavlien niti rfanes, kar velja tudi za urejavan/e okolice
Moramo navesV tudi de/stvo. da smo poieg tetav z dobavo pločevme ugotoviii pri kontroli NEGOR ploič Bresta Cerknica. ki so bile napačno predvidene za notran/o oblogo Ko so pri-spBia na objBkr /e bila ugotov-Ijena njihova neuporabnost tar smo morali v caloti način In vrsto obloga zadnjl trenutek zamenjati Nove ploiče smo prB/eli na ObjBkt 27 11.81
Pn caloviti ocent. kar je bila naloga IMOSA, bi bilo pošleno upoštavati vsb te okolnosti. Šo posebno zaradi tega, ker sam montalBrski dei na objektu ni bil probtem. borimo pa se s probtamf mat&jiala m dobav vsi skupa/ m v vengi neizpolnjeva-nja obvez ni le Termika izkl/uč-m krivBc. To bi lahko upošteva-
li. ka/tt ob poman/kanju kave na našam tržišču ne bi bilo pošle-no kriviti NAME, BMONE in drugih trgovcsv, kot ne more-mo anostransko vatiti taio od-govomosti za poman/kanje alummija oz pločevm na na-šem trtišču le na Termiko
Termika /e vložila vse napo-ta. šb posabno dalavci na mon-taži. Taka ocena jih močno pri-zadene Prosimo v$e krajang. dazadel knvde. kijonosinaša dslovna organizacija, spre/me-10 globoko opravičilo. pri tem pa naj vedo tudi lo, da jo koor-dinactja in oatalo izvaianjs n$ gradbišču tudi pripomogla k zamudi
Ljubliana, 5. januarja 1902
TERMIKA UUBUANA, tozd MONTAŽB
Delegatsko razmišljanje
Sem povsem navaden občan. Kot večina še ni-mam phročniha Naredi sam, pa tudi ne denarja. niti prostora. da bi si doma opremit delavnico Kot ve-čini občanov tudi meni ni prizanešeno s tegobami povprečnega meŠČana. Otepam se s puščanjem pi-pe in zamašenim sifonom, okna ne tesne ker so pok-varjene kljuke in les je že zvit. Včasih se pokvari tele-vizor ali pralni stroj itd. Va-rovalko pa Še znam zame-n/ati sam>
Vsekakor pofrebujem obrtnika. ki bi phsel domov in popravil to in ono. Z& nekatera dela sem včasih naprosil znanca starejšega
datuma. vojnega kolego mo/ega starega očeta, ven-dar taki, ki so prišti Še iz prve svetovne vojne in so voljni takole malo pobrklja-ti po hiši, že izumirajo. Mtajših takih strokovnjakov pa ni več.
Zaradi tega bi kot delegat želel priporočiti in položiti na srce oblikovalcem mest-ne politike drobnega go~ spodarstva (tudi le-ti se menda bore z enakimi ali podobnimi           tažavami,
upam), da oblikujejo tako politiko, ki nam bo prinesla obrtnike, ki nam bodo po-magali pri vsakdanjih teža-vah, ki bodo prišli na dom (to bi pomagalo predvsem starejšim obianom, teh pa v Ljubtjani ni maio), ki se bodo lotili tudi manjših po-pravil in storitev (kot reče-mo po novem) ter, da za ta dela ne bodo obremenjeni tako, da bi ne mogti preži-veti. da se s tem delom ne bi mogli preživljati.
Bojim se, da to ni edina tegoba Ijubljanskega ob-čana.
DUŠAN NOVAK
Brez
prostorov ne gre
Ob članku Neve Železnik »Dekleta in fantje na cesti«, objavljenem v zadnji de-cemberski št&vttki, naj po-vem, da je bila miadinska soba na Gtinškovi ploščadi 10 že pred časom vzeta miadincem.
Dva dni po objavi članka smo imeli programsko-vo-lilno konferenco mladine iz KS Urške Zatler in KS 7 september; k temu so pri-pomogli samo dlani osnov-ne cganizaci/e Zveze ko-munistov in občinske kon-ference ZSMS. kar očitno
kaže. katere organizactje je najbotj čutiti na terenu pri delu z mladimi.
Če pa govorimo o pre-stopništvu, se rajespomni-mo stare resnice. da je bo-Ije zgraditi nekaj prostorov ter jih dati mladim v upora-bo kakor pa nekaj poprav-nih domov, Dejstvo je. da se prihraniti pri madih pač ne da: če ni prostorov za organtzirano delovanje mtadincev. ostane mladim na votjo le cesta in čez ne-kaj let - popravni zavod. Potem pa govorimo o pre-stopništvu kot izključno osebni neprilagojenosti posameznikov.
Veliko mladih se poskuša uvetjaviti skozi delo v ZSMS. vendar so povečini OO ZSMS le na papirju enakopravne ostaiim DPO. v praksi pa se jih premalo ali sptoh ne upošteva
Osebno poznam nekate-re bivše prestopmke in po-vratmke, ki so se našfi v cie-lu OOZSMS. vendarje bilo (o fe tam, kjer je bila mfadi-na res enakopravno upo-števana kot organizacija. ZORAN DERNOVŠEK
Vdružbi
plemenitih
Ijudi
Odbor Rdečega kriia krajevnih skupnosti BeŽi-grad I in II sta pod vod-stvom Jane Fugina pripra-vila 19. decembra tovariško srečanje, Prireditev so (i-nančno podprle gospodar-ske organizacije Delo, Le-snina. Commerce, Elektro-tehna in Unitex. V dvorani ČGP Deio na Likozarjevi ulici se je kljub snegu zbra-lo 185 starejših občanov. Artsambet Mandoline in pevka Marjana Deržaj so ustvariti nadvse phjetno vzdušje. Program so z reci-tacijami popestriti še pio-nirji osnovne šole Borisa Ziherla. Zbranim je Slavica Robida. predsednica ob-činskega odbora RdeČega križa, izrekia dobrodošlho in jim zaželela vso srečo v novem letu, Janez Železnik se je pred mikrofonom na prav prisrčen način pogo-varjai z najstarejšim kraja-nom. 92-letnim Josipom Gorjanom.
Rdeči križ in vsi sodetu-joči so s to prireditviio iz-pričali svojo humanost do sočloveka, ki je še kako po-treben družbe in tople be-sede. Te kratke urice so nam bodrilo pri premago-vanju samote in težav Tudi pogosfitev. kijetemusfedi-la, je bila odlična.
Veseli smo ob spommu na prijeten večer. ki smo ga preživeli v družbi ptenemi-tih Ijudi. Vsem priredite-tjem, zlasti gospodarskim organizacijam, iskrena hvala!      ANICA HARTMAN