102 Physical Activity Differences in Students enrolled in Health Sciences, Social Sciences and Natural Sciences Programs Abstract Physical activity throughout life is important for prevention of chronic diseases, and to improve psychosocial well-being. Regu- lar movement during the adolescence creates a strong foundation for a healthy lifestyle in later adult life. The aim of our study was to determine the characteristics and motives for physical activity in students enrolled in three different study areas, and to compare them with the recommendations of the World Health Organisation. The data were collected with close-ended survey on the sample consisted of 180 students. With physical activity regularly engage 50.0 % of students in the natural sciences, 63.3 % of students in the social sciences and 51,7 % of students in health sciences (p = 0,431). In a very intense form of physical activity are engaged more students of natural and social sciences (p = 0,022) with a priority motives of challenge and enjoyment, while students in health sciences prefer moderate activities and they positive effects on health. Physical activity is one of the important values among students irrespective of the area of study. It would be necessary to systematically monitor physical activity of stu- dents throughout the study period, to learn about their behavioral style, and in the case of declining, react with interventions. Keywords: physical activity, sports among students, recommendations, lifestyle, motives. Izvleček Gibalna aktivnost v vseh življenjskih obdobjih je pomembna za prepreče- vanje kroničnih bolezni in za boljše psihosocialno zdravje. Redno gibanje v mladosti omogoča postavitev trdnih temeljev zdravega življenjskega sloga v odraslosti. Namen naše raziskave je bil ugotoviti značilnosti in motive za gibalno aktivnost študentov s treh različnih področij študija ter jih primer- jati s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije. Podatke smo zbrali z vprašalnikom zaprtega tipa na vzorcu 180 študentov. Z gibalno aktivnostjo se redno ukvarja 50,0 % študentov naravoslovja, 63,3 % študentov družbo- slovja in 51,7 % študentov zdravstva (p = 0,431). V visoko intenzivno vadbo je vključenih več študentov naravoslovja in družboslovja (p = 0,022). Ti so na prvo mesto med motivi uvrstili izziv in uživanje v gibanju, medtem ko študentom zdravstva več pomeni zmerno intenzivna vadba in njeni pozi- tivni učinki na zdravje. Gibalna aktivnost spada med pomembne vrednote študentov ne glede na smer študija. Potrebno je sistematično spremljanje gibalnih navad študentov skozi celotno študijsko obdobje, da bi spoznali njihov vedenjski slog ter se ob morebitnem upadu odzvali z uvedbo inter- vencijskih programov. Ključne besede: gibalna aktivnost, šport pri študentih, priporočila, življenjski slog, motivi Uroš Miholič, 1,2 Brigita Skela Savič, 1 Joca Zurc 1,3 Razlike v gibalni aktivnosti med študenti zdravstvenih, družboslovnih in naravoslovnih študijskih smeri 1 Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, Spodnji Plavž 3, 4270 Jesenice 2 Zdravstveni dom Škofja Loka, Nujna medicinska pomoč, Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka 3 Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko, Koroška cesta 160, 2000 Maribor https://pixabay.com/ raziskovalna dejavnost 103 „ Uvod Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je pomanjkanje gibalne aktivnosti uvrstila med najpomembnejše dejavnike tveganja za umrljivost v današnjem svetu (World He- alth Organization, 2020). Zaradi sodobnega življenjskega sloga, ki večino časa poteka sede, v avtomobilu, službi, šoli, pred tele- vizorjem in za računalnikom, je družba po- zabila, da človeško telo potrebuje gibanje (Kraševec Ravnik, 2006). K izboljšanju tega položaja lahko največ pripomore spre- memba življenjskega sloga. Redna gibalna dejavnost je ob skrbi za zdravo prehrano pomemben dejavnik preprečevanja de- belosti ter ugodno vpliva na telesno maso in zgradbo telesa. Prehod na aktivnejši ži- vljenjski slog je lahko koristen tudi za tiste, ki so že zboleli (Cavill, Kahlmeier, Racioppi, 2007). Na voljo so zanesljivi dokazi, da kakr- šnakoli oblika in intenzivnost gibalne aktiv- nosti pripomore k zmanjšanju tveganja za vsesplošno umrljivost, srčno-žilna obolenja in diabetes tipa 2 ter omili škodljive posle- dice sedentarnega življenjskega sloga na telesno in duševno zdravje (World Health Organization, 2020). Za odrasle od 18. leta starosti gibalna aktiv- nost vključuje rekreacijo ali gibalno aktiv- nost v prostem času (npr. športne aktivno- sti, igre, načrtovana vadba), pri transportu (npr. kolesarjenje, hoja), pri domačih opra- vilih oz. delu doma ter v kontekstu dnev- nih delovnih, izobraževalnih, družinskih in družbenih aktivnosti. Da bi zmanjšali tve- ganje za razvoj bolezni in smrtnosti zaradi srčno-žilnih obolenj, nekaterih vrst rakavih obolenj, sladkorne bolezni tipa 2 in dušev- nih bolezni, SZO priporoča naslednje: – vsi odrasli od 18. do 64. leta morajo biti redno gibalno aktivni; – gibalna aktivnost odraslih mora obse- gati najmanj 150 do 300 minut zmerno intenzivne aerobne vadbe ali pa vsaj 75 do 150 minut visoko intenzivne aerobne vadbe oziroma enakovredne kombinaci- je zmerne in visoko intenzivne aktivnosti na teden; – odrasli naj izvajajo tudi vaje za krepitev mišic na ravni zmerne ali večje intenziv- nosti, ki vključujejo vse osrednje mišične skupine. Vaje za krepitev mišic je treba iz- vajati vsaj dva dni na teden ali pogosteje; – za dodatne koristi za zdravje se pripo- roča povečanje zmerno intenzivne ae- robne gibalne aktivnosti na več kot 300 minut ali pa več kot 150 minut visoko intenzivne aerobne vadbe na teden ozi- roma njune enakovredne kombinacije; – odrasli morajo omejiti čas, ki ga preživijo v sedečem položaju. Koristi za zdravje ima vsaka gibalna aktivnost ne glede na intenzivnost, ki nadomesti sedentar- no vedenje (World Health Organization, 2020). Šport in gibalne aktivnosti so v vrhu po- membnih vrednot pri mladih. Po raziskavi avtorjev Majerič in Markelj (2009) je 63,5 % slovenskih študentov šport ocenilo kot pomembno ali zelo pomembno dejavnost v svojem življenju. Pri tem so se pokazale statistično značilne razlike med spoloma (p = 0,023). Študenti so šport ocenili kot zelo pomemben v življenju, medtem ko so ga študentke vrednotile kot pomembnega. Večji pomen gibalnega udejstvovanja v ži- vljenju študentov v primerjavi s študentka- mi je bil ugotovljen tudi v raziskavi Majerič in Zurc (2016). Razlike med spoloma v vrednotenju športa se kažejo v pogostnosti ukvarjanja z njim (Majerič in Markelj, 2009; Majerič in Zurc, 2016). Študentke se v povprečju športno udejstvujejo od dvakrat do trikrat na te- den, medtem ko so njihovi kolegi aktivni od štirikrat do šestkrat na teden. Ne glede na spol pa se študenti pogosteje udeležu- jejo neorganiziranih aktivnosti, kot so hoja, tek, kolesarjenje, igre z žogo (košarka, no- gomet, odbojka), rolanje, fitnes in plavanje (Majerič in Markelj, 2009). Primerljiva ame- riška raziskava je pokazala 66,1-odstotno zastopanost redne gibalne aktivnosti med študentsko populacijo, kar pa je veljalo samo za prva tri leta študija. Po tem obdo- bju so se gibalne navade študentov obču- tno poslabšale (Hutchins, Drolet, Ogletree, 2010). Za gibalno in športno aktivnost študentov je v prvi vrsti pomembna motivacija. V raz- iskavi avtorjev Kilpatrick, Hebert in Bartho- lomew (2005) so študenti 14 motivov za gibalno aktivnost razvrstili po pomembno- sti. Kot najpomembnejši motiv so ocenili pozitiven vpliv gibanja na zdravje in boljši videz. Pomembno spoznanje te raziskave je bilo razlikovanje motivov za ukvarjanje s športom od motivov za ukvarjanje s splo- šno gibalno aktivnostjo. Motivi za ukvarja- nje s športom so bili predvsem pripadnost, užitek, izziv in tekmovanje, medtem ko so bili pri gibalni aktivnosti izpostavljene ko- risti za zdravje in telesni videz. Podobno so bile ugotovljene statistično značilne razlike v motivih za gibalno udejstvovanje glede na spol. Študentke so v primerjavi s študen- ti prej spremenile svoj življenjski slog zaradi boljšega duševnega počutja (p = 0,002) in splošnega zdravja (p = 0,022) (Majerič in Zurc, 2016). Izhajajoč iz predstavljenih teoretičnih spoznanj, so dosedanje raziskave dobro proučile značilnosti gibalne in športne aktivnosti študentov z vidika pogostnosti, organiziranosti, intenzivnosti in vsebine ukvarjanja, pa tudi vrednotenja njihove pomembnosti in motivov študentov za ukvarjanje z njimi. Opravljene so bile so- cialno-demografske analize, ki dokazujejo predvsem razlike med spoloma v gibalni aktivnosti mladih. Malo pa je znanega o gi- balni aktivnosti študentov v povezavi s po- dročjem študija oz. študijsko smerjo. Zato je bil namen naše empirične raziskave pro- učiti skupne značilnosti in razlike v gibalni aktivnosti študentov zdravstvenih, družbo- slovnih in naravoslovnih študijskih smeri glede na priporočila SZO (2020) ter motive in vrednote gibalnega udejstvovanja. Pred- videvali smo, da je področje študija pove- zano z življenjskim slogom študentov, zato bomo med analiziranimi skupinami opazili razlike. „ Metode Raziskava je temeljila na neeksperimentalni kvantitativni metodi empiričnega razisko- vanja z anketno metodologijo. Opis vzorca V vzorec je bilo vključenih 180 študentov, 60 z zdravstvene, 60 z naravoslovne in 60 z družboslovne študijske smeri. Anketiranci so bili v vzorec izbrani neslučajnostno, po metodi snežne kepe (Sadler, Lee, Lim in Fullerton, 2010). Realizacija je bila 100 %, saj so bili vsi nagovorjeni študenti po posame- znih študijskih smereh pripravljeni sodelo- vati v raziskavi. Med anketiranimi je bilo 123 ženk (68,3 %) in 57 moških (31,7 %). Njihova povprečna starost je bila 22,75 leta. Opis merskega instrumenta Za izvedbo raziskave smo uporabili meto- do anketiranja v obliki pisnega vprašalnika. Ta je bil oblikovan na podlagi literature, in sicer po smernicah SZO (World Health Or- ganization, 2020), smernicah Ministrstva za zdravje (2007) in po raziskavah avtorjev Majerič in Markelj (2009), Zurc (2011) ter Ki- lpatrick s sodelavci (2005). Vključeval je de- mografske podatke o študentih ter trditve 104 in vprašanja s področja gibalne aktivnosti študentov, koliko časa namenijo za gibanje v prostem času, v kakšni obliki in intenziv- nosti se udejstvujejo, katere so najbolj pri- ljubljene gibalne zvrsti, kaj jih motivira za gibalno udejstvovanje in kako vrednotijo pomembnost gibanja v svojem življenju. Vprašalnik je bil zaprtega tipa z 1 1 vprašanji s ponujenimi odgovori, kjer so anketiranci obkrožili tisti odgovor, za katerega so me- nili, da je najprimernejši. Vključene so bile tudi trditve, ki jih je anketiranec ocenjeval z večstopenjsko ocenjevalno lestvico. Test zanesljivosti instrumenta je bil opravljen z izračunom koeficienta Cronbach alfa. Ta je znašal 0,708 in je pokazal ustrezno zaneslji- vost zbranih podatkov. Opis poteka raziskave in analize podatkov Pri izvajanju anketiranja in analizi podatkov sta bili zagotovljeni popolna anonimnost in varnost pridobljenih podatkov. Osebno smo razdelili 45 vprašalnikov, preostalih 135 vprašalnikov smo pridobili prek spletnega anketiranja. Spletno anketiranje je potekalo na izraženo željo študentov, da po tej poti lažje pristopijo k sodelovanju. Kontakte za spletno anketiranje so posredovali študenti sami, osebno smo jih pozvali k sodelova- nju. Podatki so bili analizirani s statističnim paketom SPSS verzije 20.0, z vidika opisne statistike. Z enofaktorsko analizo variance (ANOVA) smo ugotavljali, ali se aritmetične sredine v merjenih spremenljivkah gibal- ne aktivnosti študentov med seboj stati- stično značilno razlikujejo glede na smer študija. Uporabili smo tudi hi-kvadrat test, s katerim smo ugotavljali, ali obstajajo raz- like med študijskimi smermi v atributivnih spremenljivkah gibalne aktivnosti študen- tov. Za statistično značilne smo upoštevali razlike pri vrednosti p ≤ 0,05. „ Rezultati Tabela 1 kaže, da se je od 180 vprašanih 55,0 % študentov največkrat ukvarjalo z gi- balno aktivnostjo od dvakrat do trikrat na teden. Vsakodnevno aktivnih je bilo 8,9 % študentov. Od dvakrat do trikrat na teden je bilo aktivnih nekoliko več družboslovnih študentov (63,3 %), vsakodnevno aktivnih pa je bilo več študentov naravoslovja (50,0 %). Hi-kvadrat test ni pokazal statistično značilnih razlik v pogostnosti gibanja glede na študijsko smer (p = 0,431). Tabela 2 prikazuje, da 45,6 % anketiranih študentov meni, da se ukvarja z zelo inten- zivno obliko gibanja, za zmerno gibalno aktivne se je opredelilo 38,9 % študentov. Bolj intenzivno so bili gibalno aktivni štu- denti naravoslovnih (51,7 %) in družboslov- nih (50,0 %) študijskih smeri v primerjavi s študenti zdravstva, ki so se opredelili za zmerno aktivne (40,0 %). Slednji so bili v ve- čjem deležu zastopani tudi v skupini manj intenzivno aktivnih. Intenzivnost gibalne aktivnosti se statistično značilno razlikuje glede na študijsko smer (p = 0,022). Tabela 3 prikazuje, v kakšni obliki se štu- dentje ukvarjajo z gibalno aktivnostjo. Za organizirano obliko vadbe se je opredeli- lo 23,1 % anketiranih in za neorganizirano obliko vadbe 76,9 % anketiranih študentov. Tabela 1 Pogostnost gibalne aktivnosti med študenti različnih študijskih smeri Kako pogosto se ukvarjaš z gibalno aktivnostjo? n (%) Študijska smer χ² (p) Naravoslovna (% smer/ % pogo- stnost) Družboslovna (% smer/ % pogo- stnost) Zdravstvena (% smer/ % pogo- stnost) Nikoli 3 (1,7) 1 (1,7/33,3) 0 (0/0) 2 (3,3/66,7) 10,103* (0,431) Enkrat do nekajkrat na leto 8 (4,4) 4 (6,7/50,0) 0 (0/0) 4 (6,7/50,0) 1-krat do 2-krat na mesec 28 (15,6) 9 (15,0/32,1) 8 (13,3/28,6) 11 (18,3/39,3) 2-krat do 3-krat na teden 99 (55,0) 30 (50,0/30,3) 38 (63,3/38,4) 31 (51,7/31,3) 4-krat do 6-krat na teden 26 (14,4) 8 (13,3/30,8) 9 (15,0/34,6) 9 (15,0/34,6) Vsak dan 16 (8,9) 8 (13,3/50,0) 5 (8,3/31,3) 3 (5,0/18,7) Skupaj 180 (100) 60 (100) 60 (100) 60 (100) Opomba. n = število odgovorov, χ² = vrednost hi-kvadrat testa, p = statistična značilnost, * rezultat hi-kvadrat testa se sprejema z zadržkom: več kot 20,0 % celic je imelo pričakovano frekvenco manjšo od 5 in najmanjša pričakovana frekvenca je bila manjša od 1. Tabela 2 Intenzivnost gibalne aktivnosti med študenti različnih študijskih smeri Intenzivnost rekreativnega gibanja v prostem času n (%) Študijska smer χ² (p) Naravoslovna (% smer/ % intenziv- nost) Družboslovna (% smer/ % intenziv- nost) Zdravstvena (% smer/ % intenziv- nost) Zelo intenzivno gibanje 82 (45,6) 31 (51,7/37, 8) 30 (50,0/36,6) 21 (35,0/25,6) 11,0 45 (0,022) Zmerno intenzivno gibanje 70 (38,9) 19 (31,7/27,1) 27 (45,0/38,6) 24 (40,0/34,3) Manj intenzivno gibanje 28 (15,6) 10 (16,7/35,7) 3 (5,0/10,7) 15 (25,0/53,6) Skupaj 180 (100) 60 (100) 60 (100) 60 (100) Opomba. n = število odgovorov, χ² = vrednost hi-kvadrat testa, p = vrednost statistične značilnosti. raziskovalna dejavnost 105 Največ vprašanih študentov se je opredeli- lo, da se z gibalno aktivnostjo ukvarjajo ne- organizirano sami (34,9 %) ali pa s prijatelji (24,3 %). Organizirano se jih največ ukvarja v športnem klubu oz. društvu za rekreacijo (9,5 %). Primerjava med posameznimi štu- dijskimi smermi je pokazala, da se študenti vseh treh skupin ukvarjajo z gibalno aktiv- nostjo najpogosteje neorganizirano sami ali pa s prijatelji. Izstopa višji delež študen- tov zdravstvenih smeri, ki so v primerjavi z naravoslovnimi in družboslovnimi študenti več gibalno aktivni v krogu svoje družine (43,1 %), kjer pa razlike niso statistično zna- čilne. Hi-kvadrat test je pokazal statistično zna- čilne razlike med študenti primerjanih štu- dijskih smeri pri vključenosti v organizirane oblike gibalnih aktivnosti. Organizirane Tabela 3 Organiziranost gibalne aktivnosti med študenti različnih študijskih smeri Na kakšen način se ukvarjaš z gibalno aktivnostjo? n (%) Študijska smer χ² (p) Naravoslovna (% smer/ % organizi- ranost) Družboslovna (% smer/ % organizi- ranost) Zdravstvena (% smer/ % organizi- ranost) Organizirano v športnem klubu, kjer treniraš, tekmuješ 14 (3,4) 4 (3,0/28,6) 6 (4,1/42,8) 4 (3,0/28,6) 0,620 (0,734) Organizirano v klubu, društvu za rekreacijo 39 (9,5) 12 (9,0/30,8) 16 (11,0/41,0) 11 (8,3/28,2) 1,375 (0,503) Organizirano v študentskem športnem društvu 2 (0,5) 1 (0,7/50,0) 0 (0,0/0,0) 1 (0,8/50,0) 1, 011 (0, 6 03) Organizirano v okviru redne športne vzgoje 12 (2,9) 8 (6,0/66,7) 4 (2,8/33,3) 0 (0,0/0,0) 8,571 (0,014) Organizirano v okviru študentske organizacije 16 (3,9) 4 (3,0/25,0) 12 (8,3/75,0) 0 (0,0/0,0) 15,366 (0,000) Organizirano pri zasebnikih 12 (2,9) 2 (1,5/16,7) 7 (4,8/58,3) 3 (2,3/25,0) 3,750 (0,153) Neorganizirano pri zasebnikih 8 (1,9) 1 (0,7/12,5) 3 (2,1/37, 5) 4 (3,0/50,0) 1,831 (0,400) Neorganizirano v krogu družine 65 (15,8) 19 (14,2/29,2) 18 (12,4/27,7 ) 28 (21,0/43,1) 4, 383 (0,112) Neorganizirano s prijatelji 100 (24,3) 32 (23,9/32,0) 34 (23,5/34,0) 34 (25,6/34,0) 0,180 (0,914) Neorganizirano sam 144 (34,9) 51 (38,0/35,4) 45 (31,0/31,3) 48 (36,0/33,3) 1,875 (0,392) Skupaj 412 (100) 134 (100) 145 (100) 133 (100) Opomba. n = število odgovorov na trditev, χ² = vrednost hi-kvadrat testa, p = vrednost statistične značilnosti. Tabela 4 Najbolj priljubljene gibalne/športne zvrsti med študenti različnih študijskih smeri S katero zvrstjo gibalne aktivnosti se največkrat ukvarjaš? n (%) Študijska smer χ² (p) Naravoslovna (% smer/ % zvrst) Družboslovna (% smer/ % zvrst) Zdravstvena (% smer/ % zvrst) Hoja, sprehodi 128 (20,5) 42 (19,4/32,8) 42 (19,6/32,8) 44 (22,9/34,4) 0,216 (0,897) Tek v naravi 82 (13,2) 30 (13,9/37,5) 26 (12,1/32,5) 26 (13,6/32,5) 0,717 (0,699) Pohodništvo 60 (9,6) 22 (10,2/36,7) 18 (8,4/30,0) 20 (10,4/33,3) 0,600 (0,741) Trim 8 (1,3) 2 (0,9/25,0) 2 (0,9/25,0) 4 (2,1/50,0) 1,047 (0,593) Rolanje 49 (7,9) 15 (6,9/30,6) 20 (9,3/40,8) 14 (7, 3/28, 6) 1,739 (0,419) Kolesarjenje 69 (11,1) 25 (11, 6/36, 3) 23 (10,7/33,3) 21 (10,9/30,4) 0,564 (0,754) Aerobika 37 (5,9) 11 (5,1/29,7 ) 15 (7, 0/4 0, 6) 11 (5,7/29,7) 1,089 (0,580) Fitnes 47 (7, 5) 17 (7,9/36, 2) 15 (7, 0/31,9) 15 (7,8/31,9) 0,230 (0,891) Plavanje 38 (6,1) 9 (4,2/23,7) 13 (6,0/34,2) 16 (8,3/42,1) 2,468 (0,291) Košarka 17 (2,7) 8 (3,7/47,1) 6 (2,8/35,3) 3 (1,6/17 ,6) 2,468 (0,291) Nogomet 16 (2,6) 7 (3,2/43,8) 8 (3,7/50,0) 1 (0,5/6,2) 5,899 (0,052) Odbojka 24 (3,9) 11 (5,1/45,8) 9 (4, 2 /37, 5) 4 (2,1/16,7) 3,750 (0,153) Tenis 6 (1,0) 2 (0,9/33,3) 2 (0,9/33,3) 2 (1,0/33,4) 0,000 (1,000) Badminton 17 (2,7) 4 (1,9/23,5) 5 (2,3/29,4) 8 (4, 2 /47,1) 1,689 (0,430) Drugo 25 (4,0) 11 (5,1/4 4, 0) 11 (5,1/4 4, 0) 3 (1,6/12,0) 5,946 (0,051) Skupaj 623 (100) 216 (100) 215 (100) 192 (100) Opomba. n = število odgovorov na trditev, χ² = vrednost hi-kvadrat testa, p = vrednost statistične značilnosti. 106 vadbe v okviru redne športne vzgoje se udeležuje največ študentov naravoslovja, medtem ko v to obliko ni vključen noben študent zdravstva (p = 0,014). Gibalnih ak- tivnosti v organizaciji študentske organiza- cije pa se udeležuje največ študentov druž- boslovja in prav tako noben iz zdravstva (p < 0,001). Anketirani študentje so se najpogosteje ukvarjali s hojo in sprehodi (20,5 %), tekom v naravi (13,2 %) in kolesarjenjem (11,1 %). V podobnem razmerju so se opredelili štu- dentje vseh treh študijskih smeri. Hi-kva- drat test ni pokazal statistično značilnih razlik (p ≥ 0,05), najbližje značilnim razlikam je bil nogomet, v katerem se je udejstvoval samo en študent zdravstva. Študentom je najpomembnejši motiv za vključitev v gibalne in športne aktivnosti uživanje v gibanju (PV = 7,94), sledijo po- zitivni učinki gibanja na zdravje (PV = 7,79) (Tabela 5). Kot pomembne motive so na- vedli še pridobitev moči in vzdržljivosti (PV = 7,29), obvladovanje stresa (PV = 7,03) in boljši videz (PV = 6,93). Manj pa jih motivi- rajo družbeno priznanje (PV = 4,84), pripa- dnost skupini (PV = 4,98) in tekmovanje z drugimi (PV = 4,98). Enofaktorska analiza variance je pokazala statistično značilne razlike med študenti primerjanih študijskih smeri v dveh moti- vih za gibalno aktivnost. Uživanje v gibanju in gibanje kot izziv sta statistično značilno pomembnejša pri študentih družboslovnih in naravoslovnih študijskih smeri v primer- javi s študenti zdravstvenih smeri (p < 0,05). Gibalna aktivnost kot vrednota je po- membna dobri polovici anketiranih štu- dentov (54,4 %) in zelo pomembna nadalj- nji četrtini študentov (26,7 %). Statistično značilnih razlik med študenti primerjanih študijskih smeri nismo ugotovili (p = 0,544) (Tabela 6). Tabela 5 Motivi za gibalno udejstvovanje študentov glede na študijsko smer Razvrsti motive za gibalno aktivnost od 1 (najmanj) do 12 (najbolj pomemben) PV (SO) Študijska smer F (p) Naravoslovna Družboslovna Zdravstvena PV (SO) PV (SO) PV (SO) Uživanje 7,9 4 (0, 27 ) 8,35 (0,41) 8,47 (0,43) 7, 02 (0, 50) 3,162 (0,045) Pozitivni učinki na zdravje 7,79 (0, 24) 7,58 (0,47) 8,08 (0,40) 7,70 (0,46) 0,329 (0,720) Moč in vzdržljivost 7 ,29 (0,22) 7,87 (0,36) 7,08 (0,38) 6,93 (0,40) 1,782 (0,171) Obvladovanje stresa 7,03 (0,26) 6,87 (0,42) 7 ,23 (0,34) 6,98 (0,47) 0,210 (0,811) Videz 6,93 (0,24) 7,10 (0,4 0) 6,47 (0,49) 7, 23 (0, 39) 0,948 (0,389) Izziv 6,86 (0,21) 7,32 (0,36) 7 ,28 (0,34) 5,98 (0,38) 4,774 (0,010) Obvladovanje teže 6,86 (0,21) 6,83 (0,45) 6,83 (0,43) 6,90 (0,38) 0,009 (0,991) Revitalizacija 6,75 (0,23) 6,65 (0,39) 6,52 (0,45) 7, 0 8 (0,45) 0,472 (0,624) Zdravstvene zahteve 5,74 (0,23) 5,35 (0,41) 5,50 (0,39) 6,38 (0,42) 1,885 (0,155) Pripadnost 4,98 (0,23) 4,85 (0,45) 5,05 (0,45) 5,05 (0,41) 0,076 (0,926) Tekmovanje 4,98 (0,27) 4,63 (0,42) 4,88 (0,47) 5,42 (0,52) 0,625 (0,536) Družbeno priznanje 4,84 (0,24) 4,60 (0,41) 4,60 (0,42) 5,32 (0,46) 0,859 (0,425) Opomba. PV = povprečna vrednost, SO = standardni odklon, F = koeficient enofaktorske analize variance, p = statistična značilnost. Tabela 6 Gibalna aktivnost kot osebna vrednota med študenti različnih študijskih smeri Kako pomembna je zate gibalna aktivnost kot osebna vrednota? n (%) Študijska smer χ² (p) Naravoslovna (% smer/ % pomembnost) Družboslovna (% smer/ % pomembnost) Zdravstvena (% smer/ % pomembnost) Povsem nepomembna 1 (0,6) 0 (0,0/0,0) 1 (1,7/100) 0 (0,0) 6,932 (0,544) Nepomembna 1 (0,6) 1 (1,7/100) 0 (0,0) 0 (0,0) Niti pomembna niti nepomembna 32 (17, 8) 11 (18,3/34,4) 11 (18,3/34,4) 10 (16,7/34,4) Pomembna 98 (54,4) 33 (55,0/33,7) 28 (46,7/28,6) 37 (61,7/37,7) Zelo pomembna 48 (26,7) 15 (25,0/31,2) 20 (33,3/41,7) 13 (21,7/27,1) Skupaj 180 (100) 60 (100) 60 (100) 60 (100) Opomba. n = število odgovorov na trditev, χ² = vrednost hi-kvadrat testa, p = vrednost statistične značilnosti. raziskovalna dejavnost 107 „ Razprava Študenti naravoslovnih, družboslovnih in zdravstvenih študijskih smeri, ki so se opre- delili, da so gibalno aktivni vsaj dvakrat do trikrat na teden, predstavljajo dobre tri četrtine anketiranih. Do primerljivih re- zultatov pri naključno izbranih študentih slovenskih univerz sta prišla tudi avtorja Majerič in Markelj (2009). V tej raziskavi se je z gibalno aktivnostjo vsaj dvakrat na te- den ukvarjalo 81,3 % študentov. Na podlagi preverjanja statistično značilnih razlik med primerjanimi skupinami lahko sklepamo, da je pogostnost gibalne aktivnosti študentov primerljiva ne glede na študijsko smer. Priporočila SZO navajajo, da je vsaka gi- balna aktivnost boljša od neaktivnosti. Pa vendar za optimalne učinke vzdrževanja in krepitve zdravja SZO priporoča gibalno aktivnost od zmerne do visoke intenziv- nosti (World Health Organization, 2020). Naša raziskava je prišla do zanimivih ugo- tovitev: anketirani študenti se ukvarjajo z visoko intenzivno vadbo pogosteje kot z zmerno intenzivno vadbo. Študenti, ki so visoko intenzivno aktivni, prevladujejo tako na naravoslovnih kot tudi na družboslovnih študijskih smereh, kjer pomenijo polovico vseh anketiranih. Medtem ko je za študen- te na zdravstvenih študijskih smereh zna- čilna predvsem zmerna in manj intenzivna gibalna aktivnost. Primerjava pridobljenih ugotovitev s smernicami SZO (2020) kaže, da je večina študentov dovolj gibalno ak- tivna za ohranjanje zdravja. Kljub temu pa naša raziskava razkriva, da petina anketira- nih ne dosega pogostnosti in intenzivnosti priporočene gibalne aktivnosti na teden. Te študente bi kazalo nagovoriti s programi promocije zdravja in jih spodbuditi k večje- mu gibalnemu udejstvovanju z različnimi dnevnimi aktivnostmi. Ugotovitve naše raziskave kažejo povezave med intenzivnostjo gibalne aktivnosti in motivi za gibalno udejstvovanje študen- tov. Za študente zdravstvenih študijskih smeri, za katere je značilna zmerna in manj intenzivna gibalna aktivnost, so največji motiv pozitivni učinki gibanja na zdravje. Študenti naravoslovnih in družboslovnih študijskih smeri pa v bolj intenzivni gibalni aktivnosti najdejo predvsem izziv in užitek. Analiza motivov za gibalno aktivnost je pokazala, da prevladujejo učinki vadbe na telesno zdravje in počutje (npr. pridobitev telesne moči in vzdržljivosti, izboljšanje videza, boljše zdravje), kar v primerjavi z ugotovitvami Kilpatricka s sodelavci (2005) nakazuje na močnejše zunanje motivacij- ske dejavnike. Omeniti je treba tudi obliko gibalne aktiv- nosti, s katero se ukvarjajo študenti. Že v prejšnjih raziskavah, izvedenih na popula- ciji slovenskih študentov (Majerič in Markelj, 2009; Majerič in Zurc, 2016), se je pokazalo, da se študenti najpogosteje gibalno udej- stvujejo neorganizirano, in sicer sami ali s prijatelji. Naša raziskava je te ugotovitve po- trdila, saj so se anketirani študenti ne glede na študijsko smer najpogosteje ukvarjali z neorganiziranimi aktivnostmi, kot so hoja, tek in kolesarjenje. V organizirano vadbo je bila vključena manj kot četrtina anketiranih, med njimi predvsem študenti družboslov- nih in naravoslovnih smeri. Da je gibalna aktivnost pri študentih ena od osrednjih osebnih vrednot, potrju- je podatek, da je 81,1 % vseh vprašanih v naši raziskavi ocenilo gibalno aktivnost kot pomembno ali zelo pomembno v svojem življenju. Anketirani študenti gibalni aktiv- nosti pripisujejo večjo vrednost, kot je bilo ugotovljeno v sorodnih raziskavah (Maje- rič in Markelj, 2009; Majerič in Zurc, 2016). Vzrok za to je mogoče iskati prav v sestavi vzorca naših respondentov glede na študij- sko smer. Gibalno aktivnost kot pomemb- no ali zelo pomembno vrednoto je ocenilo največ študentov na zdravstveni študijski smeri, kar lahko pripisujemo med študijem pridobljenemu znanju o pozitivnih učinkih gibalne aktivnosti na zdravje. V prihodnjih raziskavah bi kazalo proučiti povezave med posameznimi analiziranimi značilnostmi gibalne aktivnosti študentov ter vključiti tudi študente študijskih smeri, ki v naši raziskavi niso bile zastopane (npr. področje športa, humanistike). Pridobljene ugotovitve nakazujejo, da so med intenziv- nostjo, obliko in motivi gibalne aktivnosti medsebojni vplivi. Navedeno je razvidno na primeru študentov zdravstvenih ved, pri katerih prevladujeta zmerna gibalna aktiv- nosti in motiv pozitivnih učinkov gibanja na zdravje. Medtem ko so študenti naravo- slovnih in družboslovnih študijskih smeri v večji meri izkazali visoko intenzivno in or- ganizirano gibalno udejstvovanje. Predvidevati je mogoče, da na ugotovitve vplivajo tudi socialno-demografski dejav- niki, kot so spol, starost, študijski in zapo- slitveni status (redni, izredni študij), etična pripadnost ter socialno-ekonomski status študentov, ki jim kaže pozornost posveti- ti v prihodnjih raziskavah in intervencijah spodbujanja gibalne aktivnosti (Griffiths, Moore in Brunton, 2020). Prednost naše raziskave je v poglobljenem proučevanju študijske smeri kot dejavnika gibalne ak- tivnosti, ki doslej ni dobil zadostne razisko- valne pozornosti. Hkrati pa to pomeni tudi omejitev, saj ugotovitve odpirajo vprašanja povezanosti in sovplivanja različnih dejav- nikov, ki sooblikujejo gibalno udejstvova- nje študentske populacije, zato jim kaže pozornost posvetiti v prihodnjih raziskavah ter tudi v športni praksi. „ Zaključek Raziskava je pokazala, da so študenti zado- stno gibalno aktivni na vseh treh primerja- nih študijskih smereh in med njimi ni opa- znejših razlik. Več kot polovica vprašanih študentov se ukvarja z gibalno aktivnostjo v okviru priporočil SZO, kar je pozitivno za zdravje študentov. Pri študentih zdra- vstvenih smeri izstopa motiv gibanja zara- di pozitivnih učinkov na zdravje in visoko vrednotenje gibalne aktivnosti v svojem ži- vljenju. Za študente naravoslovnih in druž- boslovnih študijskih smeri, ki so v večji meri visoko intenzivno aktivni, pa je gibalna ak- tivnost predvsem izziv in užitek. Potrebno je sistematično spremljanje gibalnih navad študentov skozi celotno študijsko obdobje, da bi spoznali njihov vedenjski slog ter se ob morebitnem upadu odzvali z ustrezni- mi intervencijskimi programi. „ Literatura 1. Cavill, N., Kahlmeier, S. in Racioppi F. (2007). Telesna dejavnost in zdravje v Evropi: dokazno gradivo za ukrepanje. Maribor: Zavod za zdra- vstveno varstvo. 2. Griffiths, K., Moore, R. in Brunton, J. (2020). Sport and physical activity habits, behavio- urs and barriers to participation in university students: an exploration by socio-economic group. Sport Education and Society, 15. 3. Hutchins, M., Drolet, J. in Ogletree, R. (2010). Physical Activity Patterns and Self-Efficacy of Selected College Students. The Health Educa- tor, 42(2), 84–88. 4. Kilpatrick, M., Hebert, E. in Bartholomew, J. (2005). College Students’ Motivation for Physical Activity: Differentiating Men’s and Women’s Motives for Sport participation and Exercise. J Am Coll Health, 54(2), 87–94. 5. Kraševec Ravnik, E. (2006). Gibaj se veliko in opazil boš razliko. Ljubljana: Inštitut za varo- vanje zdravja Republike Slovenije. 6. Majerič, M. in Markelj, N. (2009). Analiza ne- katerih dejavnikov ukvarjanja s športom pri študentih. Šport, 57(3/4), 14 –17. 108 7. Majerič, M. in Zurc, J. (2016). Analiza vzorcev vedenj, povezanih z zdravjem: pilotna študi- ja pri študentih Univerze v Ljubljani. Šport, 64(1/2), 203–208. 8. Ministrstvo za zdravje. Strategija Vlade Repu- blike Slovenije na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012. (2007). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. Pri- dobljeno 6. 8. 2012 s http://www.mz.gov.si/ fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_do- kumenti/delovna_podrocja/javno_zdravje/ strategija_vlade_RS_podrocje_telesne_de- javnosti.pdf 9. Sadler, G. R., Lee, H. C., Lim, R. S. H. in Fuller- ton, J. (2010). Recruitment of hard-to-reach population subgroups via adaptations of the snowball sampling strategy. Nursing and Health Sciences. 12(3), 369–374. 10. World Health Organization (WHO). (2020). WHO Guidelines on Physical Activity and Sedentary Behaviour. Geneva: World Health Organization. 11. Zurc, J. (2011). Gibalna aktivnost slovenskih otrok. Šport, 59(3/4), 126–131. doc. dddr. Joca Zurc joca.zurc@guest.arnes.si Članek je nastal na osnovi zaključ- nega dela Uroša Miholiča z naslo- vom »Razlike v gibalni aktivnosti med študenti zdravstvenih, družboslovnih in naravoslovnih študijskih smeri«, na Fa- kulteti za zdravstvo Angele Boškin, pod mentorstvom red. prof. dr. Bri- gite Skela Savič in somentorstvom izr. prof. dddr. Joce Zurc. Delo je bilo nagrajeno z nagrado Angele Boškin za najboljše raziskovalno delo študentov.