V obrambo. i. »Slovenski Narod" je priobčil v polpreteklih dneh nekaj člankov pod skupnim naalovom nKraujako Ijudsko šolatvo in nčiteljatvo". V rokah imam dokaze, da so zbudili ti članki med našira učiteljstvom mnogo nevolje in ogorčenja. Razna očitanja, ki kriče iz imenovanih člankov v hripavih in denuncijantskih glasovih, so naše učiteljatvo užalila. Sreča, da ni imel člankar toliko poguma, da bi pristavil svojemu junaškemu činu tudi svoje ime, zakaj potem bi mu ne bilo dobro boditi med nami. Nikakor se ne čutim poklicanega, da bi zagovarjal svoje tovariše in zavračal teške obsodbe nNarodovega" pisca. Da pa vendarle pišem kratek odgovor, je edini vzrok želja nekih tovarišev, ki so me naprosili, naj govorim v njih imenu. Želim tudi, da bi zaradi omenjenih člankov po nedolžnem ne trpel naš ugled, ki snao Tsi ga s težavo priborili in ga že vsaj deloma učrrstili. Da bi trpel ves stan zavoljo predrznosti enega aamega človeka, bi bilo krivično, in to tem bolj, ker ni po mojih in mojih tovarišev mislih narekovala tistih Člankov želja po izboljšanju kranjskega ljudskega šolstva, nego so jih narekovali pogledi v lastno bodočnost in glasovi, prihajajoči od zgoraj! Kranjskega učiteljstva ni ustvaril Ijubi Bog zato, da bi plezali nekateri ljudje po njegovem hrbtu na višave in ga v zahvalo bili v lice. Kdor misli tako, ae temeljito vara. Tudi zato ni ustvaril ljubi Bog kranjakega učiteljstva, da bi o njem glodali taki nepoklicani in Čudovitni godniki, kakršne reprezentuje ,,Narodov" člankar, ki morda nehote — saj naiven je zadosti! — pljujej kakor pravimo, v lastno akledo. Vsi oni Članki niso v prvi vrati niS drugega nego velikanski slavospev bivšemu deželnemu šolskemu nadzorniku za Ijudske žole, gospodu Hubadu, ki je po člankarjevi sodbi v dveletni avoji funkcijski dobi spravil zavoženi šolski voz na plan. Mimogrede omenjam, da je temu Gleirau kranjskega nčiteljstva objektivnost docela neznan pojem, priznati pa treba, da ima mož jako praktične misli. BDobro je," si misli mož 8 praktično mislijo, ,,če 83 prikupim navzgor; to ne more škodovati, četudi se zamerim navzdol." In ravno takrat, ko je komponiral končiie hrupne akorde avoje himne, mu je došla vest, da je prevzel ljudskošolski referat v deželnem šolskem svetu novi nadzornik, g. Levec. A mož s praktično mislijo ni bil v zadregi. Ubral je nove strune in zabrenkal zaljubljeno kantato pod Levčevimi okni. Seveda ni imel Levec prej drugega posla, nego da se je poklonil možu s praktično mialijo in mu hitel razlagati, da je velik pristaš formalnih stopenj, ki bodo edine rešile kranjsko šolstvo in obvisele na klasičnem našem šolskem vozu kot cokla, da nam zopet ne zdrkne navzdol. Kdor pozna Levca, ta ve, da seje to zgodilo! Ali so taka bombastična povzdigovanja vredna resnih mož in ali prijajo Hubadu in Levcu, je popolnoma njiju atvar. Meni in maraikomu drugemu bi ae tako klepetuljasto poklanjanje gabilo in z mokro cunjo bi zapodil takega ,,Minesiingerja" izpred poštenega svojega praga! V tem primeru bi mož s praktično mislijo ne dognal svojega namena, in njegovo formalno stopnjevanje bi oatalo brez uporabe, kar pa je velik metodiški pregrešek! V drugi vrsti pa niso vsi oni članki nič drugega nego obrekovanje kranjakega učiteljstva, česar pa kranjsko TJciteljstvo ne more brez ugovora vtakniti v žep. Kranjsko užiteljstvo proti taki pisavi, ki ga diskredituje, glasno in slovesno protestuje in izjavlja, da je mož, ki piše tako, izdajalec lastnega stanu in nničeralec nčiteljskega ugleda. Ljudje, ki so brali njegove članke in ki bi alučajno ne poznali bogatih uspehov delovanja kranjskega užiteljstva, bi imeli lahko danes sodbe, da je kranjsko učiteljstvo vse svoje žive dni lenuharilo in parazitovalo na našem narodnem telesu. Kdor ai prizadeva z zof ističn i m naporom, da vcepi našetnu ljudstvu tako sodbo o nas, ta izključuje aamega aebe iz naših vrst, ki se morajo tesno zgrniti v fakcijozno opozicijo proti onim, ki tako greše na naa račun! ,,Narodov" Člankar govori, da je učiteljstvo samo proti izboljšanju šolstva, da nimamo navdušenega in za napredek vnetega učiteljstva, da se upiramo večjemu delu, a smo za večjo plačo, da smo bili dobro poučeni o učiteljskih plačah, da je sedaj vse polno krika in vika proti vsakemu napredku v našem šolstvu, da je veliko ia veliko Ijudi med nami, ki so čisto navadni dninarji — itd. itd. — Vse to so naravnost grozovite stvari, in jako široko vest mora imeti človek, ki na ta način rešuje kranjsko šolstvo in tako dviga ugled učiteljstva! Kdor pozna naše učiteljstvo, ta mora priznati, da ni moglo in ne bo moglo v sedanjib razmerab storiti čisto nič več nego je storilo. Jaz se upam trditi še več. Trditi se namreč upam, daje storilo naše učiteljstvo v primeri s svojo plačo mnogo več, nego je bilo dolžno storiti. Nekateri ljudje so zadovoljni, 5e se raztapljajo in izgubljajo trezno sodbo v milosti, ki prihaja od zgoraj ;karnasjepapostenib delavcev, hočemo pred vsern krnha, a ne formalnih atopenj, hočemo poštenega plačila, a ne dnevnikov, hočemo zaeluženega priznanja, a ne Dezasluženih pohvalnih dekretov. Dotehzahtev naa je pritiralo težko življenje, ki leži za nami, prepojeao z znojem, venčano 8 trnjevo krono, ki jo je spletel boj za obstanek. Oči, ki bi morale videti to težko življenje, da bi nas -potem umele, ga ne vidijo, ker nemara mislijo, da posadi tudi vrtnar, ki hoče imeti sadii, drevo v zrak, a ne v plodno ia pognojeno zemljo. S takozvano Hubadovo dobo — naj govorim odkritoarčno! — je zavladalo v vladajočih in odločujočih krogih popolnoma napačno mnenje, da je dovolj, če se naklada učiteljstvu dan na dau več ia vec dela, a za izboljsanje njegovega gmotnega stanja ni treba pod tnilim Bogom storiti ničesar. Ce človek pove jasno, kako stoje stvari, takrat piše uradni list, da je to učiteljstva v kvar. Že iz tega Iahko črpamo dokaz, da nas ljubijo, da kar ginejo od same zadivljenosti v nas. Ker smo alučajno tudi učitelji navadni ljudje, ki rabimo redilaih anovi, če hočemo delati, smo stavili zahtevo, da nam dado plače, ki nam jih določa že zakon, dasi samo v širokih konturah. Dokler ne ugode tej naši zahtevi — inkdaj bi že lahko! — bo težko govoriti z nami. Izrekati sodbo, je lahka stvar. Bagatelizovanje še ni bilo nikoli produkt velikih duhor. Pameteu človek iače dobro, bodri in dviga. Razumnik računa z razmerami, kakršne so. Otroci sanjajo o deveti deželi in o začaranih kraljičnah. Potemkinovih vasi ne kaže zidati na šolsketn polju. Nam je treba trdnih fundamentov. Vzgoja je splob nekaj abstraktnega. Razvitek bodi počasen, korak za korakom. Vsako prehitevanje se prav gotovo maščnje. Ljudi napravlja konfuzne in nervozne in ae zaključuje z negativnimi uspehi. I naše učiteljstvo je s šolarji vred zaradi neprestanega napora, bolno, nervozno. Težko dobiš med nami mirnega človeka. To beganje semintja, ta birokratizem, ki se čim bolj ščeperi po naših šolah, ta strašni formalizem, ki nam jemlje individualnost in preti prikrojiti ves naš pouk po enem kopitu, ne more imeti dobrih posledic, če prav govore, da so to zahteve moderne šole. Pomniti pa je treba, da ni moderno naziranje sad hipnega razpoloženja, da ni edino pravo samo to, kar nam usiljujejo višji, nego da je treba >vprašati za svet tudi one, ki imajo sicer manjše šarže, a večje izkušnje. Tako bi človek ,,Narodoven-U" člankarjn lahko še marsikaj napridigoval, a bilo bi to zanj brezuspešno in dolgočasno. To bo pa vendarle verjel, da ima vsak stan dobre in slabe člane, tako uradniški, dnhovniški, vojaski in seveda tudi naš. -Narodovemu" člankarju pa je treba tudi povedati, da ne ustvarjajo izjeme pravila. On goji zaradi mene lahko prijetno misel, da je izmed najboljših najboljši, zasanjalo pa se mu bo nemara vkljub temu, da imamo n. pr. tudi med nadzorniki — torej med cvetjem svojega stanu! — Ijudi, ki bi se človek vedno ne odkril pred njimi. Tako je torej slabosti povsod dovolj, zakaj vsi smo ljudje. Zloben pa je samo tisti, ki išče samo slabe strani ter jih potem razkriči in nastavi po slovenski zemlji kot strašila, ki odvračajo simpatije od nas in nas potiskajo v mrzle sence nazaj, od koder nas je dvignila lastna energija, nikdar in nikakor pa ne katerakoli šolska oblast. Kdor nepristransko sodi naša dela in pozna našo stanovsko organizacijo, ta mora imeti spoštovanje pred nami, ta nam mora dati častno izpriževalo: Kranjsko učiteljstvo ni živelo zaman! Na pričevanje kličemo labko ves slovenski narod, ki ceni danes knjigo in pero bolj nego jo je cenil kdaj prej. Dogaja se tudi že ne preporedkoma, da hodijo ljudje mimo šol in se odkrivajo. Zakaj šola je svetišče. Kar ima, si je pridobilo kranjskg učiteljstvo samo in pošteno. Niti drobtinice kruha mu ni še bilo podarjene. Dogodi se sicer, kar nam pričajo tudi imenovani članki, da pride neobjektiven sodnik, ki izreče preko raztner in odnosajev nničujočo sodbo! Vkljub temu pa bo stopalo kranjsko učiteljstvo tudi v bodoče pogumno naprej, da še nadalje sveto služi sveti domovini! Engelbert Gangl. Glavna skupščina »Saveza hrvatskih učiteljskih društava".*) (Dalje.) Nato se je oglasil k besedi g. Josip Sačer, šolski voditelj v Podgorači, ki je govoril tako-le: Slavna gkupsčina! Jako spoštovani tovariši in tovarišice ! To, kar smo ravnokar slišali, se tiče učiteljskega prava, ki sledi iz glavne njegove dolžnosti, t. j. iz dolžnosti uSiteljske v strogem pomenu besede, in s tem bi bili gotovi. Vendar so tudi dolžnosti, ki se prisojajo učitelju izven njegovega strogo poklicanega delokroga, t. j. ki jih vsak učitelj ali učiteljica po svojeru poklicu ne more vršiti, in katere, četudi jih več izmed nas vrsi, pa le za nzvez plati". Da ne govorim dolgo, povem takoj, da mislim službo šolskega upravitelja, orglavca in učitelja pripravljalnice, od nosno nadaljevalne šole. Da so te šole nekako v neposredni dotiki z učiteljsko službo, se vidi v praksi, in kakor rsak učitelj ali uČiteljica ni in ne more biti upravitelj, orglavec, ne v ponavljalnici, nujno eledi iz tega, da so te dolžnosti posebne prirode in potrebujejo posebno skrb. *) Prioboujemo govor po nNapretkuu, četudi se z vsem ne strinjamo, da spoznajo iz teh naši tovariši in naše tovarišice mialjenje bratskega učiteljstva. Seveda je maraikaj na Hrvaškem drugaže, kakor pri nas. Uredn. Upravitelj šole je vsak oni učitelj ali uciteljica, ki ima pri nas za mršavo nagrado čast šolskega vodje ali voditeljice (ravnajuči učitelj ili učiteljica). Tak vodja ali taka uSiteljica samostojno izvršuje posle poedinih šol, vodi brigo nad moralnim in intelektuelnim razvojem poverjene mu mladine in učiteljskega osobja svojega zavoda, reprezentuje šolo napram oblastim in tretjim osebam ter je odgovoren za ves napredek in vso disciplino šole. Te in take dolžnosti iraa upravitelj ve.razredne šole in zato dobiva nekako funkcijsko doklado. Pa kaj je z njegovim tovariSem ali njegovo tovarišico na enorazrednici, tedaj kjer je sam, oziroma saraa? Tak siromak mora vse svoje življenje, mnogokrat 8 stotino in več otrok v šoli se dolgočasiti v kakem oddaljenem kraju neopažen in nenagrajen, gotovo za isti če ne večji trud nego njegov srečnejši tovariš na večrazrednici, ki, četudi nima posebne nagrade, iraa vsaj to ugodnost, da mn ni treba vseh razredov obenem poučevati. Popolnoma sem uverjen, da ima U-itelj-samec s svojimi petimi razredi in stotino učenceT s svojimi pisarniškirai dolžnostmi, orglanjem in petjem, šolskim vrtom, seinintja ve5 skrbi in jeze kakor njegov tovariš, ki dela samo z enim razredom, ki je odgovoren samo za uspeh svojega razreda. Kaj je učitelj-samec na šoli zakrivil, da ne more biti pomaknjen na čast šolskega vodje ter za S7oj trud niti tega priznanja nima? Nič drugo nego samo to, ker občina neče ali ne more, da namesti drugo učno osebo. In ako se to kje zgodi, tedaj je nagrajen z imenovanjem šolskim vodjem, sedaj, ko mu je posel s tovarišem ali tovarišico razdeljen, a dokler se je mučil sara, ni imel nikake nagrade. Ker je tedaj služba upravitelja šole obremenjena s posebnimi dolžnostmi, slede iz istih tudi pravice, in te so, da se upravitelju ali upraviteljici da njihovemu trudu primerna nagrada, ne oziraje ae na to, službuje li on na zavodu sam ali z večimi u.iteljskimi osebami. Kako pa je z orglarsko ali s pevsko službo, to je vam gospodje orglavci in pevci, znano. čast Bogu in vsa čaat veri! Da bi nas ne razumeli krivo z ene ali druge strani, posebno poudarjam, da se hrv. ljudski učitelj nikdar neče emancipovati od vere in cerkve. To prepričanje ne sledi iz kake zakonske ustanove; ono je tradicijonalno in sveto kakor Hrvatu tako tudi Srbu. Slaba bi bila vzgoja takrat, če bi ne temeljila na religijsko-moralni podlagi. Pa za to hrv. učitelj kliče: nSve za vjeru i za domovinu!" No, drugo je vprašanje, ali vera nalaga, da naj bo učitelj cerkveni sluga brez plače, ali za borno nagradico. Mislim, da orglanje in petje ni nikaka dolžnoat, ki bi se morala naprtiti u.itelju, kakor da bi on brez te službe ne mogel pravilno vzgajati. To ni dolžnost ne napram Bogu ue napram cerkvi, temveč ona izrira iz učiteljskega podrejenega socijalnega položaja. Nekdaj so se nameščali orglavci, a učiteljska služba je bila postranska. Danes je obratno. Kakor pa je vsaka postraaska služba učitelju na večjo ali manjso skrb, tako ma tudi orglarska, odnosno pevska slažba postaja težka briga. Ne pravim, da je orglarska, odnosno pevska služba sama po sebi fizično težka. Težka je zato, ker je obvezna, ker je učitelj nanjo vezan, naj bo petek ali svetek1, pa tudi v po-itnicah je v službi, ko se drugi tovariši neorglavci morejo odpočiti in si pripravljati za nadaljno delovanje svoje fizične in intelektualne moči. Težka je za to, ker je odgovoraa napram dol in napram gor. Prej se dobi dopust od šole nego od orglanja. (Dalje.) D o p i s i. Štajersko. Okrajna učiteljska konferencija šolskih okrajev Maribor, Slov. Bistrica in Sv. Lenart v Slov gor., se je vršila dne 15. julija t. 1. v telovadnici mariborske gimnazije. Konferencijo otvori g. nadzornik dr. J. Bezj ak. I. Preds. namestniku se izvoli g. ravn. M. Nerat, zapisnikarjema gg. L. Šijanec (Sv. Jurij v Slov. gor.) in J. Urek (Sv. Lenart v Slov. gor.) — Po obiSajnem pozdravu se spominja g. predsednik umrlih gg. kolegov: naduč. Živko in uč. Vrabla, oba od Sv. Martina na Pohorju. Iz predsednikovega poročila posnamemo, da je bilo tekom minulega leta nastavljenih novo v vseh treh okrajih 12 definitivnih, odnosno provizoričnih in 5 uadomestnih učnih oseb; dva sta urarla, dva sta se poročila in 9 se jih je preselilo v druge okraje. Nadalje opozori g. predsednik na najnovejšo pedagosko literaturo. Ufiitelj, ki si hoče zagotoviti uspeh v šoli, mora pridno Studirati sodobne pedagoSke knjige, posebno pa razne metodike. Pri katerem si bodi pouku se poslužuj kolikor mogoče nazoril. Občni napredek šol v vseh treh okrajih je povoljen, kar le dela čast marljivemu učiteljstvu. II. Poročilo g. J. Mauriča (Sv. Trojica v Slov. gor.) o obeh knjižicah: -Jezikovna vadnica" spis H. Schreiner in dr. J. Bezjak. Poročevalec stavi predlog: BDanašnji u6. zbor skleni, da se stavi via. c. kr. d. Sol. svetn predlog, naj se oinenjeni knjižici uvedeta početkom novega šolskega leta v slov. ljudskih šolah vseb. 3 okrajev." Se sprejme. III. 0 vprašanjn: Kje ima izvor in kaj je vzrok posiroveli čudi, ki jo opažamo dandanes tako pogostokrat pri mladini in odraslih in kako zamore šola temu zlu v okom priti na podlagi lastnega opazovanja in izkušnje — govori g. A. Požegar. Ker je g. poročevalec globok mislec — filozof, razmotrival je to vprašanje iz svojega — filozofskega ataliača, zato tudi njegov referat ni popolnoma odgovarjal stavljeni nalogi, posebno z ozirom na šolo. — IV. 6. ravnatelj H. Scbreiner nam poda na pesmi -.Einkehr" od Ublanda sliko, v koliko in na kak način se naj učitelj poslužuje raznih formalnib stopenj pri pouku. Ob koncu svoje zanimive razprave je žel g. ravnatelj burno priznanje od strani alušateljev, ki so z vidnim zauimanjem sledili njegovim besedam. 0 formalnih stopnjah ae ravno sedaj mnogo piše: pro in kontra. Namesto da bi se stvar vedno bolj jasnila, prihaja vedno bolj zagonetna. Učiteljstvo želi, da bi se to »preporno" vprašanje kmalu rešilo. Slovenaki pedagogi in literati naj bi se rajši poprijeli vsekako važnejšega, čaau in potrebi primernejšega vprašanja — o slovenakem pravopisu! V. A. Z& okraj Maribor so bili izvoljeni: 1. v stalni odbor: M. Nerat, Požegar, Laabacher, Pirkmaier, Wernitscbnig; 2. v knjižnični odsek: Nerat, Lichtemvallner, Pučelik. B. Za okraj Slov. Bistrica: 1. v atalni odbor: Kolletnik, Polanič, Sabati. 2. v knjižnični odaek: Kolletaig, Pergl, Špan. C. 7i& okraj Sv. Lenart v Slov. gor.: 1. v stalni odbor: Maurič, Mocher, Kranjc. 2. v knjižnični odsek: Mocher, Wutt, Urek. VI. G. naduč. M o c h e r (Sv. Lenart v Slov. gor.) stavi predlog, naj bi se za Sol. porabo nvedle poštno prometne tiskovine neke nemške jtvrdke. Ali ima ista tvrdka tudi te tiskovine v slov jeziku, nam ni znano. Vsekako pa moramo slov. učitelji podpirati slov. tiskarnice, ne pa nemŠkib, kakor n. pr. Pretenbofer, ki ima v zalogi tudi slov. tiskovin, ia ki se odlikujejo po mnogih tiakovuih pogreških in slabem papirju. Slov. tiskarnice bi naj pošiljale vsem slov. Sol. vodatvom vzorce omenjenih tiskovin, da se blago oceni, in se tako odstrani nepotrebna konkurenca nemških tvrdk. VII. H koncu konference, ki se _klene ob 1. popoldne, se zabvali g. ravn. M. Nerat gospodu nadzorniku dr. J. Bezjaku za požrtvovalno in spretno vodstvo konferencije. Omenimo naj še, da je bila pri konferenciji slovenska beseda — bela vrana! — Žalostno! Književnost in umetnost. ,,Zvonček" ima v 9. številki to-le vaebino: 1. Slovenska zemlja. E. Gangl. Peaem. — 2. Zakaj je ael Tonček na božji pot. Radoš. Povest. — 3. Jan Lego. Lad. Ogorek. Življenjepis s podobo. — 4. Fanči igra klavir. Cretko Slavin. Pesem. — 5. Črni gospod. Anca. Pesem. — 6. Novi papež Pij X. Lad. Ogorek. Življenjepia a podobo. — 7. Naša mačica. F. Palnak. Pesem. — 8. Miška. Samko Cvetkov. Povest z dvetna podobama. — 9. Strela y amodniščnici na ljubljanskem Gradu. Nik. Vrhor. Poveat. — 10. Vaški Janez. Andrej Rape. Povest. — 11. Na aredi vrta . . . E. Gangl. Pesera. — 12. Iz čitanke grofa Leva Nikolajeviča Tolatega. Solovej. Povesti. — 13. Slovo. Anca. Pesem. — 14. Pouk in zabava. Zastavica v podobah. G. S. — 15. Novice. Rešitev zaatovice v podobab in resilci. — Ta prelepi mladinski list ne moremo dovolj toplo priporočati. ,,Popotnik" prinaša v 8. številki to-le vaebino: 1. Fr. Hubad. Kranjski pristaši formalnih atopenj in njih kritik. — 2. V. Bežek. 0 formalnih in didaktiških atopnjah in pa o razvijajoče-upodabljajočem pouku. — 3. D. P.: Nekaj o pouku v oddelkih. — 4. V. Pulko. Belouška. — 5. Razgled. — Pedagoški paberki. — Kronika. Mali vitez. Pan Volidijevaki zgodovinski roman. Spiaal H. Sienkievvicz, po polskem izvimiku poslovenil Podravaki. Natisnila in založila Kleinmayr & Bamberg. Sešitek 16. Sešitek stane 40 h. Slovenska jezikovna vadnica za tesoo združeni poduk v alovnici, pravopisju in spisju. V petih zvezkih. Spisala H. Scbreiner in dr. J. Bezjak. Prvi zvezek. Za drugo Sol. leto. Cena sešitku 40 h. Na Dunaju. Založil F. Temsky. 1903. Slovenska jezikovna vadnica za tesno združeni podak v slovnici, pravopisju in spisju. V petih zvezkih. Spisala H. Schreiner in dr. J. Bezjak. Drugi zvezek. Za tretje šolsko leto. Cena sešitku 50 h. Na Dunaju. Založil F. Tempsky. 1903. Strani 39. Kratke opombe k alovenakim jezikovnim vadnicam za teano združeni poduk v slovnici, pravopisju in apisju. V petih zvezkih. Spisala H. Schreiner in dr. J. Bezjak. Prvi in drugi zvezek. (Za drugo in tretje šolako leto.) Na Dunaju. Založil F. Tempsky. 1903. Cena? Strani 19. — Teh troje, slovenakim šolam namenjenib knjižic je tiakala ia založila — tujina. Pavel Mihalek: Iz nižin življenja. Izdali nNaši zapiski". V Ljubljani. Založil Fr. Rinaldo in tov. 1903. Tiakal R. Šeber v Postojni. Cena 1 K. Strani 96. — Groza nižin življenja odseva iz osmero povesti, zbranib v tej knjižici, v vsi atrahoviti luči. Malokje in malokdaj se bere kaj enakega. N3vod za oskrbovanje malih gozdnih posestev na Kranjskem in Primorskem. Spiaal Avgust Guzelj, c. kr. gozdni komisar v Novem mestu. Izdalo in založilo gozdarsko društvo za Kranjsko in Primorsko v Ljubljani s pomožjo Kranjske hranilnice, c. kr. poljedelakega miaiatratva io dežele Kranjske. 1903. Natisnila tiakarna pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Strani V + 112 — Goapod piaatelj piše v predgovoru doslovno: nTvarino knjižice sem razvratil namenu primerno tako, da sem na prvem mestu pojasnil važnost gozdov, naslikal napake aedanjega goapodarstva in njega po8ledice in obrazložil sredstva, kako jib odpraviti; v naalednja poglavja pa sem uvrstil vse, kar sem aodil, da je našemu malemu poaestniku potrebno vedeti za pravilno oakrbovanje avojih gozdoT. Upošteval sem pri vsaki priliki znaSaj gozdov na Kranj.kem in Primorskem, kateri ae v maraičem bistveno razločuje od onega drugih krajev, oziral sem ae pa tudi na razmerje gozdnega goapodarstva a sedanjim atanjem kmetijatva po teh kronovinah. — Z ozirom na stan, kateremu je to delo v prvi vrati določeno, aein se izogibal kolik^r je bilo mogoče strokovnih in tujih izrazov in rabil domačo, vaakemu razumljivo besedo. — če bo knjižnica pri našem malem poaestniku zbudila nekoliko več apoštovanja in ljubezni do gozda, če ga bo privedla do spoznanja, da tudi gozdi zaalužijo pozornejšega in varčnejšega oskrbovanja, ako hoče kmet imeti od njih trajno primernih dohodkov, in da bo to le v največjo korist z njim tesno apojenemu kmetijstvu, potem je do8egla vsaj kolikor toliko svoj namen. Seveda pa od pisane besede ni pričakovati tistega uspeha, kakor od osebnega pouka na primernem mestu in od vplivne strani. — Iu tu si štejem v prijetno dolžnost spomniti se dveh stanov, katera sta vedno v najtesnejši zvezi z ljudstvom in katera sta že mnogo storila v prospeh našega kmetijstva in gospodarskega napredka sploh. — V mislih imam preČastito duhovščino in visoko spoštovano učiteljstvo. Do njib se obračam, ko izročatn to delo javnosti, z iskreno prosnjo, da pri vsaki priliki povzdignete svoj glas v povzdigo našega gozduega gospodarstva. — Veliko zaupanje, katero uživata pri ljudstvn, in vplivno stališče, katero zavzemata med njim, jima bo pripomoglo prav gotovo tudi na tem polju do najboljših uspehov." — Svoje tovariše prosimo, da uvažujejo te besede in poskrbe, da se ta knjiga kar najbolj razširi med našim kmetiškim Ijudstvom. To jim bo tem lažje, ker se dobiva knjiga zabranja vešče kmetovalce brezplačno pri društvenem odboru v Ljubljani (Turjaški trg št. 3, I. nadstropje) ali pa pri c. kr. okrajnih gozdnib nadzornikib. V knjigarnah se pa vezana dobiva proti odškodnini ene krone. Vestnik. Učiteljski konvikt. Gdč. Gusti Matanovic, učiteljica v Ljubljaui, na knj. kr. podr. št. 4 10 K. Odlikovanje. Naučni minister je podeiil c. kr. okr. Solskemu nadzorniku, nadučitelju g. Antonu Jeršinoviču, povodom njegovega umirovljenja v priznanje velikih njegovib zaalug na šolskem polju naslov ravnatelja. čestitamo! Imenovanje. Nadučiteljem-voditeljem na petrazredni deški ljudski šoli družbe av. Cirila in Metoda v Trstu je imenovan Andrej Š i r o k, nadučitelj v Kozani pri Gorici; uSiteljem pa učiteljski kandidat Juatin Arhar. častno odlikovanje. Savinjska podružnica ^Slovenskega planinskega društva" je pred kratkim obhajala desetletnico svojega ob8tanka. Za plodoaosno delovanje te podružnice ima največ zaslug nje vseletni predsedaik, naš tovariš nadučitelj g. Fr. Kocbek v Gorajem gradu, ki ga krepko podpira podružnični tajnik, učitelj g. Ign. Šij anec v Gornjem gradu. Zasluge obeh naših tovarišev so na omenjeni slavnosti glasno in sijajno priznavali. G. dr. J. VreSko je napil pri banketu g. Kocbeku ter mu izročil v apomin in pri znanje prelepo zlato uro kot dar celjskih Slovencev, g. dr. J. Hrašovee paje napil g. Šijancu, ki je rojen v lepih SloTenskin goricah, a se je, nastopivši službo v Gornjem gradu, vendar tako hitro ogrel za kra8 Savinjskih planin. — Tako cenijo in priznavajo zasluge učiteljstva na Štajerskem, na Kranjskem pa ga tiati, ki bi ga morali braniti, obrekujejo. Pridi, Kranj'c, se les učit! Osobne novice na Koroškem. Nadučitelj g. J. Vončina v Skočidolu je stopil v atalai pokoj. — Nadačitelj A. Košutnik iz Medgorij je prestavljen v Srednjovas. — Učiteljica M. Lechlei tner je prestavljena iz Borovelj v Poreče, poduSitelj Fr. Schober iz Škofič v Spodnji Dravograd. Učiteljsko društvo kočevskega okraja zboruje dne 17. t. m. v Ribnici. Tovariš Mlakar: Gojenje narodnega žuvstva. Torariš Legat: Zakaj smo učitelji? Učiteljske vesti na Kranjskem. Eer se za razpisano mesto v Starem trgu pri Ložu ni oglasil nobeden definitiven prosilec, se je provizori.no nastavil auplent A. Šeme iz Škofje Loke. Začasno ao nastavljeni Julij čenčič v Senožečah, Ivan Žnidaršič v Metliki in Katarina Sušelj v Matenji vasi. Začasna učiteljica v Mirni peči Amalija Vardjan se je tej službi odpovedala. Začasno ata nastavljeni učiteljici Zofija Kalan v Gorjah, ker se ni oglasila za to mesto nobena usposobljena učna oaeba za defiuitivno nameščenje, in Ljudmila Kappus pl. Picbelstein v Kropi. Ker se za mesto nadučitelja in voditelja v Kropi sploh nihče ni oglasil — to kaže, kako daleč smo že prišli na Kranjsketn ! — se je ta služba provizorično poverila učiteljici Antouiji Okorn. Za razpisana mesta v Koprivniku, Travi in Kočevju (na deški šoli) se tudi ni oglasil noben moški prosilec. Dr. Fr. K o p r i v n i k je premesčen iz Kranja na II. drž. gimnaziji v Ljubljani. Dr. Oskar pl. G r a t z y gre s I. drž. gimnazije v Ljubljani na Dunaj, na njegovo mesto pa pride z Dunaja suplent dr. Karel W e d a n. Dr. Anton W a 11 n e r, suplent na ljubljanski realki, je imenovan pravim učitelj.m na tem zavodu. Okrajni šolski svet celjski je v svoji aeji dne 21. avguata t. 1. napravil ternopredlog za učit. službo v Galiciji, imenoval gdč. Bogd. Žižek (učit. kand. iz Maribora) za pom. učiteljico v Šmartin v R. d. in g. Lud. Pirkoviča (uč. kand. iz Ljubljane) za pom. učitelja v Ljubečno; priporočuje predlagal dež. Sol. avetu v Gradcu prošnjo kraj. šol. sveta celjske okolice, da ae jim dovoli še ena iaralelka ter ravno tako priporočal dovolitev nekaterih starostnih doklad. Sklenil je, da se nadučiteljska služba v Prožinu in učiteljska služha v Libojab in Dramljah še enkrat razpiaejo (bilo je premalo prošnikov) ter da ae 8istemizira na novi šoli v Ljubečini mesto učiteljice ženskih ročnih del. Uredba učnega časa in božičnih počitnic na srednjih šolah. ,,Verordnungsblatt fur den Dienstbereich des Miai.sterium. iiir Cultus und Unterricht" s 1. dne t. m. razglaša . ^o-le uaredbo naučaeg& ministra, ki deloma izpreminja ministrski ukaz z dne 31. grudna 1875. 1.: 1.) Po vsaki učni uri mora biti odmor. Dobo vaakega takega odmora je od; meriti tako, da se morejo šolske sobe zadostno prezraČiti. Po vsaki drugi uri mora biti večji odmor. Te odmore, zlasti daljše, morajo učenci prebiti pod milim nebom. Skupna doba teh odmorov mora biii odmerjena tako, da pride na vsako učno uro (obvezno ali neobvezno) 10 minut počitka. Razdelitev in odmerjenje posameznih odmorov uravnava s potrjenjem deželne šolske oblasti učiteljska konferencija. Kjer dopuščajo poaebne krajevne razmere, lahko dovoli na motivirano prošnjo učiteljskega zbora deželna šolska oblast, da se število dopoldanskih užnih ur raztegne na 5. Pričakujem, da ne bo zaradi podaljšanja odmorov trpel učni smoter, ker uči izkušnja, da večajo odmori tvorno silo učiteljev in u.encev za naslednjo učno uro. 2.) Na srednjih šolah, kjer trajajo božične počitnice do inkluzivno 1. prosinca, se sme v bodoče z ozirom na zunanje učence z dovoljenjem deželne šolske oblasti všteti med proste dneve tudi 2. dan prosinca. Ta naredba stopi v veljavo s šolskim letom 1903/1904. — To najnovejšo naredbo naučnega ministrs.va zlasti priporožatuo v blagohotno uvaževanje avojim najbližjim deželnim šolskitn svetom, ki so glede tega in z ozirom na ljudsko šolstvo drugačnega mnenja nego je največja šolska oblast v državi! Na dvorazredni Ijudski šoli v Koprivnici, okraj Kozje je namestiti nadučiteljsko mesto. Prošnje se naj vložijo do 20. aeptembra t. 1. pri krajnem šolskem avetu. 300 izprašanih učiteljskih kandidatinj je na Hrvaškem brez služb, ker so vsa mesta zasedena. Umrla je v Zagrebu gospa Irma Meaičkova, soproga semiškega naducitelja g^. Jožefa Mešička. Naše sožalje! Razpis učiteljskih služeb na Primorskem. Na mešanib enorazreduib ljndskih šolab v Jnršičih in Marčani s hrvaškim učnim jezikom in italijanskim kakor predmetom sta razpisani meati učitelja-voditelja. Na mešani dvorazredni ljudski šoli y Medulinu 8 hrvaškim nčnim in italijanskim jezikom kakor predmetom je razpisano mesto podačiteljice. Rubinsteinova Ijudska šola. Antonu Rubinsteinu, relikemu skladatelju so v njegovem rojstnem kraju v Podolju, v vasi Wehwotyn.ec, postavili spomenik po8ebne vrste. Ustanovili so namreč Ijudsko šolo, ki noai Rubinsteinovo ime in ki jo vzdržujejo prijatclji in čestilci njegove muze s prostovoljnimi doneski. Kakor je posneti iz ruskih listov, obiskuje doslej Rubinsteinovo ljudsko šolo že 150 otrok.