AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 78 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, APRIL 2D, 19.",2 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Pri primarnih volitvah maja meseca se bo glasovalo o tisoč kandidatih V torek, 10. maja, se vršijo v Clevelandu kot tudi po ostali državi Ohio, izvanredne primarne [volitve, kot jih zlepa še nismo imeli v zgodovini države Ohio. Kot poroča volivni odbor, bo na volivnih listkih, ki bodo državljanom predloženi, nad 2,000 imen raznih kandidatov in strank. Vendar kljub temu ne bo tako hudo voliti, kajti pri teh volitvah se bo volilo po političnih strankah. Ko stopite v volivno kočo, vas vprašajo, ali želite republikanski ali demokratični volivni tiket. Kot demokrat boste gotovo volili "straight" demokratično, in naredili križ v krogu nad imeni vseh kandidatov, če ste pa republikanec, boste naredili križ v krogu nad imeni republikanskih kandidatov. Socialistična stranka pri volitvah 10. maja ne pride v poštev, ker socialisti nimajo kandidatov za primarne volitve in medsebojnega kandidatskega boja. Nemški fašisti so odprli v Ameriki svojo podružnico za agitacijo Primarne volitve 10. maja se vršijo, da se odloči glede kandidatov v strankah samih. Kandidate bomo imeli za sledeče urade : za governerja, podgoverner -ja, državnega tajnika, blagajnika, avditor ja, p r a v d n i k a, za okrajnega šerifa, blagajnika, av-ditorja, komisarje, koronerja, V Eveleth, Minnesota, se je 1 Pripetila večja avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tri žrtve, ' in med temi tudi Miss Antonette Malevič, mlada učiteljica in hči r°jaka Johna Maleviča. Drugi d^n je podlegla poškodbam. Pevsko društvo "Bled" iz £o-nemaugha bo pelo v nedeljo, 3. pravdnika, inženirja, elerka, nadalje kandidate za državne senatorje in državne poslance, kandidate za zvezne senatorje in kon-gresmane, za sodnike najvišje sodnije in končno kandidate za predsedniško konvencijo, njih namestnike in precinktne načelnike!- Primarnq volitve se navadno vedno vršijo v avgustu mesecu, toda letos so bile primarne volitve prestavljene na mesec maj, to pa iz vzroka, ker se junija meseca vršijo predsedniške narodne konvencije, ki postavijo kandidate za predsednika in podpredsednika Zedinjenih držav. Vsaka država, in vsaka stranka v državi, izvoli gotovo število predsedniških delegatov, ki izbirajo predsedniškega kandidata na predsedniški konvenciji. V vsakem kongresnem distriktu sta izbrana dva taka delegata. New York, 1. aprila. Kot naznanja časopis "World" je vodstvo nemške fašistovske stranke, pod vodstvom Adolph Hitlerja,, sklenilo, da ustanovi podružnico nemških fašistov v Ameriki dne o. aprila. Organizacija bo upeljala obširno kampanjo med ameriškimi Nemci, in voditelji trdijo, da imajo že sedaj 5000 članov. Ime organizacije se glasi: National Socialistic German Labor Party, ali "Narodna socialistična nemška delavska stranka." Njen predsednik, Paul Monger, je napram poročevalcem časopisov povdarjal, naj te organizacije nikakor ne zamenjajo s komunističnimi ali pravimi socialističnimi organizacijami. Tudi v Chicagi se ustanavlja podružnica nemške fašistične stranke. V to svrho je dospelo več nemških politikar-je-v v Ameriko, ki bodo razvili močno nemško fašistovsko propagando. Težavno nalogo imajo zakonski možje Boston, Mass., 1. aprila. Dr. David Vaughn, profesor socialne etike na tukajšni univerzi, je imel včeraj zanimiv govor o stanju modernega zakonskega mo- Zvezni agenti so včeraj vdrli v dva nemška narodna doma v Cleveland« Dvanajst zveznih prohibicij-skih agentov je včeraj hkrati udrlo v dvoje nemških narodnih domov in shajališč v Clevelandu, in v obeh prostorih so uničili vse, kar jim je prišlo pod prste. Ob istem času so zvezni agenti vdrli v prostore Socialer Turnve-irein na, 3911 Lorain Ave., kot v i prostore Germania Turnverein j Vorwaerts na 1.620 E. 55th St. V obeh prostorih so zvezni agenti dobili nekako 7,000 galon dobre pive in 5,000 galon izvrstnega vina. Zvezni agenti so aretirali v istem času v obeh prosto-| rih pet mož, ki so bili zaposli en i [pri pijači. Oba nemška kluba sta bila sijajno opremljena, z mnogimi točilnimi bararni in mi-1 zarni ter zofami za goste. Zvez-■ ni agenti trdijo, da so v obeh prostorih že prej kupovali pijačo in so imeli dokaze že na rokah, koi so sinoči vdrli v prostore. Okoli 4. ure popoldne je prišlo 7 agentov v prostore Socialer Turnverain na Lorain Ave. Vratarju so potisnili v roke varant, da ga prebere, nakar so se takoj podali na svoj posel. V glavni sobi je bilo kakih 50 gostov, katerim so naročili, naj mirno zapustijo prostore. Tu je bila velika točilnica, in pri točilni mizi se je blestel velik napis: "Zmo- Dekle, ki se je rado dalo odpeljati Los Angeles, 1. aprila. Policija v tsm mestu je dobila sporočilo, glasom katerega se je da-;lo neko 19 letno dekle prosto- j j voljno odpeljati, da bi na ta način iztisnila od svojega očeta lepo svoto denarja, in bi se potem poročila s svdjirh ljubčkom. Aretiran je bil Ben Clifford, ko je zahteval od Alfreda Grey $900, da vrne dekleta. Grey je oče odpeljanega dekleta. Aretirana je bila tudi hčerka, ki se je s svojim ljubčkom domenila, naj jo "odpelje," potem pa od očeta zahteva denar. aPrila ob 4:45 na radio postaji WJAC v Johnstownu. Program se bo vršil pod vodstvom Mr. John Potokarja in bo trajal eno Uro. Na programu imajo pet pesmic za zbor, kvartete, duete in solo. Ako se komu posreči vjeti ta program na radio, naj sporo-C1 to omenjeni radio postaji. Cleveland College ža. Med drugimi je povedal, tudi sledeče: V starih časih, ko so;1 prišli sem prvi naseljenci, je bi- j! la žena in otroci moža dragocena posest zakonskega moža. Danes je pa družina obveznost. V ' pionirskih časih je žena družab- 1 ni ugled moža povišala, dočim je ■ žena v današnjih časih nič dru- ! zega kot finančni parazit moža. i Svoje dni so ženske nosile del i družinskega bremena, danes pa 1 titi se, je človeško, odpustiti je !pa nebeško." Spodaj so našli ; agenti 61 sodov polnih dobrega !vina. Odprli so pipe in spustili vso božjo kapljico v kanal. Enako so naredili s 140 sodi pive. Potem je pa prišlo več trukov, ki so naložili bare, stole, mize, registre, biljardne mize, ogledala, sploh vso opremo, katero so odpeljali. Nekako enako so dobili tudi na 55. cesti, kamor šo agen- Depresija, ki je obiskala ves svet, seveda ni prizanesla tudi zavodom za učenje. Tako se nahaja tudi popularni Cleveland College, kjer študira višje študije mnogo naših slovenskih fantov in deklet, v j ako kritič-^ern stanju, kar se tiče financ. Proračun izkazuje deficit $180,-000. Prijatelji zavoda so že po-budili $20,000, in Carnegie fond 12 New Yorka bo prispeval $50,-000. Treba je torej še $110,000, kar se bo najbrž nabralo potom sPlošnih prispevkov. ženske proti suši Odlična Clevelandčanka Mrs. father, ki je bila svoje dni su-danes je pa velika nasprotnica prohibicije, vodi propagando, da dobi v svojo organizacijo 1000 žensk v Clevelandu, ki se bodo borile proti prohibiciji. ^naka< organizacija se bo razširila po vsej Ameriki in bo štela v kratkem 500,000 članic. ^okoborba pri sv. Jeronimu V tm-Ak k aprila se vrši v nakladajo vso odgovornost možu. Ta govor je povzročil v mnogih krogih precej razburjenja. Davčne knjige Sedaj je definitivno odrede-no, da se zaključijo davčne knjige 9. aprila. Kdor do tedaj ne plača davkov, bo moral plačati pozneje še kazen zraven. Kar se tiče 20. kongresnega ekraja v Clevelandu, kamor spadajo vsi državljani, ki bivajo od W. 9th St. do E. 110th St. in med jezerom do Central Ave. sta tu kandidata za predsedniškega delegata župan Ray T. Miller in šerif Sulzmann. Namestnik Ray T. Millerja je Mr. Frank J. Lau-sche. V ta okraj spada večina slovenskih državljanov, ki imajo odločilno moč v okraju, to je, da brez glasov Slovencev ne more biti nihče izvoljen. va registrirati, in kot tudi oni, ki niso še volili ali ki so dopolnili 21. leto, ali so pa postali državljani potom naturalizacije. Volivni urad je odprt vsak dan za registracijo do vštevšega 19. aprila. Med 20. aprilom in med 21. majem se pa ne more nihče registrirati. Kdor se je preselil od zadnjih volitev, naj se zglasi v našem uradu, kjer mu mi izpolnemo d otičn o listino brezplačno, da mu ni treba hoditi v mesto in čakati. Priti mora vsak, mož ai žena, osebno, ker se mora lastnoročno podpirati. Cerkvenem avditoriju rokoborca, pri katerem nastopijo tudi mladi Slovenci: Tony An-, Billy Anzick in Tommy | •Komah. Prireditev bo v korist evil®i družinam te fare. Odstavljeni uradniki Mestna vlada je včeraj odslo-komisarja Fred Mowry, iz jMelka za razsvetljavo in inže-Williamsa. Prvi je dobi-$6000.00 na leto, drugi pa *5875.00. Odslovi j en je bil v t em oddelku tudi pomožni kon-^°ler Anton in znani Ben erschberg, , oba republikanska Agitatorja. Postava zahteva^ da se pred- j sedniški kandidat izjavi, za ko-, ga bo glasoval pri predsedniški S konvenciji kot predsedniškega kandidata. Ohioska demokratska; ; predsedniška delegacija bo vezana glasovati za predsedniškega kandidata sedanjega demokratskega governerja, George : White. To pomeni, da bodo gla-Ssovi demokratskih predsedniških kandidatov iz države Ohio oddani pri prvih par glasovanjih j za George White. Kakor hitro j se pa dožene, da George White ne ;more dobiti večine, tedaj predsedniški delegati države Ohio lahko glasujejo za kogar hočejo. Pri primarnih volitvah lahko glasuje vsak registriran državljan, ako ni zamudil zadnjih dveh volitev. Taki se morajo zno- Naj pripomnimo še na tem mestu, da Alfred Smith ni izjavil, da je predsedniški kandidat, in torej delegati države Ohio ne smejo za njega se izjaviti pri primarnih volitvah. Peter Witt, znani politikar v Clevelandu, je za Al Smitha, toda ker je Wit-tu postavno zabranjeno, kandidirati kot Smithov delegat, ker Smith sam tega neče, bo Witt kandidiral za predsedniškega delegata na ta način, da se bo izjavil za samega sebe kot predsedniškega kandidata. In kandidiral bo>. To je politično mu-holovstvo, ki Wittu ne bo prineslo zmage. O Wittovi kandidaturi se bomo tekom prihodnjih tednov 'še natančneje pomenili. ti dospeli ob i steni času kot v prostore na zapadli i strani mesta. To je že sedmi pogon na nemške narodne domove v Clevelandu v kratkem času. -o- Banditi ubili šest članov družine radi denarja K El Paso, Texas, 2. aprila. Šest članov Espinosa družine je bilo ubitih v njih domu v Chamberine, N. M., 27 milj od tukaj, ko so udrli trije banditi v njih hišo. Sedmi član družine je bil prepeljan v nevarnem stanju v bolnišnico v tem mestu. Ubita je mati Espinosa, stara 45 let, Luis Espinosa, 30 let star, Hipolito, 26, Andres 23, Juanita 12 in Selicidas devet let. Vicante Espinosa, mlajši sin, je bil nevarno ranjen. Očetu ubitih otrok se je posrečilo pobegniti. Banditi so prišli v hišo kmalu po 8. uri zvečer in so zahtevali $5,000, katere je družina iztržila za prodano živino. Ko so člani družine hoteli pobegniti pred banditi, so slednji enega za drugim postrelili. Ko so banditi preiskali vso hišo, so končno pobegnili. Vsa okolica je alarmirana in išče morilce. -o- Zasoljene kazni za komunistične ljudi Washington, 1. aprila. }9 komunistov je bilo danes na policijski sodnji spoznanih krivim, da so povzročili nemire in spopade zadnjo soboto pred japonskim poslanstvom. Osem teh je bilo obsojenih v $300 globe in 60 dni zapora, deset jih je dobilo $300, ali pa 60 dni zapora, deset jih je bilo obsojenih v globo sto dolarjev in 30 dni, eden je pa dobil $25.00 globe. Ustrelil je strica, da je maščeval sestro Detroit, 1. aprila. 22 letni Peter Maniaci je bil aretiran in obdelžen umora. Maniaci je tekom nekega družinskega prepira ustrelil svojega strica Boma-Jrito, in sicer trikrat v glavo in dvakrat v prsa, ker stric ni poročil, kakor je obljubil, njegovo gluhonemo sestro. Bomarito je | izjavil, da poroči dekle, kakor .hitro bo imel dovolj denarja, toda kljub temu je zadnji teden se poročil z nekim drugim dekletom. Ko je Bomarito včeraj šel na delo, ga je čakal Maniaci, ki je oddal šest strelov na njega. sel do $3,000,000 za brezposelne. Drugi denar pride pozneje in sicer od korporacij, ki prodajajo elektriko, od telefonskih in plinskih družb. Governor V/hite bo podpisal vse nove postave, ki postanejo pravomočne. »--o- Vabile k lepi i^ri Na Belo nedeljo, jutri, 3. aprila, priredi društvo "Orel" v Knausovi dvorani prav zanimivo igro "Tri sestre." Sledeče osebe nastopijo v tej igri: Fr. Stanley, Mary Alič, Albina Vah-čič, Margaret Tomazin, Rudolf Gcrm mL, Frank Kuret, Mary Osredkar in John Petrič. Snov igre je povzeta prav iz kmečkega našega življenja, in tako dobro opisuje naše domače značaje, da se vam bo zdelo, kot da živite v sredini domače vasice, med vaškimi očanci in mamicami, med svojimi sestrami in brati. Igra "Tri sestre" vam bo v resnici prinesla zadovoljstvo, ljubko zabavo in veselje. Med igro in po igri svira izvrstna godba pod vodstvom Tom Oblaka, po igri bo pa prosta zabava j in ples. Društvo Orel vas prav I prijazno vabi k obilni udeležbi. Coolidge se je zlepa poravnal s tožiteljem St. Louis, Mo., 1. aprila. Nedavno tega je imel bivši predsednik Coolidge radio govor, tekom katerega je izjavil, da naj bodo ljudje previdni in naj ne nasedejo zavarovalnin skim agentom, ki skušajo odjemalce pregevo! iti, da vzamejo police I od njih družbe in pustijo stare I družbe. Eaditega govora se je ! čutil zavarovalninski agent v St. Louisu, Louis Tebbets prizadet ; in je tožil Coolidga na $100,000 odškodnine. Coolidge je pa te | dni poslal Tebbetsu ček za $2500 in prosil oproščenja. Zadeva je I poravnana. Smrtna kosa V sredo večer je preminul po kratki bolezni, kot smo že poročali, dobro poznani rojak Joseph Kastelic, star 55 let. Pred letom in pol mu je preminula soproga. Ranjki je bil doma iz vasi Trebnje na Dolenjskem. Bil je delničar S. N. Doma, Slov. pel. Doma in Slov. Doma na Holmes Ave., kot tudi član društva "Zavedni Sosedi" št. 158 S. N. P. Vest iz domovine Mrs. Frank Udovich, 1142 E. 72nd St. je dobila iz domovine obvestilo, da ji je 19. marca v vasi Drnovo pri Krškem umrl dragi oče Matija Fabjančič. V stari domovini Zapušča, ranjki hčerko Terezijo Grgetič, tukaj v Cleveandu pa tri hčere, Agnes Udovich, Karlo Udovich in Mary Kolegar, pa brata Martina Fabjančiča. Naj mu bo mirna domača gruda. Iskreno sožalje sorodnikom! J. in društva Carniola Tent, št. 1288 T. M. Tu zapušča sina Ecl-warda in hčer Josephine, omo-'ženo Perme. Pogreb ranjkega se vrši v pondeljek zjutraj iz hiše žalosti na 944 E. 222nd St. ob 8:30, v cerkev sv. Kristine, potem pa na Calvary pokopališče ped vodstvom August F. Svetek. Ranjki je bil zelo poznan in priljubljen v naselbini, kjer je bil eden najstarejših naseljencev. | Bodi mu ohranjen blag spomin. ! Preostalim sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje! Mlada graduatinja i Včeraj je graduirala na Ohio ■ Business College Miss Rose i Chandek, hčerka Mr. in Mrs. i Anton Chandek, 1053 E. 71st : St. Izpit je napravila z jako dobrim uspehom. Naše čestitke! * Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po naselbinah Amerike Joseph Broderick, državni superintendent bank v državi New York naznanja, da se je vršilo v zadevi likvidirane Frank Sakser State banke pred državnim sodiščem, ki ja odobrilo izplačilo 50 Procentov na vloge vložnikom likvidiranega podjetja. Konj je udaril rojaka Antona Sumraka v Willard, Wisconsin, s tako silo, da mu je počila ko.?t. Sumrak se nahaja pod zdravniško oskrbo. Pevski zbor "Lira" v Chicagi, lrNa jutri svoj koncert v dvorani SNPJ. V South Chicagi se je pri delu Poškodoval znani rojak Anton Mutz. Nahaja se v bolnišnici v Jackson Park. V Indianapolisu je bil od avtomobila povožen rojak Vencel Ba-tič, ki je eno uro po nesreči preminul. Bil je star 50 let, doma 12 Vipavske doine. Zapušča že-no in 7 otrok. V Imperial, Penna,, je umrl 25. marca rojak Ignac Pajk. Zapustil je soprogo in dva odrasla sinova. Mesto z 10,000 prebivalci ! se pogreza v zemljo. Ljudje v strahu bežijo I Neapelj, Italija, 2. april a. .Prebivalci mesta Villa Santo! , Stefano, nekako na pol pota med Neapoljem in Rimom, so začeli v strahu bežati iz svojih bivališč, ko &o opazili,) da se j njih mesto počasi pogreza v j starodavne ruševine nekdanjega Rima. Deset tisoč ljudi je; začelo bežati v divji grozi, ko so videli, kako se je zemlja odprla pod njih hišami, katere je začela polagoma požirati. Bojje se, da bo zginilo celo mesto pod zemljo. Katastrofa je bila j najbrž povzročena po vodi, ki I je izkopala globoke razore pod zemljo, kamor se sedaj mesto pogreza. Mesto se je začelo pogrezati včeraj popoldne. De-i set hiš je naenkrat zginilo s I | površja. Takoj so začeli ljud- j j je v divjem begu bežati. Nalo-jžili so v naglici svoje premože-' j nje na hrbte ali na vozičke, v katere so vpregli osle in bežali. Do polnoči je bilo mesto že izpraznjeno. Državna zbornica Ohio je gotova z delom. Brezposelni dobijo pomoč Sinoči so se vrnili postavoda-jalci državne postavodaje države Ohio domov, potem ko so ustvarili nove postave za pomoč brezposelnim. Cleveland je bil sinoči vesel, in danes lahko zre z zaupanjem v bodočnost. Vsaj za eno leto je pre-1 skrbljeno, da bodo brezposelni dobivali podporo. Državna po-stavodaja je naredila vse, kar je mogla v danih razmerah. Zasedanje državne postavodaje je trajalo samo štiri dni, toda v teh štirih dneh je državna postavodaja odredila nove davke v svoti $20,000,000, in ves ta denar bo šel v podporo brezposelnim. Mesto Cleveland dobi $7,000,000, in kot se je izjavil župan Miller, ki se je najbolj poganjal za ta denar, bo imel Cleveland do konca tega leta dovolj, in bo še nekaj preostalo za prihodnje leto. Prva podpora pride že v dveh tednih, v svoti $250,000, kar odpade gasolinskega davka na Cleveland. Ta davek bo prine- Brezposelni delavci v mestu New York so sklenili, da gredo na štrajk New York, 1. aprila. Zgodilo se je nekaj nezaslišanega. Brez-1 pcaelni delavci so v resnici za-'š;rajkali. Zgodba je sledeča: Mestna vlada New Yorka je dala delo kakim 1000 brezposelnim da čistijo in uredijo razne par-jke. Pretekli torek je pa vladalo v New Yorku skrajno zimsko vreme, in delavci niso mogli na delo radi vremena. Ker niso delali, jim je mestna uprava odtrgala $5.50, kar znaša dnevna plača. Delavci so rad i tega pro-' testirali pri komisarju parkov, i Thomas Dolanu. Ta jim je pa povedal, da bi morali čakati do vredc, da bi bili upravičeni do enodnevne plače. Temu so delavci oporekali, in so zaeno proglasili štrajk, a komisar parkov je delavce odslovil in najel drugih 1000 brezposelnih, ki so se takoj prijeli dela. Simms zmagal! Sinoči se je vršila v Eques- j trium dolgo pričakovana borba! | med Eddie Simončičem-Simms in «. med orjakom K. O. Christner, ( znanim hrustom iz Akrona. Bilo je šest nastopov, in slovenska j pest je zopet zmagala. Eddie j Simms je dobil prisojeno zmago, j To je enajsta zaporedna zmaga j našega, krepkega rokoborca Eddie Simmsa. Drzen rop Poznanega lastnika zlatarske trgovine, Charles Sands, 302 Superior Ave., so sinoči nepoznani banditi odpeljali ob 6:45 zvečer izpred Masonic tempelna na 3315 Euclid Ave. Ko so ga prepeljavali eno uro po parkih, j so ga pripeljali v njegovo trgo- ■ vino, kjer jim je moral izročiti za $35,000 diamantov in zlatnine. Banditi so neznano kam iz-f ginili. 15. obletnica V nedeljo, 3. aprila, ob 8. uri ) zjutraj se bo v cerkvi sv. Vida } brala sv. maša zadušnica za po-. kojnim Anton Fortuna, v spo-t min 15. obletnice smrti. Sorod-- niki in prijatelji so vabljeni, da se udeležijo. Doma iz bolnice I Preteklo sredo se je vrnil iz I Lakeside bolnice James Robich, ,851 E. 216th St., blagajnik Slov. ! društvenega doma. v E u c 1 i d u. i Prosi se direktorje Doma in druge prijatelje, da ga obiščejo. Robich družina je imela zadnje ča-ise veliko nesreč. 2. marca je bila operirana Mrs. Robich, 10. marca, se je pa mož moral podvreči operaciji, in dočim se oče še ni vrnil domov, se je morala že podati ena izmed hčerk dvojčic v bolnico radi slabe kiwi. Tam bo morala ostati par mesecev. Naše iskrene želje gredo Robichevi družini za boljšo bodočnost. Denar čaka odjemalce ■ j Kot naznanja pomožni držav-: ni inženir Kauer čaka v uradu . državnega, inženirja, 505 West- ■ crn Reserve Building, $25,000 j v gotovini, kar je za izplačilo | delavcem, ki so bili zaposljeni pri popravi podeželskih cest. i Ljudem se je že sporočilo, da i pridejo po denar, toda kot na- - znanja inženir Kauer, se nihče -,ni oglasil. Delavci so spravili - v dobro stanje nekako 30 milj i! podeželskih cest v okolici Cleve- danda. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN, HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays poseti v kolikor mogoče velikem številu. Po koncertu bo ples v zgornji dvorani. Igral bo poznani rojak Klun. Vinko Zgonik. NAROČNINA: Za Ameriko ln Kanado na leto »5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta (3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise In denarne pošlijatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 ( JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act o t March 3rd, 1879. No. 78, Sat., April 2d, 1932 Včeraj, danes in jutri Kako slabi so časi lahko sprevidimo že iz tega, da v sloviti in razvpiti igralnici v Monte Carlo stavijo pri ruletnih igrah samo —> en frank! & ;;s :]! In v mestu Ruthland, Vermont, so odpravili policijski patrolni voz. Aretirani morajo v spremstvu policista hoditi peš do policijske postaje! Ljudje božji, kakšni časi so to, in kaj še pride! V mestu Rochester, N. Y., so dobili pet moških, ki so s korzetnimi paličicami "ongavili" z električnim metrom, da bi bil račun za elektriko manjši. In v državi Oregon so letos izdali 15,-000 manj avtomobilskih licenc kot lansko leto! s;s j;; Kitajski banditi, ki so odpeljali nekega ameriškega pro-testantovskega pastorja-misijonarja, so zahtevali kot odškodnino en glasovir in ene orgije. Nam se zdi, da so ti kitajski roparji veliko bolj človeški, kot pa ameriški "kid-naparji," ki ropajo iz zibeljk nedolžne .otroke, kot se je to zgodilo v Lindbergh slučaju! Euclid, O.—Cenjeni čitatelji Ameriške Domovine! V dolžnost si štejem, da nekoliko spregovorim o delovanju našega Jugoslovanskega progresivnega kluba. Kot je znano, je klub imel na 19. marca prireditev v Strumbly dvorani, kateri dohodek je bil namenjen za naše siromake v naši naselbini. Pri tej prireditvi je bil glavni sodelovatelj brat Anton Grdina, ki je kazal premikajoče slike, katere jej povzel za časa svojega potovanja v stari domovini. Morem omeniti toliko, da slike so bile zelo zanimive in da so se udeleženci pohvaljeno izrazili o prireditvi,'za kar se tudi odbor kluba zahvaljuje bratu Anton Grdina, ker je slike uprizoril klubu brezplačno. Nadalje nas veže dolžnost, da se zahvalimo vodstvu Hrvatskega radio kluba, ki so na svojem programu oznanili našo prireditev, in to tudi brezplačno, torej tudi naši bratje Hrvatje so se pridružjili nam v času, ko se je izdala med narod prošnja za naše siromake. Da pa ne ostanemo samo pri tem, da se samo zahvalimo klubu za njegovo sodelovanju, hočemo omeniti da ima tudi Hrvatski radio klub enakd prireditev kakor jo je imel naš klub, namreč prireditev za siromake, in to v obliki koncerta, dne 10. aprila v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Torej apeliramo splošno na slovanski narod, da se odzove na to prireditev. Nadalje se zahvalimo bratu Andrej Werlichu, Andrej Nochu, in John Gorshetu, za njihov dar klubu. Da pa ne pozabimo naš vrli Časopis Ameriška Domovina se tudi zahvalimo za priobčena naznanila in dopise, posebno pa za podarjene tiskovine, za to prireditev. Končno se zahvaljujemo vsem onim, ki so pripomogli, da se je nekoliko razveselilo naše siromake v Euclid-u za Veliko noč. Naša prireditev se je obnesla kljub slabemu vremenu in grožnji naše domače policije, da se je omejila oziroma končala pred polnočjo, dočim se je vršila v Jugoslovanskem Domu na Recher Ave. zabava do ranega jutra s popolnim odobrenjem naše sijajne vlade. Naša prireditev je doprinesla svoto $36.00, katero se je razdelilo med 19 naših bednih družin. Klub namerava v kratkem zopet prirediti zabavo v korist našim potrebnim in upamo, da se bo narod bolj zavedal v prihodnje za svoje domačine, kateri so nujno potrebni pomoči. S pozdravom, za Jugoslovanski progresivni klub: John F. Jadrich, predsednik. društva in klubi za 24. aprila. Takrat bo cerkvena prireditev, pri kateri bodo sodelovali vsi domači talenti raznih krajev, društev in klubov. 24. aprila bo predstava čez vse druge. Pomlad je tu. To vemo iz tega, ker se naši skavti pripravljajo za izlet. Skavti pod vrlim vodstvom Anthony Suhadolnika prav dobro delujejo. Dečki, ka- teri so pri tej organizaciji, se bodo naučili marsikaj koristnega in potrebnega, želeti je, da se ja organizacija razširi med vse dečke. Sister Charles Marie, ki je bila nekdaj "Damjanova," je zadnji pondeljek prišla za kratek obisk k svojim sorodnikom. Sr. Charles uči v Marble Head, O. želimo ji obilo uspeha. Ce verjamete al' pa ne. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiniiimiiiijj BESEDA NAŠIH ROJAKOV O KONTESTU l1^ NEKAJ IZMED ŠTEVILNIH DOPISOV O ŠTETJU ZAJCEV, PIŠK IN PIRHOV Kar je najbolj sramotno pri ugrabljenju Lindberghove-ga otroka, da se je moral najslavnejši Amerikanec. obrniti na bandite za pomoč in jih prositi, da mu vrnejo otroka. Ako so gangeži toliko bolj močni kot policija, zakaj jih ne pošljejo v Washington, kjer zasedejo urad Hooverja in kongres-inanov. Videti je, kot da imajo gangeži veliko več uspeha v svojih vrstah, kot pa mi priprosti državljani, ki smo člani "svobodne ameriške republike! if. :;t Tekom nekega maškeradnega plesa v nekem elegantnem hotelu v Niči, je neka navzoča Amerikanka hipoma odprla okno in je začela metati na ulico šop 1,000 frankov bankovcev. Med stoterimi radovedneži, ki so na cesti opazovali gibanje v hotelu, je nastal seveda uprav divji vrvež. Gostje v hotelu so začeli dvomiti, če je Amerikanka pri pravi pameti, toda Amerikanka je mirno izjavija, da je dobila pri Imzardiranju 70,000 frankov dobička, in ker pri-igrani denar ne prinese sreče, se ga je hotela iznebiti. Kaj če bi komu naših milijonarjev v Ameriki kaj enakega padlo v glavo! * * In neka druga bogata Amerikanka v Chicagi, Helen Egan po imenu, je imela lepo navado, da se je dala vselej fotografirati, kadar jo je mož pošteno premikastil. Zlasti je moral fotograf natančno posneti "črno oko." Ko je te dni prišla pred sodnika, kjer je vložila prošnjo za razporoko, je prinesla pod pazduho težak album poln fotografij. In pri vsaki fotografiji je bilo natančno označen dan, ura in minuta, kdaj je bila tepena po zakonskem možu. Na vprašanje sodnika, kako je mogla vse tako natančno zabilježiti, je povedala, da predno je šla po zdravnika in k zdravniku, je šla k fotografu. Ženske se morajo videti kakšne so! s;: * Iz Washingtona poroča ameriško časopisje, da kongres nikakor ni pripravljen, da bi zbrisal evropski vojni dolg, ki znaša $22,000,000,000. Toliko namreč razne evropske države dolgujejo stricu Samu. No, našemu kongresu se tozadevno ni treba dosti prizadevati, kajti če kongres ne bo zbrisal tega dolga, tedaj ga bodo evropske države, in sicer enostavno s tem, da dolga nikdar plačale ne bodo. In kaj bo kongres naredil, ako Evropa neče plačati dolga, trdeč, da nikakor ni v stanu tega storiti? Ali naj napovemo vojno Evropi in potrošimo $22,000,000,000 za orožje, da nakolektamo $22,000,000,000 vojnega dolga? Nak, tako prismojen tudi stric Sam ni. Včasih je treba ugrizniti tudi v kislo jagodo. * -f Državna posta voda j a države Ohio, ki zboruje te dni pri izvanrednem .zasedanju, bo upeljala davek, katerega bodo morale plačevati telefonske, brzojavne in druge kompanije enakega kalibra. Ta davek se bo vporabil izključno za pomoč brezposelnim. In Mr. Randolph Eide, predsednik telefonske družbe v Clevelandu, je šel v Columbus, da govori proti takemu davku, češ, da njegova kompanija ne more plačati zvišanih davkov, da se pomaga siromakom. V tem oziru Mr. Eide nikakor nima prav. Na primer, George Bender je dolžan telefonski kompaniji za telefonske klice $1,-800.00, sodnik Sawicki $600.00, in drugi politikarji tudi razne visoke svote. Naj Mr. Eide gleda, da bo njegova kompanija pobrala zaostale račune, pa bo zlahka plačala davek za brezposelne! ' Cleveland (Collinwood). O.— Najprej naj mi cenjeni čitatelji oprostijo, ker se nisem že dlje časa oglasil v Ameriški Domovini.. Ni pa temu kriva prevelika zaposlenost, pač pa. ravno obratno, žalostnih in slabih novic, katerih že itak čitamo preveč, nočem poročati. Zdi se mi pa potrebno, da naznanim cenje- Steel & Wire Co. v pokoj. 26 let je neprestano služil tej kompaniji in toraj zasluži, da mu dajo jjočitek in primeren penzijon. želimo mu, naj bi še dolgo užival sad svojega truda, predno ga Bog pokliče domov. Drugače so pa naše delavske razmere take, kot so bile. Dela se malo ali nič in še takrat, ko se dela, se le malo zasluži, če ne bo sodni dan, se bo moralo kmalu obrniti na bolje. Pri družini Jakob Hadala so te dni sprejeli novo bordarico na stanovanje. Stric in teta Pen-kowski sta bila mali Rose, Marie za botre. William, Joseph Konestabo se je vdomačil pri družini Frank Konestabo na Reno Ave., da jim bo pomagal pri delu — čez 20 let. Martin in Kristina Skočaj pravita, da bo vedno držal svoje obljube, ki jih j3 storil pri krstu. Pri John Simončičovih na 77. cesti so krstili Marjetico. Tak'.' bi bili radi kakega Johnnya, ali Martinčka mesto Marjetice, ker imajo sedaj same deklice, pa je že hvadnik, ker se pri tej zadevi ne da prav nič izbirati. Mr. in Mrs. Gabriel Rus sta jo spremila v cerkev. Daniela, Jean je ime mali hčerki, ki se je ustavila pri družini John Peskar Jr. John in Mary Tomšič bosta skrbela, da Daniela ne pozabi krstnih obljub. Naj izrazimo naše čestitke vsem malim, kakor njih staršem. Bolezen je nekaj časa gospodarila precej splošno pri nas. Sedaj ne čase pa je že pod kontrolo, hvala našemu zdravniku, dr. Perkotu. Influenca se še vedno povrača, dobro pa da nima tolkega vpliva, kot ga je imela leta 1918, ko je vsak drugi od nje napaden moral dati slovo temu svetu. Društvo sv. Ane se je prvo toliko vzpodbudilo, da je napovedalo veselico za nedeljo 3. aprila. žensko društvo sv. Ane ima veliko prijateljev in prijateljic, bo toraj tudi gotovo imelo uspeh. Pravijo, da bodo vse dobrote tega sveta na mizi in godba bo prav dobra ter pod oglajen, nalašč za ljudi, ki ne morejo pri miru sedeti. "Serenadsrs Club" bo pa nastopil 10. aprila v smešni vlbgi "minstral show." Pripravljajo se že dolgo časa za to in vemo. da, bo nekaj zanimivega. Vse pa bo prekosila predstava, katero pripravljajo razna Cleveland (Newburg), O.—• Ha! Ha!' Oh, kar pisati že ne vidim več, tako sem zmučen. Ampak spat pa ne grem, kakor je šel Jaka, ker nisem imel nobene "tolažbe" poleg sebe. Tolažil sem se z eno galono vode in to vsak ve, to ni bogve kaka tolažba in korajža. Vsakega zajčka sem s svinčnikom ustrelil in v torbo potlačil, pa mi ni noben ušel, kakor je bil svoječasno Glihatu Lojzetu na lovu. Zajcev sem nabasal štiri torbe in pol. Za piščanci sem pa lazil, kakor cigan, vse okrog vozov pod kozolcem. Nasul sem jim tri mernike prosa, potem pa, ko so bili na kupu, sem poveznil reto in j ih natančno seštel. Seštel sem tudi vsa jajca in lupini in mislim, da sem jih uganil. Zahvalim se uredništvu za to delo. Kakor vidim, bi bilo boljše, da bi bil naš urednik v Wash-ingtonu mesto Hooverja, pa bi vsi kmalu delo dobili. Mislim, da bom jaz dobil prvo nagrado in ne bom nič jezen, če jo bom. Pozdrav vsem skupaj in brez zamere. Frank Kokotec. Ker mi je list zelo priljubljen, zato mu želim mnogo uspeha in novih naročnikov. Pozdrav uredništvu in vsemu osobju Ameriške Domovine, posebno pa Jaka-tu in njegovim trem zajčkom v koloni. Alojzij Nemec. Barberton, O.—Nimam baš posebnega časa za ukvarjati se s tako stvarjo, kakor je štetje piščancev, zajcev in pirhov. Ko sem pa listal, po mnogobrojnih straneh prazniške izdaje, čital razne novosti, črtice, romane, ter ogledoval številne oglase naših slovenskih rojakov, sem si pa začel misliti: koliko bi pa kaj bilo tega drobiža, oziroma zajcev, piščancev in pirhov. In tako me je radovednost popadla, da sem začel šteti in si beliti glavo. Velikonočna izdaja Ameriške Domovine je nekaj tako domačega in spojenega skupaj z našimi rojaki-trgovci, da se mi je zdelo, kot bi bil v stari domovini in bi list prejel iz Ljubljane. To je nekaj lepega, da se naši trgovci zavzamejo in napravijo verigo, ki združuje drugega z drugim. Ameriška Domovina ima često prijazno besedo v prid našim trgovcem. Ti znajo pa tudi vrniti, kadar na to prilika nanese in tako se je pokazalo v velikonočni izdaji, ki je natrpana trgovskih oglasov. Oglasi imajo tudi to dobro lastnost, da poleg reklamnih namenov, seznanjajo naše rojake med seboj, kar je tudi neobhodno potrebno v oddaljeni tuji deželi, v kateri smo raztreseni, da čestokrat pozabimo drug na drugega. Pozdrav! Frank Troha. Cleveland, O.—Tu vam pošiljam število zajcev, piščancev in pirhov. Po mojem mnenju je gotovo polovica zajkelj zraven-Povem vam pa, da jih ne bi rada štela vsak dan. Včasih so mi kar oživelii pred očmi. Zajčki so s ušesci. migali, piščanci pa z drobnimi perutki stresali. Pa da ne bi kdo mislil, da sem preveč rdečega nagnila, štela sem pred-pcldnem in ga torej še sploh videla nisem, če se človek k takemu delu spravi, je boljše, da je lahke glave in bistrih oči. Posebno okoli tistih velikih oglasov je bilo dosti za preštet, kot sta bila oglasa Kluba collinwoodskih groceristov in mesarjev in trgovcev Narodnega trgovskega kluba. Vsi se veliko trudijo in žrtvujejo, da nam boljše in ceneje postrežejo. Vedo, da s združenimi močmi se vse naredi. Naša dolžnost pa je, da jih podpiramo, kakor tudi vse druge trgovce in. obrtnike. S tem bomo napredovali v vseh ozirih. Ob tej priliki, sem se spomnila tudi naših sovenskih farmer-jev, ki jih je precej, zlasti v Ma-disonu in Genevi, O. če bi kateri imel toliko zajcev in pišk, kot jih je v velikonočni izdaji Ameriške Domovine, bi jih bilo lepo videti, ter bi bilo tudi dosti užit ka od njih, posebno od koko-dajsk, ki so vedno bolj na programu kot zajci. Pozdrav vsem čitateljem tega lista, Ana Godlar. Euclid, O.—Ravno sedaj sem končal štetje vaših piščancev in zajcev in mislim, da jih ni nič več in nič manj, ampak ravno prav, da se dobi tisti cekin, ki mi bo zelo prav prišel, ker sem že dolgo bres dela. Ampak v prihodnje bi prosil, da bi bil kak zajček malo večji, da bi bil tudi za ugriznit vsaj za praznike. Ker vi ne veste, kakšne skomine sem imel ob praznikih, ko je bilo toliko zajčkov v hiši pa nič za jest. Ves dan v soboto me je moja žena naganjala, naj grem in dobim kakšno kokoš. Rekel sem ji, naj počaka, da dobim tisti cekin. Torej, da ne bo kakšne pomote, prosim/ da mi pošljete, kakor hitro mogoče, tisti cekin, ker v duhu že vidim mojo ženo, kako kckoš obirt(,. Prosim pa, da ji tega ne poveste, ker bi bila huda zamera, ker ona je Dolenjka, jaz pa Kraševec. Vse smo se poskušali, da bi Hoover okrenil svoj voz s pro-speriteto po pravem klancu, pa vse nič ne pomaga. Še ena stvar, ki bi morebiti pomagala, in to je, če bi k Hoover ju molil. Molitev prodre oblake in bo menda j a prišla tudi do Washingtona. Takole bi jaz molil: O, Hoover, ki si v Washing-tonu (razun če ne loviš ribe v Rapidan-u), zgodi se tvoja volja in volja tvojih kampanjskih manager j ev, kakor v Washing-tonu, tako tudi po vsej tej kon-tri. Odpusti nam naše dolge in če jih ne moreš odpustiti, za božjo voljo, poskusi nam vsaj dobiti kako delo, pa jih bomo sami plačali. Nikar nam ne zameri, če smo verjeli tvojim kampanjskim obljubam, saj ne bomo nikdar več. Nekateri so volili zate, ker so mislili, da jih bo vrag vzel, če bodo volili za Smitha. In takoj si bil izvoljen ti in vrag nas vseeno jemlje. v Zahvaljujemo se ti, o mogočni Hoover, za olajšanje, ki si ga dal farmarjem. Ker olajšal si jih vsega, samo njih dolgov ne in par starih cunj. Ravno tako si olajšal stanje delavstva, ker sedaj jim ni treba zgodaj vstajati, da bi šli na delo. Zahvaljujemo se ti, ker si napravil, da nobena tovarna več ne trobi in sedaj imamo tak lep mir. Tudi ropotanje koles v tovarnah je ponehalo in nam ne gluši ušes. Tudi to je tvoja velika zasluga- Ne pelji nas v skušnjavo potratnega življenja, ker bi se lahko preobjedli in bi nas morali odpeljati v bolnišnico. Dasi tavamo skozi temne dolini hudih časov in v senci stradanja., pa vseeno nimamo strahu, ker pazna očesa tvojih su-hačev in raznih odsekov pazijo nad nami. Doprinesel si veliko delo, da so sirotišnice prenapolnjene in tako nimamo prostora, kjer bi v miru umrli. Zato se bomo pa tudi hvaležne izkazali in si lahko zagotovljen, da te nikdar več volili ne bomo. Amen. Cleveland (West Park), O. —Takih velikonočnih praznikov pa še ne, kakor letos. Včasih seni že štel zajčke in jajčka., pa ne tako težko ko letos. Ne vem, ali mi je res namenjen tisti cekin, ali kaj. Začel sem šteti z dobro voljo ravno o petih zjutraj, da boste vedeli in gotov sem bil pozno v noč. Najprej štejem čiki-ce, potem pa zajčke. Bil sem sko-ro gotov, ko pride moja ženica, katere prvo ime je stara, drugo Rozi, tretjega pa ne povem. Pa pr^vi: "Hej, stari, ali si že tistega zajčka in tisto čikico seštel tam na prvi strani?" "Kje na prvi strani?" se začudim jaz. "Saj tista dva nista za štet, ko sta tako velika. Jaz samo ta male štejem." \ Da pa ne. bo pomote, vse skupaj zbrišem in začnem '"šteti od kraja. Sedaj sem začel pa šteti piščance, zajce in pirhe vse skupaj, že sem bil skoro gotov, ko prileti moja ta mala punčka in zakliče: "Ata, tukaj so še trije zajčki!" "Kje vendar, saj sem že vse preštel." "Tukaj, kjer se ti vedno tako smeješ, tam v tisti koloni "če verjamete, al' pa ne." Pogledali natančno v Jakatovo kolono in res vidim tam tri zajčke. Ni drugače, prišteti jih moram zraven in tako sem siguren, da bom dobil prvo nagrado. Pozdrav vsem, listu pa mnogo uspeha. Lawrence Kožuh. -o-- * Včeraj so v zaporih države New York poslali štiri morilce na električni stol. * Pismo ima pri nas John Mo-dic. 'A Grmkov Francelj je bil strojevodja na železnici Divača-Pulj. Francelj je bil vedno dobre volje, je rad za pijačo in je bil sploh v vseh ozirih fejst fant. Kako pa tudi ne, če je bil pa mojega očeta sin. Saj ga ne maram hvalit, ampak kar je res, je pa res. Tudi jaz sem se par-krat žnjim peljal in smo pokušali istrijanca od Divače doli do Pulja in smo prišli na postajo v Pulju kar po zadnjih nogah, kot bi se reklo. Francelj je bil torej vedno židane volje in tudi zapel je, čeprav ni znal tako lopo kot jaz. Samo enkrat se je spravil Francelj iz kontrapeze in je klel, da se je njegov kurjač kar križal: in bi bila lokomotiva kmalu skočila s tira. Klel je po. laško, ker ima ta jezik bolj krepke izraze in se v manj besedah več pove, kot v našem milem materinem jeziku. Kaj ga je Opravilo iz ravnotežja'' Čakajte, vam povem: Ko nekoč Francelj drvi iz Pulja proti Divači z brzovlakom, naenkrat zagleda nekega človeka blizu Rodika, ki na vso moč maha z rdečo ruto. Francelj. misleč, da se je zgodila kajca nesreča, z vso silo potegne za zavoro in) brzovlak se sunkoma ustavi ravno pri tistem človeku. "Kaj"pa je? Ali je pokvarjena proga, ali kaj, da ste ustavili vlak?" vpraša Francelj človeka, ki je bil med tem že spravil robec v žep in je sedaj držal V roki fajfo. '"O, nič posebnega ni," pravi ta. "Samo fajfo bi rad prižgal in ker nimam pri sebi žve-plenke, sem si mislil, da bi mi morda vi dali ogenj." DOPISI Newburike novice fnemu občinstvu, zlasti ljubiteljem petja, da priredi pevsko društvo "Soča" dne 3. aprila 1932 koncert v Slovenskem domu na Holmes Ave. Slišali boste mnogo krasnih pesmic, pri katerih vas bo žalost minila in postali boste veseli in v duhu zopet mlajši. Torej je vljudno vabljeno vse občinstvo, da nas Velika noč s svojimi lepimi prazniki in obredi je zopet mimo. V cerkvi smo jo praznovali slovesno, kot se spodobi. Zunaj-ni sijaj pa je bil letos zelo neznaten. Tukaj mislim tiste reči, ki tudi zunaj cerkve značijo, da je dan nekaj nenavadnega. Navajeni smo bili zadnjih deset ali petnajst let je bilo vedno tako, da je Velika noč prinesla vsakemu kaj novega. Nove obleke, nove suknje, zlasti za ženske, in novi klobuki. Vsak je imel nekaj novega, vsi od Janezka do Marice so se na Veliko nedeljo pokazali s čim, četudi je na mamo in ate-ja prišla samo nova žepna rutica. Letos tega ni bilo videti. Le tu in tam v redkih presledkih je imel eden ali drugi nov klobuk in še tega je malo pomečkal, da bi ne izgledal preveč nov, češ, da me ne bo kdo vprašal za kvoder na posodo. Vse to se je godilo leta 1932, katerega se bodo spominjali mlajši, kakor "leta krize." Pripovedovali bodo, kako je bilo hudo, ker ni bilo dobiti zaslužka in koliko družin je mesto podpiralo — čez 18,000 družin. Rekel sem, da so bili naši cerkveni obredi lepi in slovesni. Pri tem nam je pomagal Father Sholar iz katoliške univerze v Washingtonu, ki je prišel v sredo zjutraj velikega tedna in je zopet odpotoval nazaj v šolo v sredo po Veliki noči. Poleg tega sta nam pomagala tudi naša dva semenišnika,' Ludvig Kužnik in Joseph Shuster. Cerkev je bila napolnjena petkrat v nedeljo zjutraj. Velikanočna kolek ta znaša. $1,114.68, kar je sicer komaj polovico tega kot je bilo po navadi, je pa za današnje čase zelo dobro. Zato naj bo tukaj izražena zahvala vsem, ki so po svoji moči pomagali tukaj zraven. Joseph Suštaršič se je moral povrniti iz šole radi bolezni. Joe je obiskaval Crosier College v Onemia, Minn, želimo mu hitrega okrevanja in povratek na svoje mesto, če prej ne, vsaj prihodnjo jesen. John Pire je priromal nazaj iz starega kraja. Pred dvema letoma je šel s svojimi starši v stari kraj. Med tem je pa prišel John i v vojaška leta, a ker je rojen tukaj, je hotel Obnoviti svoje državljanstvo predno ga izgubi. John pravi, da če bo kedaj šel k vojakom, bo šel v Stric Samovo službo. Anton šraj starejši je pred kratkim bil poslan od American EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. J. D. Kakor se posodi, tako se vrne, So rekli Newburcani tri minute zatem, ko je Liga narodov odloga zmago Euclid Rifle klubu Pri zadnji tekmi. Navada je pa taka, kadar dva tekmujeta, nista Pri izidu nikdar oba vesela. Am-Pak ta navada je prišla ob svojo veljavo pri tekmah naših strelskih klubov, ker smo, predno se razidemo, vsi veseli in dobre volje, zmagovalec in poraženi. Da se pa poskusimo enkrat na tem, drugič na drugem strelišču, Se Pa to napravi samo iz tega vzroka, da se poskusi ohajčana tukaj in tam. Zato so fantje od Rainbow Hunting & Fishing kluba poslali k našemu klubu d.e-Putacijo, ki sicer ni prišla v frakih in visokih cilindrih, pač pa s zelo vljudno ponudbo, da se prihodnji torek udarimo z Newbur-čani v S. N. Domu na 80. cesti. To bo v torek 5. aprila ob osmih zvečer. Naš predsednik, John Brus, je izdal iskren apel na vse naše fante, da se korporativno udeležimo tekme. V svoji poslanici je naš predsednik tudi apeliral, da se vsi zberemo ob pol °smih zvečer pri njem, da ne bo kakšne pomote, da se nas prešte-Je in postavi v bojni red in da Potem skupno planemo proti Uewburski postojanki. To je ja-ko važno, da pridemo vsi skupaj na pozorišče, da se ne bo zgodilo, kot se je že enkrat, da sta prišla Legan in Baraga na mesto šele drugi dan, ko je bila zmaga že Proslavljena in likof zapit. Kdor se ne udeleži streljanja ln bojnega pohoda, bo zapisan v društvene zlate bukve kot dezer- ter in bo postavljen pred vojno sodišče, kakor hitro se ga dobi v roke. Obsojen bo po naših paragrafih, da bo moral v poletni sezoni pobirati hilzne. Torej poslušajmo našega cenjenega predsednika, ki nam dobro želi in nam privošči, da smo vsi deležni znane gostoljubnosti newburških fantov. Predsednik mi je tudi naročil, da zapišem, da po streljanju je vsak odvezali od discipline in ga vsak lahko diha po velikosti njegove gobe in razpoloženja. Tudi glede odhoda domov, je vsakemu dano na prosto voljo, če hoče iti domov ali pa ne. Torej prihodnji torek naj naš klub antreta s tambor-jem vred. Zadnji torek se je tako streljalo: Dolenc S..........................187 Maren........................................151 Pevec ........................................123 Tomažič ................................118 Jerič ............................................112 Dolenc J..............................165 Gole................................................171 Sepic............................161 Mlakar ....................................170 Bruss ........................................136 Leonardi................................155 Podpadec ............................115 Sober ........................................151 Petrič ........................................137 Janževich ............................155 Baraga ....................................164 Klaus ........................................124 Jerman ....................................115 Mandel .................. 172 Hoffart....................................158 Satkovič ................ 123 Ogrin .................... 169 POSLOVENIL DR. A. R.: CARSKI SEL Vesti iz domovine —-V globokem vodnjkau ponesrečil. Pri Kastelcu na Pristavi so kopali vodnjak. Za kopača so najeli tudi mladega 26 letnega Martina Župančiča. Nahajal se je na dnu jame in je Pridno vršil svoje delo. Vso odvišno nakopano zemljo kamenje je metal v veliko, na tenko vrv navezano vtedro, ki so £a zunanji delavci dvigali iz globine. Pod silno težo bremena ln vsled večkratnega drgnenja °i> tramovje, pa se je vrv sčasoma. obrusila in ponekod precej natrgala. Toda, ob splošni zaposlenosti in zamišljenosti v de-1°> so delavci prezrli te resne znake in marljvo vršili dalje svoja opravila. Pa že je sledila nesreča! Ko so delavci znova — morda že sto-tič — vlekli iz jame težko bre-ttle» se je vrv naenkrat krčfevito nategnila — strgala — in težko breme je s hrumečim ropotom ln gromom zbobnelo v prepad. Iz jame se je začul presumljiv krik — stokanje v— zdihovanje, ki je kmalu nato prešlo v tiho sopenje in pokojni mir . . . Zunanji delavci so, v smrtnem strahu, spoznali, kaj se je zgodilo tovarišu v jami. Po lestvi so se spustili v globino, odstranili zemljo in kamenje in dvignili ubogega Martina. Ves bil v krvi, z razbito lobanjo. bled in začrnel. ,še živega so nato odpeljali v mesto, v bolnišnico, kjer sedaj trpi in v blaznih, krčevitih na-Padih, čaka rešitve iz zemelj-8kih spon . . . Mlada žena in eno leto star sinček pa jokata doma in polna uPov in nad hrepeneče čakata, . aj ozdravi in se povrne ljub-Jeni oče . . . V Dravljah je umrl gospod J°žef Kušar, star 74 let, zaseb-111 Pri gospodu Antonu Kušar- Pokojni je bil 21 let v Ame-llki- Bil je zelo duhovitega in Prikup]jivega značaja. "7-če Črnogorec obljubi—pre-Pelje tudi mrtvo ženo iz Ameri-e domov. Pred dvajsetimi leti .je izselil v Ameriko Joko Pe-ričevič iz Nikšiča v Črni gori. V Ameriki je delal v rudniku in se oženil s svojo rojakinjo Jo-vanko, s katero je imel pet otrok. V Ameriki si je prislužil lepo premoženje. Njegova žena je bila silno dom otožna in je nekega dne vprašala svojega moža, če bi jo v slučaju, da bi umrla, prepeljal v Nikšič. Joko ji je to sveto obljubil. Pred par meseci se je v rudniku, v katerem je delal Joko, pripetila huda nesreča, pri kateri je bilo ubitih tudi več naših rudarjev. Pomotoma so ljudje sporočili Jovanki, da se je smrtno ponesrečil tudi njen mož. Ta žalostna vest je tako vplivala na Jovanko, da jo je zadela kap in bila je takoj mrtva. Joko sedaj ni vedel, kaj bi storil. Ker pa je Črnogorcu dana beseda sveta, je sklenil, da bo izpolnil svojo obljubo. P repe ljal je mrtvo truplo svoje ženo iz San Francisca v Nikšič, kjer je bilo pokopano. Prevozni stroški so znašali okrog 50,000 dinarjev. —Smrt pod vozom. Franc Šinkovec iz Veniš pod Leskov-csm se je pečal s prevažanjem drv in se je tudi v petek odpravil v družbi s pomagačem Pun-tarjem po drva. S polnim dvo-vpreženim vozom sta se vračala že dopoldne proti Krškemu po strmi cesti. Z verigo sta še zavrla zadnje kolo in nato pognala konja. Šinkovec je. stopa) pred konjema. Puntar pa za vozom. Naenkrat se je utrgala veriga, ki je služila za zavoro, voz je pognalo naprej s konjema vred, ki sta v naslednjem hipu podrli voznika in ga pohodila. Nato je pa še voz s prednjimi kolesi zapeljal čezenj. Šinkovec je onesveščen s hudimi bil njen dojenček tedaj ko je sodišče razsodilo njemu v prid?" "Kaj, ako smem vprašati?" "Polkovnik gardnih huzar-jev." Na ta odgovor so se začeli vsi smejati. -Razigrani Alcide Joli-vet pa je potegnil iz žepa svojo beležnico in je vanjo zapisal sledečo opazko: "Telega, to je ruski voz na štiri kolesa pri odhodu — na dve kolesi ob prihodu!" DVANAJSTO POGLAVJE Izzivanje Jekaterinburg je po krajevni legi azijsko mesto, ker stoji onstran uralskega pogorja na njegovih zadnjih obronkih. Vkljub temu spada pod upravno oblast permske pokrajine najbrže zato, da ima evropska Rusija tudi del Sibirije v svojih krempljih. Veliko mesto je bilo ustanovljeno že leta 1723. V Jekaterin-burgu je prvi zavod za kovanje denarja in vrhovno rudarsko ravnateljstvo. Mesto je važno obrtno središče dežele, kjer je vse polno tovarn in naprav za izpiranje zlata in platine. Prebivalstvo Jekaterinburga se je prav tedaj zelo pomnožilo, ker so se ondi zbirali Rusi in Sibir-ci, ki so se zbali tatarskega vpada. Pribežali so iz pokrajin, ki so jih napadle orde kana Feo-farja, zlasti iz kirgiške dežele, ki se razteza jugovzhodno od Ir-tiša do turkestanske meje. Ker torej v mestu ni bilo mnogo takih, ki bi hoteli potovati v Sibirijo, je bilo dovolj konj in voz na razpolago. Zato sta Harry Blount in Alcide Jolivet prav lahko zamenjala s popolno telego konec svojega voza, ki ju je pripeljal v Jekaterinburg. Mihael Strogov pa je imel svojo taratajko, ki ni preveč trpela med vožnjo čez uralsko pogorje. Za hitro vožnjo po irkutski cesti je torej potreboval samo še treh ""dobrih konj. (Dalje prihodnjič.) V mrtvaški krsti so skrili kotliček Mahunta, Georgia, 1. aprila, šerif Newton je dobil v tem mestu žganjarno v mrtvaški krsti. Vsa žganjarna je bila dobro obita s pločevino. V krsti je bil kotliček za, dva galona. Dva lastnika krste sta bila aretirana. Za polovično ceno! Hiša naprodaj, cena $3300. Osem sob, furnez, garaža, na St. Clair in 78. cesti. Hiša 8 sob, cena $5000, moderna, garaža, na St. Clair Ave. in 93. cesta. Hiša naprodaj, 10 sob, za dve družini, cena $4800, lot 40x 190, prva vknjižba $4550. Na Wade Park in 66. cesta. Hiša naprodaj, 10 sob, cena $6500. Za dve družini, vse moderno. Blizu St. Cair in 128. ceste. Vprašajte pri McKenna 1383 E. 55th St. HEnderson 5282 Naznanilo Naznanjam članstvu društva Vodnikov Venec št. 147 S.N.P.J. da je preminul naš član in so-brat Joseph Komin, 1007 E. 76th St. Pogreb se vrši v torek zjutraj iz hiše žalosti, članstvo je prošeno, da poslednjikrat obišče pokojnega brata in se po! možnosti tudi pogreba udeleži.— j Leonard Poljšak, tajnik. Soba se odda najem. Jako čedna in prijazna. 5604 Bonna Ave. (80) Šest ur pozneje sta se oba voza drug za drugim pripeljala v Jekaterinburg, ne da bi se jima na potu pripetila kaka nesreča ter prekinila vožnjo. Prva oseba, ki sta jo časnikarja zagledala na pragu pošte, j je bil njun voznik. Zdelo se je, da ju čisto mirno pričakuje. V resnici dobrodušni Rus je hitel brez zadrege in smehljajo- j čih se oči k obema potnikoma in jima je pomolil roko, da sprejme napitnino. Zaradi resnice moramo povedati, da je tedaj Harryu Bloun-tu jeza vzkipela z vso britansko silo. Da se jamščik ni previdno umaknil, bi ga bil po vseh boksarskih pravilih s pestjo udaril i po obrazu in mu tako plačal za-služeno napitnino. Alcijle Jolivet /se je smejal, \ kakor se ni smejal morda še nikoli. "čisto prav ima, siromak!" je vzkliknil. "Pravica je na njegovi strani, dragi moj tovariš. Saj vendar ni njegova krivda, da nisva mogla za njim." Potegnil je nekoliko kopejk. iz žepa in dejal jamščiku: "Tu imaš, prijatelj, spravi! DNEVNE VESTI Eno mesto, kjer ni brezposelnosti Lincoln, Nebraska, 1. aprila. Tukajšna mestna vlada je naznanila, da ima delo za 200 brezposelnih. Toda ljudje se niso oglasili. Zastopniki mesta in dobrodelnih družb so hodili vse popoldne okoli in končno dobili 38 delavcev za delo. Delo je za tri tedne, toda mesto plača samo $2.40 za šest ur. Madžarska prestolica išče dobrega rablja Budapest, 1. apria. Ogrska vada je začela iskati potom oglasov po časopisu pripravnega rablja. Mesto je izpraznjeno, ko je umrl zadnji rabelj Anton Koza-rek. Kozarek je umrl, potem kc je dobil pljučnico pri zadnjerr obešanju. Vlada povdarja, d t morajo prosi tel j i za to delt "imeti dobre skušnje v preteklo sti." Ako jih nisi zaslužil, ni tvoja krivda." To je llarrya Blount a. še bolj razjezilo. Zahteval je odškodnino od poštarja in, mu grozil s tožbo. "Tožba v Rusiji!" je vzkliknil Alcide Jolivet. "Ako se stvari niso spremenile, tovariš, ne boste dočakali konča. Ali ne poznate zgodbe ruske dojilje, ki je tožila rodbino svojega dojenčka za dvanajstmesečno oskrboval-nino?" "Ne!" je odgovoril Harry. "Potem tudi ne veste, kaj je MALI OGLASI Pozor! čast nam je obvestiti slovensko javnost, da so sedaj v veljavi nove prevozne cene iz New Yorka do Ljubljane. Cena je samo $85.84, in iz New Yorka do Ljubjane ter nazaj do New Yorka pa samo $152.00. Vprašajte v našem uradu za naš posebni izlet s parnikom Mauretania, ki odplove 25. junija. Fine ugodnosti za potnike. Se toplo priporoča Slovencem in Hrvatom poznana in zanesljiva potniška agencija na St. Clair Ave. Mihaljevich Bros. Steamship Agency ' 6201 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Stanovanje se da v najem, tri sobe. Vprašajte na 1035 E. 70th St. (78) Naprodaj ali zamenja se 117 akrov farma, ob tlakani cesti, rodovitna zemlja, 9 glav živine, prešiči, kokoši, race, gosi, vse potrebno orodje, sadno drevje živinski hlev, ki je sam toliko vreden, kot se za vse skupaj zahteva. Imamo tudi manjše in večje farme za zamenjati. M. Jalovec, 19404 Mohican Ave. Tel. KEnmore 4597-J. (78) Dvoje stanovanj se da v najem, eno tri sobe, rent j $13.00, drugo štiri sobe, za $15. [Vprašajte na 1011 E. 64th St. (78) J. Perko. Društvo zboruje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. Asesment se pobira na seji samo od 11. dopoldne do 3. popoldne. V društvo se sprejemajo člani in članice od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovanje ali za dosmrtno od $250 do $2,000. Bolniška podpora je $7 in $14 na teden. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in se naj ravna, po jednotinih pravilih. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. DVOR BARAGA, 1317 C. O. F. Nadborštnar Frank Perme, podborštnar Anton Hlabše, finančni tajnik Charles Baznik, zapisnikar Matt Baznik. blagajnik Martin Dulc, bivši podborštnar Lovrenc Zupančič. Nadzorniki: Ivan Zupan, John Kikel, Henry Opalek. Delegata John Hoče-, var in Ernest Kobe. Duhovni vodja Rev. B. J. Ponikvar. Vratar Frank Skerl. Sprevoditelja. Louis Erste in Frank Habjan. Zastavonoša Frank Krnc. Društvo zboruje tretji petek v mesecu v stari šoli sv. Vida. «... Imenik raznih društev I DOSLUŽENCI Predsednik Joseph Lozar, podpredsednik Andrew Lekšan, tajnik John J. Kikol, 5345 Spencer Ave.; blagajnik Joseph Markovič, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Andrew Lekšan, Frank Vi-rant. Zastavonoša Joe Skuly. Zdravniki: dr. Kern, dr. Oman, dr. Perme! Zastopnik skupnih društev fare sv. Vida: Frank Brancelj. Zastopnik na delniški seji S. N. Doma, John J. Kikol. Društvo Doslužencev je na dobri finančni podlagi. Ima nad $7,000 premoženja in plačuje $8 tedenske bolniške podpore. Društvo priredi časten pogreb za umrlim članom z udeležbo vseh članov. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v sobi št. 3, staro poslopje, Slov. Nar. Dom. Slovenci in Hrvati od 16. do 45. leta se vabijo k pristopu. nika za Slov. Nar. Dom v Newburgu: Joseph Maver in John Perko, zastopnika za Slov. Nar. Dom v Maple Heights: Martin Mirtel in John Pes-kar. Društveni zdravnik dr. A. J. Perko. Društvo zboruje vsako ■ četrto nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu na 80. cesti. Sprejema nove člane od 16. do 45. leta. KRANJ Predsednik Math Kern, 19105 Mohawk Ave.; podpredsednik John Bro-lih, 1275 E. 55th St.; tajnik Joseph Kne, 1240 E. 61st St.; blagajnik Anton Sajovic, 1075 E. 61st St. Nadzorniki: John Kern, Frank Baznik in Frank Fende. Zdravniki: dr. F. J SV. JOŽEFA, ŠT. 146 KSKJ Predsednik Math Zupančič, 3540 E. 81st St.; podpredsednik John Kužnik, prvi tajnik Dominik Blatnik, 3550 E. 81st St.; drugi tajnik John Kaplan, blagajnik Joseph Lekan, 3568 E. 81st St.; zapisnikar Frank Papež. Nadzorni odbor: Vladimir Volcansek, John Kužnik in Rudolph Kenik. Društveni zdravnik Anthony J. Perko, 3493 E. 93d St. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slov. Nar. Domu. ŽUŽEMBERK Predsednik Louis Roje, podpredsednik Andrej Škerlj, tajnik John Ubic, 1426 E. 55th St.; blagajnik Joseph Šlogar, zapisnikarica Terezija Jak-šič. Nadzorni odbor: Joseph Šlogar Jr., Frank Razinger in Rok Šprajc. Pomočniki pri blagajniku: Andrej Škerlj, John Zaverl. Vratar John Jakšič. Zdravnika sta dr. Kern in dr. Perme. Društvene seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu v Slov. Nar. Domu, soba št. 3 staro poslopje. Kern, dr. L. J. Perme, dr. Anton Škur Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Gr-dinovi dvorani, 6025 St Clair Ave. Društvo plačuje $6 bolniške podpore na teden, in $100 posmrtnine za $1 mesečnine. Sprejema nove člane in članice od 16. do 45. leta. ZVON Predsednik Andrew Režin, podpredsednik Joseph Blatnik, tajnik Andrew Žagar, 3569 E. 80th St.; blagajnik Joseph Plut, zapisnikar Anton Meljaš. Nadzorniki: Silvester Pau-lin, Domen Blatnik in Anton Erjavec. Pevovodja Primož Kogoj. Vratar John Cvet. Zdravniki dr. A. J. Perko. Zastopnika za Slov. Nar. Dom Anton Erjavec, Domen Blatnik. Za Slov. Nar. Dom v Maple Heights: John Cvet. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v Slov. Nar. Domu na 80. cesti. Bolgarska država je proglasila moratorij Sofija, Bolgarska, 1. aprila. Ministerski predsednik Movča-nov naznanja, da je vlada proglasila 6 mesečni moratorij na vse tujezemske dolgove, in sicer se bo plačevalo na dolgove 50 SLOVENIJA Predsednik Louis Tomše, 3346 St. Clair Ave.; podpredsednik Math Vih-telič, 998 E. 78th St.; tajnik Joseph Derenda, 5334 Spencer Ave.; blagajnik John Fortuna, 1401 E. 47th St.; zapisnikar George Matijatko, 1182 E. 71st St. Nadzorniki: Vihtelic, Germ in Mlinar. Društveni zdravniki: dr. Kern, dr. Perme in dr. Oman. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu, staro poslopje. LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; podpredsednik Frank Truden, tajnik John Znidaršič, 661'' Schaffer Ave.; blagajnik in zapisnikar John Speh Jr., nadzorniki: John Kraševec, John Mlakar in John Ster-le. Društvo zboruje vsako četrto soboto v mesecu v Slov. Nar. Domu, soba št. 4, staro poslopje. Društvo plačuje $200 smrtnine in $1 dnevne bolniške podpore za $1 mesečnine Sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društveni zdravniki so: dr. Omon, dr. Kern, dr. Seliškar in dr. Oman. Zastopnik za Slov. Nar. Dom in Klub društev Slov. Nar. Doma John Žnidaršič. SLOV. NAR. DOM, NEWBURG Josip Lekan, predsednik; Andrej Slak, podpredsednik; Florian Cesar tajnik; Frank Kužnik, blagajnik; Louis Supan, zapisnikar; Louis Fer-folia, Joseph Plut, Joseph Košak. nadzorniki; Andrej Žagar, oskrbnik; Josip Smrdel, Josip Lekan, 81. cesta, Mike Vrček, Louis Simončič, Josip Blatnik, Josip Vrček, Rudolph Novak, Matija Zupančič, direktorji. Cenje-mu občinstvu se naznanja, da se oddaja velika dvorana s kuhinjo vred za razne prireditve, kakor poroke, društvene veselice in razna zborovanja po primerni nizki ceni. Mesečne seje direktorjev in društvenih zastopnikov se vrše drugi torek v mesecu Db 7:30 zvečer. SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO LIRA Predsednik Rudolph Švigelj, 1411 Clermont Rd.; podpredsednik in pevovodja Peter Srnovršnik, 6129 St. Clair Ave.; tajnica Mary Maček, 5818 Prosser Ave.; blagajnik Frank Švigelj, 968 E. 77th St.; organizator Rudolph Švigel, 1411 Clermont Ave.; Mary Brunswick, Rudolph Pole in Mary Brodnik, nadzorniki. DRUŠTVO Z. M. B. Andy Sadar, predsednik; Louis Fink podpredsednik; Joseph Centa, 1175 Addison Rd., tajnik in zapisnikar; Joseph Glavič, finančni tajnik; John Jančar ml., F. H. Mervar in Anton Fink, nadzorniki. Društvena zdravnika sta dr. Oman in dr. Škur. Društvo zboruje tretji pondeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v S. N. Domu, staro poslopje. Je na dobri finančni podlagi ter sprejema fante in može od 16. do 33. leta. Plačuje $7 na teden bolniške podpore. Vsa pojasnila dobite pri odboru. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA V NEWBURGU Predsednik Joseph Globokar, podpredsednik Joseph Kenik, tajnik Louis Hočevar, 9914 Elizabeth Ave.; zapisnikar Frank Papesh, blagajnik Frank Marinčič. Nadzorni odbor: Anton Hrovat, Frank Perko in Anton Gla-van, Zastopniki za S. N. Dom v Newburgu: Joseph Lekan in Joseph Globokar, za S. N. Dom v Maple Heights: Frank Glavič. Društvo zbef-ruje četrto nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v S. N. Domu na 80. cesti,_________ DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Mrs. Julija Brezovar, podpredsednica Mrs. Mary Grdina, tajnica Mrs. Frances Novak, 6326 Carl Ave.; druga tajnica Mrs. Mary Bradač, 1153 E. 167th St.; blagajnica Mrs. C. Perme, vratarica Mrs. F. Ka-sunič. Prva odbomica Mrs. M. Skul'y, druga odbornica Mr. A. Erbežnik. Nadzornice: Mrs. Louise Pikš, Mrs. Genovefa Zupan, Mrs. Jennie Brodnik. Zdravniki: dr. J. M, Seliškar, dr. L. J. Perme, dr. M. F. Oman. Seje se vršijo drugo nedeljo v mesecu v stari šoli sv. Vida na 62. cesti. DRUŠTVO SV. NEŽE. ŠT. 139 C.K.O. Predsednica Mrs. M. Peterlin, podpredsednica Mrs. T. Kostanjšek, tajnica J. Yelitz, 1096 E. 67th St.; zapisnikarica Mrs. F. Russ. 1099 E. 71st St. Tel. ENdicott 03G9-J; blagajni-čarka Mrs. C. Perme, vratarica Mrs. F. Kasunič. Nadzornice: Mrs. M. Peterlin, Mrs. J. Peterlin, Mrs. F. Novak. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar, dr. L. J. Perme. Seje se vršijo tretjo sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida na 62. cesti. procentov dolžne svote, 50 procentov pa se odtrga. 20,000 rudarjev zaštraj- kalo na Češkem Praga, 1. aprila. V 57 rud- SLOVENSKO KATOLIŠKO PODPORNO DRUŠTVVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA Predsednik John Levstik, 646 E. 115th St.; podpredsednik Jernej Kra-šovec, tajnik Leo Novak, 7610 Lock-year Ave.; blagajnik Andrej Tekavc, 1023 E. 72d St.; zapisnikar Anton Zaje. Nadzorni odbor: Frank Komi-dar, Jchn Murtinčič in Frank Levstik. Vratar Valentini Gornik. Zastopnika za Klub društev SND: Anton Zaje in John Levstik. Zastopnika Kluba društev fare sv. Vida: John Martinčič in Frank Levstik. Društvo zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v S. N. Domu na St. Clair Ave., dvorana št. 1. nikih severne češke je odšlo 20,- 000 premogarjev na štrajk. Takoj prvi dan je prišlo do takih nemirov, da je morala žandar-merija posredovati. Mnogo rudarjev je bilo ranjenih. Republikanci v Maine za sušo Portland, Maine, 1. aprila. — 13 predsedniških delegatov re-publikanske stranke iz te države 1 bo poslanih na predsedniško konvencijo z naročilom, da glasujejo za prohibicijo. * Zdravje slavni pevki Schu-mann-Hfeink se je precej zbolj-Išalo. LOVSKO DR. SV. EVSTAIIIJA . Predsednik Anton Bevec, podpredsednik Frank Kosten, tajnik Henry Krantz, 6113 St. Clair Ave.; blagajnik Frank Lušin. 387 E. 163d St.; zapisnikar Frank Praznik. Nadzorniki: Frank Lesar, John Renko in Frank Petrič. Zastavonoša Joseph Japelj. Zastopnik S. N. D. Frank Petrič Zdravnika: dr. F. J. Kern, in dr. Anton Škur. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani ob 9. uri dopoldne. SV. JOŠEFA Predsednik Frank Koren, 1583 E. 41st St.; podpredsednik Joseph Laurie, 678 Bliss Rd.; tajnik John Germ, ! 1089 E. 64th St.; zapisnikar Anton Eolka, 509 E. 143d St.; blagajnik Joseph Erbežnik, 6215 Carl Ave.; za-{stopnik za Collinwood Frank Košmrl. '455 E. 1-52d St. Nadzorniki: John H. Urbas, Frank Zakrajšsk in Anton Zakrajšek. Zdravnik dr. Seliškar. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu, staro poslopje, soba št. 3. SV. ALOZIJA Predsednik Jchn Vidmar, podpredsednik Jakob Rejnik, prvi tajnik John Rogel, 3556 E. 80th St.; drugi tajnik Joseph Miller, blagajnik Frani: Stražar. Nadzorniki: Joseph Maver, Frank Mulh in Anton Skrl. Zastop- SLOVENSKI NARODNI DOM Maple Height, O. Predsednik Vincent Zimšek, podpredsednik Andrew Režin, tajnik Anton Gorenc. 5206 Stanley Ave.; blagajnik Frank Legan, zapisnikar Louis Simončič. Nadzorniki: Martin Martinček, Louis Kostelec, Ludvik Vrček. Ostali direktorji: Mike Plut, Joe Legan. John Hrovat, Andrew Hočevar, Frank Volkar, Jakob Jettteč, Ignac Novak, Anna B. Fortuna. Seje se vršijo tretjo soboto v mesecu na 5087 Stanley Ave. Dvor Mlade Cvetke, št. 1647 C. O. F. Nadborštnar Anthony F. Suhadol-nik, podborštnar Anthony Hrovat, bivši nadborštnar Frank J. Shustcr, finančni tajnik Ciril Šušteršič, zapisnikar in tajnik John J. Kaplan, 3627 E. 81st St.: blagajnik Anthony Me-ljač Jr. Nadzorniki: Florijan Cesar, Anthony Hrovat in Anthony Stepic Jr. Sprevoditelja Cyril Lekan in Ignatius Okoren. Duhovni vodja Rev. John J." Oman. Vratar Joseph Perko. zastopnik za Slovenski Narodni Dom v Maple Heights: Anthony Hrovat. Društveni sdravnik je dr. Anthony J. 1 Perko, 3493 E. 93d St. Društvo zbo-ruje drugi petek v mesecu ob 7:30 'zvečer v S. N. Domu na E. 30th St. poškodbami obležal na cesti Tudi takojšnja pomoč ponesrečencu ni mogla več pomagati. —V gozdu so našli zmrznje-M nega. Pred par dnevi je prišel 1 v Novo mesto zamenjat dva ti-ji sočaka, ki še nista bila žigosana. < Medic Franc s Tolstega vrha pri : črmošnjicah. Ko je v mestu ji vse odpravil, se je popoldne od-' pravil peš proti domu. Domov i ga pa ni bilo. Domači so ga šli 1 iskat in ga našli v gozdu med vasmi Seč in Nova gora zmrznjenega. NedvorAno je moža dolga in slaba pot utrudila, da je sedel, zadremal in zmrznil v hu- j kiem mrazu, kakršen je bil zadnje dni. Pri njem pa so našli še ves denar, tako da je izključena vsaka misel na kako nasilje, i Harry Blount je bil nekoliko oddaljen in je stal s klobukom v roki pokonci kakor žrd. Neprisiljena vljudnost tovariša je le še povečala njegovo naravno hladnost. Medtem se je vrnil voznik, ki se mu je posrečilo, ujeti oba pobegla konja. Najprej je z obžalovanjem pogledal krasno žival, ki je ležala na tleh in ki jo je moral prepustiti roparicam, potem pa si je dal opraviti s svojo vprego. Mihael Strogov mu je pojasnil položaj obeh potnikov in svoj načrt, da jima posodi enega konja. "Kakor ti je drago," je odgovoril voznik. "Toda dva voza namesto enega ..." "Dobro prijatelj," je odgovoril Mihael Strogov, ki je takoj pogodil njegovo misel, "prejel boš dvojno plačilo." "Naprej, moje grlice!" je za-vpil voznik. Nadja je stopila v taratajko, Mihael Strogov in njegova tovariša pa so ji sledili peš. Bilo je ob treh. Vihar je po-nehaval in ni divjal več tako silno po soteski. V kratkem so bi-i na vrhu. Ob prvem svitu je taratajka dospela do telege, ki je vestno tičala v blatu do kolesnih glavin. Popolnoma jasno je bilo, da je posuta s pristnim zlatom in pristnimi dragulji. Vstopnice so naprodaj pri Lyon & Healy's, 1226 Huron Rd., Cleveland, O. A. J. ŽUŽEK ODVETNIK (Jrad: 210 Engineers Bldg. — Main 8038 Stanovanje: 15708 Parlcgrove Ave. — Kenmore 2857-J Važna zadeva cene v teh dnevih je važno, da člo-vek premisli o ceni vsake stva ri. ne glede kaj kupuje. p P__Ti v -.i-- v '931 'I [JLatlg Dgv • ■<<..»■>■: tap.. : A : li^V;,, , , „.•.■>. (fCc^ffl PARTIAL VIEW OF SERVICE ROOMS V tem oziru smo mi posvetili vso pozornost ceni in nudimo občinstvu najboljšo postrežbo za ceno, kot kdo misli da jo lahko plača. 478 EAST 152 tLH ST. kenmore 2016 "Oh oče opat! življenje je čudno. Videl sem orjaka, največjega človeka, kar sem jih ke-daj videl — padel je mrtev, ko so ga ranili z zastrupljeno iglico. Srečen sem, da sem samo bolan." "Mislite," ga je vprašal Gilmartin, "da ste dovolj močni, da mi,poveste, kaj se je zgodilo v gozdu potem, ko sva se ločila?" "Močan!? Seveda., da sem dovolj močan," je izjavil ponosno brat. "Samo požirek vode bom potreboval od časa do časa. Tale kloroform zapusti kaj čuden okus." Opat mu je podal kozarec vode, nakar je brat nadaljeval: "Ko sem vas pustil, sem prav tiho šel do mesta, kjer ste me potem našli. Zdelo se mi je naenkrat, da čujem nek glas. Ustavil sem fee, a tudi glas je obmolknil. Na- Pri poroki Marguerite Moore iz Milwaukee, Wis. in Duart N. Loivrie iz Dallas, Texas, sta bili kot priči Siamski dvojčki (sedeči na sliki), Daisy in Violet Hilton. Dvojčki sta zraščeni slmpaj in mirovni sodnik se ni mogel odločiti, ali sta' dvojčki lahko za priči kot ena oseba, ali kot dve. I Mrtvec na mostu Za "Ameriško Domovino" priredil M. U. "Hitite!" je dejal mirneje Gil- ( martin stražnikom. "Jaz; sem i policijski nadinšpektor iz Lon- s dona. Nikar ne stojte kakor < štori. Spraviti moramo brata v samostan. Nogo ima zlomljeno." ; Gilmartin je posvetil z lučjo < na brata Huberta. "O, moj Bog!" je vzkliknil < brat Hubert, "saj sem držal na- < pačnega človeka!" Brat Hubert je omedlel. Gilmartin pa je pobral raztrgani škapulir--- bil je rjav, kakoršne nosijo brat-je-laiki. .qSMO POGLAVJE Povratek očeta-gostitelja V tem je pristopil Don Cha-vasse ter pokleknil k ranjenemu bratu. "Tako dolgo vas ni bilo," je dejal opravičevaje se Gilmarti-nu, medtem, ko je odpel ranjencu obleko, "da sem se bal, da se je kaj prigodilo. Moral sem priti! Kompliciran zlom kosti!" Obrnil se je k stražniku: "Tecite v samostan. Vprašajte za očeta subprijorja in brata-bolniške-ga strežnika, ki naj takoj prideta z nosili!" V vsaki kretnji je bil opat ta trenutek "polkovnik." Vstal je nato ter pogledal škapulir, ki ga je držal Gilmartin v rokah. Bil je hrbtni kot, a opat ga je takoj pogledal na robe. "Glejte," je dejal nato ter pokazal na kos traku, ki je bil tu našit, "škapulir brata Adri-jana." "** "Brat Adrijan ga ni imel na i sebi, oče opat!" Vsi so se obr- ; nili k bratu Hubertu, ki se je ; zopet zavedel. i "Kdo pa, tedaj?" je vprašal . Gilmartin. "Imel ga je nek Nemec. Zato sem tudi mislil prvotno, da je pče Baumgartner. Vsaj nemški! je govoril. Vendar, pri Bogu, bu-tice jih morajo boleti, ker enega ste prav spodobno osmodili, gospod inšpektor! Prijetna zabava bi bila, da so se bojevali pošteno!" In brat Hubert se je zopet izgubil v omedlevico. Opat se je spogledal z detektivom. Iz samostana so prihajali z nosili in mogočno lučjo. V samostan so pozvali takoj še nekega zdravnika, ki je s. pomočjo očeta subprijorja, uravnal bratu Hubertu nogo. Medtem pa je Gilmartin skušal potegniti mrežo postave oltolo vsega okraja, čeravno je imel le malo upanja na uspeh. Nato se je podal v bolnikovo sobo. Tudi opat je bil navzoč in sočutje z ranjenim bratom se mu je bralo z obraza. Brat Hubert je bil sicer bled, vendar pa ga ni zapustila dobra volja. Opat, ki je vedno rajši videl smehljajočega se grešnika, kakor pa zahrbtnega svetohlinca, se je milosrčno smehljal bolniku. "Nikdar nisem mislil, da vas bom videl bolnega v postelji, brat Hubert," je dejal. enkrat pa sem začul nekak šum v grmičevju. Vprašal sem: "Ali ste vi, oče Baumgartner?" Nekdo je odgovoril: "Da!" Pa se mi je dozdevalo, kakor bi mu bil nekdo zaprl z roko usta. Čul sem, kako nekdo prav težko diha in zdelo se mi je, da se skuša nekomu iztrgati iz rok. Tiho sem se skušal približati. Naenkrat pa mi je nekdo posvetil z lučjo v obraz, tako da me je kar slepilo. "Ali ste vi, oče Baumgartner?" sem zopet vprašal. Oni, ki je imel luč, je dejal nekaj v nekem tujem jeziku — mislim, da je bil nemški, kec sem razločno čul besedo "verflucht" — in mislim, da boste vi, oče opat in vi gospod vedela bolje nego jaz — vendar menim, da. to pomeni "proklet!" "Skoro isto!" se je nasmehnil Gilmartin. "Zdelo se mi je," je nadaljeval brat Hubert. "Naenkrat se mi je zdelo, da slišim od strani glas očeta Baumgartnerja. Skočim tjakaj in zagrabim za škapulir — pa tudi nekdo drug je grabil. Luč so upihnili in pred-no sem se zavedel, že me je nekdo prijel zadaj za škapulir. Skoro da me,'je zadušil s tem. Padel sem vznak, nekdo je zakričal in izpustil. Tedaj sem vas kli-' cal, ker so vsi navalili name." 1 "Koliko pa jih je bilo, kaj bi ■ dejali?" "Natanko ne bi mogel povedati. Čutil sem, kakor da. jih leži šest na meni. Vendar pa se mi zdi, da so bili samo štirje, ako štejem tudi onega, ki sem ga tiščal jaz. Zopet sem vas klical in — in — bojim se, oče, da sem jih tedaj nazival z imeni, ki jih vi ne marate slišati." "Ne morem si predstavljati, kaka imena bi izbiral v takem položaju vaš lasten opat," je dejal bodrilno Don Chavasse. "Vidite, mornarica in vojska!' je namežiknibbrat Hubert detektivu. "Nu, v oddolžitev za svoj greh, sem ustavil gospoda Gilmartina, ko je začel on s takimi besedami in povedati moram, da so bile že za začetek prav krepke. Vendar da nadaljujem. čim sem ugledal luč, nisem vedel, dali je gospod Gilmartin ali kak onih "kakor-se-jih-želahko-imenuje." še bolj sem poprijel, vendar pa mi je nekdo spodnesel noge. Nisem pa izpustil škapulirj'n, čeravno, je nekdo vlekel zanj na drugem koncu. Čudim se, da ga nismo zadušili, pa najsi je bil kdorkoli. Baš tedaj, ko ste prišli vi, J gospod Gilmartin, so me spravili na tla, in nekdo se je z vso silo« vrgel na mojo nogo, tako da jo je razpolovil. Fu!" Počival je in opat mu je zopet podal kozarec vode. "Nekoga ste strašno udarili s svojo palico, gospod," je nadaljeval brat, "ker je strašno zastokal. Nisem mogel pa videti ničesar, ker je bila tema1, a tudi sem omedleval Nekdo je ves čas sedel na meni, a drugi so se malo oddaljili. Nadalje se še spominjam, da so vsi bežali ter vlekli nekoga s seboj. In zdelo se mi je, da se ta nekoliko upira. Potem se ne spominjam ničesar več, ker sem omedlel. Ko sem se pa zavedel, sem imel v rokah kosi škapulirja, a vstran od mene je stokal na tleh nezavesten gospod Gilmartin. "Da," se je obrnil detektiv k opatu, "in kljub svoji lastni strašni rani, se je privlekel do mene, da mi pomaga." "Baš, kar bi pričakoval o bratu Hubertu," je dejal opat. "A . tega ne pove, ker se boji, da bi bila samohvala." "Oh, oče opat," je dejal Hubert, "nikar me ne 'poveličujte. . Star mornar, ki ima v sehi mor- narskega duha, se bo vedno do konca, držal ob strani svojega j tovariša. Bojim se pa, da ni go- < spod Gilmartin imel mnogo po- i moči v meni." s "Nikari, brat Hubert. Ponvi- ) slite koliko jih je bilo proti vam f samemu." s "Ej, včasih jih je bilo šest komaj zadosti — — vendar ne ] smem se poveličati!" i Opat se je smejal. "Mislim, l da so odvedli s seboj očeta i Baumgartnerja ?" "Nekoga so odvedli, oče opat, 1 saj so ga vlekli s seboj." "Morebiti pa je bil kdo, ki sta i ga vidva ranila," je dejal opat. "Vsekakor pa," je dodal Gil- < jmartin, "oče Baumgartner se ni še vrnil." "Čudno! Prisegel bi-, da sem tiščal škapulir očeta Baumgart- i nerja — vsaj glas je bil njegov." "Nam Angležem se zde vsi nemški glasovi skoro enaki," je pripomnil Gilmartin. "Brezdvomno imamo opraviti s kako nemško tolpo." "Potem sta vsaj dva bila Nemca med njimi." je izjavil bolnik, "vsaj zdi se mi, da so govorili nemški vse, dokler ste vi prišli." "Ne dvomim, da so bili Nemci. Prepričan pa sem tudi, oče opat, da je bil načrt sestavljen že v Einsiedelnu," je ugotovil' Gilmartin. "čeravno ne vem, iz česa skle- j pate, da so vsi bili Nemci, ven- i dar sem gotov, da je vsaj eden i med njimi govoril angleški," je ] spoštljivo ugovarjal brat Hubert. "čul sem, kako je dejal ko i so onega drugega vlekli, angle- i ški: 'Primite ga za. noge*!' " Nekdo je potrkal na vrata in } fcrat-vratar je vstopil. Priklo- ; nil se je opatu ter dejal Gilmar-tinu: "Nek stražnik želi govo- i riti z vami, gospod Gilmartin." : Gilmartin je vstal, a brat vra- I tar je odšel. "Najbrže so že pre- ] iskali okolico in mi žele poročati." "čakal vas bom tu, gospod Gilmartin," je dejal opat. V sprejemnici je čakal Gilmartina policijski stražmojster. "Storili smo kar je bilo v naših močeh," je poročal. "Menihi so nam posodili par petrolejk in preiskali smo gozd. Šli smo po sledovih do zidu, kjer .je bila jama, a zunaj zidovja je vsekakor čakal kak avtomobil. To-stran zidu smo našli ta dva predmeta." Oddal je Gilmartinu kos ru-javega blaga, katerega je Gilmartin spoznal kot drug kos ška-. pulirja ter umazan in krvav že-. pni robec. "Ah," je vzkliknil Gilmartin, "ta nam še prav pride! Dobro ste opravili!" "Inšpektor vam obenem sporoča, da bo z dovoljenjem opata \ nastavil tu stražnika, da. patru- \ lira samostansko ozemlje." < "Recite mu, da opat na to pristaja. Kako pa, da je bil straž- 5 nik tako blizu?" j "Prvi je šel proti domu, a dru- s gi je patruliral po Strelski poti, ko sta naenkrat začula glasove." , "Razumem," je prikimal Gil- ] martn. "Škoda le, da nista prišla par minut prej. Morebiti bi imeli sedaj par ptičkov pod ključem." ( "Javljata, gospod, da sta tekla, kolikor sta mogla," je pojasnjeval stražmojster skoro užaljen, "a, ko sta bila na polpo-tu, nista čula več glasov, vsled česar sta tudi precej časa zamudila, da sta našla prostor." "Vsekakor ni pomoči sedaj! Velel sem vašemu predstojniku, naj strogo pazi na samostan. Tako ne zadevi je vas ali njiju nikaka krivda." '"Ali imate še kak ukaz, gospod?" "Ne. želel bi pa, da jutri, ko bo dan, zopet natančno preišče-te vso okolico. In tudi vzemite odtise sledov. Jutri se bom zgla-sil na policijski stanici." "Posluženi boste, gospod." Gilmartin se je smejal, ko je čul vratarja, da je dejal straž-mojstru, naj se poda v kuhinjo, kjer se jim bo po naročilu očeta-kletarja postreglo. Podal se je I po stopnicah proti bolnikovi sobi, kjer pa je baš videl opata zapirati vrata. "Oh, pa saj ni ničesar gotovega, kar je videl. Sicer pa bi vsak ovratnik v temi in takih okoliščinah izgledal kakor — " Nekdo jei potrkal na vrata. In zopet je prinašal rudečelasi pri-jor — vsaj 110 njegovem obrazu sodeč — slabe novice. "Oče Massey se je vrnil, oče opat," je javil. "Porezan je ter krvavi na glavi. Pravi, da ga je prevrnil v temi avtomobil, ki je vozil po cesti brez luči." Opat in detektiv sta se spogledala ter oba vstala. (Dalje prihodnjič.) "Zaspal je," je pošepetal opat. "Ali greva v mojo celico? Nekaj vam moram poročati. Kaj pa je to?" Pokazal je na predmete, ki I jih je imel Gilmartin v rokah. Detektiv mu je pojasnil ter ga obenem tudi opozoril na važnost, ki jo polaga na žepni robec. "Hm, da," je dejal opat. "Ako pa je prala robec kaka nemška ali švicarska perilnica, ne boste imeli lahkega opravka." j "Res!" je priznal Gilmartin. 1 "Vendar računam, da je bila ! angleška. Ne pozabite, da nam I je povedal brat Hubert, da je eden med njimi govoril angleški." "Da," je dejal oče opat ter odprl vrata svoje celice. "Vstopite. Ko ste odšli, je brat Hubert še nadalje govoril. More-bit je velike važnosti, kar je povedal — ali pa tudi nikake." "Res?" "Povedal je, da je gledal pro-Iti mestu, kjer ste bili vi, ko je ležal na tleh. Bili ste tedaj med lučjo in njim. Pravi, da je videl silhueto moža, ki vas je udaril. Prepričan je, da je bil ta sicer oblečen v meniško obleko, vendar da je imel okoli vratu ovratnik, kakršnega nosi katoliško duhovništvo." "Hm, nikake važnosti ne polagam na to. Ali imate kake zaključke, prevzvišeni?" je vprašal Gilmartin. Opat je molčal. "Zakaj ni tega povedal brat Hubert mepi, a šele pozneje vam?" je zopet vprašal detektiv. "Bojim se, gospod Gilmartin, da sumi brat isto, kar vi sedaj sami."