ObPpodobi se, preljubi moji škofijčam Lavantinski, de Vas za sveto veliko noč (za obletnice) priserčno pozdravim, in Vam za pisanko pošljem svojo lepo zalivalo. Delili ste preteklo leto, vsi dobrega, otroškega serca, svetemu očetu, papežu Piju IX. lepe darove, ktire smo jim v Rim za pomoč poslali. V imeni papeževem se Vam jaz prav lepo zahvalim za vsaki krajcar, kteriga ste blagovoljno uložili, za vsaki oče naš, kojega ste za naj viši Poglavarja naše sv. cerkve molili. Čudno moč ima naša združena molitev in milošna. Kakor je svoje dni svetemu Petru v ječi pomagala, tako nastopniku svetega Petra,, Piju IX. pomaga, kajti Bogu sosebno dopade, ako molijo verni otroci za svojega naj viši duhovskega očeta, in mu prinese svoje peneze, kolikor premorejo, v dar. Bog Vam poverni stotero!
Kako se pa godi svetemu očetu papežu? me bote barali. Ravno skorej tako, kakor se je godilo svetemu Petru. Kakor je bil sv. Peter v ječi med dvema vojakoma uklenjen, dokler ga ni angel Gospodov oprostil in mu vozo odperl, tako še neprenehoma dva velika sovražnika sv. Očeta iz vsih krajev stiskata: kralj Sardinski in pa cesar Francoski, ter bi jih rada prisilila Rim zapustiti, in iti po sveti. Godi se papežu in vsim zvestim viši pastirjem v Laških deželah, ktire prekucuhi v oblasti imajo, po besedah sv. Pavla, ki piše: „Menim,} de je Bog nas apostole poslednje postavil, kakor sme/rti namenjene; ker smo v razgledovanje svetu, angeljem in ljudem. — Kolnejo nas, in mi jih blagoslovimo; preganjani smo, in prenašamo; preklinjajo nas, in mi (za nje) molimo; kakor smeti tega sveta smo postali, kakor izveržek dozdaj (nas imajo). I. Kor. 4. Za to ves keršanski svet gleda v naših časih na sv. očeta Pija IX. ter se čudi njihovi serčnosti in stanovitosti, de se ne dajo posiliti svojim nasprotnikom, timveč stojijo kakor skala na svojim svetim mesti; brani jih pa tudi neka skrivna božja moč, de se sovražniki ne upajo papeža lotiti, in iz Rima pregnati.
Jeli hoče dobri Bog še v prihodno svojega zvestega namestnika v Rimi ohraniti, in sovražnikom braniti, ali je sklenil jih nasprotnikom clo v roke dati, ter jih še huje stiskati, naj bi se njihove čednosti in kreposti še lepše razcvetale in nam v izgled bile, kako pogumno se imamo tudi mi za resnico in pravico svete katolške cerkve boriti, to je samo Bogu vsevedjočemu znano. To pa Čujemo in. lehko beremo, de se pričenja sovražnikom papeževem Čedalje hujše goditi, tako, de si že svetvati ne včjo, kaj bi storili, papeža iz Rima pregnali, ali jih v miri pustili, kajti vihar prekucije, kojega so upihali, že tudi njihove stolice maja. Veter hudobije so sjali, hudo vreme pa ženjejo, in bodo želi, kar so hudobnega vsjali, kakor gotovo je Bog pravičen. Sveta volja božja se naj zgodi!
Prosim Vas torej, preljube keršanske duše! in Vam priserčno priporočim, molite še vprihodno, in pa stanovito za našega sv. Očeta Pija IX, naj jih Gospod ohrani, oživlja in osrečuje na zemlji, in jih ne da v voljo jihovih sovražnikov. Kakor mi molimo, tako molijo vsi včrni kristjani, bratje in sestre naše od solnčnega izhoda do zahoda, od juga do severja. Tako lepo in vse obsežno še niso morebiti nikdar za papeža po sveti molili, kakor zdaj molimo; tako jasno se še ni pokazala v naših časih živa keršanska ljubčzn, kakor se zdaj kaže, ter oživlja pravo včro. To je pa sveti materi katolški cerkvi neprecenljivi dobiček, kteriga včrnim otrokam terplenje svetega očeta prinese.
Kedar pa sveti oče papež še neprenehoma veliko izdatkov imajo za potrebe svete cerkve, njihove dežele pa sovražniki molzejo, in jim dohotke čedalje hujše kratijo; podelimo torej še za naprej, kolikor uterpimo svojih krajcarjev v pomoč; saj damo otroci Očetu svojemu. Papež za nas, svoje dobrotnike sosebno molijo, in Bog nam bo obilno povernil. ■— To mojo zahvalo, pa tudi molbo (prošnjo) lepo, prejmite dobrovoljno za sveto veliko noč, in za veselo Alelujo, ktero Vam iz serca željim.
$ 35. ©rbinariat Sotmnt ju SJiar&urg ant 18 2JJatj 1862.
Mrni JITaritn,
giiirft = SSifcfjof.
®rwl »on 6. Scrnfif in SRarbutg.