Trnieva pot slovenskega učitelja na Koroškem, Po ne&rečnem 'izidu pleibiscita je moralo vse narodno čuteče učiteljstvo zapustiti svojo dloimoivmo in odi'ti v Jugoslavijo, ker koroški deželni šolski svet učitelje, ki so služili pod jugoslovansko upravio. ni več sprejel v službo. Tako postopanje je bilo sicer nasprotno določbam mirovne pogodbe. toda kaj se menijo kioroški kolovodje za take pogodbe. Na Koroškem pa je še dames peščica slovenskih učiteljev bre;z službe. Eden teh je učitelj Fran Aichholzer, doma iz Loč pri Beljaku. Učitelj Fran Aichliolzer je bi>l do prevrata: 14 let v koroški šolski službi in nazadnje učitelj v Št. Jakobu v Rožu. Med plebiscitom je bil okragni šolski nadzomik v Borovljah. KoroSka šolska oblast se ie dolgo branila sprejeti učitelja nazaj v šolsko službo. toda sedaj nenadoma (bržkone na pritiisk »Zveze narodov«), je bil nastavljen kot učitelj v Eisentraten — torei med trdimi Nemci. Ta namestitev je dala podružnici učiteljskega društva »Kanal-Sp. Z i 1 s k a d o 1 i n a« povod, da je nastopila' proti temu. med Slovenci tako priljubIjenemu učitelju. »Freie Stimmen* je o tem prinesla članek. ki je poln sovražnih zavijanj in pratislovij. Radi originalnosti sledi v orevodu: Kako se ravna z izdajicami na Koroškem. »Podružnica učiteljskega društva za »K a n a 1 - S p. Z i 1 s k a d o 1 i n a« je zvedela. da je bil po sklepu deželnega šolskega sveta vendarle sprejet v deželno službo svoječasni jugioslovanski nameščenec učitelj Fr. Aichholzer ter dodeljen š-o4i v Eisentraten. Nismo v stanu razsoditi. kako je bilo mogoče. da je dobil zopet naše zvezno državljainstvo. Popolnoraa nerazumljivo narn ie pa. da je Aichholzer mogel dobiti službo v deželi. na kojo razdelitev ie deloval. Vsaj mor,a biti znanio, da je bil A. in je še danes voditelj jugoslovansko mislečih. Kako naj tak učitelj vcepi naši šoloobvezni mladini ljubezen do domovine in očetnjave? Ta namestitev je naklonjenostt, ki je kratkomalo ne raizumemo in je s tem naše zaupanje močno omajano. Vendar mora biti znano vsem merodajniim krogom. da se udejstvujejo nacionalni Slovenci v naši deželi prej kakor sedaj v protidržavnem smislu. da ne smatrajo koroškega vprašanja šc dolgo ne za rešenegai in da pričakujejo pri trajnem rovarenju le ugoden trenutek. da bi povzročili priklopitev k SHS državi. Eden voditeljev tega gihatnja je Aichholzer. (Opam.: Kaj ko bi mi našim Nemcem take stvari očitali?) Dežela tako plačuje sedaj jugosloivansko mislečeKa\ agitator- ja. Uolgo v Eisenitraten ne bo hotel ostati. kajti tam za svioio stranko ne bo mogel dosti delovati Goto-vo bo skušal kmalu priti na kako šoio v jezikovra? mešanem (opom.: to je slovenskem) ozemlju. K zadevi A. zavzemamo zato sledeče stališoe: Proitestujemo proti zopetni namestitvi gosp. Aichholzerja. Mi ga ne smatraimo za stanovskega tovariša. Za iredentiste. ki so pripravili naši diomovini težko bol, v naših vrstah nj prostora. Izjavljamo, da ako pride A. na kako šolo v jezikovnioi mešaneTn ozemlju ali tudi le v bližino. bodemo z vsemi nam na razpolago stoječirni sredstvi proti teinu iiii smo že trdne volje. kar že sedlao ugiotavljamo. tako dolgo ne izvrševati šolske službe. dokler se naši opravičeni zahtevi ne ugodi. Prisiljeni smo zavzeti to stališče. kajti posebno učiteljstvo je dolžno vairo-vati mir v našr diomovini in to dolžnoist hočemo izpolniti.« Še nesramnejša olanka sta prinesla lista »Bauernzeitung« (Odprto pisimo g. Aichholzerju v Liočah) in »Koroška domovrna« (uvodnik »Sramoten sklep«). Zaidnji odstavek uvodnika se glasi: »Človeka mora biti sram, da se je inogb kaj takega zgoditi na Koroškem, pravzaprav bi se morali tegai sramovati oni člani deželnega šolskega sveta. ki imajo taiko malo koroške zavednosti in možatosti. da so glasovali za Aichholzerja. Sicer pa zadeva še ni končana. Vihar ogorčenja. ki ga je izzvalo to imenovanje, se ne bo polegel. predno se ne popravi škandalozni sklep. PrebivaJci v Efsentrattenu, kamor je imenoivan A.. so že izjavili. da svojih otrok nikakor ne zaupajo izdaijalcu. ker tak ne more vzgajati mladine v domoljubnein smislu; jugoslovanski hujskač da ne bo poučeval njih otrok. A. naj se nikar ne prikaže v Eisemtratten. ker bi ga takoj spodili. In ravno tako se mu bo godilo povsod. kamor bi ga hotel poslati deželni šolski svet. Akio naše oblastnije zanemarjajo naše fnterese, jih.bomo m sami branili. Nad uspehom ne dvomimo! Nai nikar ne niislijo pri zeleni mizi. da smejo omalovaževati ljudsko voljo!« Uspeh članikov ie bil, da se je po enomesečnem bivanju Aichhokerja v Eisentratnu uprizorila proti njeniu minuli teden demonstracija. Kričali so »Ho- ruk čuš!« * Kako drugače ie s šolskimi razmeraimi Nerncev pri nas! Nemški učitelji deluje.jo med Nemci. na Kioroškem pa mora slovenski učitelj med Nemce. Tudi abiturijemtka Piskernik ie morala med Nemce. dočtm je po slovenskem ozemlju vse polno Nemcev! N.