Opis Krškega okrajnega glavarstva. I. L. (Dalje.) Št. Rupert na Dolenjskem je jako velika in slovita župnina, ki je prej 23 poddružnic imela, zdaj jih ima samo 8, namreč: Vesela Gora, Sv. Peter (Žunovec), Sv. Neža (Žalostna), Sv. Barbara (Okrog), Sv. Duh (Viher), Cirnik (Sv. Križ), Št. Kocijan, Sv. Rok. Malokje na Dolenjskem je tako prijeten kraj, kakor je ravno Št. Rupertska okolica, nekdaj tudi ,,Rožna dolina" imenovana. Kamor se človek ozr6, povsod se mu nov panorama odpre, in povsod je veliko radostne paše za oko. Skoro na sredi te okolice je župljanska vas, ki šteje 336 duš in v kateri stoji, kakor stara mati več stoletja stara cerkev s silno raočnim, veličastnim in visokim zvonikom. Štirje zvonovi donijo svoje ubrane glasove daleč na okrog; dva sta manjša, jako stara, jeden kakor cerkev, naj manjši je 149 let star, druga dva velika pa sta iz 1. 1846. (od Ljubljanskega zvonarja A. Samasa) in sicer je veliki 44 cent. težak in ima jako sloviti glas. S skrbjo in s stroški faranov sta bila za časa pokojnega župnika Janeza Zupin-a vlita. Cerkev je vsa v gotiškem slogu in jedna najlepših na Kranjskem. V njej stoji zraven novega kamnitnega altarja pravi stolp slonokosteni, v katerem so nekdaj presveto Rešnje telo shranovali — redka stvar. Veliki altar je največ iz sivega marraorja. V tej cerkvi je bilo poprej 7 altarjev; takratni župnik in dekan Vincencij Vovk je odpravil 4 altarje iz cerkve, nekaj v poddružnice, nekaj pa pod streho, da je cerkvi dal pravo podobo. Zdaj so samo trije, stranska dva sta umetno zidana, kakor tudi leca. To se je vršilo vse pod vodstvom dekana V. Vovka, ki je umrl 13. sušca 1868. 1. On ostane tii vedno v živem sporainu. Skoro vse, kar je v cerkvi, je ta nepozabljivi župnik olepšal in popravil in tudi po poddružnicah; na pokopališči je nova zala gotiška kapelica, novo gospodarsko poslopje in farovž, in kaj bi rekel — povsod je sled in živ dokaz njegovega nevtrudljivega delovanja, on je skoraj vse svoje dohodke za take reči potrosil. Resnične so bile besede že tudi umrlega gosp. Rozmana, dekana Trebenskega, katere je v svojem govoru na dan pokopa v cerkvi Sv. Ruperta govoril, da namreč: pod vsakim kamenom in opeko ležf gotovo krajcar umrlega dekana, — ki zdaj počiva pred kapelico na pokopališči. — Bodi mu zemljica lehka! — Pod njegovim vodstvom se je Št. Rupert zelo olepsal okoli cerkve, kakor je tudi on ceste izpeljal po vrtih, kajti prej so morali po dolini voziti, da se je k cerkvi prišlo ali v vas. Kjer je zdaj lep farovški vrt, je prej stala grda mlaka. Pred vrtom stoji lepa kapelica sv. Ruperta. Postavil jo je zdanji župnik gosp. Alojzij Košir. Okolo lepe, velike župljanske cerkve stojijo lepe hiše, jedno nadstropje visoke, lastnina župljanskih posestnikov. Mimo teh hiš teče bistri potok Bistrica. Leta 1870. v dan 12. mal. srpana so skoro trije deli okoli župljtinske cerkve stoječih poslopij pogoreli, kar je precejšnjo revščino vzročilo, kajti bilo je raalo zavarovanih. Posebno dobrega dpbrotnika se je izkazal pokojni grof Jožef Barbo, graščak Rakovniške in Dobške graščine tukaj, kateri je veliko stavbenega lesa pogorelcem podaril; pa tudi zdanji župnik gosp. Alojzij Košir je skrbno nabiral mile darove za pogorelce, tako da je zdaj Št. Rupert lepši, kot je bil prej. Skozi vas Rakovnik teče mimo graščine tega imena potok Busnik, (v katerem so dobri raki). Zraven te vasi je graščina Rakovnik, dom pokojnega grofa Jožefa Barbo, kateri je v dan 23. nov. 1879. 1. na Dunaji umrl. Počiva pa tii v rodovinski rakvi na pokopališči pod kapelico. Bil je deželni in državni poslanec — in blaga, domoljubna duša. Zadej za graščino se nahaja selo Nemška Vas. Tu so nekdaj Nemci stanovali in usnje strojili. Ne daleč od tukaj naprej je graščina Dob, katero ime je v slovenskem jeziku prvotno bilo, potem jo je kupil grof Watz, prezidal in prekrstil po svojem imenu — Watzenberg. — Grof Watz je pokopan zraven ceste blizo te graščine — bil je protestant. — Posebno lepo polje je tu in tudi lep smrekov gozd. Bolj na desno je zopet grašč. gozd z imenom Brezje — zadej so vasi: Praproče, Straže, Trstenik, selo Griljev Hrib. — Grad Kot bil je nekdaj last vitezov bar. Ravbarjev — potem je bil Hofferjev (ta rod je baje iz Tirolskega). Leta 1858. ga je kupil dr. Primož Dolar, c. kr. okrajni zdravnik — predelal (prezidal) 1. 1859., zdaj je last Ferd. Dolarja (omenjenega šolskega dobrotnika). Stari Kot proti večerni strani od Vesele Gore je še zdaj poznati. — 0 tem gradu in o bližnjem studencu, do kamor se še zdaj pozna stezica, pripovedujejo, da je tekala graščinska gospodičina in ljudem branila po vodo hoditi. — Studenec je bil zelo čislan, blagoslovil ga je bil duhoven in se še zdaj imenuje žegnanka. Tukaj je bilo poprej veliko ribnikov. Tadanji graščaki so se zelo pečali z ribištvom in lovom. V gozdu Brezje se nahaja mnogo prekopov in gomil iz starodavnih riraskih časov. Naprej čez lepo polje z imenom Povnica, komaj četrt ure, je lepa Vesela Gora — prelep razgled. Rajsko sočutje do lepe narave presune človeka, ko gleda v prijetno Št. Rupersko dolino in okolico, kakor tudi na, nasprotno stran proti Mirni ali pa v Mokronog. Prijazen holmec Veselo Goro kinča prelepa cerkev v rimskem slogu s petimi kup- lami in z dvema zvonikoma. Z visocih lin zvonikov donijo prijetno glaseči zvonovi, ne ravno veliki, vender so bili v poprejšnjem stoletji največji v tej okolici, vlil jih je zvonar Luka Dimic v Ljubljani. Ta cerkev je prava umetnija zidarskega dela, tudi jedna najlepših na Kranjskem v tem slogu. (Glej v ,,Slovencu", popis cerkva na Kranjskem.) L. 1722. o Binkoštih so vogelni kamen v to cerkev posvetili — in iz prostovoljnih darov sezidali to cerkev imenitno božjo pot v prejšnjih easih. Imela je štiri duhovne, jezuite, misijonarje; včasih se je na dan čez 30 sv. maš opravljalo. Od vseh krajev so si ljudje hodili tukaj dušnega hladila iskat, celo Italijani, Štajerci, Nemci, Hrvatje in Madžarji; se ve da Slovencev domačinov je bilo največ. Od leta 1730. — 1790. so bili tti samostojni duhovni jezuiti. Ko so pa bile velike premene v cerkvenih rečeh za časa vladanja cesarja Jožefa, je tudi osoda te duhovne zadela in odvzeti so bili trije, le enega so pustili, da je opravljal ustanovljene sv. raaše, pa tudi ta ni dolgo ostal na Veseli Gori; šel je v hribe, na Kal, kjer je zdaj pocldružnica Št. Janske župnine (Dvor). L. 1729. je bila ta cerkev sezidana in 4. septembra 1735. 1. jo je posvetil tedanji prošt iz Rudolfovega, Jurij Ksav. Marot. Ta gospod je to cerkev Baziliko na Veseli Gori imenoval, in še dan danes ima to ime. Na tem griču, kjer je zdaj Bazilika, je bila poprej cerkvica ali kapelica sv. Marjete v kupli; kjer je zdnj altar sv. Jožefa. — Denarjev so toliko imeli prejšnji stanovalci na Veseli Gori, da so ga merili po bokalih in še celo po mernikih. Zdaj prebiva v prijaznih hišicah na teni prijaznem bazilskem holmcu 100 ljudi, ki se prežive s poljedelstvom. Samostan ali farovž, veliko poslopje, je zdaj lastnina grofov Barbovih; v njej stanuje zdaj vdova pokojnega F. M. L. barona Langa, ki je bil velik dobrotnik revežem. Altarjev je na Veseli Gori pet. Ob času božje poti, ko se je na dan po 30 sv. maš bralo, je bil tudi altar pod zvonikom. Ali zdaj je vse minilo, le v shodih ali tako rekoč o žegnanji, takrat še veliko potnikov pride in občudujejo zidanje te cerkve in pa slike na obokih, največ iz življenja sv. Frančiška. Dva prav imenitna in zelo dobro obiskovana sejma sta tukaj vsako leto, o sv. Gregorji, potem pa angeljsko soboto; priženejo veliko konj in goveje živine, potem pa raznovrstnega blaga, semen itd. Pri Veseli Gori pri Št. Rupertu zopet kinča na nizkem prav prijaznem peščenem holmcu križev pot z novo posvečeno (1879.) kapelico božjega groba. Ta kraj se močno obiskuje zlasti o velikih praznikih. V kapelici je tudi prav lepa podoba žalostne Matere Božje. Na drugi strani proti Mokronogu je tudi lepa iz brona vlita podoba Marije Device, ki jo je po obljubi postavil pokojni general Lang. (Dalje prih.)