Okrajni odbor SZDL Trbovlje • Orej nje uredniški odbor • Odgovorni urednik Stane Šuštar • Naslov uredništva in uprave; »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 • Telefon Stav. 61 • Račun pri Komunalni banki, Trbovlje 6^-KB-lO-lM • Ust Izhaja vsako eoboto • Letna naročnina 400 polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 dinarjev
•	Tiska a«Vam« Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani
•	p«nf izvoda 10 din • Rokopisov, Id morajo biti v uredništvu naj kas* ’*
vsak torek, ne vračamo,	%X&
TEDNIK
Btev. 48
TRBOVLJE, 23. NOVEMBRA 1082
Leto X.
7
dni
00 svetu
Danes, dragi bralec, bova spet nekoliko popotovala po svetu, saj se je od zadnjega tedna spet nabralo koš novic. Začniva torej kar s Francijo, ki je straino »zarogovilila*, ko je zvedela, da dobiva Tunizija
OROŽJE IZ AMERIKE
IN ANGLIJE
Francoska delegacija je celo zapustila zasedanje parlamentarcev NATO v Parizu. Nekateri francoski časniki pa »o zapisali, da namerava Francija zapustiti Atlantski palet. No, pa ni bito nič takega. Tunizija je neodvisna država in je zaprosila Francijo za orožje. Ta pa je odvrnila, da ji orožje pošilja, če bo Tunizija kupovala orožje samo od nje. Tunizija v to ni mogla privoliti in je začela dobivati orožje še iz Anglije in Amerike. Kajpak: če bi obe državi odklonili, bi se Tunizija obrnila na Egipt, v skrajnem primeru pa na Sovjetsko zvezo.
Zdaj je francoski minister Pineau v ZDA, in le-ta je za-theval od Amerike zaščito njihovih kolonialnih interesov.
HRUSCEV ZA SESTANEK VELIKIH
Ze ob proslavi 40-letn ice oktobrske revolucije je prvi sekretar CK KP ZSSR povedal, da je nujen sestanek predsednikov velesil, na katerem bi zbližali nekatera stališča. Ta teden pa je Hruičev odgovarjal Se na vprašanja dopisnika ameriške agencije United Press in mu dejal, da po njegovem mnenju do takega sestanka mora priti, ker čim več bo nasprotovanja, tem večje so nevarnosti vojne.
KUZNJECOV 8B VEDNO
nasprotuje
Kaj bo z razorožitveniml razgovori? In kaj z razorožit-veno komisijo? Sovjetska zveza se zavzema, da bi bilo v tej komisiji 82 predstavnikov, kolikor je včlanjenih držav v OZN, Zahod pa meni, da to ni potrebno. Na drugi strani pa so Japonska, Indija, Švedska, Kanada in Jugoslavija predlagale, naj bi bilo v komisiji le 14 držav, od katerih jih večina ne pripada tako imenovanemu »volilnemu stroju «. Kuznjecov noče o tem ničesar slišati, zato kaj slabo kaže, da bi se delo te komisije sploh lahko začelo oziroma nadaljevalo.
NAVDUŠENJE ZA ZDRUŽITEV
Povedali smo že, dragi bralec, da pripravljata Egipt in Sirija nekakšno federacijo, da bi laže premagovali vse težave. Zdaj pa poročajo, da to ni več ten, ker so se nedavno selit egiptovski in sirski poslanci v obeh parlamentih in sprejeli resolucijo, v kateri se zavzemajo za popolno združitev obeh držav. Vsi govorniki na tem skupnem zasedanju so poudarjali, da je sirsko-egip-tovska združitev uvod v arabsko enotnost in da temelji sa-mo na arabskem nacionalizmu. Poslanci so menili, da se bo lahko tej zvezi pridružila vsa-ka arabska država, ki bi to želela.
A. NOVOTNV — NOVI PREDSEDNIK CSR
V torek so pokopali umrlega predsednika češkoslovaške republike Zapotockega. Naslednji dan pa se je sešla češkoslovaška skupščina, ki je za novega predsednika izbrala dosedanjega prvega sekretarja CK KP Češkoslovaške, Antona Novotniya. Novi predsednik bo Se naprej opravljal funkcijo prvega sekretarja CK KP,
prva SEJA NOVEGA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V TRBOVLJAH
Začetek rednega dela
Odborniki so na skupni seji izvolili ponovno predsednika okrajnega ljudskega odbora . tovariša Martina Gosaka — Izvolitev predsednikov okrajnih svetov
V torek, 10. novembra, je bila prva seja novoizvoljenega okrajnega ljudskega odbora Trbovlje. Ločeno sejo okrajnega zbora je odprl najstarejči odbornik, tov. Lojze Lukač, nato pa so odborniki izvolili sa predsedujočega' okrajnega zbora proizvajalcev tov. Staneta Brečka. Tovariš Jože Smodej Pa je kot najstarejši odbornik zbora proizvajalcev vodil to sejo ter so nato Izvolili za predsedujočega okrajnega zbora proizvajalcev tovariša Antona Sutarja.
Na skupni seji obeh zborov pa *n odborniki na predlog tov.
Milana Kožuha ponovno izbrali za predsednika okrajnega ljudskega odbora tovariša Martina GOSAKA, ki je s svojim dosedanjim delom dokazal, da j« pripravljen žrtvovati vse za napredek in blaginjo skupnosti zasavskih komun. Tov. predsednik se je po izvolitvi zahvalil za zaupanje in poudaril, da bo tudi v prihodnje žrtvoval vse sile za blaginjo skupnosti naših komun. Pozval je vse odttomike. naj aktivno, kot doslej, nadaljujejo z graditvijo našega komunalnega sistema. Na koncu je izrazil željo. da bi- v bodoče še boljše
Na tejle sliki pa je del odbornikov okrajnega zbora proizvajalcev, ki bo Imel v bodoče spet polne roke dela.
izvrševali svoje naloge kot doslej. Za podpredsednika pa so izvolili dolgoletnega borca in predanega komunista tov. Toneta ZUPANČIČA, ki je bil Pripravljen za našo skupnost žrtvovati vse, kar je imel.
Odborniki obeh zborov eo nato izvolili Se predsednike in člane posameznih svetov. — Za predsednika sveta za notranje zadeve in splošno upravo je bil izvoljen tov. Franc Kraij-Clnk, za predsednika sveta za družbeni plan in finance tov. Alojz Ribič, za predsednika sveta za, gospodarstvo tov. Jože Klanjšek. za predsednika sveta za urbanizem in komunalne zadeve tov. Milan Kožuh, za predsednika sveta za delo tov. Karel Sterbam, ia predsednika sveta za šolstvo tov. Dušan Kolenc, za predsednika sveta za prosveto ln kulturo tov. Pavle Kovač, za predsednika sveta za zdravstvo tov. Vili Škrinjar, za predsednika sveta za socialno varstvo tov. Pavle Tomažič, za predsednika sveta za kmetijstvo in gozdarstvo t$>v. Stane Rebernik, za predsednika sveta za telesno vzgojo tov. Karel Rupnik in za predsednika sveta za turizem tifcr. Viktor Bur-ketje.
Na skupni seji so spremenili tudi statut okraja Trbovlje, predvsem zaradi prenosa pri-
stojnosti od okrajnega ljudskega odbora na občinske ljudske odbore. V zvezi s tem se bo tudi upravni aparat okrajnega ljudskega odbora znižal za 40 odstotkov.
torek sta se v Trbovljah zbrala prvič po izvolitvi oba novoizvoljena zbora okrajnega ljudskega odbora. Za predsednika okraja so ponovno Izvolili tov. Martina Gosaka, ld se pravkar zdravi v bolnišnici. — Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
Razvoj industrijske proizvodnje v našem okraju
Na zeleni veji!
Hrastniški kulturni dom
BO SREDIŠČE CELOKUPNE DRUŽBENE DEJAVNOSTI, SAJ BODO IMELE V NJEM SVOJE PROSTORE VSE POLITIČNE IN MNOŽIČNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA. — PREDVIDENO JE, DA BODO ZACELI Z ZEMELJSKIMI DELI ZE TAKOJ PO NOVEM LETU — V CELOTI PA NAJ BI.BIL DOM DOGRAJEN DO LETA 1960
V soboto je imela tudi zgomjehrastniška »Svoboda« svoj letni občni zbor. Razumljivo je, da so člani največ govorili o gradnji kulturnega doma. Ker nam ni bilo mogoče prisostvovati občnemu zboru, smo zaprosili predsednike tega društva, tov. Dolanca, da bi nam obrazložil dotedanje delo in načrte v zvezi z graditvijo Kulturnega doma v Hrastniku.
Idejni osnutki za gradnjo se pripravljajo in bodo pravo-.
časno narejeni. Izbrana je tudi lokacija za dom. Predvideno je, da bo stal dom pod sedanjim Godbenim domom, ker bo z dograditvijo tega poslopja olepšan tudi ta del Hrastnika.
Tov. Dolanc je dejal, da bo bodoči hrastniški dom središče celokupne družbene dejavnosti v tem delu Hrastnika. Odločili smo se za to zaradi tega, ker sodimo, ia naj delavni človek najde v tem domu svoje duševno razvedrilo, pa naj
V Trbovljah so že začeli
OBČINSKI ODBOR SZDL PRIPRAVLJA VEC TEČAJEV IN PREDAVANJ — LJUDSKA UNIVERZA ZAČELA Z ZIMSKIMI PREDAVANJI — GOSPODINJSKI CENTER BO VODIL ŠTIRI TEČAJE ZA GOSPODINJE PO VSEH
Štirih rajonih szdl — mestni komite zk bo ORGANIZIRAL VEČERNO PARTIJSKO SOLO ZA VODSTVENE TOVARIŠE V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH ZK — POSEBNA PREDAVANJA ZA NOVOSPREJETE ČLANE ZK
VREME
V splošnem bo suho In hladno Vreme, s pogostimi meglami v nižinah in mrazom ponoči. Lahne, pretežno snežne padavine Pričakujemo okoli 27. 'In zlasti •koli 24. novembra.
Bliža se čas, ko bo Spet oživelo Izobraževalno delo, ko bodo ljudje spet obiskovali razna predavanja, tečaje in seminarje in si večali svoje znanje ln obzorje.
Letos se bo ta dejavnost, kot je videti, začela razmeroma pozno, to je predvsem zategadelj, ker so imele naše politične in druge organizacije doslej precej drugega, še odgovornejšega dela. V Trbovljah sicer še niso izdelali podrobnejšega programa zimskega izobraževanja, po prvih, okvirnih obravnavanjih pa so se zedinili, da bo letos Ljudska univerza nekoliko razširila »voj program predavanj, prvo predavanje pa je že bilo, in sicer s področja zdravstva. Predvideno je tudi več raznih tečajev, ki jih bo organiziral Center za pospeševanje gospodinjstva v vseh štirih rajonih Trbovelj. Kajpak pa bodo čla-
ni sindikalnih organizacij imeli svoja lastna predavanja po načrtu, ki ga je izdelala okrajna izobraževalna komisija, prav tako pa bodo imeli polne roke dela tudi val štirje izobraževalni odbori trboveljskih »Svobod*.
se udejstvuje v »Svobodi* ali ostalih organizacijah ali društvih. Po tej zamisli bo imel dom kar dvanajst prostorov za množične organizacije in društva, nadalje precej veliko čitalnico, kjer bo prostora za bratce in druge ljubitelje dobre knjige in revij, nadalje knjižnične prostore, predavalnico, kamor bo šlo nad sto ljudi, in seueda še nekatere druge prostore ter eno samo dvorano za dramska dela in druge prireditve. To je kajpada grob pregled vseh prostorov, ki bodo v novozgrajenem domu.
Z zemeljskimi deli naj bi začeli že pozimi, tako da bi lahko spomladi začeli z gradbenimi deli. Ce bi bil dom pod streho do konca prihodnjega leta, bi lahko leta 1960 že služil svojemu namenu. Kajpada, če bodo na razpolago sredstva.
Sodimo, da je popolnoma prav, da bodo v domu živele vse organizacije in društva, ker bo le na ta način kulturni dom ali kakor ga bodo že imenovali, resno žarišče in središče duhovnega in drugega ustvarjanja hrastniških delovnih ljudi.
Najbolj se doma seveda veseli »Svoboda*, ki se sedaj »tiska v neprimernih prostorih. In nič čudnega, čef bodo hrastniški Svobodarji radi poprijeli za delo, kadarkoli bo potrebno.
(v)
Z naglimi koraki s« bliža konec leta. S tem tudi spet eno leto našega gospodarskega življenja. Ni več daleč čas, ko bomo spet ocenjevali, kaj In koli* ko smo dosegli v tem leltu v naši industriji, kmetijstvu in sploh n* vseh področjih našega družbenega življenja.
Seveda nam je najbolj pri srcu gospodarska plat našega življenja, kajti od pospešenega razvoja gospodarstva pričakujemo izboljšanje življenjskih pogojev, pričakujemo več blaga in tudi stabilizacijo trga.
Ko »o naši gospodarstveniki ob začetku leta sestavljali družbene plane, so sodili, da se bo obseg industrijske proizvodnje v našem okraju povečal za najmanj en odstotek. To resda ni veliko, vendar je znano, da smo še v marsikateri tovarni, podjetju, že tako nategnili vajeti, da ekoro ni bilo mogoče pričakovati bistvenega izboljšanja proizvodnje. Kajpak a tem ni rečeno, da smo vsepovsod, po vseh naših številnih podjetjih in tovarnah, izkoristili vse možnosti za povečanje proizvodnosti. Vendar moramo hkrati poudariti, da imamo vrsto podjetij in tovarn, v katerih so postrojenja že doelužila, in na račun strojev ne bi mogli pričakovati večjih uspehov.
Značilno je, da letos v naši industriji ni bilo kdo ve kakih večjih zastojev. Ko nam je lani nagajala preskrba električnega toka, smo vedeli, da bo to kar bistveno vplivalo na končni uspeh proizvodnje. Letos torej tega ni bilo, ln naša podjetja eo lahko nemoteno ustvarjala.
To je torej vzrok, seveda samo en vzrok, da lahko z zaupanjem korakamo proti koncu leta. Pro-
izvod nj podatki naše industrije do konca oktobra nam kažejo, da smo se bolje odrezali kot lani, Tako se je proti lanskemu letu (mislimo do oktobra) letos povečala proizvodnja električnega toka za 8 '!•, cementa za 12 •/», stekla za 4 */», zelo močno Pa je pocastla proizvodnja papirja, roto papirja za 12°/», ostalega pisalnega papirja pa ker za 73 */». Precejšnje povečanje smo zabeležili tudi v tekstilni in živilski industriji, konfekcijskih predmetov za 71»/*, trikotažne konfekcije za 33 '/». Proizvod-
nja kakaovdh predmetov pa se je povečala kar za 87 */«,
Rudarska proizvodnja je ostala skoro na isti stopnji kot lani v tem času. To je seveda razumljivo. saj vemo, da rudnik Trbovlje — Hrastnik nadaljuje s svojimi deli na obratu Dolu in da je nastal izpad produkcije tudi v Zagorju.
Te številke nam- povedo, da se bo povečala letos skupna industrijska proizvodnja za celih 4*/». Torej je naslov, da smo na zeleni veji, kar upravičen.
(v)
ZIMSKO IZOBRAŽEVANJE V ZAGORJU
V ZAGORJU SO ONI DAN SESTAVILI OKVIRNI PROGRAM ZIMSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA T ELA V MNOŽIČNIH ORGANIZACIJAH, DRUŠTVIH, KMETIJSKIH ZADRUGAH IN DRUGOD BO V ZIMSKIH MESECIH VRSTA PREDAVANJ Z VSEH PODROČIJ NAŠEGA DRUŽBENEGA SISTEMA, PO VASEH BODO TUDI GOSPODINJSKI TEČAJI, GOSPODARSKO - KMETIJSKESOLE, ZLASTI PA SE KMETOVALCI ZAVZEMAJO ZA KMETIJSKA PREDAVANJA — LJUDSKA UNIVERZA ZAČELA Z DELOM.
V Zagorju je ideološka komisija pri občinskem odboru SZDL že poleti začela pripravljati vso potrebno za zimsko izobraževanje. Komisija je prejela od nekaterih političnih in množičnih, zlasti pa od organizacije SZDL ln vaških prosvetnih društev nekakršne prve programe in želje. kaj naj bi prvenstveno upoštevali v sezoni zimskega izobraževalnega dela. Sicer vse institucije teh programov niso poslale, značilno pa je, da je bil odiziv največji iz okoliških vasi.
Program tega celokupnega zimskega izobraževalnega dela predvideva v prvi vrsti, da bo
V KRMELJU ODKRIVAJO NOVA LEZSCa PREMOGA Ze nekaj tednov v Krmelju pridno odkrivajo nova nahajališča premoga. Na tem mestu pokriva premog le nekaj metrov debela plaet zemlje. Z dvema buldožerjema in s dvema skra-perjema odstranjujejo plast sa plastjo. S tem v zvezi bo mogoče laže rešiti vprašanje zaposlitve rudarskih delavcev. — Pri delu jim želimo mnogo uspehov in da bi svoj načrt čimprej izpolnili ln tako zagotovili ljudem zaslužek.	!• K.
Občinski komite ZK pripravlja med drugim večerno partijsko šolo, ki bo trajala predvideno več mesecev, obl* skovali pa jo bodo Vodstveni tovariši osnovnih organizacij' ZK. In da bi tudi mladi, no-vosprejeti komunisti dobili potrebno znanje, bodo ti imeli posebna predavanja.
Seveda Je to, kot rečeno, samo nekak okvirni načrt zimskega izobraževanja. Tovariši, ki bodo vodili to delo, bodo morali še večkrat sesti za mizo in se pomeniti o nekaterih vprašanjih zimskega izobraževanja.
(v)
Trbovlje ob dnevu republike
POSEEBN PRIPRAVLJALNI ODBOR PRIPRAVLJA BOGAT PROGRAM SLAVNOSTNE AKADEMIJE V POČASTITEV PRAZNIKA REPUBLIKE. — PROSLAVE BODO TUDI NA DOBRNI, »SVOBODA ZASAVJE« PRIREJA TEDEN KULTURE, Z RAZVITJEM DRUŠTVENE ZASTAVE IN V »SVOBODI II.« TRBOVLJE
Kakor vsako leto, bodo tudi letos v Trbovljah slavnostno počastili dan republike. Na občinskem odboru SZDL smo zvedeli, da se Je sešel poseben
odbor predsednikov trboveljskih »Svobod« in drugih prosvetnih in političnih delavoev, kd k> določili programe praznovanje.
Osrednja proslava bo seveda
v Delavskem domu, kjer bodo nastopile sekcije »Svobode-Cen-ter« in druge kultumoprosvet-ne skupine, svoje interne proslave pa bodo Imele tudi ostale trboveljske »Svobode«.
Vse proslave bodo na večer pred praznikom, ostale proste dni pa naj delovni ljudje porabijo za izlete v zasavske planinske postojanke m počitek.
(v)
vodil to delo občii.ski svet »Svobod« in prosvetnih društev, seveda v tesnem sodelovanju z občinskim odborom SZDL oziroma njeno komisijo za tdeo-ško vzgojo. Da pa ne bi ponavljali lanskih napak, ko je bila vrsta tečajev in seminarjev, na koncu pa ni bito sredstev za honorarje predavateljem, so letos sklenili najprej zbrati vse razpoložljiva sredstva, napraviti približen predračun izdatkov, ia čele zatem upoštevati potrebe in želje. Na tem posvetovanja so določili tudi teme in predavatelje. Tako sedaj ni več bojazni, da bi dva predavatelja obravnavala v kakšni vasi isto temo. Program zajema vsa društva in vse množične organizacije, še posebej pa bo delovala Ljudska univerza, ki je sestavila svod lasten program. Prvo predavanje, spremljano s filmom, je odlično uspelo, In so ga morali v torek ponoviti. Ljudska univerza bo skušala vsa predavanja, spremljati s filmi, ker se je pokazalo, da je zanimanje med obiskovalci večje, če predvajajo tudi razne filme. Univerza pa bo skušala prenesti svojo dejavnost v večje okoliške vasi.
V Cemšendku in v dveh drugih zagorskih vaseh bo letos kmetijsko-gospodarska šola, ponekod pa tudi gospodinjski ia ; rVngi tečaji.
(v)
V	Zagorju bo centralna proslava dneva republike
v domu »Partizan«
O pomenu tega našega največjega praznika pa bodo spregovorili tudi po vseh zagorskih Soleh, kjer pripravljajo intimne slovesnosti. V domu »Partizana« bo zvečer pred praznikom slavnostna akademija, kultumo-umetntški program pa bodo pripravile skupine zagorske »Svobode*.
V	Zagorju so sklenili, da morajo organizirati proslave tudi vaška prosvetna društva skupno z organizacijami Socialisti*, ne zveze In ostalimi množični, ml organizacijami.
vi
...................................IIIIMMI
DIFID »Svobod« Zasavje« Trbovlje prirej« od *. novembra do 1. decembra len
Kulturni teden
Ob prtUki petletnega delovanja e raerltjem drn*trene sestave
ponedeljek. H. novembra ob la.
Strelsko tekmovanje, sodelujejo trboveljske strelske družine. Organizator St) »France Čebine.«
Torek. M. novembra ob 1«.
Simultanka priznanega mojstra. Sodelujejo trboveljski la-hlsti. Organizator: Šahovska sekcija DPD »Svoboda« Zasavje. Sreda, IT. novembra ob lf.N.
Koncert moškega hi ženskega pevskega zbora. Na sporedu so umetne ln narodne pesmi Dirigent prof. Welngeri Albin. Četrtek, 2t. novembra ob ».M.
Slovesna akademija z razvijanjem zastave. Recitacije, pevske točke ln enodejanka »Obračun.«
Petek, žS. novembra ob U.M.
Vinko Bitenc; »Ugasle luči.« Drama v treh dejanjih lz čase NOV. Režiser Kuster Silvo.
Sobota, M. novembra ob 1S.JS.
Danilo Bučar: »Na Triki gori,« spevoigra v treh dejanjih. Režiser Karlo Malovrh.
Nedelja, 1. decembra eb IT.
Danilo Bučar: »Na TrMd gori« — ponovitev.
VABLJZNI!
Prodaja vstopnic vsak dan od IT. ure dalje.
M...........H.......I..................................MII.....
Iz zvezne lludske skupščine
0 pokojninskem zavarovanju
Na skupni geji odborov za soc. politiko in ljudsko zdravje pri zveznem zboru in odborov za vprašanje dela in soc. zavarovanje pri Zboru proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine so pred dnevi razpravljali o predlogu zakona o pokojninskem zavarovanju.
Res je, da novi zakon o pokojninskem zavarovanju že mnogi dalj časa željno pričakujejo. Bilo je mnogo ugibanj, vsem pa lahko že sedaj povemo, da novi zakon pomeni korak naprej k dvigu življenjskega standarda.
Izpiti za kvalificirane gozdne delavce
Na področju gozdarskega strokovnega šolstva smo v Sloveni po vojni mnogo opravili. Ustanovili smo razne šole za logarje. srednjo gozdarsko šolo. imamo popolno gozdarsko fakulteto, razen tega pa se vsi strokovni gozdarski kadri, od najnižjih pa do najviišjih, stalno izpopolnjujejo v. raznih tečajih, seminarjih, ekskurzijah itd.
Glede na veliko važnost ln naloge s področja gozdarstva pa je potrebno trdno strokovno znanje ne le gozdarskemu tehničnemu kadru, ampak tudi našim stalnim gozdnim delavcem. Ti morajo razen veščine pridobljene z dolgoletnim praktičnim delom v gozdu, imeti tudi potrebno strokovno znanje, združeno z tokušniami.
Temu vprašanju smo doslej posvečali vse premalo palnje. Znano je. da gre veliko dela samostojno skozi delavčeve roke. Od gozdnega delavc* je v veliki merj odvisen uspeh prizadevanj našega gozdarsko - tehničnega osebja.
Gozdne delavce so doslej šteli v skupino pomožnih delavcev, le redkokateri so si pridobili naslov polkvalificiranega delavca. Saj tudi možnosti ni bilo za pridobitev višje kvalifikacije. Poleg tega je tudi sama narava dela gozdnih delavcev povsem drugačna od one v industriji. Gozdni delavec opravlja svoje delo pod težkimi vremenskimi prilikami, delovišče je skoraj redno oddaljeno od njegovega prebivališča po eno, dve ali tudi več ur hoda. Kulttimo izživljanje gozdnih delavcev je pod navedenimi pogoji v večini primerov izredno otežkočeno.
Vse to postavlja gozdnega delavca v izredno slab položaj v primeri z delavcem v industriji. Nujna posledica tega je pomanjkanje naraščaja gozdnega delavstva. Mladina želi v poklice, ki er Ji bo v strokovnih šolah možno pridobiti višjo kvalifikacijo, v poklice, kjer se Ji obeta primeren zaslužek in kul-tumejše življenjske razmere.* Da se takšnemu stanju odpomo-re, so pričela gozdna gospodarstva žirom do Sloveniji organizirati razne tečaje za gozdne delavce, okrajni ljudski odbori to pa imenovali izpitne komisije za kvalificirane gozdne delavce
Gozdno gospodarstvo v Brežicah je letos organiziralo 14-dnevni tečaj in zami dalo precej denarnih aredstev. Tečaj if ib-eolviralo preko 100 gozdnih delavcev našega okraja. Na njem so se gozdni delavci seznanili tudi s teoretično stranjo svojega poklica, kot n. pr. i nego in varstvom gozdov, raznim; pečini sečnje in obnove gozdov, drevesničarstvom. spoznavanjem uporabnosti raznih vrst lesa. razen tega pa tudi s snovjo predmetov splošne izobrazbe (računstvo, slovenščina, zakonodaja). Val udeleženci so prejeli za vsak predmet skripta. Predavanja na tečaju to imejl razni lokalni gozdarski ln drugi strokovnjaki.
V dneh od 7. do 26. oktobra 1.1. je prvj del udeležencev tečaja stopil pred Izpitno komisijo ln pokazal, kako je združil svoje dosedanje praktično znanje z znanjem, pridobljenim na tečaju, in s svojim Individualnim učenjem. Na teh izpitih je pridobilo 52 kandidatov naslov kvalificiranega tesača — sekača, 35 kandidatov naslov kvalificiran ega gojitelja gozdov in po trije kandidati naslov kvalificiranega oglarja ln drevesni-čarja. Uspehi so vsekakor zadovoljivi, saj je gozdni delavec pri nas s tem prvič v zgodovini stopil v leto vrsto glede priznavanja kvalifikacij z delavcem v industriji.
Iz vrst najboljših mladih kvalificiranih gozdnih delavcev utaj bi se v bodoče rekrutiral tudi logarski kader. Kajti potrebno le. da se bodoči logarji esej deloma že v naprej sezna-■ijo z značajem službe ln dela
Inž. Vlado Jenko:
šega okraja naj sledijo ggledu Gozdnega gospodarstva v Brežicah in pripomorejo svojim stalnim gozdnim delavcem pri izobraževanju in doseganju kvalifikacij. Saj bodo od tega tme-in izobraževanje gozdnih delav- H vsi .posamezniki, podjetja, kot cev. Tudi Gozdarska poslovna tudi naša skupnost veliko ko-zveza in kmetijske zadruge na- rist.
svojega bodočega gozdarskega poklica.
S pričetim delom ni nehati. Potršbni so še nadaljnji tečaji
Pred kratkim so bili v našem okraju spet strokovni izpiti za gozdne delavce. — Na »tiki vam predstavljamo tovariše, ki so »pravili ta izpit.
Naj vas sedaj seznanimo z nekaterimi bistvenimi določili predloga zakona o pokojninskem zavarovanju. Poleg določil o osebni pokojnini, o tem, kdaj in kdo ima pravico do popolne pokojnine, in o tem, kaj se šteje v pokojninski ln delovni staž zavarovanca, je predvsem važno opozoriti naše bralce na naslednje:
0 V delovni staž se ne vračuna čas delovnega razmerja pred dopolnjenim 15. letom življenja, vajenska doba ter tudi šolanje, razen v izjemnih primerih. V pokojninski staž pa se tudi ne šteje čas od 6. aprila 1941 do 15. majji 1945 v primerih kakršnega koli sodelovanja z okupatorjem.
0 Kar pa Je najvažnejše za čaše revirje: zaverovancem, ki ao zaposleni pri izredno težkem in za zdravje škodljivem delu, bo znižana starostna meja, toda ne pod 50 let (velja za moške) in ne pod 45 let (za ženske). Tako na primer 56. člen zakonskega predloga navaja posebno težka in za zdravje škodljiva dela, ki ao: pilotiranje, letalstvo, potapljaško- delo in podzemsko delo v rudnikih. V drugem členu zakonskega predloga pa je še določeno, da se vsakih 8 mesecev takega dela računa kot celo leto delovnega staža.
0 Zakonski predlog predpisuje 19 razredov, v katere bodo razvrščeni zavarovanci. Naj višji razred, v katerega je lahko razvrščen zavarovanec, Je odvisen od strokovne izobrazbe potrebne za delo na določenem mestu. Zavarovanci, ki so na delu, za katerega se 'ne zahteva strokovna izobrazba, bodo lahko razvrščeni največ v 15. pokojninski rszrc^iL
0 Kar se tiče družinskih pokojnin, predlog zakona določa, da bo višin* pokojnine odvisna od števila družinskih članov, in sicer bo od pokojninske osnove za osebne pokojnine dobila družina za enega člana 55«/», za tri člane 85«/», za štiri in več članov pa 100«/». Vdova zavarovanca Ima pravico do družinske pokojnine, če je do-
polnila 45 let starosti. Ce vdova še ni toliko stare, se Ji potem, ko doseže 45 let starosti, avtomatično prizna družinska pokojnina.
0 Pokojnina bo po zakonskem' predlogu znašala v povprečju 70”/» mesečne plače. Pri pajnižjih plačilnih razredih bo znašala pokojnina 75«/* plače, pri najvdšjih pa 65«/» plače. Za odmero pokojnine se bo upoštevala plača v celoti, tako premije in obdobni dobiček.
0 Doslej je zavarovanec, id je' po upokojitvi že naprej delal, lahko prejel največ 6.000 din plače. Novi zakonski predlog pa predvideva, da bodo upokojenci, ki bodo delali še po upokojitvi, prejemali le polovične pokojnine, pri podjetju pa plače v celem znesku (to je, kolikor kdo dejansko zasluži). Tem, ki bodo zaposleni v polnem delovnem času, s« bo pokojnina zvišala vsako leto za 5«/», verjetno pa največ za dobo 5 let (to je do 25»/»).
Našteli smo vrste pridobitev, ki jih prinaša predlog zakona o pokojninskem zavarovanju. Za sedaj se ne bomo spuščali Se bolj v podrobnosti. O tem bomo raje spregovorili takrat, ko bo novi zakon sprejet.
Predzimsko oranje na enem izmed mnogih naših kmetijskih
posestev
l Ji e ta nevarna tatica
V pesni Jeseni, ko smo pridelke a njiv in vrtov le pospravili, ln ezlmlne posejali, začnejo pridni poljedelci ln vrtičkarji — če Je vreme v novembru ln decembru le količkaj ugodno, pripravljati zemljo le za spomladansko setev.
Takemu obdelovanju zemlje, ki bo ostala do spomladi prazna, navadno pravimo predzimsko pra-lenje (tudi: praha). Beseda »praženje« spominja na namen pred-zlmskega obdelovanja, da bi se zemlja čez zimo toliko »zmrznila ln razdrobila, da bi bila spomladi rahla ko prah.
Včasih s takim predzlmsklm obdelovanjem zemlje res dozelemo zaleteni uspeh — pogosto pa prav nasprotno, tako da le pred zimo obdelana zemlja spomladi ena sama blatna In zbita kepa. Razumljivo Je. da vsak poljedelec ali vrtičkar, ki Je enkrat dollvel • predzlmsklm praienlem tak neuspeh, odslej trdi, da je praha za zemljo škodljiva, ne pa koristna.
Poskusimo torej na kratko ugotoviti dobre In slabe strani in posledice predzimskega prašenja zemlje, da bomo tale presodili, kdaj ln kje Je praha priporočljiva, kdaj ln kje pa ne.
1. — 8 predzlmsklm praženjem obdelano plast zemlje zrahljamo. 8 tem omogočimo dostop večjih količin sraka in vode do nje. Posledica Je, da tedaj, če Je zima m rala In suha, voda. e katere Ja %
prat prepojena, razmrzne ln pri tem razdrobi vse grude.
Ce pa Je zima mila, brez mraza ln z delevjem namesto snega grude seveda ne »zmrznejo, temveč voda zalije z blatom še tiste prazne prostorčke med prstjo, ki so bili v zemlji Se pred obdelavo, tako da Je zemlja spomladi še bolj zbita ln kopasta.
Uspeh predzimskega prašen J-a Je torej najprej odvisen od vremena preko zime — in to tem bolj, čim težja In kolikor bolj glinasta le zemlja. Zato Je pri predzimskl obdelavi zemlje toliko bolj računati na uspeh, kolikor hladnejše so zime In kolikor manj deževnih padavin Je običajno v zimskem času v okolišu.
2.	— Drugi namen predzimsko obdelave je, spraviti gnoj te Jeseni v zemljo, da sl prihranimo delo pri spomladanski setvi in da se gnoj do spomladi že razkroji, tako da rastline najdejo spomladi te pripravljeno hrano v tleh. Namen Je vsekakor dober. In vendar ima tudi gnojenje ob pred-zlmskem obdelovanju svoje slabe strani. Če Je zima deževna. Izpere voda v lahkih tleh velik del hranilne snovi v globine, kjer so potem rastlinam nedosegljive. V težkih tleh gnoj, zlasti če smo ga spravili pregloboko, marsikdaj zo-gunl, namesto da bi se raskro-
3.	— Tretji namen predzimsko
obdelave zemlje Je ohranitev zimske vlage v tleh za potrebe rastlin v prihodnjem letu. To Je posebno važno za okoliše, kjer je malo padavin, ali kjer propustna zemlja le slabo zadržuje vlago. V okoliših a obilnimi padavinami pa se pred zimo obdelana zemlja
(Nadaljevanje na 5. strani)
Uslužbenci Ljudske milice v Trbovljah so te dni izsledili zelo nevarno tatico G. A., ki Je že več let opravljala razna kazniva delanja in napravila mnogo ogorčenja med ljudmi, predvsem pa gospodinjam v trboveljski dolini.
Ta tatica Ima na vesti preko 38 raznih tatvin, zlasti perila, obleke, obutve, prtov, ur — budilk raznih ročnih ur. denarnic, nalivnih peres Itd. — skratka vse. kar JI Je prišlo pod dolge prste.
Prihajala Je v Trbovlje iz Hrastnika čez hrib. ln to največkrat v jutranjih urah. Največ tatvin Je izvršila od e. do 7. ure zjutraj, ko ljudje odhajajo v službo. A tudi v popoldanskih urah Jo Je včasih prijela »žilica«, da Je odšla čez nib ln poskusila svojo srečo kar Ji Je večkrat tudi uspelo. Zgodilo se le. da Je ta ženska na enem samem pohodu v Trbovlje Izvršila kar tri tatvine, pri treh družinah. Bila Je zelo prebrisana in je plen takoj po tatvini prodajala za neverjetno nizko ceno. Včasih je ukradene reči prodajala le med potjo, ko se je vračala domov v Hrastnik. Usodnega dne. to Je 14. novembra t. 1,. ko so ji trboveljski uslužbenci LM prišli na sled. je tatica prodala ukraden plašč, ki je bil vreden okrog 14.000 din. za 2000 din v vasi Ojstro. Vsekakor bi moral kupec pomisliti. da taki ceneni predmeti niso pridobljeni na pošten način.
Kako Je opravljala tatvine? Na zelo različne načine. Včasih Je enostavno prišla v stanovanje, ker so lahkomiselni ljudje pustili stanovanjska vrata odklenjena. Več-
krat pa Je tudi sama našla ključe ln odklenila stanovanje ter nabrala plen in ga odnesla. Tudi nad perilo ki se Je sušilo vred hišo ali pa na balkonih, se je spravila ln ga snela z vrvice namesto gospodinje.
Namen teh vrstic Je. da opozorimo ljudi, naj v bodoče skrbno zaklepajo za seboj stanovanje, prav posebno pa, da ob kakšni tatvini to takoj priglasijo postaji Ljudske milice, kajti hitri ukrepi so važen činiteU pri izsleditvi storilcev.
Pri opisanem primeru je videti, da več kot 30 odst. obkradenih ljudi ni priglasilo tatvin pri LM. In to z raznimi Izgovori češ. saj miličniki »nič ne najdejo« oziroma ne utegnejo se zanimati za malenkostne tatvine in podobno. Temu pa ni tako. Kakor znano. Je Ljudska milica v službi Uud-stva, da varuje splošno ljudsko in zasebno premoženje, da izsledi storilce oz. krivce izvršenih kaznivih dejanj, in da oškodovanci zato tatvine takoj prigttašajo pristojnim organom.
Ob tesnem sodelovanju vseh po, štenih državljanov je LM prepričana, da bo podobnim tatovom, kot je G. A. prišla prej ali slej na sled in tako utrdila zaupanje pri ljudeh ln tako tudi odpravila jezo in nezadovoljstvo pri prizadetih. 4d jih Je že skoraj štiri leta skrbelo, če bodo svoje predmete kdaj dobili nazaj. Te dni se je že precej ljudi oglasilo na postaji LM v Trbovljah, kjer so st ogledali ukradene reči ln tako spet prišli do njih. Nekateri od teh predmetov so delno že izrabljeni, vendar Se uporabni. Oškodovanci so na splošno zelo zadovoljni in ee za-hvaljujfejo uslužbencem Ljudske milice za uspeh.
Na postaji LM v Trbovljah le Se nekaj predmetov, ki zanje lasti, niki niso poznani. Zato pozivamo vse tlete. ki so bili od leta 1981 dalje okradeni v Trbovljah, da se oglasijo pri Ljudski milici in sl tamkaj ogledajo shranjene predmete in tako morebiti pridejo snet do svoje lastnne.
A.	Z.
Gospodarski komentar
Spoznajmo načela osnutka družbenega plana našega gospodarskega razvoja od 1956—1961
Predzimsko oranje Je važno delo
Pred nami je razgrnjen osnutek družbenega plana našega gospodarskega razvoja družbenega plana od 1957 do 1961. leta. Najprej sl preberimo nekaj Številk iz osnutka, da bomo videli. kako bomo gospodarili in kakšne sadove bomo želi, če bomo gospodarili tako, da bodo načela plana izpolnjena.
V naslednjih letih bo proizvodnja zelo naglo naraščala. Brutto produkt se bo povečal za ■ 9.3«/» na leto, narodni dohodek za 8,8«/», kar pomeni, da se bo narodni dohodek na prebivalca povečal za 7«/», ker predvidevamo, da bo leta 1961 pri nas 19,5 milijona prebivalcev. V • skupnem povečanju brutto produkta naj bi ae brutto produkt industrije povečal za 11«/», kmetij-etvo pa za 6,3«/». Delovna storilnost naj bi porasla za 7j$«/,. Vsako leto pa naj bi zaposlili
H * 8 R0MBNT8B
Razpoka v Atlantskem paktu
Sovjetska umetna satelita ata povsroMla hudo kri ▼ Atlantskem paktu, v nekaterih sahodnih deželah pa eelo povzročila histerično paniko. Zate ao ae pred dnevi sestale v Parizu parlamentarne delegacije 15- dežel Atlantekega pakta ln razpravljale o pripravah ia sestanek šefov atlantskih držav (k| naj bt bil sredi deeembra), na katerem bi sklenili, kaj storiti, da bi Atlantski pakt postal učinkovitejši, da b| v proizvodnji najmodernejšega oroija dosegel Sovjetsko zvezo- Medtem, ko je v Parizu kakih 260 poslancev ln senatorjev živahno razpravljalo o problemih Atlantskega pakta, pa je nek dogodek Izzval hudo krizo v tem paktu, naJvečJo po agresiji na Egipt.
ZDA ln Veljka Britanija ita 14. novembra poslali Tunisu dve pošiljki orožja. Užaljena Franclja je ogorčeno protestirala in demonstrativno zapustila zasedanje parlamentarnih delegacij Atlantskega pakta- Predsednik francoske vlade Je obtožil avole zahodne zaveznike, da ao odgovorni ta »razpoko« v Atlantskem paktu.
Gre pravzaprav le za 500 pušk, nekaj brzostrelk ln mitraljezov. Zakaj torej tak alarm v Parizu? Orožje, ki ao ga Američani in Angleži poslali Tunizijcem, je 1« povod »pora. Vzrok je - Alžlr.
Spor nj nov ln ni Izbruhnil nenadoma
Dne 20. marca 1956 je francoski protektorat Tuni« poeta 1 neodvisna država- Tunizijcu pa niso pretrgal) vseh stikov s Francijo. Njihov vodja Habib Burgiba sodi, da Imata Tun!« ln Franclja veliko skupnih Interesov zato je •.■odpisal pogodbo o »neodvisnosti
obeh dežel. Gre predvsem za obojestranske ekonomske interese, zunanjo trgovino, kulturne stike, za denarno pomoč Franclje Tunisu itd- Razen tega pa le Burgiba iskren prijatelj Zahoda. Doslej se ni hotel povezati z deželami Srednjega Vzhoda, pod vodstvom Kaira, v enotno fronto. Njegov ideal je Magreb — federacija dežel Severne Afrike: Tunisa, Maroka m A3žt-ra. Magreb b| prijateljsko sodeloval s Francijo ln Zahodom.
Odnosi med Tunisom ln Francijo pa vendar niso dobri, niti normalni- Francoske vlade se ne moralo sprijazniti z mlelijo, da je Tunis neodvisen- Odtod francoska politika do Tunisa, ki spominja na dni protektorata- Tunizijci tud) zamerijo Francozom, ker že tri leta s krvavim nasiljem zatirajo osvobodilno gibanje v Alžiru. Ljudstvo Tunisa le solidarno z Alžlrcl, Burgiba pa mora biti solidaren e svojim narodom.
Pogodba z dne 20- marca 1956 predvideva francosko-tunizijsko obrambno sodelovanje, vendar bi ee morala francoska vojska umaknit) iz Tunisa. To se pa ni zgodilo. Francoske čete, ki so v Tunisu, se vojskujejo prot) Alžir-cem. Francoske enote so zasedle tunizijsko ozemlje, m melj na Alžlr. Francoski vojaki prodirajo lz Atžira v Tunis in tam preganjajo alžirske borce. Francozi bombardirajo tunizijska obmejne vasi, strellajo na Tunizijce, ki protestirajo prot) okupaciji in vojni v Alžiru-
Burgiba je večkrat zahteval, naj se Francozi umaknejo Iz Tunisa. Francoske vlade so odklanjale njegove proteste m mu grozile s političnim In go-apodanaklm« pritiskom. Letos poleti bi morala FnancUa poslati Tunisu dve milijardi dolarjev obljubljene pomoči, toda Tunis ni dobil ničesar.
Medtem pa sta se Pariz ln Tunis sprla tud) zaradi oborožitve tunizijske vojske- Tunis nima opreme ln orožja, zaito ima le 4000 vojakov. Burgiba je zahteval, naJ mu Franclja pošlje orožje. Francozi pa so postavili pogoje: 1. Francija mora biti edina dežega, ki b) dajala Tunisu orožje; 2. Burgiba mora obljubiti, dia orožje ne bo poslano v Alžiy. Burgiba Je te pogoje odklonil, ker niso v skladu s suverenostjo Tunisa-
Nekaj mesecev kasneje ja prišla v
Tunis češkoslovaška trgovinska delegacija ln tedaj eo na Zahodu začeli govoriti, da je Češkoslovaška pripravljena ponuditi Tunisu orožje. V Washing-tonu so se zbali, da se ne bi ponovil primer Egipta. Svetovali so Italiji, naJ se poveže s tunizijsko vlado ln ji proda orožje. Italijani so rade volje sprejeli ameriški predlog, toda Francoz) so dvignil) vik in krik in italijanska vlada je umolknila-
Dne 14. novembra pa so v Washlng-tonu ln Londonu sporočili, da so poslali Tunisu manjše količine orožja. To sporočilo je Izzvalo v Franclji veliko ogorčenje ln v temeljih razmajalo Atlantski pakt.
Ne gre toliko za orožje kot za pomembno odločitev ZDA, da ne bodo več slepo podpirale francoske politike v Severni Afriki, k) ne škoduje samo Franclji, ampak vsemu Zahodu. Vse kaže, da se je ameriška vlada začela zavedati, da Ji njena politika na Srednjem Vzhodu prinaša le težave ln skrbi, zato se je potrudila, da bi pridobila simpatije v Severni Afriki ln preprečila tem narodom, da bi se tesneje povezali s Kadrom ln mofreblt) celo s socialističnimi državami-
Pomembno pa Je dejstvo, da se Je to zgodilo nekaj dni pred razpravo o alžirskem vprašanju na zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov-
okoli 140 novih delavcev ta
uslužbencev.
Kako bo z razdelitvijo sredstev v naslednjih letih? Kakšna bo potrošnja? Potrošnja predmetov za delo se bo povečala za B,9»/», Investicijska potrošnja za 5,5»/», osebna potrošnja za 7,3«/». Skupni družbeni standard se bo zvišal za 11,5«/». Leta 1961 bodo skupna razpoložljiva sredstva predvidoma razdeljena takole: akumulacija 19,5»/«, družbeni standard ln osebna potrošnja 66,5«/», narodna obramba ln potrebe državnih organov 9,8, rezervo ln nerazporejena sredstva pa 4,4«/».
V	naslednjem obdobju bodo negospodarske investicije rasle znatno hitreje od gospodarskih. Spremenili se bodo tudi odno« v posameznih gospodarskih panogah, počasneje bo rasla proizvodnja Industrije in rudarstva, znatno hitreje pa proizvodnje kmetijstva, gradbeništva, prometa, vodnega gospodarstva, trgovine, gostinstva In turizma. Spremembe v odnosih gospodarskih panog bodo dejansko Izražale spremembe v investicijski politiki.
Zakaj tolikšno naštevanje podatkov in številk, bo marsikdo zamrmral. Za temeljito in plod* no razpravo o perspektivnem planu gospodarskega razvoje naslednja leta je pravzaprav vse to še premalo. Tovariš Mi-lentije Popovič, predsednik odbora za perspektivni družbeni plan Zveznega Izvršnega sveta je v članku, ki ga je napisal za »Ekonomsko politiko«, zapisal o razpravi o perspektivnem plana tole:«
»Vse, dokler ne bo perspektivni plan izglasovan v Skupščini, lahko razprav« o njem prispeva, da bo še boljši. Jasno je, da se morajo tisti, ki bodo sodelovali v razpravi, čimbolj« spoznati z izhodiščnimi elementi in kvantitativnimi odnosi, id Jih vsebuje predlog plana.
Seveda pa moramo ob tem poudariti tudi drugo stran rae-rrave:	»poznati čim širši krog
z elementi ekonomske politike, vsebovane v planu, v celoti ln za posamezna področja. Politika povečanja osebne potrošnje In napredka družbenega standarda se mora na primer zrcaliti na strukturi proizvodnje; te mora pravzaprav odrejati proda* vodnjo ln Investicijsko politiko,
V	naslednji in naslednj'h številkah pa ae bomo o osnutke družbenega plana pomenili le kaj več.
dopisnik j« pred kratkim obiskail Strojno tovarno v Trbovljah, ki ee vedno bolj širi tn razvija in Je prav tako še vedno v gradnji- V razgovoru z vodstvom tovarne, in še posebej z direktorjem tega podjetja, tovarišem Francem Slapnikom, je Baš sodelavec zastavil več vprašanj glede te tovarne. Naš; bralci bodo iz vprašanj in odgovorov direktorja Strojne tovarne razvi-deli napredek in rast tega za rudarstvo Jugoslavije Izredno pomembnega podjetja-
Vprašanje: Kako poteka Izvršitev proizvodnega plana tovarne v letu?
Odgovor: Tovarna ima letos Za 8 odstotkov večji proizvodni , plan kot v letu 1956- Sploh pa Je naša strojna tovarna v zadnjih štirih letih povečala svojo proizvodnjo za trikrat, tako po svojem sortimentu, kakor po teži in vrednosti izdelkov. Lahko pa tečemo, da je bilo lebošnJe leto eno izmed najtežjih, to pa glede na novo politiko investiranja, kjer so bili krediti za industrijo PreceJ omejeni in strojegradnja v Jugoslavii tli našla pravega mesta. Strojna tovarna v Trbovljah ee izredno prizadeva, da bi osvojila v proizvodnji čim več tipičnih serijskih izdelkov. Pri Izvajanju proizvodnega plana tovarne pa se pojavljajo določene težave- Tovarna se kajpak ukvarja tudi z individualno proizvodnjo, katera močno močno obremenjuje naš tehniški kader in celoten aparat tovarne, res pa je, da individualna proizvodnja ne da nikoli večjega finančnega uspeha, ki ga omogoča serijska proizvodnja, ki Jo je mogoče tehnično boljše pripraviti in da v produkciji zaradi enostavnosti večje količinske in fi*
Na obisku v tovarni rudarskih stroiev
To varna ob Trboveljščici
rančne rezultate. Vendar pa pri vest kolektiva ni popustila in vseh teh težavah, ki so bile letos bomo tudi letos svoJe"družbene večje, kot smo pričakovali, za- obveznosti izpolnili- Planiranega
Tovariš Miha Marinko v razgovoru z direktorjem STT tovarišem Slapnikom
prekoračenja proizvodnega plan" za 10 odstotkov sicer ne bomo dosegli, finančni plan pa bomo realizirali 100-odstotno in dobiček preko 100 odstotkov.
Vprašanje: Kako vpliva konkurenca na plasiranje vaših Izdelkov?
Odgovor: Ravno zaradi tega, ker strojegradnja v državi še ni našla svojega pravega mesta, Je konkurenca večja, kot bi smela bita. Ker cela vrsta naših strojnih podjetij ni našla svojega pravega proizvodnega programa in dela »sve i svašta,« smo imeli opravka tudi z nelojalno konkurenco, ki ima svoj izvor v čisto lokalnih interesih- V naši strojni tovarni je naš proizvodni plan že razčiščen in bomo še v naprej ostali pri rudarski mehanizaciji, saJ je tu možna še velika proizvodnja za celo vrsto artiklov, kj jih rudarstvo od nas upravičeno pričakuje. Svoj program smo samo delno razširili tudi na gradbeništvo, to pa zaradi tega, ker le-to uporablja vrsto podobnih strojev kot rudarstvo (n. pr. dro-bilne naprave, sejalne in transportne). Računamo, da bomo z dobro organizacijo našega proizvodnega programa uspeli v toliko, da ee nam ne bo treba bati
Spomini s pot sveta
^Jdaj, ko tuli zunaj veter in gre dež, so ostale klopi okrog in Okrog grajskega poslopja prazne. Starci so se preselili v tople sobane, kjer ob gorko zakurjenih pečeh premrlim kostem najbolje de- Na dvorišču pod nogami šumi odpadlo ljstje. Impolca pri Sevnici doživlja dvojno jesen.
7$ starih, izmozganih teles je našlo v nekdanji graščini prijeten dom. Tu preživljajo večer svojega življenja v sreči, zadovoljstvu, in spominih- Kako čudovito znajo pripovedovati brezzoba usta; kaj vse izveš iz umirjenih in razburjenih besed! Vsaka glava hrani v sebi zanimivo zgodbo. Ljudje so se tu zbrali z vseh vetrov- Hlapci in dekle, kočijaži, kočarji, »vajncerli« In rudarji so postali skupaj velika družina, ki ji je zamenjala vsakdanje skrbi prijazna beseda strežnic in vseh drugih ljudi iz Doma, topi, soba, radio ln Izdat na hrana- Diružba jim ne dela
valcu« tišto od «une, kako se je že reklo... da, da »Potem Je zmagalo življenje ...«, ko Je morala Jesti bob, pa ji ni šel v želodec?
Ko sem bdi mlad, sem prijel za nič koliko del. 13 pomladi sem bil čelo delavec v neki papirnici v Franciji.«
Travnikar iz Plšec pojoče blebeta o svoji Fukal ln Djand. Dolga leta je bil kočijaž. Zdaj sta v Domu oba z ženo. Svojo sobo imata m menda se jima ie nikoli ni tako godilo kot sedaj. Ničesar Jima ne manjka in skupaj sta več kot v vsem življenju. Francelj še ni postal oče, njegova lena Tereza pa se že lahko pohvali z materin, stvom. Vsa živi v spominih ne svojo nezakonsko hčer, ki je poročena nekje v Nemčiji. Z možem se dobro razumeta. Oba imata svojo strast: Tereza radio, Francelj pa kmetovanje. Oh, kako se mu Je tega dne mudilo nazaj k pl-panju repe!
Antona Medrihna lz Šoštanja Je gnalo življenje daleč po svetu.
klic: kurjač- Obraz: zalit, ovalen. Delal 20 let v (tržaški mestni plinarni tn zaslužil tri in pol goldinarje na osem ur. Potem je poskusil e^ečo še v Trbovljah. Neporočen je in pravi:
»Tako je najboljše. Ni toliko komedij pni selitvi, ker je pač treba manj prtljage in nič jeze z ženskami.«
Tu je še Franc Dimc, ki je preplovll veliko lužo in bil deset let Amerikanec v Clevelandu, delal največ po železarnah im se navadil tudi nekaj jezika, nato priromal nazaj, uredil posestvo in ga v pravdah z advokati in duhovniki izgubil.
Jakob Omerza je bil dolga leta »vajncerl* na vinogradu nekega štajerskega gospoda na Vidmu, Firanc Martinčič pa vse življenje hlapec ln se najbolj razume na konje-
Micki Frigl je pri tolikih letih sicer že močno opešal sluh in spomin, zato pa je še vedno najbolj zdrava ln prav tako strastna kadilka kot pred leti.
t\ esen ln zlma najdeta Dom <_/ onemoglih tih in zapuščen. Starci se porazgube po sobah in jedilnici, prisluhnejo radiu, kdaj zapojo ln tiho vržejo karte. Najraje se gredo duraka. Mrak najde večino med njimi že v posteljah-
Ko pa pride pomlad in poletje, ko začne zeleneti tam zunaj trava in drevje, vzdrhte tudi ta ata. ra telesa- Nekje daleč se iskre mladostne strasti. Vizija po-
mladi ln ljubezni. Tone lazi za Ančko. Miha ln Marija se tam za grmom skrivnostno ln plašno poljubljata kot 18-letno zaljubljeno dekle in fant, Janez pripoveduje zgodbo svojega življenja- Govori ln govori. Čudno. Vedno žive skupaj med temi,zidovi, pa sl Imajo vsak dan tolike novega povedati.
, Nekoč pa bedo ta brezzoba usta utihnila. 'Ponje bo prišel seržant Smrt.	»
Na njihove klopi ob pečeh In drevesih bodo ' sedla nova, postarana telesa. In življenje bo teklo dalje.	—jak
nobene take konkurence, k; smo jo že omenili. Danes Je Strojna tovarna v Trbovljah največJi proizvajalec rudarskih strojev v Jugoslaviji in želi ta položaj obdržati tudi v bodoče.
Vprašanje: Kako ste se lotili vprašanja vzgoje lastnega kadra?
Problem priučevanja delavcev je za našo industrijo in gospodarsko dejavnost na splošno izredno velikega pomena, Zavedajoč se lega pomena, se je naša tovarna začela ukvarjati s tem vprašanjem zelo resno. Ker vemo. da samo dobro vzgojeni delavci lahko dosežejo visoko sto rij n ost v proizvodnji, smo začeli misliti na sistematično vzgojo kadra, ki nam bo dala delavce, kakršne potrebujemo. Pridobivanj« strokovnih kadrov teče pri na« po dveh poteh: prvič, po poti poklicnega šolstva — z vajenci. šolo g praktičnim poukom. Industrijsko šolo itd. ter s srednjo strokovno šolo. V ta namen smo ustanovili kovinarsko šolo. ki nam daje letno povprečno 86 jcvailidcl-ranin strugarjev, ključavničarjev in modelnih mizarjev. Drugič; mnogo šiirše področje za pridobitev strokovnega kadra pa je pri-učevanje na samem delovnem mestu. Ce upoštevamo, da delavci sto in sto poklicev, ki jih zajema ntx menklatura poklicev, ne prihajajo v delovni proces skozi šole, pač pa le po poti priučevanja na delovnem mestu, nam postane Jasno, da le tudi to prdučevanje zelo pomemben faktor v našem gospodarstvu. kateremu moramo posvetiti tudi primemo pažnjo. Ta način pridobivanja kadrov pa terja od vodilnih ljudi precej naporov, kjer odpade glavno breme na mojstre, poslovodje In še druge. V ta namen smo organizirani teko imenovani »Center za Izobrazbe.« Vsi, ki sodelujejo v tem centru, poznajo najnovelie principe, kako voditi Mudi, kako Jih učiti m kako organizirati njihovo delovno mesto. Na posebnih seminarjih se vodilni kader, iti. dela v tem centru, spoznava e potrebnim načinom dela. Namen imamo, organizirati ie dopisno šolo internega značaja, ki bo dostopna vsakemu članu našega tolektliva. Na ta način bomo vzgojili lasten kader Id bo kos najtežjim nalogam. Id nas ie čakajo. Vprašanje: Kaj milite e kooperaciji podjetll?
Kooperacija Je nedvomno dobra stvar ln se zastonj gotovo toliko ne poudarja- Je namreč velikega gospodarskega pomena. Naše podJetje ee je že od vsega počečka trudilo, da bi doseglo čim boljše razvijanje odnosov na torišču kooperacije, in to z »Litostrojem« v Ljubljani in »Metalko« v Mariboru. Danes lahko trdimo, d* smo e temi
Eden Izmed mnogih mladih delavcev v STT
Pogled na Strojno tovarno v Trbovljah
podjetji, prav tako tudi z Zelec samo v Guištanju dosegli lepe uspehe jn da ee sodelovanje dobro razvUa v interesu vseh prizadetih podjetij-
V našem gospodarstvu je ne tem področju še danes veltica hiba, da vse premalo poudarjamo potrebo specializacije posameznih podjetij, da ne bi torej veljalo pravilo, da mora vsako podjetje za vsak svoj proizvod vse samo izdelati od vijaka pa do najbolj kompliciranega dela kakšnega stroja- Tak način dela je že danes zastarel, ln v tem je tudi vzrok, da se dane« z Zahodom glede storilnosti in produkcije ne moremo še primerjati, ker naš način dela še ni pravilno razdeljen- Nov oendtek za-‘ kona o združevanju gospodarskih podjetij im* namen, da kooperacijo tovarn še bolj razširiti, saj bomo i nlo znatno pocenili industrijsko proizvodnjo.
Vprašanje: Kako pa je s zunanjo trgovino?
Odgovor: Naša tovarna si prizadeva, da z nekaterimi proizvodi, kt so se doma dobro izkazali, prodre tudi na zunanJa tržišč*. Tako sp>o uspeli prodati nekaj drobilcev v Sirijo, Grčijo ln Turčijo. Radi bi svoje izdelke razširili tudi na vzhodne države, kjer Je za naše proizvode precejšnje povpraševanje- Osvajanje tujih tržišč terJa mnogo, vztrajnosti ln doseganje uspeha ovirano s hudo konkurenco bolj razvitih industrijskih držav. Jugoslavija uživa v vrsti držav velik političen ugled — seved« pa je kajpak vse odvisno od cene in kvalitete proizvoda. Ce cena in kakovost izdelka ustreza, potem tudi uspeh ne more izostati.
Vprašanje: In kake le z družbenim standardom?
Kakor že rečeno v odgovoru na prvo vprašanje, se je proizvodnja naše tovarne več kot za trikrat
povečala, to pa pomeni, da se je skoraj za trikrat povečal tudi sta. lež zaposlenih ljudi v podjetju. Naša tovarna se bori s težavnim stanovanjskim problemom, morda najtežjim v okraju. Danes ima podjetje 150 svojih stanovanj, od katerih pa je polovica zasedena od drugih. Prosilcev za stanovanje Imamo preko 140. Nekateri Izmed njih čakajo le nekaj let In so po. polnoma upravičeni, da dobe stanovanje. Ce pa pomislimo, da ima. mo okrog 500 mladih delavcev. k| so Se neporočeni, ki pa si bodo v bližnji prihodnjoeti ustvarili družinsko življenje, si lahko ml. elite, s kako težavnim vprašanjem se borimo. Že dane« nam ljudje odhajajo, ker jim stanovanj ne moremo dodeliti ln je nevarno, da se bo naslednje leta ffluktuaclje kadra ie povečala.
Stanovanjskega vprašanja podjetje same ne more rešiti, zato se namerava obrniti na mestno občino, okraJ in republiko, da mu pomagajo. Odločili emo se, da bomo zgradili enostavnejša enosobna stanovanja, m to same zato. da bi lahko zgradili čim več stanovanj in na ta način hitreje reševali ta hud problem-Tovarn* namerava zgraditi prihodnje leto več enosobnih stanovanj ln bo nekaj svojih sredstev, ki bi jih sicer potrebovala za izpopolnitev tovarniških naprav, vložilo za Izgradnjo stanovanj.	'
V podjetiu bomo storili vsž, kar bo mogoče, ker ima kolektiv velik interes na tem in je pripravljen žrtvovati ' tudi del dobička, ki bi mu sicer pripadel v ta namen, vendar bodo ta sredstva valic temu prepičl*. Zaradi tega bomo morali prihodnje leto dobiti več sredstev iz investicijskega sklada, kakor Je bilo to v zadnjih letih. Prav od tega vprašanja je sedaj v glavnem odvisen nadaljnji raz-voJ našega podrtja, zlasti ker želimo naslednja leta povečati našo proizvodnjo še za eno milijardo dinarjev, od čega,r bi imelo tudi gospodarstvo naše komune dokajšnje koristi.
Miloš
Poljanšek!
krivice. Skrbi je Prav tako potrebnih tistih sedem postaranih gospodarjev, ki Je poslalo svoja Posestva na psa, kot hlapci ln dekle in vsi drugi ki so dolga leta garali in dajali zgolj go-■podi.
J3 egll smo v deset rolk. Starost ® Je legla na njihove obraze, ta risal a globoke brazde, vrgla pred oči meglo, sključila hrbte ln belo Pobarvala lase.
Na svet so prihajali v letih po tisoč osem »to. Najitarejii Mlctka Frigi Je letos dopolnil 9« let, hajstarejši Čolnar pa Je etopU v 81. leto.
Prvi se je predstavil; Jaz sem Ivan Zarn iz leskovške fare. Se 10 let, pa jih bom Imel sto. Deset-' tetje že elitnarlm po raznih domovih. TU je »daj dolgčas za umreti. Zenske me pustijo v miru, ker slabo slišim ln Imam povrhu Se hudičevo naduho, kart ne znam metati^ radio je za otroke. Hudo r*d pa berem, pa ml oči nagajajo. Zelo, zelo bi rabil očala O, ko bl vedeli, koliko knllg sem že prevohal. ves nor pa sem tudi na dopise. Ali ste brali v »Poroče-
Vldel Je Nemčijo ln tam težko služil sedem let ln pol, bil v Holandiji, preživel štiri leta prve svetovne vojne_ bil ranjen od krogle nekje na fronti ln šest tednov Je ležal v bolnišnici v Budimpešti.
Potem mu Je kmalu umrla žena ln vse troje otrok. Poročil ie Je vnovič, pa ni bil srečen. Starec In dvajset let mlajša tena »ta ee razšla, On v dom onemoglih, ona v kraj blizu Ljubljane. Tu pa tam ga le obišče, In Tone Je tega obiska vedno vesel. Nič ne zameri mladi ženi. Ve, da bl ne mogla biti nikoli »rečna, ko bi živela skupaj. i
Krčanka Marija Trebie je. priromala na svet leta 1876. Njej ae sonce m nikoli posebno smejalo. Kot nezakonsko hčer je že v zgodnji mladosti niso nikjer cenili, pač pa Jo znali dobro porabiti ln zaničevati. 1924. leta Je našla zakonskega tovariša in Imela z njim, kot sama pravi, komaj sedem otrok, ki so že »koro vsi pomrli.
Od nekod je priraoa! tudi Jo-siip Turk, krepak možak, s plavo baretko na glavi. Njegova osebna izkaznica: doma iz Lok št.
30 minut stran od Leskovca- Po-
(Nadaljevanje)
V minulih stoletjih je doživel Koloseum mnoge spremembe in služil različnim rečem. V začetku so prirejali v njem gladiatorske igre. Te so služile ohranitvi borbenega duha Rimljanov, da bi na tai način očuvali svoj gospodovalni položaj v takratnem znanem svetu. Kasneje pa so se sprevrgle v krvave orgije, ki so napajale nizke instinkte rimskih množic.
Dobri in vedno nasmejani Francesco mi je v senci pod lokom pripovedoval: Ob otvoritveni slovesnosti so organizatorji žrtvovali razvedrilu in zabavi sto tisoč glave publike pet tisoč divjih zveri. Gledalci so uživali, a tla stotine kvadratnih metrov so morala biti živordeča. Kri živali je počasi zamenjala človeška kri, vendar so se ljudje še vedno smejali in zabavali. Nekoč je neki menih — doma je bil verjetno na Balkanu in klicali so ga Telemak — ušel v areno, se postavil med gladiatorje in skušal z ognjenim govorom vzbuditi med razpenjenimi gledalci občutje človečnosti, a ga je množica zasula s kamenjem.« — Postalo ml je tesno In ozrl sem se po ljudeh. Stegovali so se po kamenju in poklicni fotografi so lovili mežikajoče obraze. Znebil sem se misli na preteklost ter začutil veliko vročino. Sonce je že drselo v zenit in loki Koloseuma niso več črtali nobenih senc. Stopila sva skozi obok ln se znašla na platoju, s katerega .sva zagledala mogočen Konstantinov slavolok. Avtomobili pod njim in okoli
njega so bili skromne, hitre mravlje.
Na prostoru od Koloseuma proti Kapitelu pridvigmjeni monumentalni rimski forum, ki ga prepolavlja pod oboki slavolokov vijoča se cesta triumfov. S forumi ali trgi velikih Rimljanov: Trajana, Julija Cezarja, Avgusta in drugih so ga krasile še svetišča Venere in Rima, Antonina in Faustine (slednje so tudi preuredili v katoliško cerkev) in Saturna. Danes je tu velikansko »pokopališče« obdelanega marmora: stebrov, kipov, slavolokov, spomenikov, svetišč in drugih reci.
2e sva se vzpenjala po ozki s širokimi kvadri tlakovani cesti zmagoslavja, ko opazim pod enostavno streho dva delavca, ki vsa prepotena odkopavata zemljo. »Da, zanimivost!« hiti pripovedovati Fran-cesco. »Arheologi so odkriti Romulov grob in sedaj ga odkopavajo.« — Usta so se mi nehote nakremžila v rahel nasmeh. Utrnila' se mi je misel. Morda je bilo to, kar ml je povedal italijanski vodič, celo res, vendar se nisem mogel znebiti misli, da tukajšnji arheologi in zgodovinarji odkrijejo prav vse, tudi tiste, kar je že več kot malo verjetno, da bi se ohranilo, ali kar je že stokrat zabrisal čas.
Na Kapiiol se nisva odpravila po poti Rimljanov, ampak po stopnišču Cordonata, ki so ga za posebne prilike zgraditi po načrtih Michelangela. Ve-
liki renesančni umetnik je »kriv« še za veliko drugih reči, Id so v marsičem spremenile videz antičnega Kapitela. Vendar ne v škodo celotnega vtisa. Francesce mi je zatrjeval, da sta v zunanji arhitekturi dve stvari, ki sta Michelangelu posebno uspeli, in sicer omenjeni trg in kupola nad cerkvijo sv. Petra. Na koncu arhaičnega stopnišča ie postavljena kolosalna skupina Dioskuri. Sredi trga je rene-sančnik namestil antično sta-tuo na konju, Cezarja — filozofa, Marka Avrelija. Ospredje hiš, ki obrobljajo trg, pa je na vrhu povišal s primernim robom in serijo kipcev ter ustvaril tako prostonninsko skladnost, da velja danes že za študijski primer arhitekture trgov.
Prenehati sva morala s stikanjem za zgodovinskimi zanimivostmi in se vrniti v samostan z naslovom Institute Suore Compassioniste. Da ne bo napačnih predstav. To ni nikak srednjeveški samostan z visokim zidom, marveč je večnadstropna moderna zgradba v mirnem mestnem predelu vil in stanovanjskih blokov. Deset mesecev vzdržujejo redovnice internat za mladino, v počitnicah pa dajejo svoje prostore in menze na razpolago ustanovi CIVIS. Do nas so bile premišljene in pazljive. Na vsako našo malenkostno nerodnost so reagirale z začudenostjo. Vendar so bile dobre. Utrujenost po dopol-
danski hoji so nam pri kosilu pomagale pregnati z odličnim vinom. Ko so uvidele, da nismo nikaki »rdeči anarhisti«, ki so prišli v Rim s posebnim namenom, so postale sproččenej-še ih nasmejane. Kij učenka pri vratih pa je ostala od začetka do konca enako natančna. Vedno nas je štela: ko smo odhajati in ko smo se vračati. Ne morem sl misliti, zakaj je bilo to potrebno. Morda so po tihem upali, da se bo naše število zmanjšalo? Ker so bila vrata zamrežena z železnim okovjem, se nisem mogel znebiti občutka, ki je bil podoben onemu v kaznilnici.
Po ohladitvi pod prho smo nekoliko počivali. Popoldan in večer sta bila naša. Franesco se je prej poslovil. Vsak ju je porabil po svoje: tisti, ki so prišli semkaj s trgovsko strastjo, so neprestano iskali velike trgovske hiše, kakor UPIM, STANGA in druge. Izživljati so se v izbiranju blaga. Kupiti tako niso mogli dosti. Usoda prosvetnega delavca tuiji na potovanju ni drugačna.
Lepote je bilo kljub vsemu toliko, da nas je le-ta opojila s hladnostjo do vsega, kar so ponujale izložbe. Čudoviti rimski trgi s palačami, vodnjaki, obeliski in skulpturami dobe ob večernih kontrastih reflektorske svetlobe in čmotemnih senc še poseben čar. Tega se nam je zahotelo.
Trg Venezie je središče Rima. Ime Je dobil po palači Venezria, ki velja za nujimpo-
zantnejše zgradbe krščanskega dela mesta. Na njegovi južni strani se dviga veličasten spomenik Viktoriju Emanuelu II. z velikanskim stebriščem v ozadju. Tu je tudi grob neznanega junaka. Zlato predstavlja klasična grmada umetnosti v čisto belem marmoru simbol svobode italijanskega naroda. Graditi, so ga začeli leta 1888, vendar še ni dokončan. Številke povedo dovolj nazorno, kako je velik: širok je 135, dolg 130 in visok 80 metrov« Imenullejo ga tudi žrtvenik domovine.
Na tej strani Tibere sta še zanimiva Piazza Barberint z lepo fontano Triton in Piazza Colone z visokim stebrom. Na tem trgu je slovita palača Chigi, za katero Je zgradba Italijanskega parlamenta.
Tujce pa menda res zadrti najdalj y svojem impresivnem objemu razvpiti vodnjak Fontana diiTrevL Zgrajen je kot pročelje neke palače s skupino figur ljudi in konjev, ki se vzpenjajo lz skal, po katerih vre iz neštetih odprtin hladna voda. O njem živi legenda, da mora vsakdo, ki želi ponovno videti Rim, vreči vanjo kovanec. Tudi sam sem storil isto. Pisanega denarja se ob ted-nu nabere toliko, da morajo čistiti dno. Za povprečne turiste, oborožene s fotografskimi aparati in vodiči, je to verjetno največje rimska zanimivost.
(Nadaljevanje sledi)
Stran 4
Halo, 91
Zakaj v Trbovljah ne moremo dobiti lepih razglednic mesta ali posameznih objektov, kot n. pr. novega Delavskega doma, plavalnega bazena ali kad podobnega?
M. M. Trbovlje Vodenska 9
Ker nimamo podjetnih trgovcev, bolje rečeno, ker se z razglednicami ne da kdo ve kaj zaslutiti. Prav Je. da ste se oglasili. Zdaj bi zares lahko Imele trboveljske trgovine -v zalogi res lepe razglednice natega mesta, posebno, ker Imamo nešteto fotografov-amater-Jev In celo profesionalcev, ki hi radi ustregli, če bi dobiti tako naročilo.
Pri nas. verjetno tudi pri vas, mnogo govore o podražitvi pogonskega goriva, bencina, olj ln drugih derivatov. In celo o podražitvi tobaka slišimo razne govorice. Alt Veste pri vas kaj podrobnejšega?
T. 8. Videm-Krško
Zal za zdaj ne vemo več kot v*! Sodimo pa, da ni pravih vzrokov za omenjeno podražitev in da bržčas do tega ne bo prišlo.
Pri nas smo zadnjič brali o ekonomskih najemninah za stanovanja. Veste kad podrobnejšega?
Z. S. Trbovlje
O teh stvareh Je bilo že mnogo govora, zlasti na stalnih konferencah mest. Zdaj pa strokovnjaki podrobno razmišljajo o možnosti uvedbe ekonomskih najemnin. Po njihovem predlogu bt lahko prišli do ekonomskih najemnin šele po novem letu, če bi nekoliko povečati plače. Vendar moramo povedati, da pri nas, v naših krajih najemnine ne bodo tako velike kot v nekaterih drugih republikah, ker smo pri nas že pred časom nekoliko povečati najemnine. Moramo te dodati, da je tak ukrep nujno potreben, če hočemo vzdrževati stanovanjska poslopja, saj je znano, da s sedanjimi najemninami ne zmoremo m a-
(Posavje
OD SOBOTE DO SOBOTE
29. november
BREŽICE — V počastitev dneva republike bo 28. novembra v Prosvetnem domu slavnostna akademija s pisanim kultumo-prosvetnim programom, za praznik pa je v načrtu družabna prireditev v Domu JLA. Slovesnosti bodo tudi po vseh okoliških krajih in v »Svobodi bratov Milavcev«.
VIDEM-KRSKO — Tu bo pripravila osrednjo proslavo »Svoboda«. Interne slovesnosti pa bodo imela tudi vsa večja podjetja, Sole in okoliški kraji.
Videm-Krško
Cepljenje proti poliomlelitisu, ki bo zajelo v občini Videm-Krško 1570 otrok, poteka zadovoljivo in bo zaključeno 27. novembra. Za uspeh akcije Ima precej zaslug občinski ljudski odbor in druge množične in politične organizacije ter šole, kn so posvetile pripravam zares mnogo pozornosti.
Občinski odbor RK bo pripravil s pomočjo svojih organizacij in sindikata 13. in 14. decembra krvodajalsko akcijo v Vid-mu-Krškem, 17. decembra pa na Raki.
Danes se bosta sešla novoizvoljena zbora občinskega ljudskega odbora na drugem rednem zasedanju. Med drugim je na dnevnem redu tudi izvolitev članov in predsednikov vseh svetov.
PorrffJli so se: Jože Rumpret, 28 let — tipograf, in Angela Javornik, 27 let — nameščenka; Fran Leban, 27 let — uslužbenec, in Božica Puklavec, 20 let — krojaška pomočnica; Rudolf Umek, 27 let — klepar-kotlar, in Ana PribovSič, 19 let — trgovska pomočnica; Miroslav Onič, 26 let — absolvent kemije in Vida-Frančiška Zemljah, 22 let — študentka' glasbe; Martin Podgoršek, 28 let — trgovski poslovodja, in Anastazija Longe, 26 let — trgovska pomočnica.
Umrli so: Jože LavrinSek, 76 let — preužitkar iz Vidma-Kr-škega.G-ubčbava 19; Marija Vidmar, roj. Volčanšek, 91 let — upokojenka iz Vidma-Krškega, Strma pot 1; Janez Gracej, 46 let — železničar iz Dravograda; Vincenc Gracar, 73 let — poljedelec doma iz Gor. Pijavskega; Anton Puntar, 46 — upokojenec iz Spodnjega Starega gradu 16; Alojz Šinkovec, 66 let — kmetovalec s Trške gore.
Sodni zapiski
Vdrt v garažo ln skušal pobegniti preko meje. — y noči od 15. na 16. april 1957 je vdrl Miroslav Božičnik iz Vel. Kamna v začasno garažo zdravstvenega doma na Senovem. K sebi je potegnil okenski okvir in s tem popustil zapah na oknu, nato pa je skozi okno zlezel v notranjost garaže. Za to kaznivo dejanje je bil obsojen na 2 meseca zapora in vse stroške kazenskega postopka. Po tej obsodbi je skušal pobegniti čez državno mejo in se tako izogniti prestajanju kazni, vendar je bil v neposredni bližini meje aretiran in potem ponovno obsojen na enotno kazen 4 mesecev in 15 dni zapora, na plačilo vseh stroškov kazenskega postopka ln še 500 din povprečnine.
Motorja in ogrožanje javnega prometa. — 8. septembra 1957 is je vozil na motorju skozi Krško Jože Zidar iz Velikega Kamna s sovozačem. Na nepreglednem ovinku v mestu je hotel prehiteti, pred njim vozečega motorista. Pri prehitevanju je e roko zadel vanj in povzročil padec obeh vozil, |$ri čemer so se vozeči laže poškodovali.
Ione nobenih večjih popravil.
Ali veste, koliko stanovanj bt morati v prihodnjih petih letih dograditi v Zagorju, če bi hoteli vse družine vseliti v znosnejše stanovanjske prostore.
M. H. Zagorje
Približno 400: Da boste laže spali, vam povemo še to, da stanovanjski sklad pri občinskem ljudskem odboru lz leta v leto narašča, m da bo kmalu dosegel nad sto milijonov din. Zatorej pričakujejo, da bodo v Zagorju v naslednjih petih letih zgradMl mnogo stanovanj. Verjetno bodo tudi vam ustregli.
Nekoliko planinskih domov v našem okraju že ima televizijske sprejemnike. Kaj pa v našem domu na Zasavski gori?
T. S. prijatelj planin Zagorje
Televizijski sprejemnik le draga stvar. Kolikor pa nam je znano, se planinsko društvo v Zagorju resno prizadeva dobiti potrebna sredstva za nakup takega sprejemnika. Morda boste že kmalu videli prvi prenos tudi na Zasavski gori.
godba na pihala »Svobode II« Trbovlje sta doslej najaktivnejši sekciji tega delavskegr prosvetnega društva
Pet let „Svobode“ v Zg. Trbovljah
Svobod ar j t iz Zgornjih Trbovelj bodo še ta mesec praznovali petletnico delovanja svojega društva. To obletnico bodo počastili s skromnimi proslavami, ki bodo v tednu pred 29. novembrom, dnevom republike. Ne bo pa to samo proslava petletnice obstoja tamkajšnjega društva »Svoboda«, pač na bo obenem tudi petletnica delova-
Zgodovinska razstava v Trbovljah
S prizadevanjem upravnika Posavskega muzeja iz Brežic, tov. F- Stiiplovška, in kustosa tega muzeja, tov. prof. S. Skalarja, so v ponedeljek, 18. t m. odprli razstavo hrvatsko-elo-venskega kmečkega upora leta 1573, kd so jo pred tedni priredili v Posavskem muzeju v Brežicah, tokrat tudi v Trbovljah, in sicer v avli Delavskega doma.
To zanimivo razstavo si bodo prav gotovo ogledali vsi Trboveljčani, še posebno pa šolska mladina v občani. Razstava bo odprta do vključno 1. decembra t L
rij a pevskega zbora, ki ga vseskozi vodi in uči neutrudni profesor Stane Ponikvar, ki je letošnjo jesen praznoval 50 letnico svojega rojstva.
V	»Svobodi« v Zg. Trbovljah so se odločili, da dan republike, petletnico obstoja društva in petletnico delovanja pevskega zbora počaste s tridnevnimi prireditvami, ki bodo v dneh od 26. do 28. novembra vsak večer v Domu »Svobode II« v Zg. Trbovljah.
Tako se bo gledališka družina društva v torek, 26. novembra, predstavila občinstvu z Linhartovo »Zupanovo Micko« in igro »Kje je meja« v režiji Rada Cešnovarja.
V	sredo. 27. novembra, bo nastopila mladinska godba na pihala s samostojnim koncertom pod vodstvom kapelnika Ada Taušiča, v četrtek, 28. novembra. pa bo slavnostna proslava dneva republike, 5-letnice obstoja društva in 5-letntce njegovega pevskega zbora.
Mešanj pevski zbor »Svobode II« bo ob tej priliki nastopil s samostojnim koncertom najboljših pesmi, ki jih je zbor izvajal na koncertih v zadnjih petih le-
tih, Zbor bo nastopil pod vodstvom zborovodje prof. Staneta Ponikvarja.
Upravni odbor društva je sporazumno e vsemi nastopajočimi sekcijami sklenil, da bo za vse prireditve enotna vstopnina Po ljudski ceni 30 din za vsak večer, tako da bo omogočeno slehernemu, da se udeleži teh prireditev.
Pohitite v teh dneh v Zgornje Trbovlje in dajte g polnoštevilnim obiskom priznanje vsem nastopajočim članom tega društva.
22. septembra zvečer je prav tako skozi mesto vozil nepreviden motorist Jože Boltih iz Vidma-Krškega s sovozačem. Pred gostilno KZ je povozil Jožico Strojin iz Trbovelj, ji raztrgal obleko in jo laže poškodoval.
Oba neprevidna vozača sta bila prvič pred sodiščem ln sta dejanje v glavnem priznala ter se obvezala v celoti plačati povzročeno škodo, oziroma odškodninske zahtevke. Sodišče je oba obsodilo na pogojno kazen. Prvega na 2 meseca zapora, drugega pa na 1 mesec ln 14 dni zapora — pogojno za dobo 1 leta. Oba plačata vse stroške kazenskega postopka in 1.000 din povprečnine, Jože Zidar odškodninski zahtevek v skupnem
znesku 3.900 din, medtem ko je Joče Boltin to poravnal z oškodovanko še pred glavno obravnavo.
Ta teden na sodišču
Pri okrajnem sodišču v Vid-rou-Krškem bodo 26. novembra 1957 te-le kazenske obravnave:
Ob 8 proti Francu Kerinu iz Senus, zaradi kaznivega dejanja zatajitve; ob 9 proti Jožetu Šoštariču iz Mrčnih sel in soobtožencem zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja; ob 10 proti Ivanu Omerzi iz Snov ca, zaradi kaznivega dejanja tatvine; ob 10.30 proti Maksu Zlaksku iz Starega gradu, zaradi kaznivega dejanja tatvine; ob 11 proti Francu Kerinu iz Vidma-Krškega, zaradi kamiivega dejanja samovoljnosti; ob 11.30 proti Janezu Kmetcu iz Črnega Kala, zaradi kaznivega dejana razžalitve uradnih oseb.
Dne 27. novembra pa se bosta zagovarjala še: ob 7.30 Antonija Mešiček, zaradi kaznivega dejanja zoper čast; ob 8 pa Urška Sluga iz Stolovnika, zaradi kaznivega dejanja zoper čast.
Novi šoli v Brežicah
18. in 19. oktobra so v Bojs-nem in Mrzlavi vasi slovesno zasadila prve lopate pri kopanju temeljev za novi šolski poslopji. Zdaj so temelji že zabetonirani in bodo skoro začela z zidanjem. Seveda pa je napredovanje del največ odvisno od vremena.
Pri gradnji pridno pomagajo prebivalci obeh vasi. Doslej so prostovoljno opravili vse izkope, zabetonirali temelje, zvozili material in drugo ter tako že sedaj občutno zmanjšali stroške gradnje.
Obe šoti bosta dvorazredni s stanovanji za učitelje in primernim prostorom za razne prireditve.
Z zgraditvijo novih šol bo uresničena dolgoletna želja tamkajšnjih prebivalcev, mladež! pa bo prihranjena dolga pot v Globoko, Pičece, Kapele in Staro vas ter Čatež in Bučečo vas, kamor vse zdaj hodi k pouku.
NOVICE Z BIZELJSKEGA
Nekoliko pozno, a še pravočasno sporočamo glede na nedavni članek z Bizeljskega sledeče:
V počastitev dneva mrtvih so pionirji osnovne šole z Bizeljskega izvedli pred spominsko ploščo padlim borcem žalno slovesnost in položili pred njo tudi venec. Vence so položili pred ploščo tudi zastopniki množičnih organizacij, vendar so jih shranili, da jih bo mogoče uporabiti še za dan republike, 29. novembra t. L — Glede postavitve spomenika padlim borcem omenjamo, da je ta akcija že v teku in je to ena izmed prvenstvenih nalog ZB na Bizeljskem. Vse dotlej, dokler ne bo stal spomenik padlim borcem v kraju, služi temu namenu spominska plošča na zadružnem domu, ki je vzidana na vidnem mestu.
Oni dan so po zraku že zaplesale prve snežinke. Pa sem se spomnil vseh neštetih rudarjev, ki prodajajo svoje listke za premog drugim osebam. Bil sem na mnogih občnih zborih, kjer so tak *kšeft« odločno obsodili, saj so nekateri povedali. da je to izdaja delavskih pravic. No. tako hudo sicer res ni. vendar meni se zdi. da bo tiste rudarje zeblo pozimi, ko ne bodo imeli premoga ali drv. To bodo njihove žene hude, ko ne bodo imele s čim kuriti, kajne?
Loški lovci so veliki šaljivci. Zadnjič se jim je smejala vsa srenja. Ustrelili so namreč srno, da pa bi ljudje mislili, da so ustrelili srnjaka, so iz gabra napravili roge, in takega »srnjaka« nosili naokrog. Zdi se mi. da je bilo malo takih, ki so nasedli potegavščini.
Iz trboveljske občine zadnje čase ne dobivam kaj prida gradiva. Zadnjič pa me Je na cesti ustavila stara mamica in dejala: »Poslušaj, Pepče, mojo zgodbo in presodi, kako ponekod slabo spoštujejo starost. Sem uboga upokojenka, zato budno pazim na'vsak dinar, ki ga moram izdati za vsakdanje potrebe. Zadnjič pa sem nesla nekaj svoje posode v Globušak k mestnemu podjetju, da bi mi Jo popravili. Tisti moški v pisarni Je posodo prevzel in obljubil, da bo v treh dneh popravljena. Rečeno, storjeno! Cez tri dni sem se oglasila, povedati pa ti moram da sem doma v hribih in težko hodim, pa sem videla v delavnici posodo nedotaknjeno. Vidiš, kako so me nalagali! Obljubili so ml, da bo čez nekai dni zagotovo posoda popravljena. Spet sem se zglasila, posoda pa še ni bila popravljena. In. da hi bila mera zvrhana, sem opazila, da je vedro zginilo. Neki uslužbenec pa Je zamahnil z roke in dejal, da se bo že našlo. Spet sem odšla praznih rok. Rekli so, naj se Jutri oglasim. Spet sem vzela dolgo pot pod noge, in v delavnici spet ni bilo vedra. Iskali so ga vsepovsod, končno so ga našli vsega mokrega in umazanega. Seveda so vedro uporabljali. Kaj sem hotela; vzela sem vso posodo, tudi vedro, ki sem ga pri nekih ljudeh umila, ln nesla vse skupaj v zasebno delavnico. Vidiš, tako delajo s starimi ljudmi. Ali m to že kar nesramno? Pa je res. sem dejal stari ženičicl, velika nesramnost, tale potegavščina, ki ni potegavščina, marveč še vse kaj hujšega. Zelo slaba reklama za tisto podjetje v Olofoušaku; kdo ve. če Je vodstvo vedelo, kako so stari ženski za godili?
V Vrhovem sem bil zadnjič na veselici (vinski trgatvi) In se začudil, ko so šopke za vstopnino prodajale samo starejše ženske. »Kaj nimate deklet, sem pobaral zastavnega fanta?« »Oja, Imamo, pa še dovolj, samo ne vem. zakaj jih prireditelji niso poklicali, saj bi rada pomagala!« — Na postajališču v Radečah pa sem zaprl vodovodno pipo. saj je voda tekla že štirinajst dni noč In dan. Ali 'Ima Komunala toliko sredstev in toliko vode, da ie m škoda? Kdo ve? — Se v hotel »Jadran« sem stopil, ker je visela zunaj na steni pritrjena tablica: »Turistični Informator« ln sem sklenil kupiti razglednico. Pa je niso imeli; kdo bi se ukvarjal še z razglednicami. ki nič ne nesejo! Potem sem Jo mahnil še k sedlarju Oblaku, kjer sem v Izložbenem oknu zbrisal prah z njegovega konja. Sploh mi je v Radečah všeč. Tod je namreč rai za brezalkoholne pivce. Cockta stane samo 35 dinarjev Poceni kaj? Na Senovem sem se z avtobusom spričkal. Lokalna proga na relaciji Senovo—Brestanica Je dolga 5 km. ima pa štiri vmesna postajališča. Ce vstopiš na prvem postajališču in se pelješ do postaje, Je cena 30 din, Ce vstopiš na drugem postajališču, Je cena ravno tako 30 din. In tako kar po vrsti. Vse po 30 dinarjev. Ja. če bi bilo še vse drugo po 30 dinarjev, to bi bil raj v tej občini, pa ni!
Ce greš po »glavni« cesti Senovega, se ti zdi. da si v mestu. Neonska razsvetljava daje močno svetlobo. Brž ko pa stopiš nekaj korakov od gostilne Senica po tistem klancu proti Brestanici, te objame egiptovska tema. O. kako bi občinski ljudski odbor ustregel vsem pešcem, če bi našel kakšna sredstva in uredil razsvetljavo, to bi mu bili hvaležni! Pa naj neonsko razsvetljavo ugašajo čez dan, ker podnevi ne potrebujemo luči.
Tako, naj končam, pa še drugič kaj.
Drobne novice iz Zagorja
Zborovanje mladinskega aktiva na vajenski šoli. — Prejšnji četrtek je v novem poslopju osnovne šole v Zagorju zboroval mladinski aktiv vajenske šole raznih strok. Res je, da je ta mladinski aktiv med boljšimi v zagorski občini. Vajenci so letos letovali ob morju ln v Šmarjeških Toplicah ter želijo, da bi letovali tudi prihodnje leto. V tem mladinskem aktivu delujejo šahovski, dramski in nogometni krožek. Ce bi imeli še več privržencev, bi šahovski ln nogometni krožek lahko dosegla ie lepie uspehe. Najboljši je bil dramski krožek, ki je z Moličrovim »Namišljenim bolnikom« z uspehom nastopil v Zagorju, Kisovcu, Izlakah in Trbovljah. Tudi letos se bo ta krožek bržčas predstavil občinstvu s celovečernim delom, za zaključek šolskega leta pa kani pripraviti spet zabavni program.
Nujno je, da se mladinski aktiv vajenske šole še bolj zavza- gorskega rudnika me za naloge, ki Jih ima mladinska organizacija. Verjetno še ni dovolj storil za to, da bi vajenci ln vajenke aktivno sodelovali tudi v delavsko-prosvetnlh kot v te-lesnovzgojnlh in športnih društvih. Vse premalo se je aktiv doslej zanimal za življenje vajencev v prostem času ln za njihove težave.
Ljudska univerza. — Ta ustanova, ki je letos v okviru občinskega sveta »Svobod« ln prosvetnih društev, je že začela s predavanji- Letos je bil prvi na ' vrsti barvni film »Življenje v morju«, ki ga je razlagal direktor zagorske gimnazije Janko Kumer.
Predzimski Videm in Krško
(ZAPISANO V ZAČETKU NOVEMBRA)
Iz Trbovelj
ZASADILI SO LOPATK . . .
Niže pod poslopjem okrajnega sodišča v Trbovljah so začeli z izgradnjo večjega stanovanjskega bloka. Investitor je trboveljska Elektrarna, ki kaže zadnje čase vse večjo skrb za svoje delavce. V stanovanjskem bloku bodo poleg stanovanj tudi prostori za knjižnico ln čitalnico, sindikalna dvorana in še kaj.
PISAN PROGRAM
Obiskali smo upravnika Delavskega doma, tov. Adama Brečka, da bi nam postregel s podatki o prireditvah v naslednjih štirinajstih dneh. Zvedeli smo, da bo 23. novembra kulturna prireditev gluhonemih, 28. novembra akademija v počastitev dneva republike. 39. novembra republiški plesni turnir, 7. * decembra gledališka predstava »Tugomer« v Izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča li Celja Itd.
V bližnjih dneh se obeta trboveljskemu občinstvu obilo kulturnega užitka.
DRAG KO ZAFltAN . . .
Trboveljski kostanjar nam le vedno rad postreže s pečenim kostanjem, toda 19 din je le malo preveč za tistih nekaj kostanjev, ki so pa po večini Se črvivi. Marsikomu se je te pripetilo, da je dobil za deset dinarjev samo štiri zdrave kostanje, vsi ostali pa so bili piškavi in ervivl ln seveda neužitni...
SE MALO POTRPLJENJA
Se nekaj dni, In 56-staiiovanjska rudniška hiša pod Dimnikom, ki )• v kraju znana pod Imenom ►K 4«, bo nared za vselitev. La-
hko sl mislimo, kako rudarske družine te tetko čakalo, kdaj se bodo lahko vselile v nova, udobnejša stanovanja, kjer se bodo počutile, kakor da bi začele povsem novo življenje. Obžalujemo pa seveda tiste, ki so upali na novo stanovanje, pa Jim tokrat še ne bo mogoče ustreči, ker Je prosilcev nekajkrat več kot pa stanovanj.
Rudniška zgradba »K 4«je naj-večji In najlepši stanovanjski • blok v trboveljski dolini.
SPET NAPREDEK
Ko smo hodili peš proti železniški postaji, smo zabavljali čez graditelje asfaltirane glavne ceste na odseku Dreo—Sušnik, kmalu pa bomo lahko videli uspeh tega prizadevanja, ko bomo spet dobili lep kos nove ceste, na kateri ne bo več blata ne prahu. Skoda je le, ker ceste ne bodo mogli asfaltirati ie letos na zadnjem odseku, namreč od Sušnika do železniške postaje.
Ceste od Dimnika do Trga Franca Fakina sicer ne bodo asfaltirali, toda za silo bo tudi emulzija dobra. Tudi ta del glavne ceste bo kmalu skončan, na kar domačini že komaj čakajo,
ZAKAJ NE TUDI PRI NAS NON-STOP
Celo v Sevnici, kjer se po številu prebivalstva še zdaleč ne morejo meriti s Trbovljami, Imajo trgovino, ki Je odprta nepretrgano od Jutra do večera. Zakaj take trgovine ni v Trbovljah? Tako se vprašujejo potrošniki ln upravičeno terjajo odgovor. Ce trgovska podjetja morda mislijo, da trgovina v naši dolini ni potrebna, naj to pač pojasnijo!
I
Te dni, ko Jesensko deževje čedalje manj prizanaša, ln so ceste podme sivkaste brozge, se v Vidmu-Krškem pogosto jeze nad »prekletim blatom.«
Stvar morate razumeti.
Prebivalci starega mesta so že vse svoje življenje živa tarča poletnemu prahu In ulmskemu blatu, in ni hudir, da kdaj ob tem še najboljši živci ne bi popustili-
Stara hiša popotnika « Bogenšperka ln tisti novi stanovanjski bloki se ogledujejo v cestnih mlakah ln ugibljeJo: »Kdaj bomo dočakali dan, ko bo tod skozi držalo gladko cestišče brez ItikenJ, blata Jn prahu?«
Se bolj pa ogibljejo seveda v»i drugi Krčani.
»Veste naša cesta, to le problem zase,« pravijo na občini. »Ze zdavnaj bi jo bilo treba urediti, če že ne zaradi tistih številnih motornih vozil, ki vsak dan drve skogti naše mesto, vsaj zaradi ljudi. Pa kaj, ko doslej za to še nikoli ni bilo dovolj denarje- Vendar stvari ne smemo predolgo odlašati-Novi ljudski odbor mora rešiti to nalogo- Tako kot sama cesta skozi Krško pa le potrebna ureditve tudi tista na Vidmu, Id diši s postaje mimo novega hotela. Odločili se bomo za asfalt, ker je ta peč najcenejši.
Pa še to: Republiška cestna uprava je pred kratkim naročila zavodu za urbanizem v Ljubljani, naj preštudira lokacijo mostu ln tranzita skozi Krško, dia bo lahko potem Izdelala potrebne načrte. Talko torej kaže, da se bo v doglednem času končno le umaknil savski stoletnik novemu mostu.«
STANOVANJSKA ZADRUGA ŽIVI
Na vse strani odprtem Vidmu, kjer raste novo mesto, gradi tuda videmsko-krška stanovanjska zadruga, ki je bila ustanovljena šele pred nekaj mesecL Neverjetno-ee mudi v tem času delavcem gori na zidarskih odrih. Komaj utegnejo odgovoriti ha nekaj radovednih vprašanj. Vsaka lepa ura jim je v tem izcimljenem vremenu dragocena-
»Ko bi bilo vsaj kolikor toliko vedro le še kak mesec, pa bi imeli pod streho vse tri hiše,* pravijo v zidarski vnemi-Zadruga bo dala za začetek v uporabo 18 stanovanj. To število pa je, če pogledamo na velik stanovanjski problem, ki le počasi kopni, kar izpodbudno.
TRGOVINA — DA IN NE
Svojča« se Je oslabem stanju na tržišču, zlasti v prodaji mes® mnogo govorilo, o tem pa je razpravljal tudi občinski ljudski odbor- Zdaj se je podoba spremenila nekoliko najbolje Klavnica je bila ločena od mesnic In vso prodajo, razen ene
izletne, ki pa bo morala tudi prej ko slej 'kloniti, opravlja zdaj mesarsko podjetje.
Tudi s kmetijskimi pridelki so zdaj trgovine zadovoljivo založene, ko pa se sprehajamo po Krškem, opazimo v izložbah še bogato izbiro drugih pctro-šnih predmetov.
Kot povsod drugod pa je tudi v videmsko-krškl občini velik problem pomanjkanj© ustreznih trgovskih prostorov. Ljudje celo pravijo, da »e ne bi smeli preveč čuditi, če bi
lepega dne sanitarna inšpekcija pozaprla nekaj teh obratov-S trgovinami je zlasti na slabem novi Videm- Morda bo problem delno rešilo kolektivno zidanje dveh stanovanjskih blokov, ki bodo imelj spodaj sodobne trgovske lokale- Temelje tanje nameravajo zastaviti takoj na pomlad.
Samo -krško mesto Ima še nekaj drugih problemov. Mimo stanovanjske stiske sta najbolj pereča: temeljita obnova potrebne razsvetljave in kanalizacija- Dela zanjo so že razpihali. Zdaj bodo imeli ponovno licitacijo, potem bodo brž začeli s kopanjem, saj hi radi praznovali zaključek že prihodnjega prvega maja.
K tem bežnim zimskim impresijam bi lahko dodali še nezadovoljstvo potrošnikov nad neustaljenimi cenami nekaterih predmetov, Iti največkrat niso opravičene, nad prodajanjem 80 odst. moke za belo ln še o čem.
Sicer so to novice z ulice ln jih moramo Jemati z rezervo- Ce so resnične, bo najbolje dognal tržni Inšpektor-
-fak
Deset mlečnih kuhinj. — Na področju zagorske občine deluje deset mlečnih kuhinj. Od teh jih je devet v osnovnih in srednjih šolah in ena v Industrijski rudarski šoli. Po dobljenih podatkih je malica, ki je dobe učenci v mlečni kuhinji, v zagorski občini najdražja. Verjetno je v proračunu občine premalo sredstev za subvencije mlečnim kuhinjam. V Tirni. Kolovratu, Polšniku In Kotredežu pa želijo, da tudi tam uredijo mlečne kuhinje, te pa naj prično v najkrajšem času z delom.
Obisk lz Ptuja. — Preteklo soboto in nedeljo se je v Zagorju mudila delegacija občinskega sindikalnega sveta iz Ptuja. Gostje so sl ogledali spomenik na Orehovici, tovarno keramičnih izdelkov na Izlakah in zagorski rudnik, V nedeljo dopoldne so gostje nekaj časa prisostvovali tudi letni skupščini sindikata rudarjev za-rudnika.
Občni zbor sindikalne podružnice društva učiteljev in profesorjev. — V zagorski občini so se te dni kar vrstili občni zbori posameznih sindikalnih podružnic. Med uspele je šteti tudi skupščino društva učiteljev in profesorjev. Res je, da zadnje čase zahtevamo vedno več od naših prosvetnih delavcev, večkrat pa se tudi zgodi, da pozabimo nanje. Zlasti še žuli prosvetne delavce težaven stanovanjski problem. Precej stanovanj, v katerih žive prosvetni delavci, je slabih ln neprimernih. Je pa tudi več primerov, da se morajo prosvetni delavci dnevno voziti v službo iz Ljubljane in Trbovelj. Trenutno manjka na šolah že devet učnih moči, dejansko pa jih manjka Se več, ker je v več razredih čez 40 učencev. Vprašanje pa je, kje dobiti stanovanje za te učne moči. — Na zborovanju so prosvetni delavci razpravljali o prehrani, o nagradah, o kurjavi, ki naj bi jo dobili brezplačno tisti v središču mesta, govorili so tudi o slabem stanju šolskih poslopij.
Se neko misel je treba poudariti, da so prosvetni delavci pripravljeni sodelovati v društvih in organizacijah. Treba pa Jih je seveda vključiti v to delo. Tega vsega pa v Zagorju doslej niso storili. Zato so očitki neaktivnosti zagorskih prosvetnih delavcev včasih neupravičeni.
»Svoboda« v Zidanem mostu le polagala obračun dela
Pred kratkim Je Imela DPD »Svoboda« v Zidanem mostu svoj redni letni občni zbor, ki je dobro uspel. Po izčrpnin poročnih Je sledna živahna diskusija, lz katere smo videli, da se članstvo zelo zanima za aktivno delo društva. Največ so na občnem zboru govorili o bodočem delu, zlasti dramske ln godbene sekcije, ki sta v preteklosti, posebno godba na pihala, dosegli več pomembnih uspehov. Pa tudi v prihodnje bo delo rodilo uspehe, Če bodo sklepe, ki so sl jih zadali ob tej priliki, izvršili.
Ugotovili smo, da se v društvu dobro zavedajo svojih nalog na področju kulturno-prosvetnega dela ln Izobraževanja v tem pomembnem železniškem kraju. Ko bodo v Zidanem mostu mogočo tudi redne kino predstave, bo s tem omogočeno olajšano delo »Svobode«.
Posebne pohvale vredno Je, da so starejši kulturni delavci predlagali In izvolili v novi upravni odbor društva svoje mlajše tovariše, ki bodo pod vodstvom predsednika tov. Mikoliča prav gotovo še več storili, tako da bo to društvo še vnaprej med najboljšimi v občini.
1 Popravek
Glede slike, ki smo jo prinesli na 4. strani »Zasavskega vestnika« št 46 dne 9. novembra 11., pripominjamo, da nam je tu tiskarski škrat napravil pogreške. Na komemoraciji na Planini ni sodelovala Sevniške godba, pač pa Rudarska godba na pihala s Senovega, kar danes popravljamo. — Uredništva
KAKŠNA DRUŽBENA SREDSTVA SO NA RAZPOLAGO
(Nadaljevanje in konec)
Do katere višine bo kmetijski proizvajalec lahko dobil posojilo? — Višina, do katere bo zadruga odobrila posojilo, je največ do 35°/» od vrednosti nepremičnega premoženja, ki bo razvidno iz potrdila za dohodke ObLO. Le pri odobritvi posojila za strojne usluge je višina kredita lahko tudi višja od skupne vrednosti nepremičnega premoženja.
Kako se bodo koristili krediti ta dvig kmetijske proizvodnje? — Kredite, ki se bodo odobravali za dvig kmetijske proizvodnje, je mogoče koristiti le v materialu. Material je dolžna preskrbeti prosilcu zadruga sama. Gotovina se v nobenem primeru ne sme izplačati na roko prosilcu
Potrebna finančna sredstva za te vrste kreditov so neomejeno na razpolago pri Zadružni hranilnici in posojilnici v Brežicah.
D. Za kakšne namene se bodo, odobravali dolgoročni krediti?
Dolgoročna posojila se bodo odobrila za sledeče namene: za nakup sadik in za plačevanja storitev v zvezi z vzgojo dolgoletnih nasadov (sadovnjakov, vinogradov in podobno); za nakup vprežnih in ročnih kmetijskih strojev in priprav, kmetijskega in ribiškega orodja, tovornih voz za vleko, ribiških bark, panjev in drugeiga materiala za zboljšanje čebelnjakov, in za nakup plemenske živine.
Obrestna mera za kredite te vrste znaša za člane kmetijske zadruge 3°/», za nečlane pa 4%.
Kakšen je rok vračanja pri teh kreditih? — Rok vračanja pri kreditih za obnovo nasadov je do 10 let, in sicer tako, da zapade prvi obrok tri leta od dneva odobritve, kredita, medtem ko znaša rok vračanja za ostale namene do pet let in zapade prvi obrok v odplačilo 1 leto dni po odobritvi kredita.
Kakšno kritje se terja za tovrstna posojila? — Kot kritje za tovrstne kredite do višine 100.000 din se zahteva kreditna pogodba z bianco menico ter podpisom enega ali dveh porokov, medtem
ko »e za večje zneske zahteva po potrebi vknjižba na nepremičnine.
Do katere višine se lahko odobri posojilo za te namene? —
Višina za tovrstne kredite znaša lahko do 50”/« vrednosti nepremičnin prosilca. Potrdilo izda uprava za dohodke pri ObLO.
Kakšni so pogoji za dosego tovrstnih kreditov? — Poleg kreditne sposobnosti prosilca so bodo krediti za obnove (novo nasade vinogradov, sadovnjakov, hmelja, raznega jagodičevja) odobravali samo tistim prosilcem, ki bodo obnavljali na sodoben način in po vseh predpisih sodobne agrotehnike, in če so zemljišča po ureditvenih načrtih določena za bodoče strnjene nasade te ali one kulture. Krediti za ostale namene pa bodo vezani na enake pogoje, kot je to omenjeno pri kratkoročnih kreditih, to je, da bodo tudi dolgoročni krediti vrnjeni v naravi v tej ali oni vrsti pridelkov, ln pa da bo kmetjski proizvajalec dolžan zaradi tega, ker je dobil od zadruge kredit, v bodoče prodajati dogovorjene tržne viške izključno preko zadruge. Drugih pogojev za tovrstne kredite ni. Tudi za posojila te Vrste so potrebna finančna sredstva na razpolago pri Zadružni hranilnici ln posojilnici v Brežicah.
Kako se bodo odobravali kratkoročni in dolgoročni krediti? — Kmetijske zadruge: B‘-zeljsko, Brežice, Videm - Krško I., Sevnica, Radeče, Dol pri Hrastniku in Izlake bodo omenjene kredite odobravale s a-mostojno v smislu navodil, katere so te zadruge že prejele na posebnem dvodnevnem seminarju pni Zadružni hranilnici in posojilnici v Brežicah, medtem ko bodo vse ostale zadruge pri teh kreditih le posredovale in se bodo dolžniki za te kredite vodili izjemoma pri Zadružni hranilnici in posojilnici v Brežicah, dokler se tudi ostale kmetijske zadruge ne bodo usposobile za samostojno poslovanje v zvezi z odobravanjem posojil kmetijskim proizvajalcem.
Kot je iz obrazložitve raz-
KDAJ JE KORISTNO
predzimsko prašenje zemlje?
(Nadaljevanje z 2. strani) »pomladi pozno osuši, toliko pozneje, kolikor bolj gladka in poravnana Je njena površina. Dokler pa Je zemlja vlažna, je tudi hladna in za rast rastlin nepovolj-na. Zato v takih okoliših rastline prej vzklijejo, če obdelamo zemljo šele spomladi, ko je na povr-tlni že dobro osušena in segreta.
4.	— S tem, da zemljo obdelamo že pred zimo, res uničimo tudi precej rastlinskih škodljivcev oziroma njihove zalege, kar Je vsekakor koristno. NI pa koristno, da hkrati uničimo tudi velik del drobnežiivk, ki živijo v orni zemlji in napravijo zemljo rodovitno.
5.	— Ne smemo pozabiti niti na to, da je pred zimo obdelana zemlja preko zime Izpostavljena eroziji, to je odnašanju prsti, kar Je zlasti usodno v strmih bregovih. veliko bolj, kot če je pokrita z rastlinsko odejo.
Glede na to sedaj našteto bi morda lahko postavili v pogledu predzimske obdelave zemlje na-sledne ugotovitve:
A.	— v okoliših z malo padavinami in propustnimi tlemi Je predzimska obdelava zemlje umestna za ohranitev zimske vlage, v krajih z obilnimi padavinami pa je Iz istega vzroka lahko škodljiva, če pa zemljo kljub temu pred zimo sprašlmd, Jo moramo v takih okoliših pustiti čez zimo v grudah, zlasti če, če Je zemlja težka, glinasta. Spomladi površino le poravnamo in posejemo.
B.	— Predzimska obdelava zemlje Je priporočljiva na površinah, ki Jih moramo spomladi zgodaj posejati, na primer z Jariml žiti, s peso, zgodnjim krompirjem ln raznimi zgodnjimi vrtninami (gra-hom, česnom, čebulo. Itd.). Brez pomena in v krajih, kjer je zgodnja spomlad rada deževna, celo škodljivo pa le predzimsko obdelovanje zemljišč, ki Jih bomo šele pozno spomladi uporabili, na primer za pozni krompir, za koruzo, proso, za presajeno peso 1n kapusnice Itd. Vse te rastline bodo mnogo boljše uspevale, če je zemlja čez zimo obraščena (z de-
teljami, krmnimi mešanicami, solato Itd.), ka jih spomladi lahko Se pokosimo ali pa uporabimo za podor. V strmih bregovih je tudi glede na erozijo tako bolj pravilno.
C.	— Pred zimo obdelano zemljo moramo spomladi obsejatl pred nastopom običajnega spomladanskega deževja, ob katerem se preko zime razrahljana prst spet sesede. Ce pa smo to zamudili, moramo pustiti zemljo toliko časa pri miru, da se vnovič osuši, ker ni -za zemljo nič bolj škodljivega, kot če jo spomladi mokro teptamo.
D.	— Ob predzlmskem obdelovanju zemljo tudi pognojimo s hlevskim gnojem (lahko seveda tudi s primernimi umetnimi gnojili: Thomasovo moko, apnenim dušikom, kalijevo soljo, zimskih nltrofoskalom Itd.), vendar ne spravljajmo hlevskega gnoja pregloboko v tla. Pri lopatenju mešajmo. gnoj s prstjo, pri oranju pa preprečimo pregloboko podo-ravanje gnoja z uporabo ottdrah-ljača; v tem primeru orjemo le sorazmerno plitvo, toliko da zakrijemo gnoj, podrahljač pa zemljo globoko zrahlja.
E.	— Nikoli, pa tudi pred zimo ne, ne smemo obdelovati mokre zemlje, zlasti težke ne, razen če želimo napraviti iz nje opeko, ki Je tudi najhujšl zimski mraz ne bo razdrobil v prah. Seveda — še veliko bolj škodljivo Je obdelovanje mokre zemlje spomladi.
Ko zaključujemo članek o prahi, bo morda kdo dejal, da Je vse povedano znano ln samo po sebi umevno, da se ne splača Izgubljati besed o tem In tako dalje. • Pa Je pisec teh vrstic vendar videl še v letošnji Jeseni, da Je neko državno posestvo preorava-lo tudi ob najbolj deževnih ln blatnih dneh deteljlšča, na katerih namerava saditi pozni krompir, na drugi strani pa skoraj nihče od vrtičkarlev ni Izkoristil lepe jeseni za to. da hi • pripravil zemljo za spomlad, temveč bodo tekmovali, brž ko bo skopnel sneg, kdo bo prekopaval najbolj mokro zemljo ...
vidno, je važno Se posebej podčrtati, da postopek pri najemanju ene ali druge vrste kreditov. ni zamotan, temveč je zelo prilagojen razmeram v naših kmetijskih zadrugah, pa tudi kmetijskim proizvajalcem ne bo treba zgubljati dosti časa in Imeti stroške, ker bodo lahko vse opravili pri svoji kmetijski zadrugi. Drugo, kar je v tej zvezi tudi zelo važno, je to, da bodo finančna sredstva za te vrste kreditov neprestano na razpolago in se bodo kmetijski proizvajalci teh kreditov lahko posluževali iz leta v leto. Le ob taki pomoči države kot skupnosti lahko pričakujemo, da bomo tudi v kmetijstvu zanesljivo dosegli napredek v sami proizvodnji, kakor tudi obnovo novih nasadov te ali one vrste, če hočemo priti že enkrat iz te zaostalosti v kmetijstvu. Skupnost je na ta način pripravljena
nuditi fina črna sredstva, kmetijske zadruge ln Kmetijska proiv-■vaj&lno-poslovna zveza v Brežicah pa vso strokovno pomoč s svojimi strokovnjaki. Sedaj je odvisno samo še od pravilnega razumevanja vsakega zasebnega kmetijskega proizvajalca, kaj vse lahko dosežemo pri obnovi nasadov, brez katerih si ne moremo zamišljati obstoja kmetijstva, to kakšne uspehe lahko dosežemo v proizvodnji te ali one vrste kmetijskih pridelkov.
Iz navedenega sledi, da nas čaka še mnogo dela In prizadevanja. Zato bi bilo prav, d* se zboljšanja proizvodnosti in obnove nasadov lotijo v kar naj-večern številu naši kmetijski proizvajalci ob pomoči naših kmetijskih zadrug to ostalih kmetijskih strokovnjakov ter sredstev, ki jih naša skupnost daje s tem r|i razpolago.
In tek
Šport v preteklem tednu
i	MARIBORSKO-VARA2DINSKO-CELJSKA LIGA
„RucLar“ jesenski prvak
§c&ttn&ki kotiček
Inštrukdje v knjigovodstvu, ki jih ob času opravlja pri članih gostinstva finančni referent Gostinske zbornice LRS, dajejo zadovoljive uspehe.' Knjigovodje v posameznih gostinskih podjetjih dobe obrazlago raznih predpisov-ter-potrebne nasvete za poslovno tehniko. Sestanek računovodij za člane Gostinske zbornice Celje ln Trbovlje, ki Je bil prejšnji torek v Celju, pa je na dnevnem re-, du obravnaval tudi priprave za zaključni račun za leto 1957 In kontni načrt, s čimer bo olajšano delo upravnemu kadru v gostinstvu.
Načrt dela Gostinske zbornice za LRS zajema tudi proučevanje sedanjega plačnega sistema in pomoč gostinskim organizacijam pri izpopolnitvi sedanjega plačnega sistema ter uvajanje plačevanja gostinskih deiavdev po delovnem učinku in premiranju. Izpopolnitev plačnega sistema naj prispeva k večji storilnosti, uvajanju premij pa k znižanju režijskih stroškov. Zadevna komisija pri gostinski zbornici v Trbovljah Je že proučila gradivo za izpopolnitev plačnega sistema m nagrajevanja ter predložila komisiji za plače pri Gostinski zbornici LRS svoje predloge, ki bodo služili kot osnova za pripravo gradiva za širše posvetovanje o tem vprašanju, ki bo še ta mesec. Po tem posvetovanju bodo prišli na najbolj primeren način nagrajevanja po delovnem učinku v vseh gostinskih organizacijah LRS s L Januarjem 1958.
Komisija za pomoč članstvu glede tehnične ureditve gostinskih obratov bo obiskala vsa gostišča, ki imajo namero svoje prostore adaptirati in jih preurediti to.na-,. kupiti potrebno mehanizacijo ter v ta namen najeti investicijsko posojilo. Potrebne podatke bo nato predložila Gostinski zbornici LRS za najetje potrebnih kredl-tov v bližnji bodočnosti iz republiškega sklada.
Vse gostince ln ostalo občinstvo že sedaj opozarjamo na veliko mednarodno manifestacijo, prvo po vojni in do sedaj naj-večjo svetovno razstavo, ki bo v Bruslju v Belgiji v času od meseca aprila do novembra 1958. V teh _ šestih mesecih se bodo v Bruslju ' shajali vsi narodi sveta; vseh ras, vseh kultur in civilizacij. Na razstavi se bodo udeleženci spoznali z vsemi sodobnimi tehničnimi in civilizacijskimi pridobitvami, ki bodo privabljale na ogled ljudi celega sveta. Na prostoru 200 hektarov bodo. postavljeni razstavni paviljoni 52 držav, med njimi tudi naše. Računajo, da bo to razstavo obiskalo okrog 40 milijonov ljudi. »Putnik« lz Beograda bo organiziral na to veliko razstavo 20 potovanj. Ker bo število* udeležencev za posamezna potovanja omejeno, želi podjetje že sedaj ugotoviti število Interesentov, da jih zmore pravočasno vključiti v načrt potovanj in jim dostaviti podrobne programe. Potovanje bo >Putnik« organiziral trikrat mesečno, počenšt od aprila
do oktobra 1958 s trajanjem ekskurzije 7 dni (od tega « dni ▼ Bruslju).
Stroški obiska svetovne razstave v Bruslju (prevoz, stroški inozemskih viz, prenočišče ln prehrana) so preračunani ha M.ooo din. Vae kaže, da bo Narodna banka za to potovanje povečala devizno kvoto od 20 na 30 dolarjev ter bo »Putnik« tedaj stavil udeležencem na razpolago povečano kvoto, to je znesek 10 dolarjev. — Gostinci naj pošljejo svoje priglasitve na tukajšnjo zbornico, vsa ostala Javnost pa lahko dobi potrebna pojasnila pri poslovalnicah »Put-nika« v Beogradu, Drag. Jovanoviča 1 (telef. 32-913), v Nilu, Peči ln Zemunu.
(Iz pisarne Gostinske zbornice Trbovlje)
lz Radeč
Proslava «9. obletnice oktobrske revolucije. — Prejšnji ponedeljek so tudi v Radečah praznovali 40-letnico oktobrske revolucije. V polni dvorani je govoril o pomenu te revolucije predsednik »Svobode« tov. Viktor Pergar, kulturni program so pa Izvedli člani Mestnega gledališča. — Po proslavi so predvajali film o Leninu.
Gradnja novih stanovanjskih bil. — Zadnje čase Je končno tudi v Radečah opaziti razgibano gradbeno dejavnost. Gradbeno podjetje »Sava« iz Krškega zida stanovanjski blok, katerega investira železniška direkcija v Ljubljani. V samem centru mesta so tudi delavci komunalnega podjetja pričeli kopati temelje za večji stanovanjski blok. Tudi v bližini tovarne papirja so pravkar pokrili štirlstanovanjsko hišo, namen pa fmajo zgraditi še’ eno.
Tudi dela na novem vodovodu gredo h kraju ln Je pričakovati, da se bodo kmalu začeli uporabljati.
Občni zbori sindikalnih podrui-
nlc. — Vse sindikalne podružnice se vneto pripravljajo na občne zbore, ki so že v teku. Številni poprejšnji sestanki in živahne diskusije zbujajo upanje, da bodo občni zbor; dobro uspeli in pripomogli k močnejši utrditvi sindikalnih orgnizacij v občini.
Podbočje
Iz Podbočja (prej Sv. Kril pri Kostanjevici na Dolenjskem) pripravlja poseben odbor tradicionalno medzadružno vinsko razstavo, kot jo Je priredil lansko leto, čeprav sta letos pozni sneg ln pozeba okrnila vinski pridelek količinsko In kakovostno. Medzadružno vinsko razstavo bodo odprli v zadružnem domu v Podbočju na dan republike, 29. novembra« ln bo trajala vključno do nedelje, 1. decembra t. 1. Namen te razstave je, da zadružniki pokažejo svoj pridelek dolenjskega cvička letnika 1957, čeravno to leto ni bilo naklonjeno dolenjskim vinogradnikom, želijo pa vendar obdržati svojo tradicijo.
-skl
RAZPIS	-
Kmetijska zadruga z o. j. Šentjanž na Dolenjskem
nrazptsuje mesto
kmetijskega tehnika ali inženirja
ta vsa področja kmetijstva.
Plača po dogovoru. Nastop službe takoj, najkasneje pa do l.e januarja 1958. Samsko stanovanje preskrbljeno. Ponbudbe pošljite s življenjepisom na igorej naveden naslov.
BUDA* (Trbovlje) : MARIBOR
*a (0:1)
Z zmago nad »Mariborom«, ki je bil vseskozi »Rudarju« za petami, in tudi resen kandidat za prvaka Jesenskega dela nogometne lige, si je »Rudar« s tremi točkami naskoka utrdil položaj na prvem mestu jn postal tako rekoč že Jesenski prvak. Do konca jesenskega prvenstva preostane samo še zadnje kolo, v katerem bodo morali Igralci Rudarja potovati na precej vroča tla celjskega »Kladivar-Ja«. Nočemo delati nobenih prognoz, toda upamo, da bo moštvo »Rudarja« upravičilo naslov »prvaka«, sicer pa bo vsaka točka dragocen dobitek za spomladanski del prvenstva.
V	nedeljo smo videli, kaj zmore volja do zmage, saj Je bila razlika med obema polčasoma očitna. Sprva je bila igra enakovredna, le da so gostje lz Maribora bili bolj nevarni v napadu in zanesljivejši v obrambi, predvsem pa so se odlikovali s »starti na prvo žogo«, kar Jim je tudi zaradi mlačne in nezanesljive igre domačih prineslo uspeh. Hladen tuš Je malo poživil igralce Rudarja, toda kljub temu do odmora niso dosegli gola.
V	drugem delu Igre so »prerojeni« domači popolnoma nadigrali nasprotnika ln že v 53. minuti po Gorenjcu Izenačili. 2e dve minuti kasneje je Knavs dosegel vodstvo, Hladnik pa Je v 57. minuti s prostim strelom lz razdalje 30 m povišal na 3:1. »Rudar« je bil stalno v napadu, toda obramba »Maribora«, deloma tudi netočno streljanje ln pa smola (dve prečki), so preprečili zvišanje rezultata. V 77. minuti Je Opresnlk lepo prodrl »kozi nasprotnikovo obrambo, toda v čisti potici ji ga Je branilec
KINEMATOGRAFI
»DELAVSKI DOM« — TRBOVLJE:
23.	do 26. nov. amer. barv. etne-mascope film »INDIJANSKI BOREC«; od 26. do 28. nov. amer. kriminalni film »PROTI PRIČAM«; 29. nov. do 2. decembra jugosl. film »ZENICA«.
»SVOBODA — TRBOVLJE II«; 23. do 28. nov. Japonski film »SEDEM SAMURAJEV«; 28. nov. do 2. decembra amer. barv. kavbojski film »POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMANCEV«.
»SVOBODA — ZASAVJE« v Trbovljah; od 23. do 25. nov. Jugosl. film »EŠALON DR. M.«; 29, nov. do 1. decembra kavbojski film »DVOBOJ V DŽUNGLI«.
»PARTIZAN« — SEVNICA: 23. in
24.	hov. češki fUm »KAVARNA NA GALVNI CESTI«; 30. nov. do 1. decembra ital. film »SCAM-POLO«.
BRESTANICA: 23. ln 24. novem, amer. film »DAMA S' KAMELIJAMI«; 27. ln 28. nov. ameriški zabavni film »HOUDINI«; 30. novembra ln l. decembra franc, film »OČKA, MAMA, SLUŽKINJA IN JAZ«.
BREŽICE: 23. nov. Jugosl. film »MALE STVARI«; 24. nov. amer. barv. film »ZGODBA O GLEEN MILLERJU«; 27. ln 28. novembra mehiški tlim »MINU«; 29. nov. amer, barvni film »SKRIVNOSTNO MOČVIRJE«; 30. nov. in 1. decembra Italijanski barvni film
. »GIUSEPPE VERDI«.
»SVOBODA« — VIDEM-KRŠKO: 23. ln 24. nov. češki barvni film »KJE IN KAM«; 26. in 27. nov. amer. barv. film »BAGDADSKI BERAČ#; 30. nov. in 1. decembra poljski barvni film »PET IZ ULICE BARSKE«.
pahnil ln sodnik Je upravičeno dosodil enajstmetrovko, katero je isti Igralec spremenil v gol. Kljub premoči se do konca tekme rezultat ni spremenil. Z igro v drugem polčasu so Igralci »Rudarja« dokazali, da zmagajo, če le hočejo.
Sodnik Vamplin Je bil nezanesljiv ln Je sodil z napakami, ki pa bistveno niso vplivale na rezultat.
CELJSKO-ZASAVSKA LIGA SLOGA (Trbovlje) i PROLETAREC (Zagorje) 1:1 (1:1)
Sprva je kazalo, da bodo Zagorjani tudi drugega trboveljskega predstavnika v tej ligi visoko porazili, saj Je Ogrinc kaj kmalu dosegel gol. Toda igralci »Sloge« niso klonili in so, predvsem z borbenostjo. izenačili. Gol Je dosegel Prašnikar, »Sloga« Je bila zatem do konca igre v premoči, toda napadalci niso znali Izkoristiti celo vrsto zrelih priložnosti ln tako zamudili zmago, ki m jo po Igri sodeč zaslužili. — Sodnik Je bil zelo slab.
Svoboda (Trbovlje) i Bratstvo (Rogatec) 9:2 (»:!)
Mladina:
Rudar (Trbovlje) : Kladlvar (Celje) Sloga (Trb.) : Svoboda (Trt>.) 1:1 (1:0)
Nogometna tekma Kadeče : Rogaška Slatina 3:1 (1:0)‘ ..
V nedeljo so radeški nogometaši gostovali v Rogaški Slatini ln so v prvenstveni tekmi z domačimi igralci zmagali s 2:1.
Tekma Je bila ostra in zanimiva. v njej Je bilo domače mo-
štvo enJrovreden nasprotnik, vendar so bili Radečam uspešnejši pred golom.
Za Radeče so dosegli gole Mlinar (2) in Hauptman (1). Najboljši na igrišču so bili Uran, Novak, Breznikar in oba strelca.
Se dve točki za Brežice
V nedeljo so številni gledalci na stadionu v Brežicah videli ene izmed naj lepših nogometnih tekem v Jesenski sezoni, v kateri so domači nogometaši premagali hrastnlškega »Rudarja« s 5:0 (3:0).
Gostje, ki Jih Je, kakor pravijo, motil travnati teren, brežiškega igrišča, so bili v prvem delu Igre enaki -eden ln tu in tam tehnično Uši nasprotnik, le pravih strele. niso imeli. Domači igralci so pokazali velik nogomet in so v drugem polčasu imeli popolno terensko premoč, saj so stalno oblegali nasprotnikova vrata, kjer je številne udarce odlično branil vratar Zalar, M Je bil zraven Kozoleta ln Urlepa najboljši mož mladih Hrastničanov. Za Bre-žičane sta dosegla Nešlč tri in Spasovskl dva zadetka, ki sta poleg Fajna ln Korača predstavljala najboljša Igralca v brežiškem moštvu.
Tekmo je vodil ob pomoči Va-neltja in Balona sodnik Amšek lz Trbovelj dobro.
Zadnja tekma letošnjega jesenskega prvenstva celjsko - zasavske skupine bo veliko derby srečanje med vodečimi Brežičani ln drugomestnim »Bratstvom« iz Hrastnika v nedeljo v Brežicah. Akoravno Je naslov letošnjega jesenskega prvaka le oddan, vlada v Brežicah za srečanje med starima rivaloma veliko zanimanje.
(ek)
NEKAJ LISTOV IZ ŠAHOVSKE ZGODOVINE
MALI OGLASI
Dežurni zdravniki v Trbovljah:
23..	24. in 25. XI. 1957 dr. No-vak-Ahačdč Cvetka;
26. XI. 1957 dr. Komorovsky Vladimir;
27.,	28. in 29. XI. 1957 dr. Južnič Vlad ima ra;
30. XI. 1957 dr. Komorovsky Vladimir.
Dežurni zdravnik je v Zdravstvenem domu Trbovlje — Ulica' 1. junija 4,. telefon št 83, ob delavnikih od 20. ure do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih od 20. ure do naslednjega delovnega dne do 7. ure zjutraj.
Šivalni stroj »Singer«, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam oziroma zamenjam za kravo ali junca. Miha Brašun, Stoiovnlk, p. Brestanica.
PREKLICI
Podpisana Ank Železnik, posestnica, Jermanvrh, p. Bučka, preklicujem a tem vse obrekljive izjave, ki sem jih izrekla na račun Antona Salmič iz Stare Bučke 30, ter jih obžalujem ter se Salmiču zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Obžalujem besede, izrečene Jožefi Božičnik, Novi dom 82, Trbovlje. — Jožefa Obed.
Med umetnine na šahovnici sodita še dve Anderssenovi kombinaciji:
2.
Beli (Anderssen): Kgl, Da4, Tdl, Tel, La3, Ld3, P:a2, c3, 12, f6, g2, h2 (12).
Cmi (Dufresne): Ke8, Df3, Tb8, Tg8, Lb7, Lb6, Sc6, Se7, P»7, c7, d7, n, h7 (13).
Beli vleče: 20. T:e7 !, S:e 7 (Na 20... ,*Kd8 sledi 21. T:d7 + I Kc8 ali 21. ... Ke8, 22. Te7+, Kd8, 23. Lc2 oz. 21 ... K:d7, 22. Le2 + itd. 22. Td8 + ! I. 22. ... K:d8, 23. Le2 ; II. 22. ... T:d8, 23. gf; III. 22. ...S:
Terenski avto zgorel
V ponedeljek. 17. t. m., Je poklicni voznik Drago Krošel, zaposlen prt Gozdarski poslovni zvezi Zasavja v Sevnici vozil z osebnim terenskim avtomobilom S-4427 1.000 kg kamntktita iz Celja skozi Trbovlje na Kum. Ko je pripeljal na Podmejo, Je pod prednjim desnim sedežem začelo goreti. Požar Je kaj hitro zajel celoten avto, zgorel pa je tudi kamniktdt. Skoda, ki Je pri tem nastala, znaša 1 in pol milijona dinarjev.
Pravega vzroka, kako Je do požara prišlo, ne vedo. Šofer trdi, da se Je močno ogrela izpušna cev, ki Je tik pod pločevinastim podom avtomobila, ker Je vseskozi vozil s prvo brzino. Razstrelivo pa le bilo neprikšadno naloženo, kfr so ga v Celju vzeli iz lesenih zabojev, da so lahko vsega naložili, in je bil samo v papirnatih zavitkih. Nesreče pa Je krivo predvsem neupoštevanje predpisov za prevažanje razstreliva, ki ni dovoljeno brez spremstva za to kvalificiranega delavca, in pa nepravilno opremljen avto. (ma)
(Nadaljevanje) d8, 23. Dd7+!! K:d7, 24. Lfa+ + ter 25. Ld7 mat). 21. D:d7+!I (Izsili odločilni dvojni šah). 21. ... K:d7, 22. LF5++, Ke8 (Če 22. ... Kc6, potem 23. Ld7 mat). 23. Ld7+, K— 24. L:e7 mat
3.
Beli (Anderssen): Khl, Db6, Tgl, Tg3, Ld3, Sf3, P:a2, f2, f5. g7, h2 (11).
Črni (Zuckertort); Kg8, Dd6, Td8, Tf7, Lb6, Sa5, P:a7, b4. c5, e5, h7 (11).' .
Najprej žrtvuje Anderssen damo, da eliminira kmeta h7 in njegovo obrambno delovanje:	29. D:h7 + !!, K:M, 30.
f6+!! (Prekine nasprotnikovi kraljici šesto vrsto in odpre s šahom strahovito lovčevo diagonal©). 30. ... Kg8 (ali 30. ... D:d3, 31. Th3+, Kg8, 32. Th8 mat). 31. Lh7+! (Dirigira črnega kralja naravnost pod usodni topniški ogenj). 31. ... K:h7, 32. Th3+, KgS. 33. Th8 mat. -
Opombe: J. Hribovšek
Novi turistični hotel »SREMIČ«
Videm-KnSko sprejme takoj dva na takati a z vsaj petletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku, stanovanje zagotovljeno. — Zaželjeno znanje vsaj enega tujega jezika
(ma)
Vse potrošnike tukajšnjega okoliša obveščamo, da bomo
* 1. januarjem 1958 opustili drobno prodajo cacao proizvodov,
Izdajo likerjev pa dovoljevali le v količini nad 5 litrov. Proelme, da to objavo vzamete na ananje.
»IMPERIJU.« - Tovarna čokolade ln likerjev Videm-Krško
KOMUNALA TRBOVLJE
prodaja VEČ VOZ - CISTERN za odvoz fekalij
od 700—1200 litrov. Cena po dogovoru.
Ogled vozil Je možen od torka, 26. novembra 1957 dalje.
A\ARIJ_4kl
LIPOVŠEK

W FRANC
= kopitar.
24. — Mati Je če kmalu zjutraj zvedela za očetovo smrt. Stara ženica, ki je šla iz kraja, jc videla, kako so gnali očeta uklonjenega. Uspelo mu Je. da je neopazno odvrgel listič. Zenica ga je pobrala in prinesla. Mati je Bojanu pokazala pismo: »Dragi sin! Danes grem v smrt. Ne bodi žalosten. Saj veš, za kaj sem se vseskozi boril. Imej me za zgled. Bodi priden ln skrbi za mamo. Tvoj oče.« — Le s težavo je Bojan prebral" zadnje pismo očeta. Premagal se je, da ni zajokal. Samo pripomnil Je: »Vedi, mama, da oče n( umrl zaman!«
25. — Be večkrat je Bojan vzel pismo očeta in ga bral. Spomin mu je uhajal zdaj sem zdaj tja. Povsod tam, koder sta hodila z očetom. Slikal mu ga Je še lepšega in vellčast-nejšega, kot je sicer bil. V sobi je bil mir, kajti, matere ni bilo doma. Bojan je nenadoma spregovoril; »Oče, sin te bo maščeval! Ne, nikoli te ne bo pozabil tvoj sin!« Stisnil je pest in pogledal proti steni, kjer je visela očetova slika. Zdelo se mu je, da se mu je oče na sliki nalahno nasmehnil.
26.	— Pozno zvečer je Bojan taval po cestah. Kakor da bi nekaj izgubil ln sedaj Iskal. V resnici pa ni bilo tako. Bojan je hotel le ugotoviti, kdo vse Je med okupatorjevimi plačanci! Kazalo je že, da se zaman trudi.
27.	— Matere še ni bilo domov, ko Je zaslišal korake. Preskočil Je plot ln se skril v vrt. Mimo sta prišla dva vojaka. Razločno je slišal, kako sta se pogovarjala o trgovcu ln njegovem očetu. Spomnil se Je očetovih besed. Ko sta vojaka odšla, Je Bojan prišel lz skrivališča. Pogledal Je proti hiši.
27. — Matere šl ni bilo doma,. zato mu je bilo še teže pri srcu. S težavo je zaspal. Misli bo mu romale zdaj k očetu zdaj k trgovcu. Pravega načrta za maščevanje pa ni in ni mogel napraviti. Spomnil se je marsičega, pozneje pa se je premislil ln ovrgel vse načrte. Ko Je zaslišal, da prihaja mama v sobo, se Je za trenutek prebudil, ,p^ je spet trdno zaspal. Vstal je zgodaj zjutraj in pomagal materi pri delu. Potem je vzel aktovko ln Šel — toda ne v Solo. Sel Je k tovarišem, ki so bili pri Savi.
REŠITEV NAGRADNE POSETNICE IZ 46. ŠTEVILKE
Pravilna rešitev nagradne vizitke, ki smo jo prinesli v 46. ttevilki našega tista, se glasi: SEDLAR
Med številnimi rešitelji te posetnice Je žreb prisodil prvo nagrado Ivu BOCKO, učencu 3. razr, osnovne Sole, Log št. 330, pošta Hrastnik — drugo nagrado pa dobi Stanko BRILEJ, učenec 3 b razreda nižje gimnazije, pošta Senovo. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti.
Vsem ostalim rešiteljem posetnice, ki jim žreb žal tM bil naklonjen, za poslano pošto in pozdrave prisrčna hvala.
Uredništvo
NOVA NAGRADNA POSETNICA ZA PIONIRJE
Ker smo dobili na našo zadnjo nagradno vizitko od zasavskih pionirjev to pionirk toliko pravilnih odgovorov, prinašamo danes še eno posetnico, ki naj jo naši mladi bralci rešijo. Vizitka se glasi:
Oe boste v zgornji posetnici pravilno razpostavili vse črke Imena to priimka te tovarišice, boste dobili tudi mesto, v katerem ta tovarišica stalno živi. To mesto je v Sloveniji.
Rešitev vizitke nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 1. decembra opoldne. Za pravilno rešitev imamo pripravljeni dV lepi knjižni nagradi (po odločitvi žreba).
Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti poleg svojega Imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje po« Sto in kraj kjer st doma.
Vsem pionirjem lepe pozdrave 1	Uredništva.
Gangsterji se selijo
IZ AMEPJKKE V ZAHODNO NEMČIJO — STRAH NEMŠKIH BANČNIKOV PRED »UVOZOM« LOPOVOV V NJIHOVO DEŽELO — PRVI PODVIGI NEZAŽELENIH GOSTOV — POLICIJA ZA ZDAJ SE REZ PRAVE MOCl — ZAVZETOST ZA ZVIŠANJE KAZNI
Mnogi nemški časniki pišejo: >Zahodnonemške banke se boj* gangsterjev, in nemška policija ma polne roke dela.« »Ali bo xwstala Zahodna Nemčija gmez-lo evropskega gangster lama?« — /prašujejo nemški časniki-
Policijska centrala zvezne re-jublike je v težkem položaju in ,am le nenehno alarm. Iz vseh trajev in delov Zahodne Nemči-e prihajajo poročila o velikih atvi-nah in drenih podvigih- V .em času so zlikovci ukradli na Sto tisoče mark, vedno pa so v talcih primerih zlikovci preitilii z orožjem- Nemški policijski predstavniki pravijo, da bo leto
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»»»♦»♦♦♦♦♦e
Prizor iz nekega najnovejšega Italijanskega filma, ki je, kot poročajo, odnesel bore malo slave.
FLORENTINA
XXVI. NADALJEVANJE
Ob večerih so prihajale k letalcem mlade damice, s katerimi so se zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Vse damice so bile »goreče patriotinje,« ki so zelo Vrtele sovražnika-Seveda je -bola njihova naloga izvleči iz pilotov kar največ informacij.
Se večl Na obisk so prihajali tudi pripadniki Pokreta odpora, da bi z zavezniki govorili o vojnih razmerah in o perspektivah skorajšnje zmage nad sovražnikom. Najčešče vprašanje je bilo, kdaj bo prišel čas zmage. Kdaj bodo zavezniki pričeli z invazijo? In kakšne so sile zavezniških sil?
Končno pride čas razstanka...
Iz Londona so odgovorili! Podatke, ki so jih dali piloti, so točni- To pomeni, da lahko potujejo v Francijo, preko Španije, v Anglijo- Potovanje v svobodo. Kapetan Jocksen se briga za vse. Vse je pripravljeno: nova obleka, denar, in -legitimacije, prispel je tudi vodič: neki človek majhne rasti- To je Jan Lotens- On bo spremljal pilote tja do Pariza-
Prispel je tudi črni Citroen z znakom B-15 515 in okroglo ploščico diplomatskega osebja. Ljudje morajo biti varni
Slovo Je toplo. Prosper in Florentina se poslavljata od svojih gostov- Domov, mislijo piloti.. •
Skraja gre vse dobro in gladko- Do francoske meje, celo do Pariza- Tam preda vodič pilote predstavnikom francoskega Pokreta odpora.
A nato kot blisk z jasnega neba nekje na cesti Izven Pariza, se pojavijo Nemci v čeladah, pripadniki nemške feldžamdarm arije.
Kolona se mora ustaviti, pregled legitimacij. Tu pa tam najdejo nekatere napake In nepravilnosti. Ponekod manjka letnica rojstva, drugje datum, pa spet pri tretjem nt v osebnih podatkih vpisana višina aili barva polti- Vse same nepomembne formalnosti, vendar zaradi vojne dovolj velike za začasni zapor, seveda za podrobnejši pregled.
Šele kasneje spoznajo piloti, da so pravzaprav ujetniki nemškega Abwehra, da jih obtožujejo vohunstva. In sato morajo povedati resnico, morajo povedati vse o svojih enotah, o letališčih, predstojnikih ln podobno- Vse samo zato, da bi dokazali, da so navadni vojaki, ne vohuni, da bi na ta način ušli nevarnosti, ki čaka vohune-
Piloti se čudijo, kako dn od kod vedo Nemci za podatke o njihovih enotah, letališčih. Se nihče ne sluti, da je vsa zaideva vnaprej pripravljena burka, da so žrtve per-fidniih agentov. Nihče ne ve, da kapetan Jocksen i-n njegova šarmantna pomočnica Florentina igrata dvojno vlogo, da je dobrosrčni Lotens agent nemškega Abwehra.
Nihče niti ne sluti, da so bili tisti pripadniki Pokreta odpora, ki so jih obiskovali v njihovem začasnem penzionu, pravzaprav specialisti in oficirji nemške letalske komande, Abvvehna in oelo Vrhovnega poveljstva. Se manj e slutili, da so bile šarmantne mlade damice, s katerimi so preživeli nekaj lepih večerov, nemške vohunke.
In tako se pot v svobodo teh pilotov končuje v ujet-niškem lagerju v Oberurschulu v Taunusru. •.
Sele po vojni so prišle na svetlo mnoge posameznosti o številu pilotov, ki so bili na ta način izročeni nemškemu okupatorju. Samo v času od marca do septembra 1944- leta, je neka organizacija za pošiljanje pilotov poslala Flo-re-mtinl v Bruselj 180 zavezniških letalcev- Za vsakega je Prosper prejel dogovorjeno vsoto: tisoč mark...
Prosper Je ljubosumen ...
Ko je Sonderftihrer Reti po dveh mesecih funkcioniranja »kanala za pilote« delal bilanco, je bil zelo zadovoljen-2e prva zasliševanja letalcev, ki eo jih opravili oficirji področja Beiglja-Sevema Francija (to eo bili seveda tisti oficirji, ki so prihajali v penzion »Pri Floretitind« kot pripadniki Pokreta), so dala dragocene podatke, kit »o bili neprecenljive važnosti za nemške letalske operacije.
Nadaljevanje sledi
M.......................
1957 zapisano v njihovih analih kot leto naj večjih tatvin ln vlomov v banke.
Ni dolgo tega, ko so gangsterji oropali banko v Maimheimu, pri čemer Je bil neki policaj ubit. Policija še ni povsem začela- reševati ta primer, že so gangsterji vlomili v drugo banko. Sledila so še druga mesta: Koln, Eifl in vrsta drugih. Zahodno-nemška policija je doslei zapisala že 29 takih težkih tatvin in
podvigov. Zlikovci so najraje v Stuttgartu, kjer so vdrli že v štiri banke. V Coppenbruggu je bilo ukradeno nad 44.000 mark, v Frankfurtu pa sta bila dva poskusa, vendar ropar J em ni uspelo odnest; niti marke- Največ ji lov so imeli gangsterji v Essenu, kjer so na en mah ukradli 105-000 mark.
Doslej je zahodnonemškl policiji uspelo pojasniti eno samo kraj p V Manheimu so uJeli po-
jte njegov oče je bil v tem poklica, zato se je sinček kaj kmalu navadih očetovih veščin. Zapiskal je na svojo flavto in kače so se iz košar preselile na njegov vrat. Takih prizorov je v Indiji le precej, počasi pa bodo zginili, kajti Indija se prizadeva odstraniti zapuščino žalostne pretektosti.
Oko za štirinajst milijonov lir
ZGODBA, KI BI JO LAHKO UPORABILI ZA KAK SCENARIJ CAYATTOVEGA FILMA
To je mogoče samo v deželah, kjer vlada ogromno bogastvo na eni, In huda beda na drugi strani. Tista, ki lana denar, mnogjo denarja, sil lahko .privošči tudi najbolj ekstravagantne avanture, reveži pa so zadovoljni, če sd sproti zaslužijo vsakdanji kruh. Pa tudi tega Včasih ni.
Zgodilo se je v ul-ici Aurella, blizu italijanskega mesteca Or-be-telto. Skupina delavcev je delala na cesti, ko se je pred njimi ustavila razkošna črna limuzina. Iz avtomobila so izstopili trije elegantno oblečeni moški, eden izmed njih pa je v roki držal neko fotografijo. Skupina mondenov se je začela raztovarjat; z delavci, potem pa je tisti, tet je držal v roki fotografijo, obstal pred zadnjim
glavarja gangsterske skupine, ki je vdrla v banko. To je človek angleške narodnosti. Zahodno-nemško časopisje piše, da bi ta človek zelo verjetno v Angliji dobil vešala, zato je tembolj nevarno, da v Zahodni NemčiJi doslej za taka dejanja niso nobenega usmrtili.
Umrl 101 Zeto star
Nedavno je v West Englevvoc-du, v ameriški državi New Yer-sey, umrl v starosti 101 leta. James Hockdng, M je držal številne svetovne rekorde v hoji. Ko Je bil Hodking star že 67 let, je peš prehodil pot od Nev/ Yorka do San Francisca in se vrnil čez Kanado spet v New York. To izredno dolgo pot je prehodil v 250 dneh.
Sramota 20. stoletja, pravijo napredni ljudje pripadnikom zloglasne organizacije Ku Klux Klan. Čeprav so organizacijo leta 1870 prepovedali, je še vedno živahna in imajo celo svoja posebna oblačila* kakršne vidite na sliki. -
©dl
delavcem, ga. pogledal v oči ln mu dejal:
»Bi hotel prodati eno oko za 14 milijonov lir?
Delavec je bdi močno Iznene-den. Menil je, da gre za neslano šalo. Ko pa se je prepričal, da se mož ne šali, je odbil ponudbo. Medtem pa ostala dva moška nista držala križem rok. Delavcem so razložili, da plačajo na oko resnično tolikšno vsoto denarja, pa še vse bolniške stroške ln novo — umetno oko
Delavci so odbijali, čeprav so gospodje kasneje povišali ceno. Že so mislili, da ne bo nič s kupčijo, ko se je odločil 24-le.tni mladenič, ki je že vrsto let brezposeln.
Mladenič bo daroval svoje zdravo oko, da bo rešil sebe ln svoje domače težke bede.,.
Poštni predal za otroke
Poštni urad v malem Italijanskem mestu Cicagna dobiva mnogo pisem, ki ne pride nihče ponje in se tudi ne vračajo od-pošlljatelju. Pisci pisem so — otroci.
Cicagna (ali Cioogna) pomeni — štorkljo. Zaradi tega prihajajo v to ligursko mestece pisma otrok, ki »naročavajo« bratce in sestrice. Neko pismo se glasi na primer takole: »Draga štorklja- Prosim te, pošlji mi sestrico s pdavimi, nakodranimi lasmi. Jaz sem stara sedem let. Pohiti, prosim te...«
Poštarka redno odgovarja na pisma. Starka je in se ukvarja s to pošto že več kot trideset let. Ko jo je neki novinar vprašal, kaj je vzrok, da že toliko let odgovarja otrokom na pisma, je dejala: »Otroci pišejo, in treba jim je odgovoritiI«
Na kaj vse se spomnijo
Nogometni klub »Corviera« v Belgiji se poslužuje za zmago posebne taktike. Kadar tl nogometaši potujejo v drugo mesto na tekmovanje, vzamejo vedno s seboj navijače — predstavnica »lepega spola«. Naloga te »pete kolone« je. da pred tekmo stopi v stik z Igralci nasprotniške ekipe in jih osvoji s svojo dra-žestjo.
Bilanca te taktike daje zadovoljive rezultate, vendar se v konkurenčnih krogih širi krilatica: »Očuvajte svoje igralce pred nogometnimi nimfami iz Corvierjal«
Najdaljša brat'a
Časniki poročajo, da ima John Roy iz Glasgowa v Angliji najdaljšo brado na svetu. Nnjegova brada meri 42 centimetrov.
kg več kot normalna žena, povišuje življenjske stroške za 8°/«.
Prizadeti možje so nad to novico kajpak zelo vznemirjeni...
l
Pogumen mož
Svetovni rekord v ženitvah drži 73-letni gostilničar Tucker iz Chicaga, ki se je pred nedavnim sedemnajstič poročil. Njegova sedanja žena je bila s Tuc-kejem že petkrat pred poročnim uradom: leta 1919,	1926,	1937,
1949 in sedaj 1957.
Ce zakon ne prepoveduje
Policijska patrulja v Holly-vvoodu je po telefonu vprašala mestnega načelnika, če je prepovedano sprehajati se po ulicah v spalni srajci. Vzrok za to vprašanje je dala policijski patrulji neka filmska igralka, ki se je sprehajala po mestnih ulicah v kratki rožnati spalni sraj-
ci, s čemer je delala reklamo za svoj naj novejši film.
Mestni načelnik je odgovoril, da je kajpak zelo nerodno, če se ženska sprehaja po mestu v sami spalni srajci, da pa zakoni tega ne prepovedujejo...
Pozabil je, po kaj je prišel
V Milwaukeeju, v ZIDA je neki Vitomil ec vdrl v stanovanje 21-letne študentke psihologije, da bi jo okradel. Mlado študentko psihologije pa vdor v njeno stanovanje ni prav nič presenetil, pač pa je izkoristila priložnost in je vlomilcu napravila predavanje s temo »Ne splača se biti vlomilec«. Lopov je dekle poslušal s takim zanimanjem, da je popolnoma pozabil, po kaj je prišel. Ko je študentka končala predavanja, je globoko vzdihnil in odšel i» njenega stanovanja...
Dvojnice
Neka ameriška agencija ta ženitbe je dala v časnike sledeči oglas: »Ali ste se zaljubili v kakšno filmsko Igralko? Sporočite nam njeno ime ln itii vas borno spoznali z njeno dvojnico.«
Debele žene so drage
Dr. Joliiffe, šef Inštituta »Nu-tritton« v New Yoiku je zdravnik, Id z raznimi recepti in nasveti pomaga Američanom, da shujšajo. Njegov zadnji »recept«, tet ga Je razglasil preko radia in televizije, se glasi takole:
Vzdrževanje lene, ki tehta *0
^Politični mozaik
SAMOPASNI vojvoda
Mladi kentski vojvoda je najbližji sorodnik angleške kraljice- Možakarjeva nič kaj lepa dejanja so mnogokrat opisana v kronikah angleških časnikov. Mladenič živi sa-mopašno in je često v središču raznih škandalov* Zdaj je Častnik v regimentu »Scots Grey«. Nedavno pa so poslali v Zahodno Nemčijo sedmi regiment tankistov. Častnike tega regimenta so na slovesen način spremili častniki regimenta »Scots Grey«. Kajpak jih je vodil mladi vojvoda Kentski. Častniki So drug na drugega metali vrečke z moko, gnila jajca, gnilo sadje in druge poslastice. Mladi vojvoda je e perona železniške postaje ciljal častnike, ki so bati že v vagonih. Tl pa so seveda vračali ljubeznivosti-Končno je iz vagona nekdo vrgel predmet, ki je eksplodiral.
Skupila Jo je neka ženska- Morali so Jo prepeljati v bolnišnico- Tam pa so ji morati odvzeti roko. Komandant sedmega regimenta je poslal brzojavko, v kateri se je opravičeval. Vendar bo žena, tel je izgubila oko, tožila krivce- Kentski vojvoda bo moral pred sodišče za pričo.
V Angliji so kritike na račun kraljevskega dvora vedno močnejše- Dvoru očitajo samozaverovamost, zaprtost in formalizem. Kentski vojvoda pa je diametralno drugačen . •.
NENAVADNA SMRT V LIBANONU
G&ndhur Karam, direktor nekega libanonskega časnika, je Ml ubit blizu stadiona v glavnem mestu Belrutu-Policija Je ugotovila, da je MI Karam umorJen na ta nenavadni način:
Najprej so ga strahovito premlatili, potem so nanj streljali, a kto koncu so ga vrgli s vrha tribune Igrišča na cesto.
Čemu so Kurama ubili?
Umor Je v tvezi z neko anketo, ki Jo Je priobčil njegov časnik. V anketi so bila odkritja o prebogatih nafta-llh iz Saudske Arabije in Knvaita, ki mečejo svoje milijone po nočnih barih ln za kurtizane v Belrutu.
Seveda sl nlftail niso sami umazali rok- Saj Imajo denar.. •
IMTH1 CHRISTIE
Hiša na sipini
KRIMINALNI ROMAN
'Ali se je šalil? Ne, stvar je, kot kaže, vzel resno.
»Da, Hastings, ta klobuk tukaj!« Z iztegnjenim prstom mi ga je podržal visoko pred oči. »Ste našli vzrok mojega zanimanja?«
»Je prav čeden klobuk, čeprav nekoliko vsakdanji,« sem zagotavljal zmedeno. Cela množica mladih deklet se sprehaja s takšnimi klobuki naokoli.«
»Motite se, pa ne s takšnim!«
Pazljiveje sem si ogledal pokrivalo.
»Ali vidite, Hastings?«
»Gladek, dlakast file. Prvovrstna roba...«
»Ne zahtevam od vas opisa klobuka. Po vaših besedah pa sodim, da ne vidite nič. Kaj pravzaprav vidite? Začudi me vedno znova, kako redko se to dogodi! Toda le pazite, vi, dragi, stari zespanč — saj ni potrebno tako napenjati vaših osivelih možganov, oči zadostujejo. Dobro pazite, dobro pazite...«
Končno sem videl, kam hoče usmeriti mojo pozornost. Klobuk se je na njegovem prstu sedaj le počasi vrtel in nato je spretno potisnil prst skozi luknjo v krajcu. Ko je Poirot opazil, da sem končno doumel pomen njegovega govora, je potegnil prst iz luknje in mi dal klobuk... Bila je majhna okrogla luknjica, katere pomen pa si nisem mogel razložiti.
»Ali se še spominjate, kako se je miss Nick odmaknila, ko je pn-brenčala čebela tik mimo njenega obraza. No, in posledica je bila — luknja v klobuku.«	,
»Toda ena čebela vendar ne more zvrtati takšne luknje!«
»Zelo prav ste presodili. Va*a bistroumnost je čudovita, Hastings. Ne., čebela ati osa tega ne zmoreta. Pač pa lahko krogla.«
»Krogla?«
»Vsekakor. Krogle kot tale.«
Izprožil je roko, a na dlani mu je ležal majhen predmet i »Brezkoristno zapravljena krogla, man ami. To je bil tisti dozdeven kremen, ki je priletel na teraso, ko sva se prej pogovarjala. Izstreljena ^■oela!«
»Vi mislite...
»Jaz mislim, da bi že samo ena cola zadostovala, da bi zvrtala luknjo ne v krajec, temveč v glavo. Ali sedaj razumete moje zanimanje, Hastings? V ostalem imate prav, ko ste meniti, da se naj ne uporablja beseda — nemogoče. Končno smo le samo ljudje... ah! Toda strelec je napravil veliko napako, ko je oddaljen le ducat metrov od Hercula Potreta streljal na svojo žrtev. Ho, to ge bo stalo nekaj. Ali sedaj uvidite, de morava na vsak način priti v samotno hišo, tam na rtiču in priti v stik z miss Nick? Ali ni dejala, ,v treh dneh sem le za las ušle smrti?’ Ne smeva se obotavljati I Preti ji velika nevarnosti«
2.
»Poirot,« sem dejal svojemu prijatelju, »razmišljal sfem o tem.«
»To je prvovrstna vaja. Le na dan!«
Sedla sva k mali mizici tik ob oknu in naročila lunch.
»Tale strel je moral pasti v največji bližini in vendar ga nisva slišala.«
»In vi mislite, da bi se ga v tej tišini, ki jo moti le valovanje in pljuskanje valov, moralo slišati?«
»Seveda«. *
»No, kaj tako posebnega, kakor vi mislite, tudi ni. Na nekatere šume se človek privadi, da jih včasih še komaj zazna. Dragi moj, vse dopoldne obiskujejo zaliv dirkalni čolni. Sprva vas nemara niso motili, pozneje pa jih sploh niste več opazili. Toda pri hrušču, ki ga že samo eden teh čolnov povzroča, bi lahko streljali s strojnico, ne da bi to vzbudilo vašo pozornost.«
»To je res.«
»Ah, voilš!« je zašepetal Poirot. Gospodična ln njeni prijatelji, ki hočejo očitno tukaj jesti. Potem moram pa vrniti klobuk. Toda, nič zato. Priložnost je dovolj resna, da napraviva poseben obisk.«
Urno je vstal, prekoračil prostor in izročil klobuk ravno v trenutku, ko je miss Buckley s spremstvom sedla za mizo.
Bile so štiri osebe: Nick Burkley, kapitan Challenger ter še neki gospod in mlada dama. Tam, kjer sva bila midva, sva Jih lahko le slabo
opazovala. Kdaj pa kdaj je zadonel mornarjev smeh — možak, dozdevno preprosta dobra duša —, ki mi je že skoraj postal simpatičen.
Moj prijatelj pa je bil med jedjo redkobeseden in zamišljen. Drobil je svoj beli kruh in zdaj pa zdaj nekam čudno vzkliknil, ker je izzvenelo kot vzdih ter je s svojim desertnim nožem risal nečitljive hieroglyphe po snežmobelem prtu; in ker moji različni poskusi, da bi navezal pogovor, niso uspeli, sem Jih opustil
Obsedel je za mizo še potem, ko je že davno pojedel svoj sir. Ko se Je končno ona družba odpravila, je tudi sem vstal in ji sledil v vežo, kjer se je Poirot namenil naravnost k Nick.
Mademoiselle, vas smem prositi zr nekaj sekund razgovora na samem.
Miss Buckley je zgubala čelo, jaz pa sem uganil njene občutke. Bala je, da bi ta čudni mali tujec ne postal nadležen. Precej nerada je stopila nekaj korakov vstran.
Kmalu zatem je bilo opaziti na njenem škrat jem obrazu presenečenje, ki Je postajalo tem večje, čim dalje je trajalo Poirotovo vihravo govoričenje.
Pri vsem tem sem se sem neprijetno počutil ko ml je priskočil na pomoč Challenger s tem, da mt je ponudil cigareto in izrekel nekaj vljudnih besed. Obojestransko sva se predstavila in bila na tem, da postaneva prijatelja. Domišljal sem sl, de sem mu na vsak način boljši tovariš kot pa mož, v katerega družbi je prišel na lunch — ta suhi plavolasi in gizdavi mladenič z mesnatim nosom in pretirano eleganco, predrznim obnašanjem in zoprnim noslanjem. Njegova uglajenost in priliznjenost mi nista bili všeč.
Nato sem skrivajo opazoval tujo damo. Sedela Je meni nasproti v udobnem pletenem stolu ln sl pravkar nadevala klobuk. Povsem nevsakdanja pojava — trudne, zdolgočasena madona, katere izraz je najbolje izdajal njen značaj. Imela je svetle, skoraj brezbarvne lase, razdeljene na sredini s prečo in počesane čez ušesa, na tilnik zvite v vozel. Na bledem, shujšanem, a vendar privlačnem obrazu so se svetile svetlosive oči s širokimi punčicami.
»Sedite vendar, dokler ne bo ta vaš prijatelj zaključil svojega pogovora z »Nick,« je nenadoma dejala in me opazovala s posebnim pogledom
Govorila je medlo, prisiljeno in počasi. Nikoli poprej nisem srečal tako utrujene lepote. Duševno strta in ne telesno; kot da bi vse na tem svetu bilo zanjo prazno m brez vrednosti.
»Miss Buckley je bila danes dopoldni tako ljubezniva, da je pomagala mojemu prijatelju, ko sl je na vrtu i/.pahnil nogo,« sem ji obrazložil, potem ko sem se odzval njenemu vabilu.
(Dalje prihodnjič)