Med drugim preberite • TEŽAVNA POT DO VISOKOŠOLSKIH PROGRAMOV, str. 2 • NOVA PRILOŽNOST ZA PRESOJO DOSEŽKOV, str. 2 • NOVA VREDNOST PROGRAMOV PO NOVIH IZHODIŠČIH, str. 4 • KAKO ŽIVI SLOVENSKA ŠOLA V ZAHODNEM ZAMEJSTVU, str. 5 • ODMEVI NA JAVNO RAZPRAVO, str. 6, 7 • TRETJA TEHNOLOŠKA REVOLUCIJA — IZZIV IZOBRAŽEVANJU, str. 8 • PREDŠOLSKA VZGOJA, str. 9 MARJAN JELEN: S skupnimi močmi do dobre in humane šole! Prelom starega z novim lejom pomeni tudi pogled na opravljeno delo, na uspehe in težave z željami in obljubami, da bomo v letu, ki prihaja, s skupnimi močmi ustvarjali kakovostno, humano in demokratično šoto, katere temeljna naloga ostaja razvijanje ustvarjalnih sposobnosti vsakega posameznika za vključevanje v družbeno in samoupravno dejavnost za naš gmotni in kulturni razvoj. Celostna preobrazba šolstva od osnovne šole do univerze je družbeno in strokovno zahteven proces, ki bo tudi v prihodnjem letu terjal družbeno-politično in strokovno zavzeto delo. Najpomembnejši izvajalec reformih nalog je gotovo učitelj; iz dneva v dan dobiva več obveznosti, ki jih prinašajo nove vsebine vzgojno-izobraževalnih programov in oblike vzgojno-izobraževalnega dela, zato je tudi ob zaostrenih gospodarskih razmerah ustrezno gmotno in vsestransko vrednotenje njegovega dela toliko pomembnejše, kolikor bolj postaja znanje tista kakovost, ki zagotavlja hitrejši razvoj posameznika in vse družbe. Za prihodnje leto in za naslednje srednjeročno obdobje je pomembno, da preprečimo nadaljnje zmanjševanje deleža družbenega proizvoda, namenjenega vzgoji in izobraževanju, če nočemo ogroziti reformnih ciljev in predvsem kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Kakovost izobraževanja pa niso samo boljši učno-vzgojni uspehi, temveč tudi ustvarjanje novega samoupravnega pedagoškega ozračja v šolah, novi odnosi med učitelji in učenci ter čedalje številnejšimi sodelavci, z ljudmi na drugih področjih združenega dela. Učitelji, ki so velik del izo-braženstva v naši družbi, morajo biti bolj kot doslej soustvarjalci zasnove našega družbenega razvoja. C letu 1985 se bo začelo usmerjeno izobraževanje tudi v visokem šolstvu. To je na eni strani nujnost, ki izhaja iz nepretrgane preobrazbe, na drugi strani pa je to zahteva združenega dela, ki se lahko samo ob večji vlogi znanja in z uveljavitvijo novih znanstvenih dosežkov enakovredno vključuje v mednarodno delitev dela. \ V*"*# r -V*’ , M ! ip- tf v ^>«4 ■-zdi*. a f“A * v^ - |§ France Kralj: Ljubljana pozimi (Pogled z gradu proti Rožniku) KATJA VADNAL: Veliko osebne sreče in delovnih uspehov! Naj najprej zaželim vsem učiteljem in njihovim učencem, dijakom in študentom v novem, 1985. letu veliko osebne sreče in delovnih uspehov! Mislim tudi, da si lahko vsi skupaj zaželimo več strpnosti, znanstvene utemeljenosti in ustvarjalnosti pri ocenah doseženega in snovanju ter uresničevanju razvojnih poti vzgojno-izobraževalnega sistema. Še vedno se namreč spopadamo z bodisi podjetniško-tehnokratsko bodisi abstraktno-humanistično kritiko preobrazbenih procesov, ki s svojo omejenostjo, površnostjo in skrajnostjo vnaša malodušje in zavira iskanje ter oblikovanje razvojno ustreznih, vendar razmeram pri-lagojenih rešitev. V letu, ki se izteka, smo dobili prve objektivne ocene usmerjenega izobraževanja. Le-te kažejo, da je to izobraževanje — tudi tako, kakršno je danes —pomemben prispevek k povezovanju sveta izobraževanja in sveta dela, hkrati pa nas opozarjajo, da je usmerjena šola še zmeraj preveč obremenjena s številnimi ostanki klasičnega šolskega sistema, preveč prilagojena današnjemu stanju, okoliščinam, možnostim združenega dela in premalo obrnjena v prihodnost, za katero pripravlja zdajšnje rodove. Zato tudi vzvodi za premagovanje tega niso le v rokah učiteljev in učencev, temveč tudi v rokah drugih delavcev, predvsem v razvojnih načrtih ozdov in v njihovi poslovni politiki. Z usklajevanjem programskih zasnov in s pripravo vzgojno-izobra-Ževalnih programov v visokem šolstvu smo začeli oblikovati sodoben, prožen in interdisciplinarno zasnovan sistem visokega šolstva, ki pa še zdaleč ni končan in ga je treba usmerjali v dosledno uveljavljanje~te-meljnih družbenih, gospodarskih, političnih in strokovnih načet usmerjenega izobraževanja. Zasnovah smo nove programe visokošolskega izobraževanja učiteljev za osnovno šolo, ki stopa po novih življenjskih in delovnih poteh. Tako nadaljujemo kakovostno rast osnovnega šolstva, ki jo terjajo splošni duhovi in gmotni razvoj, pa tudi novosti v predšolski vzgoji. V osnovnih šolah in ob njih se ob mentorstvu učiteljev in drugih sodelavcev razvijajo številne dejavnosti naših otrok, ki imajo neprecenljive vzgojno-izobraževalne učinke. V šolskih kolektivih smo naredili veliko za to, da bi — ne le z boljšim vzgojnim in izobraževalnim delom, temveč tudi s prihranki —prispevali k ustalitvi gospodarskih razmer. Ker smo stabilizacijo razumeli predvsem kot novo kakovost v našem družbeno-gospodarskem življenju, kot utrjevanje socialističnega samoupravljanja, smo bili nezadovoljni z vsemi ukrepi, ki tega niso upoštevali in ki so podcenjevali naše delo, prizadevanja in njihove sadove. V tem smo videli tudi podcenjevanje znanja kot izjemno pomembnega dejavnika razvoja družbenogospodarskega sistema. Razvita znanost in izobraževanje, skratka delavčevo znanje bistveno pripomore k temu, da bo delavec kot ustvarjalna in svobodna osebnost v celoti obvladoval pogoje in sadove svo-jega.dela. Zato se moramo tudi v naslednjem letu zavzemati za povezovanje izobraževanja m dela, za čim večje izobraževalne in vzgojne dosežke in za vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela po njegovem prispevku k celotnemu družbenemu napredku. Težavna pot do novih visokošolskih programov S seje Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Težko si predstavljamo, kakšne težave se skrivajo v dolgotrajnih pripravah za spreminjanje visokošolskih programov in kako zahtevno delo morajo opraviti strokovnjaki, ko pregledujejo, ocenjujejo in oblikujejo mnenja o novih predlogih zanje. zbrati okrog 3000 strokovnih mnenj! Zrcalna podoba tega odgovornega dela je bila nedavna kritična razprava na seji Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje, na kateri so člani namenili osrednjo pozornost predlogom novih visokošolskih programov. Delo številnih komisij strokovnega sveta, v katerih delajo tudi svetovalci Zavoda SRS za šolstvo in strokovnjaki iz drugih strokovnih in znanstvenih organizacij, je še bolj oteženo, ker je — tako smo slišali na seji — veliko predlogov visokošolskih programov takih, da so v resnici še zmeraj osnutki. Ni razumljivo, da se predlogi visokošolskih programov razlikujejo že pri nekaterih načelnih izhodiščih, čeprav so bila !e-taže večkrat obravnavana na različnih ravneh. Kritična razprava je pokazala, da predlogi povsem različno obravnavajo: vpisne pogoje za prvi letnik študija, za vpis v magistrski študij, neenotno opredeljujejo absolventski staž, možnosti za ponavljanje letnika in materialne ter kadrovske pogoje. V predlogih ni navedeno, kakšen je gmotni položaj visokošolskih organizacij, pomanjkljive so tudi opredelitve o delovni praksi, saj programi ne opredeljujejo pogojev za delovne organizacije, kjer bodo študentje opravljali delovno prakso ter niso prilagojeni izobraževanju ob delu. Veliko predlaganih rešitev ni usklajenih z zakonom ali pa so celo, kar zadeva njihovo zakonitost, sporne. Kljub vsemu pa je že doslej opravljeno veliko dela: obravnavali in pregledali so že 60 predlogov dodiplomskih visokošolskih in nekaterih podiplomskih programov, ki jih je predložilo 14 posebnih izobraževalnih skupnosti; predlogi visokošolskih programov za družboslovno, kulturološko in pedagoško usmeritev pa še niso prispeli, ker so še v javni razpravi. Strokovni svet je na svoji seji dal svoje mnenje k predlogoma visokošolskih programov s po--dročja varnosti in notranjih zadev ter za naravoslovno matematično usmeritev. Ker člani strokovnega sveta niso mogli izoblikovati enotnih stališč in mnenj glede na že našteta neskladja, bodo razpravo o predlogih visokošolskih programov nadaljevali na prihodnji seji. Prav kmalu pa bo treba vsa mnenja poenotiti, ker: predlogi programov morajo biti sprejeti (zahteva zakona) do konca januarja, preden se bo oblikoval razpis vpisa za študente, posebne skupnosti bodo morale sklepati o programih najpozneje v začetku februarja — takrat bodo upoštevale mnenja strokovnega sveta, Ic-ta pa morajo temeljiti le na veljavnih zakonih. Da bi delo čim hitreje in bolj uspešno potekalo, so se dogovorili, da bodo Zavod SRS za šolstvo, Centerza razvoj univerze in izobraževalna skupnost Slovenije zagotovili strokovnim komisijam vso potrebno pomoč. Zato je usklajevanje še težje, res pa je tudi. da je treba upoštevati veliko obremenjenost strokovnjakov, pa tudi to, da od ustanovitve univerze še ni bilo oblikovanih vseh visokošolskih programov. Roki, do katerih naj bi bili pregledani, so prekratki glede na to, da je treba presoditi in oceniti okrog 100 predlogov in Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje je sprejel na seji še predlog Smernic za delo v vzgojno-varstvenih organizacijah in obravnaval tudi slovenski model programskega, jedra za materni jezik v osnovnem in srednjem šolstvu za vso Jugoslavijo. ki ga mora naša republika pripraviti za medrepubliško komisijo. TEA DOMINKO ŽUŽEMBERK Prihodnost odvisna od znanja in parne ^o$ Izobraževanje odraslih v dolgoročnem razvoju Slovenije Andragoško društvo Slovenije je 19. in 20. oktobra 1984 pripravilo na Bledu posvet z naslovom Izobraževanje odraslih v dolgoročnem razvoju Slovenije. PosVeta so se udeležili andragogi in andragoški delavci, pa tudi strokovnjaki iz gospodarstva, prava, sociologije, organizacije in družbeno-politični delavci. Organizatorji so ob obravnavani temi želeli zbrati vse, ki lahko pripomorejo k uveljavljanju izobraževanja odraslih. Glavne referate za posvet so pripravili dr. Ilija Mrmak, dr. Ana Krajnc, Dušan Kidrič, dr. Lojze Sočan, dr. Veljko Rus in dr. Stanislav Antič. Po uvodnem nagovoru predsednika izvršnega odbora Andragoškega društva Slovenije Zorana Jelenca je udeležence posveta pozdravil dr. Boris Frlec, podpredsednik Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, ki je poudaril pomen izobraževanja odraslih in opozoril na krizo, v kateri je to izobraževanje. Čeprav je stalno izobraževanje za- hteva sodobnega časa in pogoj napredka, financiranja tega izobraževanja ne bo mogoče zagotoviti iz rednih sredstev za izobraževanje, temveč ga bo nujno zagotoviti z neposredno svobodno menjavo dela. V nadaljevanju so poročevalci opozarjali na krizo izobraževanja odraslih in ugotovili, da ima možnosti za razvoj le tista družba, ki enakovredno z izobraževanjem mladine razvija tudi izobraževanje odraslih. Zavzemali so se, naj bi ob pripravah dolgoročnih razvojnih načrtov načrtovali tudi dolgoročni razvoj izobraževanja. Ob tem ne bi smeli zanemarjati izobraževanja odraslih, vendar ne zaradi njegove kompenzacijske vloge, temveč zaradi vloge, ki jo ima pri razvoju človeka in družbe. Taka usmeritev je nujna tudi zaradi ciljev razvoja Slovenije v naslednjih petnajstih letih. Te cilje pa bo mogoče doseči le z lastnim znanjem in z lastno pametjo. Razprava v skupinah je pokazala nekatere pomanjkljivosti izobraževanja odraslih in namenila posebno pozornost vprašanjem, ki so dobila svoje mesto tudi v končnem poročilu. Lahko bi jih razvrstili v štiri problemske sklope: Kriza izobraževanja odraslih in vzroki zanjo, Normativna ureditev izobraževanja odraslih in resnično stanje, Družbeno-gospodarski položaj izobraževanja odraslih in Nadaljnji razvoj izobraževanja odraslih. Razpravljavci so se strinjali, da je za zdajšnji položaj, v katerem je izobraževanje odraslih, več vzrokov. Iskati jih je treba v kadrovski politiki združenega dela, ki ne spodbuja pridobivanja izobrazbe; v zakonodaji, ki je uvedla določilo z delom pridobljenih zmožnosti, kar spet po svoje znižuje motivacijo za izobraževanje. Programi izobraževanja, ki niso prilagojeni možnostim in potrebam odraslih, ne spodbujajo k nadaljevanju izobraževanja. Organizacije, ki so do uveljavitve Zakona o usmerjenem izobraževanju organizi- Nova priložnost za presojo dosežkov O desetletnici celodnevne osnovne šole, ohranjanju revolucionarnih tradicij in zanemarjeni vzgoji Celodnevna osnovna šola, taka kakršna pač je, ponekod lepo uveljavljena in dosledno izpeljana, drugod zaradi slabih možnosti za delo še zmeraj utesnjena v okvire preživelega načina delovanja — bo stara prihodnje leto deset let. To obletnico bomo proslavili s praznovanjem, ki bo, kot smo zvedeli na seji Koordinacijskega odbora za uvajanje celodnevne osnovne šole pri Predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije, predvsem delovno, potekalo pa bo v Ljubljani ali na Brdu pri Kranju. kot o izhodišču osnovnošolskega razvoja, saj so se prav v njej izoblikovale prvine, na katerih temelji novi program življenja in dela osnovne šole. Tam, kjer je celodnevna šola zaživela tako, kot je bilo predvideno, govorimo o resničnem podružbljanju vzgoje in izobraževanja itn. Kakšno vlogo ima celodnevna osnovna šola v vzgoji in izobraževanju na Slovenskem? Kakšen je njen družbeni pomen in kakšna prihodnost se ji obeta? Koliko pripomore k uresničevanju programa življenja in dela osnovne šole in kaj je pokazalo desetletno spremljanje njenega . razvoja? Taka in podobna vprašanja šo pripravljena za posvet ob desetletnici. Med drugim bo treba spregovoriti tudi o tem, kako je celodnevna šola opredeljena v družbenih dokumentih in načrtih za nadaljnji razvoj osnovnega šolstva, v programih, po katerih bodo odmerjali denar za njeno delovanje. Na vse to bo treba opozarjati in strokovno utemeljevati, kar se je v praksi izkazalo za dobro. O celodnevni osnovni šoli je treba razmišljati Ne samo na republiški ravni, temveč tudi v občinah naj bi ob desetletnici pregledali med drugim tudi dejavnost svojih koordinacijskih odborov za uvajan je celodnevne osnovne šole in preverili, v katerih občinah je zaradi pomanjkanja denarja zaostalo ustanavljanje celodnevnih šol ali pa so se pojavili predlogi, da bi ubrali staro pot k poldnevni šoli.. Na vse to so opozarjali na nedavni seji Koordinacijskega odbora za uvajanje celodnevne osnovne šole pri predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije in hkrati podprli vsebinsko zasnovo posvetovanja ob desetletnici celodnevne osnovne šole, ki jo je pripravil Zavod SRS za šolstvo. Po tej zamisli naj bi dopoldanskemu teoretičnemu delu posveta sledili v drugem — popoldanskem delu — ogled in posveti na več celodnevnih šolah, kjer naj bi se učitelji, učenci, starši in predstavniki družbenih dejavnikov pogovarjali o posamičnih vprašanjih, npr. o sodelovanju šole in okolja pri zagotavljanju možnosti in uresničevanju zagotovljenega programa, o samoupravi učencev v celodnevni šoli, -prožni organizaciji celodnevnega dela, o delovni vzgoji, motivaciji in usposabljanju učencev za delo v celodnevni šoli idr. Člani odbora so se tudi strinjali s predlogom, da bi ob desetletnici podelili priznanja šestim osnovnim šolam, ki so februarja 1975 prešle na celodnevno organizacijo dela, pa tudi nekaterim občinskim koc>rdinacijski m odborom ter družbenim in strokovnim delavcem, ki so veliko pripomogli k uveljavljanju in razvoju celodnevne osnovne šole. Osnovna šola poimenovana po 7. korpusu V Žužemberku na Dolenjskem so 24. novembra slovesno poimenovali tamkajšnjo osnovno šolo po 1- korpusu NOV in POJ in tako izrazili tudi priznanje kraju, ki se je v narodnoosvobodilnem boju odlikoval po mnogih partizanskih bojih. Odprli so tudi nov prizidek šole, ki bo vsaj delno izboljšal delovne razmere, denar, potreben zanj, so zbrali občani s samoprispevkom. Na slovesni prireditvi, ki jo je obogatil kulturni spored, je številnemu občinstvu spregovoril Janez Vipotnik, nekdanji komisar 7. korpusa. Poimenovanje šole po 7. korpusu ni naključje, je le skromna oddolžitev v spomin vseh njegovih borcev, ki so se v teh krajih bojevali in umirali za svobodo in pravico. Med njimi so bili poleg borcev 14., 15. in 18. divizije, dolenjskega, belokranjskega. notranjskega in istrskega odreda, avstrijskega bataljona, italijanske brigade Fontanot in italijanske divizije Garibaldi tudi borci iz Žužemberka in okolice. Janez Vipotnik je na kratko pojasnil, kako je korpus deloval v narodnoosvobodilnem boju in kako je izpolnjeval svoje kulturno in politično poslanstvo. Poudaril je. kako prav žužem-berška šola zgledno prenaša izročila narodnoosvobodilnega boja in med drugim dejal: »Le tista šola. ki v vse svoje učne predmete vpleta domovinsko vzgojo, lahko dobro izpolnjuje svoje odgovorno poslanstvo. V tem času našega razvoja moramo namenjati vzgoji in izobraževanju posebno pozornost. Ni je večje sile na svetu, v dobrtim m slabem, od sile. ki jo predstavlja človekovo znanje! Znano je, da so naložbe v izobrazbo, vzgojo in kulturo, najboljše naložbe. Pri vzgoji v naši družbeni ureditvi ne smemo pozabiti še nečesa: da oblikujemo mladino in delovne ljudi v sistemu, kjer vsak posameznik razpravlja. odloča, usmerja, vodi. se vzporeja in upravlja na vseh področjih gospodarsko in politično težjih časih, kako so 'obravnavani vzgojni procesi. Ali so bistveni sestavni del vsega gospodarskega in družbenopolitičnega razvoja ali jih še zmeraj štejemo med proračunsko porabo? Ali sledijo, dosledno, ne glede na trenutna politična nihanja in gospodarske težave tistim vzgojnim načelom, ki smo jih izoblikovali v najtežjih dneh naše revolucije, ali odstopajo od njih? Se zavedamo izjemne odgovornosti pri oblikova- nju mladega človeka, ki bo moral nadaljevati pot, za katero je bilo žvrtovanih toliko človeških življenj? Upoštevati moramo, da bodo rodovi, ki se zdaj šolajo, uresničevali svoje delovno poslanstvo že v tretjem tisočletju našega štetja, se pravi v času, ki bo zahteval od vsakogar in na vsakem delovnem mestu mnogo več znanja kot doslej. Upam. da večina vzgojno-izo-braževalnih organizacij tako razume svoje odgovorno poslanstvo. zato nikoli ni dovolj poudarjena izjemna vloga, odgovornost. pa tudi izjemna vrednost prosvetnih delavcev in njihovega dela. Zato moramo nenehno poudarjati, 'kako potrebna je družbena skrb za vzgojo in izobraževanje kot za bistven sestavni de! vsega našega delovanja in razvoja.« rale in izvajale to izobraže'"L_ se.s tem ne ukvarjajo več,šo'J v za to delo še niso bile priprli ^ ne, ne kadrovsko, ne orga1" cijsko in tudi ne gmotno. 1] Rečeno je bilo, da nan1®1 * Zakon o usmerjenem izob1* . vanju izobraževanju odraj 3 dovolj pozornosti, čeprav bi11 ” že tu mogoče ugotoviti, nekatere zakonitosti izobb1' vanja mladine preprosto pre| ^ šene v izobraževanje odraS s0(^ ne da bi bile pri tem upoštev) ^ vse značilnosti tovrstnega1 ij,-braževanja. Tako je izobrazb ^, nje odraslih preveč pod vpl1'1 1 pedagoške in šolske tradicij1’ % to celo tam. kjer bi se drug3* 'ojn netradicionalni prijemi l3 Ntrj uveljavljali, npr. podiploi115 izobraževanje. Neskladje 1,1 pni proglašenim in resničnim j£’ primer, vidno tudi v akcij*' Hic programu uvajanja usffld' lrQ[ nega izobraževanja, ki g3. ^ sprejelo predsedstvo RK SZ>j ki zelo natančno določa raz^1 U/, naloge in postopke »redn4 ^Qd izobraževanja, izobražev3* odraslih pa zajema bolj načd ^i ma. Seveda ima takšno poj111 ™ vanje svoj odsev tudi v n j3! vem družbeno-gospodarsb M položaju. ra Razen osnovnošolskega ^ braževanja in še nekaterih' ^ obsegu manjših oblik, je cel0 področje tega izobražev3,1 (V,-prepuščeno neposredni meni hn dela ali še bolje rečeno o*3 \ porabi. Ni mogoče sprejeti h i, da je vse izobraževanje odf3* »dodatni« program, ki kot Ue ne more dobiti svojega me*1 Po izobraževalnih skupnostih- mogoče reči, da na tem pto^0 ^ ni možnosti za razvoj . . sredne menjave dela. OpoZ0 pa je treba na morebitno po3' ^ • stavljeno pojmovanje te Z'1 m ki se v praksi kaže tako, dad3( j prispevajo posamezniki, ^ želijo izobraževati. Tak0, ^ lahko izobrazbo privošči le*1: ki ima denar, saj znašajo šol*1 ponekod celo več kot štirje P‘ ^ Vzgoji za ohranjanje revolucionarnih tradicij v osnovnih šolah je namenil koordinacijski odbor na tej seji posebno točko, razpravljanje pa se je nadaljevalo na podlagi sklepov prejšnje seje. Videti je, da ni ostalo samo pri opredelitvah do načelnih vprašanj, temveč da se nekateri sklepi že tudi uresničujejo. Tako pripravlja Zavod SRS za šolstvo razčlenitev stanja na tem področju, za prihodnje leto pa pogovore s prosvetnimi delavci o sodobnih vprašanjih družbenega, gospodarskega in političnega življenja pa tudi o nekaterih premalo pojasnjenih vprašanjih iz polpretekle zgodovine. prečni mesečni osebni doh*' zaposlenih v gospodarstvu- , Napovedi za razvoj izobfj^ vanja odraslih v svetu so sfli budne. Temeljijo na ugo*3 tvah, da je prav izobraže'3' y odraslih tisto področje, ki)! J zadnjih dveh do treh deseti3' ^ prineslo največ novosti in t meni največjo pridobitev i tem ne gre zgolj za form33^ šolsko izobraževanje, temvoC. sistem, ki zajema ves spe^1 {loi človekovega izobraževanj3 , krajših oblik formalnega i*11 ^ formalnega izobraževanj3 samoizobraževanja. V svet3-^-vsebinsko in organizacijsko razvoj v tri temeljna podre3 ‘Siv vezovanje izobraževanja -slih z drugimi področji driti ^ nega delovanja; prostorsko ^ Praviloma bi morala dajati posodobljena šola več možnosti za vzgojo, saj je na primer problematika vzgajanja v duhu revolucionarnih tradicij vključena v celoten vzgojno-izobraževalni sistem, pa tudi vzgojni smotri so uvrščeni v učne načrte vseh predmetov in interesnih dejavnosti. Kljub temu pa še zmeraj prevladuje mnenje, da je vzgoja v naših šolah zanemarjena, da zaradi izobraževalnih ciljev pozabljamo na bistveno. Nekateri iščejo vzroke za to v prenatrpanih učnih načrtih, drugi v zastareli organiziranosti učiteljevega dela, tretji v premajhni usposobljenosti učiteljev za delo na vzgojnih področjih pa tudi v tem, da imajo učitelji premalo idej-no-politične podpore zunaj šole. Skratka, vzrokov je veliko, nasprotij in slabosti, ki jih mladi opažajo v vsakdanjem življenju, pa seveda ne more ublažiti samo šola. Velikokrat se povežejo med seboj in vplivajo na mlade veliko močneje kot besede, nasveti in želje učiteljev in staršev. Morali pa bi jih odpravljati sočasno — z veliko volje in znanja pa tudi ob jasni predstavi o tem, kako kaj izpeljati. MARJANA KUNEJ časovno prerazporediev vzj ni V in izobraževanja zaradi stal?^ izobraževanja, z izobražri njem otrok in mladine vrečkT’: piranje novih možnosti in 0°jL Ijevanje denarja za vzgoj0^. izobraževanje zaradi vf ni, novih tehničnih možnost* L spremenjenega načina živi j3'j Vse te možnosti so tudi pr' H sl vendar bo treba spremenit*1L ^ dicionalno miselnost, če ho°3ljpf(( doseči, da se bodo uresn*3^ Zato bo najprej treba iždd3 postopno uveljaviti sodobn0 jpf( snovo izobraževanja odrasl|H'(, Znanstvenoraziskovalno in naglo razvijanje teorije meljni pogoj za razvoj an di#o ške stroke in njen večji Pr's!|^0 vek k splošnemu napm v° družbe. Andragoško teorij0,1 > se je izoblikovala za potn et>3 V preteklosti, bo potrebno P*1 goditi novim zahtevam V vstopu v novo tehnološko 3 Jf/ dobje, razvijanju novih vrc° življenja in za upravijavsk0 'e. tehnološko opismenjevanj3^ 0č nalogo bodo prevzele kadroL šole, vendar ob pomoči njakov iz organizacij, pom3 i nih za razvoj in usmeri ‘ vzgoje in izobraževanja. |ej VIDA MOHORČIČ ŠPOls °Svetnim DELAVCEM ŽELIJO LIPUŽIC: ■ ^treznejše tiotno priznanje 3 delo! Poteklo leto je bilo značilno prizatjf.vanje za hitrejše odpravljanje ■ fo^tnerij med osebnimi dohodki učiteljev in osebnimi dohodki i!jr. delavcev z enako stopnjo strokovne kvalifikacije. Popravili pa e' ‘tudi neutemeljene razlike v pridobivanju dohodka med istovrst-i'1 s°lami v republiki in celo znotraj občin, ki da je treba čimprej oceniti, kakšen standard zmoremo v '^-izobraževalni dejavnosti spričo družbenega proizvoda, ki ga ? skratka, kolikšen delež, lahko namenimo šolstvu. Temu ji u>n° prilagoditi naše'želje in obseg programov. Vedeti moramo, l .^[i vmesni razvojni cilji so mogoči glede na dolgoročne cilje razvo-ki f.l°Je nujno ponovno ovrednotiti merila za financiranje šol, pa tudi ,,i ,r 'dna solidarnostna sredstva. Cena izobraževalnih programov ' {‘°di stvarna, če hočemo uresničevali svobodno menjavo dela tako, ‘p °do izvajalci enakopravni uporabnikom. >< ^/‘'‘kovitost in kakovost izobraževanja sta odvisna od marsičesa, ne “nje od motiviranosti za delo, le-ta pa tudi od osebnega dohodka. ;el t{eoPrazba vzgoje in izobraževanja poteka že četrto leto. Kljub ne-i1" e{lfn izvedbenim težavam (racionalizacija šolske mreže, ustreznost 'ned splošno in strokovno izobrazbo, obseg praktičnega k‘, a. Posodabljanje opreme itd.), ki jih bomo nedvomno postopno {{,v‘li, dobiva nova srednja šola podobo v skladu s temeljnimi cilji Lahko trdim, da so zasnove in smotri preobrazbe šolstva v Slh razvitih državah sveta precej podobni našim. Zato nas ne smejo '“jati ''tir, enostranosti v nekaterih kritikah in podcenjevanje doseženega. nitev potrebnih naložb, za zaostajanje pri opremljanju šol z učili, za le polovično poravnavo amortizacije itd. Kar precej podatkov govori, da vse to ogroža kakovost izobraževanja, in da se bo ta še slabšala, če se bo tak odnos družbe do šolstva nadaljeval. Za zdaj ne kaze, da bi bilo v letu 1985 bistveno boljše. Težko bo zagotoviti vsaj letošnjo raven in preprečiti še poslabšanje gmotnega položaja vzgoje in izobraževanja. V tem imamo prosvetni delavci enako usodo kot delavci v nekaterih drugih družbenih dejavnostih. Verjetno bomo morali prav prosvetni delavci odločneje seznaniti druge družbene dejavnike, da se bo ob takšnih gmotnih razmerah kakovost izobraževanja znižala pod kritično mejo, če ne bodo storjeni odločilni ukrepi. Ti ukrepi so lahko ali povečanje deleža izdatkov za vzgojo in izobraževanje v družbenem proizvodu ali pa zmanjšanje pravic občanov (zmanjšanje vpisa, ukinitev nekaterih šol ali programov, zmanjšanje števila zaposlenih v vzgoji in izobraževanju itd.). Tako imenovane »notranje reženj« so v šolstvu očitno skoraj izčrpane. So še nekatere, toda ne tolikšne, da bi lahko bistveno vplivale na gmotne razmere. Težav je torej še zmeraj veliko. Vsem delavcem v vzgoji in izobraževanju želim, da bi jih v letu 1985 zavzeto reševali skupaj z drugimi odgovornimi dejavniki in da bi bili pri tem čimbolj uspešni. Želim pa vsem tudi mnogo osebne sreče in zadovoljstva! KAJ Sl ŽELIJO PROSVETNI DELAVCI Da bi bilo učiteljevo delo Ob nedavnem srečanju so prosvetni delavci Pomurja takole izoblikovali svoje želje: — Da bi bilo učiteljevo delo bolje plačano. Družba naj bi ga bolj spoštovala in učiteljem vrnila zaupanje v svoj poklic. — Da bi se tudi drugi zavedali svoje odgovornosti za vzgojo otrok prav tako kot učitelj! -— Da bi se v novem letu končno sestali tisti, ki nam nalagajo naloge, in tisti, ki odmerjajo denar, ter se uskladili pri delitvi dela in denarja. — Da bi tudi na naši šoli dobili dodatne učilnice, telovadnico in sodobnejšo opremo. Anica Dražnik 1,1 f "učrtovanju dolgoročnega razvoja šolstva bi bilo smotrno še bolj set {{{“hčno spremljati spoznanja pedagoške prakse ter izsledke siroti h 0'raZ'skovalnih dognanj v spremenjenih družbenih, gospodar-‘n tehnoloških razmerah doma in v svetu. ’ \ Vi ^ ; e,M 1985 in v prihodnjem srednjeročnem obdobju bomo namenili - {°lornosti izobraževanju ob delu, ki mora postati enakovredna se-1(1 usmerjenega izobraževanja. |l h ki Cvetnim delavcem želim v letu 1985 ustreznejše gmotno priznanje. p {“htevf^ VZg0jno-izobraževalne naloge, ki jih opravljajo. Hkrati k’ % da bi kot doslej delali z osebnim zadovoljstvom in življenjskim vf ki je in zmeraj bo odlika pedagoškega poklica. SBr*1 ki o )C5DAN KAVČIČ: a bi zavzeto lemagovali težave! T -----------—-----------------1--------------------— 1984 je bilo tudi v vzgoji’in izobraževanju razgibano. V sred-t’cl l,s>nerjenem izobraževanju je prvi rod učencev vpisan v zadnji let-"ov‘h programih. Tako polagoma dobivamo bolj zaokroženo n [i0oiem, kaj je usmerjeno izobraževanje.v srednjem šolstvu prine-n {{'brega in kakšne so pomanjkljivosti. Opravljene so bile tudi prve i j ac'jske raziskave. Lahko ugotovimo, da reforma ni bila zgrešena ui Je dosegla veliko predvidenih ciljev, obenem pa se je pokazalo tudi 'd s 0 raznih pomanjkljivosti in nedoslednosti. Kaže, da ciljev nismo oj Sli zlasti pri usposabljanju.za delo, saj pri uresničevanju nalog de-Prakse ni vse potekalo tako, kot bi moralo.Ponekod je bilo precej sif? krvi zaradi mreže šot. Pouk je mogoče kakovostno in smotrno ;0 ' '"Ziniti v večjih šolskih središčih, to pa obenem pomeni, da v manj-if f rajih, tam, kjer je manj učencev, ni mogoče imeti pouka v toliko m«"uh, kot bi želeli (zlasti kot želijo starši). Očitno smo premalo 1 [Udi za usposabljanje učiteljev v’ srednjem šolstvu. Vedno znova kfi k ugotovitvi, da je kakovost pouka odvisna predvsem od >‘tjj ' 'udiprogrami nekaterih predmetov niso najboljši. Pomanjkljivo-sorazmerno dobro znane in preučene, gre le za to, ali jih bomo f.ir.1 z'n°gl‘ odpraviti. Na nekaterih področjih so že oblikovani ti [''{ujeva/ni predlogi, tako je npr. z vprašanjem razdrobljenosti po-ell'i| “ ' izobraževalnih skupnosti, drugod pa bo treba predloge potreb-i sPretnemb še oblikovati. čei/e"' 1984 je bilag)recej pozornosti namenjene tudi pripravam za ličili usmerjenega izobraževanja na višjih in visokih šolah, s katerim liitij. Začeli v naslednjem študijskem lent. Poudarek je bil na pripravah \Ofp{l,0-izobraževalnih programov, na njihovem usklajevanju in na \ihijCv‘innju pomanjkljivosti. Tudi tu smo v stiski s časom, saj bi mo-!!' Vs' Programi sprejeti do objave razpisa za vpis. Lahko ugotovi-ie%) ie Pr‘ pripravi predlogov novih vzgojno-izobraževalnih pro-rl|§0 01 v Pečini posebnih izobraževalnih skupnosti najpomembnejše .{^{Pravljeno. Nekaj zamude pa je na področju družboslovja in pe-tij v,, šolstva; na teh področjih izobraževanja je bilo tudi največ io ) ,l’ P°sebej pri pedagoškem šolstvu, kjer še vedno niso razčiščena [wpv{aJa"h jL;8°ii in izobraževanju se je tudi letos nadaljevalo usklajevanje i ywepiUbl‘kami in pokrajinama. Razburjenje okrog skupnih jeder se ) iti / 0 Pomirilo, saj smo si zagotovili potrebno stopnjo samostoj- ,mQ.JePa še več drugih pomembnih vprašanj in razlik. Tako so npr. v lokre/ih republikah že uvedli petletno srednje šolanje za programe, za c |0;^ v Sloveniji vztrajamo pri štiriletnem šolanju. Tudi na tem po-jVij ^ Se bo delo nadaljevalo. gmotne možnosti za celotno usmerjeno izobraževanje, pa CeIo,no vzgojo in izobraževanje, leto 1984 ni bilo ugodno. Delež !^0 C?eSa proizvoda za to področje se je še nadalje zniževal. Ocenju-telg0!6 Že dosegel in verjetno tudi presegel kritično mejo. Pri tem ne A] Za Zaostajanje osebnih dohodkov zaposlenih, temveč tudi za uki- VSEM OTROKOM ENAKE MOŽNOSTI RAZVOJA — Da bi vsi otroci ne glede na kraj in občino imeli enake možnosti za razvoj. Tudi občinskih šol ttaj bi ne bilo več,'saj imamo enoten slovenski program. . — Da bi zaživela svobodna menjava dela. Šole naj bi dobite nadomestilo za svoje delo po ovrednotenem delovnem načrtu, po enakih merilih za vso republiko. Družba naj ne le moralno, marveč tudi gmotno pravilno vrednoti učiteljevo delo, saj se od lepih besed ne da živeti. — Da bi bilo več pedagoških sestankov in manj (istega sestajanja, kjer je vse v naprej določeno. Administracija vseh vrst naj bi se manj vtikala v delo osnovne šole. Milan Nekrep Delo ak. slikarja Nedeljka Peeanca, 5. trienale sodobne jugoslovanske grafike, Bitola, oktober 1984 Posebno voščilo upokojenim kolegom Na upravo našega glasila je zadnje čase prišlo precej pisem, ki niso namenjena javni razpravi. V njih se na trpek način zrca-' lijo razmere, v katerih živijo upokojeni prosvetni delavci. — Prosim, da mi v letu 1985 ne pošiljate več Prosvetnega delavca. Sem upokojena in ne zmorem stroškov za časopis. Z. P. — Razmere so se tako zaostrile, da moram med drugim odpovedati tudi naše strokovno glasilo. D. B. — Zaradi bližnje upokojitve in gmotnih težav odpovedujem glasilo. A. V. — Zaradi upokojitve odpovedujem Prosvetnega delavca. Vzrok: pokojnina znaša le 40 odstotkov dosedanjega osebnega dohodka. R. S. — Odpovedujem Prosvetnega delavca, na katerega sem bila naročena 31 let. Večkrat sem v njem našla razvedrilo in odgovor zase, zato iskrena hvala! T. J. — Prosim, da mi prenehate pošiljati glasilo. Sem že sedem let v pokoju ih si vseh časopisov ne morem več privoščiti. Z. M. — Zaradi gmotnih razmer sva z možem pred meseci odpovedala večino časopisov. Vendar sva Prosvetnega delavca zelo pogrešala, zato ga ponovno naročava. D. V. Kaj naj rečemo ob vseh teh prizadetih, a prijaznih besedah? Ne vemo, kaj bi vam povedali, da bi vam bilo lažje. Želimo vam, da bi vas pred novim letom vaši še aktivni kolegi in učenci ljubeznivo povabili medse, se vam znova zahvalili za desetletja požrtvovalnega dela in vam voščili zdravja in sreče v novem letu. Mi pa vamposebej želimo veliko sonca, lepih trenutkov in doživetij, ki preženejo sivino, tesnobo in osamljenost. Naši upokojeni kolegi in kolegice —srečno.1985! RES BREZPLAČNO OSNOVNO ŠOLO — Da bi bilo osnovno šolanje brezplačno za starše in da bi se solidarnost bolj konkretno uresničevala! — Ob enotnih učnih programih naj bi se enotneje obravnavala delo ithrazvoj osnovnih šol v republiki. Enotnejše vrednotenje učiteljevega dela ne glede na občinske meje naj bi temeljilo na enotnih merilih za ocenjevanje Vrednosti pedagoškega dela tako na razredni kot na predmetni stopnji in v celodnevni osnovni šoli. Tone Žnidarič P RA VIČ NEJ ŠE NAGRAJEVANJE — V srednjih šolah nuj bi se bolj uveljavila samoupravna vloga učencev, dejavnejši naj bi bili tudi pri pouku ob učnih oblikah in metodah, ki to omogočajo. — Ker so programi srednjega usmerjenega izobraževanja prezahtevni, šole pričakujejo, da bodo pristojni odpravili ugotovoljene pomanjkljivosti v predmetnikih in učnih načrtih, učbenikih in delovnih zvezkih. — Zajeziti bo treba odhajanje pedagoških delavcev, zlasti še učiteljev strokovnih predmetov iz srednjih šol v proizvodnjo. Naglo naraščanje materialnih izdatkov slabi gmotni položaj srednjih šol, gmotni položaj učiteljev, dosega kritično točko. Izdelati bi morali enotnejša merila za delitev po delu na temelju ustreznega vrednotenja vzgojno-izobraževalnega dela. Franc Huber BOLJŠE MOŽNOSTI ZA DELO — Učitelji so bili v letu 1984 bolj kot kdajkoli doslej prizadeti zaradi nizkega družbenega vrednotenja njihovega dela in zaradi razlik v gmotnem položaju glede na razvitost občin. Zato želimo, da bi v prihodnjem letu začeli odpravljati te razlike in da bi zagotovili vsem učencem in učiteljem možnosti za uspešno vzgojno-izobraževalno delo. —- Učiteljem, vzgojiteljem in ravnateljem vzgojno-izobraževalnih organizacij pa želimo, da bi tudi v prihodnjem letu enako prizadevno in odgovorno opravljali zahtevne naloge v vzgoji in izobraževanju. Ivanka Koren Jubilejno praznovanje 85 let Osnovne šole Toneta Čufarja v Mariboru Ob počastitvi dneva republike je Osnovna šola Toneta Čufarja v Mariboru-Pobrežje 24. novembra praznovala svoj visoki jubilej — 85-letnico obstoja: graditi so jo začeli marca 1899, odprli pa so jo že 19. novembra istega leta. Med obema vojnama je to se-demrazredno ljudsko šolo obiskovalo vsako leto 400 učencev. Ob učinkovitem vzgojnem vplivu številnih naprednih učiteljev so se mnogi učenci pozneje pomembno uveljavili v. delavskem gibanju in se že-ob začetku vojne vključili v NOB. Okupator je leta 1941 pregnal večino zavednih učiteljev — tudi iz te šole — in številne družine iz njenega okoliša predvsem v Srbijo. Leta 1944 so pogostni bombni napadi na mesto zelo ovirali redni pouk potujčevalcev, zlasti ker je bilo šolsko poslopje delno poškodovano. Po osvoboditvi so ljudje z udarniškim delom odstranili posledice vojne, toda leta 1977 je samoprispevek pripomogel k temeljiti obnovi šole: v prizidku je 11 učilnic in kabinetov ter novi pridobitvi — telovadnica in šolska kuhinja — pa tudi staro poslopje je bilo povsem preurejeno. Funkcionalno in estetsko so uredili okolje šole: igrišča in majhen spominski park s kipom Toneta Čufarja — stvaritev laste Zorko-Tihec. Loko, je študiral na Dunaju in Leipzigu. S študijskimi potovanji in z menjavo krajev je ustregel svojemu tihemu nemiru, iskaje srečo in prostor na soncu, toda šele po vojni se je za nekaj let ustalil v Ljutomeru, dokončno pa se je zasidral v Mariboru, kjer je poučeval na raznih šolah do leta 1962. Kot odličen grafik je subtilno, prav filigransko izražal risarske finese. Vabila ga je idilika podeželja, rad je upodabljal konje, njihovo sproščeno dinamiko in zvesto pomoč pri delu, kar dokazujejo eksponati z motivi oračev. S pestro paleto v akvarelu pa je upodobil lepoto obmorske krajine. Ivan Petrovič (rojen 1905 v Ribnici na Pohorju) se je že na mariborskem učiteljišču zapisal likovni dejavnosti. Po diplomi na Višji pedagoški šoli v Zagrebu je kot likovni pedagog, vodja raznih šol in dolgoletni ravnatelj srednje tehniške šole desetletja vplival na estetsko vrednotenje mariborskih mladih rodov. Tokrat se je predstavil — kot znani akvarelist — v tej tehniki z motivi iz planinskega sveta. S prefinjeno likovno govorico prikazuje okamenelo lepoto strmih vrhov nad tihotno dolino zelenkaste Soče, idilo v okolici Kranjske gore in vabljivo zavetje ob Savinji nad Raduho. Ta prisrčna jubilejna slovesnost — pomembno praznovanje občine Maribor Pobrežje — je bila hkrati priložnost za tradicionalno vsakoletno izmenično srečanje kolektivov treh šol -—z Jesenic, iz Ljubljane in Maribora — imenovanih po tem znanem revolucionarju in delavskem književniku. Tako ta »Čufaria-da« že 18 let z izmenjavo pedagoških izkušenj, s poglabljanjem medsebojnih odnosov in ohranjanjem tradicij NOB bogati ' izobraževalno-vzgojni proces. Prireditev so popestrili domiselno izbran kulturni spored učencev in tri razstave. V šolskem poslopju si lahko ogledamo lične izdelke izvirno oblikovane pri interesnih dejavnostih, v tovarni Svila številne likovne stvaritve pestre motivike v živahnem koloritu in v raznih tehnikah — dela 11 učencev omenjenih treh šol in Osnovne šole Milan Šorgo iz Oprtalja (v bližini Buj), starinskega istrskega mesteca, ki je že neka*j let pobratena s to pobreško šolo. Eksponate bodo prenesli še v MTT in v podjetje Stavbar, ker so te delovne organizacije pokroviteljice šole Toneta Čufarja. Ob jubileju so prejeli priznanja učitelji, ki poučujejo na tej šoli, že 20 in 25 let pa tudi razne ustanove, organizacije in podjetja za dolgoletno uspešno sodelovanje. Ferdo Mayer (rojen 1927 v Podovi pri Račah) je po diplomi na ALU v Ljubljani nadaljeval specialko za monumentalno slikarstvo. Leta 1954 je zapustil Maribor, poučeval v Kamniku do 1979, nato se je odločil za status svobodnega umetnika. Svojo bogato likovno bero pretežno s figuraliko simbolično izraženo subtilno dožive'to resničnost — je letos septembra prikazal v mariborski Umetnostni galeriji, ko je po 30 letih spet razstavljal v domačem kraju: v šoli Toneta Čufarja pa akvarele pestrih motivov v živahnem koloritu. Monotipiji — različici tematike Golob miru — simbolizirata stiske v svetu. Učitelj v samoupravni šoli in družbenem okolju Prisrčno praznovanje je vsebinsko obogatila tudi razstava del likovnih pedagogov, ki so v raznih obdobjih poučevali na' tej šoli: Ivana Petroviča. Ferda Ma-verja, Rajka Šubica in sedanjega ravnatelja Ervina Kralja. Rajko Šubic (1900—1983). potomec znamenite slikarske rodbine Poljan nad Škofjo GEMA HAFNER V Pred desetimi leti je Pedagoška akademija v Reki, predhodnica sedanje Pedagoške fakultete, začela s posvetovanji Učitelj v; sodobnih procesih vzgoje in izobraževanja. Posvetovanja . so vsako leto v novembru in imajo vsakič ožje opredeljen delovni naslov. Zagnani in vztrajni učitelji te ambiciozne pedagoške ustanove pri nas so ohranili posvetovanje »pri življenju«, po vsakem posvetovanju pa izdajo zbornik gradiva. Pri nas je bilo doslej že več poskusov, da bi organizirali in ohranili tematske posvete, vendar so razen reškega vsa druga ugasnila, še preden, so se zmogla utrditi in pritegniti pozornost širše strokovne in pedagoške javnosti. Letošnje deseto jubilejno posvetovanje z delovnim naslovom Učitelj v samoupravni šoli in družbenem okolju je bilo 22. in 23. novembra v Gospiču, kjer ima fakulteta delovno enoto za predšolsko vzgojo in razredni pouk. Zadnjih pet let je pokrovitelj posvetovanja vseučilišče Vladimir Bakarič na Reki. ki pomaga organizatorjem gmotno in denarno tako pri izvedbi posvetovanja kot pri izdaji zbornika. Prvo posvetovanje je bilo ožje, kvarnerske narave, a že naslednja so dobivala vse širše, jugoslovanske razsežnosti. Doslej so na teh posvetih sodelovali ugledni in priznani strokovnjaki s področja pedagoških znanosti iz vse Jugoslavije, zbornikom pa je odprta pot v vse pedagoške knjižnice. Iznaše republike že od vsega začetka redno sodeluje na posvetovanjih Pedagoška akademija v Mariboru, občasno pa tudi predstavniki Pedagoške akademije v Ljubljani, Pedagoškega inštituta in Katedre za pedagogiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Na letošnjem posvetovanju-je sodelovalo okrog tristo udeležencev. Pisne referate ali sporočila je pripravilo 46 udeležencev. Iz Slovenije so sodelovali: dr. France Strmčnik z obsežnim besedilom Za večjo profesionaliza- cijo izobraževanja učiteljstva, mag. T. Šeme s prispevkom Kadrovska sestava srednješolskih učiteljev v SR Sloveniji na prehodu in v usmerjenem izobraževanju in podpisani s prispevkom Razredni učitelj v sodobni osnovni šoli. Posvetovanje je bilo zelo obsežno, saj se je tematika raztezala od predšolske vzgoje, v osnovno šolo, srednje usmerjeno izobraževanje, visokošolski študij, v povezovanje šole z okoljem in še na druga področja. Ton celotnemu letošnjemu posvetovanju je dal dr. . Nikola Potkonjak iz Beograda, ki je bil glavni poročevalec o temi Za večstranski lik in vsestransko izobraževanje učiteljev. Njegovo široko zastavljeno paleto vprašanj o tem, kako v današnjem času usposabljati učitelje za sodobno in učinkovito delo v jutrišnji šoli, so smiselno dopolnili dr. Krešimir Bezič z Reke (Učitelj v samoupravni šoli), dr. Jovan Dordevič iz Beograda (Odprta šola in učiteljeva vloga) ter dr. Adam Grubor iz Osijeka (Učitelj v funkciji povez0'* 'Up šole in družbenega okolja)' Preštevilen avditorij žencev, zgolj plenarna obli^ s(rj svetovanja, preveliko števi10 feratov in poročil in samo dv) in jj časa so krivci, da se na doW mišljenem posvetovanju * Uidi Svei mogle izoblikovati prodni1' . misli ter da ni postavilo 11 l9(j temeljnih postavk več razf Ijalcev prav zdaj, ko se ru1 trudimo poiskati najboljše tve šolstvu in izobraževal1 jeg; naši samoupravni social'* Bi družbi. Kljub vsemu je jubileju1’] j11*'1 darle ob°- : ,e ipki -a i k svetovanje vendarle jugoslovansko pedagoško , Pedagoški Takulteti na R^] limo, da bi taka posveto'" ^ pripravljala tudi v prihod^ ^ da bi le-ta postala središ]1 razčiščevanje nerešenih pe®' ških vprašanj in pri.ložnp'] prenašanje naprednih po ških spoznanj. MLADEN TANCER K L lek; sem ;Š0| leto italj ven »alc ,ui ;a i 'l šok JUb '4 res' ■ Vb Nova vrednost programov po novih izhodišči! Po loč ate *ac H Z novim letom stvarno vrednotenje zagotovljenega programa Glede na to, kako se je uresničeval družbeni plan naše republike v preteklem letu, so v Izo- , braževalni skupnosti Slovenije na novo izračunali, koliko denarja bi ob novih izhodiščih potrebovali za zagotovljeni program osnovnega šolstva in solidarnost v letu 1984. Z novimi podatki so nas seznanili na seji odbora za osnovno izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, letošnjega 7. decembra. Po novem izračunu naj bi se povečal letošnji dohodek v primerjavi z lanskim letom od 40 na 48 odstotkov, sredstva za mate- planska izhodišča za vrednotenje skupnih programov občinskih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti v prihodnjem letu. Pri ovrednotenju zagotovljenega programa naj bi v letu 1985 pri izračunu dohodka v cenah storitev upoštevali lanski povprečni bruto osebni dohodek na zaposlenega v osnovnem šolstvu naše republike. Tako naj bi še' dohodek v cenah storitev v ce- loti povečal za 88,6%: od tega naj bi namenili 47,7 % za višje osebne dohodke, 27,7 % pa za uskladitev ocenjenega povprečnega dohodka v letu 1984. Za materialne stroške bo 50% več. denarja, za amortizacijo pa 54%. Po novih izhodiščih je izračunana tudi vrednost zagotovljenega programa za leto 1985: ta znaša 19.190.678.000 din. Zato Slo P0; Po ve, zli kij da bo 18 občinskih izobraž* nih skupnosti lahko ures"' svoj program, bo treba , 1,367.607.000 dinarjev sd' Po nostnih sredstev ali 7,1 °P nosti celotnega zagotovijo’ Pr< programa osnovnih šol. V rej Po sti za leto 1985 bodo dok^ tir določene januarja prih0’ 'o leto, ko bodo znani poda1’ sredstvih za solidarnost, zb1* v letu 1984. teč TITOVO VELENJE Že drugič podelili Šilihova priznanja :'ve: tir SV( ki Po be šil Ervin Kralj, ki se je rodil leta 1939 v Slovenj Gradcu, je v Ljubljani dokončal šolo za umetno obrt, po diplomi na mariborski Pedagoški akademiji je več let poučeval likovno vzgojo na tej šoli, od leta 1980 pa je njen ravnatelj. Že več let zelo prizadevno deluje kot predsednik odbora za likovno dejavnost pri ZKO Maribor. Z dognano likovno govorico — pretežno z rjavo kredo — pa tudi s pestro paleto v raznih tehnikah, prikazuje čar starožitnosti in svojevrstno lepoto odročnih dolin in hribovskih samot — vegaste . bajte, opuščene kovačije pa še trdne domove, ki kljubujejo utripu sodobnosti. Rad slika tudi obmorske krajine, marine in življenje pod morsko gladino. Tokrat so na ogled njegovi motivi iz mariborskega Lenta, upodobljeni z rjavo kredo, ki prefinjeno izražajo plastičnost in prepletanje svetlobe in senc. rialne izdatke od 54 na 60 odstotkov, amortizacija pa bi ostala nespremenjena. Odbor je tak predlog podprl, hkrati pa opozoril, da sredstva, vračunana za osebne dohodke, še zmeraj za 20 % zaostajajo za doseženim povprečjem osebnih dohodkov v slovenskem osnovnem šolstvu. Zagotovljeni program naj bi začeli realno vrednotiti v prihodnjem letu. Za zagotovljeni program-bi po novem potrebovali 10,128.448.000 din. V vseh občinskih izobraževalnih skupnostih pa ga bo mogoče uresničiti le tako, da bodo solidarnostno združili 791.678.000 din. Ta denar naj bi dobilo 18 občinskih izobraževalnih skupnosti. Na tej seji je odbor za osnovno izobraževanje obravnaval tudi V petek, 28. septembra, so na slovesni seji skupščine- Občinske izobraževalne skupnosti Velenje v Kulturnem domu v Titovem Velenju podelili Šilihove plakete. značke in priznanja ter priznanja Občinske izobraževalne skupnosti pedagoškim delavcem in vzgojiteljem, ki s prizadevnim delom dosegajo na svojem področju precejšnje uspehe in se tako zahvalili za njihov trud in skrb za vzgojo in izobraževanje mladih. »Priznanja podeljujemo tistim tovarišicam in tovarišem, ki so ostali zvesti Šilihovemu izročilu in jim poklic pomeni poslanstvo. Poklic, v katerem sta zgled in človečnost pomembne jša kot pri kateremkoli drugem delu,«, je med drugim dejal predsednik Razstava v šolskem poslopju, ki priv abija obiskovalce s pestro tematiko in likovno dognanostjo, bo odprta do 22. decembra. Tinca Stegovec: Pogled skozi očala, reliefna barvna jedkanica in akva-tinta.... eksponat s 5. trienala sodobne jugoslovanske grafike. Razstava je bila oktobra v Bitoli, zdaj pa so jo prenesli v Skopje. Na njej razstav ljajo svoja dela 80 jugoslov anskih grafikov, od tega 20 slovenskih. Med nagrajenimi avtorji so tudi štirje Slovenci: Zdenka Golob. Stane Jagodiča Tinca Stegovec in Boris Zaplati!. Odbora za priznanja Kare! Kor-deš. Pomen učiteljevega dela je v slavnostnem govoru še posebe j poudarila predsednica OK SZDL Nada Zavolovšek-Huda-rin. ki je obenem opozorila tudi na nekatera nerešena vprašanja in težave, ki pestijo vzgojo in izobraževanje: »Razvijanje učenčeve sposobnosti, da kritični) presoja svet, da sc prebija do samostojnih spoznanj in stališč do vprašanj družbenega razvoja in družbenih odnosov, da zna in hoče svet.tudi spreminjati v skladu s hotenji temeljnih delovnih in demokratičnih sil ter njihovim stremljenjem po napredku, miru in enakopravnosti in ustvarjalnem sožitju, mora biti vzgojno-izobraževalni cilj. ki ga je treba zasledovati, če želimo uspešno izvajati preobrazbo šolstva. Neenotnost ali različen odnos delavcev, staršev in učencev, zlasti učitelje' do dogovorjenih, načrtovanih sprememb v sistemu vzgoje in izobraževanja, pomeni razvrednotenje dela mnogih, ki želijo korak naprej. Žal se ta neenotnost in nedoslednost pri doseganju reformnih ciljev kažeta tudi na našem področju. Vračanje k staremu je nrav gotovo najlažja pot. toda ali je to lahko značajska poteza učitelja in vzgojitelja? Ob poudarjeni odgovornosti učitelja in vzgojitelja pa preveč-. krat pozabljamo na-razmere, v katerih dela. na njegov družbenogospodarski položaj. Nikakor ne srflemo vse breme vzgoje in izobraževanja prenesti na ramena pedagoških delavce', ampak sc moramo skupno zavzemati. da podružbljan je šole bolj odgovorno in hitreje uresničimo kot sedaj. Pogoj za to so učitelji, ki so ustvarjalni, vzorni in učinkov iti v svojem delu. to pa pomeni, da morajo biti plemeniti ljudje, ljudje, ki so predani "I iz( jejo znanju tudi pravo "j ro srca.;-« je med drugim ^jce predsednica OK SZDL Hlltj nova. Predsednik Skupščine tf1 /evalne skupnosti Janez Z0] predsednik Odbora za pod1' priznanj Karel Kordeš sta ril ve tal liji ja; podelila priznanja. ^ i j" Najvišje priznanje — j-- i plaketo z nagrado za pl,s'[V| uspešno dolgoletno delo 1,11 dročju vzgoje in izobraže') . so prejeli: ' Olga IMEDV af Anica PODLESNIK, \ e ŠULIGOJ in Silvester TA'1 ^ Šilihove značke za več1!111 uspešno delo na področju in izobraževanja so prejela j ' drej CENTRIH. Valči G “c Emil HARTNER, Alojz ČE J, Marjeta MAHNE, ^ n ija MART1NŠEK, gi šo OŠTROVRŠNIK, Rado fj ]]’ Milica Pl-*,!,1 GARTNlk, Cveta PUŠNIK, Mira VlP1 a NIK, Anica ZAKRAJŠt-1' Magda ŽIST. jrr Šilihova priznanja za p°)'1 ] uspehe pri vzgojno-iz.obraZ1 0 nem delu so prejeli: Heler4 ‘111 El TA, Cirila GORŠEK, JOVAN, Sonja KOVAČ.-., rina NOVAK, Irena PAVL' Marija PETERLIN, 4 PUKL, Ida RING, VOVK, Danica ŽEVAH1 Anica ZIBERT. J Podelili so,tudi priznanj-1, braževalne skupnosti Veh’11' rr posebne uspehe in sodci0 ‘ pri razv ijan ju in izvajanju01'’ tega procesa vzgoje in iz01,‘ v an ja. Priznanja so prejeli: AMBROŽIČ, Rudi BOHA CENTRIH, Silva ČELIK-JERČIČ, Klub radioant»“j »Hinko KOŠIR«, Svet ventivo in vzgojo v cestne1111, metu Velenje in Terif^ trama Šoštanj. SREČKO PETERLIN / Kako živi slovenska šola v zahodnem zamejstvu Vtošnjega septembra je pose ■ v Trstu že tradicionalni 20. ^•'iinar za vzgojiteljice, učitelje .Profesorje slovenskih vrtcev in d<(l v Tržaški pokrajini. Vsako 3 j,1? 8a pripravi Tržaško šolsko 0 ./'Hištvo v sodelovanju z Re-,) jU°3škim komitejem za vzgojo ■o izobraževanje ter telesno kul- 1 /o. Za tovrstne seminarje pa ni Z' za izmenjavo pedagoških 1( lijei0Va*cev so se dogovorili leta pf;. Z v tedanji jugoslovansko-I vlllljanski mešani komisiji: Sloji /["ja je poslala svojega sveto-,j jCa na Tržaško. Italija pa svoji p3 na Koroško in na območje °UJV Istri. Dogovorili so se tudi jf? izmenjavo knjig, zlasti učbe-n Tov in za organizacijo poučnih 'i i»ietov za zamejske slovenske di-• ,. . P° Sloveniji in Jugoslaviji, k1 a istrske Italijane pa po Italiji, .vi tf . Zer bo prihodnje leto minilo č' //0 let od obnove slovenskega js Jstva v Italiji (na pripravo tega i"1 /"'leja se slovenske šole že ^ hk-0 Popravljaj0), je omenjeni i "'lejni seminar v Trstu že sam .'p1, sebi vrednota, ki kaže do-"Cr'o politično voljo v odnosih ? ed Jugoslavijo in Italijo, ki je /ariji dve desetletji —- vse do I ^j"ovejšega časa — vztrajno I Izpirala mejo. Seminarju je bilo " e(*aj naloženo, da omogoči ^ /[otno seznanjanje zamejskih "Itiikov s pomembnimi dosežki .uvenske kulture in znanosti, , „ bno z novimi pedagoškimi 1 °°8)edi in prizadevanji v SR Slo-j /.'"j' in Jugoslaviji. In to nalogo, ? 'Jub občasnim kritičnim pri-r Pomburn. seminar vendarle "Pfavlja. \' njegovih vsakoletnih j r0gramih pa je seveda največ e Pozornosti namenjene materinš-T /['• Seminar so odprli letos za-j '"jo 20-letnice še posebno slo-/ /|'sn°. Slovesnost je začel Ciril 1' lobec kot častni gost, ki je ra-"tišljal o slovenski knjigi in , elu; sledi! je sprejem za udele-e"oe seminarja, ki ga je priredil generalni konzul v Trstu. Potem smo poslušali slavnostne /sede tržaškega šolskega skrb-'"a in predsednika našega Re-P"bliškega komiteja za vzgojo in Zobraževanje ter telesno kultu-0> slovesnost je s kratkim kon-CerU)m sklenil Koroški oktet. , /reden se lotimo orisa nekate-" 111 dosežkov in problemov slo-. ,'°^c soie v Italiji, je treba — 1 |al<0nie uči izkušnja iz stikov z Jadrni na naši strani meje — polil/ v'1'1' nelii škega šolstva izpeljati dvel1 6; zličic izobraževanja, ki bo°f 1; gočalo študij za pedagoško <0| in za usposabljanje umetni as| Večino učiteljev za likovt11’ glasbeno vzgojo pa bi izobjj [to; vali po pedagoških program1^ Ou pedagoških akademijah. 6g 9. Za nenehno posodablj® vzgojno-izobraževalnega f česa je treba organizirati cf' za stalno pedagoško izpopo^f vanje, za razvoj metodik za1 braževanje učiteljev stro*l no-teoretičnih predmetov,] zvijanje inovacij in izobiTI; valne tehnologije. Pri spret1® nju in vrednotenju novih fri11 gramov je treba posebno p°! ^ nost nameniti programom p® goške usmeritve. ( * 10. Svet ugotavlja, da za® • ' \ jamo pri opredeljevanju a®1^ mike in mreže izvajanja va no-izobraževalnih p regrat11. Potreben je postopen preh1*,0 a ^ višješolskega v visokošj® iži r'[ študij tako, da ne bo ogroZ® pridobivanje novih pedag0, delavcev, da bo zagotovi)1 < kakovost vzgojno-izobražcFt nega dela in da bodo opredel) *>i nujni materialni pogoji. ... V prehodnem obdobju 'Ui 1985—1989, ko naj bi p^01® halo postopno izobraževanj® Jd višješolskih programih, je 1 izdelati temeljit študijski f ,rc jekt, ki naj pokaže razvoj v ^ kega pedagoškega šolstva 1 Sloveniji. Del analiz je irv, m! opraviti takoj: analizo kal|ioi VTO, ki naj bi izvajali prl'|^ me, materialno opremljeno1 ^ prostorske pogoje VTO, an1®,^ VTO glede možnosti dd1 V dela in skupnega zagotav!j®® ustreznih visokošolskih učit%, med fakultetami in pedagošl ^ akademijami v okviru univdj,^ med njima. Navedene ans izde’"1 bodo lahko podlaga za dinamike opuščanja višješoj* programov in uvajanja visU šolskih programov. Hkrati p- ^ treba v Izobraževalni skupt®'jj. Slovenije takoj denarno oV( ^ notiti vse predlagane osn ij| programov. L1 Ob tem svet ocenjuje, tudi zožene materialne možUv eden od razlogov za posMl' uvajanje programov, saj bofr) sti aktivnejši študij, poveči®f0s števila ur, pedagoška praksT e druge novosti, zlasti podalj^k'11 nje študija zahtevalo več de1®,0 ja. Koordinacijo teh del f 1 opravi Republiški komi11®, vzgojo in izobraževanje ter,':jt1|! sno kulturo. f 11. Svet ugotavlja, da treba zasnovati tako razrne5' vzgojno-izobraževalnih t gramov, ki bo smotrna gleu" kadrovske možnosti v VTv'i < bo zagotavljala delitev dela j univerzama glede na kadrofiUii Ain iii® tla stanje v posameznih VTmpe glede na razvitost stroku le znanosti. JPt Univerzi morata v skWn svojimi pristojnostmi in Pt vornostmi za razvoj visoTsli šolstva v SR Sloveniji zagoj] sli potrebne analize in us k1®] lj prihodnjo mrežo pedagog \ v visokega šolstva. di ri 12. Svet si je zadal nalo2l’| bo stalno spremljal in obra val uresničevanje sprejeti!® lišč. ^Mevi NA JAVNO RAZPRAVO !foko povezati posamezne stroke? Lb javni razpravi o prehodu ^agoške akademije — odde-| razredni pouk — na viso-^Isko izobraževanje je bil le- 'Jega 12. decembra sklican ;stanek i ]; Jjana. Sestanka so se udele- na Pedagoški akademiji eif]i J'Jana. Sestanka so se udele-delavci na Oddelku za ra- 1 v^ni pouk Pedagoške akade- ibt11 iije , . , delavci skupne predmete 131’“8°ške akademije in pred-Pedagoškega inštituta naijv^0 -*e vot*'' usklajevalec de-u 1116 skupine za pripravo pro-^ Svm°V na v‘sok‘ s10?11!' izobra-o< |a,1^a profesor Janez Sivec. |, Zrazprave, v katero so posegli vsi navzoči, povzemamo Sl^nja stališča: ibPto ^2gojno->zob)raževalni ■ na visoki stopnji izhaja iz a Prihodnjega učitelja razred-. Pouka, za katerega se pred- laga naziv »profesor razrednega pouka«. Osebnostni profil profesorja razrednega pouka mora vsebovati trojne razsežnosti, in sicer: — spoznavna in akcijska učinkovitost — čustvena ustreznost — socialna ustreznost. Poklicni profil profesorja razrednega pouka pa vsebuje: — didaktično in metodično razgledanost — širše strokovno zaledje iz predmetnih področij, ki se pojavljajo v učnem načrtu — poglobljeno jezikovno usposobljenost in tudi znanje tujega jezika, potrebno za uporabljanje strokovne literature. 2. Razlike v stališčih so se pokazale pri obsegu širšega strokovnega zaledja iz različnih predmetnih področij. Čeprav je širše strokovno znanje potrebno, bi bilo nevarno širiti strokovnost prihodnjih učiteljev na račun njihove didaktične in metodične usposobljenosti. Oboje je treba razvijati v pravilnem razmerju, tako da si bodo študentje pridobili hkrati dovolj strokovnega znanja in se ustrezno psihološko, pedagoško in metodično usposobili. 3. Ker bi bilo nevarno, da bi se posamezno znanje razdrobilo, je treba poiskati način, kako posamezne stroke povezati med seboj. Nujno je najti sintezo, neko zaokroženo obliko, saj prihodnji učitelj ne more biti hkrati fizik, kemik, zgodovinar itd. 4. Vse znanje iz posameznih strok (izbrana poglavja) si mo- . rajo študenti pridobiti pred uvajanjem v spreminjanje teh znanj v učni postopek. Zato je logična uvrstitev specialnih metodik v zadnja dva letnika študija. 5. Po mnenju večine je predmetnik preveč razdrobljen, za- radi česar se nekatere vsebine tudi podvajajo. Število predmetov sicer ne presega dovoljenega števila, razpisanega v Smernicah, vendar bo treba razmisliti o združevanju predmetov, predvsem pa o smiselnosti predmeta narodna zgodovina pedagogike in šolstva, ki se samostojno pojavlja samo v programu za profesorja razrednega pouka. 6. Sistemsko in bolj strokovno je treba organizirati mrežo hospitacijskih šol. Ker pa to v sedanjih razmerah ni mogoče (pred vojno smo imeli vadnice!), se je treba opreti na širši izbor posameznih učiteljev in z njimi sistematično strokovno delati. 7. Izdelati je treba tudi programe za nadaljevanje študija ob delu. Zapisal: JANEZ SIVEC Kako do učiteljev strokovnih predmetov ^aljevanje s 6. strani) pd1 za1 rol )V, rbPft rea' ih (v usmerjenem izobraže-p0!^nju dajejo dovolj teoretičnih ipč 0v za snovanje teh progra-r' Združeno delo Maribora lrsegu območja bi ta prizade-Zji’d a> materialno podprlo, i 01 .^eno delo potrebuje veliko vzč hfaženih delavcev, ki bodo rarl v izrabljali možnosti v proi-^i^nem procesu in družbenih hah in ki bodo z znanjem rož* 'Porriogli k višji produktivno-igOj dela. " al° predlagamo, da se da v a a^ovno javno razpravo pro-t'' zasnova za oblikovanje L v pedagoški usmeritvi. Ta ’jTno ni usklajena z drugimi vi-Pr‘, ošolskimi programi, vsaj kar n] jii ev;l nadaljnje izobraževanje 4 etif 4 L Llsposabljanje učiteljev J °kovnih šolah. >j 'I . a vi* Ali je v objavljenih VIP Ukazno razmerje med ožje kaC . 0vnimi vsebinami, sploš-prol,'zabraževalnimi in pedago-no: “'Psihološkimi vsebinami? aitf, U“ločno se zavzemamo za ra-dc®, “ihev med predmeti, ki jih vija ^hujejo vsi visokošolski pro-:i.O' v vseh usmeritvah kot: ;0Šl'jr°šna ljudska obramba iVe( ^zbena samozaščita, politična afl3! “n^mija, sociologija, raču-"'štvo na eni ter pedagogika, šol* 'finska in splošna psihologi-/iso*andragogika, didaktika itd. ti P; strani. že bi samo ti predmeti, ki so- ovt,'!" ožje v pedagoško-psiholo-,snr« skupino, imeli 900 ur, bi to , 0 . Smernice pa dovolju- , za visokošolske VIP 25'V ožuf^ika (glej tč. 2.3.1). ,s4ržal° ni sprejemljivo, da je \ “dloženih VIP splošnim peda-'e^l, 'm predmetom skupaj na-aM etijeno komaj 570 do 675 ur, dPV'1 Ptedstavlja manj kot llSrr. df L^°d niti ni predvideno ra-le‘ L ‘dništvo. VIP Matematika pa '■h -Mtelp, namenil le 120 ur erl,k ai °žjega področja matema-J' har je komaj 3,3 ri. Zato se n' čuditi, da kljub večkrat-jn,.' r;'zpisom ne dobimo učitel ja Tematike. eHn naj" hodo programi ^^predmetno ali dvopred- zasnovani? da,. le*1 P' le0, novo stvarnost. / J — (T. S.) Ob novem letu , novoletni številki smo želeli nameniti posebno pozornost etn ° Sk' vzg°i‘- S.aprosili smo nekatere strokovnjake, ki delajo na \f(,j+ročiu’ tla nam odgovorijo na vprašanje, kaj menijo o položaju clo ,(>.,e vzgoje v preteklem letu in kakšne so njihove želje za novo ‘.a: pa se jih večina, ki smo jim poslali vprašanje, ni oglasila, I '‘"javljamo le dva tovrstna prispevka. ^hraniti je treba kakovost n •'L ^ težavam, ki so pestile ^"ino-varstvene organizacije v letu, je njihova priza-s katero so opravljale ' ah' V tem 'n V Pretekdh letih, po-■>^1^ “na- Končno smo po dvajse-iTi‘j letih dočakali izobraževanje oltv^liteljic na višji stopnji. Zače-kot skromen: šolanje ob . )(l' 'n majhne možnosti za vpis. -,|C ‘ j n,etnbno je, da se je premakn i-QSalže to pomeni veliko, -zdaj " ir iSem tovarišicam, ki so se od-/a’ j1 e Za študij ob delu, želim, da on!S^e z°be’ ko se jim bodo LV^če, službene in študijske ,lZ.Prvveč nakopičile, da bi ob Q hU uŽ'vale ter da bi znanje, ki ibi/° Pr'clobilc, čimprej upo- Pr na iii i, ra( ;f ‘^k, VsePovsod primanjkuje denur- -za višjo raven naše pred-e prakse. ~ Z vzg0i'teljic pripravnic je OSP ‘o v^reteklem šolskem letu či,,! r-ri' možnosti, da so se lahko ioti pravile na strokovni izpit in na "ek dela. Skupnosti otroškega H tVa vo jim omogočile, da so kram pripravništva opravljale '‘"de/ki h mentoric ter da so ‘1 l 'j" teoretično znanje lahko pre-i' sale v praksi pri otrocih vseh ^ 0stnih stopenj '-od najmlaj-useinmesečnih otrok do tistih, Pripravljajo na vstop v šolo. r° [trejeno pripravništvo re-JPripomore h kakovostipred-. ''zgoje. Zato želim, da bi rC }("Ul pripravnic opravljala — Pripravniško dobo ob men-lO j11, tako da bi se usposobile za nT 0 Z vsemi predšolskimi otroki vseh programih. j , Preteklem letu se je izboljšala ..■i‘ ^. uvost pedagoškega vodenja D. jkujno-varstvenih organizacij. Ia il^resničevanju vzgojnega pro-za L so vzgojiteljice namenile bV>,'i.’no pozornost ohranjanju javi 111 'vij NO P, razvijanju različnih športnih zvrsti za cicibanovo športno značko, prometni vzgoji predšolskih otrok in še drugim vzgojnim nalogam. Kakovost, ki smo jo dosegli pri razvoju predšolskega področja, moramo ohraniti tudi v prihodnje in odpraviti iv nekatere pomanjkljivosti. Le tako bomo imeli več časa in moči, da bomo uvajali v prakso nova dognanja predšolske pedagoške in psihološke znanosti. Položaj predšolskih otrok v naši družbi je žal še vedno odvisen od dogovorjene, ne. pa od svobodne menjave dela; opredeljujemo ga kot skupno porabo in ne kot vlaganje v predšolskega otroka v človeka, ki bo razvijal našo družbo. Vse premalo se zavedamo, da ne vzgajamo otrok le za danes in jutri, temveč za ' enaindvajseto stoletje. Kaj želim predšolskim otrokom, njihovim staršem in vzgojiteljev v letu 1985? Tistim otrokom, ki se bodo šele rodili, želim, da bi se jim starši vsaj v prvem življenjskem letu lahko posvetili kot zaželenim, enkratnim bitjem, vsem drugim otrokom in njihovim staišem pa, da bi imeli dovolj možnosti za bogato družinsko življenje. Da bi bili otroci, starši in njihovi vzgojitelji povezani v čvrsto skupnost, i’ kateri se bo lahko vsak otrok telesno, umsko in čustveno bogato razvijal. Želim, da bi imeli m" kakovostnih igrač in spodbud za ustvarjalno in bogato igro, da bi bilo v igralnicah in na igriščih dovolj prostora in opreme za še bolj sproščeno in raznovrstno igro. Skratka, želim, da bi vsi naši otroci srečno odraščali. /MAGA G LOGO VAC ;[atja špurova frtec v Jeruzalemu ukrat objavljamo odlomek iz leposlovnega dela književnice Kat ’!!>or(' VRTEC V JERU/.ALEMU, ki je izšlo letos pri Pomurski zi 0/ Murska Sobota. Delo je pretresljiva pripoved o trpljenju otrok 'sev, predvojnih viničarjev r Slovenskih goricah, o medčlovešk, aosih, o delu in požrtvovalnosti prvih vzgojiteljic, ki so po osvobod I gl '‘'ate ledino r Domu igre in dela na jeruzalemskem vrhu. iiil ,, °n'ka nekega učlovečenja, tako je delo poimenovala pisatelju lit .'!l(>v‘b je napisano s srcem, zato bo razumljivo vsakomur in ne pt velikih besed. Prav bi bilo, da bi knjiga našla prostor r vsa „ iRaici, in še posebno v vzgojno-varstvenih organizacijah. li ‘r v ndt P j pol1 ise p" bid ia)' lov* , ir< nt; nli? iio ,u> ,,'Vl sneg je pobelil gorice. Ali bodo otroci prišli r snegu? A glej, ijsl 1 ‘ašekov Dragec, za njim sestrica: oba bosa. "'ji- mamica, kak me zebe!« 'kam te zebe?« ga primem za roko. Prste, i- tore!« In mi pomoli obe roki. j' s,r>ca ima svečke pod nosom. Obrišem ji ga s svojim robčkom in iajii cejeni v naročju, preden se preobleče. jo I'!(, e,ečepo dvorišču Vanek.prav tako bos in r sami srajci, /e je v r< /.d ia širi roke: » iiid J '“uiiusl... Mamica, kak je mrzlo! nP >r e Se po beli planjavi premikajo majhne črne pike in počasi lezej( v>‘ i^.Danica,'Mirka in jaz si ogrnemo volnene rute in jim pohitimo i ^oraj vsi so prišli. i/o »C n vsi so pnsu. pari l,i kaj jedli?« jih sprašujemo, medtem ko se preoblačijo, / gr itiM ( ac°iim zdrgnemo premrzle noge, preden jih vtaknejo v tople a sia1' ,ra" od"1 L'lljJ kus(l Micka je za ove žitpo skuhala... zanos pa je vzela šibo pa nas je n py Vrtec,« posmrkuje Matjažek. neijt0P/' igralnici posedajo na tla in so tihi kot miške. V krogu rii kiB'; i, niirni gorice, trto. tehnico, uteži. Pet prstov na roki, pet utež ]e Ajdoma se vrata igralnice potiho odpro, vstopi neznan moški c nobeno besedo ne zmoti tišine. Bežno se ozrem po nj c70* *e mi, da je naš mesar, ki nam v Ljutomeru daje meso. Prijc k rt icij 1/ /■) v p in n n tph t/in in m fjcitilfli r/0 uu je nas mesar, hi nuni r u uuje m tud ■ VSelei izbere najboljše kose in pri tehtanju ni pre\ ;V> otroke. ,s,nehne se nam, ponudim mu stol, naj sede, če nas želi poslu. Še naprej tako zavzeto in uspešno Predšolska vzgoja je v zadnjih letih zelo napredovala. Toše kaže zlasti v uveljavljanju različnih vzgojnih programov za tiste otroke, ki sicer niso v .vzgojno-varstvenih organizacijah. Ti programi niso le časovno daljši, temveč so postali tudi vsebinsko bogatejši in pestrejši. Tako ima že večina otrok, starih več kot tri leta, vsaj eno obliko vzgojnega dela. Tudi priprava na. šolo zajema že vio otroke, vendar je treba dodati, da so med posameznimi občinami še prevelike razlike v trajanju te priprave. Nekateri otroci so namreč deležni le skrajšanih programov, večina pa jih je že vključena v celoletno pripravo na šolo. Prav tako je res, da je med otroki, ki so deležni vsaj ene oblike vzgojnega dela, še premalo takih, ki niso v dnevnem varstvu. V nekaterih občinah in krajevnih skupnostih se vzgoj-no-varstvene organizacije še niso dovolj povezale z. okoljem, v katerem sodelujejo, in se ne odzivajo dovolj na potrebe in želje vseh otrok, temveč skrbijo le za svoje varovance. Leta 1985 bomo sprejemali nove planske dokumente za srednjeročno obdobje. Želim, da bi se r teh dokumentih zrcalile potrebe in možnosti tako, da bi bili deležni predšolske vzgoje vsi otroci. Želim, da bi pripravili takšne vzgojne programe, ki bodo resnično zrcalili potrebe mladega rodu. Zavedati se moramo, da se večina človekovih umskih zmožnosti oblikuje prav v predšolskem obdobju, /ato želim, da bi imel vsak otrok r letu / 985 kar največ možnosti za zdrav in vsestranski razvoj, delavcem, ki delajo v; predšolski vzgoji, pa, da bi pri tem še naprej sodelovali tako zavzeto in uspešno kot doslej. NADA MIKIC BULC Skrbeti moramo, da bo njihovo otroštvo čim lepše Pokima, potegne stol k oknu in sede. Prekriža noge. Obrnem se k otrokom: »Otroci, zdaj bomo našemu tovarišu lepo pokazali, kaj vse mi že znamo, kajneda?... Naj le vidi, da vi ž.e znate, kako je treba v goricah škropiti, kopati, vezati, tovariš tako nežna delati drugega kakor tehtati meso...« Ne ukvarjamo se dolgo z goricami. Mika nas, da bi tovarišu pokazali, kako znamo zapeti, zaplesati, povedati pesmico. Naš mesar pa sedi, nas posluša in gleda; In se čudi... Ko odvedem otroke k malici, pride za menoj... »Bi mi dovolili, da še malo pogledam okrog?« Ker sem prepričana, da je mesar, mu pokažem najprej i> kuhinjo, brez dvoma ga bo ta najbolj zanimala. »Naša kuharica vam bo vse lepo razložila in pokazala,« mu obljubim. V kuhinji se ne mudi dolgo. Mimogrede odpre vrata še v umivalnico, preleti našo borno opremo in prikima, nato pa želi videti še spalnico z vrsto ležalnikov, in žeje znova pri nas, da bi se poslovil. Veselo pogleda otroke, jaz pa brž potrkam na njegovo srce: » Tovariš, za vse, kar ste danes tu videli, nam boste prihodnjič dali zastonj malo lepega mesa, kajne, otroci? Na glas se zasmeje in ko stojiva na vežnem pragu, mi stisne obe roki in se hudomušno nasmehne: »Prav lepa, vam hvala!... Veseli me... lepo je, kar sem tu videl... veste, sem inšpektor iz Maribora.« Preden zavije za vogal, mi še enkrat pomaha, kakor da bi vedel, da gledam za njim. Noge so mi težke, ko se obrnem nazaj r vežo. Mnogo jih je že prišlo to jesen in so zapisali svoja imena v našo knjigo spominov, imena in vtise oh tem bežjtem obisku. Prihajajo posamezno ali r skupinah in presenečeni nad tem, kar so videli, skušajo zapisati kakšno globoko misel, če so nadzorniki ali sicer uglednejši javni delavci; leporečijo, če imajo pesniško žilico, zapišejo verz ali obljubijo: »Še bom obiskal ta dom in to z veseljem...« /večer, preden se do kraja stemni, vzamemo vedra in gremo po vodo za naslednji dan -pol ure do izvira in nekaj več kot pol ure nazaj, ker se vračamo navkreber in so poti spolzke in je treba večkrat počivati in še se zgodi, da se katera spotakne in voda pljuskne iz vedra po razmočenih tleh... Pogosto moramo dan podaljšati v noč, ko si temo preganjamo s svečami, ali pa je treba pod noč na sestanek, k bolniku... na obisk k prijatelju, znancu, da pogleda na podstrešje in daruje odvržene otroške čeveljce za naše otroke... Obiskal nas je študent agronomije in zapisal v našo Knjigo spominov veliko resnico: » Takšno mladost bi želel vsakdo imeti!« Ta je gotovo ni imel,'drugače ne bi zapisal takšnega stavka... Ko berem njegov zapis, se mi zdi, da mi je položil cekin na dlan. predšolska vzgoja Računalništvo in najmlajši Zadnje čase se je tudi pri nas v Beli krajini razmahnilo računalništvo. Nova abeceda, ki pomeni nov način razmišljanja in dojemanja odnosov in povezav, postaja nepogrešljiv del vzgoje in izobraževanja. Nekateri sprejemajo to novost navdušeno, drugi ravnodušno, tretji pa čutijo strah ali celo odpor. Vsi pa se zavedamo, da je računalništvo ne glede na predpise ali želje —• postalo nujnost, če želimo dohajati razviti svet. Prav zato smo se v Vzgojno-varstveni organizaciji Oton Župančič v Črnomlju odločili, da bomo seznanili z.računalniki tudi naše najmlajše. Akcijo smo izpeljali v sklopu usmerjanja po programu VVO: kar 47 predšolskih otrok je 9. oktobra obiskalo Srednješolski center Edvarda Kardelja. Skupaj z vzgojiteljico Marjeto Švajger in varuhinjo Nado Rataj smo si najprej ogledali delavnice, kjer je tovariš Cindrič razkazal otrokorp računalnike ter jim pojasnil in pokazal, kako se uporabljajo. Marsikdo od otrok je o tem že nekaj vedel, saj nekateri njihovi očetje delajo v tovarnah, drugi otroci pa so radovedno opazovali. Učenci družboslovno-kovi-narske usmeritve so prijtravili programe za lažje igrice na raču- nalnikih ZX Spectrum, šolski psiholog pa je s sodelovanjem učencev sestavil tudi učni program, ki je prvi tovrstni program pri nas: seštevanko do deset. Skoraj vsi otroci so rešili najmanj 15 nalog (od 20 mogočih) in si tako »prislužili« igrico. ' Obisk smo ponovili 12. novembra s prav toliko otroki, z nami je bila tokrat ravnateljica vrtca Nada Beronja. Delo z računalnikom si je ogledalo tudi 30 predšolskih otrok iz enote Čar-dak. Otrokom je bila najbolj všeč seštevanka in igrica »enigma«, kjer po črkah uganjujejo besedo (ponavadi samostalnik — predmet, ki je v igralnici). Otroci so kmalu premagali začetni strah in se privadili računalniku. Zavedamo se, da so tile obiski le naš prvi korak na poti spoznavanja računalništva, v Beli krajini pa je še mnogo predšolskih (>trok, ki še niso imeli priložnosti, da bi se seznanili z računalnikom. Zato si prizadevamo, da bi vsaka enota Vžgojno-varstvene organizacije Oton Župančič v Črnomlju dobila po en računalnik. Tako bi se že najmlajši lahko vključili v novo, nadvse potrebno izobraževanje. TOMAŽ SKRBINŠEK Možnosti za drugačno učenje Novi računalniški kaseti Cicibanova abeceda in Angleško-slovenski slovar V Cankarjevem domu je bi! od 21. do 25. decembra drugi računalniški sejem. Ta prireditev je pomembna predvsem zaradi možnosti, ki jih odpira, saj omogoča izmenjavanje izkušenj, znanja in informacij med ljubitelji računalništva in strokovnjaki, ki jih to področje zanima ali se z njim ukvarjajo: Organizatorji so si zamislili potek sejma tako, da bi se v prvem preddverju predstavile organizacije združenega dela s svojimi izdelki, v drugem pa posamezniki in klubi. Del sejma so namenili prostočasnim dejavnostim, del pa je bil namenjen izmenjavi računalniške opreme. Že pred začetkom sejma so svojo udeležbo potrdile organizacije Iskra Delta, Iskra Široka potrošnja, Gorenje Procesna oprema, Birostroj, Konim in Intertrade. Sejma so se udeležili tudi predstavniki računalniških društev in klubov, ki jih je v Sloveniji doslej petnajst, Mladinska knjiga pa je na sejem povabila uredništva računalniških revij iz vseh republik. V spored sejma je uvrščen tudi posvet na temo Računalniki v zunajšolskih in prostočasnih izobraževalnih dejavnostih mladine in odraslih, del posveta pa je opozarjal na možnosti samoizobra-Ževanja v računalništvu. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije je prikazala na sejmu nekaj prototipov didaktičnih programov za osnovne in nekaj . za srednje šole. /veza je tudi izdala in založila dve računalniški kaseti, namenjeni predvsem mlajšim: na kaseti CICIBANOVA ABECEDA je program, namenjen otrokom med četrtim in sedmim letom. Avtor Davor Bonačič ga je sestavil z namenom, a se otrok prijetneje, ob igri privaja računalniku, zna dovolj zgodaj ravnati z njim, se nauči prepoznavati črke in tipkati besede. Pomanjkljivosti pro- N grama so sicer v tem, da so izbrani le predmeti, ki v svojem črkovnem sestavu ne vsebujejo sičnikov in šumnikov, saj jih ta računalnik pač ne pozna. Obenem omogoča, le predstavo konkretnih predmetov, torej tistih, ki so vidno predstavljivi. Vendar se lahko otrok nauči črk v zelo kratkem času, saj se lahko računalnik prilagodi njegovim sposobnostim, obenem pa otrok ni prisiljen v učenje. Sestavi jaki načrtujejo še podoben program za številke in računanje. Primož Jakopin, Janez Kanič in Boris Kramberger so sestavili program za ANGLEŠKO-SLO VENSKI SLO V A R. /omislili so si ga kot neobsežen slovar (vsebuje približno 1000 angleških in 2000 slovenskih besed), v katerem so upoštevane predvsem najpogosteje uporabljane besede; program pa je bolj kot za učenje namenjen za preskus naučenega, /hrano je tudi gradivo za špan-skd-slovertski slovar, za ZX Spectrum pripravljajo še angle-ško-nemški in angleško-franco-ski slovar; zbrano je tudi gradivo za špansko-slovenski slovarček s programom za Sinclair (JL, pripravljajo pa še obsežnejši angle-škoslovenski slovar. Kaseta Cicibanova abeceda, za katero je prispevala denar delovna organizacija Paralele, stane 800 din, nekoliko dražja (900 din) je kaseta Angleško-slovenski slovar, oba programa pa sta sestavljena za računalnik ZX Spectrum. Temu računalniku je namenjen tudi dodatek - - igralna ročica (Joystick), ki so jo izdelali študentje: Andrej Vihtelič, Dušan Ponikvar in Silvester Pisiar. Maloprodajna cena zanjo je s prometnim davkom vred 9800 din, brez njega 7600 din, v prodaji pa bo najverjetneje v drugi polovici decembra. Trubarjeva priznanja za uspešno delo pri razvijanju bralne kulture h Zveza kulturnih organizacij Slovenije podeljuje za uspešno delo pri razvijanju bralne kulture vsako leto Trubarjeve plakete in diplome. Letošnjim nagrajencem — Branki Jurca, Branku Rudolfu, dr. Ivanu Vidavu, Jožici Han-dor in Tonetu Turičniku —so jih izročili 15. novembra v Klubu delegatov v Ljubljani. BRANKA JURCA je prejela Trubarjevo priznanje za ustvarjanje na področju mladinske književnosti. V njenem delu. se je ponovilo tisto dragoceno, kar spremljamo ze v klasiki slovenske književnosti od Otona Župančiča in njegovega Cicibana. Pisateljica je začela s preprostimi, ljubeznivimi pripovedmi iz otroštva, 5 pravljičnimi presaditvami v življenjsko vsakdanjost, potem je mlade spremila v prva leta pubertete (najbolj se ji je to posrečilo v povestih Uhač in njegova druščina ter Vohljači in prepovedane skrivnosti) in jih tenkočutno razumela v obdobju nihovega prvega življenjskega spoznavanja (Ko zorijo jagode). Branko Jurca uvrščamo med najpogosteje pre--vajune književnike i’ jugoslovanskem in evropskem merilu. Pisateljica že tri desetletja prizadevno in uspešno dela pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije na kulturnem in vzgojno-izobraže-vainem področju, predvsem pa ima zasluge za razvoj bralne značke, ki se je v petindvajsetih letih tako razvila, da sodeluje i' tej akciji že 62 % učencev naših osnovnih šol. BRANKO RUDOLF je vse Življenje najtesneje povezan s slovensko tiskano besedo —kot pesnik, pripovednik, dramatik, esejist. kritik, glosator. satirik, pisec strokovnih člankov in urednik. I udi njegovo ustvarjanje za otroke je nadvse raznovrstno: napisal je m- pesmi za otroke in mladino, jih objavljal po listih, izdal pa jih je z uspavankami in otroškimi igricami vred v knjižici' Zamorček in ladjica. Svoje razmerje do sveta je izpovedal v zbirki S\'ei in jaz, največji odmev pa ima njegova pesniška zbirka Zvegla potepuhova. Pisal je tudi lutkovne igricejuavljice. basni in prilike, potopise in filozofske spise. 1 Branko Rudolf se je s svojim obsežnim in raznovrstnim slovstvenim delom uveljavil kot ustvarjalec, ki mu je natisnjena beseda najpripravnejša zveza z ljudmi, njegova kritična beseda pa je knjigi utirala pol med njimi in jim pomagala razumeli literarne pojave. Društvo matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije je že ob svoji ustanovitvi leta 1646 sklenilo izdajati knjižno zbirko, namenjeno širjenju matematiki', fizike in astronomije med šolsko mladino. V tej z.birki /e izšla tudi knjižica DR. IVANA VIDA) A Rešeni in nerečeni problemi matematike. Pisec je prejel Trubarjevo priznanje za zanimivo obravnavo, podajanje in širjenje matematične vede med mladino. od leta 1660 vodi društveno knjižnico KUD Marice Kerenčič v Pesnici pri Mariboru. Ves čas je sodelovala tudi s potujočo knjižnico pri Mariborski knjižnici. Knjižnica Pesnica je bila zaradi njenega dela vsd leta odprta bralcem in spada kljub prostovoljnemu delu knjižničarke med najbolj urejene društvene knjižnice. Handerjeva od leta 1980 sodeluje v odboru za knjigo pri občinski in zdaj pri Mestni ZKO Muriborain je predsednica odbora za knjigo pri ZKO občine Pesnica. Kot knjižničarka in dejavna sodelavka odbora za knjigo širi knjigo med občani svojega kraja, pripravlja prireditve, s katerimi zbuja zanimanje za knjigo, srečanja s pisatelji in razstave, ki jih pripravi sama ali pa jih prenaša iz Mariborske knjižnice. Peti prejemnik priznanja je TONE TURIČNIK — kulturni delavec in mentor v Literarnem klubu Slovenj Gradec. Kot profesor slovenskega jezika na Srednji šoli Edvarda Kardelja Slovenj Gradec že skoraj trideset let čedalje bolj širi krog bralcev ter jih navaja k obiskovanju šolske knjižnice in matičnih knjižnic v posameznih občinah koroškega območja, Je eden od ustanoviteljev Literarnega kluba. Slovenj Gradec, ki deluje nepretrgano že dvajset let. Turičnik je bil tudi med pobudniki za pridobitev nove knjigarne r Slovenj Gradcu, saj je zmeraj menil, da mora imeti mesto kakovostno književno ponudbo. Svoje predloge in nazore o širjenju knjige je objavljal v občinskih glasilih Mislinjska dolina (kot urednik) in Odsevanjih ter s tem prispeval k višji bralni kulturi. Turičnik je tudi zavzet mentor, ki usmerja učence k branju knjig za pridobitev bralnih značk. Srednješolcem pomaga pri izdajanju šedskega glasila Mi mladi in se zavzema za dobrovbveščanje. Na letošnji slovesnosti so pode-Jili tudi knjižne nagrade .za najboljše literarne prispevke. Prejelo jih je enaindvajset učencev srednjih in osnovnih šol. Zveza kulturnih organizacij Slovenije je s sodelovanjem Zavoda 'SRS za šolstvo razpisala ob MESEC U KNJIGE 84 literarni natečaj. Žirija, ki so jo sestavljali pisateljica Branka Jurca, predavateljica na Pedagoški akademiji Marjana Kobe, urednica revije Mentor Dragica Breskvar, pisatelj in urednik Miha Mate in urednik Pionirskega lista Valter Samide. je prebrala 627 spisov iz 160 osnovnih in srednjih šol ter sklenila. da prejme knjižne nagrade 16 osnovnošoleev in 5 srednješolcev. Nagrajeni spisi so objavljeni r posebni izdaji. Žirija predlaga, naj na šolah organizirajo prireditve. na katerih bi prebrati nagrajene sestavke. Letos so se organizatorji odločili, dti bodo .prispevke objavili tudi drugod: tako bodo nagrajeni spisi prvič dostopni več bralcem in ne bodo ostajali zbolj r interni priložnostni izdaji. Trubarjevo priznanje je prejela tudi JOŽICA HANDER. ki že V. K. Drugačna podoba stare hiše Lutkovno gledališče je po 36 letih dobilo svoje prostore V prenovljeno poslopje na pogovore ob gledaliških Krekovem trgu 2 v Ljubljani, kjer predstavah, razite oblike urprav- je med leti 1920 in 1924 delovalo liu: Pogovore z avtorji, zato da bi prvo Slovensko marionetno gle- širše predstavili njihovo dejav- dališče in kjer že precej časa do- host, poskušali pa bodo pripraviti muje tudi Šentjakobsko gledališ- tudi predstave, v katerih bodo so- če, se je v sezoni 1984-85 končno kovali lutkarji iz drugih krajev, lahko vselil kolektiv Lutkovnega - nc ^t' 'z Ljubljane. Ti programi gledališča. Kljub razmeroma bodo,potekali nepretrgoma, ven- dolgi gledališki tradiciji in dejav- ^ar tu' ,a^° intenzivno kot pro- nemu delovanju so ljubljanski Sram v osrednji dvorani, lutkarji kar 36 let čakali na svojo Gledališki program bo tudi hišo, na prostore, v katerih bi vnaprej oblikovan tako, da bo lahko uresničili in izrabili številne namenjen predvsem otrokom, možnosti lutkovne gledališke 'anjpa bodo uvrščene tudipred- umetnosti. Če ne omenjamo go- stave za odrasle. Prve stike z lut- stovanj po drugih krajih, v otro- kovnim gledališče načrtujejo za škili vrtcih, šolah, zdravstvenih najmlajše, otroke (v vrtcih in ustanovah in krajevnih skupno- šolah) v malih, vzporednih prostih, priča o dejavnosti fjubljan- gramih; sestavljeni so iz posebnih skih hitkarjev pa tudi o brezdom- lutkovnih oblik ur pravljic - stvu lutkovnega gledališča in o oblik, ki predstavljajo pomemben delovnih razmerah podatek, da !»ehod med otroško igro in gle- so v letih svojega delovanja pri dališčem, obenem pa so to prvi rednem delu zamenjali kar 26 koraki seznanjanja s to zvrstjo prostorov. gledališke dejavnosti. Gledališče so obnovili ter pro- Kcr si gledališki delavci priza-store predelali in opremili z de- " devajo, da bi bila lutkovna umet-narjem, zbranim s III. samopri- nosi priznana kot enakovreden, spev kom, in s pomočjo družbe- nujen in samostojen del gleduli-no-političnih skupnosti in delov- ške dejavnosti, oblikujejo in nih organizacij. V velikem ljub- upoštevajo tudi posebne predsta-Ijanskem lutkovnem gledališču, ki. vc' namenjene odraslim, je pred nedavnim začelo svoje red- ^ ll’toJnji sezoni je Lutkovno no delo, je zdaj dvorana z 200 se- gledališče .Ljubljana pripravilo v deži dvosedi; opremljeno je tako, svojem rednem programu pet da so v njej skoraj neomejene mo- premier. V jesenskem delu sezone Žnosti za tehnično in vsebinsko ie v Kulturnem domu Span-izvedbo različnih predstav. Na skf bora najprej premiera igrice velikem odru v tej dvorani bodo htancka Rudolfa Smešno za zjo- letos prvikrat predstave s senč- kat, ki so jo pripravili režiser Aleš nimi lutkami, na njem bodo oži- ••lun, likovnik Andrej Habič in vele tudi marionete. Če daje oder glasbenik Jani Golob. V Križan- v veliki dvorani možnost za večje kah je bila v tehniki senčnih lutk odrske predstave, pa bosta mala prva predstavitev Barrijevega be- dvorana, ki je sestavni del nove sedila Peter Pan v Kensington- hiše, in dvoranica na Židovski skem parku, ki ga je zvrsti stezi I, namenjeni drugačni de- ustrezno priredil in zrežiral Igor javnosti: v njunem programu se Likar. Likovna podoba je delo bodo lahko uveljavile tako trudi- Jerneje Jambrek, glasbeno pa je cionalne kot eksperimentalne predstavo opremil Matjaž Jarc. oblike lutkovnega gledališča. Obe predstavi bodo t/dslej igrali v Spremenjena vloga Kulturnice bo . novi hiši, ki je pred dneyi začela tudi v lem, da hodov njej priprav- uprizarjati tudi Levstikovega Svetlana Makarovič: Soviča Okica Posvetovanje sloven skih knjižničarjev , V Domu kulture v Titovem Velenju je bilo 25. in 26. oktobra 1984 posvetovanje slovenskih knjižničarjev. Knjižničarje na osnovnih šolah sta prvič povabila ml posvetovanje Zarod SRS za šolstvo in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Organizacijska enota Ljubljana Zavoda SRS za šolstvo je poslala na posvetovanje svojo ■predstavnico. Pričakovali smo številno udeležbo, udeležencev pri popoldanskem delu r sekciji za šolske knjižnice pa je bilo precej več: kot smo predvidevali. Delovni prostor v Topolšici je bil nabito potn.A cč kot sto knjižničarjev je prisluhnilo devetini referatom svojih delovnih kolegm: ki so razpravljali o delu v šolski knjižnici: od nabavne politike do pestrih poti, ki vodijo f mlademu bralcu in dobri knjigi, oil dltianja in iskanja obiestil do vrnitvene informacije, o čitalniški obliki dela z uporabniki knttznh e. o avdiovizualnih sredstvih kot drugotnem knjižničnem gradivu, o poteku in (uganlžiu t/i dela/tri individualnem stiku z bralci pri sposoji... Po referatih se je razvila kritična, pestra in plodna razprava. Osvetljevali snu: vprašanja v zvezi s standardi in 'novim predmetnikom za osnovne šole, iskali peni iz težav, opozarjali na pereče stanje, ki terja rešitev ali na posameznih šolah ah pa r vseh Sloveniji. Misli iz popoldanskega deta so odmevale še naslednji dan, ko smo si po uradnem delu ogledovali mesto in se navduševali nad urejenost jo in kulturo kraja. Videli in doživeli smo gosudjub-nost domačinov, kulturne dosežke in naravno prijaznost slikovitega Titovega Velenja, ki se je kopalo i' zlatih jesenskih barvah. Tako sožitje je mogoče samo tam. kjer sta delovni človek in njegovo delo cenjena, pa naj bo to delo i' ' rudniškem rovu ali ob slikarskem stojalu, kajti drug drugega potrebujeta in si spopolnjujcta življenje. Tako prijazni, gostoljubni hi iskreno topli pa so lahko samo delovni ljudje r najžlahtnejšem pomenu. L MA NOVAK Martina Krpana v predelavi in režiji Mirana Herzoga in v likovni zasnovi Matjaža Schmidta. Po novem letu bo Matija Milčinski postavil na oder Zvezdico Zaspanko, ki jo je sredi petdesetih let napisal Frane Milčinski; ker so prejšnje lutke uničene, gre tokrat za povsem novo videnje te igrice. V programski spored zadnjih aprilskih dni je uvrščeno besedilo Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico, namenjeno odraslemu občinstvu. V vzporedni program je uvrščena še igrica za' najmlajše Gremo. Krosa avtoric Alje Tka-čev ir. Metke Zobec, v drobnih programih pa so načrtovani predvsem obiski 'po vrtcih in šokih. V ustaljeno programsko shemo so še vedno uvrščene najboljše predstavitve iz preteklih sezon. Novo lutkovno hišo so torej odprli: uradno 28. novembra s premiero Mariina Krpana, k‘{ sledila protokolarnemu deh1' gledaliških prostorih je bita Pj1 ^ pravljena razstava o razvoju ij^ V/>n sknon lutknrstvn sin nnStO^[\ C venskega lutkarstva do nastali) s Lutkovnega gledališča Ljube ^ na: manjša kronološka predsM1,. lev ljudskih oblik lutkarstva 11 j ^ Slovenskem, Klemenčičevi ^ marionetnega gledališča, so^ J s k ega lutkarstva, Kuratovega F |;i( vlihovegega gledališča in zanskega lutkovnega gledalir t-’ Otrokom — saj gledališče še zmeraj predvsem njihovo -'L bil namenjen poseben del prim t lev: zamišljen je bil tako, da j a bili vanj ..uvrščeni obe leto'^,^ premieri, predstavitev nove in letošnjega gledališkega /,l'! as| grama: V programu, ki je tetuM na skupni igri igralcev, lutk', otrdk. so najmlajše popef skozi dvorane in v zakulisje f vega gledališča. V. K. Recitacija Ti l/S: Jel Učitelja, posebno še učitelja slovenskega jezika, dostikrat doleti dolžnost, da mora prebrati pesem pred razredom ali pri' praviti koga za recitiranje na proslavi. To je zlasti za učitelja začetnika kar težka dolžnost. Gotovo je treba podajati pesem razločno in smiselno. Govor pri recitiranju naj bo naraven kot pri navadnem pogovarjanju, treba se je izogibati lajnanju, drdranja ali melodičnemu izgovarjanju. Nekateri teoretiki priporočajo, naj ima recitator pri izgovarjanju besed čim bolj žive predstave, kot jih imamo pri pripovedovanju svojih doživetij, npr. goščava -predstava goste, težko prehodne hoste; log —predstava 'ravnika sposamezntfnidrevesi. Seveda tega ni treba pojiflbvati tako, da naj se besedilo razbije na same drobce, ki se izrekajo vsak drugače, ampak kvečjemu tako, da se ob porajanju predstav govori primerno upočasnjeno, da poslušalec lahko dobro sledi. Prav veliko pa se o recitaciji nasploh ne da razpravljati C e si človek začne domišljati, da zna recitirati pesmi, se prej ali slej rado zgodi, da mu kdo pove, da se njegov način recitiranj«1 ponavlja ali celo da meji na afektacijo, tj. čustveno podajanja nasploh. Tudi s posnemanjem drugih recitatorjev ne pridemo daleč, večinoma se čuti, da je oponašanje samo zunanje, brez iskrenega notranjega doživljanja. Še najboljša pot k recitaciji je, da se človek poglobi v vsebino vsake pesmi posebej in si naredi načrt za njeno izvajanje. Vze-; mimo si za primer Zupančičevo pesem Ciciban — Cicifuj. Besedilo ima precej dobesednih navedkov, kar omogoča menjavanje mirnega in živahnega podajanja. Oglejmo si možnosti z« izvajanje vsake kitice posebej. Ciciban teče v zeleni dan; ptičica znanka v goščavi . vsak dan lepo ga pozdravi: »Ciciban. Ciciban, Ciciban, Ciciban, dober dan!« fa kitica naj bo podana veselo, prisrčno, prijateljsko. Drugi in tretji verz je treba strniti v celoto, tu je prestop iz verza v verz (enžambma). V zadnjih dveh verzih je treba zvišati glas. Štiri-kratno klicanje Cicibana zahteva menjavanje hitrosti ali glasnosti, da podajanje ni enolično, nato pa je treba čim bolj prijazno izreči pozdrav. Ciciban, kaj pa je danes, čuj! Raj ti to ptička prepeva? P o vsej dobravi odmeva: »Cicifuj, Cicifuj, Cicifuj, Cicifuj, fej in fuj!« V prvih dveh verzih druge kitice se napoveduje presenečenje, dvakrat je poudarek na besedi KAJ. Tretji verz se izvede mirno, nato pa iz zadnjih verzov zazveni'oštevanje. V navalu jeze štirikratni Cicifuj, fej in fuj kar zlahka zletijo iz ust. Ciciban misli: »Zakaj Cicifuj?« Takrat si roke zagleda, pa se domisli: »Seveda, danes se nisem umil še, fej, fuj, danes sem res Cicifuj!« Spremni stavki se izrekajo mirno, Cicibanov samogovor pu močneje: najprej privre na dan začudenje nad spremembo ptičkinega obnašanja, poudarek je na ZAKAJ, nato pa olajšujoče spoznanje in jeza na samega sebe. Bister potoček se vije čez. plan, preko kremenov se lije. Ciciban v njem se umije, ptička zapoje spet: »Ciciban, . Ciciban, dober dan!« Na koncu je spet vedrina kot v začetku. Z lepim izgovarja-njem je treba pričarati idilo poljane, žuborečega potočka iu otroka ob njem. Spet se ponovi veseli ptičji pozdrav. C e t azlični recitatorji podajajo isto pesem, je mnogo skupnega, poleg tega pa so še možnosti, ki jih izrabi samo ta ali oni recitator. npi.: Pri besedah Ciciban in Cicifuj si prizadevamo čin1 i bolj oponašati glas ptičke siničke. - Pri oštevanju v drugi kitici posnemajmo žensko prepiranje. — Ni nujno, da je oštevanje nepnjazno, lahko je tudi samo nagajivo in posmehljivo. — Ce-trto kitico recitirajmo lagodno, kajti problem je z umivanjem j rešen. Eno je načrt, drugo pa seveda njegova uresničitev. Ta je od-visna od zvonkega glasu, možnosti vživljenja in prizadevnega vadenja. Z vajo dosežemo gladkost izrekanja, primerna menjavanja višine in barve glasu, smiselno členitev s premori, p11 tudi zapomnitev. Ce se sproščeno in z veseljem učimo, bomo imeli tudi uspeh. Pa še nekaj: samo diletant recitira vse od | kraja, preudaren recitator pa si bo izbral pesem, ki dopušču učinkovito podajanje in ji je čustveno in glasovno kos. FRANCE ŽAGAR mesto ječanje pionirjev vpisnikov 5 dvesto pionir jev dopi- #[j 'n njihovih mentorjev i/ [eil0Venskih občin ter iz šviear-> jp Baslu in italijanske Gorice ,"d if^. do 20. oktobra zbralo ■ srečanju pionirjev dopi-1 . ' v Novem mestu. Pionirji ^|.lj'n'ki so prišli na povabilo inskih uredništev iz več kot ^nikarskih hiš. Udeležba na 4jlni11 jc bila priznanje in na- ,ad;, rM ^ 'hkrati pa tudi priložnost za (Z5* 1|^javo in nabiranje izkušenj, oizl 0 P1. nfl k dl* ■ ii‘! (v,1|ireditev je letos potekala v ■ ,. !r,u 14. jugoslovanskih pio-;i 'n iger pod skupnim geslom ern<> pod Titovo zastavo. ) za njihovo dopisniško . rHlnevno srečanje, ki sta ga l^avila svet Zveze pionirjev „ cn'je in občinskii Zveza pri-|cv mladine Novo mesto, se |||Cclo z ogledom filma Ljudje ;j/rki v domu JLA. kjer so bila davljena šolskti glasila, v re-j .ra5'ji doma pa je bil za vse “ležence ■Ar srečanja družabni z Matejo Koležnik. Drugi dan so pionirji, razdeljeni v štirinajst delov nih skupin, obiskali delovne organizacije, uredništva tovarniških glasil, do-pisništv a republiških časnikov in RTV ter tiskarno in uredništvo Dolenjskega lista. Pogovarjali so se s Slavkom Frasom, predsednikom Društva novinarjev Slovenije in z Manco Košir o mali šoli novinarstva. Pionirji so imeli tudi posvet z uredniki mladinskih uredništev ter se srečali s pesnikom in prevajalcem Severinom Šalijem. Spoznali so znamenitosti Novega mesta, se seznanili z delom Osnovne šole Baza 20 v Dolenjskih Toplicah, kjer so si ogledali tudi prostore prihodnjega doma slovenskih pionirjev. Lukov dom in partizanski Rog. Na Bazi 20 je potekal kulturni spored, najboljša šolska glasila pa so prejela priznanja in nagrade. Ob koncu srečanja so pionii ji pripravili tudi skupno glasilo Mladi dopisnik, v katerem so v sliki in besedi opisali svoja doživetja. i so Vajena glasila 177 ,i piskih glasil. Komisija je glasila pregledala in ugotovila, da rkjgata in zajemajo vse oblike literarnega, likovnega in časnikar-D izražanja. Za najbol jša v tem šolskem letu so razglasili glasila: | 1'fvoklasje odmevi izpod Krvavca ^kem ^ ^arda OŠ Istrski odred Gračišče j' pionii di scuola OŠ Dante Aligheri S '■ Urni murni — Pionirski odred zavoda za usposabljanje Janez cc iz Ljubljane Nir OŠ Komenda Moste OŠ Davorin Jenko Cerklje na Go- ^ 8rado za likovno ureditev je dobilo glasilo Brstje iz osnovne šole Jana Seljaka iz Kranja, nagrado za notranjo ureditev pa sta prejeli .. Rast ob Paki osnovne šole Veljka Vlahoviča iz Titov ega Vele-'a glasilo slovenskega dijaškega doma Simona Gregorčiča iz Stare Ke. Najboljšo zunanjo opremo so prisodili glasilu Mladi odmevi iz °Vne šole Borcev Lackovega odreda Brezno—Podvelka in glasilu p'1 zlato iz osnovne šole Trbovlje. l'sebne nagrade so namenili tudi tematskim številkam. Prejela pa it* "glasila: Pod borovci — OŠ Vladimira Nazorja iz Bovca. Javorov v. 2* Istrske ljudske pesmi OŠ Istrski odred Gračišče, Trate ()Š , il Golarja iz Škofje Loke in Kvak kvak zbirka pesmi s COŠ v ' "lica h. ^BLJANA radicija se nadaljuje rca 1981 so se na Osnovni Ma. »li c rranca Rozmana Staneta v pri Litiji prvič zbrali Savniki vseh slovenskih . °Vnih šol z Rozmanovim n°m. Dogovorili so se, da se 0 vsako leto srečali v drugem Ju- Leto dni pozneje se je ,, 'nošolcem prvič pridružila Racija Splošne srednje voja-•s°Ie iz Ljubljane, junija letos sm° bili dva dni gostje osnov-0|cev iz Šentvida pri Ljublja- ^'krat so se tudi dogov orili, da "orno petič srečali letošnjega "°vembra, ko mineva 40 let od ri1 Franca Rozmana Staneta. Jj^fat je bila gostiteljica utievnega srečanja Splošna 'ojaška šola. Pn i dan so ^ anske delegacije vseh >v'"ih šol in njihove sprem-,|(^lce slovesno sprejeli v šoli. ice P‘l smo odšli na ogled vojaš-pQ Ljuba Šercerja. Razdelili ^ Se v dve skupini: učenci so se , I»i0en*' ' streljanju, odrasli pa s se zbrali za »okroglo mizo« 'en i' dveurnem pogovoru do-0de| ^"Lo bomo razvijali naše Oti i te L°naša srečanja vsako leto, da . Vse|,0rno mei1 seboj obveščali o j jali Vedj'h prireditvah in akci-, ti1|.^12rrjenjavali si bomo kul-Voš*1 n ^Portna srečanja, zbrali v 'anje. Sklenili smo, da „Uri vse podatke o našem do-ajun)em petletnem sodelova-ta,n aavezovali stike z vojašni-L1’ krajevnimi skupnostmi in jejolrskimi odredi, ki se imenu-ta L° Francu Rozmanu Stane- p L^idne smo si ogledali še Antoavo slovenskega slikarja . ?a|e^na Naringerja v Narodni rani predvajali domači film Sutjeska. Na praznični dan smo si najprej ogledali priložnostno razstavo, ob desetih pa se je začela svečana proslava, s katero smo počastili 40-letnico smrti takratnega komandanta slovenske partizanske v ojske Franca Rozmana Staneta. Poleg delegacij vseh šol, učencev domače šole in šentviške osemletke je bilo v dvorani še veliko gostov. Po pozdravnih besedah načelnika šole majorja Alojza Jeharta in zastopnika poveljniki! ljubljanskega armadnega območja generalmajorja Edvarda Pavšiča so najprej podelili učencem, delavcem in sodelavcem vojaške šole posebna priznanja, nato pa se je začel kulturni spored, ki so ga izvajali domači in šentv iški pev ski zbor, recitatorji in glasbeniki pod vodstvom kapetana Marjana An-drašca. Po akademiji smo se preselili v kinematografsko dvorano, kjer smo se pogovarjali z gojenci vojaških akademij, po kratkem odmoru pa je bila slovenska premiera filma Oficir kopenske vojske, po kateri se je razvil živahen pogovor z režiserjem in drugimi ustvarjalci filma. Po kosilu smo si segli v roke in se poslovili. Do naslednjega srečanja, ki bo čez poldruge leto v Šmartnem pri Litiji, nas čaka še veliko dela. če bomo hoteli vse naloge, ki smo si jih zastavili te dni, tudi uresničiti. Zadovoljstvo, s katerim smo odhajali z vojaške šole, pa je največja zahvala gostiteljem, ki so se resnično potrudili, da smo se med njimi prijetno počutili. zvečer pa so v šolski d vo- BORIS ŽUŽEK Tanja Sabadoš: Slikar, linorez, grafični bienale, Kostanjevica na Krki 1983,6. razred, osn.š. Bratov Ribar Brežice, lik. pedagog: Vlado Cedilnik PODBOČJE Dan prosvetnih delavcev občine Krško Delavci v vzgoji in izobraževanju občine Krško so pred nedavnim pripravili svoje prvo srečanje v prosvetnem domu v Podbočju. Pred leti so takšna delovna in tovariška srečanja pripravljali skupaj s pedagoškimi delavci iz brežiške in sevniške občine, žal pa je organizacija le-teh povzročala nemalo težav; zato so se odločili, da bodo tovrstna praznovanja pripravljali odslej v vsaki občini posebej. V krškf občini je v štirinajstih vzgojno-izobraževalnih organizacijah zaposleno 259 pedagoških, 83 vzgojno-varstvenih, 109 tehničnih, 14 strokovnih in 25 administrativnih delavcev, skupaj torej kar 490. Na zborovanju v Podbočju so v svoje vrste sprejeli 24 delavcev, ki so se letos prvič vključili v vzgojno-izobra-ževalno delo na šolah in v vrtcih. Oddolžili pa so se tudi trem delavcem — Ani Simončič, Stanislavi Šoba in Ladu Smrekarju ob dohodu v pokoj ter nagradili šestnajst jubilantov za 20 in štirinajst jubilantov za 30 let dela v vzgoji in izobraževanju. Pedagoškim delavcem sta na zborovanju spregovorila tudi ravnatelj Osnovne šole Gorjanskega bataljona v Podbočju Jože Zupančič in predsednica občinske konference SZDL Krško Margareta Marjetič. V kulturnem sporedu so sodelovali: pionirski pevski zbor iz Podbočja, gledališki igralec Jože Zupan iz Maribora s pridigami Janeza Svetokriškega in profesor Janez Plestenjak, ki je spregovoril o 400-letnici Dalmatinove Biblije. Odbor Sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju je ob tem pripravil tudi posebno številko glasila Naš glas, ki ga izdaja INDOK center v Krškem. V njej je bilo širši javnosti predstavljeno delo prosvetnih delavcev krške občine, ki pa so se predstavili tudi z literarnimi in likovnimi prispevki. Likovni pedagogi Štefan Štirn, Martina Koritnik Fajt, Vladka Stoviček, Jože Marinč in Lučka Rojec so se s svojimi deli predstavili tudi na razstavi v prostorih Osnovne šole Podbočje, kjer so prosvetni delavci krške občine končali svoje praznovanje s tovariškim srečanjem. GORAN ROVAN Komisija za delovna razmerji! PTT SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA LJUBLJANA, p. o. Ljubljana, Celjska 16 razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA STROKOVNO-TEORET1ČNIH PREDMETOV v Srednji šoli za telekomunikacije (za nedoločen čas) Pogoji: visoka izobrazba elektrotehniške usmeritve smeri telekomunikacije ali elektronika Nastop dela 1. februarja ali po dogovoru. Stanovanjski problem lahko rešimo začasno takoj, kasneje pa morda tudi za stalno. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja na gornji naslov. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. dopisniki poročajo Življenjski jubilej profesorja Alberta Žerjava Priznani in ugledni mariborski pcda^oK prof. Albert Žerjav je 17. novembi t slavil SO-letnico svojega življenja. Njegova dolga in delovno bogata življenjska pot se je začela c Središča oh Dravi. Sla razpotju poklienih poti se je odločil zit učiteljski poklic in mu ostal zvest vse do upokojitve. Temeljno znanje za odgovorno in ustvarjalno delo učitelja v ljudski šoli je dobil na učiteljišču r Mariboru. že i' prvih letih učiteljevanja se je v njem prebudi! strokovni nemir in. kot sam pravi, »kdor gleda na svoj poklic bolj dinamično in se otepa prakticirata in rutinerstva, se mu pač odpira zelja po nadaljnji strokovni izobrazbi . Strokovno in pedagoško znanje iz slovenskega jezika. zemljepisa in zgodovine si je izpopolnil, poglobi! in razširi! na ugledni Višji pedagoški šoli i /a-grchu, iz pedagogike in psihologije pa na Filozttfskifakulteti v Ljubljani. Pedagoška spoznanja in izkušnji' si je pridobival in bogatil na delovnih postajah r ljudski in meščanski šoli, r izgnanstvu, v zveznem prosvetnem ministrstvu (sodeloval je pri obnovi strokovnega šolstva). na učiteljišču in i vzgojni svetovalnici. Svoja bogata spoznanja in izkušnje je z žlahtno radodarnostjo in nesebično prenašal na mlajše, še zlasti na skoraj vse povojne rodove mariborskih učiteljiščnikov. Z živo in kleno pedagoško mislijo je prosvetljeval starše na roditeljskih sestankih in v šolah za starše in mnogim dajal dragoceno pedagoško pomoč r vzgojni svetovalnici. Profesor žerjav seje odlikoval kol kritično razmišljajoč učitelj, ki je zavestno spreminjal temelje stare in bil z drugimi prodornimi učitelji mariborske Pedagoške centrale sooblikovalce nove sodobne šole. Pod vplivom predvojnih naprednih evropskih pedagoških lokov si je širii svoja pedagoška obzorja in razvil dar pisanja. ki ga goji vse do današnjih dni. že pet in po! desetletij s pisano besedo sooblikuje slovensko pedagoško misel. Nad petsto pedagoških bibliografskih enot je posejanih po straneh Učiteljskega tovariša. Popotnika. Prosvetnega delavca. Sodobne pedagogike, pedagoških zbornikov, samostojnih izdaj in v drugem tisku. Vselej so ga zanimala praktična šolska vprašanja, na katera je vztrajno in neprekinjeno iskal odgovore. Tako svojih izkušenj in praktičnih spoznanj v učnem delu ni skrival, marveč jih je dobrohotno ponudil stanovskim tovarišem in pedagoški javnosti r kritično presojo in v uporabo. Njegov pedagoški nemir je bil osredotočen predvsem na nekaj praktično šolskih vprašanj: kako preoblikovati klasične in tradicionalne šolske učbenike, kako posodobiti pouk zgodovine, kako dvignili jezikovno ali slovniško raven pouka, kako izpeljati r praksi učenčevo samotojno učenje. kako posodabljati učni proces, da bi bila kakovost šolskega znanja življenjsko vredna in koristna'... Se več podobnih vprašanj ga je vznemirjalo in notranje zaposlovalo. Njegova samostojna dela Sodobni zgodovinski pouk, Našspi-sovni pouk, Metodika zgodovinskega pouka in r soavtorstvu Slovenske jezikovne vadnice, ki so bile prve po vojni in za katere je preje! Prešernovo nagrado, so bila slovenskim učiteljem dolgo let nepogrešljiva literatura in trdna opora v vsakdanji učni praksi. Za svoje življenjsko pedagoško delo in prispevek trajne vrednosti v slovensko pedagoško zakladnico je prof. Žerjav posta! pedagoški svetnik, a »za svoje praktično in še posebej teoretično publicistično pedagoško in družbeno delo < je prejel leta I96S Žagarjevo nagrado. Profesor Žerjav je bil med ustanovitelji Pedagoškega društva v Mariboru, kije vse do danes ohranilo sloves najbolj delavnega društva v Sloveniji, več mandatnih obdobij je predsedoval društvu in opravljal dolžnosti r Zvezi pedagoških društev Slovenije. Tvorno je sodeloval na vseh povojnih pedagoških posvetovanjih r slovenskem in jugoslovanskem merilu. Slavljenec spada med tiste redke pedagoške delavce pri nas, ki se niso mogli ločiti od aktualnih pedagoških problemov, temveč jih je neprekinjeno in dosledno še dalje spremljal, hkrati pa preučeval novejšo pedagoško in ožjo strokovno literaturo ter zavzeto in ustvarjalno sodeloval pri preoblikovanju vzgojne in šolske stvarnosti še v letih, ki so se Že prevesila v upokojenska. Ob slavljenčevem jubileju so profesorja žerjava obiskali pred -stavniki Društva pedagoških delavcev Maribor in mu ob skupnem obujanju spominov zaželeli trdnega zdravja in moči, da hi tudi vnaprej tako živo in zavzeto spremljal našo pedagoško rast, kot je to opravljal doslej, mt Svet OSNOVNE ŠOLE VINKO PADERŠIČ-BATREJA BRUSNICE razpisuje dela in naloge — RAVNATELJA Kandidat za ravnatelja mora poleg pogojev v 51 L členu Zakona o združenem delu izpolnjevati tudi pogoje Zakona o osnovni šoli, biti moralno-politično neoporečen in imeti vsaj pet let vzgojno-izobraže-valne prakse. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA LAŠKO TOZD VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD občine Laško ponovno razpisuje dela in naloge — RAVNATELJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo skladno z zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ustrezno izobrazbo — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok. Mandat opravljanja teh del in nalog traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo«. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 20 dneh po izteku roka za prijave. Prijavite sc v petnajstih dneh po razpisu. Prijave pošljite na Osnovno šolo Vinko Paderšič-Batreja, Brusnice, z oznako »za razpisno komisijo«. Komisija za medsebojna razmerja OSNOVNE ŠOLE EDVARDA KARDEUA LOGATEC razpisuje prosta dela in naloge. - UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas, od 6. 2. do 13. 11. 1985 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom. Pogoj: PRU ali P. Kandidati naj pošljejo vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov; Osnovna šola Edvarda Kardelja Logatec, Tržaška 150. O izbiri jih bomo obvestili v 15 dneh po poteku roka za prijavo. Svet VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK . azpisuje prosta dela in naloge — VODJE DELOVNE ENOTE Malči Belič L, Ljubljana, Reška 31 Za vodjo delovne enote je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike izpolnjuje naslednje pogoje: — da je vzgojitelj, pedagog, psiholog, socialni delavec, specialni pedagog ali učitelj, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok, — da ima aktiven in pozitiven odnos do tradicije socialističnih interesov, revolucije, do samoupravljanja, do sodelovanja in povezovanja združenega dela in do družbenih interesov nasploh, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo lahko s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog VVO. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju za-tev v zaprti kuverti v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: VO Ljubljana Vič-Rudnik, Tržaška c. 79, Ljubljana, »za :zpisno komisijo«, izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh. GOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA JBLJANA VIČ-RUDNIK pisuje prosta dela in naloge VZGOJITELJICE Pogoj: končana srednja vzgojiteljska šola in opravljen strokovni izpit. ave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh v rovsko splošno službo na Tržaški c. 79. jav, ki bodo brez ustreznih dokazil ne bomo upoštevali, osilci bodo dobili odgovor v 15 dneh po izbiri. Vzgojno-izobraževalna organizacija ŠMARJE PRI JELŠAH TOZD OSNOVNA ŠOLA EDVARDA KARDELJA ROGATEC izpisuje prosta dela in naloge UČITELJA KEMIJE IN BIOLOGIJE za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) stop dela 6. 2. 1985. loji: končana višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema tajništvo e do zasedbe delovnega mesta. pisna komisija pri svetu NOVNE ŠOLE MARJAN NOVAK JOVO KREJANA VIČ, NANOŠKA 2 iv. pisuje na podlagi 109. člena Statuta osnovne šole Marjan v vak-Jovo POMOČNIKA RAVNATELJA m: ididat mora imeti: predpisano pedagoško izobrazbo po Zakonu o osnovni šoli najmanj 5 let delovnih izkušenj \ vzgojno-izobraževalnem delu opravljen strokovni izpit ustrezne osebnostne in organizacijske sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog osnovne šole. ndatna doba je 4 leta. v za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. id id ati naj pošljejo pri jave z dokazili s pripisom: za razpisno komi- Novo v radijski šoli Glasbene oddaje, ki smo jih pripravljali zadnja leta skupaj s Pedagoškim inštitutom v Ljubljani v sklopu estetske vzgoje za 1. in 2. razred, so zdaj skupaj z Državno založbo Slovenije in Založbo kaset in plošč RTV Ljubljana izšle na kasetah, ki so učni pripomoček učiteljem v osnovni šoli. Na vsaki od treh kaset sta dve oddaji, ena stran je namenjena poslušanju glasbe, na drugi pa so oddaje, ki spodbujajo učence k samostojnemu glasbe- pantomime, v odlomkih iz kitajske glasbe, glasbe iz Balija idr.) išče smeh, ki so ga skladatelji posejali po svojih delih. Na drugi strani kasete je vabilo na koncert, ki ga pripravljajo otroci čisto sami in ki ga podobno lahko pripravijo tudi učenci v razredu. Oddajo na tej kaseti izvajajo Boris Kralj in otroci, ton in montaža sta delo Stanislava Janeža in Jureta Culiberga, oddajo pa je režirala Elza Rituper. Jedro oddaje, posnete na ka- Mrm Voglar SMEŠNE PESMI. --—....—.,—.rl1. tli- 1MI- „n- LEPO !E POSLUŠATI GLASBO radijska šola nemu izražanju. Vseh šest oddaj je pripravila Mira Voglar. Doživljanje zime — na kaseti Zima v glasbi-— pričara avtorica z umetniško besedo, pesmimi in pravljicami, in seveda s pretehtanim izborom glasbe, od ljudske, umetnih pesmi do odlomkov iz simfonične glasbe Mozarta in Vivaldija. Na drugi strani kasete je pravljica o treh oblačkih, ki je obenem izhodišče za pogovor o glasbi. Izvajalci so Miha Baloh. Jurij Souček in otroška igralska skupina. ton in montaža sta delo Jureta Culiberga, režirala pa je Elza Rituper. Na kaseti Se glasba lahko smeji avtorica v oddaji, spremljani z glasbenimi odlomki (iz nagajivk in drugih šaljivih pesmi. \, odlomku iz Brittnove Symple symphony, Mozartove baletne .seti Smešne pesmi, je pravljica o Žogici Poskočnici, ki je prišla v bolnišnico k bolnim otrokom. Čudna bolezen jih je napadla, oglatnica, ki se zatakne v človeku in jo je treba iztresti iz otrok. Najboljše zdravilo za to je smeh, zato si je poskočnica začela izmišljati smešne pesmi. To pa je obenem vabilo za samostojno ustvarjanje. Na drugi strani kasete je pravljica o tem. kako so živali jeseni priredile slavje, preden so se poslovile od nas ali odšle na zimsko spanje. Poslušanje glasbe je tu povezano s plesom. Izvajajo: Jurij Souček. Majda Kohek. Mina Jeraj in otroška dramska skupina, ton in montaža sta delo Mira Marinška in Branka Žnidaršiča, režiserka pa je Elza Rituper. M. S. VODSTVA ŠOL, VZGOJNO-VARSTVENIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ, VODSTVA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA Veliko je vzgojno-varstvenih organizacij, osnovnih in srednjih šol ter drugih vzgojno-izobraževalnih organizacij, kjer je večina naročena na Prosvetnega delavca. V tem se zrcali skrb odgovornih za obveščenost in nenehno izobraževanje pedagoških delavcev, pa tudi visoka zavest in razgledanost pedagoških kolektivov. Posnemajmo jih! Naš list lahko naročite po telefonu: (061) 315-585 POSLOVNA ZAJEDNICA ZA OPREMANJE RADNlH ORGANIZACIJA ODGOJA I OBRAZOVANJA Zagreb, Proleterskih brigada 68 objavlja RAZPIS za sodelovanje na razstavi INOVACIJE VZGOJITE' LJEV, UČITELJEV IN PROFESORJEV V VZGOJNO' IZOBRAŽEVALNEM DELU na 8. mednarodni raZ; stavi učil in opreme za pouk in vzgojo EDUCA ’85, j0 bo na Zagrebškem velesejmu od 10. do 17. majJ 1985. Razstavljeni bodo didaktični kompleti, pripomočki $ delo in učila — za predšolsko vzgojo, — za osnovno izobraževanje — za srednje usmerjeno izobraževanje, ki so jih izdelali in v praksi preskusili vzgojitelji, učitelji i11 profesorji. Na razstavi lahko sodelujejo vsi prosvetni delavci in df' žavljani SFR Jugoslavije. Prijavnico za sodelovanje pošljite najpozneje do 1 marca 1985 na naslov: Poslovna zajednica za opre' manje radnih organizacija odgoja i obrezovanj^ Proleterskih brigada 68,41000 Zagreb (telefon (041) 515-128). •rnc k Svet SREDNJE DRUŽBOSLOVNE ŠOLE SREČKA KOSOVELA SEŽANA razpisuje prosta dela in naloge I — UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA (pfl i sor) za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nastop delal 'J 1985 j — UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA (inž: elektrotehnike i določen čas (od 28. I. do 15. 7. 1985) s polnim delovnim ča* (: — UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE (profesor ali vis|< izobrazba ustrezne smeri) za nedoločen čas s polnim delovnim ča*1 nastop dela 1. 2. 1985 (zagotovili bomo družinsko stanovanje) Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoje' dneh po objavi razpisa na svet šole, Sežana, Stjenkova 3. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. ZBOR DELAVCEV DO ZOŠ Celje TOZD OŠ XIV. divizije Dobrna razpisuje dela in naloge — RAVNATELJA Hfj Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o1 Družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike Celje in statutom šole ter imeti: — pedagoško izobrazbo, strokovni izpit in najmanj 5 let delovni' kušenj v vzgojno-izobraževalnem delu. — organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo ures11' vanje smotrov in nalog OŠ. Mandat traja 4 leta. « . Kandidati naj prijavi z ustrezno dokumentacijo priložijo še p K" IE| zasnove o načinu uresničevanja razvojnega programa ter oprede”)^ lastne vloge pri realizaciji le-tega. Prijave pošljite v roku ! 5 dni. O izidu razpisa vas bomo obvestili' dneh. Začetek dela 9. marca 1985. Razpisna komisija pri GLASBENI ŠOLI KOČEVJE ^ 'biri jih bomo obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem razpi-m roku. »NOVNAŠOLA .EŽIHOV VORANC LJUBLJANA, Prežihova 8 razpisuje dela in naloge — UČITELJA ALI PREDMETNEGA UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za delo v podaljšanem bivanju v oddelkih s srbohrvaškim učnim jezikom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu). Začetek dela takoj. Še niste naročeni na Prosvetnega delavca? Pokličite nas na telefon (061) 315-585 pa boste redno prejemali glasilo prossetnih delasces! Na zalogi je še nekaj Objas s prvo skupino osnutkos programov za visokošolsko izobraževanje učiteljev, namenjenih za javno strokovno razpravo. razpisuje po 21. in 27. členu Zakona o glasbenih šolah, 68. š'11 Statuta Glasbene šole Kočevje in v soglasju s 5 I 1. členom Zakofl združenem delu dela in naloge — RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — višja ali visoka strokovna glasbena izobrazba, — strokovni izpit in najmanj 5 let glasbeno-pedagoške prakse-Posebno zaželeno je znanje inštrumenta (kitara, klavir). Začetek dela: 1. februarja 1985. Zagotovljeno je enosobno stanovanje. Prijave sprejemamo 1 5 dni po objavi razpisa. Kandidati za opra' nje objavljenih del in nalog naj pošljejo prijave na naslov: Glasj šola Kočevje, Ljubljanska cesta 12. O izbiri bodo obveščeni v 15“* po končanem razpisu. 'A( Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo- gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci Kržan. Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič. Viktor Žorž Direktor: Jože Valentinčič Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik. Veljko- Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, -glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. -Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tek: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 6)104 Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 550 din za posameznike, 850 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 30 din, pri povečanem obsegu pa 40 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101 -603-46509. Tiska ČTP Ljudska pravica-ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega ^ teja za vzgojo in izobraževal časnik »Prosvetni delanj prost temeljnega promet11 davka od prometa proiz^ (glej 7. točko 1. odstavka člena zakona o obdavčen proizvodov in storitev v pr<^ tu). (/