GLAS
LETO XIX. ŠT. 47 (914) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 25. DECEMBRA 2014
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Ob koncu leta
  o vam ob koncu leta voščimo veliko dobrega
in lepega, sreče in toplih človeških odnosov,
razumevanja in radosti v novem letu, z zado-
voljstvom tudi ugotavljamo, da ste nam ostali
zvesti tudi letos. Niso lahki časi za časopise, kot
niso lahki za nikogar, a vseeno z zadovoljstvom
lahko rečemo, da nam je tudi letos uspelo vsak
teden izdati novo številko Novega glasa, kar ni
samo po sebi umevno. Finančni rezi, ki jih je bil
deležen tudi Novi glas, so nas prisilili v spremem-
be, med katerimi je najbolj boleče dejstvo, da
smo se morali odreči večjemu številu zunanjih
sodelavcev, kot je tudi škoda, ker ne moremo več
vzgajati novih časnikarjev. Novi glas je v prete-
klosti odlično opravljal tudi to vlogo. Prihodnosti
si namreč brez mladih, sposobnih in usposoblje-
nih časnikarjev ne moremo predstavljati. Pa ven-
dar lahko rečemo, da nam je vsem skupaj, še po-
sebej pa novi, pomlajeni sestavi upravnega od-
bora našega izdajatelja Zadruge Goriška Mohor-
jeva, uspelo “spraviti pod streho” tudi letošnje le-
to.
Predsednik upravnega odbora Zadruge Goriška
Mohorjeva prof. Peter Černic s sodelavci si je pri-
zadeval, da bi klestenje sredstev na vseh ravneh
le nekako omilili. Iskanje novih virov prihodkov,
notranja preureditev Zadruge same, realizacije
nekaterih projektov in tudi naša skupna prizade-
vanja, da bi naš tednik le obstal in se razvijal, nam
ob koncu vlivajo upanje, da bo prihodnje leto
boljše.
Drage bralke in bralci, naročnice in naročniki!
Veseli smo in vam iskreno hvaležni, da ste nam
ostali zvesti tudi v času, ko se zdi, da časniki ni-
majo več take vloge, kot so jo imeli nekoč, saj nas
vseprisotni internet in svetovni splet še kako vse
skupaj spreminjata. Zato skušamo na svetovnem
spletu biti zanimivi tudi mi, predvsem pa prisot-
ni. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste s pod-
porno naročnino dokazali, da verjamete v naše
delo in da vam Novi glas veliko pomeni, vse dru-
ge naročnike pa pozivamo, naj se odločijo zanjo!
Nedavni obisk ministra Republike Slovenije za
Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmav-
ca v našem uredništvu in njegove besede na
krajšem sestanku, da bo domovina Slovenija v
prihodnosti skušala še okrepiti delovanje takih
ustanov, kot je naša, nam seveda vlivajo upanje.
Po dolgih letih smo končno spet slišali držav-
niško govorjenje o skupnem slovenskem kultur-
nem prostoru in pomembnih postojankah slo-
venstva, pa tudi o tem, kako mora domovina
skrbeti tudi za obrobje slovenskega narodnega
prostora. Zavedamo se, da smo še edini časopis,
ki izhaja na Goriškem na obeh straneh državne
meje, kot se zavedamo tudi našega poslanstva od
Milj do Trbiža, a se tudi zavedamo, da se moramo
povezovati s sorodnimi medijskimi hišami na
Goriškem, Primorskem in v Sloveniji, kar tudi
počenjamo.
Naš tednik je nastal z združitvijo dveh časnikov,
pravzaprav je bila to edina resna združitev v
našem prostoru, ki ji je čas dal prav, saj smo si pri
svojem delu stalno prizadevali, in si iz dneva v
dan tudi danes prizadevamo, da bi združevali,
ohranjali različnost, a predvsem združevali, ostali
zavezani slovenski besedi, narodnosti, demokra-
ciji, krščanskemu etosu.
Ko vam iskreno voščimo srečno novo leto 2015,
predvsem pa pristne človeške in krščanske soli-
darnosti, odprtosti, jasnosti in širine, ki označuje
tudi naše delo, si seveda želimo, da bi tudi v pri-
hodnje ostali povezani, da bi tako tudi naš Novi
glas postal boljši, lepši, bolj sodoben, predvsem
pa, da bi znal nagovarjati vse pripadnike naše na-
rodne skupnosti!
K
Foto DPD 
Pismo misijonarja iz daljne Ugande
“Najbolj ljubeča Beseda 
je postala oseba”
  ragi prijatelji, dobrotniki in sorodniki!
Prisrčen adventni in božični pozdrav vsem:
Pridi Gospod Jezus! Spomini se vračajo na-
zaj v čas mojih počitnic v septembru in oktobru.
Najprej gre moja hvaležnost vsakemu od vas, s ka-
terim sem imel milost srečanja. Obdarovali ste me-
ne in naš misijon na severu Ugande. Začeli smo iz
nič in sedaj je moč že kar nekaj videti. Dokaj hitro
sem poprijel delo za vajeti in danes smo že začeli
postavljati železne nastavke za klopi v cerkvi. Veliko
je bilo čiščenja in seveda srečevanja z ljudmi po po-
družnicah in otrok, ki so ravno končali šolsko leto.
Uspelo mi je razdeliti nekaj starih božičnih voščil-
nic, ki jim bodo nadomestile jaslice, ki jih tu na
podeželju ne poznajo. In sedaj zadnje nedelje je vse
v pripravah na Božič.
Veselite se v Gospodu, in spet, veselite se; Gospod
je blizu! Veselje je gotovo prvinska vsebina človeka,
posebej kristjana. Veselje preganja strah, ker je po-
vezano s hvaležnostjo do Stvarnika, ki nas je pokli-
cal v življenje. Še več, ki je v betlehemski noči na
prelomnici časov začel hoditi naše korake. Od Be-
tlehema čez Kalvarijo tja do velikonočnega jutra.
V ta razpon je vtkan vsak naš dan. Kako velika skriv-
nost in resnica, da je naš Bog postal član naše zgo-
dovine. V srčiki krščanstva je vera, da je najbolj lju-
beča Beseda postala oseba, Jezus – Mesija –
Odrešenik.
Božična zgodba nam znova govori o novem rojstvu
in možnosti ‘ponovnega rojstva’. Stvari bi mogle
biti drugačne. Obnavlja naše upanje, da je novo
življenje mogoče zaradi Jezusovega rojstva. Janez
Krstnik nas zato kliče k spreobrnjenju, pregledu
našega življenja, da bi mogli postati priče in odgo-
vorni – odprti za druge. In kot Marija je vsak od nas
poklican ‘roditi’ Kristusa v našem svetu, postati
D ‘nosilec Boga’ tam, kjer živimo.V moči Svetega Duha, njegovihdarov, posebej v nesebični lju-
bezni, milosti in sočutju, veselju
in radosti, pravici in resnici. Tudi
danes Bog nima rok ali oči ali
nog, razen naših. Sestopiti iz
anonimnosti...
Spet bom nosil figurico Jezusa s
seboj od podružnice do po-
družnice. Ga pokazal, postavil na
oltar ob evharistiji in rekel, da tu-
kaj vedno živi in nas ima rad z ljubeče čutečim
srcem. Tudi nekaj razglednic bodo lahko dobili, da
si bodo otroci lažje predstavljali betlehemski hlev.
Večkrat smo morali jaslice zavarovati s trnjem, saj
so hoteli vsi potipati Jezuščka.
Otroci so bližnjica, kako mora-
mo pristopiti k božični skrivno-
sti. Nenarejeni, ponižni in zve-
davi. Predvsem pa pripravljeni
biti obdarovani in obdarovati.
Veliko je trpljenja okrog nas,
novodobnih revežev, brezdom-
cev in zlorabljenih... In koliko
je takih, ki jih je strah pred
življenjem! Eno mesto bo tudi
zanje ob naši božični mizi. Ta-
ko so nas učili. Valentina, kate-
histinja, ki je bila na obisku, je
pustila kar nekaj bombonov, ki
bodo razžarili oči naših otrok.
Kako malo je potrebno!
V božični noči boste med mo-
jimi povabljenimi. Izročil vas
bom Njegovemu varstvu in
bližini.
Blagoslovljen Božič in zdravo novo leto!
S hvaležnostjo
Danilo iz Ugande
www.noviglas.eu
Ostanimo povezani!
Svet okrog nas
25. decembra 20142
Povejmo na glas
Za novo leto lepih dogodkov
Visoki gost v goriški pokrajini  
Minister Žmavc na obisku
pri naših ustanovah
  inister za Slovence v za-
mejstvu in po svetu
Gorazd Žmavc je četr -
tek, 18. decembra 2014, namenil
srečanju s Slovenci v goriški po-
krajini. Na obisku so ga spremljali
generalna konzulka Ingrid
Sergaš in konzulka Eliška
Kersnič Žmavc, deželna
predsednika SSO in SKGZ,
dr. Drago Štoka in Rudi
Pavšič, pokrajinska pred-
sednika SSO in SKGZ Wal-
ter Bandelj in Livio Semo-
lič, ter Mateja Župan Bre-
zovnik in Irena Vadnjal z
Urada Vlade RS za Sloven-
ce v zamejstvu in po svetu.
Prisrčen sprejem so mu priredili
otroci Osnovne šole Ljubke Šorli
v Romjanu, kjer si je minister v
spremstvu župana Ronk Roberta
Fontanota in ravnateljice Sonje
Klanjšček ogledal prostore šole in
se sprehodil tudi po novi stavbi,
za katero načrtujejo, da bo svoja
vrata učencem odprla naslednje
leto. Minister je poudaril, da je za
slovensko skupnost pomembno
dobro sodelovanje z župani, za
utrjevanje znanja slovenskega je-
zika pa poučevanje le-tega v šolah
in vzpodbuda staršem, da v
družinah govorijo slovensko.
Vzpodbujal bo izmenjave šolarjev
iz zamejskih šol s šolami v Slove-
niji in obratno, skupne tabore
otrok in us tre zno usposabljanje
zamejskih učiteljev.
V Sovodnjah se je
minister Žmavc sre -
čal z županjo Alen-
ko Florenin, ki sta
se ji pridružila tudi
županja iz Števerja-
na Franca Padovan
in župan iz Dober-
doba Fabio Vizin-
tin. Ministru so žu -
pani predstavili
zna čilnosti občin,
ki jih vodijo, in izra-
zili svoje poglede
oz. pomisleke glede reforme lo-
kalne uprave v Avtonomni deželi
Furlaniji Julijski krajini. Z mini-
strom so se dogovorili, da bodo
skupaj sprotno spremljali imple-
mentacijo reforme in ga zaprosili
za pomoč pri oblikovanju novih
statutov. Minister je poudaril, da
so bili v Sloveniji ves čas spreje-
manja reforme pozorni ter da so
reagirali usklajeno z obema krov-
nima organizacijama. V stikih
najvišjih predstavnikov obeh
držav se izmenjujejo stališča ob
spoštovanju zaščite slovenske
manjšine na enaki ravni, kot je
določena v zakonodaji. Minister
je pohvalil čezmejno sodelovanje
M in povedal, da bomo na takihprojektih še naprej gradili dobreposlovne in medsosedske odno-
se.
V Gorici si je minister najprej
ogledal prostore Zadruge Goriška
Mohorjeva, Novega glasa, Kato-
liškega tiskovnega društva, Kato-
liške knjigarne in Goriške Mohor-
jeve družbe. Njihovi predstavniki
so ga seznanili z obširnim progra-
mom, ki poteka v teh prostorih,
predvsem pa s težavami, s kateri-
mi se vedno bolj soočajo. Mini-
ster se je strinjal, da je vlaganje v
zdrave temelje v zamejstvu po-
membno tudi za Slovenijo in da
je potrebno slovenski kulturni
prostor zavarovati, zato bo tudi
spremljal delovanje slovenskih
ustanov. Poudaril je, da je potreb-
no prinašati vsebino in metode,
ki bodo pritegnile mlade, pa tudi,
da je potrebno iskati možnosti v
evropskih finančnih perspekti-
vah. Minister si je na Travniku
ogledal tudi Kinoatelje in Media-
teko.
V KB centru se je minister Žmavc
srečal s predstavniki Narodne in
študijske knjižnice in Knjižnice
Damir Feigel, Slovenskega izo-
braževalnega konzorcija, Zveze
slovenskih kulturnih društev,
Glasbene matice, Kmečke zveze,
Zveze slovenskih športnih dru -
štev v Italiji, Sindikata slovenske
šole in Društva upokojencev za
Goriško. Minister je v pogovoru
z njimi povedal, da bo v sodelo-
vanju z ministrico za kulturo in
ministrico za izobraževanje, zna-
nost in šport oblikoval projektne
time, ki bodo podpirali delovanje
slovenskih organizacij v zamej-
stvu. Pohvalil je aktivnosti mla-
dih, ki uspešno povezujejo posa-
meznike po končanem šolanju z
gospodarstvom, pa tudi starejših,
ki gradijo medgeneracijsko sode-
lovanje in skrbijo, da se v dru -
žinah govori slovensko.
Na vljudnostni obisk je ministra
Žmavca povabil tudi župan Gori-
ce, Ettore Romoli. Spregovorila
sta o Evropskem združenju za te-
ritorialno sodelovanje občin Go-
rica, Nova Gorica in Šempeter-
Vrtojba. EZTS je instrument, ki je
bil idejno zastavljen za premago-
vanje težav pri uresničevanju in
upravljanju projektov čezmejne-
ga sodelovanja zaradi različne za-
konodaje in postopkov ter za
lažje uresničevanje skupnih na-
log, ki niso zgolj ekonomske na-
rave. Strinjala sta se, da je EZTS
odličen, pilotski projekt sodelo-
vanja, ki naj ga Slovenija še na-
prej podpira. Spregovorila sta o
dobrem sodelovanju na področju
prizadevanj za uveljavitev vidne
dvojezičnosti, kjer sta delila sta-
lišče, da je bilo nekaj korakov že
storjenih, da pa je potrebno kon-
tinuiteto graditi naprej z malimi
koraki.
V popoldanskem času si je mini-
ster ogledal prostore goriške re-
dakcije Primorskega dnevnika,
Mladinskega doma in Zavoda
Svete Družine ter Dijaškega do-
ma.
V Kulturnem cen-
tru Lojze Bratuž
so ministra pred-
stavniki Kultur-
nega centra, Zve-
ze slovenske kato-
liške prosvete,
Zveze cerkvenih
pevskih zborov,
Slovenske zamej-
ske skavtske orga-
nizacije, Amater-
skega športnega
združenja Olym-
pia, Slovenskega
centra za glasbeno vzgojo Emil
Komel in Krožka Anton Gregorčič
navdušili z bogatim programom
dejavnosti, ki se oblikujejo v tem
slovenskem kulturnem centru.
Minister je napovedal podporo
izmenjavi predstav s Slovenijo in
centru zagotovil svojo podporo.
Nazadnje si je minister ogledal še
Kulturni dom, v katerem so imeli
otroci ravno generalko za večer-
no prednovoletno prireditev.
Predstavniki KD so mu predstavi-
li bogato delovanje Kulturnega
doma in telovadnice, ki nudita
prostore slovenski manjšini pa tu-
di pripadnikom večinskega naro-
da.
Srečanje izvršnega odbora SSO
O srečanju z ministrom in
finančnem stanju dnevnika
  zvršni odbor Sveta
slovenskih organizacij je v
sredo, 17. decembra 2014,
imel redno zasedanje na
pokrajinskem
sedežu v Čedadu.
Začetni del
zasedanja je bil
namenjen
trenutnemu stanju
Primorskega
dnevnika, o katerem
je poročal
predsednik družbe
DZP Bojan Brezigar,
ki ga je predsednik
Sveta slovenskih
organizacij Drago
Štoka povabil v ta
namen.
Predsednik Bojan
Brezigar se je
zahvalil za povabilo
in obrazložil način
javnega financiranja za tiskane
medije, od katerega črpa tudi
Primorski dnevnik. Težave so
se pojavile, ko se je državna
zakodaja začela spreminjati in
se je posledično krčil
namenski sklad za dnevnike.
Ravno iz tega sklada prejema
Primorski dnevnik javni
prispevek iz postavke za
manjšinske dnevnike, kamor
spadata še dnevnik Dolomiten
in Die Neue Südtiroler
Tageszeitung. V tem trenutku
pripravlja vlada nov zakon, s
katerim bo manjšinskim
dnevnikom zagotovila
zadostna sredstva, vendar to
bo po vsej verjetnosti
dokončano naslednje leto.
Glavni problem je v tem, da
družba DZP prejema prispevke
za pretekla leta, za katera je
bilanca že končana, in če so
javna sredstva manjša, nastane
finančni problem. Da bi na
čim bolj učinkovit način
kljubovali takemu stanju, so že
izvedli določena krčenja in za
I časnikarje uvedlisolidarnostno pogodbo, ki paima časovno zapadlost. Na
podlagi posegov v rimskem
parlamentu pričakujejo, da se
bo našla rešitev v finančnem
zakonu, ki je v teh dneh v
obravnavi.
Člani izvršnega odbora SSO so
izrazili prepričanje, da
slovenska manjšina v Italiji
potrebuje dnevnik, in v ta
namen podčrtali upanje, da bi
Primorski dnevnik postal
vedno bolj manjšinski
dnevnik. Predsednik Štoka pa
je potrdil dejstvo, da je SSO
vedno sodeloval pri pomoči
Primorskemu dnevniku. Nekaj
vprašanj je zadevalo še
tiskarno ter kako bo v
prihodnosti razmerje med
tiskano in spletno izdajo.
V nadaljevanju zasedanja se je
predsednik Štoka najprej
spomnil pokojnega Marjana
Pertota, ki je dolga leta skrbel
za Knjižnico Dušana Černeta
in je zaslužen za njeno bogato
knjižno zbirko. Člane
izvršnega odbora pa je tudi
seznanil s potekom vladnega
omizja ter s pismom, ki sta ga
skupaj s predsednikom SKGZ
posredovala na družbo RAI v
zvezi z vprašanjem ravnatelja
slovenskih programov.
Tržaški
pokrajinski
predsednik Igor
Švab je izrazil
zadovoljstvo, da je
občina Trst
podelila priznanje
pisatelju Alojzu
Rebuli. Poročal je
tudi o pripravah
slovenskega
paviljona na
svetovnem
razstavišču Expo v
Milanu, kamor so
vabljeni tudi
Slovenci iz
zamejstva.
Walter Bandelj je
pozitivno ocenil
pestro delovanje članic SSO na
Goriškem. Poudaril je dobro
izpeljavo posveta o Slovencih v
zamejstvu na Univerzi v Novi
Gorici, na katerem so v imenu
SSO spregovorili tudi mladi.
Giorgio Banchig, pokrajinski
predsednik za Videmsko, se je
zaustavil ob dvodnevnem
obisku ministra za Slovence v
zamejstvu in po svetu Gorazda
Žmavca pri Slovencih v
videmski pokrajini. Obisk je
ocenil kot zelo pozitiven, ker
se je minister lahko soočil s
konkretno stvarnostjo in pri
tem dokazal tudi veliko
zanimanje. Pomembno je bilo
tudi srečanje v Kanalski dolini,
kjer se je minister Žmavc srečal
z društvi Marij Černet in
Planika ter s slovenskimi
duhovniki.
Pred koncem srečanja je
predsednik SSO Drago Štoka
vsem članom Izvršnega
odbora in prisotnim
nadzornikom iskreno voščil za
Božič in novo leto 2015.
  e si na pragu novega leta res kaj zaželi-
mo, potem je to upanje, da bi bi bilo
boljše, kot je bilo leto, ki ga puščamo za
seboj. Pa ne samo boljše, ampak da bi bilo dosti
boljše in bi bile težave manjše, ali pa jih sploh
ne bi bilo, problemi lažji, ali pa jih sploh ne bi
bilo, skrbi le redko posejane, ali pa jih sploh ne
bi bilo. Upanje je torej veliko, saj naše življenje
ni samo lahko in se zato svetlim novoletnim
pričakovanjem prepustimo z vso močjo in pre-
pričanjem majhnega otroka, ki želi okrog sebe
videti le lep in srečen svet, le lepe in srečne lju-
di. Toliko bolj so naše želje upravičene in za
naše počutje nujne, ker ne živimo v zgolj
srečnem obdobju in na nas pospešeno legajo
drobne in velike stiske. Nemara smo se na kriz-
ne razmere nekako navadili, čeprav nam
znižujejo življenjsko raven in nam temnijo ob-
zorje prihodnosti. Toda dejstvo je, da tega svo-
jega poslabšanega stanja ne moremo povsem
pozabiti, čeprav ga raje pozabljamo, kar je ra-
zumljivo: kadar ni pogojev za nenehno iz-
boljševanje našega življenja, se počutimo nela-
godno, kljub temu da v primeru z lisami
revščine in pomanjkanja še vedno živimo več
kot dobro. Obstaja pa še druga, v veliki meri ne-
vidna, a zato nič manjša obremenitev, ki je v
tem, da se nahajamo v počasnih, a zloveščih
vrtincih spreminjanja. Cel svet se spreminja,
prejšnja jasna razmerja so vsak dan drugačna,
pri čemer je najotipljivejše območje nova Evro-
pa, v kateri dobivajo njene države drugačno me-
sto, kot so ga imele prej. To pa pomeni, da se
spreminja položaj tudi t. i. lokalnih prostorov,
torej tudi našega, in ne samo to: spreminja se
položaj vsakogar med nami, cel kup starih spoz-
nanj in misli postaja zastarel, ni jasne vednosti
o tistem, kar prihaja, in vse skupaj lega na nas
kot neprijetna skrivnost, ki se zamolklo premi-
ka. In ta vse bolj zaprt krog duševne tesnobnosti
nas potiska v objem na videz edine rešitve, ki
pa je v resnici velika zmota, iz katere ne prihaja
nič dobrega. V ogroženosti ugotovimo, da je
treba poskrbeti zase in zgolj zase. Ni čas, da bi
mislili še na druge, kaj šele da bi komu poma-
gali, ni čas za junaške zgodbe oziroma otroške
pravljice o tem, kako je najlepša stvar v človeku
plemenitost in kako je dobrota tista, ki vedno
zmaga in za katero se velja vedno in z vsem
srcem opredeliti. Ne, sedaj je nujno misliti nase
in le nase, in tako na novo in še močneje stopi
na plan boj človeka z drugim človekom, boj člo-
veka s sočlovekom in tu ni milosti, ker se vendar
borim za svojo družino, zase, in če se ne bom
boril, mi bodo drugi odnesli kruh z mize. Ta
pot, egoizem, zaneti boj družine z drugo
družino, naroda z drugim narodom, podžge boj
znotraj istega naroda, boj med državami, civili-
zacijami, verami. Zato je res pomembna ena sa-
ma novoletna želja, da bi namreč prevladala
povsem nasprotna usmeritev, ki se nam sicer
zdi nespametna: da bi iskreno in v enaki meri
reševali tudi druge, se zanje zavzeli z dejanji ter
s tem rešili sami sebe. Le to bi bilo novo leto le-
pih dogodkov.
Janez Povše
Č
V Katoliški knjigarni (foto dpd)
Seja z upravitelji Zadruge
Goriška Mohorjeva (foto dpd)
Na OŠ Ljubke Šorli v Romjanu
Minister Gorazd Žmavc in Drago Štoka (foto dpd)
  Damijan Terpin, deželni tajnik Slovenske skupnosti 
Vse razvite in uspešne manjšine v Evropi 
imajo svojo politično stranko
INTERVJU 
  eto 2014, ki se izteka, je bi-
lo na političnem področju
zelo zahtevno in po vsej
verjetnosti bo tako v novem letu
2015. Večji del pozornosti je bil
usmerjen v to, kar se dogaja na
državni ravni, kjer je glavna tema
uvajanje reform, ki bi Italiji omo-
gočile ponoven zagon gospodar-
stva in izhod iz krize. Zelo zah-
tevno politično delo pa je tudi
na deželni ravni, kjer se izvajajo
določene reforme, ki zahtevajo
veliko političnega truda pri
usklajevanju različnih zahtev in
potreb. Pri tem je seveda zelo po-
membno, da smo Slovenci kot
narodna manjšina čim bolj pri-
sotni, še posebej v tej mandatni
dobi, ko sodelujemo v deželni
večini, ki upravlja deželo FJK. To-
liko bolj pomembno je, če se v
tej vlogi znajde edina slovenska,
samostojna, politična stranka
Slovenska skupnost, ki zasleduje
cilj zbirne stranke in s tem to, da
imamo kot narodna skupnost
svojo upravno avtonomijo na
področju, na katerem živimo in
delujemo, to se pravi, da nasto-
pamo kot subjekt.
Damijan Terpin, deželni taj-
nik SSk, kako ocenjuješ vlogo
in delo, ki ga je stranka opra-
vila v letošnjem letu, tako v
odnosu do slovenske
manjšine v FJK kot v odnosu
do ostalih deželnih političnih
subjektov?
Tudi letošnje leto je bilo polno
obveznosti, težav, pa tudi za-
doščenj.
Občinske volitve so prinesle ne-
kaj res spodbudnih rezultatov,
nekaj pa je tudi senc. V Italiji
imamo novega premiera, ki na-
javlja, da bo s pospešenimi kora-
ki spremenil italijansko politiko,
italijansko ustavo, zagnal gospo-
darstvo itd.
Podobno slišimo na deželni rav-
ni, kjer predsednica Debora Ser-
racchiani, ki je v Demokratski
stranki tudi številka 2, takoj za
Renzijem, upravlja deželo na po-
doben način. Slo-
venska skupnost
je stranka z enim
samim deželnim
svetnikom in brez
državnega poslan-
ca. Kljub temu
opravljamo še na-
prej izjemno po-
membno vlogo,
brez sredstev,
strukture in
kakšne večje me-
dijske podpore.
Glede na pogoje
se mi zdi opravljeno delo več kot
zadovoljivo.
Od aprila lani ima SSk volilni
dogovor z Demokratsko stran-
ko, ki je stranki omogočil, da
na deželnih volitvah nastopi
z listo, ki je izraz slovenske
manjšine in lahko koristi
olajševalne pogoje za izvoli-
tev. Ta dogovor pa tudi obve-
zuje predstavnika SSk, da na-
stopa v okviru svetniške sku-
pine Demokratske stranke.
Kako ocenjuješ stanje tega do-
govora v tem trenutku?
Odnosi z Demokratsko stranko v
deželnem svetu bi bili lahko do-
bri, žal pa ravno slovenski sveto-
valec v Demokratski stranki
pravzaprav najbolj ovira predlo-
ge in delo našega deželnega svet-
nika. Italijanski deželni svetoval-
ci Demokratske stranke se z
našimi vprašanji največkrat ne
L bremenijo in naše predlogenačeloma upoštevajo, če pa pri-de veto od njihovega slovenske-
ga deželnega svetnika, se seveda
bodisi svetovalci kot deželni od-
bor postavijo na njegovo stališče.
Paradoksalno je torej to, da smo
v manjšini sami krivi, da nismo
dosegli marsičesa.
Zelo napeto politično
ozračje je nastalo pri
reformi za krajevne
uprave, ko so še en-
krat prišle na dan ra-
zlike med SSk in slo-
vensko komponento
v Demokratski stran-
ki. Če je to nekaj sko-
raj običajnega, pa je
bilo tokrat tudi precej
ostro soočenje z
deželno upravo pred-
sednice Debore Ser-
racchiani. Ali bodo v
prihodnje pri tem
kakšne posledice?
Reformo krajevnih
uprav, ki jo je odobril
deželni svet, seveda Slo-
venska skupnost ni pod-
prla. Vztrajamo namreč
pri tem, da čeprav je bil
tekst nekoliko izboljšan
in je v njem izrecno go-
vor o zaščitni zakonoda-
ji, bomo s to reformo v
veliki meri izgubili svojo
upravno avtonomijo celo tam,
kjer smo jo doslej v polnosti
uživali, in sicer v Števerjanu, So-
vodnjah, Doberdobu, Devinu
Nabrežini, Zgoniku, Repentabru
in Dolini. V teh občinah smo
lahko Slovenci sami odločali, v
prihodnje pa bodo odločali dru-
gi, vključno o tem, ali naj se stav-
ba osnovne šole zgradi oz. po-
pravi ali ne. Stališča Slovenske
skupnosti so v začetku na sestan-
ku slovenskih upraviteljev pod-
prli vsi prisotni župani različnih
strank, potem pa so pod priti-
skom Demokratske stranke po-
pustili vsi slovenski župani te
stranke.
Stranka SSk je veliko vložila
tudi v uresničitev 26. člena
zaščitnega zakona 38/01, ki
določa olajšane pogoje za iz-
volitev slovenskih predstavni-
kov v parlament. Nam bo to-
krat uspelo?
Volilna reforma, ki je bila odo-
brena v poslanski zbornici,
manjšini ni prinesla ničesar, saj
določba, da mora vlada pri do-
ločanju volilnih okrožij upošte-
vati prisotnost manjšin, ne po-
meni nobenega olajšanega po-
goja za izvolitev Slovenca v par-
lament. Premier Renzi je najavil,
da naj bi v mesecu januarju vo-
lilno reformo odobril senat, pri
čemer Slovenska skupnost vztra-
ja pri svojem predlogu, ki je edi-
ni sprejemljiv z ustavnega vidika.
Druge komponente v manjšini
niso dale nikakršnega predloga,
ki bi pomenil kakšno konkretno
olajšano možnost izvolitve, kar
pa pomeni, da bodo preprosto
nasprotovali predlogu Slovenske
skupnosti, kot se je dogajalo do-
slej. Tudi glede ustavne reforme
senata smo Slovenci doživeli na-
sprotovanje vlade in poročevalca
večine glede zajamčenega sedeža
za slovensko manjšino, ki so ga
predlagali bodisi Južni Tirolci
kot poslanka Tamara Blažina.
Kljub temu amandma ni prodrl.
Očitno so torej obljube italijan-
ske vlade, tudi na mednarodnih
srečanjih s Slovenijo, eno, kon-
kretno dogajanje v parlamentu
pa čisto nekaj drugega. SSk bo si-
cer v januarju napela vse sile, da
dosežemo željeni rezultat.
Da bi lahko presegli te razlike in
dobili vsaj minimalni konsenz,
je bilo osnovano skupno pred-
stavništvo, ki pa se je izkazalo za
nemočno. Kje so vzroki?
Razlog za neučinkovitost je pre-
prost: medtem ko zastopniki
SSk, SSO in SKGZ stališča,
ki jih tam zavzamemo,
lahko tudi sami potem
konkretno zagovarjamo in
udejanjimo, so ostale kom-
ponente odvisne od stališč
vsedržavnih vodstev svojih
strank. Najbolj očitno se je
to pokazalo pri vprašanju
zajamčenega sedeža za Slo-
vence v senatu, kjer smo se
dogovorili za skupen pre-
dlog, rezultat pa je bil v ce-
loti negativen, kot sem že
navedel.
Republika Slovenija je sloven-
ski manjšini stala v teh letih
ob strani. Tudi pri deželni re-
formi za krajevne uprave je
pozivala, naj se spoštujejo
mednarodne pogodbe in
zaščitna zakonodaja. Sedaj, ko
je zakon odobren, kaj lahko
Slovenija še naredi v odnosu
do Italije?
Pri deželni reformi krajevnih
uprav po mojem mnenju žal Slo-
venija ni zavzela ustreznega sta-
lišča. Prenos večine pristojnosti
občin na širše upravne enote
(unije občin) dejansko pomeni
spremembo obsega upravnih
enot, kar pa je v očitnem na-
sprotju s 16. členom okvirne
konvencije Sveta Evrope o zaščiti
narodnih manjšin. Tega Republi-
ka Slovenija v svojem stališču
deželni predsednici Serracchia-
nijevi ni izrecno povedala, tako
da je predsednica stališča Slove-
nije celo razumela kot spodbudo
pri nadaljevanju postopka za
sprejem takšne reforme. Izgovor,
da obstajajo glede tega nesogla-
sja v manjšini, ni ustrezen, saj
gre za spoštovanje mednarodnih
dogovorov, pri katerih mora naša
matična država vztrajati ne glede
na morebitna različna stališča v
manjšini. Popravni izpit bo Re-
publika Slovenija imela takrat,
ko bo znan deželni predlog o se-
stavi unij, ko naj bi se torej slo-
venske občine “spojile” z občina-
mi, ki so večinsko italijanske, in
celo s takšnimi, v katerih se
zaščitni zakon sploh ne izvaja.
Kako misliš, da bi se morali v
prihodnje razviti odnosi Slo-
venije do slovenske manjšine,
da bi lahko bila njena vloga
bolj učinkovita prav pri priza-
devanju, da se slovenski
manjšini v FJK ohrani primer-
no upravno-predstavniško ra-
ven?
Kot rečeno, bi morala Republika
Slovenija upoštevati dej-
stvo, da je upravna avtono-
mija Slovencev v Italiji ve-
likanska vrednota, poleg
tega, da je to določeno tudi
v mednarodnih sporazu-
mih. Če bo čakala, glede
načina izvajanja manjšin-
skih pravic in interesov, na
soglasje v manjšini, se je
svoji zaščitni vlogi že vna-
prej odpovedala. Dejstvo
pa je, da so naša nesoglasja
in “razprodaja” manjšin-
skih interesov, ki jo neka-
teri v manjšini zadnje čase
brez sramu opravljajo, lah-
ko dober alibi za našo ma-
tično državo.
Politično delovanje je da-
nes bistveno težje kot pred
leti, saj je vse manj zani-
manja za politiko in javno
upravo. Dejstvo pa je, da
brez politike ne gre. Koliko
je torej pomembno, da
Slovenci kljub vsemu
ohranimo svojo politično
stranko?
Žal, o življenju ljudi odloča tudi
in predvsem politika. Za
manjšinsko narodno skupnost je
prisotnost v političnem življenju
seveda še toliko bolj pomembna,
sicer o njenih interesih in
preživetju odločajo drugi, ki
načeloma sami na sebi ne more-
jo biti posebej zavzeti za to. Vse
razvite manjšine v Evropi, ki so
tudi uspešne, imajo svojo poli-
tično stranko. To je njihovo po-
litično predstavništvo, izraženo
v samostojni stranki. Pri nas se
tega še vedno otepamo, rezultati
pa govorijo ravno nasprotno.
Stranka SSk ima najdaljšo po-
litično tradicijo v FJK in v letu
2015 bo praznovala 40. oblet-
nico ustanovitve. Prestala je
razne politične krize, ki so po-
stopoma odpravile s stranka-
mi iz prve in tudi druge repu-
blike. Kaj bi po tvojem mnen-
ju stranka potrebovala, da bi
pridobila še večji konsenz?
Slovenska skupnost se mora po
moji oceni še naprej odpirati
vsem tistim v manjšini, ki so še
zlasti zadnje čase nekoliko ra-
zočarani nad stališči levih strank,
še zlasti Demokratske stranke.
Dogajanje glede reforme krajev-
nih uprav pa bo z uresničitvijo te
reforme po mojem še marsiko-
mu odprlo oči. Zato se pri SSk ne
smemo bati odpiranja in širitve
naše baze. Doslej smo bili vedno
uspešni, ko smo bili sposobni
sprejeti vsakogar, ki mu je re-
snično pri srcu naše slovenstvo.
Nikoli ni prišlo s tem do na-
pačnih zasukov v politiki stran-
ke, pač pa smo stranko vedno le
okrepili.
Stranka SSk se v tem času pri-
pravlja na 15. deželni kongres.
Po sekcijah so potekali krajev-
ni kongresi in v kratkem bosta
tudi oba pokrajinska kongre-
sa. Kakšne bodo oziroma bi
morale biti glavne tematike,
ki jih bo morala stranka pre-
debatirati?
Predvsem je tukaj vprašanje kako
naprej glede reforme krajevnih
uprav in posledično naše poli-
tične perspektive v odnosu do
Demokratske stranke in te
dežene uprave. Nezadovoljstva v
stranki je glede tega ogromno in
poiskati bo potrebno rešitve, ka-
ko naprej oz. do kod smo še pri-
pravljeni vztrajati na dosedanjih
dogovorih in zavezništvih.
Druga bistvena tema pa je ka-
drovska prenova v stranki, ki je
seveda potrebna. K sreči pa no-
vih, mlajših sil ne manjka, zato
sem pri tem optimist.
Julijan Čavdek
Parlament je odobril zakon o finančni stabilnosti za leto 2015
Za izvajanje zaščitnega zakona
38/01 dobrih 9 milijonov evrov
  drugi obravnavi v po-
slanski zbornici je bil v
ponedeljek, 22. decem-
bra 2014, dokončno odobren
zakon za stabilnost javnih fi-
nanc za leto 2015. Od 630 iz-
voljenih poslancev jih je za za-
kon glasovalo
307 za in 116 jih
je bilo proti. Ita-
lijanski finančni
minister Pier
Carlo Padoan je
odobritev zako-
na v doglednem
roku ocenil kot
pozitivno dej-
stvo, saj računa,
da bo to prineslo
večjo gospodar-
sko rast, več de-
lovnih mest in
boljšo uravno-
teženost javnih računov. S
tem zakonom naj bi Italija tu-
di pomirila skrbi, ki so se širile
na njen račun v evropskih in-
stitucijah. Če bo to res, bomo
videli v prvem trimesečju no-
vega leta. Za odobritev zako-
na, ki urejuje italijanske finan-
ce za leto 2015, je italijanski
parlament porabil dva mese-
ca, saj ga je vlada vložila v
obravnavo 23. oktobra 2014.
V Zakon o stabilnosti naj bi meddrugim občutno zmanjšaldavčno breme na podjetja in
pri tem olajšal zaposlovanje. S
tem zakonom dokončno osta-
ne bonus 80 evrov za družine
odvisnih delavcev, podjetja pa
bodo lahko računala na raz-
bremenitev davka Irap na
proizvodne dejavnosti.
Novosti so prisotne tudi za
Slovence v Furlaniji Julijski
krajini in zadevajo nov način
razdelitve sredstev iz zaščitne-
ga zakona 38/01. Kot je nave-
deno, bodo finančna sredstva,
ki so namenjena izvajanju
zaščitne zakonodaje na podla-
gi 8.  (raba slovenskega jezika
v javni upravi), 16.  (financi-
ranje društev in organizacij)
in 21. člena (zaščita družbe-
nih, gospodarskih in okolje-
varstvenih interesov), prene-
sena v skupnem seštevku na
deželo FJK. Pristojno deželno
odborništvo, ki
ga vodi odbor-
nik Gianni Tor-
renti, in posve-
tovalna dežel-
na komisija za
Slovence v FJK
bosta poskrbe-
la, da sredstva
razdelita na po-
dlagi zgoraj
omenjenih čle-
nov ob upošte-
vanju realnih
potreb. Na tak
način bo mo-
goče sredstva v celoti uporabi-
ti in se izogniti njihovemu
vračanju zaradi neuporabe,
kar je bilo še najbolj prisotno
pri 8. členu za izvajanje zaščite
v deželni in krajevni javni
upravi FJK. S tem finančnim
zakonom je bilo za izvajanje
treh členov zaščitnega zakona
38/01 v letu 2015 dodeljenih
dobrih 9 milijonov evrov.
JuČ
Foto dpd
Pier Carlo Padoan Gianni Torrenti
Slovenska skupnost se mora 
po moji oceni še naprej odpirati
vsem tistim v manjšini, 
ki so še zlasti zadnje čase 
nekoliko razočarani nad stališči 
levih strank, še zlasti 
Demokratske stranke.
Svet in Slovenske Organizacije 25. decembra 2014 3
Kristjani in družba25. decembra 20144
Cerkev sv. Ivana v Gorici / Božični koncert SCGV E. Komel
Očarljive skladbe v izvedbi 
mladih učencev
  lovenski center za glasbeno
vzgojo Emil Komel je v ne-
deljo, 14. decembra 2014,
priredil pozno popoldne božični
koncert z naslovom Naše voščilo.
V cerkev sv. Ivana v Gorici je prišlo
ogromno ljudi, veliko jih je stalo
tudi v preddverju te cerkve, v ka-
teri ima sedež Slovensko pastoral-
no središče v mestu. Šlo je za lep
poklon mladih glasbenikov in nji-
hovih profesorjev staršem in lju-
biteljem glasbe.
Prisotne starše sta nagovorila rav-
nateljica centra Komel Alessandra
Schettino in predsednik upravne-
ga odbora te goriške glasbene šole
Saša Quinzi; oba sta poudarila po-
men božične vesele novice in pa
zavezanost glasbi, ki jo v centru
Emil Komel gojijo. Sledil je pre-
pričljiv nastop gojencev in njiho-
vih profesorjev, ki so ga povezo-
vale članice mladinske gledališke
skupine O'Klapa.
Juvanova pesem Zbudimo se iz
spanja ter pesem Adventna v pri-
S redbi Michele De Castro sta lepoizzveneli iz grl malih pevcevOtroškega zbora nauka o glasbi
pod vodstvom Michele De Castro.
Male pevke in pevce so spremljali
Riccardo Conte, Frančišek Tavčar,
violina, in Federico Magris, vio-
lončelo. Zapeli so še pesem Ta Ma-
rijin plašč ob spremljavi prečne
flavte Svetlane Della Vedova in
Ane Kristine Klančič na harfi.
Skladbi G. Riharja Vi oblaki in F.
Kimovca Vso zemljo tema krije je
zaigral kvartet, ki so ga sestavljali:
Simone Sette, 1. violina, Tomaž
Cotič, 2. violina, Jurij Lavrenčič in
Marianna Meroni, violončelo.
Francesca Pipia in Silvia De Savor-
gnani sta na flavti zaigrali J. B.
Loilletovo Largo iz Sonate v F du-
ru op. II/2, na orglah ju je sprem-
ljala Elisabetta Cavaleri.
Marianna Meroni, Ilaria Soranzio,
Luca Bregant in Jurij Lavrenčič pa
so kot kvartet violončelov lepo
zaigrali Mozartovo Ave verum
KV618.
Tradicionalno angleško božično
pesem What Child Is This? in tra-
dicionalno francosko
Angels We Have Heard on High
pa so doživeto zaigrale Neža Faga-
nelj, 1. flavta, Svetlana Della Ve-
dova, 2. flavta ter Ana Kristina
Klančič na harfi.
Sofia Semolič na flavti in Marian-
na Meroni na violončelu sta zai-
grali Loilletov Adagio iz Sonate v
A molu, na orglah ju je spremljala
Elisabetta Cavaleri.
Mladinski zbor SCGV Emil Ko-
mel, ki ga vodi David Bandelj, je
ob orgelski spremljavi Elisabette
Cavaleri zapel naslednje pesmi: F.
M. Bartholdy: Veni Domine op.
39, št. 1 za zbor, orgle in solista, J.
A. Pamintuan: O magnum myste-
rium op. 5, št. 3 za zbor, solista in
kitaro ter A. Pärt: Bogorodice dje-
vo antifona (Lk 1, 28-42) . Mladin-
ski zbor centra Komel je ponovno
dokazal, da ne spada zaman med
vrhunske mladinske pevske zbore
v naši deželi in matični Sloveniji.
  ost srečanja pod lipami, ki ga je
18. decembra organiziral Krožek
Anton Gregorčič v sodelovanju s
Kulturnim centrom Bratuž v komorni
dvorani KCLB v Gorici, je bil msgr. Gašper
Rudolf. Znan je kot zavzet in aktiven du-
hovnik na najrazličnejših področjih, je
uvodoma povedala prof. Mirjam Bratina,
ki je moderirala večer. V duhovnika je bil
posvečen pred 60 leti, pastirsko službo je
najprej opravljal v Tolminu, na Vojskem
in v Mirnu, “kjer so me razvajali”, leta
1976 pa je postal prvi župnik novousta-
novljene župnije Kristusa Odrešenika v
Novi Gorici. Njegova glavna skrb je ves
čas bila pastoralna prenova škofije. Farani
so ga opisali kot “zavzetega in skrbnega
pastoralnega delavca, ki črpa moč iz evan-
gelija, ničesar ne naredi na pol in je zah-
teven do sebe in do drugih. Vedno je v
stiku z domačimi in tujimi sodelavci, je
razgledan in samozavesten duhovnik ter
izrablja talente, ki mu jih je Bog dal”. O
sebi in svoji formaciji je gost dejal, da ga
je močno zaznamoval krog okrog pri-
morskega duhovnika Alberta Metlikovca,
ki je veliko naredil za razvoj pastorale in
kateheze na Slovenskem. Veliko sta mu
seveda pomenila družina, v kateri je bilo
osem otrok, in domače okolje. Nekaj let
so živeli brez očeta, ki je bil leta 1934 kon-
finiran. “Že pri 10 letih sem razumel, da
je komunizem nekaj groznega”. Posvetil
ga je svetniški škof Anton Vovk, “eden
redkih karizmatičnih slovenskih škofov,
ki je s svojo pastoralno intuicijo povezoval
vso Slovenijo”. Bil je “veder, nasmejan in
pogumen, pa celo noč so ga zasliševali”...
Na skoraj dveurnem srečanju je monsin-
jor marsikaj zanimivega povedal o novo-
goriški cerkvi, ki je bila “zadnja na Slo-
venskem dovoljena s političnimi razlogi”,
in marsičem drugem; še najbolj zanimiva
pa so bila njegova razmišljanja, mestoma
začinjena z duhovno duhovitostjo oz. s
kančkom ironije, o tem, čemur on pravi
“pokrščanstvo”: to je čas, v katerem živi-
mo, doba epohalnih sprememb v družbi,
ki ni več krščanska. Msgr. Rudolf je kri-
tično ocenil krovni dokument slovenske-
ga pastoralnega načrta Pridi in poglej
(PiP) in še zlasti njegov 34. člen, ki govori
“o petih ranjenostih” slovenske Cerkve:
“Če je analiza stanja zgrešena, tudi odgo-
vor ne more biti ustrezen”. Hudo je tudi,
da je bila ekipa, ki je PiP sestavila, raz-
puščena, brž ko je bil pisan dokument.
“Mati rodi otroka in ga da ciganki”? Dej-
stvo je, da je zadnja velika raziskava o ver-
nosti na Slovenskem pokazala, “da je po-
doba vernega slovenskega naroda lažna
podoba, kot je lažna podoba delavnega
Slovenca”. Mit o katoliškem Slovencu je
“pravljica, laž”. Slovenski katoličani smo
na smrt skregani
med seboj, “zgo-
dovina je pritiska-
la, mi pa smo se
med sabo ribali.
In še danes je to.
Bolj kot moralni
problem je to kul-
turni”.
Nekaj se je zgodi-
lo z nonoti in pra-
nonoti, da niso
prenesli krščan-
ske izkušnje na naslednjo generacijo, je
dejal na vprašanje o mladih, ki se oddal-
jujejo od Cerkve, in drugih razočaranjih
v pastorali. “Prvotno krščanstvo je iznašlo
novo govorico”, danes pa smo vajeni
stvarne govorice iz šolskega sistema in vir-
tualne, računalniške govorice; manjka
nam simbolična govorica. Na vprašanje
o upadu števila duhovnikov, vlogi laikov
in sporih med njimi je msgr. Rudolf naj-
prej dejal, da “stil življenja duhovnikov
ni več produktiven”, odgovarja časom
Jožefa II., ko je bil “župnik na vasi papež
in cesar”. Danes je “pustiti laika samega
tako kot pustiti samega duhovnika”. Ime-
ti bi morali skupno življenje. Žal pa “du-
hovniki nismo sposobni skupinskega de-
la. To je pedagoški in psihološki pro-
blem”. Dokler ne bo “operativno in cer-
kvenostno privlačnega lika duhovnika,
bo zadrega”. Vsaka vas oz. župnija bi mo-
rala imeti jedro vernikov, ki sprejemajo
odgovornost za poslanstvo biti krščen in
biti birman v tistem kraju.
“Živijo ljudje, ki so mračni, in taki, ki so
svetli”, je msgr. Rudolf začel svoje
božično razmišljanje z Janezovim evan-
gelijem v roki. V zraku je kristjanofobija:
lahko pridemo tako daleč, da krščanstvo
v Evropi ne bo imelo več prijema. “Jaz ne
vem, kaj je verski čut, kaj je luč, kaj je
Božič. Vem pa, da je”, je zatrdil. Vsakdo
ima “štalo v sebi. Te 'štalirje' kliče evan-
gelij, da bi pričevali o luči”. Bog je ločil,
kar je večno, od tega, kar ima začetek, tra-
janje in konec. “Imamo izkustvo časa, a
ne vemo, kaj je čas. Čas je skrivnost”. Vse
obstaja v času. “Večnost? Klobuk dol in
na kolena! Bog je večen”.
Božič ni več tisti Božič iz našega
otroštva, “nekaj škriplje”. Zadnje ge-
neracije imajo težave s prenosom
verskega čuta na otroke. Evengelij pa
je v vseh časih “nalezljiv, celo cer-
kveni očetje so nalezljivi”. V sodob-
ni družini, ki ima samo enega otro-
ka in ni bogastva mreže odnosov, je
izredno težko privzgojiti verski čut.
“Če ga starši ne znajo izraziti, pome-
ni, da ga nimajo”. Vsa umetnost se
giblje okrog transcendence, člove-
kovega hrepenenja. In vendar v nu-
klearni družini v pokrščanski dobi
tudi odnose vedno bolj materializi-
ramo. Leto 1968 je spočelo revolu-
cijo proti institucijam, tudi proti
družini in Cerkvi. “Brezskrbni otroci
očetov, ki so se vrnili iz vojne, so protesti-
rali, ker je njihovo življenje postalo praz-
no”, brez smisla. Danes msgr. Rudolf ne
vidi druge poti kot to, “da krščanska
družina vztraja na obredju”. To pa je
težko, če starši niso opismenjeni na po-
dročju simbolike. Če hočeš imeti ureje-
nega, delavnega in samozavestnega otro-
ka, so potrebni 'družinski protokoli'.
“Če mislimo, da je življenje poceni, da je
Božič možno praznovati brez Jezusa Kri-
stusa, potem ostanimo raje samo pri
božični zgodbi, ki se me ne dotakne”.
Običaji ne rešijo, so lupina; “če so brez
soka, so problematični”. Vsi se trudimo
in imamo težave, smo popotniki. Kot pra-
vi evangelij, pa med nami “stoji on”, za-
kramentalno, s svojo besedo, s svojim
izročilom.
G
  ako se glasijo stihi ene izmed
naših lepih, nežnosti in toplih
občutkov polnih božičnih pesmi,
ki nam pomagajo v tej površni družbi,
omamljeni od vsakdanjih puhlih vab
potrošništva, pri resničnem po-
doživljanju božične skrivnosti ob roj-
stvu Božjega Deteta. Da bi čim bolj
iskreno in globoko doživeli božične
praznike, želi svojim malim in velikim
bralcem tudi Pastirček s četrto, decem-
brsko številko. V njej vse drhti ob vese-
lem pričakovanju Božjega rojstva. Pa-
stirček “oznanja vsem prijateljem radost
in mir”, pravi urednik Marijan Markežič
in nadaljuje, rekoč “ledene sveče v srcih
se bodo stopile”. Hema v sliki in besedi
nazorno prikazuje, kako otroci iz stare-
ga časopisnega papirja, lepilnega traku,
črnega sukanca, žebljev, štirih sveč in
smrečja ali kakšnega drugega zelenja
lahko pripravijo adventni venec, na ka-
terem bodo vsako nedeljo prižgali
svečko, dokler ne bodo prižgane vse šti-
ri, ki bodo naznanjale, da je Božič že tu.
Walter Grudina ob privlačnih ilustraci-
jah in dopolnjevankah Paole Bertolini
Grudina opisuje skrivnosten Jezusov
prihod na Zemljo. Ker se Dojenčičin oče
rad drži starih navad, ko so jaslice delali
na božično vigilijo, Dojenčica pa bi jih
rada imela že prej kot njeni sošolci, se
je sama nečesa domislila: z vsem po-
trebnim se je zaprla v svojo sobo in iz
lepenke ter papirja izdelala jaslice. Ker
jih je pripravila s srcem, jo je še oče poh-
valil. Tudi ta Dojenčičin podvig je izšel
izpod peresa Barbare Rustja, deklico pa
je kot vselej narisala Svetlana Brecelj. Da
bodo lahko kaj podobnega poskusili tu-
di Pastirčkovi bralci, je poskrbela Tatja-
na Ban z jasnimi navodili, kako naredi-
mo sami kartonaste jaslice, ki bodo go-
tovo zelo izvirne. Fantiček Mihec, ki sta-
nuje v “prijazni hišici predme-
stne ulice”, je okrasil veliko
smreko, tako da je bilo pod njo
mnogo prostora za darila. A
naenkrat se mu je zazdelo, da
nekaj manjka: jaslice! Stekel je na pod-
strešje, kjer so se Marija, Jožef, Jezušček
in pastirčki že spraševali, zakaj
Mihca še ni. Šele ob jaslicah je
fantiček začutil žar Božiča. Po-
menljivo zgodbico za današnje
otroke, ki jih priteguje večkrat le
“praznična navlaka”, je stkala
Mariza Perat. Lučka Susič pa je
avtorica prizorčka v verzih
Božične zvezdice z neba, katere-
ga vsebino je povzela po pravlji-
ci Zvezdni tolarji bratov Grimm.
Ljubke ilustracije so delo Danile
Komjanc. V pričakovanju Mi-
klavža je naslov pesmice Ljubke
Šorli, ki jo je uglasbil Patrick
Quaggiato za naše pridne male
pevce. O prihodu Miklavža poje tudi pe-
smica Glej, kako nebo je rdeče. Tudi ma-
la medvedka Metka se veseli Mi-
klavževega obiska in prosi najmanjše
bralce, naj ji pomagajo priti do daril. Ka-
ko se je Andrej pripravljal na Božič, bo-
do bralci izvedeli iz dopolnjevanke Kar-
men Smodiš Andrej in smreke. Pacek
Walterja Grudine z začudenjem pripo-
veduje, da je na božični prireditvi zbežal
iz jaslic osliček in da so prav njega pro-
sili, naj ga nadomesti!! Kljub zimi, ki je
zadnje dni vendarle pokazala svoje
mrzlo obličje, jo je stric Maks s Tjašo in
Pastirčkom mahnil na Kolovrat, kjer je
eden izmed šestih muzejev na prostem
prve svetovne vojne. Zapis Marijana
Markežiča bo ravno pravšnji pri obrav-
navanju vojnih spopadov v Posočju ob
obletnici začetka teh grozot. Decem-
brska številka Pastirčka prinaša še rubri-
ke Kar lepo po vrsti za boljše poznavanje
Sv. pisma, Pastirček spozna-
va svet, Vesela šola, v kateri
tri kravice sprašujejo, kako
se pravilno glasijo pregovori
oz. besedne zveze. Tudi to-
kratno številko bogatijo za-
pisi in čudovito pisane risbi-
ce (tokrat jih je 25) malih
dopisnikov in velika barvna
fotografija, na kateri je ured-
nik Pastirčka Marijan Mar-
kežič, ki je bil v oktobru
gost 1. in 2. razreda OŠ F.
Milčinski s Katinare. Učen-
cem je v oddelku za male
bralce v Narodnem domu v
Trstu pojasnil marsikaj o nastanku in
urednikovanju Pastirčka, ki bo prihod-
nje leto slavil 70-letnico.
IK
T
Naudotovo skladbo Gaiment iz
Tria III op. 8 v C duru so izvedli
Aurora Gregoris ter Matteo Rühr
na flavti in Marianna Meroni na
violončelu, za orgelsko spremlja-
vo je poskrbela Elisabetta Cavale-
ri.
Šolski orkester Slovenskega centra
za glasbeno vzgojo v sestavi: 1.
violina: Frančišek Tavčar, Simon
Gerin, Katja Pirjevec, 2. violina:
Paolo Gonnelli, Simone Sette, An-
drea Gaudenzi, Gaja Prinčič, viola:
Četrta številka otroške revije Pastirček
“O, sladka noč,  božična ti …”
Daniela Bon, Edoardo Mattiroli,
violončelo: Jurij Lavrenčič, Alek-
sander Sluga, kontrabas: David
Šuligoj, ki ga vodi Luigi Pistore, je
zaigral tradicionalno češko pesem
Little Jesus, Sweetly Sleep ter tra-
dicionalno angleško God rest you
Merry, Gentlemen in Gossovo See
Amid the Winter's Snow.
Pesmi Adeste fideles Matije Tomca
v priredbi Aljoše Tavčarja, Štolcer-
jeva Rajske strune v priredbi Lui-
gija Pistoreja ter Gruberjeva legen-
darna Stille Nacht - Sveta noč v iz-
vedbi otroškega zbora Veseljaki, ki
ga vodi Lucija Lavrenčič, ter Šol-
skega orkestra pod vodstvom Lui-
gija Pistoreja in mezzosopranistke
Martine Kocina pa so sklenile
božični glasbeni poklon Sloven-
skega glasbenega centra Emil Ko-
mel.
Sledilo je družabno srečanje v
Močnikovem domu, ki je bilo
skromno, a prisrčno in toplo.
ZUT
Msgr. Gašper Rudolf v Kulturnem centru Bratuž v Gorici
Božična misel pod lipami
foto dpd
Foto Katarina Brešan
Kultura 25. decembra 2014 5
  ktobra je pri Cankarjevi založbi izšla druga,
dopolnjena in deloma prenovljena izdaja
Slovarja slovenskega knjižnega jezika, na-
jobsežnejšega in nacionalno najpomembnejšega
slovarskega dela, kar smo jih ustvarili Slovenci. Tudi
to izdajo je pripravil Inštitut za slovenski jezik Frana
Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slo-
venske akademije znanosti in umetnosti.
Pobudo za veliki razlagalni slovar slovenskega jezi-
ka so dali že ob pripravah na ustanovitev slovenske
akademije 1929; zamisel se je lahko začela ure-
sničevati po vojni, ko je bil na akademiji ustano-
vljen Inštitut za slovenski jezik – takrat se je začelo
zbiranje jezikovnega gradiva za slovar; sistematično
urejanje slovarja pa je steklo v šestdesetih letih. Slo-
var slovenskega knjižnega jezika je bil prvič nati-
snjen v kompletu petih delov, ki so izhajali posa-
mično v letih od 1970 do 1991 (prva knjiga, od črke
A do črke H, leta 1970; druga, od I do Na, leta 1975;
tretja, od Ne do Pren, leta 1979; četrta, od Preo do
Š, leta 1985; peta, od T do Ž in Dodatki, leta 1991).
Vsebina petih knjig je pozneje izšla nespremenjena
v dveh ponatisih (leta 1995 v eni knjigi, leta 2008
v petnajstih) in v več prav tako nespremenjenih
elektronskih izdajah (1997, 1998, 2000, 2010), po-
leg tega pa je prosto dostopna na spletnih naslovih.
Prva izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika
obsega 93.148 slovarskih sestavkov, v katerih je opi-
sanih nad 107.000 besed.
Druga izdaja slovarja ohranja slovarske sestavke,
gesla in podgesla (pravi jim iztočnice in podiztočni-
ce) ter pomene iz prve izdaje, dodaja pa jim novejše
slovensko besedje in nove pomene, ki so se v
knjižni slovenščini pojavili ali se uveljavili po izidu
prve izdaje, torej v zadnjih 25 letih. Nova izdaja ta-
ko obsega 97.669 slovarskih se-
stavkov, v kateri je opisanih
111.850 slovenskih besed, ob-
dobje, iz katerega so v slovarju
opisane besede, pa sega tako do
leta 2013.
Da bi o novem slovarju in nje-
govih lastnostih izvedeli kaj
več, smo povabili na pogovor
prof. dr. Majdo Kaučič Baša, ra-
ziskovalko na področju sloven-
skega jezikoslovja in sociolin-
gvistike.
Marko Snoj, predstojnik
inštituta za slovenski jezik
Frana Ramovša, v uvodu v
slovar pojasnjuje, da se nova
izdaja razlikuje od prve po
dodanih in posodobljenih
prvinah. V drugi izdaji je dodanih 4521 novih
slovarskih sestavkov, slovarski sestavki iz prve iz-
daje pa so dopolnjeni s 1517 novimi pomeni. Če
sodimo po tem novem materialu, kako se je slo-
venski jezik razvil v času od izida zadnjega zvezka
prve izdaje do danes?
Novo gradivo nam kaže, da se je v slovenščini v tem
času uveljavilo veliko izvorno domačih besed, be-
sede tujega izvora pa so se z izgovorom, pisavo in
slovničnimi lastnostmi v jezik dobro integrirale. Si-
cer pa se pri jeziku, ki ga skupnost uporablja na
vseh področjih in v vseh funkcijah življenja, bese-
dišče razvija vzporedno z življenjem. Poglejmo pri-
mer izrazov ebola in hemoragična mrzlica: v prvi
izdaji slovarja ju ni, ker tega virusa in te bolezni ta-
krat še nismo poznali, v novi izdaji slovarja pa izra-
za seveda sta. Podobno je pod besedo gripa v prvi
izdaji izpostavljena samo azijska gripa, v tej izdaji
pa imamo tudi ptičjo gripo in prašičjo gripo, ki sta
se pojavili pozneje. Nove besede se nanašajo na po-
jave z različnih področij življenja, vendar je na ne-
katerih področjih novosti več kot na drugih. Zelo
veliko se jih nanaša na družbeno ureditev, politiko
in gospodarstvo (med drugim osamosvojitelj, tajkun,
evroposlanec, evroskeptik, ekokmetijstvo, pendoli-
no), na področje novih tehnologij in pripomočkov
(e-pošta, mail in mejl, strežnik in server, splet, sple-
tišče, heker, mobilnik, mobitel, dlančnik …), a tudi
na prehranjevanje (na primer pesto, pelati, mocarela,
maskarpone, tiramisu, al dente, tofu, šitake, suši),
oblačenje (balerinke, pajkice, legice …) in
preživljanje prostega časa. Vse te novosti pa ne
pričajo le o tem, kako se razvija jezik, ampak zelo
nazorno odslikavajo tudi razvoj posameznikovega
in družbenega življenja.
Spremembe v načinu življenja so razvidne tudi iz
novih pomenov in iz sprememb pri že obstoječih.
Beseda mačka, na primer, je v prvi izdaji slovarja
razložena kot “domača žival, ki lovi miši”, v drugi
pa kot “domača žival (…), ki prebiva v stanovanju,
hiši, zlasti za družbo, ali na prostem, zlasti za lo-
vljenje miši”. Podobno se je spremenil pogled na
psa, ki je v prvi izdaji “domača žival za čuvanje do-
ma, za lov”, v drugi izdaji pa “domača žival (…) zla-
sti za družbo, čuvanje doma, lov”. Spremenjen po-
gled na vlogo domačih živali v človekovem življen-
ju seveda govori tudi o tem, kako se je spremenil
način življenja slovenskih ljudi.
Na podlagi teh novosti bi torej lahko ugotavljali,
kakšne so bile spremembe v slovenski družbi v
zadnjih 25 letih.
Seveda. O tem nam govorijo nove besede in novi
pomeni, a ne samo ti. Družbene spremembe se
nam izrišejo še bolj razločno, če si ogledamo pose-
ben način, s katerim se Slovar slovenskega knjižne-
ga jezika opredeljuje do družbenih in političnih
pojavov, in primerjamo opredelitve do določenih
pojavov v prvi in drugi izdaji.
Gre za posebnost v zasnovi Slovarja slovenskega
knjižnega jezika, ki se izraža z nekaterimi oznakami
v drobnem tisku; povprečni uporabnik se te poseb-
nosti niti ne zaveda. Z večjim delom takih oznak
se namreč slovar opredeljuje do slogovne vrednosti
obravnavanih besed: nevtralne besede so brez oz-
nake, slogovno zaznamovane besede pa imajo ob
sebi oznako, ki nam pove, ali je beseda na primer
narečna, zastarela, vulgarna ali kako drugače po-
sebna. A slogovno vrednost besed označujejo tudi
podobni slovarji drugih jezikov. Posebnost tega slo-
varja pa je, da se s tovrstnimi oznakami ne opre-
deljuje le do besed, ampak tudi do pojavov, ki jih v
slovarju opisane besede poimenujejo. Če se beseda
nanaša na pojav, ki ni iz slovenskega okolja ali iz
sedanjega časa, je opremljena s pojasnilom v drob-
nem tisku, ki nam pove, kam poimenovani pojav
spada - v katero državo, v katero družbenopolitično
ureditev ali v kateri čas. S primerjavo dveh izdaj slo-
varja lahko ugotovimo, da so številni pojavi s po-
dročja gospodarstva in
družbenopolitične sfere v
eni od izdaj označeni kot
“tuji”, v drugi pa so brez
oznake in so torej “naši”.
Samo v prvi izdaji imajo
tovrstna pojasnila med
drugim besede parlament
(pojasnilo “v meščansko-
demokratičnih državah”),
politična stranka, mini-
ster (pojasnilo “v nekate-
rih državah”), delnica, di-
videnda, holding, kartel,
koncern, koncesija, kon-
zorcij, manager, mono-
pol, multinacionalka (pri
vseh teh je pojasnilo “v
kapitalistični ekonomi-
ki”); v drugi izdaji slovarja
so te besede brez pojasnil. Samo v drugi izdaji pa
najdemo pojasnilo “v socializmu”; stoji ob izrazih,
kot so ljudska demokracija, delavsko samoupra-
vljanje, družbeno samoupravljajnje in podobnih.
S pomočjo teh in drugih tovrstnih pojasnil se torej
prva izdaja slovarja dosledno distancira od kapita-
listične ureditve in se istoveti s socializmom, druga
pa se istoveti s kapitalistično ureditvijo in vzposta-
vlja razdaljo do socializma.
Tudi primerjava nekaterih pomenskih razlag je zgo-
vorna: beseda revolucija, na primer, je v prvi izdaji
slovarja razložena kot “radikalna sprememba
družbenih, ekonomskih, političnih odnosov, ki jo
izvedejo napredne družbene sile”, v drugi izdaji pa
samo še kot “radikalna sprememba družbenih, eko-
nomskih, političnih odnosov”. Pogled slovarja na
to, kaj je napredno, se je
spremenil, ker so se med
prvo in drugo izdajo spre-
menile družbene vrednote.
Govorica Slovarja sloven-
skega knjižnega jezika o slo-
venski družbi je torej zelo
eksplicitna in s primerjavo
obeh izdaj se nam razločno
pokažejo ekonomske in po-
litične spremembe, do kate-
rih je prišlo z demokratiza-
cijo po osamosvojitvi.
Če beremo Slovar sloven-
skega knjižnega jezika ta-
ko natančno, nam posta-
ne jasno, zakaj je Franc
Jakopin, tedanji predsed-
nik uredniškega odbora
slovarja, v sklepni besedi
k prvi izdaji zapisal o slo-
varju, da ga lahko beremo tudi kot knjigo o Slo-
vencih: “Manj znano je, da prinaša slovar z bo-
gatim jezikovnim gradivom tudi najbolj avten-
tično vednost o bivanju in življenjski resničnosti
našega človeka v današnjem času in v preteklosti,
iz njega se da izluščiti sončna in senčna podoba
našega duhovnega in fizičnega obstajanja”.
Jakopinove besede niso pesniška prispodoba, razu-
meti jih je treba dobesedno. Vedeti pa moramo, da
je Slovar slovenskega knjižnega jezika tako pre-
pričljiv dokument o jeziku in o življenju svojega
časa zato, ker je znanstveno delo. Primeri rabe jezi-
ka, ki so predstavljeni v tem slovarju, namreč niso
niti prepisani iz drugih slovarjev niti si jih niso iz-
mislili avtorji, ampak so odbrani iz obsežnega jezi-
kovnega gradiva, ki predstavlja osnovo za izdelavo
slovarja. To gradivo je bilo sistematično zbrano z
izpisom iz knjig, revij in časopisov predvsem iz dru-
ge polovice dvajsetega stoletja. Kot beremo v uvodu
v slovar, je bilo za prvo izdajo izpisanih okrog šest
tisoč del; izpisano gradivo je urejeno v slovarsko
kartoteko, ki obsega šest milijonov listkov (na vsa-
kem od njih je iztočnica z daljšim sobesedilom in
podatki o viru, iz katerega je izpis) in tristo tisoč iz-
točnic - za obdelavo v slovarju jih je bila odbrana
tretjina. Po prvi izdaji slovarja se sistematično zbi-
ranje jezikovnega gradiva nadaljuje, spremenila pa
se je tehnika dela, zato namesto slovarskih kartotek
nastajajo elektronske zbirke besed.
Prav zaradi sistematično zbranega gradiva, iz kate-
rega je izdelan, je Slovar slovenskega knjižnega je-
zika natančen posnetek ne le slovenskega jezika,
ampak tudi življenja Slovencev v določenem ob-
dobju. To svojo informativno vlogo bo ohranil in
bo ostal bogat vir za zgodovinsko raziskovanje jezi-
ka in življenja Slovencev tudi še potem, ko ga bo
čas prerasel in ne bo več veljal za merilo jezikovne
norme.
V že omenjenem sestavku je Franc Jakopin izrazil
prepričanje, da bo potrebno pri nadaljnji boga-
titvi slovenskega slovarskega gradiva “bolj kot
doslej pritegniti tudi knjižno slovenščino zunaj
meja Republike Slovenije”. Ali menite, da nova
izdaja SSKJ to Jakopinovo željo izpolnjuje?
Slovar je že v prvi izdaji upošteval nekatere jezikov-
ne vire iz zamejstva, s področja Slovencev v Italiji
so bili v slovarski kartoteki med drugim izpisi iz
Primorskega dnevnika in iz leposlovnih del Borisa
Pahorja in Alojza Rebule. Vendar to ni bilo dovolj,
da bi bile v slovarju kot končnem izdelku predsta-
vljene posebnosti slovenskega besedišča v Italiji.
Slovar slovenskega knjižnega jezika namreč pojmu-
je slovenski jezik v tako imenovanem zamejstvu
kot del enotnega slovenskega knjižnega jezika, kar
je seveda pravilno, ne upošteva pa dejstva, da so v
besedišču jezika, ki živi v drugi državi, nujno tudi
posebnosti, ki jih ne moremo opredeliti drugače
kot knjižne. Vključitev teh posebnosti v skupni slo-
var ne pomeni jezikovnega separatizma, ampak na-
sprotno, njihovo popolno integracijo v slovenski
knjižni jezik.
Ko govorim o posebnostih v besedišču slovenskega
jezika v Italiji, mislim v prvi vrsti na poimenovanja
pojavov, ki se razlikujejo od podobnih pojavov v
Sloveniji in spadajo na različna področja italijan-
skega družbenega življenja, predvsem na področje
javne uprave, prava, politike …
Da bi odgovorila na vaše vprašanje, sem primerjala
prvo in drugo izdajo slovarja glede na to, kako
vključujeta nekatere zelo pogosto rabljene izraze s
področja slovenskega šolstva v Italiji. Za izrazje šol-
ske uprave sem se odločila zato, ker je slovenska
šola v Italiji ena od redkih javnih ustanov, ki upo-
rabljajo slovenščino, zato je slovenska šolska ter-
minologija dobro usklajena in ustaljena.
Izrazi, ki sem jih iskala v slovarju, so osnovna šola,
nižja srednja šola, višja srednja šola, licej, šolski slu-
ga in suplent. Izraz osnov-
na šola se nanaša na prvo
stopnjo obvezne šole, ki
ima pet razredov; nižja
srednja šola (strokovno
srednja šola I. stopnje) je
druga stopnja obvezne
šole, ki ima tri razrede;
višja srednja šola (strokov-
no srednja šola II. stopnje)
je to, kar je v Sloveniji
srednja šola; licej je vrsta
srednje šole, primerljiva s
slovensko gimnazijo, sicer
pa se beseda licej za šole v
Sloveniji ne uporablja.
Večina navedenih poime-
novanj za vrste slovenskih
šol v Italiji se torej razliku-
je od poimenovanj za
ustrezne pojave v Sloveni-
ji, izraz osnovna šola, ki se uporablja na obeh stra-
neh meje, pa se nanaša na dvoje različnih predmet-
nosti.
Izraz osnovna šola najdemo v obeh izdajah Slovarja
slovenskega knjižnega jezika, a le v besedni zvezi
osemletna osnovna šola, o petletni se ne govori.
Izrazov nižja srednja šola in višja srednja šola ni v
nobeni izdaji. Beseda licej je v obeh izdajah in njen
pomen (“srednja šola za splošno izobrazbo”) se
sklada s pomenom, ki ga ima pri Slovencih v Italiji;
v prvi izdaji je ob besedi pojasnilo “v nekaterih
dežalah”, v drugi izdaji je beseda brez pojasnila. Be-
sedi šolski sluga in suplent sta v obeh izdajah, in
sicer vedno s pojasnilom “nekdaj”, ki nas skuša pre-
pričati, da šolskih slug in suplentov danes ni več.
Če sodimo po tej sondaži, ohranja druga izdaja Slo-
varja slovenskega knjižnega jezika enako razmerje
do posebnosti slovenskega besedišča v Italiji, kot
ga je imela prva. Večjih sprememb tudi nismo mo-
gli pričakovati, saj vemo, da bi bilo te posebnosti
mogoče zajeti le z raziskavo, ki bi jo vsaj deloma
opravili Slovenci v Italiji sami. Pri tem mislim na
raziskovanje različnih, predvsem pa upravnih ter-
minologij, na zbiranje in usklajevanje že obsto-
ječega izrazja in na objavo gradiva v manjših itali-
jansko-slovenskih terminoloških slovarjih. Tako
standardizirana terminologija bi lahko postala gra-
divo za naslednji Akademijin slovenski slovar, vse-
kakor bila pa bi nujno potrebna osnova za sloven-
sko poslovanje v javnih upravah na območju slo-
venske manjšine v Italiji.
IG
O
Pogovor / Prof. Majda Kaučič Baša o novi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika
Slovar lahko beremo tudi kot knjigo o Slovencih
Decembrske luči
Nekaj čarobnega je v vas,
decembrske luči.
Zlate, srebrne, svetle, sijoče,
utripajoče v sivi mrakobnosti
megle, v presihajoči sončnosti
skoraj pomladnih dni.
Nekaj svetlega je v vas,
decembrske luči,
ko prenikate v rožne vence človeškosti,
ko prežarjate trpeča obličja človeških
mask s smehljajem večnosti.
Nekaj svetega je v vas,
decembrske luči,
ko tekmujete s sojem sveč, ognjev,
kadila, vode, soli.
Ne, niste odveč,
ne, potrebujem vas,
decembrske luči,
da ne ugasne spomin otroškega hrepenenja
po milini in toplini skrivnostnega
božičnega pričakovanja.
Počasi
skozi mestni kič
podžigate ugašajoči spomin.
Kot otrok pričakujem učlovečenje
čarobnih besed Božji nam je rojen sin.
Nekaj čarobnega, svetlega,
svetega je v vas,
decembrske luči.
Obožujem vaš utripajoči glas.
Silvestrov večer
Rožnate ovčice
bi zbežale v novo leto,
še preden je čas.
Prameni sivih ovničkov
barvajo večer.
Vas se sprošča
krčev vsakdanjika
in se polaga v dlan
silvestrske noči.
Tisoči ognjev,
trepetajočih sonc,
utripajočih
v temno sinjo luč,
polno pričakovanj.
Le korak,
in novo leto je tu.
Majda Artač Sturman
Praznična utrinka
Goriška25. decembra 20146
Zahvalna maša ob 50. obletnici ustanovitve goriškega skavtizma
“Da bi bili zmožni gledati vedno
bolj daleč. In še dlje”
  raznovanje 50. obletnice
ustanovitve slovenskih
skavtov na Goriškem je bilo
v soboto, 13. decembra, resnično
navdušujoče, praznik, kakršnega
goriški skavti že dolgo niso imeli.
K večerni zahvalni maši v Štan-
drežu so bili povabljeni vsi sedanji
in nekdanji skavti z Goriškega;
odzvalo se jih je veliko, saj
je bila prostrana štan-
dreška cerkev polna. Pri-
sotnih je bilo nekaj čla-
nov prve skupine iz leta
1964, prisotni so bili do-
sedanji goriški načelniki,
predstavniki tržaških bra-
tov Slovenske zamejske
skavtske organizacije, kar
nekaj italijanskih skavtov
AGESCI in vodstva
Združenja slovenskih ka-
toliških skavtinj in skav-
tov. Med posamezniki
omenimo vsaj pobudni-
ka in začetnika goriških
skavtov prof. Martina
Krannerja, deželnega
načelnika SZSO Paola
Biancuzzija, načelnico Združenja
slovenskih katoliških skavtinj in
skavtov ZSKSS Ireno Mrak Merhar
ter poverjenico za mednarodne
odnose Urško Mali Kovačič. Iz Lju-
bljane je prišel tudi Peter Lovšin,
začetnik slovenskega skavtstva,
kakršnega poznamo danes: ta je
še posebno navezan na Goriško;
potem ko se je namreč preko pri-
jateljskih vezi leta 1985 udeležil ta-
bora goriških skavtov, je leta 1986
izrekel skavtsko obljubo v Štever-
janu. Njegovi stiki s SZSO in veliko
navdušenje nad skavtizmom kot
stilom življenja so privedli do na-
stanka ZSKSS, katerega prvi načel-
nik je bil. Ljudje so torej prišli od
blizu in daleč, tudi taki, ki se mor-
da že več let niso udeležili nobe-
nega skavtskega srečanja, a so žele-
li biti ob okroglem jubileju zraven,
da bi obudili spomine in s svojo
navzočnostjo - ter s “staro” ruto
okrog vratu - ponosno izpovedali,
da jih je skavtizem zaznamoval.
Zamisel teh, ki so pred polovico
stoletja zaorali ledino, je bila dal-
jnovidna.
Mašo, ki jo je daroval upokojeni
goriški nadškof msgr. Dino De An-
toni ob msgr. Renatu Podbersiču,
dekanu Karlu Bolčini in g. Marija-
nu Markežiču, je spremljalo skavt-
sko petje ob zvokih
kitar. V uvodu v
mašo sta načelnika
organizacije Alenka
Di Battista in David
Bandelj poudarila
znameniti rek usta-
novitelja svetovne-
ga skavtizma Baden-
Powella: “Glej daleč.
In ko misliš, da gle-
daš daleč, glej še
dlje”! Ob pogledu
na prehojeno pot
gre hvaležna misel
P
najprej na vse tiste, ki
so darovali svoj trud in
čas za nastanek in raz-
voj organizacije, sta še
dejala. “Vzljubili so
skavtizem, verjeli v
njegove vrednote in
jih želeli ponuditi čim
širšemu krogu mladih
na Goriškem”. Maša je
bila priložnost, da bi se
Bogu zahvalili za pre-
hojeno pot, da bi se
spomnili pokojnih
bratov in sester in se
priporočili za prihod-
nost. “Zdi se namreč,
da je v sodobnem sve-
tu skavtizem odrinjen
globoko ob stran, ker je v popol-
nem nasprotju s tem, kar nam
kaže družba, ki se bolj nagiba k te-
mu, da je človek v svojem življenju
v primežu sil, ki ga premetavajo
sem ter tja, ne da bi imel solidne
baze v svojem bivanju na tem sve-
tu”. Živa je želja, da bi skavtske
vrednote našle pravo mesto v sve-
tu, “saj zaznavamo veliko potrebo
po ljudeh, ki bi skavtski idealizem
zmogli živeti v vsakdanjem
življenju”, in to tako, da skavtizem
ne bi bil le skupek pravil ali pose-
ben odnos do narave, temveč
način življenja, v katerem imajo
posebno mesto zvestoba izbiram,
svoboda, vzgoja, odločitve in, ne
nazadnje, pristen sinovski odnos
do Boga. “Ker skavt nisem samo v
družbi sebi enakih ljudi, ki raz-
mišljajo podobno kot sam, ampak
sem skavt predvsem po končani
skavtski poti, ko vrednote širim
naprej s svojim zgledom in
življenjem”. Zato je bila glavna žel-
ja, ko so jo goriški skavti ob oblet-
nici položili na oltar, ta, “da bi bili
zmožni gledati vedno bolj daleč.
In še dlje”.
Msgr. De Antoni je v homiliji po-
kazal, da dobro pozna življenje
skavtov, čeprav je bil v rani mla-
dosti, kot je povedal, samo volčič.
Poudaril je, da se 50. obletnica
praznuje zato, da bi se spomnili
na svoj izvir. Prevečkrat pozablja-
mo na tiste, ki so bili pred nami.
“Danes smo posebno srečni, saj v
prvih klopeh cerkve sedi ustano-
vitelj in začetnik te zgodbe, prof.
Martin Kranner”, je dejal msgr. De
An-
to-
ni.
  kupina Etika in prihodnost
je v sodelovanju s Slovensko
zamejsko skavtsko organiza-
cijo in MOSP-om v soboto, 29.
novembra 2014, priredila v
Močnikovem domu v Gorici
srečanje z naslovom Kaj storiti, ko
se pred očmi dokončno stemni?
Dr. Edi Kovač je spregovoril o de-
presiji in njenih posledicah.
Srečanje je bilo namenjeno predv-
sem mladim, a p. Kovač je nago-
voril tudi nekatere prisotne starše.
V začetnem uvodu je pater Edi
predstavil nekaj statističnih po-
datkov v zvezi z depresijo. Pojav
je bolj prisoten v severnih krajih,
S kjer je manj sonca, in v družbi, kije bolj individualistična; kljub te-mu Slovenci nismo imuni pred
pojavom. Zanimiv je tudi poda-
tek, da je statistično možnost po-
java samomorilnosti manjša pri
ljudeh, ki radi berejo in imajo buj-
no fantazijo. Domišljija in krea-
tivnost sta dve lastnosti, ki jima
uspe potegniti človeka iz krize.
Dr. Kovač je izpostavil tudi dej-
stvo, da se današnje generacije
mladih niso vajene spopadati z
bolečino. Starši in sorodniki že od
rosnih let skušajo otrokom pre-
prečiti katerokoli neprijetno ali
bolečo situacijo, zato se otroci, ki
zrastejo v pretirano zavarova-
nem okolju, niso sposobni
soočati s trpljenjem. Zaradi te-
ga, ko tak otrok doživi poraz ali
bolečo situacijo, zaide v hudo
krizo in ne ve, kako iz nje. Da-
našnja družba je tudi razvajena
zaradi “instant” rešitev; komaj
občutiš najmanjšo bolečino, takoj
sežeš po tabletah in se prav tako
ravnaš, ko gre za depresijo. Žal pa
tablete kriznega stanja ne rešujejo
in se problemi le prestavljajo v
prihodnost.
P. Edi Kovač je izbral tri primere
iz Sv. pisma, “knjige modrosti”, in
z njimi orisal možno preventivo
pred depresijo: za prvi primer je
vzel priliko o dveh sinovih, ki ju
oče pošlje v vinograd. Jezus nam-
reč pohvali ravnanje drugega si-
na, ki se najprej očetu upre, nato
pa se premisli in poprime za delo.
Včasih mladi občutijo močan pri-
tisk staršev, profesorjev, sorodni-
kov, prijateljev. Ko je pritisk pre-
velik, je tudi upor potreben; po-
membno je znati reči: “Ne”!, se
zavzeti zase in za svoje počutje.
Manifestacija upora je posebno
pomembna pri mladostniku, da
ne podleže pretiranim zunanjim
pritiskom. Kot drugi primer je dal
Jezusovo prvo skušnjavo: narediti
iz kamna kruh. Pater Edi je pou-
daril, da nič se ne doseže brez tru-
da; zato t. i. instant rešitve niso
pravo sredstvo. Če želimo kaj do-
seči, se moramo čemu odpoveda-
ti, se potruditi in poprijeti za delo;
ob prvem neuspehu se človek ne
sme pretirano potreti in vreči
puško v koruzo. Vedno mora zno-
va poskušati in se potruditi. Za
tretji primer je navedel judom
sveti dan, Shabbat, ki ni le dela
prost dan, pač pa je dan, ko si jud-
je vzamejo čas za molitev in me-
ditacijo, prebiranje Božje besede,
druženje s prijatelji in življenje v
družini. To so temeljne človekove
potrebe; človek je socialno bitje,
potrebuje stika z ostalimi in po-
govora. Je pa tudi duhovno bitje
in v današnjem svetu se preveli-
kokrat zanemarja ta vidik. Kot je
potrebno delo, ki daje človeku do-
stojanstvo, tako je potreben tudi
čas počitka in druženja s sočlove-
kom.
Kot ima pater Kovač navado, nas
je mlade razdelil v dve skupini in
nam postavil tri vprašanja v zvezi
s krizami in stiskami, s katerimi
se soočajo mladi. Medtem ko smo
v dveh skupinah med seboj deba-
tirali, je dr. Kovač ostal še nekaj
časa sam s starejšimi in jim še po-
drobneje razložil nekatere stati-
stične podatke raziskave. Ob kon-
cu srečanja je sledila še manjša de-
bata, po kateri smo ugotovili mar-
sikaj. Človeku, ki se znajde v krizi,
lahko pomagamo že z osebnim
pogovorom in s tem da mu po-
kažemo, da nam je zanj mar.
Včasih je morda potreben tudi ne
šok, da osebo v stiski porine s tir-
nic depresije, ki vodijo le v globlje
krize. Poleg družine in prijateljev
pa je včasih potrebno, da oseba v
hudi stiski poišče strokovno po-
moč. Velikokrat je ta korak naj-
težji, a če si človek prizna, da je
potreben pomoči in dovoli, da
mu drugi pomagajo, se je že
usmeril proti rešitvi.
SiPe
Tu smo tudi, je nadaljeval, da
bi se spomnili prehojene po-
ti, taborov, skupin, izkušenj,
vseh lepih doživetij, ki so del
našega življenja, se za vse to
zahvalili in se veselili. “Skavt-
sko življenje je čudovito”, je
še dejal. “Na vas se ljudje lah-
ko zanesejo, ker ste lojalni,
pripravljeni služiti, spoštljivi
do naravnega okolja, po-
gumni in optimisti, pozorni
do bližnjih, prijatelji vsem,
državljani sveta, moški in
ženske miru”. Hvaležni mo-
ramo biti za voditelje, ki s po-
trpežljivostjo skrbijo za for-
macijo mlajših. “Vzgoja v
posredovanju človeških
vrednot potrebuje čas” in pa de-
janja, saj ni dovolj vzgajati samo z
besedami. Sv. Janez Krstnik, o ka-
terem je bil govor v evangeliju, je
imel številne skavtske vrline, je še
dejal msgr. De Antoni. Bil je mož
beseda, lojalen, močan in pogu-
men, prijatelj ljudi, spoštljiv do na-
rave, umirjen v težavah, skromen
v vsakdanjem življenju in korek-
ten v govorjenju. Ob koncu je
nadškof vse spodbudil, naj molijo
za duhovne poklice. Dejal je, da
so skavtje - med prisotnimi - dali
enega škofa, njega, in dva duhov-
nika, g. Karla in g. Marijana.
“Slednja nista zelo mlada...
Volčiči in skavti, kdaj mislite
imeti mladega duhovnega asi-
stenta?... Nisem vizionar, vem pa,
da je med vami kdo, ki bo postal
duhovnik”.
Posebno lep je bil
trenutek tik pred
darovanjem, ko so
skavti položili v
nadškofove roke
svoje darove: ruto
kot simbol pripad-
nosti skavtski orga-
nizaciji, žogo, ki
predstavlja igro
volčičev, nožiček in
nahrbtnik kot sim-
bol izzivov izvidni-
kov in vodnic, goj-
zerje kot simbol
truda in poti rover-
jev in popotnic, ro-
govilo kot simbol
“odhoda”, obreda
ob koncu skavtske poti, piščalko
kot simbol odgovornosti voditel-
jev, kruh in vino kot temeljni prvi-
ni narave in človekovega dela, in
vodo kot znamenje čistosti misli,
besed in dejanj.
Tik pred koncem maše je dekan
Bolčina pri mikrofonu povedal, da
je iz goriške skavtske organizacije
izšlo še kar nekaj redovnikov in re-
dovnic. Med njimi so ga g.
Franček Bertolini ter patra David
in Ivan Bresciani prosili, naj vse
lepo pozdravi in opraviči njihovo
odsotnost, ker jim je bilo nemo-
goče biti na slavju. Svojo odsot-
nost je opravičil tudi msgr. Oskar
Simčič. G. Karel se je hvaležno
spomnil tudi drugih pokojnih du-
hovnikov, ki so v preteklosti sode-
lovali v organizaciji: msgr. Kazi-
mirja Humarja - Sivega medveda,
g. Stanka Jericija, g. Komjanca, g.
Štanta, g. Vošnjaka, g. Breclja. “Tu-
di vsem tem je prav, da izrazimo
svojo posebno zahvalo”.
Po maši so se - sedanji in nekdanji
- skavti zbrali na dvorišču ob cer-
kvi, kjer so pod dežjem (“Za skavta
ne obstaja dobro ali slabo vre-
me”!) obnovili obljube, glasno
izrazili klice vodov in
ponosno zapeli Skavt-
sko pesem. Hkrati so vo-
ditelji napovedali, da bo-
do starejši skavtski “ro-
dovi” v naslednjih me-
secih še pripravili sklep-
no proslavitev okrogle-
ga jubileja, ki naj bi
potekala v času spomla-
danskih obljub. Vsi pri-
sotni so bili nato vablje-
ni, da so v spodnjih pro-
storih doma Anton Gre-
gorčič ob pogrnjenih
mizah in slastni “skavt-
ski torti” še naprej praz-
novali. / DG
Predavanje v Domu Franc Močnik 
Dr. Edi Kovač o depresiji
Prvi v prvi vrsti Peter Lovšin, prvi v drugi vrsti Martin Kranner
Msgr. De Antoni med someševanjem
“Skavtska pesem naj zadoni...” Načelnika režeta torto
Goriška 25. decembra 2014 7
Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin Štandrež 2014
Nonina nenasitnost
poguba za vso družino
  e enkrat so v letošnjem letu,
v nedeljo, 14. decembra
2014, zabrnele komedijske
strune, tokrat v temnih tonih, v
župnijski dvorani Anton Gre-
gorčič v Štandrežu, ki v letošnji
sezoni slavi petdesetletnico usta-
novitve in z njo bo okroglo oblet-
nico proslavilo tudi Prosvetno
društvo Štandrež, eno izmed naj-
bolj aktivnih vaških društev na
Goriškem. Spet so prireditelji, de-
lavni člani omenjenega društva,
z veseljem zabeležili polno zase-
deno dvorano ob tretji predstavi
letošnjega Abonmaja ljubiteljskih
gledaliških skupin Štandrež 2014.
Občinstvo – navzoč je vedno tudi
mirensko-vrtojbski župan Mavri-
cij Humar, dolgoletni abonent -
si sicer ni ogledalo v programu
napovedane predstave Veter v ve-
jah Sasafrasa, ki jo je napisal Re-
ne’ de Obaldia, v izvedbi KUD
Dolomiti Dobrova, ker je zaradi
tehničnih razlogov odpadla. Na-
mesto nje je v spored vskočila
predstava Nona, ki so jo uprizorili
igralci Gledališke skupine Glo-
bočak Kambreško (vasica nad Ka-
nalom ob Soči). Z njo so v le-
tošnjem maju zabeležili desetlet-
nico delovanja te gledališke sku-
pine. Črno komedijo o izredno
ješči, že kar neustavljivo požrešni
noni, prirejeno po motivih so-
dobnega argentinskega pisca Ro-
berta M. Cossa (1943), je zrežirala
Ana Facchini, odlična igralka, čla-
nica Slovenskega narodnega gle-
dališča Nova Gorica. Ko je ta gle-
dališki hram nosil še ime Primor-
sko dramsko gledališče, je l. 1996
ta srhljiva komedija Nona (La no-
na, 1977) prav v njem 30. maja
1996 doživela slovensko krstno
uprizoritev v prevodu Igorja Lam-
preta in režiji gostujočega argen-
tinskega režiserja Osvalda Bone-
ta. Groteskno obarvan lik None
je tedaj izredno doživeto in učin-
kovito izrisal pokojni član novo-
goriškega gledališča, nepozabni
Stane Leban. Ta nenasitna nona,
ki z veliko požrešnostjo misli le
na to, kako bi kaj pojedla ob vseh
urah in vse, kar ji pride pod roko,
spravi na boben vso družino in
požene v smrt vse, ki so ji blizu.
Š Njena hči, stara “zarjovena d’-vičica”, ki je mati ni pustila, da bise omožila, umre, ker po pomoti
spije strup, namenjen noni, pri
kateri je pa popolnoma neučin-
kovit. Od srčne kapi umre tudi
njen vnuk Karlo,
ki se je od zore do
mraka trudil, da
bi kaj zaslužil na
tržnici, kjer je
imel stojnico, a
jo je zaradi noni-
ne nenehne zah-
teve po hrani iz-
gubil, ker se je za-
dolžil. Mlada
Marta, njena
pravnukinja, mo-
ra stopiti na pot
prostitucije, ki jo
vodi v bolezen in
smrt. Karlov brat
Čiko, delom-
rznež, samooklicani glasbenik, se
obesi, saj ne vidi izhoda iz tra-
gično-groteskne situacije, v kateri
je preživel le on - njegova svakin-
ja Marija se je odpravila v domači
kraj po smrti moža Karla. Lastnik
trafike Franc, ki ga je Čiko pre-
pričal, naj se poroči z nono zaradi
njene “dediščine” v Catanzaru, ki
si jo je sam izmislil, je izginil nez-
nano kam, potem ko ga je zadela
kap zaradi noninega ravnanja in
je kot invalid na vozičku beračil
za njeno preživetje! Ob vseh teh
tragedijah ostaja nona povsem
ravnodušna in misli le na jedačo.
Cossova srhljivka, ki vsebuje več
duhovitih trenutkov, tudi na me-
jah absurda, ob katerih se je štan-
dreška publika zabavala in se z
glasnim smehom odzivala nanje,
je za igralce kar zahteven tekst. V
realistični podobi te požrešnice bi
morali uzreti simbol države, ki z
davki in raznimi terjatvami
izžema državljane, da se ne mo-
rejo izviti iz njenih vedno novih
spon. Te poante ni bilo zaznati v
scensko realistično prikazani
predstavi, ki bi pridobila učinko-
vitost, če bi bila bolj čvrsta – ne-
kateri prizori so razvlečeni, upri-
zoritev namreč traja dve uri (!).
Igralci, Sava Dugar - Nona, Slavi-
ca Bernik - Anjula, Natalija Me-
link - Marija, Oton Zabreščak -
Karlo, Miran Melink - Čiko, Dora
Ravnik - Marta, Bruno Grosar -
Franc, Andrej Brešan - lekarnar,
Jaka Kralj - lastnik kavarne, so
skušali čim bolj izrazito odigrati
vloge, pri katerih so komedijski
liki pridobili bolj domač izraz, ker
se je režiserka odločila predstavo
v glavnem prestaviti v narečje, v
govorico None pa je vmešala ita-
lijanske besede, kar je v do-
ločenih trenutkih ojačevalo ko-
mičnost, na strune katere je zai-
grala Facchinijeva, da bi dosegla
željeno učinkovitost. Zatemnitve
med prizori je spremljala dobro
izbrana glasba, v kateri ni man-
jkala niti poročna “koračnica”.
Kot je v navadi, je publiko pred
začetkom predstave pozdravil
Božidar Tabaj. Poudaril je, da je
anketa, izvedena med abonenti,
pokazala, da so le-ti v glavnem za-
dovoljni z izborom predstav. Ne-
kateri bi si sicer želeli več uprizo-
ritev v izvedbi štandreškega
dramskega odseka, drugi so izra-
zili željo, da bi sedeži bili privzdi-
gnjeni zaradi boljše vidljivosti na
oder, itd.
V navado je že prišlo, da ob zadnji
predstavi pred božičnimi prazni-
ki žreb osreči nekaj abonentov.
Letos je šest srečnežev prejelo
“panettone” in okusno narejene
božične okraske iz gline oz. umet-
ne mase, ki jih je izdelala gospa
Alenka Hanžič iz Šempetra. Dari-
la in rožice je bila deležna tudi Ta-
bajeva “pomočnica” Vanja Ba-
stiani, ki je prav v nedeljo praz-
novala rojstni dan. Vsa dvorana
ji je zapela Kol’kor kapljic, tol’ko
let.
Predsednik društva sKultura Mar-
jan Breščak je izrabil priložnost in
gledalce pova-
bil na tradicio-
nalno dobro-
delno čezmej-
no baklado 28.
decembra 2014,
ki se bo na tej
strani meje
začela v Štan-
drežu ob 17. uri.
Člani PD Štan-
drež so gledal-
cem pripravili
še presenečen-
je: pred dvora-
no so delili to-
pel čaj, kuhano
vino in sladek
“pandoro”.
Malce stran od vhoda v dvorano
so na trgu postavljene lepe jaslice
z velikimi figurami, izrezljanimi
iz hlodov. Z vsakoletnim doda-
janjem novih kipov jih že več kot
deset let dopolnjuje avtorica Son-
ja Maligoj, Števerjanka z umet-
niško žilico, ki ji je Jeremitišče že
pred več desetletji postalo drugi
dom.
Naj ob tem zapisu dodamo še to,
da so v soboto, 13. decembra
2014, člani dramskega odseka PD
Štandrež gostovali na Bledu v fe-
stivalski dvorani s predstavo Trije
vaški svetniki v režiji Jožeta Hro-
vata. Nad predstavo je bil zelo
navdušen tudi tamkajšnji župan,
ki se je pridružil igralcem. V pe-
tek, 19. decembra 2014, so isto
delo ponovili v Dijaškem domu
Nova Gorica za zdravstveno oseb-
je.
Iva Koršič
Predstavniki dramskega odseka PD Štandrež v Mirnu 
Sprejem na županstvu
  ovoizvoljeni župan
občine Miren-Kostanje-
vica Mavricij Humar je
10. decembra sprejel v občinski
palači predstavnike štandreške
dramske skupine. Najprej jim je
čestital ob skorajšnji 50-letnici ne-
prekinjenega, uspešnega delo-
vanja na dramskem področju in
se jim zahvalil za sodelovanje z
društvom Stanko Vuk iz Mirna in
Orehovelj. Ob tem sodelovanju
so nastale razne uspešne priredit-
ve, ki so bile v Mirnu in v Štan-
drežu. Sam župan je tudi zagnan
kulturni delavec in večletni pred-
sednik tega kulturnega društva.
Med uresničene skupne zamisli v
zadnjih letih naj omenimo dve
gledališki predstavi Vsega so krivi
N zvonovi in Ah, ti kavalirji. Besedilije napisala domačinka, uprizorilipa so ju domači in štandreški
igralci v režiji Božidarja Tabaja. V
zadnjih dveh letih so skupno pri-
pravili Dneve slovenske kulture z
nastopom igralcev, glasbenikov
in zborov iz obeh vasi. Prireditve
so bile v dvorani na Mirenskem
Gradu in v župnijski dvorani An-
ton Gregorčič v Štandrežu. Župan
je prepričan, da se bo to zgledno
sodelovanje nadaljevalo, saj uživa
vso podporo občinske uprave in
bogati bližnji brezmejni prostor.
Štandreški predstavniki so dejali,
da so pripravljeni nadaljevati že
krepko začrtano pot, ki lahko kul-
turno okrepi obe vaški skupnosti.
DP
Obvestila
SKRD Jadro iz Ronk vabi na
ogled božične razstave
klekljarskih izdelkov članic na
sedežu v Romjanu v petek, 26.
decembra, od 8. do 14. ure.
KD Stanko Vuk Miren -
Orehovlje vabi na koncer t
tamburaškega orkestra Danica
iz Dobravelj pod vodstvom
kapelnika Uroša Trebižana, ki bo
v petek, 26. decembra, ob 17. uri
v dvorani Gnidovčevega doma
na Mirenskem Gradu. Lepo
vabljeni!
Društvo sKultura 2001 vabi na
baklado, ki bo 28. decembra
2014. Nočni pohod, dolg 4 km,
se bo začel ob 17. uri na trgu sv.
Andreja v Štandrežu. V programu
je srečanje s skupnostjo iz
Vrtojbe. Konec bo na Jeremitišču
ob sladicah, kuhanem vinu in
klobasah. Izkupiček prodaje sveč
bo namenjen ustanovi Via di
Natale.
V palači Locatelli v Krminu je
do 18. januarja 2015 na ogled
razstava Laure Grusovin “Alle
fronde dei salici”. Urnik: od
četrtka do sobote od 16.00 do
19.00, ob nedeljah od 10.30 do
12.30 in od 16.00 do 19.00.
Resna in odgovorna
medicinska sestra nudi nego in
pomoč starejšim osebam. Tel.
štev. 00386 30 325 558.
Diskretna in prijetna gospa nudi
pomoč pri likanju in čiščenju v
gospodinjstvu. Tel. št. 00386
40153213.
32-letna profesorica nudi
inštrukcije slovenščine in
varstvo. Tel. štev. 00386
41256240.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na
dan. Tel. štev. 0038640484339.
Resna gospa nudi pomoč v
gospodinjstvu in nego starejšim
osebam od 4 do 6 ur na dan. Tel.
štev. 0038641390244.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine,
angleščine, nemščine ter varstvo
otrok. Tel.: 0038631478807.
Masaže: protistresna - relaks,
protibolečinska, refleksna
masaža stopal, tajska masaža
itd. Zelo ugodno, blizu meje.
Pokličite na 00386 40 575805.
Urejena gospa išče delo za
čiščenje in likanje na območju
Gorice. Tel. št.
0038631449311.
Dobrosrčna upokojenka iz
Kozine z večletno izkušnjo nudi
nego in pomoč starejšim
osebam 24 ur dnevno. Tel. št.
00386 40 621 424 (iz Italije) ali
040 621 424 Slo (mobi).
Prodajata se gradbena parcela
za stanovanjsko in poslovno
gradnjo 8.000 kvadratnih
metrov, 300 m od igralnice Perla
- Nova Gorica, in starejša
stanovanjska hiša v Šempetru.
Telefon 00386 41625393.
Darovi
Za misijonarja Opeko: A. H. 50
evrov.
Za misijonarja Lisjaka: A. H. 50
evrov.
Za Novi glas: N. N. 50 evrov.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 26.12.2014 do 1.1.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan, od 21.00 do
22.00. Spored:
Petek, 26. decembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 27. decembra (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v slovenščini ter v
benečanskem in rezijanskem
narečju.
Nedelja, 28. decembra (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem in
rezijanskem narečju.
Ponedeljek, 29. decembra (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-
zabavna in zabavna glasba -
Zborovski kotiček - Iz
krščanskega sveta - Novice iz
naših krajev - Obvestila.
Torek, 30. decembra (v studiu
Matjaž Pintar): Utrinki v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 31. decembra (v studiu
Danilo Čotar): Izbor božičnih
melodij.
Četrtek, 1. januarja (v studiu
Andrej Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti in obvestila.
Predbožična kotalkarska revija
V občinski telovadnici v Sovodnjah je bila v soboto, 13.
decembra 2014, tradicionalna predbožična prireditev, na kateri
so nastopili kotalkarji in ritmične ter plesne skupine. Športno
rekreacijsko predstavo je pripravilo društvo Vipava, ki uspešno
goji že več let kotalkarsko dejavnost na Peči. Sodelovali so
kotalkarji in plesalci različnih starosti, ki so vsak po svoje
pokazali, kar so se naučili v letošnji komaj dobro začeti sezoni.
Številni starši in drugi sorodniki, ki so napolnili stopnišče
telovadnice, so seveda s ploskanjem vzpodbujali svoje otroke
in tudi odrasle, ki so se zelo potrudili in pokazali več razgibanih
točk. Svoje so prispevali tudi lepi kostumi. Poleg začetnikov so
sodelovali že izkušeni kotalkarji in plesalci, ki so se pomerili v
zahtevnih akrobatskih veščinah. Organizatorji so ob koncu
prireditve vsem nastopajočim izročili božično darilo in tudi nekaj
sladkega. Vsem so zaželeli lepe prihajajoče božične in
novoletne praznike. Za spomin so se mladi športniki postavili
za skupinski fotografski posnetek. / DP
Prijetna prireditev v Sovodnjah ob Soči
Foto DP
KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA
in SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA
vabita na
DRUŽABNO SREČANJE 
OB KONCU LETA
komisija Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta bo ob tej priložnosti
poskrbela tudi za predstavitev in
IZROČITEV 27. NAGRADE DUŠANA ČERNETA
SKUPNOSTI DRUŽIN SONČNICA
nedelja, 28. decembra 2014, ob 17. uri
Močnikov dom v Gorici
Foto DP
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
vabi na
odprtje dokumentarne razstave 
in predstavitev publikacije
50 LET GLEDALIŠKE USTVARJALNOSTI
petek, 16. januarja 2015, ob 20. uri 
spodnja dvorana župnijskega doma 
Anton Gregorčič v Štandrežu
V letu 2015 bodo tej pomembni obletnici 
namenjeni še drugi dogodki.
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Foto DP


Tržaška25. decembra 201410
Radio Trst A – Nedelja, 28. decembra 2014
Spomin na akademika Milka Matičetovega
Radio Trst A bo v nedeljo, 28. decembra, ob 12. uri v spomin na ne -
dav no preminulega narodopisca in vsestranskega raziskovalca
ljudskega izročila v Reziji in Benečiji akademika Milka Matičetovega
predvajal intervju s tem mednarodno uveljavljenim slovenskim et no -
logom, ki ga je urednica Ines Škabar imela z njim leta 2007. Ponovitev
oddaje bo na sporedu v ponedeljek, 29. decembra, ob 14.10.
Zahvalno pismo Misijonskemu krožku Rojan
Z darovi so dogradili center Ampitafa
Misijonski krožek Rojan je prejel tole pismo:
“Spoštovani prijatelji!
Z veseljem Vam izrekam kar največjo zahvalo za izdaten dar v korist
našega misijona Ampitafa. To je nov center, ki je nastal v okrilju
gospoda Petra Opeke. Akamasoa, torej ustanova Petra Opeke. Sam
sem zadolžen za delovanje te socialne ustanove.
Imamo porodnišnico s preko 230 rojstvi letno, bolnišnico z ležišči na
razpolago, ves državni program razen kontracepcije, ki jo nado me -
ščamo s poukom naravnega urejanja rojstev.
Imamo osnovno petletko in nižjo srednjo šolo. V obeh šolah je nekaj
manj kot 500 otrok. Ti kraji so bili še pred desetletjem nedostopni,
za to smo naredili cesto in sedaj ta center nudi zdravstvene in socialne
usluge šestim občinam, ki smo jih povezali s cestami. Na tem ob mo -
čju živi preko 70.000 prebivalcev. Ker je tu prebivalstvo ekonomsko
zelo šibko in je podhranjenost 16-odstotna, imamo kar veliko stroškov.
Vaš dar bomo uporabili za nakup mleka v pločevinkah. Ena
pločevinka stane približno 1 evro. Dar bo pomagal do nujnega obroka
hrane 24 otrokom (toliko jih tedensko prejema pomoč v mleku) deset
tednov. Ta izračun pove, kako veliko nalogo so v življenju opravili
dobrotniki župnije Rojan. Bog Vam povrni z duhovnimi darovi!
Prisrčno voščilo za božične praznike in Božjega blagoslova še naprej.
Vaš Janez Krmelj, Madagaskar”.
Če se hoče kdo pridružiti tej akciji, lahko stori to tudi z nakazilom na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan, ul. Cordaroli 29, 34135 Trst
Kratke Srednjeveški pečat mesta Trst Alojzu Rebuli
Župan Cosolini: “Hvala!”
  ržaška občinska uprava
se je z visokim odlikovan-
jem poklonila še enemu
velikemu predstavniku sloven-
ske skupnosti v Italiji. Župan
Roberto Cosolini je v torek, 16.
decembra, v Sinji dvorani tr -
žaške občine podelil srednje-
veški pečat mesta Trst pisatelju,
profesorju in kulturniku Alojzu
Rebuli. Priznanje sta ob prisot-
nosti številnih vidnih predstav-
nikov prevzeli hčerki Alenka in
Tanja, saj se oče slovesnosti za-
radi zdravstvenih razlogov ni
mogel udeležiti. Naj spomni-
mo, da so srednjeveški pečat v
preteklih letih že prejeli pisatelj
Boris Pahor, duhovnik Dušan
Jakomin in Zveza cerkvenih
pevskih zborov.
Kratko in jedrnato slovesnost je
vodil sam Cosolini pred manjšo
množico predstavnikov oblasti in
medijev, med katerimi naj ome-
nimo tržaškega občinskega od-
bornika Edija Krausa in svetnika
Igorja Švaba, podpredsednika ob -
T činskega sveta Alessandra Carmi-ja, občinska svetnika Maria Rava-lica in Roberta Decarlija, predsed-
nika SSO Draga Štoko in vodjo
urada za slovenske šole pri dežel-
nem šolskem uradu Igorja Giaco-
minija. S tem priznanjem se po
županovih besedah občina klanja
velikemu kulturniku, literatu in
intelektualcu, ki je znal interpre-
tirati slovensko narodno skup-
nost kot temeljno sestavino trža -
škega življa, ki je zato bogatejši.
Ne združujejo nas le tragedije 20.
stoletja, ampak tudi vsakodnevna
zgodovinska, kulturna in jezikov-
na kontaminacija. Cosolini je še
poudaril, da je Rebulova figura
vzgojiteljska: z dolgoletnim pou -
čevanjem na slovenskih višjih
srednjih šolah v Trstu je učinko-
vito predstavljal in prenašal kul-
turno bogatost mesta na mlade
generacije. “Trst se mu zato zah-
valjuje in se s tem priznanjem po-
klanja kulturnemu bogastvu ce-
lotne skupnosti”, je župan končal
svoj poseg.
Rebulova hči Alenka je nato pre-
brala zahvalno pismo, v katerem
se oče predstavlja kot sin Krasa, a
tudi mesta, saj je po tržaških
ulicah hodil štirideset let kot
profesor latinščine in grščine
na slovenskem klasičnem lice-
ju France Prešeren. A tudi na-
sploh ga je mesto navdihovalo,
od tekstov slovenske priselitve
ob zaliv v 8. stoletju preko sred-
njega veka vse do danes. Spom-
nil je na mladinsko črtico o Sci-
piu Slataperju, prijateljevanje s
Fulviom Tomizzo in Manliom
Cecovinijem ter srečanja s ško-
fom Bellomijem. Ulice, kraji in
ljudje Trsta so pravzaprav nav-
dahnili največja Rebulova lite-
rarna dela. Ob koncu pisma je
slavljenec poudaril, da je častni
pečat dokaz njegovega intimnega
stika z mestom Trst, ki mu vošči
srečno in evropsko prihodnost.
Ganljivemu aplavzu je sledil še
podpis Rebulovih hčerk v občin-
sko spominsko knjigo.
Jernej Šček
Društvo slovenskih izobražencev
Svojevrsten kulturni in predvsem
praznični večer
  prazničnimi barvami
umetnosti so se v Društvu
slovenskih izobražencev
poklonili besednim, glasbenim
in umetniškim ustvarjalcem
Mariju Čuku, Dezideriju Švari,
Igorju Zobinu in Miroslavu
Košuti, ki jih je predstavila ured-
nica Nadia Roncelli in z njimi
vodila pogovor.
Izbor barvnih umetnin Dezide-
rija Švare krasi in prijetno
poživlja stene Peterlinove dvora-
ne. O teh je po glasbenem uvo-
du s pesmijo Song for Josh, pro-
fesorja harmonike pri Glasbeni
matici Igorja Zobina, na umet-
nikovo prošnjo, skoraj ukaz,
spregovoril Marij Čuk, čeprav je
sam dejal, da ni likovni kritik, ki
bi strokovno utemeljeval. Tako
je predstavil razobešene slike po
svojih občutkih in dejal, da so
večplastne in povedne. Nastajale
so v letih 2008 do 2013, po njih
pa skuša umetnik posredovati
svoja čustva drugim. Umetnosti
ni treba razumeti, ampak ljubiti,
prav po Švarovih delih pa lahko
vzljubimo umetnost. Čuk se je
posvetil še spominom umetnika
Deziderija Švare, saj se je rodil v
Ricmanjih, od koder je že kot
S dveletni deček opazoval čarob-nost morja, ki ga danes pogostoupodablja v svojih delih. V njem
najdemo elemente človekovega
razvoja in filozofije, protislovij,
robov in pomiritve. V osnovi so
močne barve, ki se razpršijo v
neko neskončnost. Preko me-
ditativnosti pošilja umetnik
sporočilo; umetniška govori-
ca pa prihaja od barv do be-
sede in nas nagovarja. Figura-
tivnost, ki je temelj Švarove
ustvarjalnosti, pelje v slutnjo,
ki je svobodno obzorje in pel-
je v neznano.
Nadia Roncelli je v nadalje-
vanju spregovorila o dveh
knjigah, ki sta doživeli krstno
predstavitev prav na
knjižnem sejmu v Ljubljani in
so ju izdali pri založbi Mladi-
ka: Ko na jeziku kopni sneg
Marija Čuka in Zapisi na
orošeno okno Miroslava
Košute. Le-ta se je nenadoma
znašel pred izzivom, da se opre-
deli do svoje poezije: “Tako sem
se odločil, da prižgem ognjišče
in kaj zakurim, da ne bodo lite-
rarni zgodovinarji začeli brskati
po stvareh, ki se jih ne tičejo”.
Rezultat tega je bogata, skoraj
petsto strani obsežna knjiga z iz-
branimi zapisi, ki so že obstajali,
a so bili razpršeni v različnih
medijih in postavljeni v širok
časovni razpon, od leta 1958 do
letos. Košuta je opisal na kratko
svojo življenjsko zgodbo, saj je
imel srečo, da je delal z veseljem.
Knjiga je razdeljena na štiri dele,
ki vsebujejo spomine na ustvar-
jalce, opise knjig, intervjuje in
soočanje z različnimi temami.
V novi pesniški zbirki Marija
Čuka Ko na jeziku kopni sneg se
srečujejo, prepletajo in spopada-
jo trije tematski sklopi: eksisten-
cialni, ljubezenski in družbeno-
kritični. Kljub temu da pride do
določenih ugotovitev in se pe-
snik spopada z dvomom in bre-
zupom, ne zapade nikoli v nihi-
lizem. Spremno besedo je napi-
sal prof. Boris Paternu. Pomem-
ben element je ironija. Čeprav
je Marij Čuk dejal, da človek
težko govori o sebi, je pozneje
dokazal obratno in hudomušno
pripomnil, da se je treba bati,
ker se ne bo mogel ustaviti. Po-
slušalci so izvedeli pomen naslo-
va, ki se tiče medčloveških od-
nosov in tega, kako uspe poeziji
postavljati vprašanja. Večer je s
svojim igranjem popestril Igor
Zobin.
Šin
Nikar brez poguma in zvestobe!
Naj letošnje poročilo o podelitvi štipendij in študijskih podpor 2014-2015
iz Sklada Sergija Tončiča začnemo pri mladih, ki so s svojim študijskim
delom izpolnili pogoje upravnega odbora.
Tri štipendije po 1.500 evrov so prejeli Iva Pertot (2. letnik magistrskega
študija na Politehniki v Turinu, smer biomedicinsko inženirstvo), Mateja
Počkaj (3. letnik Klasične filologije na Univerzi v Ljubljani), Damjan
Klanjšček (3. letnik Agronomske fakultete na Univerzi v Vidmu). Podpore
v zneskih od 500 do 800 evrov so prejeli Sara Zupancich, Veronica Porro,
Matia Ferletic, Helena Pertot, Elena Rita Pesaro, Caterina Ducci Novelli,
Nika Cotič, Elena Guglielmotti, Irina Tavčar, Jurij Klanjšček, Alex Devetak,
Elisa Peric, Tina Kralj, Neža Kravos. Odbor je letos prejel petintrideset
prošenj, to je pet več kot lani; celotna vsota podeljenih sredstev pa znaša
12.400 evrov. Vloge so prispele s Tržaškega, z Goriškega in iz Videmske
pokrajine, prosilci študirajo po večini v Trstu in na primorskih univerzah
tu in onkraj meje, pa v Ljubljani, Vidmu, Urbinu in drugod.
Ti naši mladi so namreč razpeti med domom in svetom, med zvestobo
domačemu in pogumom, ki je potreben za udejanjanje lastnih idej, svoje
biti. O tem je govoril Marko Kravos, predsednik Tončičevega sklada, v
svojem prisrčnem nagovoru na podelitvi štipendij, ki je bila v Dijaškem
domu v petek, 12. decembra.
Podelitev štipendij Sklada Sergij Tončič
Aleksander Ipavec o svojem bivanju in delovanju v Nadiških dolinah
“Delal sem, da bi Benečiji ponudil
čim več kulture”
  enečija se je v življenju Alek-
sandra Ipavca, po rodu z
Opčin, pojavila pred skoraj
dvajsetimi leti. “Leta 1996 sem
namreč začel poučevati harmoni-
ko na sedežu Glasbene matice v
Špetru”. Od takrat dalje so se po-
klicne in umetniške zadolžitve za
glasbenika v Benečiji naglo spre-
minjale in se krepile: najbrž v skla-
du, pardon v sozvočju, s hitrim to-
kom tamkajšnje Nadiže. “Prva leta
sem se v novo okolje vpeljeval.
Spoznal sem tako nov način
doživljanja pojma zamejstva in
slovenstva, na podlagi katerega
sem nato stkal svojo beneško bi-
B vanjsko mrežo. Prizadeval sem si,da bi svojemu novemu tkivu po-nujal čim več kulture”. S tem na-
menom je Ipavec zato ustanovil
harmonikarski orkester, ki je takrat
deloval v sklopu Glasbene matice.
V času je sestav postal samostojen
in spremenil ime v Accordion
Group 4-8-8-16. Vanj so najprej
stopili mladi harmonikarji iz Na-
diških dolin, nato je Accordion
Group prestopil meje Benečije in
sprejel glasbenike iz Furlanije, Go-
rice in Slovenije, kar daje načrtu
čezmejni pečat. “Čeprav imam Be-
nečijo za svoj drugi dom, sem še
vedno prepričan, da najraje domu-
jem na odru”, nam je povedal Ipa-
vec, ki je sam prekoračil mejo in
se leta 2009 zaposlil na glasbeni
šoli v Tolminu. “Ohranil sem sicer
stik z nekaterimi učenci iz Be-
nečije, veliko sem do lanskega leta
sodeloval z občino Podbonesec, s
katero smo priredili več glasbenih
dogodkov. Rad se spominjam
DVD projekta ‘Landar an Vida’, ki
so ga leta 2012 ob sodelovanju ko-
mornega zbora Musica viva iz Tol-
mina in režiji Martine Kafol
sestavili harmonikarski orke-
ster Accordion Group 4-8-8-
16, pianistka Paola Chiabudi-
ni in skupina Etnoploč trio”.
DVD združuje ob glasbi še be-
neško besedo, lik o kraljici Vi-
di in krajevne naravne bisere
ter kulturne znamenitosti Be-
nečije. “Želja tega celovitega
zvočnega in vizualnega
načrta, ki je nastal zaradi pri-
zadevanja občine Podbone-
sec in producenta Marka Canduta
ter sodelovanja snemalca Aleksa
Kalca, je preprosta, sicer daljnovid-
na: hoteli smo ovrednotiti be-
neško kulturo in hkrati promovi-
rati turistično ponudbo Nadiških
dolin”.
Občina Podbonesec prireja
božične koncerte že veliko let, od
leta 2004 pa je pri pripravi le-teh
kot umetniški vodja soudeležen
Ipavec sam. “Kakovostni nivo
božičnih koncertov je rastel iz leta
v leto, vedno smo se trudili, da bi
ob teh priložnostih prikazovali do-
sežke tudi krajevnih glasbenih ak-
terjev. Nekoč smo ta dogodek pri-
rejali v sejni dvorani občinske pa-
lače v Podbonescu, nato smo se
preselili v domačo cerkev. Zaradi
prostorske stiske pa smo se letos
odločili, da bomo božični koncert
priredili v cerkvi sv. Silvestra v Lan-
darju. Ta bo 27. decembra ob 18.
uri”.
Na njem bodo nastopili Accordion
Group 4-8-8-16, Polifonski zbor iz
Rude pod vodstvom Fabiane Noro
in priznani srbski harmonikar Mil-
jan Bjeletić. On je v svoj program
uvrstil Fantazijo in Fugo za orgle
Carla Philippa Emanuela Bacha,
skladbo Flashing norveškega skla-
datelja Arneja Nordheima; z izved-
bo sonate Giuseppeja Domenica
Scarlattija bo Bjeletić segel v itali-
jansko baročno literaturo, z Ro-
manso Maxa Regerja pa bo ponu-
dil primer iz nemške zakladnice na
prelomu med pozno romantiko in
sodobnostjo; s Ciganskimi pesmi-
mi španskega skladatelja iz 19. sto-
letja Pabla De Serasteja pa bo srbski
umetnik ponesel v beneški večer
kanček iberskega čara. Pevski se-
stav iz Rude pa bo občinstvu naj-
prej poklonil znano zborovsko
skladbo Lux Aurumque ameriške-
ga skladatelja in zborovodje Erica
Witacreja, nato se bo ob harmoni-
karski spremljavi orkestra Accor-
dion Group 4-8-8-16 podal v inter-
pretacijo Kamnitih pesmi (Canti
rocciosi) siciljskega skladatelja Gio-
vannija Sollime: skladbe je za zbor
in harmonikarski oktet osebno
priredil Aleksander Ipavec.
Deziderij Švara, Igor Zobin, Miroslav Košuta in Marij Čuk (foto Damij@n)
Tržaška 25. decembra 2014 11
Obvestila
Dne 26. decembra 2014 ob 10.30
(po maši) bo v cerkvi v Zgoniku
Božičnica, na kateri bodo sodelovali
otroci iz župnije Zgonik in Šempolaj.
Božičnico bodo ponovili v cerkvi v
Šempolaju 6. januarja 2015 ob
10.30 (po maši).
V galeriji kavarne Caffe' San
Marco v Trstu (ul. C. Battisti 18) je
na ogled do 6. januarja 2015
razstava goriškega fotografa Joška
Prinčiča z naslovom Kamni
spomina – Židovsko pokopališče v
Rožni Dolini. Razstavo fotografa J.
Prinčiča prirejajo kavarna Caffe'
San Marco, Kulturni dom Gorica,
združenje Amici di Israele iz Gorice,
Forum Cultura iz Gorice in fotoklub
Skupina 75 iz Gorice.
Darovi
V spomin na članico Julko darujeta
Meri in Anica vsaka 20 evrov za
Slovensko Vincencijevo
konferenco.
Misijonski krožek Rojan je prejel:
za slovenske misijonarje: Franc
Saksida 340, N. N. iz Boršta 20,
Dragica Morenčič 5, P. Z. 50 evrov;
za misijon patra Ernesta Sakside –
Brazilija: N. N. 360, G. G. 206 evrov;
za riž otrokom patra Pedra Opeke
– Madagaskar: P. Z. 100 evrov. 
Darove lahko nakažete tudi potom:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
via Cordaroli 29
34135 Trst
  Ob 70. življenjskem jubileju glasbenika in zborovodje Janka Bana
“Prihodnost je tam, kjer bo vzvode našega organiziranega
pevskega delovanja prevzela mladina”
POGOVOR 
  red nedavnim je zborovod-
ja, glasbenik in nekdanji
glasbeni urednik na dežel-
nem sedežu RAI v Trstu Janko
Ban praznoval 70. življenjski ju-
bilej, zaradi česar smo ga povabili
pred mikrofon. V njegovem izva-
janju se zrcali njegova glasbena
pot, ki pa dejansko sovpada z uso-
do dobršnega dela pevskega gi-
banja v naši slovenski zamejski
skupnosti v zadnjih desetletjih.
Janko Ban – za vse, ki vas poz-
najo, je vaše ime povezano z
zborovskim petjem. Petje vas
je spremljalo že v mladih letih,
nato ste se uspešno preizkusili
tudi v zborovodstvu, kar še da-
nes počenjate. Od kod ta vaša
ljubezen do zborovske glasbe?
Zanimanje za glasbo me spremlja
že od mladih nog, saj so bili tudi
moji starši zborovski pevci. Mati
in oče sta bila člana cerkvenega
zbora pri Sv. Jakobu in zbora
društva Ivan Cankar, ki je prav ta-
ko imelo sedež v tej mestni četrti.
Zelo rad sem pel v šolskih zborih,
po mutaciji pa sem svojo pot na-
daljeval kot starši na koru domače
cerkve. Zborovski dejavnosti sem
se nato posvečal v službenih letih
kot glasbeni urednik na program-
skem oddelku deželnega sedeža
RAI. Dejansko sem v zborovskem
petju vedno čutil močan socialni
naboj: zbori so namreč vedno bili
okolje druženja in medsebojnega
spoznavanja ter prijateljevanja.
Tako je bilo zame pri cerkvenem
zboru pri Novem sv. Antonu, pri
zboru tržaških skavtov, pri barko-
vljanskem pevskem sestavu. Ta-
krat še nisem imel globljega vpo-
gleda v zborovsko literaturo. Po-
služevali smo se zato pesmaric, ki
so vsebovale tako literaturo, ki je
že itak sestavljala železni reperto-
ar večine naših pevskih sestavov.
Kako ste se odločili, da stopite
na ‘drugo’ stran, da postanete
zborovodja? Ali je bil za to po-
tezo jasen načrt ali zgolj slučaj?
Ni šlo za slučaj, saj sem na Gla-
sbeni matici poleg viole in violi-
ne študiral tudi dirigiranje, s
čimer sem si ustvaril dovolj trdno
podlago, na kateri sem nato začel
graditi svojo zborovodsko dejav-
nost. Vsakokrat, ko sem dirigiral
orkester Glasbene matice, sem
spoznal, da mi je poglabljanje v
partituro dragoceno intelektual-
no dejanje. Tak odnos sem nato
ohranil tudi do zborovske litera-
ture.
Omenili ste, da ste bili tudi gla-
sbeni urednik pri program-
skem oddelku Radia Trst A, kar
vam je ponudilo privilegiran
pogled v širšo zborovsko dejav-
nost. Kako je vaša služba vpli-
vala na vašo glasbeno osebnost
in zborovski angažma?
S službo sem imel srečo predv-
sem zaradi dveh razlogov: prvič
zato, ker sem delal v slovenskem
okolju, drugič zato, ker sem se uk-
varjal z glasbo. Moje zadolžitve so
sicer zahtevale odmik od prak-
tičnega izvajanja glasbe in poglo-
bitev muzikološkega vidika gla-
sbene literature. S službo sem širil
obzorja, ki mi jih je sprva začrtal
glasbeni študij. Na radiu sem se
namreč soočal z novimi glasbeni-
mi pojavi in zanimivimi glasbe-
niki. Te dragocene izkušnje ter
odkritja sem nato izrabil na po-
dročju svoje zborovske dejavno-
P sti.Vaši pevci vas poznajo kot na-tančnega zborovodjo, ki vsako
skladbo raziskuje do najmanjše
nianse. Hkrati pa vas odlikuje-
ta prijaznost in gosposkost.
Skratka, kakšne lastnosti mora
imeti po vašem mnenju dober
dirigent, kakšne pa mora imeti
pevec?
Če pevci tako razmišljajo o meni,
sem jim res hvaležen. Natančno
branje je pogoj zato, da bo vsaka
skladba pravilno izvedena. To pa
ni edini pogoj, saj je branju parti-
ture potrebno nato priložiti še in-
terpretacijo skladbe. Študij parti-
ture in oblikovanje interpretacije
pa ne moreta biti vsiljena z viška,
saj se zborovodja sooča s skupino
pevcev, kjer ima vsak svojo
občutljivost. Dirigent ima sicer
vedno zadnjo besedo, svoja umet-
niška stališča pa mora vedno ute-
meljiti. Dober dirigent namreč ne
sme dati vtisa, da ukazuje, ampak
da podobo skladbe oblikuje skup-
no s pevci: se pravi na način, da
se pevec nikoli ne počuti man-
jvrednega od dirigenta.
Katera glasbena zborovska
zvrst vam je najbližja?
Najraje imam klasično komorno
zborovsko glasbeno zvrst. V to de-
finicijo uvrščam tudi sodobne
glasbene zvrsti, ki so komorno
naravnane. Rad imam zato sklad-
be, ki gredo od zgodnje renesanse
do sodobnosti: razpon je torej ze-
lo širok.
V svojem življenju ste spoznali
veliko število skladateljev in
glasbenikov. Kateri izmed njih
vas je najbolj obogatil?
Mislim, da je mojo glasbeno pot
zaznamoval vzor treh nam vsem
znanih mož. Moj prvi mentor je
bil Oskar Kjuder, ki me je učil vio-
lino in violo: s svojim didak-
tičnim zanosom me je navdušil
za glasbo. Na zborovskem po-
dročju pa ne morem mimo Ubal-
da Vrabca. Več let sem pel v zboru
Jacobus Gallus, ki ga je vodil Vra-
bec. Kot pevec sem opazoval, ka-
ko zborovodja vodi in hkrati pri-
pravlja skupino; takrat sem spoz-
nal, katere so dobre in katere sla-
be lastnosti pevca. Vrabec me je
dejansko naučil, kaj vse mora
zborovodja zahtevati od pevcev
in kako postopati, da se njegovi
napotki udejanjijo. Skratka, Vra-
bec me je vpeljal v pojem zboro-
vodstva. Tretji mentor je bil zame
Pavle Merku’. Na radiu sem
služboval v glasbenem uradu, ki
ga je on vodil. Njegova zasluga je,
da se glasbi ne predajam le iz
emocionalnega zanosa, ampak
gojim tudi (ali celo predvsem)
kritični pristop h glasbeni umet-
nosti.
Vaša zborovska in zborovodska
pot je res dolga. To pomeni, da
ste imeli priložnost v prvi osebi
spremljati razvoj, sunke in pre-
mike naše zborovske dejavno-
sti. Katero je bilo po vašem
mnenju zlato obdbobje zamej-
skega zborovskega gibanja?
Verjamem, da za vse velja splošno
načelo življenja, po katerem se
nekaj rodi, raste in zamre. Tako je
tudi pri zborih, ki nastanejo in se
razvijajo do določenega nivoja,
preko katerega ni mogoče seči za-
radi večjega števila dejavnikov:
družbenih ali osebnih. Akadem-
ske zbore sestavljajo študenti, ki
še niso prestopili praga življen-
jskih obveznosti: se pravi, da tak
zbor ohranja določen kakovostni
nivo in se razvija, dokler ga nje-
govi izkušeni pevci ne zapustijo,
nato nastopijo drugi mlajši člani.
Tudi pri ostalih pevskih sestavih,
predvsem manjših, je problem, če
zmanjkajo pevci zaradi službenih
ali družinskih obveznosti. To po-
meni, da ima vsak zbor svoje
življenje, svoj razvojni ciklus: ‘zla-
te dobe’ ne doživljajo vsi zbori
hkrati, ampak ločeno. Zato bi
težko evidentiral neki časovni raz-
pon, med katerim bi bil razvoj
našega zborovstva večji od kakega
drugega obdobja. Vsak zbor ima
namreč svojo zgodbo. Moja zgod-
ba se zdaj nadaljuje pri zboru Igo
Gruden v Nabrežini in pri cerkve-
nem zboru Sv. Jernej na Opčinah.
S tem smo posneli novo ploščo s
skladbami Staneta Maliča in
Ubalda Vrabca, ki smo jo pred
kratkim dobili v roke.
Kakšna pa je prihodnost naše
zborovske dejavnosti? Se vam
zdi, da se naša narodna skup-
nost zaveda pomena, ki ga za
naše ljudi ima zborovstvo?
Pri nas je še vedno veliko ljudi, ki
radi pojejo. Žal, pa manj kot v pre-
teklosti. Ti se gotovo zavedajo po-
mena petja. Kakšna bo prihod-
nost petja, pa ni odvisna samo od
njih, ampak predvsem od organi-
zatorjev, društev. Vsi lahko bere-
mo, da so nastale in še nastajajo
pri raznih društvih nove pevske
skupine, od otroških preko mla-
dinskih do pomutacijskih. Pri
kakšnem društvu je poskrbljeno
celo za vse generacije. V takih pri-
merih si lahko samo želimo, da
bi se njihovo delo uspešno nadal-
jevalo.
Aktivni ste tudi na področju
cerkvenega zborovstva: kakšna
je prihodnost petja na korih
naših cerkva?
Tudi prihodnost našega cerkvene-
ga petja je odvisna od tega, kar
sem pravkar povedal. Istočasno je
tu večja možnost kot pri posvet-
nih zborih, da poje v istem zboru
več generacij. Mlajše generacije
pa se lahko vključijo v liturgijo tu-
di z njim bližjo, sodobnejšo pev-
sko in glasbeno literaturo: mislim
na primer na skavtske in podob-
ne pesmi. Skratka, ni velike razli-
ke med prihodnostjo cerkvenega
zborovstva in društvenih pevskih
sestavov. Prihodnost je tam, kjer
bo vzvode našega organiziranega
pevskega delovanja prevzela mla-
dina.
Kako doživljate sporočilnost
posvetnega petja in kako pa
cerkvenega?
Rekel bi, da doživljam oboje na
enak način. Bodisi v enem kot v
drugem primeru izhajam najprej
iz partiture, nato dodajam inter-
pretacijo, ki mora ustrezati vsebi-
ni skladbe. Razliko ustvarja torej
besedilo, ne glasba.
Kako so se v času spremenili
pevci in njihov odnos do zbo-
rovske kulture, kako pa so se
spremenili okusi občinstva?
Na pevske okuse človeka da-
našnjega časa močno vplivajo
mediji, najbolj televizija. Gledalec
ima vtis, da je mogoče doseči
čudovite umetniške rezultate z
najmanjšim naporom. Vemo pa,
da sploh ni tako. Vsak rezultat te-
melji na trdem delu, na poglo-
bljenem študiju. To še kako velja
za petje, kjer mora pevec obvla-
dati vsaj nekaj osnovne vokalne
tehnike. Je pa tudi res, da odrasli
pevski sestavi ne morejo veliko
spreminjati pevske tehnike, saj so
njihovi člani že več let pač vajeni
peti na določen način. Pevska de-
javnost je fizičnega značaja, se
pravi, da so pri njej soudeležene
mišice: te so pri odraslih manj
prožne in pripravljene na spre-
membe kot na primer pri mlajših
članih akademskih zborov, ki raz-
polagajo s svežimi mišicami, s
svežimi glasilkami, s svežimi ide-
jami.
Kaj pa občinstvo?
Mislim, da se današnja publika
udeležuje priditev našega kultur-
nega življenja v veliko manjši me-
ri in številu kot pred četrt stoletja
ali več. Društvene prireditve pa so
navadno dobro obiskane, najbrž
pa zato, ker so kulturni akterji ti-
stega večera njihovi sorodniki in
znanci. Največkrat so v teh prime-
rih estetski okusi občinstva, pev-
cev in zborovodje povsem slični.
Kako zbirate pesmi pri sesta-
vljanju programov? Velikokrat
dajete prednost tukajšnjim av-
torjem. Se vam zdi, da so v
osrednji Sloveniji dovolj poz-
nani? In pri nas? Se nanje
obračajo ali segajo raje po tujih
avtorjih?
Moj estetski credo mi narekuje
prepričanje, da ni pomembno le,
kako neki zbor poje, amapak tudi,
kaj poje. Važni sta kakovost izva-
janja in vsebina repertoarja. Prav
je, da vsak zbor vnaša v svoj re-
pertoar skladbe, katerim je kos. V
tem primeru bo pevski sestav lah-
ko dosegel kakovostno
dovršenost v izvajanju. Po drugi
strani mora vsak program
odražati neko kulturno noto in
kulturno logiko. V tem je vred-
nost vsakega repertoarja. Na tak
način se kvaliteta zbora dvigne,
saj ga ovrednotita izvedbeni in
programski parameter. Ta vidik je
še kako pomemben za ne-aka-
demske zbore: razmerje med kva-
liteto petja in kakovostjo progra-
ma je bistvenega pomena.
Kaj pa glede poznavanja avtor-
jev?
Mislim, da so naši avtorji poznani
na Primorskem, drugod po Slove-
niji pa ne: to zaradi vraščenosti re-
vije Primorska poje v našem pro-
storu; ta revija je v času postala
dragocena priložnost medseboj-
nega spoznavanja. V sklopu te re-
vije je bila pred leti izvedena sta-
tistika, ki je pokazala, da je najbolj
izvajan avtor na Primorski poje
Ubald Vrabec! V prihodnje bodo
ankete pokazale druga razmerja,
ki bodo odražala generacijsko za-
menjavo tudi v skladateljskih
vrstah. To je prav, saj imamo pri
nas v zamejstvu veliko dobrih
mladih skladateljev in zborovo-
dij.
Ali se imate zgolj za zborovodjo
ali se še prepoznavate kot pe-
vec?
Prenehal sem biti pevec, ko sem
postal zborovodja. Svojčas sem si-
cer študiral solopetje, a le zato, ker
sem se hotel poglobiti v pevsko
tehniko. Kar sem spoznal na tem
področju, mi je v pomoč, ko mo-
ram svojim pevcem svetovati, ka-
ko premostiti določene pevsko-
tehnične težave. Še danes pa rad
pojem v priložnostnih pevskih se-
stavih, ker se na tak način soočam
s pristopi svojih stanovskih kole-
gov, ki so drugačni od mojega. Ko
pojem v zboru, si naberem mar-
sikatero dragoceno izkušnjo, ki jo
nato unovčim pri svojem delu.
Katerega trenutka ali dogodka
se kot zborovodja najraje spo-
minjate?
Takih trenutkov je bilo veliko.
Imel sem veliko zadoščenja s
Tržaškim oktetom, z vokalno sku-
pimo Musica noster amor in z
zborom Jacobus Gallus. Ta
mešani pevski sestav je imel letno
skoraj dvajset nastopov, kar po-
meni, da se jih je v desetih letih
nabralo kar veliko. Nekateri so bi-
li kakovostno bolj dovršeni, drugi
manj. Glasba, kot katerakoli dru-
ga umetnost, ponuja vedno po-
vratne občutke, ki te spremljajo
čez dan, čez noč, vedno v življen-
ju. Najbolj pa sem bil zadovoljen
takrat, ko je nastop prejel potrdilo
za kakovostno izvajanje reperto-
arja: mislim namreč na tekmo-
vanja v Mariboru, kjer so nas več
let zaporedoma odlikovali z zlati-
mi oziroma srebrnimi priznanji.
Ti so bili dobri rezultati za zbor,
ki ne izhaja iz osrednje Slovenije,
ampak z obrobja slovenskega et-
ničnega ozemlja. S programi, ki
so vrednotili glasbene dosežke
naših zamejskih skladateljev, smo
ponesli v osrčje matične domovi-
ne kulturo slovenskega življa v
Italiji.
IG
Foto IG
MOŠKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE
vabi na koncert
ZVELIČAR NAM JE ROJEN ZDAJ
oblikovali ga bodo OPZ Ladjica MeCPZ Devin, Fantje izpod Grmade
in gostujoča Vokalna skupina Sraka
na Štefanovo, 26. decembra 2014, ob 17.30
v ogrevani cerkvi Sv. Duha v Devinu
ŽUPNIJSKA SKUPNOST OD BANOV v sodelovanju z ZCPZ 
vabi na 
BOŽIČNI KONCERT SOLISTOV 
IN VOKALNIH SKUPIN
sobota, 27. decembra, ob 20. uri 
cerkev sv. Florijana pri Banih 
Toplo vabljeni!
Aktualno25. decembra 201412
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (79) Mariza Perat
Vitovlje nad Osekom
Preselimo se zdaj v prijazno Vipavsko dolino,
ki je že od davnih časov slovela kot pomemben
prehod različnih narodov in ljudstev. Dolina
pa je znana tudi po svojih naravnih lepotah,
po rodovitnosti polj, vinogradov in sadovnja-
kov ter po gostoljubnih prebivalcih. O Vipavski
dolini pesnik takole poje:
“To Vipavska je dolina:
zemski raj in cvetno morje,
sadni vrt, ki ga spomladi
bela vila orje.
To dolino ogradili
so očaki tisočletni:
stari Nanos, sivi Čaven,
Javornik priletni”.
Vipavska dolina slovi tudi po svojih šte-
vilnih cerkvah in cerkvicah, ki pričajo o
vernosti ljudstva, ki je tu prebivalo in tu
še prebiva.
Ena izmed teh je tudi Marijina romarska cer-
kvica na Vitovljah. Dviga se na skalni vzpetini
pod obronki Trnovskega gozda med Osekom
in Šempasom. Po-
svečena je Mariji-
nemu Vnebovzetju
in je podružnica
župnijske cerkve sv.
Martina v Oseku.
Na poti k Vitovski
cerkvi srečamo še
pokopališko cerkvi-
co sv. Lucije, sredi
gozda pa stoji cer-
kvica sv. Petra. Ob
cesti se vrstijo po-
staje križeve-
ga pota. Pod vitovsko cerkvijo najdemo
jezerce, ki gozdnim živalim vse leto nudi
pitno vodo.
Vitovska cerkev je prvič omenjena že leta
1361. Druga omemba cerkve je iz leta
1468. Iz časa vladanja goriškega grofa Le-
onharda je znano, da je bila dana v na-
jem “planina pri Lokvah nad cerkvijo
naše Gospe na Vitovljah”.
Prvotna cerkev na Vitovskem hribu je bi-
la verjetno samo kapela. Zdi se, da so v
času turških vdorov dozidali prezbiterij.
Takrat so zgradili obrambno obzidje, tabor, ka-
mor so se ljudje v času nevarnosti zatekali.
V začetku 16. stol. je glavni oltar vitovske cerkve
krasila rezbarska upodobitev treh božjih oseb,
ki kronajo Marijo. Posebnost te upodobitve je
bila v tem, da je bil Sv. Duh prikazan v človeški
podobi in ne v podobi goloba. Tako je ostalo
do sredine 19. stol., ko so tretjo Božjo osebo
spet prikazali v tradicionalni obliki.
Ljudje so cerkev na Vitovljah že od vsega začet-
ka zelo radi obiskovali. Ko se je v slovenskih
deželah proti koncu 16. stol. pojavil protestan-
tizem, le-ta med ljudstvom prav zato ni pognal
globokih korenin, ker je naše ljudi vedno odli-
kovala globoka vdanost do Marije. V dobi pro-
tireformacije, ko so božje poti znova zaživele,
se je tudi na Vitovlje začelo zgrinjati vedno
večje število romarjev, tako da so cerkev v drugi
polovici 17. stol. dvakrat obnovili in povečali,
in sicer leta 1616 in leta 1673.
V času, ko je v Črničah, kamor so Vitovlje takrat
spadale, župnikoval g. Anton Nussi (1714-
1755), so stari gotski oltar zamenjali z ba-
ročnim. Verjetno so v tem času zgradili tudi
stanovanje za duhovnika in zavetišče za romar-
je.
Leta 1570 je vitovsko cerkev ob svoji vizitaciji v
naši deželi obiskal možniški opat grof Jernej
Porcia. Na Vitovski hrib se je povzpel s konjem.
Vitovsko cerkev je leta 1759 obiskal tudi goriški
nadškof Karel Mihael Attems. Tri leta pred tem
se je, kot je že bilo omenjeno, z Mirenskega
Gradu sem preselil zadnji tamkajšnji puščav-
nik, Anton Božič po ime-
nu. Tu je ostal do leta 1764,
ko se je zaradi hude lakote
zatekel v župnišče v
Črniče.
Na Vitovlje so ljudje radi
romali tudi v procesiji. Leta
1733 so k Vitovski Materi
Božji poromali člani raz-
nih bratovščin. Zelo znane
so bile tudi tako imenova-
ne “Pijeve procesije”. Dne
20. septembra 1870, v času
vladanja Pija IX., je namreč italijanska vojska
zasedla Rim in zatrla papeško državo, kar je ka-
toličane zelo prizadelo. Začeli so zato prirejati
procesije v Marijina svetišča, kjer so molili za
Cerkev in za papeža Pija IX., ki se je po zasedbi
Rima umaknil v Vatikan. Prav zato so se te pro-
cesije imenovale “Pijeve procesije”.
/ dalje
NATUROPATSKI NASVETI (50)Erika Brajnik
TOKSIČNA KOVINA – BERILIJ
Berilj ni toksična kovina oziroma je toksičen
samo prah, ki preide v naše telo skozi kožo ali
z vdihavanjem ali pa skozi prebavila. Nekoč
so ga veliko uporabljali pri izdelovanju svetilk
oziroma fluorescentnih praškov, danes pa ga
v elektroniki. Kdor dela za tekočim trakom ali
izdeluje najsodobnejšo elektroniko, je izpo-
stavljen kopičenju tok-
sičnega berilija v telo.
Ko pride berilij v telo,
najbolj šibi srce in
pljuča, saj moti absorpci-
jo kalija, ki je ključen
mineral za pravilno de-
lovanje srca. Če je v tele-
su kalija preveč ali pre-
malo, je to zelo nevarno
za srčni kolaps.
Največkrat se s tok-
sičnim berilijem človek
sreča na delovnem me-
stu. Dandanes je pa ved-
no bolj pogost prenos
tudi zaradi tesnega stika z elektronskimi na-
pravami, kot je mobilni telefon.
Povišana vrednost berilija v krvi, ki po večini
moti absorpcijo kalija in kalcija v telo, pa
povzroča: občutek dušenja, pomanjkanje zra-
ka v pljučih in požiralniku, zmanjšano zmo-
gljivost pljuč, zmanjšan obseg dihanja.
Poleg tega, da je zelo pomembno, da toksično
kovino nemudoma odstranimo iz telesa, je
treba tudi krepiti pljučno-srčni del, predvsem
z moxa (mokša) terapijo, ki se izvaja na
hrbtni strani, med lopaticama. Ta predel gre-
jemo vsak večer 20 minut, tako se izognemo
nepotrebnemu zgubljanju energije in obolen-
jem tega dela, kot so npr. nahod, bronhitis,
pljučnica in hujša degenerativna obolenja.
Skratka, berilij ni toliko toksičen za nas, ovira
pa absorpcijo po-
membnih mineralov
v telo, zato povzroča
težave tudi, če je pri-
soten samo v zelo ma-
jhnih količinah.
Žal, je naše telo tako
naravnano, da raje
absorbira toksično ko-
vino kot pa koristen
mineral, saj pri tem
porabi manj energije.
In ker naše telo
varčuje z energijo, ker
ve, da je energija nuj-
no potrebna za
življenje, bo raje vsrkalo toksično kovino, če
bo ta na voljo.
Izberimo zdravje, okrepimo svoja telesa tako,
da telo ne bo imelo na izbiro ali vsrkati tok-
sično kovino ali koristen mineral. Krepimo
svoja telesa, da bodo močna in odporna proti
bolezni!
Iščimo zdravje.
www. saeka. si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 23. decembra, ob 14. uri.
Božjepotna cerkev Matere Božje na Vitovljah
Mati Božja na Vitovljah
Papež Pij IX.
Božičnica v pevmski cerkvi
Predokus prazničnih dni
  astop otrok privablja
vselej veliko občin-
stva. Tako je bilo tudi
v petek, 19. decembra 2014, v
župnijski cerkvi v Pevmi, v ka-
teri so bile že na ogled lepe ja-
slice, postavljene pod prižni-
co, in pa smrečici, na katerih
se svetijo drobne modre lučke.
Združenje Krajevna skupnost
Pevma, Štmaver in Oslavje, ki
ji predseduje zelo aktiven Lo-
vrenc Peršolja, je v sodelovan-
ju z župnijo sv. Mavra in Silve-
stra ter drugih domačih
društev priredilo božični kon-
cert, ki je postal že lepo ustal-
jena navada. V prezbiteriju se
je ob tekočem in sproščenem
dvojezičnem napovedovanju
Barbare Uršič z dvema pesmi-
cama najprej predstavil
zborček pevmskega vrtca Pika-
polonica pod vodstvom vzgo-
jiteljice Katje Bandelli in ob
glasbeni spremljavi na klavia-
ture učiteljice
Marte Ferletič. So-
liden, številen
zbor OŠ J. Abram
iz Pevme, ki se je
lepo izkazal pred
kratkim na Mali
Cecilijanki, pa je
pod odločno tak-
tirko in spremlja-
vo Marte Ferletič
ponudil poslušal-
cem premišljeno
izbran splet
božičnih pesmi in
z njimi poustvaril praznično
vzdušje. Sanjavo in milo kot
uspavanka Božjemu Detecu so
izzvenele pesmi, ki jih je ob
spremljavi kitar zapela glasbe-
no-pevska skupina Sanje iz
Nove Gorice. V program je
uvrstila tudi priljubljeno Sveto
noč, brez katere si ne moremo
zamišljati praznovanja Božiča.
Prireditelji koncerta v Pevmi si
želijo takih “čezmejnih” so-
sedskih stikov in zato so pova-
N bili v goste to skupino, pri ka-teri sodeluje tudi domačinkaGabrijela, vodi pa jo Eva Slo-
kar. Zaradi službenih obvez-
nosti nekaterih članov je iz
programa izpadel MoPZ Štma-
ver, ki je stalni gost tega čarob-
nega večera ob božičnih me-
lodijah, zato so program zao-
krožili pevci MoPZ Skala iz Ga-
brij, ki jih vodi Zulejka Deve-
tak. V izbor skladb je zbor
uvrstil Blešče se zvezdice no-
coj, Rajske strune in Sveto noč,
ki smo jo tokrat slišali v dru-
gačni različici; zadnja kitica je
zazvenela, kot odmev iz nek-
danjih časov, še iz drobnih,
nežnih zvokov orglic, na kate-
re je mojstrsko zaigral član te-
ga moškega zbora, Vili Prinčič.
Za konec pa so pevci izbrali še
Avsenikovo Zvezde na nebu
žare, ki so jo zapeli ob sprem-
ljavi kitare Vilija Prinčiča in
harmonike Štefana Nanuta.
Kratko, a globoko božično mi-
sel, ki je zaradi treznih besed
segla v srca poslušalcev, je v
slovenščini in italijanščini
izrekel župnik Marijan Mar-
kežič. Opozoril je, da na raz-
nih prireditvah v tem pred-
božičnem času si voščujemo
marsikaj, a pri tem se nikdar
ne omenja Jezus, ki resnično
prinaša srečo. “Niti enkrat se
ne omenja, kaj res rabimo
ljudje: seveda rabimo zdravje,
veselje, ampak pozabljamo, za-
kaj je Jezus prišel na ta svet.
Mali Bog, Božič, je prišel med
nas, da bi živel naše
človeško življenje, da
bi nas naučil, kako naj
mi postanemo bolj
človeški, bolj božji. In
to je voščilo: da bi po-
stali bolj človeški, bolj
božji. Samo to želim,
sebi in vam”! je bil je-
drnat g. Markežič.
Nastopajočim, “ki so
nam olepšali te pred-
praznične dni”, in g.
Markežiču za božično
misel ter povezovalki
Barbari se je v imenu
prirediteljev zahvalil
Lovrenc Peršolja, ki je
vsem voščil vesel Božič in
sreče polno novo leto.
V preddverju pevmske cerkve
so starši prodajali božične
okraske, ki so jih izdelali šolar-
ji. Po prireditvi pa so ob topli
pijači in prigrizku udeleženci
koncerta pokramljali in si iz-
menjali voščila.
Iva Koršič
Zbor OŠ J. Abram iz Pevme (foto S. Marini)
Glasbeno-pevska skupina Sanje iz Nove Gorice (foto S. Marini)
Zborček pevmskega vrtca Pikapolonica (foto S. Marini)
Slovenija 25. decembra 2014 13
Miklavževo darilo Mirencem
Pravijo, da Miklavž nosi v noči od 5. na 6. december darila. In to
samo tistim, ki so pridni. Pravijo tudi, da prinese samo otrokom.
Pa to ni čisto res.
Na Miklavžev večer so v sejni sobi Občine Miren - Kostanjevica
predstavili knjigo magistrice Marije Mercina z naslovom Primorska
zgodba, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Večer je
organiziralo Kulturno društvo Stanko Vuk. Pogovor je vodil Marko
Tavčar, urednik Mohorjeve družbe v Gorici.
Avtorica je svojo mladost preživela v Gočah, od koder izhaja, in v
Ajdovščini, kamor so se kasneje preselili. Na Filozofski fakulteti v
Ljubljani je študirala slovenščino in primerjalno književnost.
Najprej se je zaposlila v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini. Kasneje
je kot profesorica poučevala v Idriji in nato v Novi Gorici. Kot drugi
jezik je slovenščino poučevala tudi v zamejstvu (Špeter Slovenov,
Ronke, Gorica) in na Seminarju slovenskega jezika, literature in
kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na Univerzi za tretje
življenjsko obdobje v Novi Gorici je vodila krožek Peripatetika.
Poznamo jo po člankih in kratkih zgodbah, ki so izšli v Dialogih,
Prelivanjih, Sodobnosti, Primorskih srečanjih in drugih revijah.
Ta večer je predstavljala svojo knjigo Primorska zgodba. Avtorica
je spregovorila o pobudi za nastanek knjige, ki je na neki način
nenavadna, skoraj hollywoodska. Po smrti svoje mame je v omari
našla škatlo z dokumenti. Brskala je po vsebini in ugotovila, da
je našla pravo zakladnico zapisov, dokumentov in opomb o
polpretekli zgodovini. Za nekatere dogodke je že slišala, saj so
domači pripovedovali, kaj se je bilo zgodilo. Ni si pa mislila, da bo
naletela na datumsko natančno opremljeno dogajanje. Poleg
samega dogodka so bili zabeleženi tudi mamina opažanja,
opombe, razmišljanja.
Toda knjiga ni prikaz dogodkov iz zapletenega 20. stoletja. Marija
Mercina je mamino gradivo uporabila kot del zgodbe; dogajanje
iz preteklosti je namreč komentirala s svojega sedanjega zornega
kota. Včasih soglašata o kakšni temi, drugič se razhajata.
Občasno se zdi, da se z mamo v določenih trenutkih na neki
način prepira ali čudi, kako so ravnali – tako pač razmišlja
potomec glede preteklosti svojih staršev. Izjemno je brati, kako
je avtoričina mati dobro opisala dogodek iz preteklosti in pripisala
svojo zdravo razlago, misel, pomislek.
Src Mirencev se je še posebej dotaknila, ko je prebrala odlomek
iz knjige o vaščanu Antonu Budinu. Ta je namreč do konca
zagovarjal maminega sorodnika Danijela, ko so ga hoteli obdolžiti,
da si je protizakonito prisvojil denar. Po domače imenovan Toni
je dokazal, da je fant nedolžen. Zanimivo je, kako si je nekdo v
trdih časih upal tako čvrsto stati pri svojem pričanju (dogaja se
namreč okoli leta 1952) in se pri tem ne bati za svoj položaj.
Obenem smo se lahko čudili, kako so Slovenci skrbeli za to, da
ostanejo Slovenci. Še celo, ko je bil talentiranemu mladeniču
ponujeno zastonj šolanje v Rimu, so se temu starši odpovedali.
Vedeli so, kako pomemben je jezik in kako hitro se lahko mlad
človek odtuji domu.
Da bi se misel lahko odpočila, je na citre zaigrala Janka
Frančeškin. Izbrane slovenske pesmi so nas pobožale in mehko
zaobjele povedane misli in glasbo.
To je bil lep večer. Naj jih bo še več takih.
Marta Pavlin
Prof. Marija Mercina gostja v Mirnu
  življenju pogosto občuti-
mo, da smo brez želja in
hrepenenja neizpolnjeni.
V neki novi in času prilagojeni
obliki ter vsebini naj bi se vrnilo
zlasti tisto, tako razmišljamo, kar
se je v davnini res zgodilo. To pa
je bilo tudi Jezusovo rojstvo. Za-
radi želje po resnici in izvirnosti
posredujemo nekaj podrobnosti
iz dogajanj, ki potekajo ali jih na-
povedujejo, ter naj bi v letu 2015
usmerjala našo družbo, državo in
seveda tudi politiko.
Srčno si želimo, da bi Slovenijo
navdihovalo božično sporočilo
ljubljanskega nadškofa metropo-
lita p. Stanislava Zoreta, objavlje-
no v božični številki slovenskega
katoliškega tednika Družina, “da
namreč Odrešenik prinaša vesel-
je. Nihče ni izvzet iz njega, nihče
ga ni nevreden. Nihče ni vnaprej
določen, da se ga to veselje ne
sme dotakniti, da ga to veselje ne
sme prenoviti. Nihče ni zazna-
movan, nihče prezrt. Odrešeni-
kovo veselje je veselje za vse ljud-
stvo”. To je sporočilo visokega
cerkvenega dostojanstvenika,
upamo si želeti, ki bo veljalo za
daljši čas, pravzaprav za vselej.
Največji aktualni dogodek v Slo-
V veniji pa zagotovo pomeni vrni-tev Janeza Janše v parlament inpolitiko, kar bo zaznamovalo tu-
di dogajanja v letu 2015. Zadevo
je v božični številki Družine
obširno komentiral moralni teo-
log in publicist Ivan Štuhec. Tudi
zelo dejaven sodelavec civilno
družbene organizacije, Zbora za
republiko, si je zaželel “normali-
zacijo v tej državi in prihod pra-
vega Odrešenika za Božič in prav-
no državo v letu 2015”. Potem pa
je nadaljeval: “Ustavno sodišče je
z vrnitvijo izvoljenega poslanca
Janeza Janše v parlament in z
zadržanjem izvrševanja pravno-
močne sodbe v zadevi Patria za
zdaj zavarovalo slovensko državo
kot demokratično državo, v kateri
ima oblast ljudstvo. S tem je
Ustavno sodišče zagotovilo, da v
tej državi nihče, ne sodna ne za-
konodajna veja oblasti ne kdor-
koli drug ne more rušiti ustavne-
ga reda. Če Ustavno sodišče tega
ne bi storilo, bi odprlo Pandorino
skrinjico in razglasilo lov na
čarovnice. V primeru, da bi ustav-
ni sodniki izpustili to priložnost
in bi primer Janeza Janše odro-
mal na Evropsko sodišče, ki bi
nam podelilo izjemno lekcijo de-
mokratičnih standardov pravne
države. Hvala Bogu je ta norija zo-
per Janeza Janšo in slovenski de-
mokratični red ustavljena doma”.
Seveda želimo ob Božiču in no-
vem letu vse najboljše naši državi,
ljubljeni Sloveniji, zato nas vzne-
mirjajo in žalostijo razmere, ki jih
je v pogovoru za revijo Ognjišče
omenjal tudi Dušan Jakomin. On
je moder mož, toda skromen du-
hovnik, ki bo januarja 2015 praz-
noval 90. rojstni dan. Bil je nekaj
časa tudi odgovorni urednik No-
vega glasa, ki ga ceni in redno
prebira, kot mi je dejal, ko sem
mu voščil ob bližnjem rojstnem
dnevu. Življenja se še zmeraj uči
od preprostih ljudi. Pri založbi
Ognjišče je prav v teh dneh izšla
knjiga njegovih spominov z na-
slovom Od petrolejke do iPada,
to je računalnika. Povedal je, “da
po svojem značaju, po svoji nara-
vi, nima mej do nobenega člove-
ka. Zame ne obstaja delitev, ta je
naš, ta ni naš. Človek je človek.
Bog me je postavil temu narodu,
v ta čas, pred te ljudi, in jaz
hočem biti temu dosleden”. Na
vprašanje, kako se počutijo
tržaški Slovenci sedaj, je odvrnil,
“da je to zelo zapleteno vprašanje
za nas Slovence, ki smo
sedaj v zamejstvu. Če
pomislim, kaj sem
doživel in kakšni časi so
sedaj. Nekdaj so bili ve-
liko boljši. Ko vidim za-
deve v Sloveniji, česar
del smo tudi mi, se
vprašam, v kakšen po-
ložaj smo prišli. Sloven-
cem v zamejstvu je težko iz več
razlogov. Pridemo vse do skrajno-
sti, ko je nekatere sram, da so Slo-
venci, ali da so bili njihovi starši
taki. Popolnoma so zapustili svoj
jezik”.
V vladi bolj kot o drugih temah
razpravljajo o tem, kako se ubra-
niti Janeza Janše, ki čedalje
odločneje in tudi uspešneje pose-
ga v politiko, pa zmanjšati vpliv
njegovih privržencev, ki se zbira-
jo pred osrednjo sodno palačo v
Ljubljani, kjer zahtevajo
“prečiščenje” slovenskega sod-
stva. Katerih ukrepov pa se bo vla-
da v letu 2015 lotila in kakšno
strategijo nasploh bo izvajala, pa
še ni povsem jasno. Kaže, da ne-
katere večje projekte, zlasti na po-
dročju infrastrukture, snuje na
domnevi, da ji bo Evropska komi-
sija odobrila večji del potrebnega
denarja. Ni pričakovati, da bo vla-
da v naslednjem letu lahko izve-
dla ali vsaj začela pripravljati re-
formo, torej prenovo, v kateri koli
pomembni dejavnosti, najprej v
zdravstvu. Medtem je ekonomist
dr. Jože Mencinger pripravil peti-
cijo proti privatizaciji oziroma
prodaji državnih podjetij tujcem.
Poslal jo je poslancem, mini-
strom in tudi predsedniku vlade.
Peticijo so podprli številni akade-
miki, strokovnjaki in politiki.
Odzvali so se s trditvijo, “da
Evropska unija nima pravice po-
segati v naš pravni red, kaj šele
zahtevati privatizacijo, a to počne
zaradi slovenske klečeplaznosti”.
Kot v posmeh pa so ob teh kriti-
kah tuji družbi prodali družbo za
pridobivanje naravne slatine, mi-
neralne vode Radenske.
A tisto, kar bo lahko usodno za
Slovenijo, je njeno postopno po-
novno vračanje v ideološki in po-
litični sistem, za katerega smo bili
prepričani, da je pri nas prema-
gan. Dr. Drago Štoka je v pogovo-
ru za Novi glas dejal, “da je eno
od sporočil njegove nove knjige
z naslovom Iztrgani spomini na-
menjeno Sloveniji. To je še edini
državi v Evropi, ki ima do prete-
klosti kaj čuden odnos. Se želi
vračati v neki totalitarizem, iz ka-
terega ne bi bi bilo nobenega
izhoda, ne bi imeli nobene prave
prihodnosti, nobene pravične
družbe. Bo Slovenija to zmogla?
To ni samo njena stvar, to je tudi
naš problem, saj smo vsi sinovi
slovenske zemlje, polnopravni
člani slovenskega naroda”. Enako
kot dr. Drago Štoka, predsednik
Sveta slovenskih organizacij v Ita-
liji, pri nas v Sloveniji razmišljajo
tudi t. i. navadni ljudje in velik
del politike. Morda posebej zdaj
26. decembra, ki je državni praz-
nik, dan samostojnosti in enot-
nosti.
V Mohorjevem koledarju Celjske
Mohorjeve družbe - v njem po-
ročajo tudi o delovanju Goriške
in Celovške Mohorjeve družbe -
predlagajo, naj bi v koledarjih
Mohorjeve družbe obnovili tra-
dicijo objavljanja naročnikov Mo-
horjevih koledarjev. Take sezna-
me so prenehali objavljati po dru-
gi svetovni vojni, “ker so se zanje
začeli zanimati vohljači tajne po-
licije”. Uredništvo Celjske Mohor-
jeve družbe je zapisalo, “da je Mo-
horjeva zabeležila v koledarju za
leto 1919, ob koncu grozovite
prve svetovne vojne, 90.512 čla-
nov (naročnikov). Tolikšnega šte-
vila ni nikoli več dosegla.
Marijan Drobež
Za obnovo tradicije objavljanja naročnikov Mohorjevih koledarjev
V letu 2015 nova odrekanja
za vse in morda brez reform
Posebno pismo za Božička
Podobe iz sanj
   ragi Božiček, na po-
moč”! Bogve, če je
v protokolarnem
svežnju božično-novoletnih pi-
sem, voščilnic in čestitk, ki jih je
v prejšnjih dneh podpisoval
predsednik vlade Miro Cerar, bi-
lo tudi pisemce s tako glavo. Mi-
nilo je 100 dni od umestitve, ali-
bijev ni več, obveze pa se iz dne-
va v dan samo še nabirajo. Ra-
cionalne rešitve za težave sicer
obstajajo, a kaj ko jih sloven-
ske vlade uspejo vsakič z izrza-
zitim smislom za “pravočasno
ukrepanje” pokopati. Danes je
že za marsikaj prepozno, žal.
Božiček se zato izrisuje kot ena
od alternativnih rešitev. Seve-
da, nekje tam daleč v svetu
sanj.
Nočne more
“Dragi Božiček, pomagaj, da v
letu 2015 Evropa ne bi bila
preveč jezna na nas”, si je
najbrž mislil premier, ko je le
nekaj dni pred Božičem pred-
stavljal še enega od rebalansov
na proračun za leto 2015. Jav-
ni primanjkljaj... ta večni pro-
blem. Od leta 2009 iz Bruslja
opozarjajo Slovenijo na to, da
presega predpisana pravila o
javnih financah. Seveda, iz Lju-
bljane bi lahko odgovorili, da ni-
so edini. Še več: pred samo nekaj
meseci sta Hollande in Renzi za-
gnala vik in krik, da ne bosta v
imenu varčevanja žrtvovala go-
spodarske rasti in da se zato ne
bosta pretirano obremenjevala,
če bo njun javni primanjkljaj pre-
segal 3 odstotke BDP. Merklova
je seveda ob tem popenila, a za-
deva se je po začetnem kaosu ne-
koliko polegla. Pa se vrnimo spet
k Sloveniji: razlik z Nemčijo in
Francijo je veliko. Najprej seveda
specifična teža. Drugič, Slovenija
je zadnjih pet let redno in “mar-
ljivo” beležila prevelike deleže
javnega primanjkljaja: z vsemi
enkratnimi ukrepi (predvsem
dokapitalizacija bank) se je Slo-
“D venija lani približala 15 odstot-kom. Iz Bruslja so Ljubljani pri-zanesli že leta 2013, zadnji rok za
popravni izpit bo v naslednjem
letu. Slovenija si seveda ne sme
privoščiti Merklovo zmerjati z
nadležno učiteljico, kot je to sto-
ril Renzi, čeprav se, to verjame-
mo, nemška kanclerka večkrat
pojavlja v Cerarjevih najhuših
nočnih morah...
Sanje kot mehurčki šampanjca!
“Dragi Božiček, ohrani pri zdrav-
ju Nemčijo in povrni življenjskih
moči Putinu”! najbrž še piše Ce-
rar v svojem pismu. Slovenija
mora biti Nemčiji “pokorna” tu-
di zato, ker “gospodična Rotter-
meier iz Berlina” vodi državo, ka-
mor Slovenija največ izvaža. Slo-
venijo v tem trenutku izvoz
rešuje pred hujšimi posledicami
krize, Nemčija pa je daleč naj-
večji slovenski trgovski partner.
Od 21 milijard evrov izvoza je
Slovenija leta 2013 v Nemčijo
prodala proizvodnjo v vrednosti
4 milijard evrov. Morebitni ne-
sporazumi z Berlinom so za Lju-
bljano torej sila nezaželeni. Po-
membni partnerji so v logiki go-
spodarske rasti, ki je odvisna od
izvoza, tudi Italija, Avstrija in
Hrvaška. Vse pomembnejša pa
postaja tudi Rusija. Ne gre samo
za (propadlo) idejo Južnega toka,
niti ne gre samo za plinski trg. V
zadnjih 5 letih so trgovski odnosi
med Slovenijo in Rusijo postali
zelo intenzivni: Ljubljana je izvoz
v Moskvo podvojila s 500 milijo-
nov evrov na okroglo milijardo
evrov. “Dolgo življenje carju Pu-
tinu”! iz poslovnih razlogov tako
kličejo tudi iz največjih sloven-
skih izvoznikov, začenši s Krko in
Gorenjem, ki jim je vzhodna
Evropa in posebej Rusija eden od
pomembnejših trgov. Zavedati se
moramo, da se brez močnega iz-
voza v celoti poruši nekoliko bolj
optimistična slika slovenskega
gospodarstva, ki jo je izrisalo leto
2014. Zato mora Ljubljana moli-
ti, da bi Bog ohranil pri dobrem
zdravju Nemčijo in da bi se usmi-
lil Putina in ustavil padec rublja:
Nemčija in Rusija (in seveda tudi
Avstrija, Italija in splošno, celot-
na EU) morata biti še naprej tako
močni, da si lahko privoščita
uvažati iz Slovenije. V nasprot-
nem primeru se bodo sanje o
boljši prihodnosti razblinile kot
mehurčki novoletnega šampan-
jca na prvi delovni dan po praz-
nikih.
Sem buden ali sanjam?
“Dragi Božiček, ohrani nam go-
spodarsko rast”, je še ena od
prošenj, ki jih je Cerar naslovil na
dobrega moža. Da, tudi to skrbi
slovenskega premiera, ko se ob
pogledu na javne finance
sprašuje: “Sem buden ali san-
jam”? Letošnja rast naj bi bila po
zadnjih napovedih slovenskih in
evropskih institucij med 2 in 2,5
odstotkov. In to je v bistvu nad
vsemi pričakovanji. Razveseljiva
novica, ki pa je v kontekstu viso-
kega primanjkljaja, visoke za-
dolženosti in izjemnih težav
pri izpolnjevanju drugih
strukturnih obvez, kot špran-
jica jasnine na oblačnem je-
senskem nebu. Doto rasti bi
bilo potrebno čim bolje izko-
ristiti. Žal pa so zdajšnji izgledi
nekoliko drugačni. V pogajan-
jih s socialnimi partnerji je
vlada najprej v celoti popustila
sindikatom in zmanjšala (do-
datne) reze iz predvidenih 130
milijonov evrov na slabih 30
milijonov. Istočasno je popu-
stila tudi realnemu sektorju
podjetništva in umaknila
predvideni davek na sladke pi-
jače: kaj to pomeni? Da vlada
nima jasne ekonomske politi-
ke. Ne ve točno, kako bi se lo-
tila zadev. Ker v ukrepih, ki so
bili doslej predstavljeni, ni na-
tančno jasno, kje bi vlada še
kaj prihranila ali kje našla dodat-
ne prihodke, so mnogi začeli
sklepati, da bi vlada lahko “po-
kurila” obetavno gospodarsko
rast, da bi ohranila mejo javnega
primanjkljaja pod 3 odstotki. Pa
se s tem vračamo k osnovnemu
problemu. 23. decembra je ob
predstavitvi še enega od rebalan-
sov finančnega zakona 2015 mi-
nister Dušan Mramor obljubil,
da bo v naslednjem letu javni pri-
manjkljaj znašal 2,8 odstotkov
BDP. Po tem scenariju bi bila Slo-
venija rešena, kako to doseči pa
še ni povsem jasno. Kar je doslej
jasno, je, žal, samo to, da je pri-
hodnost Slovenije še vedno v ze-
lo nejasnih obrisih. Tako kot po-
dobe iz sanj.
Andrej Černic
Aktualno25. decembra 201414
1. svetovna vojna na pobočjih Debele griže in Brestovca
Prestreljeno skalovje
  kopani v jarke so vojaki
umirali na obeh straneh
fronte. Samo nekaj metrov
stran drugi od drugih. V krvavih
bitkah sredi najhujše zime ali pod
pripekajočim soncem skope
kraške pokrajine. To je podoba, ki
jo vseskozi imamo o prvi svetovni
vojni. A so podobe, ki postanejo
dosti bolj realne na terenu, sredi
tistih jarkov, v katerih so vojaki
živeli, trpeli in umirali. Eden od
pomembnejših poznavalcev soške
fronte Mitja Juren rad poudarja, da
je prav to najpomembnejša doda-
na vrednost. Dejstvo, da imamo 1.
svetovno vojno lahko vsak dan
“na dosegu roke” in da jo lahko
opazujemo “v živo”. Medtem ko
se drugi 1. svetovne vojne učijo iz
knjig, jo mi lahko “živimo” na te-
renu. Debela griža in Brestovec:
gre za območja, ki so na doberdob-
skem Krasu med najbolj razpoz-
navnimi pričevalci spopada izpred
sto let.
Spomini na morijo
V Pred nekaj tedni je goriška pokra-jina ponovno odprla topniški rovna Debeli griži, že leta 2012 pa je
občina Sovodnje ob Soči odprla tu-
di zgodovinsko pot s topniškim ro-
vom na Brestovcu, ki je le lučaj
stran od vasice Vrha Sv. Mihaela.
Vzpetini na do-
berdobskem Kra-
su sta ostali zapi-
sani v zgodovin-
skem spominu
naših ljudi, ki so
morali zapustiti
domove in so ob
vrnitvi domov
našli samo še
ruševine. Ostali
so zapisani v zgo-
dovinskem spo-
minu takratnih
avstro-ogrskih vo-
jakov: dovolj je, da pomislimo na
žalosten sloves, ki ga ima Dober-
dob na Madžarskem pri potomcih
vojakov honvedskih divizij. Dej-
stvo, da se je odprtja prenovljene
madžarske kapelice pri Vižintinih
maja 2009 udeležil tudi madžarski
predsednik, je dovolj zgovorno.
Doberdobski Kras pa je ostal v spo-
minu tudi pripadnikom italijanske
vojske: Giuseppe Ungaretti je svojo
pesem San Martino del Carso na-
pisal v dolinici zapuščenega dre-
vesa (valloncello dell'albero isola-
to). Dolina je še danes dostopna s
ceste, ki iz Martinščine vodi na De-
belo grižo, takoj ko zapustimo
kraško vasico. Skratka, omenjeni
vzpetini, ki sta še danes močni
pričevalki tistega časa, sta bili po-
membni postojanki v bojih vse do
padca Gorice avgusta 1916 (6.
soška bitka). Pravzprav sta bili še
več kot to. Debela griža je za av-
stro-ogrsko vojsko imela strateški
pomen z močno utrdbo: skupaj s
Sabotinom je bila nosilni steber
obrambne strategije Gorice. O tem
priča pripovedovanje avstro-
ogrskega narednika Hubnerja, ki
sta ga v svoji knjigi o Debeli griži
popisala Juren in Persegati. Avstrij-
ska Nica je bila v načrtih italijanske
vojske pomem-
bna pridobitev,
ker je predsta-
vljala vhod v Vi-
pavsko dolino,
od koder, to so
bile italijanske
sanje, bi se ar-
mada savojske
kraljeve hiše
“sprehodila” do
Ljubljane. Zgo-
dovina pa je te
italijanske sanje
razblinila.
Debela griža – polje smrti in pu-
stošenja
Strelski jarki na Debeli griži in na
Brestovcu so danes ponekod do-
bro vidni, drugod so poraščeni. Če
je bilo med leti 1915 in 1917 to ob-
močje povsem prestreljeno in go-
lo, se danes na tem območju spre-
hajamo po gozdnati pokrajini. Po-
leg asfaltiranih poti (Martinščina,
Vrh, Petovlje) je dostop na Debelo
grižo mogoč tudi po makadam-
skih poteh: v bližini pokopališča v
Martinščini se vzpenja pot, ki nas
popelje naravnost do območja ka-
vern za muzejem. Z Vrha (predel
vasi Gornji Vrh) pa nas pot na De-
belo grižo vodi mimo štirih
obrambnih kot v bojih 1915-1916.
Obleganje Debele griže se je začelo
23. junija 1915 na naseljenem ob-
močju ob vznožju vzpetine.
Strateška pozicija za avstro-
ogrske vojake, dobro vkopa-
ne v strelske jarke, je pri Ita-
lijanih povzročila veliko
žrtev. Hkrati pa je potrebno
poudariti, da so bili Italijani
na boj slabše pripravljeni in
so bili njihovi vojaki izpo-
stavljeni avstrijskemu
ognju. Sami so jarke
začeli graditi proti kon-
cu 1915, pogosto so jih
kopali ponoči. V nadal-
jevanju bojev so si bili
jarki zelo blizu, oddalje-
ni so bili le kak meter. S
te razdalje so si vojaki
metali ročne bombe iz
jarka v jark: sovražnika je
bilo nemogoče zgrešiti.
In še več... dogajalo se je
celo, da so vojaki pod jar-
ki kopali rove do so-
vražnikovih namestitve-
nih linij in jim podsta-
vljali mine.
Padec Debele griže
Debela griža je v italijanske
roke padla v šesti soški ofen-
zivi avgusta 1916. Vse do te-
daj se bojne linije niso kaj bi-
stveno premikale: Italijani
so sicer 20. julija 1915 za eno
noč osvojile Debelo grižo, ki
pa se je že naslednjega dne
vrnila v roke avstro-ogrske
vojske. 29. junij 1916 je še
eden od datumov, ki se je za-
pisal v zgodovinski spomin
kote 275, kot so tudi poime-
novali večkrat omenjeno
vzpetino. Takrat so Avstrijci
po pobočjih Debele griže
vkopali šest tisoč jeklenk
strupenega plina, ki so ga ob
5.30 zjutraj spustili proti so-
vražnikovim vrstam. Na me-
stu je umrlo 4 tisoč vojakov, žrtev
pa je bilo v naslednjih tednih za-
radi tega napada še približno 2 ti-
soč. Protiplinskih mask ob slabi
opremi ni bilo: ob tem je morda
dovolj zgovoren podatek, da so se
v italijanski vojski celo čelade uve-
dle šele leta 1916, dobro leto po
vstopu v vojno. Drobci skal, ki so
leteli po zraku ob obstreljevanju in
eksplozijah bomb, so večkrat po-
stali nepotreben vzrok smrti za šte-
vilne vojake. Dokončni preboj je
italijanski armadi uspel v šesti bit-
ki, med 6. in 17. avgustom 1916, ki
je potekala od Tolmina vse do
morja. Italijanske vojaške sile so bi-
le na bojišču
številčnejše, ker
so se Avstrijci
borili tudi v Ga-
liciji in so mo-
rali zato preraz-
porejati svoje
divizije. Preboj
na liniji Sabo-
tin – Gorica –
Debela griža je
tako premaknil
frontno črto
preko Brestovca
in Dola na ko-
menski Kras.
Debela griža je
padla med 6. in
7. avgustom.
Na italijanski strani je umrlo 6.310
vojakov, več kot 32 tisoč je bilo
ranjenih in 12 tisoč pogrešanih.
Na avstrijski strani je bilo 3.179
mrtvih, skoraj 20 tisoč ranjenih in
13 tisoč pogrešanih.
Grajenje topovskih rovov
Italijani so takrat prebili obram-
bno črto pri Martinščini, kamor je
spadala Debela griža, in tisto pri
Doberdobu, ki je vključevala Bre-
stovec. Nova fronta se je ustalila na
komenskem Krasu, od Velikega
hriba (Cerje) čez Fajtji hrib do
Grmade. Po padcu Gorice so voja-
ki cesarja Franca Jožefa tukaj bra-
nili dostop do Trsta. Od jeseni
1916 sta Debela griža pa tudi Bre-
stovec postala zaledje za italijansko
armado in pomožne obrambne
črte v primeru, da bi Avstrijci od-
bili italijanski napad. Po padcu De-
bele griže so se avstro-ogrske enote
pomaknile preko Brestovca čez
Dol in se namestile na nasprotno
pobočje vzpetine Nad Logem (pod
Cerjem in Lokvico). Italijani so na
območje pod Brestovcem dospeli
10. avgusta 1916 in čakali na pri-
hod dodatne pomoči, ker so dom-
nevali, da so Avstrijci še vedno na
Brestovcu (kota 208). Dejansko pa
so se cesarjevi vojaki že pomaknili
na nasproti stoječe pobočje.
Ti dve vzpetini tedaj nista bili več
bojni črti. Italijanska vojska se je
seznanila z gosto prepredeno
mrežo jarkov in prehodov, ki so jih
ustvarili sovražniki in ki so bili tu-
di v zaledju zelo koristni. Ker pa sta
bila oba vrhova izredno dobri pa-
noramski in nadzorni točki, se je
italijanska armada odločila v
kraško skalo izdolbsti kaverne, ki
naj bi služile kot topovski rovi. Šlo
je za tri topovske postojanke: De-
bela griža, Brestovec in Cotiči (na
območju pod Brestovcem in v
bližini vasi Vrh Sv. Mihaela). Na
prvih dveh so v izkopanem rovu
namestili osem strelskih položajev,
kamor so pripeljali 149 mm topo-
ve. Šlo je za izjemno težke in velike
topove, ki so jih vojaki na roko pri-
vlekli na vrh. Domet njihovih iz-
strelkov je bil 16 km, dokaj na-
tančno streljanje pa je bilo možno
na razdalji do 11 km. Topovi na
Debeli griži so “pokrivali” nasproti
stoječe območje od Fajtjega hriba
do Grmade. Z Brestovca je bilo
mogoče streljati čez komenski
Kras, s Cotičev pa proti Gorici. Ker
se je fronta pomaknila na sosednje
kraške vzpetine (govorimo o ob-
dobju od jeseni 1916 dalje), se je
italijanska vojska odločila, da bo
za grajenje rovov “na pomoč po-
klicala” tudi civilno prebivalstvo
iz zaledja. Na Brestovcu je tako pri
delih pomagalo do 1.400 civili-
stov. Topovski rovi so imeli dvojno
vlogo: v pomoč so bili frontni črti,
hkrati pa so bili grajeni tudi kot
utrjeni položaji za zadrževanje so-
vražnikovih vojakov, v primeru, da
bi Avstrijcem uspel preboj. Na De-
beli griži je grajenje topniškega
rova potekalo od septembra
1916 do junija 1917. Nared je bil
za 10. in 11. soško bitko. Na Bre-
stovcu se je gradnja začela ne-
koliko kasneje, sklenjena pa je
bila prav tako v drugi polovici
1917. Zaradi razvoja dogodkov
in poteka vojne pa se italijanska
vojska topniškega rova na Bre-
stovcu ni nikoli poslužila. Tudi
z Debele griže najbrž ni nikoli
streljala.
Italijani so čakali avstrijski na-
pad z nasproti stoječega komen-
skega Krasa. Usoda boja pa je bi-
la drugačna. Divizije avstro-
ogrske vojske so s pomočjo
nemških zaveznikov 24. oktobra
1917 v gornjem Posočju pri Bovcu
in Tolminu začele agresivno in
prodorno ofenzivo, ki ni imela nič
skupnega z dotedanjo pozicijsko
vojno. Italijani so nazadovali vse
do reke Piave. “Zgodil se jim” je
Kobarid. Soška fronta je tako po-
stala dokončno del (krvave) zgo-
dovine naših krajev.
Andrej Černic
Viri: Juren, Mitja in Persegati, Ni-
cola: Debela griža - San Michele
1915-1916; založnik Lokanda De-
vetak
Juren Mitja: La memoria del Bre-
stovec - Spomin Brestovca; za-
ložnik Stampa e storia
arhiv društva Juliaest
Foto: arhiv Mitje Jurna, arhiv
društva Juliaest
Čas za obed na okopih
Prenos granate na Debelo grižo
Debela griža med 1. svetovno vojno
149-mm top. Taki topovi so bili predvideni v vseh treh
topovskih rovih v okolici Vrha sv. Mihaela
Topovski rov pri Cotičih
Topovski rov na Debeli griži
Topovski rov na Brestovcu
V nadaljevanju bojev so
si bili jarki zelo blizu,
oddaljeni so bili le kak
meter. S te razdalje so si
vojaki metali ročne
bombe iz jarka v jarek:
sovražnika je bilo 
nemogoče zgrešiti.
Aktualno 25. decembra 2014 15
Ko se sanje uresničijo ...
Zgodba izpred enega leta
  genj v lončeni peči po -
časi dogoreva in vse
več je tlečega oglja.
Ma rija pazi, da bo pravočasno
zaprla loputko. Tako prijetno in
domače je, medtem ko zunaj
piha severni veter in se drevesa,
kot sredi norega plesa, vrtinčijo
v objemu mogočnih sunkov.
Ob smrečici je svetlo in toplo.
Tako toplo, da se počasi zapira-
jo veke in je čutiti tisti mir, ki
ga prinašajo samo sivi zimski
dnevi. Ob peči in čaju, ko imaš
čas v rokah in se ti nikamor ne
mudi, postanejo celo prijetni.
Tedaj zadiši po novem letu in
po tisti dragocenosti, ki ji pra-
vimo sreča.
Medtem ko je peč vse bolj raz-
beljena in je zunaj že skoraj te-
ma, se počasi prebujajo spomi-
ni. Marija se nežno nasmehne,
ko pomisli, da bo kmalu leto
dni, od tistega dolgega prvega
januarja, ki ga je prejokala nek-
je med morjem in nebom.
Pravzaprav se je začelo še veliko
prej, nekje jeseni. So dnevi, ko
enostavno ne vidiš izhoda, so
dnevi, ko je vse skupaj pre-
težko. Ko ti je vsega dovolj in
nimaš več moči.
Bil je že pozen večer, pred enim
letom, ko je Marija brez misli
in brez želja sedela za računal-
nikom. Kot vedno je na socialni
mreži poiskala prijatelje, da bi
z njimi izmenjala vsaj nekaj pri-
jaznih besed. Še vedno se je
spominjala tistega stavka, ki ga
je napisala na svoj zid... šla bi,
neznano kam, nekam po Sid-
dhartovih stopinjah. In nekaj
O prijateljev je vprašalo, ali si želinekam na jug, na otoke, namorje... Ni vedela kam, ni san-
jala o jugu, niti o otokih, sa-
mo pustila bi in šla. Kot iz-
gnanec, kot človek brez pre-
teklosti in brez korenin. Po
stopinjah Siddharte v iskan-
ju miru in šumenja neznane
reke.
Zbudila se je v sončno jutro,
ki je močno odstopalo od
njene nejevolje. Šla bi, a ni
imela moči, da bi vstala. Ko
bi ne imela psov, bi z možem
ostala doma. A kdor ima psa,
ve, da je težko ostati ob ne-
deljah na kavču, ko si žival
želi sprehoda. Avto sta usme-
rila proti Stari Gori nad
Čedadom. Tam je Marija
vedno iskala mir, ki ga je po-
grešala. Tisti nostranji mir, ki
ga je vsakič zaslutila za ob-
zidjem svetišča. Tokrat naj bi
se do cerkve povzpela mimo
vasi Frdjel (Fragelis) po marki-
rani planinski stezi, a sta nekje,
ne da bi se zavedala, zgrešila
pot. Marija je gledala dolino ob
reki, ki je postajala vse ožja in
loteval se je je nepoznan nemir.
Ta dolina... Avto je obrnil nav-
kreber, Marija pa je postajala
vse bolj polna pričakovanja.
Kot bi ne prišlo iz njenih ust, je
vprašala moža... ali bi živel tu-
kaj. Mož je vprašanje prezrl,
preveč je bil zavzet z vožnjo.
Mariji je bilo, kot bi jo nekdo
prijel za roko. Niti slutila ni, da
se začenja zgodba, v katero ni-
koli nihče ne bo verjel. Razen
njiju, z možem. Nekje tu, na de-
sni strani ceste, je hiša, ki je na-
prodaj, je nenadoma rekla in ni
vedela, zakaj je to rekla. Ni ve-
dela, če so to njene besede. Kot
v sanjah je gledala v desno, čez
nekaj sto metrov je ob cesti za-
gledala belo hišo. Na vrtnih
vratih je visela velika tabla z na-
pisom VENDESI... naprodaj.
Marija je začutila veliko kepo v
grlu, komaj je izustila tisti sta-
vek... to je... ta hiša. Upala je,
da bo mož ustavil. A je vozil na-
prej v hrib, do začetka markira-
ne poti. Saj se ne seliva, je pri-
pomnil.
In vendar Mariji ni bilo do
pešačenja, kot v sanjah je hodi-
la za psoma. In pred seboj je vi-
dela hišo. Belo, z velikim bal-
konom in z razgledom. V no-
tranjosti je bila prostorna jedil-
nica, ki jo je samo stopnica
ločevala od dnevne sobe. To je
bila ta hiša, Marija je to vedela.
In verjela. Kot bi zanjo vedela
od nekdaj. Čeprav nikoli ni
oprla tistih vrat za zaprtimi pol-
kni.
V dobri uri sta prišla do Stare
Gore, mož se je veselil štrudlja
in kozarca verduca. Mariji ni bi-
lo do hrane. Podala mu je po-
vodec in hitela po stopnicah do
svetišča. Vrata so bila zaprta,
našla je vhod v molilnico in
tam pokleknila. Čutila je, da ne
razmišlja, da sanja, kot bi jo
prevzela neznana sila. Nemir je
naraščal. In misli so napolnile
prostor. V tisti hiši bi z možem
lahko zaživela. Na novo, sama.
Brez tistega sovraštva in hudo-
bije, ki tako bolita. Čutila je
napetost, čutila je roko na
svoji rami. Tiho so prihajale
na dan besede in z besedami
solze. Povej mi za pot... po-
kaži mi smer, se je vsulo iz
nje. In ko se je ozrla, je videla
na steni napis. Naredi to, kar
ti bo On narekoval. Na be-
lem zidu zlate črke. In nemir.
Ko se je Marija vrnila v go-
stilno ob svetišču, je prosila
moža, da se vrneta v dolino.
In vso pot mu je pripovedo-
vala o hiši. Kot bi jo videla in
kot bi jo poznala od nekdaj.
Kot bi bila že odprla vsa vrata
in vsa polkna. Tako zavzeto,
da je mož privolil v to, da si
jo ogledata od zunaj.
Bila je že skoraj tema, ko sta
prišla do bele zgradbe na ro-
bu vasi. Marija se je utrujena
naslonila na kamen. Pred njo
se je razprostiral razgled na Ko-
rado. In polna luna je osvetlje-
vala Idrijsko dolino. Luna, kot
je še ni videla. Lepota, ki se je
utapljala v tišini. Samo reka
tam spodaj je pripovedovala.
Kako je lepo, je prvič spregovo-
ril mož in oba sta gledala hišo
z balkonom in sadovnjakom.
Morda... je rekel on. Ne vem...
nekdo naju je pripeljal sem, je
rekla ona. In potem sta dolgo
molčala in čakala, da se je stem-
nilo.
Ko sta sedla v avto in se odpel-
jala, sta vedela, da nosita v srcu
seme. In da bodo iz njega vzkli-
le sanje. In da se jim bo težko
odreči. Kajti če imaš sanje, je
pretežko sprejemati resničnost,
ki boli. Videla sta pot in nista
se ustrašila strmine.
Mariji je sedaj toplo pri srcu.
Ob peči je mirno in prijetno in
zima, ki ji je bila nekoč tako zo-
prna in tuja, je nežna in sanja-
va. Kmalu bo čas za večerjo.
Mož je že lačen in nad Korado
sije luna, polna luna. Tako lepa
kot še nikoli. Bliža se novo leto
in okna so okrašena z modrimi
lučkami. Okna so svetla in pol-
kna so odprta. Bela hiša pod
Staro Goro je postala dom.
Suzi Pertot
  ponedeljek bosta med
šestimi nominiranci za
vseprimorskega Našega
športnika 2014. V tej rubriki smo
ju morda po krivici malce zapo-
stavili, novoletno izdajo pa na-
menjamo zamejskemu športne-
mu projektu številka ena.
Sončno leto, ki se izteka, sicer
zanju ni bilo sijajno, pač pa leto
garanja, temeljitega dela v proce-
su naskakovanja dolgoročnega
cilja. Govorimo seveda o dvojcu
Jaš Farneti – Simon Sivitz Košuta,
ki sta še naprej veliki olimpijski
up našega športa. Leto odločitve
za jadralca sesljanske Čupe, ki sta
že vrsto let državna reprezentan-
ta, bo sicer nastopilo čez teden
dni. Olimpijski ciklus, kot vemo,
traja štiri leta, v bistvu pa je tako
naneslo, da bo o njuni prisotno-
sti v Rio de Janeiru čez dve leti
na tekmovanju s petimi krogi
odločal, da uporabimo jadralski
izraz, nekakšen match race proti
italijanskim konkurentom v ra-
zredu 470. Prizorišče bo – če le
ne bo kakih vojnih žarišč – Izrael,
regatno polje pred mestom Haifa
sredi oktobra. Zadnje svetovno
V prvenstvo pred olimpijado boveljavno tudi kot zadnja predo-limpijska kvalifikacijska preiz-
kušnja za tiste, ki vozovnice za
Brazilijo še nimajo. Le-te 23-let-
nima Jašu in Simonu še ni uspe-
lo si izboriti, vendar njuno mesto
v ugledni druščini najboljših
specialistov jadranja v tem olim-
pijskem dvosedu se iz leta v leto
utrjuje.
Projekt Rio 2016 še mlada špor-
tnika iz Samatorce (Farneti) in
Trebč (Sivitz Košuta) odkrito pro-
movirata, vztrajno oglašujeta in
lovita pokrovitelje. Tudi leto
2014 sta preživela skoraj v celoti
na poti, na pripravah med Za-
drom in Imperio, na tekmah
med Miamijem, Santanderjem
in Abu Dhabijem. Na svetovnem
prvenstvu ISAF sta zasedla 19.
mesto, kar je na članski ravni
njun doslej najboljši rezultat. Vi-
soke uvrstitve na tekmovanjih za
svetovni pokal so jima prinesle
povabilo na veliki finale svetov-
nega pokala v Združenih arab-
skih emiratih, kjer sta novembra
zasedla ravno tako prestižno 17.
mesto. Zmagala sta več kakovo-
stnih regat, jadrala med
drugim tudi na Barco-
lani, domov se sicer
vračata po kakšen dan
na izpite, oddih ali zgolj
napolnit pralni stroj. V olimpij-
sko akcijo ali sanje o OI sta
vložila ogromno, dejansko štiri-
letje svojega življenja. V jadral-
nih krogih sta si polnopravno
prislužila sprejetje v krog vrhun-
skih tekmovalcev, njuna posadka
je poznana in cenjena po vsem
svetu, prijateljujeta in trenirata v
bistvu z vsemi največjimi šam-
pioni klase 470 in drugih.
Toda vse to za zdaj še ni dovolj.
Olimpijskih plovov pred Rio de
Janeirom se bo udeležila po ena
italijanska posadka v vsakem ra-
zredu, sedaj pa sta med azzurri v
klasi 470 Jaš in Simon najviše po-
stavljena na svetovni jakostni le-
stvici. Toda konkurenca bo v zad-
njem uporabnem letu pred OI
vse ostrejša, med izzivalci bosta
še vedno – sicer vsak z novim
partnerjem – tudi izkušena olim-
pijca Andrea Trani in Gabrio
Zandona'. Odločilen pa bo, kot
rečeno, razplet jeseni v Izraelu.
Do tedaj čaka fanta še delo, delo
in delo. Tega režima pa sta vaje-
na. Zanimivo, ko bi tekmovala za
Slovenijo, bi imela bistveno lažje
delo, po tihem o tej opciji menda
razmišljata za prihodnost. Ko
smo že pri slovenskih jadralskih
zasedbah, pri dekletih v razredu
470 si je par z Obale Veronika
Macarol – Tina Mrak že zagotovil
nastop na olimpijskih igrah
2016. Tudi članici portoroškega
kluba Pirat sta ne nazadnje med
šesterico kandidatk za nagrado
Naš športnik, razglasitev in po-
delitev katere bo v ponedeljek,
29. decembra, ob 20.00 v Kultur-
nem centru Lojze Bratuž v Gorici
z neposrednim prenosom po Ra-
diu Trst A in Radiu Koper.
HC
KAJ SPLOH POČNEM TUKAJ?
Številka 199 je lepa, predvsem zato, ker je nepo-
polna, številka 200 bi bila najbrž lepša, a sem se
odločil prav za številko 199, ki je ravno pravšnja,
da sklenem niz zapisov, ki sem jih nekaj let ob-
javljal pod naslovom Kaj sploh počnem tukaj.
Napisal sem jih več kot 200, nekaterih v Novem
glasu nisem objavil. Knjiga zapisov je izšla sredi
poletja v izboru prijatelja, urednika in prevajal-
ca, predvsem pa pisca in ljubitelja knjig Aleša
Bergerja, ki se mu je zdelo vredno, da se jih ob-
javi v matični domovini, za kar sem mu iskreno
hvaležen. Na knjižnih predstavitvah, ki smo jih
imeli s knjigo Kaj sploh počnem tukaj, izdala jo
je založba Mladinska knjiga, je Aleš tako v Lju-
bljani, v Ajdovščini kot tudi v Gorici in Novi Go-
rici poudaril, kako je prav, da se tudi v osrednji
Sloveniji izve nekaj več o našem delu, življenju,
tudi o našem Novem glasu in seveda nas samih,
ki živimo na obrobju slovenskega narodnega te-
lesa.
Vsaka knjiga ima svojo usodo, tako so nas učili
latinski mojstri, in tako bo tudi s to knjigo. Knji-
ga je predvsem sad druženja z vami, drage bralke
in bralci. Dejstvo, da sem teden za tednom ob-
javljal svojo rubriko tudi na družbenem omrežju
Facebook, mi je omogočilo, da sem imel nepo-
sreden stik z bralkami in bralci. Vsem tistim, ki
ste spremljali moje pisanje, sem iskreno hva-
ležen, kot tudi tistim, ki ste se udeležili predsta-
vitev knjige. Pišem za tiste, ki berejo, ne za tiste,
ki ne berejo, gotovo pa ne zase. Ob slovesu gre
seveda misel tudi tistim bralkam in bralcem, ki
so iskali v mojem pisanju vedno in samo “dlako
v jajcu”, da so lahko potem za hrbtom opravljali,
bili ob izidu knjige nevoščljivo zlobni, predvsem
pa tiho in daleč; tudi in predvsem v sredini, kjer
živim in delam. Vesel sem, ker mi je pri ureje-
vanju Novega glasa uspelo “narediti” več kot de-
set knjig, ja, več kot deset knjig, čeprav je samo
na treh, dveh mojih in eni knjigi naše stalne so-
delavke gospe Marize Perat, pošteno zabeleženo,
da je knjiga nastala na osnovi objav v Novem
glasu. Začelo se je z izidom knjige pokojnega
prijatelja in velikega učitelja Otmarja Črnilogar-
ja, s prvo knjigo na Slovenskem o romarski
pešpoti Camino, za katero sem nagovoril prija-
telja Naceta Novaka, in tako naprej, mislim, da
je izdanih knjig že 12.
Ni slabo, zares ni slabo. Prvič zato, ker imam
sam rad knjige, in drugič zato, ker imam zelo
rad tednik, ki sem ga pomagal ustanavljati in
pri katerem že od nastanka delam in imam rad
bralke in bralce; ponosen sem na naše delo, ki
seveda ni popolno, a pogled nazaj včasih ne ško-
di, mar ne?
Na vprašanje kolege in prijatelja Tina Mamića
na predstavitvi knjige v Novi Gorici, kateri zapis
iz rubrike Kaj sploh počnem tukaj manjka v
knjigi, sem odgovoril, da jih manjka seveda ve-
liko, predvsem vseh tistih nenapisanih, saj se
sam nenehno sprašujem, kaj sploh počnem tu-
kaj, kar mi nekateri tudi zamerijo, predvsem ti-
sti, ki imajo za vsako stvar in za vsako zadevo
vedno resnico v žepu. Sam je nimam. Dovolj
sem tudi izkušen, da vem, kako moje pisanje ne
more biti vsem všeč; z mirno vestjo pa zapišem,
da sem vedno pisal iskreno in odprto, kot tudi
mirno povem, da me pisanje za predal pisar-
niške mize, se pravi: zase, ni nikdar zanimalo in
me ne ter me tudi v prihodnje, upam, ne bo.
Pišem vedno za bralko in bralca, seveda tudi za-
se, o sebi in nas, a vedno iščem človeka.
Zadrtost, ozkost, sprenevedanja in sovražna pod-
tikanja so mi vedno bila, so mi in iskreno upam,
da mi bodo tudi v prihodnje, tuja; tega sem se
pri pisanju tudi vedno držal in sem za največji
poklon svojemu pisanju imel ugotovitev prija-
telja in urednika Aleša Bergerja, ko mi je na Sol-
kanskem polju mirno dejal, da mu je bilo všeč,
ker nikjer v mojih zapisih ni zasledil pogubnega
cinizma, ki tako označuje današnje dni v slo-
venski družbi. Ko se tako poslavljam s to svojo
malo rubriko, sem seveda hvaležen za vse, kar
ste mi dali, drage bralke in bralci, predvsem pa
sem hvaležen vsem, ki ste mi pisali, tudi tistim
sem, ki ste mi očitali, da sem kakšno knjigo pri-
poročil, a vas ni prepričala. Iskreno povem, da
si bremena, ki ste mi ga nekateri naložili s tem,
da ste od mene kar zahtevali, “naj kako dobro
knjigo priporočim”, nisem hotel sam naložiti.
Knjige, te zveste spremljevalke in še bolj zveste
prijateljice, imam rad, zelo rad.
In sem tudi zaradi tega vesel, da je izbor zapisov
iz te rubrike izšel v knjižni obliki, ker sedaj knji-
ga lahko sama shodi v svet.
Prijatelj Andrej Malnič mi je odprto in neposred-
no povedal, tu, v uredništvu, na Travniku v Go-
rici, kjer pišem te besede, da mojega kmečkega
sveta iz ranega otroštva ni več in ni več niti
kmečkega jezika, dodal je še, naj se sprijaznim s
tem. Pa se nisem. Kot se nisem sprijaznil s prija-
teljevo prezgodnjo smrtjo. Nisem mu verjel, ker
sem namreč vedel, da je Andrej kot direktor Go-
riškega muzeja v letih skrbnega nabiranja in od-
kupovanja kmečkih vozov naredil največjo zbir-
ko vozov iz mojega otroštva na Slovenskem...
Te dni sem dvakrat na dušek prebral knjigo
Večer v klubu, napisal jo je francoski pisatelj
Christian Gailly, mojstrsko jo je pa prevedel pri-
jatelj Aleš Berger, spremno besedo o tem, kako
je nevaren jazz, pa je napisal Milan Dekleva.
Toplo jo priporočam v branje vsem tistim, ki
imajo radi lepo in dobro, vsem tistim, ki ne poz-
najo vseh odgovorov, vsem tistim, ki ne nosijo
resnice za vsako stvar v žepu, vsem tistim, ki
imajo radi življenje in dober jazz, predvsem pa
vsem tistim, ki so si kdaj priznali, da so ga v
življenju polomili in so tudi zato pripravljeni
drugim odpustiti, ko ga pošteno pokidajo.
Prijatelj Aldo Rupel je v svojem zapisu o goriški
predstavitvi knjige Kaj sploh počnem tukaj že
napovedal naslov nove rubrike, ki je vzeta iz ti-
stega praznega frazarjenja našega vsakdanjika,
ko ti nekdo ob kaki v nebovpijoči krivici pro-
stodušno reče: “Tako pač je”!
Meni vedno zavre kri, ko mi to rečejo.
Dokler se ne bom sprijaznil s tem, da se kdo za-
dovolji s tem poraznim “Tako pač je”!, bom še
pisal.
In se mi vse bolj zdi, da bom le tako še živ.
JURIJ PALJK 199
Jadralca sesljanske Čupe, up našega športa
O Riu bo odločalo SP 2016
Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta