J. E. B o g o m i 1 :
Ob košnji za potokom.
4R$!nrif * ^ ^° kma^u besedi, ki bi bile mogle zbuditi pri Resnikovib "j||illl|| večje veselje, kakor so bile te: »Za potokom bomo jutri kosili.« "^ffp^         Seveda jih ni bil prav vesel hlapec,  ki   je raoral zjutraj
zgodaj vstati in podirati travo od Ijubega jutra do poznega poldneva. Samo>
opoldne je šel za kratek čas domov, da je dal živini, pa takoj spet nazaj", in }e'delal do crne noci. Tudi dekla ni bila ti&te košnje posebno vesela.. Zjutraj zgodaj je že nesla hlapcu in gospodarju zajtrlk in potem malico. Pa: je potem grabila in mesala travo, da se je bolje sušila.
160
Gospodar je bil pa vesel po svoje. Šest, tudi osem vozičkov se je 1 nakosilo na travniku za potokom. Kajpak, da je bilo dela obilo, toda ko je I seno doma, ko je otava pod streho, je pa veselje tem večje. Preskrbljena bo I ljuba živinica, njegov ponos, njegovo bogastvo, njegova hrafriteljica.                 I
Najbolj veseli so bili košnje ob potoku Resnikovi otroci.                          1
Za potokom! Koliko je tam vsako leto veselja!
Potok žubori in šumi in hiti v daljno daljo. Niti zaveda se ne, kako so Resnikovi otroci z vsem srcem navezani nanj. Ali mar ni prijetno, bresti in broditi po hladni vodi? Otroci so kakor povodne ptičke — zrak in voda jim je pol življenja.
Oj to življenje v potoku in ob potoku — kje ga je več? Urne ribice j švigajo po vodi; pisani metulji se preletavajo po zraku, urni kačji pastirji 1 švigajo nad vodo.                                                                                                1
Za potokom pa gozdiček in v njem vse polno naravnega bogastva! Črnih jagod, kolikor jih hočeš! Ob robu pa jagod sladkih rdečih, kolikor jih požele tvoja usteca. In 5e zaupiješ, zavriskaš — ha, kako odmeva od bližnjih gričev! Kar zineš, vse prileti od gričev nazaj.
Če se pa naveličaš v gozdu, je pa ob njivi tako prijetno. Tam je jerbas in v njem lonec poln žgancev, sladka hruševka in celi kosi tečnega kruha. 0, mama niso pozabili ne na Minko ne na Ivanko. Koliko boljši so tudi suhi žganci tu na travniku, koliko slajši je tudi črni kruh kakor beli doma!
In ta častitljiva rdeea marela. Malo obledela je že res, a za senco in proti plohi je še vedno dobra. Toda tiste dni je bolj prav, 5e ni dežja. Za senco pač! Vroči solncni žarki, obilna hoja in skakanje — vse pripomore po svoje k temu, da silijo Resnikovi Minki oci skup. Ni treba mehke posteljice; malo suhe trave se dene pod glavo, pa zaspi Minka slajše kakor kjerkoli drugod. Ivanka pa čuje ob nji — vsaj rekli so ji, naj čuje. Pa se rada malo zmoti in tudi sama malce zameži in pokima. Hočeš-noČeš.
0, za potokom, tam je prijetno. Tri dni se navadno tam mude, in tisti trije dnevi minejo otrokoma kakor lepe sanje. Še zdaj, ko sta že dorastli hodita najrajši tja. Ni čudno. Mladostni spomini so tako močni...
161