Schicht
Leto VIII. štev. 58
Poštnina plačana v gotovini.
V Krškem, v sredo 11. junija 1924.
Današnja štev. 1*50 Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: KRŠKO.
Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Ček. raž. začasno St. 13.321.
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Dopise franklrajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yračajO.
Reklamacije za IL» so pOStn. proste
lasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Letnik VI., štev. 24.
»Naprejeva« številka ob sredah izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze.
Stane letnO 60 Din, — mesečno 5 Din-
Žrtve nevednosti.
Naš program zahteva v II. delu med občimi političnimi zahtevami pod 6, točko: »Oborožitev vsega ljudstva". Marsikak površni čitatelj te knjižice bi si lahko mislil, da socialisti res zahtevamo, naj vlada najame kakšno novo korupc. posojilo, naj zanje kupi pri Italijanih ali pa pri kakšnem francoskem ali ameriškem konsorciju [kjer je pač dražje in večja provizija) za vsakega državljana, ki je izpolnil, tret j e leto: po 1 revolver. 1 strojnico, par bomb in par tisoč nabojev. Ne, tako si socialisti tega niso predstav* ljali. Pojem milice zahteva demokratizacijo vsega javnega življenja, demokratizacija pa ne pomeni anarhije, ampak stvarno sodelovanje vseh polnoletnih državljanov potom javnih samoupravnih korporacij, v katerih odločujejo odgovorni odbori, O-rožje bodi spravljeno v skladiščih in v slučaju nevarnosti ga odbori razdele in nosijo odgovornost za ta čin. So tudi drugi načini milice, vendar pa ni nikdar nihče mislil na to, da bi dal orožje v roke ljudem, ki ne poznajo javnih poslov [t. j, politike), ali pa ki še celo izjavljajo, da jih nočejo poznati in se zanje sp|ph ne brigajo.
Seveda so politični pojmi zelo zmešani v naših časih povojne anarhije, Razni demagogi so v službi kapitalističnih mogotcev zapeljevali ljudstvo iz ekstrema v ekstrem, zlorabljali posamezne resnice za pobijanje drugih resnic, tako da so vse resnice postale končno le prazne fraze in da se je ljudstvo v svoji nevednosti teplo med seboj za te fraze, dočim so se demagogi vsemu smejali, ker so imeli tem večji dobiček, čim večja je bila neumnost. Narod, vera. domovina, država, ustava, napredek — ali niso vsi ti pojmi padli v blato zaradi zlorabe? In ker so padli v blato, jih ljudstvo ne priznava več, ker ljudstvo ne mara blata. Ker jih ne priznava, se ne briga zanje, ne briga se tudi za vse drugo, kar je z njimi v zvezi, vse pušča v nemar in ostaja nevedno in bedno, tako da niti najnavadnej-ših pojmov o družbi lin njenem ustroju ne pozna več. če jih pa pozna, jih pozna v nasprotnem pomenu : kako bi moglo n. pr. spoštovati demokracijo, če pa pozna demokrate in njih stranko? Politični pojmi so pri nas tako zmešani, da je preprostemu človeku skoro nemogoče zbrati posamezne resnice v harmonično celoto.
Rodbina, ki bi morala tvoriti v sedanjem družabnem redu temelj vse družbe, je popolnoma razbita. Med očeti in sinovi ni prav nobenega stika. Oče pozna življenje in njegovo trdo šolo, pa hoče sinu dopovedati svoje, sin ne pozna drugega kakor svoj lastni jaz in svojo pravico na življenje. Dokler mu oče izpolnjuje njegove želje po uživanju, hodi domu vsaj jest. ko pa oče ne zmaga več in se mora sin ozreti po lastnem zaslužku, potem je prepad med očetom in sinom nepremostljiv. Imamo sinove, ki svojega očeta niti ne pogledajo, če ga srečajo, ga niti ne pozdravijo.
Enako je med brati in sestrami, Ti bi se lažje razumeli, ker so se sodobno razvijali, in ni med njimi časovnega prepada, toda tudi krajevni in osebni razločki delajo nepremostljive prepade. Ko so naši dedi postali in podložnikov državljani so se začele razvijati narodnosti. Razvijale se pa niso po resnici, ampak po trenutnih koristih, zato poznamo brate, izmed katerih je eden Slovenec, drugi Nemec, tretji Madjar, Prvi se je oženil z Nemko, bil je kot državni uradnik preganjan, živeti je moral med Nemci, predčasno je umrl; njegova prva hči, ki je bila še od njega vzgojena, je Slovenka, vsi drugi otroci pa so Nemci. Če govore taki ljudje o nacionalističnih idealih, so kratkomalo lažnivci, Imamo pa tudi lopove, ki izpreminjajo svoje narodnostne ideale kar po večkrat, in čim večkrat jih izpreme-nijo, tem bolj trdovratno lažejo, da so idealisti.
Kakor z narodnostjo, tako je z drugimi resnicami, ki bi morale tvoriti temelj prepričanja in po katerih bi moral vsak urediti svojo pripadnost. Zaradi ljubezenskih spletk izpreminjajo ljudje svojo barvo, zaradi gostilniške druščina preidejo ljudje iz stranke v stranko, zaradi kakšne neumnosti, ki so
jo storili, izginejo iz svoje dosedanje druščine in v kratkem jih najdemo med nasprotniki. Koliko ljudi imamo, ki so v zadnjih letih že v vseh strankah .poskusili svojo srečo"! Ne samo demagoge, ampak tudi na tisoče in tisoče poštenih naivnežev, ki so šli pogledat, če so druge stranke kaj boljše ... Ali je treba še več dokazov, da so politični pojmi zmešani ?
Ali se je poiem kaj čuditi, če najdete dva brata vsakega v nasprotnem taboru, pa oba v uniformah. Prav tako, kakor smo to videli v svetovni vojni, le s to razliko, da sta bila tam oba radi svojega državljanstva prisiljena pretepati se in nositi vse gorje svetovne vojne, tukaj pa sta prisiljena le od svoje nevednosti. Poznamo n. pr. fanta, ki je na očetov račun brezskrbno živel, hodil za dekleti, prišel tako v ozračje šišenske .Svobode" postal nje član in s časom po Korunovi in Kristanovi vrvici predelal vse faze te od Kons. društva za Slav. prote-žirane podružnice .Svobode" in tudi udarništvo, t. j. socialistično orjuno. V tej se je posebno izkazal in je dandanes njen kapitan ali komisar ali kaj. Teh zmožnosti si je nabral v kinematografih in jih je tudi praktično izvrševal: črna maska, ki je strašila in strahovala po Šiški in bila tudi predmet časopisnih poročil, je bila po velikem delu njegova iznajdba in delo. Da je tak fant kakor nalašč ustvarjen za glavarja Udarnikov, to Koruni vedo, da pa ni za delo, to vemo mi, ki ga od blizu prav dobro poznamo. Kaj porečfete, če napišemo [ne njemu in očetu na žalost, ampak javnosti v tolažbo, da si ne bo delala prevelikih skrbi zastran Orjune,
ki je bo kmalu konec, če bo konec krvavih kinematografov!]: njegov brat je padel v Trbovljah kot glavar šišenske Orjune! Če bi bili trboveljski sod- -alisti tudi tako nezavedni, da bi se dali zapeljati od Korunovcev k ustanovitvi Udarnikov in če bi jih tudi tako srbele pesti kakor Orjuno, in če bi na 1. ju* nija tudi sklicali v Trbovlje vse Udarnike iz Slove* nije. potem bi se lahko zgodilo, da bi oba brata padla v medsebojnem boju vsak za svoje »ideale".
Kinematografski ideali so to, pa nič drugega. Pašič seveda jih podpira, ker pri tem neredu vsi pozabljajo, da jugoslovanske ljudstvo nima stanovanja. Pašič pa kot reprezentant Jugoslavije kupuje za jugoslovanski denar hiše v tujini, da ima zlasti v sovražnem Berlinu ulico hiš, ki jo imenujejo Pa-šičevo ulico. Za čigavo narodnost se bijete, Orju-naši ? Za čigav socializem se bijete, Udarniki ? Nad kom se hočete maščevati za svojo nevednost? Ne maščujte se nad svojimi očeti, ki imajo le ta greh, da so vas preveč ljubili. Ne maščujte se nad svojimi brati, ki so vas izdali le s tem, da so drugače neumni kakor vi. Ne maščujte se nad ljudmi sploh, ki si z delom služijo svoj kruh. Maščujte se nad nevednostjo, ki je edina kriva za vse žrtve, ki so padle na obeh straneh. Maščujte se nad kinematografi, pa ne z razbijanjem, ampak s tem, da jih boste ignorirali, dokler ne začno namesto krvavih in nesramnih dram prinašati poštene in poučne filme, ki so nam toliko potrebni Maščujte se nad alkoholom, prenehajte uživati ta strup, pa bo kmalu konec vsega nereda in njegovih žalostnih žrtev!
Pozor, volilci občine Škofja vas !
Občinske volitve v Škoji vasi se bodo vršile dne lO* j unijtr nepretrgoma od 5?« zjutraj ti o O. zvečer.
Cenjeni voliloi, kmetje in delavci !
Premislite naslednje točke:
1. V pretekli dobi je uvedla dosedanja večina v občinskem odboru davek na vino. S tem davkom sta bila udarjena kmet in delavec, kmet, ki ni mogel vina tako prodati, ker ga premalo stoči, in delavec, ker si ga ni mogel kupiti, ker je zaradi tega davka predrago.
2. Klerikalci hočejo še uvesti davek na jabolčnik. Kdor hoče plačevati od svojega lastnega pridelka-jabolčnika, kdor še nima dovolj visokih davkov, tisti naj le voli l*:i©ri.l*:«.loe.
3. Kdor hoče, da bo občina kupovala pasje znamke po 1 Din in jih prodajala po 5 Din, kakor je delala dosedaj, tisti naj le voli klerikalce.
4. Kdor hoče imeti za župana tistega človeka, ki vam je ob času vojne rekviriral živež in živino — [ali ste že pozabili na to?) — tisti naj voli klerikalce.
5. Kdor hoče plačevali občinske doklade, kakor-je to pri vas že leta in leta, poleg tega pa še voziti po slabih cestah, tisti naj le voli klerikalce.
6. Kdor hoče plačevati davek na pse, ki ga hočejo uvesti klerikalci, tisti naj jih le voli.
7. Kdor hoče, da se uvede davek na peteline. tisti naj le voli klerikalce.
8. Kdor hoče plačevati cestni davek, vrb tega pa še hoditi na tlako, tisti naj le voli klerikalce.
9. Kdor hoče še nadalje hoditi na občino po živinske potne liste in tam čakati na milost v uradnih dneh in urah, tisti naj le voli klerikalce. Ali ne bi bilo mogoče živinskih potnih listov na več krajih izdajati ?
10. Kdor hoče, da ga bo občina črnila namesto branila, naj le voli klerikalce.
11. Kdor hoče, da se bo vsakemu Zupanu dajala pokojnina [penzion] naj voli klerikalce. — Vsi drugi pb. ki niste za to. da se zgodi, kar ste č»Hll tukaj, tisti, ki se zavedate, da ste tudi ljudje, ki bi radi imeli za svoje delo -dostojno plačilo, ki bi radi, da bi se vaše delo spoštovalo, bodisi da je kmetovo ali delavčevo delo, vi, ki se zavedate, da je skoro vsak slovenski kmet tudi delavec, vi ki ae zavedate, da sta kmet in delavec glavnB stebra človeške družbe, vi, ki mislite s svojo lastng pametjo, se gotovo ne boste več pustili imeti od klerikalcev za norca, vi vsi, ki bi radi, da bi se zboljšale občinske razmere, vrzite kroglico v mooiczli« stično skrinjico, ki je v Škofji vasi
tretja skrinjica!
Socialistična organizacija v Škofji vasi se bo trudila izboljšati in popraviti občinske ceste, Id so zdaj popolnoma zanemarjene in strašno slabe.
Socialistična organizacija v Škofji vasi bo za-branila davek na jabolčnik [če zmaga), ki ga hočejo klerikalci uvesti.
Pravo
fthichtovo - milo■».<,Jelen'
je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah.
praVo mo i imenom „$ckicbt‘‘ in znanK« Jelen"!
Socialistična organizacija bo skušala 'odpraviti ali vsaj zniiati tudi davek na vino.
Nadalje bo socialistična organizacija zabranila daveb na pse in peteline. če bo zmagala.
Sploh se bo socialistična organizacija v Škofji vasi na vso moč trudila, da vam bo občina mati in ne mačeha. Trudila se bo za vaš blagor, kolikor se bo le dalo in kolikor bodo dopuščala sredstva. To* rej. delavci in kmetje-delavci. vrzite v pondeljek 16. junija svoje kroglice v
socialistično skrinjico, ki je> v Škofji vasi tretjaI
Preteklo nedeljo je vojniški gospod župnik pridigal in zabičeval ljudem, da naj volijo krščanske može. Če bi pa g. župnik vedel, kakšni so ti krščanski možje, bi s studom pljunil na nje. Saj so med njimi ubijalci nedolžnih ljudi, zakonolomci, najhujši bogokletneži itd. In take ljudi si še g. župnik upa imenovati krščanske možel Ali jih ne poznate, g. župnik, ali se ne sramujete takšnih krščanskih mož ? Ali so to kristjani ? O. dolina šentflorjanska!
Razno.
Kukavice pravijo v .Delavcu'’, da ne iščejo ne mest, ne slave, ne blaga. I seveda jih ne iščejo, ker slavno sede na mestih pri blagu.
Strokovns koaisijg, Kons. društvo zs Slov. in sorodni .socialistični** zavodi imajo mnogo na-slavljencev, zato ima .Socialist" mnogo urednikov. Tako se zgodi, da drug drugega ne vidijo. Eden izmed njih mora imeti precej v želodcu g. Toneta Gmajnerja, Golouhovega prijatelja in sobojevnika iz Maribora, ki sto še zdaj oba enakih nazorov in idealov, samo da jih je eden dosegel pri klerikalcih, drugi pa pri g. A, Kristanu. Ta neroda [tisti namreč, ki ima Gmajnerja v želodcu] je napisal v .Socialista** zelo grd napad na Gmajnerja, poln bratomornega boja. S tem se je pregrešil proti Kristanovemu in »Socialistovemu" programu, ki zahteva veliko stranko brez napadov, še bolj pa proti souredniku Golouhu, ki gotovo ne bo trpel takih napadov na svoje idejne bratce. Grdo je. da je to napisal, še grše je, da so drugi uredniki to izpre* gledali zlasti g, Uratnik, ki se je zaklel, da »Socialist* ne bo napadal. G. Gmajner namreč zdaj iz idealne ljubezni do sv. Kruhka brani v klerikalni »Straži* neke svetnike in njih kipe, tista nekolegialna neroda pa piše v .Socialistu* 6. junija takole: »G. Gmajner prav dobro ve. da so v Rusiji temeljito pomedli s takimi atvarmi in kot nekdanji nepomirljivi boljševik, ki je prodal za ljubi kruhek svoje moči klerikalni reakciji, gotovo ni prodal svojega prepričanja, čeprav mora pisati proti .socialistom’ — radi kruha,* Bojimo se. da bo nastal zaradi tega nerodnega napada pri Kristanovcih razdor in da je rdeči veletok ogrožen. V interesu konsolidačije delavstva rotimo vse ljudi dobre volje, da to popravijo, ker je delavstvo že do grla aito umazanega blatenja^ in bratomornega boja sploh, Za pokoro naj molijo vsak po 5 očenašev k svojemu idealu in patronu — sv. Kruhku.	*
OkrOg trboveljskih dogodkov. Dne 3. junija so pokopali v Trbovljah sledeče delavske žrtve:
iakoba Ozebka, rudarja, 60 let, strel v trebuh ;jožo lupanca, delavca, 36 let, strel v pljuča; Albina Frica, delavca, 27 let. strel v trebuh; Ivana Rozino, rudarja, 68 let, strel v pljuča; Franca Fakina, delavca 21 let, strel v glavo. Ozebek in Rozina sta bila ustreljena .slučajno*, demonstracije se nista udeležila. .Zagonetna" Fakinova smrt je svojo zagonetnost že izgubila, čeprav se vladni preiskovalni organi, demokratski, radikalski in orjunaški listi na vso moč trudijo »zagonetnost" toliko časa vzdržati, da vse skupaj izgine ljudem iz spomina: Fakina so na zverinski način ubili orjunaši, ki so znani, čeprav še ne aretirani! Značilno za način, kako se »preiskava" vodi, so sledeči fakti, nekateri le med premnogimi: Nanagloma pokopanega Fakinovega trupla oblasti začetkom niso hotele odkopati, da se natančno preišče, šele sedaj po preteku celega tedna so ga; 19 delavcev so aretirali takoj, 4orjunaše pa šele potem, ko se je že vsa javnost začela zgražati nad partizanskim postopanjem »mero*-dajnih faktorjev; v Beograd je na povabilo pravosodnega ministra odpotoval višji državni pravdnik dr. Do-menico. Tam bo dobil »inštrukcije" zaradi trboveljske morije. Neodvisnost sodnikov je pri nas kratko-malo prazna fraza. Vlada je prepovedala vse shode in demonstracije v zvezi s trboveljskimi dogodki. Seveda ni storila tega zato, da se preprečijo eventualni nnvi spopadi, temveč le radi tega, da pridemo preko Trbovelj, ki so za vlado in vso njeno pod-repništvo eno najsramotnejših poglavij, čim preje zopet na dnevni red, to je: k novim sramotam, ki bodo matij očitne. Ampak mi delavci 1. junija ne smemo pozabiti in ga nc bomo, kakor ne bomo nikoli pozabili 24. april. Naj pišejo vladni reptili, kolikor hočejo o svoji nenasilnosti, 1. junij bo vsako njihovo besedo razorožil; naj grmi »Slovenec" kolikor hoče proti vladnemu sistemu, ki je povzročil prvi junij, mi vemo, da imajo klerikalci od 24. aprila 1920. sem roke še vse krvave od delavske krvi in da se s to krvjo še vedno hvalijo (poglej n. pr. v prvomajski »Naprejevi* številki članek »Dve klerikalni lopovščini* !j Dan 24. aprila in 1. junij pa moramo obdržati v spominu, da saldiramo v orga-
nizacijskem delu tudi tisto prekleto zapeljano in despe-ratno »komunistično" gibanje, ki pošilja delavsko maso pred buržoazne cevi in nože zato, ker je za vsak drugačen razrednobojni nastop popolnoma nesposobno.
Ljubljaaski obč. svet je bil po novem velikem županu dr. Baltiču razpuščen. Gospod Baltič navaja v tozadevnem ukazu 6 točk, s katerim utemeljuje razpustitev, glavna utemeljitev je pa zakon o zaščiti javne varnosti in reda. Vse te točke seveda ne bodo nič spremenile dejstva, da se je gospod doktor takoj ob svojem nastopu proslavil z dejanjem, ki bije vsaki demokraciji v obraz, z enim tistih na* silij, ki našo državo postavljajo v eno vrsto z Mussolinijevo Italijo. Za vladnega komisarja v Ljubljani je imenovan dr. Krejči.
Štrajk v Zagrebu. Za 9. tm. napovedani orjunaški shod v Zagrebu je oblast prepovedala, ravno tako tudi protestni shod proti nacionalističnemu terorju, ki so ga sklicali Hrvatska seljačka republikanska stranka, Starčevičevci in .neodvisni" V protest proti tej drugi prepovedi so opozicionalni Zagrebčani napovedali za 10. tm. 3urni generalni štrajk. Vsi javni lokali, trgovine itd. so bili zaprti, policijske patrulje so hodile sem in tja in so razganjale ljudi, če so se zbirali po več skupni. Ustaviti se sploh nisi smel. Na Jelačičevem trgu je stražil kordon 30 mož, na Zrinjskega trgu sta stali 2 gruči pp 30 mož, oboroženih s puškami. Po mestu so hodile 3članske patrulje, Izvršilo se je tudi nekaj aretacij, množice pa so kljub patruljam vzklikale svobodi, republiki in dol s Pašičevim režimom. Štrajkale so tudi pošte in drugi državni uradi, razen železničarjev. Kolodvori so bili namreč strogo zastraženi in so dobili vsi železniški uslužbenci prepoved udeležiti se štrajka pod takojšnjo odpovedjo službe. Pomembnejših izgredov ni bilo.
Radič je šel v Moskvo pogajat se radi pristopa svoje stranke h komunistični kmetski internacionali. Komunisti so razbili delavsko gibanje. Se jim bo prav spodobilo, če razbijejo še kmetsko. Na Bolgarskem so ga že.
V Solunu je bilo pri nekem spopadu med policijo in stavkujočim tobačnim delavstvom ubitih 37 delavcev.
V Krakovem se je pričel ogromen proces proti soudeležencem pouličnih bojev v novembru 1.1. za časa železničarske stavke. Samo prič bo zaslišanih 228.
Nemška vladna kriza je končana. Dosedanji kabinet dr. Marxa, ki ga tvorijo sredinske stranke brez socialnih demokratov, ostane na krmilu.
Ameriško posojilo Nemčiji je bilo v washing-tonskem senatu odklonjeno.
Millersnd je odstopil, torei bo Herriot vendar« le sestavil levičarsko vlado. Finančni minister Mar-shal, ki mu je Millersnd poveril sestavo vlade, je pri prvem nastopu propadel. Časi reakcije so na Francoskem pač končani,
Kako si pripravlja potni list Norveška bur-ioazija, ki je drugače precej pohlevna, je začutila potrebo, pokazati se enkrat kot prava buržoazija. Zaprla je celo vrsto komunističnih voditeljev zaradi protivojaške agitacije. Ta eksperiment se ji'utegne zelo alabo izplačati.
Angleška delavska vlada se je odločila, da razpiše za jesen nove državnozborske volitve.
Izjava. Širijo se govorice, da sem pristopil k Orjuni. Podpisani izjavljam, da nisem bil nikoli član Orjune in to tudi sedaj nisem. Govorice so izmišljene, Toliko javnosti v vednost. — Slavko Puškar, brivec v Trbovljah,
Kupujte čevlje samo z znamko .Pako".
Kar vi potrebujete, to je Glzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27 — Lekarna Evg. V. Peller, Stubica Donja, Elzatrg št 252. Hrvatska.
ledeni muholovec >M©dOS‘
polovi vse muhe. Dobi se v vsaki trgovini. Zahtevajte izrecno „MEDOS“.
Iz stranke.
Izredni stvanlrin zbor SSJ in KDZ se bo
vršil po sklepu zadnjega kongresa v dnevih 15.— 17. avgusta. Za odmero števila delegatov bodo služile obračunske tabele za mesece maj, junij in julij in sicer po številu rednih članov (ne zamudnikov!). Toliko v opozorilo.
Danes teden bo objavljena tabela organizacij, ki so obračunale za maj. Kar pride s pošto v pondeljek zjutraj, bo še upoštevano, vse drugo pojde med zamudnike v tabelo za junij.
Bivši predsednik naše stranke g. Franjo Koren je dvomil, da ima pokrajinsko tajništvo vse dohodke in izdatke točno vpisane. To je hotel podpreti z dvema potrdiloma iz strankinih blokov z dne 26. Vlil. 1922 (znesek Din 1716 50) in z dne 6. IX. 1922 (znesek Din 3000 —). O priliki revizije strankinega knjigovodstva je ugotovilo strankino nadzorstvo na zahtevo pokrajinskega tajništva sledeče:
Podpisana potrjujeva, da sta zneska Din 1716-50 z dne 26. Vlil. 1922 in Din 3000-— z dne 6. IX 1922 točno in pravilno vpisana v poslovnih knjigah, prvi pod štev. 2355-22, drugi pa pod štev. 2405-22. K zadevi pripominjava le to, da je jako žalostno za
človeka kot takratnega predsednika, da ni imel toliko pridnosti in poguma, da bi se bil prepričal o rednem poslovanju one organizacije, kateri je načeloval.
V Krškem, dne 8. junija 1924.
Ciril BOhm, I. r.	Martin	Umek,	1.	r.
Jesenice. Vsem članom kraj. org. Jesenice v vednost. Na odborovi seji 1. junija se je sklenilo, da se bodo vršili redni sestanki vsako 1. nedeljo v mesecu dopoldne ob 9. v prostorih »Delavskega doma*. Dolžnost vaša je, da se sestankov polnoštevilno in točno udeležite.
Izredni sestanek se bo vršil v nedeljo 22. junija dopoldne ob 9. istotam. Na dnevnem redu je med drugim tudi vprašanje občinskih volitev na Jesenicah, ki so določene na dan 17. avgusta. — Anton Thaler, tč. tajnik. — [Sodrugom Jeseničanom priporočamo, naj na tem sestanku obravnavajo tudi Svetkovo trditev na shodu 1. junija v Velenju, da tvori jeseniško organizacijo le par osebnih prijateljev s. Jerama. Op. ur.)
Mislinje. V slovenjegraškem okraju se bodo vršile občinske volitve 10. avgusta. Radi tega sklicuje krajevna pol. organizacija KDZ v Mislinju sestanek vseh članov in somišljenikov za 22. jun. ob
9.	dop. pri s. Fr. Krajncu v Št. liju z dnevnim redom: 1, Občinske volitve. 2. Razno. — Dolžnost vsakega člana in somišljenika je. da pride in pote avoje mnenje ter da odboru smernice. Kdor ne pride, pa pozneje blati odbor in druge, da niso socialisti, ker ne delajo tako. kakor on misli, ta bije samega sebe po zobeh in se smeši. — Tajnik,
Pragersko in okolica. Dne 15. junija ob 3. popoldne se bo vršil v Opravševi gostilni na Pragerskem javen ljudski shod, katerega priredijo, kakor že objavljeno, po dogovoru z dne 27. aprila 1.1. organizacije Cirkovce. Sikole, Gorica. Sp. Poljskava in Pragersko z dnevnim redom:
1. Pomen in pravila Skupnega doma.
2. Agrarna reforma.
3. Slučajnosti.
Predposvetovanja so bila izvrstno obiskana in zanimanje je veliko, torej je upati na uspeh. S tem poživljamo vse somišljenike, da se shoda udeleže, kjer bodo sami odločevali s premišljenimi nasveti o nameravani akciji. Sodrugi in sotrpini, pokažite, kako se zavedate, da je le v lastnem delu rešitev! Žal. da moramo začeti šele graditi, kar so naši predniki zamudili Gospodu Golouhu, kateri je hotel 1. junija na strokovnem shodu reševati svojo čast, ki ga pa nismo klicali, saj poznamo njegovo delo, dajemo s teu priliko, da se shoda udeleži s »šarf-rihtarjem*. saj nam je obljubil, da bomo Pragerčani obešeni, seveda po njegovi justici. Mi mu bomo pot posipali za njegovo izjavo s cvetlicami Mislimo pa, da je že sam precej na klopi. Torej na svidenje!
Gospodarstvo.
Dne 11. junija 1924: »Sloga" r. z. z o. p. [bodoči »Skupni dom"]: 129 članov s polno vplačanimi deleži, med njimi 9 žen [705 %], Hranilnih vlog 53.043*65 Din. Ali je tvoj odstotek že zraven ? Ali čakaš, da bo prej skleda polna?
Valute. Dolar je reden 8380 — 8480, lira 3.64—367, francoski frank 4 25—430, čehoslo-vaška krona 246—2 49, 100 avstr, kron 1180— 12 p; V Curihu velja 100 dinarjev 1485—1495 švic. frankov, 1 švic. frank Din 6*95.
Vestnik »Svobode".
Del. izobrsi, društvo »Svoboda", planinski odsek podružnice v Celju prireja vsako nedeljo izlete. Vabimo vse prijatelje narave k obilni udeležbi. Točnejše informacije v društveni sobi. Gaberje št. 20.
Odbor.
Šoštanj. Ker se v nedeljo 1. junija ni vršil občni zbor. »Svobode", se bo vršil v nedeljo 25. 5.1924, ob 9. dopoldne v dvorani hotela Union.
Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, 2, tajnika,
3.	blagajnika, 4. kontrolorjev, 5. volitev novega odbora. 6, raznoterosti.
Želeti bi bilo. da da sestanejo 1 uro pred njim vsi odseki, da pregledajo svoje delovanje v preteklem letu. izvolijo odsekove predsednike in blagajnike in nato poročajo na občnem zboru o delovanju odsekov, Obenem opozarjamo, da je naša dolžnost, da se točno ob uri vsi brez izjeme snidemo, da bo vsak navzoč pri vsakem glasovanju. Opozarjamo pa tudi vse one, kateri so zaostali s članarina ali društvu kaj dolgujejo na en ali drug način, naj porav-uajo še tekom tega tedna vse dolgove, če ne smo prisiljeni vsakega izmed teh črtati in ne bodo imeli dostopa na - občni zbor! Prinesite vsi članske izkaznice. da se kontrolirajo. Po občnem zboru se sprejemajo novi člani in članice. Odbor.
Dopisi.
ZADNJA KOCKA JE PADLA 1
Po Celju in okolici so mnogo govorili, da so socialisti okoli g. Korena zvezani s celjskimi demokrati. Te govorice so nastale radi bratskega objema, ki ga je imel g. Koren, socialist, ki se meri po žemljah, z demokrati v celjski mestni hranilnici, nadalje z demokrati v bolnišnici, Zvezni tiskarni itd.
Vse te stvari so javnosti še malo znane, razen Zvezne tiskarne, o kateri Je .Naprej* javno poročal. Da temelje te govorice na resnici, naj služi za dokaz naslednje dejstvo: Tetka ,Nova Doba* je priobčila članek o volitvah v občino Okolica Celje, v katerem se nahajajo med drugimi sledeči odstavki:
„V četrtek so se pojavile na deski okoliške občine celjske od politične oblasti potrjene kandidatne liste peterih strank za volitve v občinski zastop, ki se vršijo dne 16. junija 1.1. Naštevamo jih tu po vrstnem redu, po katerem bodo postavljene za iste tudi volilne Skrinjice: 1. Lista Slovenske ljudske stranke. 2. Lista Socialistične stranke Jugoslavije.
3.	Lista Splošnega socialističnega delavstva. 4. Lista Gospodarske stranke in 5. Lista Nepolitične občinske stranke.
Druga lista je izrecno razredna. Na njej stojijo imena delavcev, ki se smatrajo za stranko Jugosla-vije. To listo vodi dosedanji župan okoliške občine, ki je po vsem dosedanjem delu morda sprevidel, da se v gospodarski občini z eno samo delavsko razredno stranko ne da vladati.
Tretja lista nosi obiležje internacionale, brez-domovinstva in močno diši po Moskovitstvu. Je to odcepek od prvotne celotne socialistične stranke v naši državi, delavstvo, ki hoče pod geslom boljše-viškega proletariata imeti besedo nad vsem, kar daje urejenim gospodarskim razmeram hrbtenico, to je, ona hoče gospodariti s tem, kar drugi sloji občini doprinašajo, da pa sama ne prispeva ničesar in hoče živeti le na	stroške	drugih.**
K tem opisom	bi ne	bilo	treba	komentarja,
ker govorijo stavki	veliko	več,	kakor	bi	bilo potreba. Tetka .Nova	doba'	nas,	ki smo	postavili
»Splošno socialistično delavsko listo*, imenuje brezdomovince, da močno dišimo po Moskvi itd., pa to nič ne de. Naš odgovor je: »Gorje onemu, katerega hvalijo kapitalistične cunje, kakor je ,Nova doba*, ker ta je dal že davno svinji groš, da bi se za njega sramovala. — Gad.
POZIV TRBOVELJSKEMU DELAVSTVU!
Pri žalostni tragediji, ki se je odigrala med Orjuno in neodvisnimi v nedeljo 1. jun., moramo pripomniti, da so se pri- tej moriji udejstvovali tudi ljudje, ki imajo najmanj povoda, z revolverji v rokah letati po cesti za mirnimi delavci, ker so odvisni izključno od delavskih grošev. To so razni trgovci in obrtniki. To si naj delavstvo dobro zapomni za tiste slučaje, kadar nese svoje trdo pri-sluiene krajcarje ljudem, ki vam ob priložnosti grozijo z revolverji in zažigajo delavske domove. Zato imejte eno samo misel: Nobenega groša požigalcem in pretepačem 1 Bomo vsaj videli, koliko časa bodo obstajali brez naših grošev To bo edini odgovor, ki bo zalegel. Če bo dobro izveden, ne bo čez eno leto nobenega orjunaša in demokrata več v Trbovljah, Vsak naj se tudi zaveda, da je gospodarsko osvobojenje delavstva prvi pogoj za uresničenje socializma.
Jesenice. Občinske volitve na Jesenicah so razveljavljene na pritožbo krajevne organizacije S S J. ker je okrajno glavarstvo na temelju netočnih izjav radi klerikalnih intrig ob volitvah razveljavilo kandidatno listo SSJ. Nove volitve so odrejene za dan 17. avgusta. S tem je uničen zlobni načrt jeseniških Kristovih namestnikov ki so hoteli z intrigami in vplivom, ki ga še imajo na šibke duše. doseči da bi še nadalje nemoteno paševali ter razpolagali in gospodarili, kakor bi jim bilo ljubo, predvsem pa, da bi vsaj teh rdečkarjev-socialistov ne bilo v občinskem odboru. Ti so jim trn v peti. Zato se je kaplanček Pivk baje zaklel, da mora socialistično listo razveljaviti ter tako na prefrigan način rešiti — vsaj za enkrat — potapljajočo se klerikalno ladjo. Pa če bi bilo treba v dosego tega namena poslužiti se še tako umazanih in nepoštenih sredstev, to je Kristovim namestnikom seveda vseeno, poglavitno za nje je vladanje, ker so vse druge koristi v tem zapopadene. Kot dušnemu pastirju se mu je končno posrečilo s pomočjo njihovih podrepnikov v tovarni, da je našel na socialistični kandidatni listi šibko dušo. ki jo je potem z jezuitsko diplomacijo obdelal in zbegal ter pripravil tako daleč, da je dotični kandidat izjavil, da ni podpisal kandidatne liste SSJ. Drugi dan pa ga je — prav kakor mož postave zločinca — na vse zgodaj dvignil iz postelje ter hajdi na glavarstvo, da tudi tam poda lažnivo izjavo, saj to ni greh, kadar je v korist klerikalcem. Da pa je bila aretacija po vseh predpisih glede varnosti popolna ter da bi dotičnik ne prišel med potjo s kakšnim socialistom skupaj ali ps mogoče sam v sebi dobil toliko spoznanja in energije, da bi ušel. je bilo poskrbljeno na ta način, da je bil kot pomožpi organ dodeljen neki kaplan Gabrovšek, ki se je ravno tiste dni — najbrž slučajno — potikal po Jesenicah ter delal veter za klerikalce, Oba moža postave sta vzela .zločinca" v sredo medse na voz ter ga peljala tri ure daleč na glavarstvo, čeprav vozita v isti smeri dva vlaka dopoldne, to vse zaradi tega, da ni mogla priti žrtev do možnosti samostojno misliti o stvari, ker bi to njunemu čednemu namenu lahko škodovalo. Tako se jima je posrečilo, da je okrajno glavarstvo našo kandidatno listo razveljavilo. Klerikalci so tedaj triumfirali, misleč, da je zmaga dosežena, in res so dobili absolutno večino, čeprav so dobili komaj dobro četrtino glasov od vseb volilnih upravičencev. Toda
veselje klerikalcev -je bilo kratko, sodišče je bilo drugačnega mnenja, razsodilo je pošteno na temelju preiskave, da je bila lista SSJ nezakonito razveljavljena. Na temelju te razsodbe so bile razveljavljene občinske volitve ter odrejene istočasno ponovne za 17, avgusta. Tako so padle lepe klerikalne nade v vodo. Žrtev pri vsej stvari pa je bil tisti kandidat. ki je več veroval v kaplana, nego v sebe in v organizacijo — dobil je 3 dni zapora in plačilo stroškov, in pa občina, ki je zbog klerikalnih mahinacij prišla sedem roesecey pozneje do rednega, od Občinarjev izvoljenega občinskega odbora. To sem napisal zato, da socialistom ter delavskim vo-lilcem sploh pokličem v spomin, kako je bilo, zalo da se potrudijo in poskrbijo, da za bodoče volkve preprečijo klerikalcem in vsem nasprotnikom že v naprej vse račune, tako glede morebitnih lopovstev pred volitvami kakor tudi njih gospodarjenja v občini po volitvah. Sodrugi, voiilci, delavci, od vas je odvisno, ali bodo gospodarili v občini ljudje, katerim je vseeno, ali pridejo pošteno ali nepošteno do cilja, glavno jim je. da pridejo, saj potem bodo delali, kakor bodo hoteli, namreč tako, kakor bo njim koristilo, ti, trpin, mali kmet ali delavec, ti pa molči, ti ne smeš v občini ničesar govoriti, tvoje koristi in želje niso tam zastopane. Če hočete v občini pravic, ki vam pritičejo,< torej na delo za Socialistično stranko Jugoslavije, na delo za to, da bodo v občini zastopane vaše želje, da bodo varovane vbšb korist 1 Na delo 1 V organizacijo! Nič ne koristi zabavljanje in tarnanje posameznikovo, posameznik ni nič, le v razredni socialistični organizaciji je tvoja moč, le potom dobrih močnih organizacij si boš pridobil svoje pravice, tako v občini kakor v državi. Torej na delo!
Ježica. Bližajoče se občinske volitve naše klerikalce tako skrbe, da so se začeli po svojih cunjah kar z imeni hvaliti. Janko Dolničar in Franc Dobovšek se tako hvalita, da ju noben Jud ne prekosi. Kakor pa ni preveč dobro judovsko nad vse hvaljeno blago, tako tudi ta dva nista brez masla na glavi. Pozabila sta, da se maslo Ob solnčnih dnevih topi in pri volitvah se bo tako stopilo, da bo Dolničarjeva stranka postala tako majčkena, da bo nevedni župan Kos neizogibno padel, Janko Dolničar je bil 1,1920. hud socialdemokrat in komunist. ki je najbolj udrihal po klerikalcih, da so največji škodljivci delavstva in je Zaloška cesta njihovo delo, Med vojno so klerikalci gonili delavce v vojaško službo in njihov tedanji župan Vinko Ahlin je prizadjal Dolničarju nepozabne krivice, seveda tudi drugim delavcem. Torej, Janko Dolničar. povej vendar, kako moreš hvaliti danes tako slabo blago, ko ima vsak Jud boljšega? Če si ti pozabil vse gorje, ki so ga povzročali oni, kateri so še danes na vaši kandidatni listi mi, delavci, pa nismo tega pozabili in bonfiTTSi junija vsi kakor en mož pometali kroglice v delavsko skrinjico, ki bo na drugem mestu. Še se tali maslo: Ali si pozabil. Janko Dolničar, kako si se na letošnjem občnem zboru gasilnega društva hvalil, da si najzmožnelši za načelnika? In vendar se je gasilno društvo ustanovilo brez tebe in je brez tebe vse dolgove po plačalo. Ne pozabimo največjih požarov 1. 1912 na Ježici in v Tomačevem, kjer tebo ni bilo zraven. Ustanovne člane ti blatiš po svojem umazanem časopisju in vsi so še danes člani ter se jim poznajo opekline po vsem telesu. Ali te ni sram, da si letos tako nesramno ovadil predsednika Dežmana, da je rajši pustil funkcijo in izstopil iz društva, kjer je bil 16 let, kakor da bi še dalje prenašal hvaljeno judovsko blago? Člani bi mu še bili vedno zaupali, če bi bil ostal. Ta ne bo volil vas, čeravno je član Orla. — Ob nedeljah hodijo ljudje od maše, Janko Dolničar, krščanski socialec pa stoji s svojim pajdašem zunaj cerkve, da se mu maslo še huje topi Če bi kršč, soc. organizacija dala kaj na program, bi izključila takega člana, ravno isto priporočamo tudi gasilnemu društvu, Tudi klerikalci se te sramujejo, toda gliha vkup štriha. in ta gliha je suspendiran žandar Franc Dobovšek. Dalje so na klerikalni listi: še en žandar, en paznik, nekaj vojnih dobičkarjev in tistih, ki so priganjali delavce med vojno na fronto, zraven teh pa še dva študenta, še ne doktorja, ki sta dobila od lastnega izobraževalnega društva nezaupnico, Delavci, hodite previdni in volite 15. junija vsi delavsko listo, ker le tu so pravi zastopniki delavnega ljudstva. Vsak, ki bo volil klerikalce, bo s tem napisal zase in za vse druge .Einberufungskarto". da bodo gonili vse delavce po raznih frontah kakor L 1914. Volite drugo škri-njico, da bo zmaga naša!
[Op. ur,: Na Ježici socialistična lista ni bila vložena, ker socialistične organizacije tam ni. Razumljivo pa je, da nam je delavska lista bližja nego vsaka druga. Če je delavska lista na Ježici res delavska lista, to pa naj presodijo tamošnji delavci sami,)
GOSPOD UREK IN MORALA.
Ker sta si ta dva pojma med seboj zvesta pomočnika v nevarnosti, to se pravi, ker vsaj g. Urek moralo prav pbgostoma na pomoč kliče, smo se odločili objaviti naslednji dopis:
Blagorodni gospod urednik!
Prosim vas, da bi sprejeli ta moj dopis v prihodnjo številko Slov. gosp.r in v Stražo, in Vam bom v tem slučaju večkrat kaj poročal. Prosim pa mojega imena ne izdati nikomur, če bi zanj vpraševal.
Vas pozdravlja in postaja Vaš zvesti prištaš
in naročnik Miha Sotelšek, Blatno pri Brežicah, —
pošta Pišece.
v	*
.Globoko. Od kar je zavihrala čez našo občino neizprosna samostojna [zastava], imamo priložnost opazovati marsikatere zanimivosti iz vrst naših vaških mogotcev. Izmed vseh modrijanov se sveti učena zvezda v podobi našega pridnega župana, birta, mlinarja itd. g. Molana. To je res dragocena pridobitev za našo občino. Če pridete po hudem naporu preko luže in neznosnega blata končno vendar srečno do 20 korakov od ceste oddaljene županove hiše, pardon do urada, najdete tam g. župana, ponosno z umerjenimi koraki, zbočenimi prsi
— pravi tip bivšega oficirskega sluga — navzgor štrlečo glavo, s srepim pogledom stopati po nepo-meteni sobi gor in dol. Kar strah vas obide pri pogledu na tega visokega gospoda in ne veste, bi jo s klobukom, ki Vam je nehote sam zlezel pod pazduho, pobrisali nazBj skozi duri ali bi se drznili ogovoriti njih visokost. No. po dolgem [času] se omehča tudi srce g. župana, da se ponižajo dol do Vas s prezirljivim pogledom. Ko mu skesani poveste Vaše želje in grehe, tedaj pa začne vedno pripravljeno in tavžentkrat žaljenoj?] izgovarjanje. Gospod župan nimajo časa, tiskovin, niti kolekov. akt se je zametal, kar je pri njegovem tako vzornem redu sicer zelo čudno, in še drugih takih izgovorov slišite na tucate. Končno pa morate zopet domov ne da bi kaj opravili, ter morate priti jutri drugič, tretjič ali desetič, dokler se vam ne posreči zalotiti v uradu g. tajnika — ki pa ima tudi za agitacijo za samostojno več dela in skrbi kot za urad
— da vam končno reši zadevo, Nečuven škandal je za našo občino, da ima župana, ki kljub svoji nadutosti in visokosti ni zmožen napisati niti navadnega naslova na kuverto brez tajnika. Četudi imamo v obč. toliko sposobnih in delavnih naših somišljenikov krščanskih mož, ji načeljuje mož, ker je sa-mostojnež, ki nosi sicer glavo pokonci kot prazen klas, v kateri pa ni drobiža. Če pa se zbere v u-radu, ki je obenem birtija. nekaj pivcev, ki so po sodbi g, župana bolj pičle pameti, takrat se pa prelevi iz modrijana župana pravcati zelo zgovorni učenjak. Ker nič ne bere in nič ne ve, Vam začne razlagati o politiki, državi in vseh mogočih stvareh take reči, da se Vam v začetku ježe lasje, pozneje pa se Vam začne obračati želodec, ne da bi vedeli, če je to od njegovega izbornega vina ali od gorostasnih neumnosti, ki ste jih kot izrodek njegove prazne domišljave glave morali poslušati. Nobel pa so tudi ta gospod. Ko je bil sedanji poslanec, samostojni Urek, še župan si je nabavil kočijo. Zato so si mislili g. župan, da ne smejo zaostati in so si tudi oni omislili nobel kočijo, da se bo poznalo, kdaj se fura župan globoški. Ker se je pri zadnjih občinskih volitvah vršjla velika bitka za županski stolec med samostojno žlahto in sicer Kene-Molan, so za bodoče, da ne pride več do sporov, razdeliti ulogo lepo sporazumno takole: Urek je za nič več, zato bo šel v penzijo in se nameravs posvetiti edino še svojemu mlinu, ali pa si postavi tvornico za gumij. Kene mlajši bo župan, seveda če ga bo kdo izvolil, da dobi še on kočijo. Lesinšek bo poslan v ljubljansko oblast za konzula. Gospod Molan bo postal državni poslanec in ker z Urekovim podpredsedniškim mestom ni zadovoljen, hoče pri tem biti najmanje kak minister in si bo postavil še večjo palačo, kot je Urekova in bo tudi redno vsak teden vsaj enkrat pometena. Lepšina bo dvorni dobavitelj dobre kapljice s svojo znano pristno mešanico. Kostevc bo položil med tem izpit za odpiranje pisem na pošti in bo zato odlikovan z najvišjim redom Samostojne kmetske stranke. Da pridobijo bivše komuniste, sedanje socialiste, na svojo stran, bodo postavili Jožo Germovška in Franca Čizlja za višja gozdna nadzornika, ki bodo pazili, da gozdi ne postanejo pregosti. Franc Germovšek bo imenovan za direktorja Samostojne kmetske stranke, ekonoma v Ljubljani, za manufakturno oddeljenje. Martin Umek bo višji žel. preglednik za nadzorstvo prtljage in bo skrbel, da se preobloženi železniški vozovi pravočasno olajšajo. Jože Hotko postane, ker ima zelo dober glas, nočni čuvaj in bo devetim župnijam okrog klical nočne ure. Pri tem bo merii širjavo cest. podnevi pa lečil stekle pse in študiral snago lastne hiše itd. Prihodnjič dalje.**
Kdo je to pisal in komu? Miha Sotelšek iz Blatnega pač klerikalnemu .Slovenskemu gospodarju." Ne. to ni povsem točno. Dopis je bil sicer napisan za .Slov. gosp.**, objavljen pa ne, po naključju je prišel v druge roke. ki ga imdjo še sedaj dobro shranjenega in vsakomur na vpogled. Za to so priče na razpolago. In tudi Miha Sotelšek ga ni pisal, čeprav ta človek baje v resnici živi, temveč g. samostojni prvak in bivši narodni poslanec SKS g. Urek ga je bil še za časa svojega poslan-kovanja sestavil in si izposodil tuje ime, da razgali svoje politične pristaše in nasprotnike, ki si upajo o njegovih moralnih kvalitetah imeti svoje posebne nazore. S tem, da ta njegov dopis in pismo na uredništvo »Slov. gosp." objavljamo, mislimo, da se bo krog oboževateljev Urekovih moralnih kvalitet vendarle zvečal, Samo še dve opombi: Kar je v dopisu med oklepaji, to smo po smislu dostavili mi. Tudi slovniško smo kakšno malenkost spremenili, saj je razumljivo, da ima g. slovenski narodnjak Urek kakor o morali tudi o slovenski slovnici iz-| ključno svoje nazore.
Velenje-Škale. Na shodu 1. junija smo sklenili. d« ne bomo dali nobenega poročila v list. ker smo Svetku tam povedali, kar mu are. Ker pa .Socialist" št. 23 piše, da so se del&vci v Mežici. Črni, Velenju. Zakukovici itd. izrekli za zdrav delavski pokret. moramo priznati, da piše resnico, vsaj kar se tiče Velenja. Delavstvo je -za zdrav delavski pokret. pa ne v lem smislu, ki si ga predstavljajo generali pri Strok, komisiji. Da smo mi razvili ngitaci-jo. da se delavstvo shoda udeleži, smo storili zato, da vas tudi indiferentni del spoznajo. G. Svetek nam je pripovedoval, da imamo samo 2 soc. poslanca. Čisto pravilno mu je odgovoril sodr. Va-lenčak. da g. Divca ne smatra za soc. poslance. Ko sva s sodr. Valenčakom intervenirala v Beogradu radi naših zadev, nama je na svojem stanovanju povedal, da bo interveniral. Čeprav smo mu pa nato večkrat pisali in poslali znamke za odgovor, nam ni nobenkrat odgovoril. Obrniti smo se morali potom nekega delavca na posl Pušenjaka, ki nam je takoj poslal pojasnila. Ni čuda, da delavstvo zgublja vero v samega sebe. Če bi tudi Pušenjak ne hotel odgovoriti, bi midva s sodr. Valenčakom ostala lažnivca, ker se ne bi mogla izkazati, da sva bila res v Beograda. Svetek nam je tudi povedal, če hočemo imeti na strok, kongresu primerno zastopstvo. naj gledamo, da bomo imeli najmanj 500 strok, org. članov. Povedal nam je, da imajo na pr Jesenice 800 strok. org. Teb 800 da je gotovo bolj zavednih kot Velenjčani. Politično organiziranih pri Bernotu da je komaj par osebnih prijateljev s. Jerama, vsi drugi so Korunovci, drugače si ne moremo razlagati. Svetek nam je tudi povedal, da se je s. Jeram prepričal pri Strok, komisiji, da je vse laž, kar je pisal .Naprej*. »Delavec* da se upravlja posebej. »Socialist* tudi posebej. Zakaj ste se pa potem prestavili iz »socialistične* tiskarne? [Sicer pa ima besedo s. Jeram. Op. ur.) Kakšen načrt imajo glede volitev v del. zavarovalne inštitucije, nam ni nič povedal. Toliko glede shoda. Glede okrožnice, ki jo objavlja s. Arh, sem tega mnenja: Vemo da ai je Arh pridobil pri vseh sejah ožjega in širšega odbora zaupanje. Vemo tudi, da je Arh na strok, sestankih že pred celjskim kongresom blatil s. Berno-ta, češ, da ne sme biti več poslanec niti strankin tajnik. Učil nas je. da naj pošljemo na kongres v Celje najbolj prefrigaaega, da Bernot pade. Kot član širiega odbora sem mnenja, da gre Arh lahko takoj, če hoče. ker je naravnost razmetavanje denarja, da pri tem majhnem številu članstva vzdržuje .Unija* 2 nastavljenca. Radi izrednega unijskega zbora je pa stvar sledeča: Po uaijskem pravilniku § 12,. odst. 7., se skliče izredni unijski zbor, če to zahteva načelstvo ali pa Vs članov. Tak zbor ima pravico, da sklene, kakšno naj bo obvezno glasilo .Unije**. Svetek nam je povedal, da kot manjšina ne bomo imeli na pokr. strok, kongresu pravice veliko govoriti. Zvedeli smo tudi, da je imel s. Arh od 25. pr. meseca predavanja po Koroškem. Sodra-gi v Mežici in Črni bi nam mogoče vedeli povedati, ali so bila to javno razglašena strok, predavanja, ali so se vršili kakšni razgovori med posamezniki Dve poti sta: Ali gremo s centralo vred h Krista-novcem, ali pa naj določi izredni unijski zbor nadaljnje smernice. — Jože Rednak.
Trbovlje. Primoran sem, da objavim v ,Lj. glasu' nekaj, kar je bilo namenjeno v .Delavca*. In to radi tega, ker se uprava ,Delavca' iz nas vseh, ki ne trobimo v njen polit, rog, naravnost norca brije in nas kratkomalo prezira. Ker je bilo zadnji čas precej razburjenja po naših časopisih zaradi cepljenja v strok, organizacijah, sem se jaz takoj namenil, podati svoje mišljen}«: v našem strok, listu ,Delavcu', ker sem tudi sam član načelstva »Unije sl. rud.* Dopis sem poslal 29. V. na upravo .Delavca', a je romal, kakor nešteto drugih, v koš. Če sem v dopisu kaj drugega pisal kakor to, kar je fakt, o tem naj sodijo sodrugi po Sloveniji. Dopis se glasi:
»V našem strok, glasilu ,Delavcu' št. 21. sem čital v prvem članku, da sklicuje Strokovna komisija na dan 1. junija za vse važne kraje strokovne shode. Po shodih naj se vršijo skupne seje, na katerih bi referenti raztolmačili novi pravilnik GRSJ. Do tu je vse v redu. Ni pa v redu to, da se polijejo kot referenti na shode tudi taki, ki niti člani Strokovne komisije (in njenih org.) niso. Novi pravilnik in priprave za pokrajinski kongres se mi zdijo tako važne, da je treba pri tem sodelovanja vseh strok, organiziranih delavcev. Ni prav, če se štulijo zraven ljudje, ki ne spadajo več v strokovni pokret. Če želite, da ostane strokovni pokret zdrav, pustite, da bomo delavci sami odločevali, kajti mi smo tisti, ki bomo morali vse dobro in slabo prevzeti na svoje rame. Če bi se vse to upoštevalo še preje, ne bi bilo toliko kritike proti sodrugom iz Strok, komisije. Ravno zadnja seja načelstva »Unije slov. rud.*, katere član sem tudi jaz, se je bavila tudi s člankom »Nesramnost" v ,Napreju‘, 41. številka. Tudi mi, ki smo člani SSJ. katere list je ,Naprej', se nismo strinjali s tem člankom in smo sklenili resolucijo, katera je bila že objavljena v ,Delavcu'. Poudarili smo na seji, da je krivdo iskati na obeh straneh. Kajti na eni strani je prevelika nestrpnost, na drugi strani se pa tudi nekoliko nalašč zadržuje in to v škodo vsega strok, pokreta. Mi smo že na širši seji »Unije sl. rud.a dne 10. II. povedali Uratniku, da zahtevamo sklicanja pokraj. kongresa v najkrajšem času, ker so se razmere od zadnjega kongresa precej spremenile in je čas, da pride zopet volja čla-
nov do veljave. Ni nam vseeno, kakšen bo strok, pokret, ker smo dovolj izkušali pri razkolu 1. 1920. in vemo, kako težko je na novo graditi. Zato vas poživljamo, ravnajte se po željah in volji članov, ne pa ljudi, ki ne spadajo v naš pokret. Na ta način ostane strokovni pokret lahko še enoten, drugače bo prepozno."
Tega članka .Delavec* ni hotel objaviti. Tako tudi ni objavil resol. trb. konference .Svobode" z dne 11. V. 1924., katera je bila poslana najprvo njemu kot ofic. listu »Svobode*. Šele potem, ko .Delavec'je ni objavil, se je poslala .Napreju'. Potem pa še pišejo v .Delavcu': »Niste se varali*. Jaz pa vam rečem: Zadnje čase nas varate v strok, po-kretu in v »Svobodi*, ker ne upoštevate tega. kar zahteva večina članov, bodisi v strok. org. kakor tudi v »Svobodi*. Zato je skrajni čas, da napoveste dan, kdaj se bo vršil kongres. Ta naj odloči, kdo ima prav. Toliko za danes, prihodnjič več. — Leopold Majdič, rudar.
Brežice. [Križev pot šolskega sluge na meščanski šoli.] Na tukajšnji meščanski šoli je zaposlen kot sluga bivši vratar julae železnice v Trstu. V šoli je služboval 5 let, 2 leti kot sluga na ljudski šoli 3 leta pa na meščanski. Mož je že preeej star, ali šola je bila v aajlepšem redu ia zelo čista: ali g. ravnatelj ga ja posebno zadnje čase na vse načine šikaniral, samo da se ga iznebi. To vse radi svetega egoizma, s katerim je g. ravnatelj obdarjen v polni meri. Šolskega slugo hoče izriniti, da bi vsa dela opravljala služkinja, katero bo v ta namen dobil. Tu bi se dalo pisati na dolgo in široko, pa pustimo to. Sluga je pred aekim časom zbolel in ni mogel izvrševati svojega poklica, pač pa je vse naredila njegova žena. Tedaj je g. ravnatelj s težkim srcem podpisal nakazilo za njegovo borno plačo reci in čitaj 400 Din mesečno, s pripombo: Saj ste bili bolni, niste nič delalil — Ne vemo kaj bi g. ravnatelj rekel, če bi sam zbolel ia bi ga druge učne moči nadomeščale, pa bi mu kdo pri plači dejal: Vi ste bili bolni, niste nič delalil Tukaj se vse neha. Šolskega slugo je zdravil zdravnik bolniške blagajne g. dr. Hudolist, Ko je sluga dobil od g. ravnatelja neko nejasno in vso zmedeno odpoved, je 4. 6. vprašal g. zdravnika: Kaj mi je sedaj storiti, ko so me vrgli bolnega na cesto? — Ojoj, to je bil ogenj v strehi! Gospod doktor je namreč tudi predsedaik upravnega aveta meščanske šole, akademično na-obražen orjunaš itd. pa se je nad revežev zadrl, da ima popolnoma komunistične nazore. Rekel mu je: Vi ste čisto navaden hlapec in mi vas ven vržemo kadar hočemo! —- Na slugino pripombo, da je tudi hlapec človek« je g. doktor popolnoma pobesnel. Vsega obžalovanja vredno je, da rabi akademično naobraien človek v 20, stoletju tako surov ton napram kakemu trpinu zraven tega pa da je še zdravnik bolniške blagajne To naj si delavstvo zapomni, kaj bi delali takile gospodje žnjim, če ne bi imelo svojih orgaaizacij! Prav lepa slika so ti dogodki tudi za to. kako znajo višje naobra-ženi orjunaši delati z ljudstvom, po drugi strani pa pravijo, da ga hočejo rešiti. Bog nas jih obvaruj! Ob priliki se še povrnemo k temu. Videli bomo. kako se bo reč razvijala in bomo take gospode pokazati javnosti, kakršni so!
Žalec. Proavetni oddelek za Slovenijo je dovolil zopetno otvoritev L razreda meščanske šole in odredil vpisovanje na dan 30. junija in 1. julija t. 1. od 8. do 12. dopoldne v ravnateljski pisarni. Sprejmejo se dečki in deklice, ki so z dobrim uspehom dovršili 5. šolsko leto. Trajni obstoj tega.za Savinjsko dolino prepotrebnega učaega zavoda je ugotovljen. Postopoma se razširi v popolno štiri-razreduico, ki bo imela kmetijski značaj. Oziralo se bo pri prirodopisnem pouku zlasti na naše savinjo-dolsko vzorno hmeljerejo. Še potrebni učni prostori ■e dozidajo v določenem roku. Z učnimi nazorili bo kar aajbolje opremljena, da bo ustrezala vsem modernim zahtevam ter jamčila za najboljše učne uspehe. Celjske meščanske šole so že danes pre-napolnjene; zategadelj bo ta žalska meščanska šola v središču Savinjske doline vsem Savinjčanom tembolj dobrodošla, Iz nje bo izhajal naobražen kmetijski, obrtniški in trgovski naraščaj.
SPOVEDNE SKRIVNOSTI.
Slavica se je pripravljala k prvi spovedi. Napisala je svoje grehe na listek, ki ga je slučajno našla mama. Tam ie bilo pisano med drugim: .Pre-šestvujem.*
Mama: .Kaj se to pravi?*
Slavica: .Kadar kaj dobrega akuhaš. jem rada, kadar pa slabo, pa ne maram." [»N* 157/22.]
Čitajte naš tisk!
Lastnik: .Sloga*, r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
11. VI Tiskarna bratov Rumprat v Krškem. 300
7Q f?lf7/TVn nu<^ ure' *^a,n’no 'n srebr-Lil Ul MII JU nino najceneje v veliki izbiri
* IVAH PAKlt itittbijatia, Slari trg štev. 20. a
Kosta Vukašinovič
palača Ivjublj. kredit, banke
Priporoča veliko izbiro modernih moških ženskih in otroških
čevljev
Samoprodaja tovarne „Petovia“ „F. Z.“ „Popper“, ,,Tiptop“
Delavski čevlji po 125 Din.
Glede kakovosti in flnosti ima blago svetoven sloves. Cene strogo solidne!	Postrežba točna,
Bolni živci
povzročajo vse mogoče bolezni, neznosne glavobole, želodčne muke. bolezni mišic, slabosti, razdražljivosti. nerazpoloženje za delo. slab spomin, besanicu, nemir, sitost življenja.
Zdravi živci
so izvor zdravega čutenja in čustva čistote, veselja za življenje, dobrega spanja, volje za delo, vztrajnosti in snage. Izčrpani živci postajajo spet sposobni za delo z uporabo one stvari, ki je neobhod-no potrebna sestavina možganov, mozga v hrbtenici in živcev. Moje sredstvo ni nobena tajnost medicine in od 1000 in 1000 zdravnikov je priporočena, ker otvarja novo življenje živcev. Ono temelji na strogo znanstvenem postopku, a deluje brzo in sigurno. Čez moje podružnice, ustanovljene v vseh evropskih državah, pošfjam na hitro roko ta mesec 20.000 brezplačnih zavojčkov skupaj z dr. Lichtsom, izvrstno razpravo o pravil* nem negovanju živcev. Pišite torei še danes na:
Brnat Pasternaok BERLIN S. O. Michaelkirchplatz 13.^ Odd. 524.
POZOR!
Pleskarstvo, slikarstvo, črkoslikarstvo in vsa dela spadajoča v to stroko izvršujeva po najnižjih cenah in solidno. Prevzameva tudi dela na deželi. Za mnogobrojna naročila se pripora	ročata slavn. občinstvu
Petek in I. Langof
Moste pri Ljubljani — Društvena ulica 43.
Blago za obleke
in perilo, izgotovljene obleke za moške in ženske in otroke, kakor sploh vso manufakturno blago se dobi najboljše in najceneje pri
1. N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta 13.
Ustanovljeno 1852.
PoUanska cesta 8. TEOD. KOM, ItJUBItJAJlfl Poljanska cesta 8.
(preje Henrik Korn.)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Napeljava strelovodov. Kopališke in kiosetne naprave. — Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.
znižani ceni
kupite sedaj samo trpežno čežko in angleško blago za moške in ženske obleke in razno perilo v manufakturni in modni trgovini
Miloš Pšeničnik
CELJE, KRALJA PETRA CESTA ŠTEV. 5.
NAŠI IZDELKI:
Bvojnoaladna ržena Žlka
v rdečih zavitkih,
Bvojnoaladna Ječmenova Žlka v modrih savltklh,
Slajena Ječmenova Žlka
v aelenlh aavifklh
•o najboljši t Zahtevajte la Žtkot