LJUBLJANSKI
SKOFIJSKI LIST.
Laibacher Dioecesanblall.
St. IX.
Vsebina: 55. Skupno pastirsko pismo avstrijskih nadäkofov in Skofov ob priliki biseine maäe sv. OCeta Leona XIII. — 56. Episcopi utentes facultatibus quinquennalibus valent dispensare super defectu aetatis etiam reguläres. — 57. Srednji katekizem.
55.
Skupno pastirsko pismo
avstrijskili nadskofov in skofov
9 b priliki Meet»® »*!•
sv. Oceta Leona XIII.
Preljubljeni v GospoduI
V	teku desetih let se obeta katolicanom ze tretjic lep druzinski praznik. Ko smo pred dese-timi leti napovedovali praznovanje zlate mase na-sega sv. Oceta Leona XIII., smo vas prosili in opominjali, da prosite nebeskega pastirja sv. cerkve, naj pomnozi dneve svojemu namestniku na zemlji, da se bo sv. cerkev v viharnih casih se dolgo veselila njegove ljubeznive skrbi. Bog je milostno uslisal molitve svojih vernikov. Pred petimi leti je obhajal katoliski svet petdesetletnico skofovskega posvecenja sv. Oceta in veliko je bilo takrat ve-selje njegovih zvestih in hvaleznih otrok. In sedaj se nam priblizuje nov praznik skupnega oceta, priblizuje se nam dan njegove biserne ali demantne mase; novega leta dan preteklo bode namrec 60 let od tistega casa, ko so sv. Oce darovali Bogu svojo
prvo sv. maso — pac preredka slovesnost v du-hovskem zivljenju.
Visoki starcek so se sicer postarali po letih, drugaee pa so ostali, kakor so bili pred desetimi leti. Ni se jirn postaral duh; niso jih strla leta; z neopesanimi dusnimi mocmi stoje pred nami, kakor takrat, in brez prenehanja so svojim ver-nikom ljubezniv oce, zgubljenim ovcicam zvest pastir, vsemu clovestvu zavetje resnice in miru.
Bozja previdnost, katero nas uci moliti zgo-dovina vladarjev in narodov, naravnava cudovito modro in usmiljeno, da v casu budih bojev in skusnjav bde dolgo casa oci tistih, katere je za voditelje izbrala narodom. Zato se tako prisrcno zahvaljujemo Gospodu, da varuje z mocno roko zivljenje nasemu ljubljenemu cesarju; zato tako gorece prosimo za nasega presvitlega vladarja se
11
mnogo srecnih let v blagor njegovih narodov! Enako milostno, kakor z naso posvetno, ravna Bog z naso duhovno domovino, z naso sv. cerkvijo. Ze pred desetimi leti je bilo splosno preprieanje, da 86 da iz tega, ker je Bog tako podaljsal ziv-ljenje slabotnega starcka, postavljenega na svecnik svoje cerkve, sklepati na cudovite namene bozje previdnosti. To preprieanje se je od tistega casa sem se bolj utrdilo. In zares. Ceprav nase slabe umrljive oci ne raorejo prodreti skozi oblake, s katerimi zagrinja bozja previdnost svoja pota, vendar prodere vcasih kak svitel zarek to skriv-nostno temo, da slutimo njene namene. In to skusamo tudi, ako se ozremo na zivljenje slavnega starcka na stolu sv. Petra.
Tudi sv. cerkev trpi, ko tako silno vrö du-hovi, ko ljudje neutrudno teze in hrepene po tem, da bi se razbile spone, v katere uklepa zaradi splosnega blagra bozja in cloveska veljava posa-meznega eloveka, ko s tolikim naporom delajo na to, da bi se uresnicil krivi evangelij, ki oznanjuje neodvisnost in neomejeno prostost clovekovo. Tudi sv. cerkev trpi, ko hocejo milijoni z vso silo v enaki meri vzivati pozemeljske darove vkljub temu, da je ze naturna razlicnost in neenakost na zemlji. Vsak dan smo price mogoenega gibanja, ki se prehaja po vsem clovestvu in je vzdrzuje v ne-miru in razburjenosti. Nova nacela, doslej neznane zelje, pravi ali dozdevni napredek v spoznavanju stvarij in prikaznij, ki nas obdajajo, nauki in nazori, ki dosedanje in staro zametujejo in vzbujajo na videz osrecujoce upe — taka nacela se trosijo po delavnicah in temnih podstresjih velikih niest, kakor tudi po priprostih vaskih kocah ter mocno razburjajo in vznemirjajo duhove. Kakor stojimo ze blizu praga novega stoletja, tako se zdi, da se blizamo tudi novemu casu, ki skusa v hudem boju prenarediti in preobraziti cloveske razmere.
V	takih casih potrebuje clovestvo bolj kot kedaj zanesljivega vodstva, in to imamo. Najvisji pastir krscanstva, katerega je Kristus postavil, da pase ovee in jagnjeta, spremlja s skrbnim ocesom razvoj pozemeljskih stvarij. Ozira se na vse dele zemlje, povsod daje svete in narocila, visokim in nizkim klice v spomin njihove dolznosti, podaje potrebna zdravila za rane cloveske druzbe, opo-
minja narode k miru in edinosti in vabi vse v skupni oveji hiev. Ali ne vidimo, kako so sv. Oce na ta nacin delovali tudi v zadnjih desetih letih ?
V	svoji krasni okroznici o uravnavi cloveske druzbe*) dolocujejo z nedosezno natanenostjo med-sebojne dolznosti ljudij, stavijo z razsvetljeno modrostjo mejnike dolznostim in pravicam posa-meznih stanov, opominjajo z apostolsko odkritostjo in srenostjo gospodarje in delavce na dolznost pravienosti in stavijo na prvo mesto krscansko ljubezen, ki edina ponuja zdravila zoper brezste-vilna sedanja zla, katera je napravila sebienost v cloveski druzbi. In besede starckove se niso raz-gubile po zraku; povsod so näsle glasen odmev in tisoci blagoslavljajo danes svetega Oceta kot posredovalca miru v hudih bojih sedanjega casa. Nasproti silnemu hrepenenju po prostosti, ki bega duhove v nasih casih, kazejo v drugem pastirskem pismu 2) pravo krscansko prostost in pojasnjujejo narodom v luci sv. vere pravi pomen mnogo zlo-rabljene besede „domoljubje“.
Pri skrbi za pravo uravnavo cloveske druzbe pa niso prezrli tega. kar je potrebno za zgradbo duhovnega tempeljna, sv. cerkve. Njihova naloga je, to zgradbo, katero je zacel staviti Zvelicar na zemlji, zidati naprej po naertu, ki ga oznacuje psalmist z lepimi besedami: „Jeruzalem, ki je zidan kakor mesto“, ter je tesno zvezan v enotno sku-pino.3) Zato so pozivali ljudstva in narode in je opominjali z ocetovsko ljubeznijo, naj se odpovedö zmoti, naj poslusajo glas resnice in naj se vrnejo k edino pravi cedi Kristusovi, da bo, kakor je on hotel, en pastir in ena ceda.4)
Zaradi tega so dali tistim, ki oznanjujejo nauke sv. vere in razlagajo besedo bozjo, modre nauke in svete, da bi se ogibali praznih ugibanj cloveske modrosti ter podajali vernikom zdravo hrano neminljive besede bozje.5) Zato so strnili s spominom na velezasluznega redovnika, blazenega Petra Kanizija, nepresezen poduk o krscanski vzgoji, poduk, ki je tako primeren zlasti nasemu
*) »Immortale Dei miserantis opus.« 1. Nov. 1885.
’) »Liberias praestantissimum naturae bonum.« 20. Jun. 1888.
3) Psalm. 121, 3.
4) »Praeclara gratulationis publica testimonia.« 20. Jun. 1884.
s) Lit. eccycl. 31. Julii 1894.
casu, kateri tako malo pozna nacela krscanske vzgoje, in se se manj po njih ravna.1)
Tako oklepajo sv. Oce s svojim velikim srcem in sirnim pogledom katoliski svet; povsod cuje njikovo oko, na vse strani sega njihov pogled. Ni ga polja v javnem in zasebnem zivljenju, da bi ga ne bili pojasnili in svetu raztolmacili. Oni so in ostanejo zavetnik resnice in pravice. Cel svet pazno poslusa njihove besede in se ravna po njihovih navodilih, naj zadevajo karkoli. Kakor drugi Mojzes zastopajo ljudstvo pred kraljevimi prestoli; zanesljivo je vodijo skozi puscavo tega pozemeljskega zivljenja ter razprostirajo v sveti molitvi nad njim svoje roke, da bi zmagalo v boju za krscansko vero.
Toda, ljubljeni v Gospodu, v teh kratkih pastir-skih besedah, katere vam posiljamo o priliki bli-zajoee se biserne mase sv. Oceta, moremo le povrsno omeniti, s koliko visjepastirsko skrbjo vodijo sveto cerkev. ICjerkoli tlaci clovestvo dusevna stiska, kjerkoli mu prete nevarnosti, dvignejo svoj glas, da bi je potolazili in osrcili. Njihove besede so dragoceni biseri in neprecenljive vrednosti za clovestvo; zato pa naj jih krase na dan njihove biserne mase tudi biseri nase hvaleznosti. Kakor smo krasili pred desetimi leti njihovo castitljivo glavo z zlatim castnim vencem, hocemo tudi prvi dan novega leta zopet radostno pozdraviti svojega skupnega oceta in najvisjega pastirja sv. cerkve ter se vdeleziti veselja, katero bo obcutil cel katoliski svet, ko bo praznoval ta veseli dogodek. Mi vemo, kaj	so nam	sv.	Oce; zato tudi nikar ne pozabimo,
kaj	smo in	kaj	bi jim vsaj morali biti tudi mi.
Kako vse	drugacna, ljubljeni v Gospodu,	je
pac	postala	v	nasih casih naloga sv. cerkve	in
njenega najvisjega voditelja. Celo zemljo obsega njen nauk, njena vlada, njena duhovniska sluzba.
V	najbolj oddaljene kraje nosi zaklade milosti, ki so ji izroceni, da je varnje in oskrbuje, in no-benega ljudstva, nobenega naroda ne izkljucuje v svoji skrbi. — Pred to velikansko nalogo pa stoje sedaj sv. Oce brez pripomockov. Saj se vedno traja skusnja, katero je pripustila bozja previdnost,
l) »Militantis Ecclesiae.« 1. Aug. 1897.
da je prisla nad apostolsko stolico. Oropani pripomockov, potrebnih za vladanje sv. cerkve, katere so jim izrocili v preteklih casih pobozni ver-niki za njene potrebe, so sv. Oce v najvecji za-dregi. Toda njihovi otroci vedö to in ne bodo zapustili svojega oceta. Ne bodo jih pustili brez posvetnih sredstev, ki so neobhodno potrebna za spolnjevanje njihove visoke naloge. Kak domoljub bi bil, kdor bi odtegnil svojo roko, ako je domo-vina v nevarnosti ? In tukaj je v stiski tisto kra-ljestvo, kateremn pripada nasa dusa s svojim nad-naravnim zivljenjem, od katerega dobiva zivljenje, hrano in varstvo za cas in vecnost.
Ne, predragi v Gospodu, ne bomo jih zapustili v njihovih stiskah. Sin bozji je ustanovil s svojim trpljenjem in svojo smrtjo svoje kra-Ijestvo na zemlji ljudem v zvelicanje; mi smo torej dolzni, da je vzdrzujemo; veze nas k temu ljubezen in hvaleznost. Zato se hocemo te dolznosti spomi-njati tudi ob tej tretji veseli slavnosti Leona XIII.
Z darovi svoje hvalezne ljubezni pa hocemo zdruziti se prav posebno darove svojih molitev, ter ponizno prositi vecnega bozjega pastirja svete cerkve, naj varuje svojega zvestega namestnika Leona XIII. in naj zoper clovesko pricakovanje kar najdalje mogoce milostno ohrani njihovo nezno zivljenje, da se v delovanju in naukih preljublje-nega nam sv. Oceta vidno pokaze milosti polno vodstvo sv. Duha.
Za obhajanje biserne maSe sve-tege Oöeta, papeZa Leona XIII., za-
ukazujemo naslednje :
1. To pastirsko pismo naj se prebere z lece v praznik sv. Stefana.
2. Na predvecer, to je 31. decembra t. I. naj se v ta namen zvoni.
3. Na dan biserne mase, dnc 1. januvarja 1898
a) naj se poje slovesna sv. masa z zahvalno pesmijo „Te Demi“,
b) pridiga naj bo primerna slavnostnemu dnevu,
c) napravi naj se cerkveno darovanje; znesek tega darovanja se bo izrocil Njihovi Svetosti kot jubilejni dar nasih skofljanov.
Dano na Dunaju, I. adventno nedeljo v letu zvelicanja 1897.
NadskoQe in skofje avstrijski.
56.
Episcopi utentes facultatibus
quinquennalibus valent dispensare super defectu aetatis etiam reguläres.
Episcopi utentes facultatibus Quinquennalibus valent dispensare super defectu aetatis etiam reguläres.
Feria IV. die 29. Januarii 1896.
In Congregatione generali 8. R. et U. I. ha-bita coram Eraminentissimis et Eeverendissimis DD. Cardinalibus contra haereticam pravitatem Gen.libus Inq.bus propositum fuit sequens dubium:
„In facultatibus quinquennalibus 8. C. de Propaganda Fide sub formula III. num. 13 con-ceditur facultas“ Dispensandi super defectu aetatis unius anni ob operariorum penuriam, ut promo-veri possint ad sacerdotium si alias idonei fuerint“.
Quaeritur utrum haec facultas extendatur etiam ad Reguläres.
Et omnibus diligenti examine perpensis, prae-habitoque DD. Consultorum voto, iidem Emmi-nentissimi ac Reverendissimi DD. Cardinales re-spondendum mandarunt: Affirmative, facto verbo cum S.Smo.
Feria vero V. die 30. ejusdem mensis et anni in solita Audientia r. p. d. Adsessori impertita, facta de Suprascriptis accurata relatione S.Smo
D. N. Leoni PP. XIII, Sanctitas Sua resolutionem
E.morum Patrum adprobavit et confirmavit.
I. Can. Mancini, 8. R. et ü. I. Not.
57.
Srednji katekizem.
Der k. k. Landesschnlrath für Krain hat auf Grund des Erlasses des hohen k. k. Ministeriums für Cultns nnd Unterricht vom 15. November 1897, Z. 27.651, mit Zuschrift vom
4.	December 1897, Z. 3451, mitgetheilt, dass die Approbation des Lehrbuches »8rednji katekizem ali krsöanski nauk. (Izvirnik potrdili vsi avstrijski skofje zbrani na Dunaju eine 9. aprila 1894.) Zaloiilo knezoskofijstvo
ljubljansko. Velja 32 kr.« im Verordnungsblatte, XII. Stück vom 15. Juni 1897 auf Seite 360, kundgemacht worden ist, und dass die Aufnahme des genannten Lehrbuches in das nächste Verzeichnis der approbirteu Lehrtexte gleichzeitig veranlaßt wurde.
Hievon wird der hochwürdige Diöcesau-Clerus hiemit in Kenntnis gesetzt.
Knezoäkofijski ordinarijat Ljubljanski, dne 10. decembra 1897.
Tej stevilki je priloäen za nemSke Zllpnije tudi nemSTci izvirnik skupnega pastirskega pisma
avstrijskih nadskofov in skofov.
Izdajatelj in odgovorni urednik Martin Pogaöar. — Tlskala Katoliäka Tiskarna.