ШтШ$а%жт *r dteffienri 8® gM&vSaiframak.
listu: Celo loto K 420*—, pol lete četrt lete K 30*—. hven Jugoslavij«: lei© K 150*—-. Inserat! ali oznanit« »e sapo dogovoru ; pri večkratnem insert ran jw
sren popust. UpravniStvo sprejema naročnino, 1te®®r«te In reklamacije. — — Telefon it. 220.
Neodvisen političen list m slovensko ljudstvo
141« UtaivftUE».
tte©»5 &,ш« &• decembra !®SS.»
Številka stan« 1 hren-
»Straža* izhaja v ponddjek, sredo .te petek? Uredništvo in иргвтпШто j« v Maribora, Rorešfet cesta št 5. — Z nredniitvom se more gOTOfš® vsak dan s smo od 41. do 12. ere dopeMtek
Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklam= so poštnine proste.----Telefon M. 2»
Letnik XIII.
Delavsko varstvo in delavni čas.
Dr. Josip Hohnjec: Gospodje narodni poslanci! Predlog, ki ga je stavil v imenu vladnih strank g. dr. Laza Markovič, je za mene in' za stranko kateri pripadam« nesprejemljiv. Dovolite mi, da pri motivaciji nagega oditi anjalriega stališča posežem nekoliko dalje.
Delavsko varstvo.
Država kot zaščitna inštitucija ima dolžnost, da brani svoje državljane, žlasti da brani tiste, ki ;so gospodarsko šibki. To so delavci. Zaščita delavcev obsega vse predpise in ukrepe zakonodaja in uprave, ki stremijo za tem, da o čuvaj oj delavcu njegove osebne dobrine:: zdravje, življenje, moralo in rodbino, dalje tudi svobodo pri sklepanju in izvrševanju delavske pogodbe. Ako se reče, naj se delavci branijo sami, saj imajo svojo organiza oijo, je treba na to odgovoriti, da delavec sam, pa če tudi je organiziran, ni dovolj močan za. boj s kapitalističnim podjetnikom. ;Tudi je zgodovina in izkušnja pokazala, da je najpoprej treba sooijalne zakonodaje, potem še le morejo uspešno sodelovati delavske organizacije.
Zato so v resnicij kulturne države posegle. v spor med delavcem in podjetnikom a soeijalno zakonodajo. V. tem oziru je zlasti prednjačila Angltija-kjer so si delavci že v preteklem stoletju (1. 1816) priborili marsikako pravico zoper preveliko gospostvo kapitalističnih podjetnikov nad delavčevo o-sebnostjo: med dragim so .si izvojeva-li tudi deseturni delavnik. Za vzgledom Anglije so šle-tudi druge države: Švedska, Norveška, Belgija,, Francija, Nemčija, Italija, celo Rusija. Izjemno stališče so pred vojno zavzema le samo nekatere države in dr. Her leno r konstatira vi- svoji knjigi „Die Arbeiterfrage“, ’da so vse evropske države uveljavile princip zaščite delavcev razen Srbije, in Turčije. '
Gospodje! To, kar je preteklost zagrešila, moramo mi popraviti, Radi tega pozdravljam, da hoče naša. država sedaj ustvariti nekaj, kar smo doslej pogrešali — seveda, če se bo to, kar se namerava, izvedlo res dobro. !A kakor danes vidimo, hočejo to, kar smo pričeli, gotove stranke čisto pokvariti. Ce jih pri tem vodi obzir do kapitalizma, moramo (to, odločno obsojati.
Delovni čas.
Sedaj razpravljamo o II. oddelku, ki obravnava delovni čas. Med predmeti, s katerimi se mora baviili zaščita delavcev, zavzema normiranje) delovnega, časa velevažno mesto. Odgovorimo na vprašanje: zakaj je treba delovni čas normirati? Po pojmih gospodarskega liberalizma, ki žalibog še dandanes obvladuje svet, je delo blago. Delodajalec seveda stremi za tem, da kupi to blago kar najbolj po ceni —> nizke mezde — na drugi strani pa želi, za dogovorjeno oeno dobiti kar največ blaga s tem, da kolikor, mogoče raztegne delovni čas.
Ce se sedaj reče: naj se delavec sam brani, naj ga brani njegova organizacija, moramo odgovoriti:! čim dalje časa mora delavec delati, tem bolj so izčrpane njegove telesne in du ževne moči in tem manjša je njegova odporna sila proti kapitalizmu in izkoriščanju. Zato mora država kot zaščitna inštitucija v interesu socialnega miru normirati delovni čas.
Kaj pa je normalni delovni, čas? To je tisti čas, ki je primeren zdravju in telesni ter delovni moči delavčevi. Kajti zdravje in telesna moč je največja dobrina, največji kapital delavcev. V poštev pa pridejo pri določitvi normalnega delovnega časa tudi driuri momenti: tehnični pogoji, gospodarski razvoj posameznih industrij, navada: delavcev in intenziteta, dela. S tehnično izpopolnitvijo in z
; industrijelno vzgojo delavstva se je I že pred vojno doseglo na Angleškem I in v Nemčiji da je delavec v 10 urah I produciral isto, kakor poprej v 11 ali j 12 urah	. ,
S Toda, gospodje, pri določitvi cle-I lovnega, časa ne pride v poštev same I gospodarski moment. Po vel ar iti mora-I mo, da je treba gledati delavca ne j samo kot delavca, kot živ stroj v go-! spodarskem obratu, ampak ga je tre-] ba smatrati tudi kot člana rodbine, j kot, rodbinskega očeta, kot člana po-j litične skupine, kot človeka, V teh po-I gledih ima delavec pravice in dolžno« i sti in dolžnost družbe in države je, i da um oskrbi čas, da še more posve-j till tem nalogam. To je pa odvisno od I trajanja delovnega časa. Država, ki j ne smatra delavca samo za sredstvo j za obogatenje drugih, siiojev, ampak j kot bitja, ki ima samosvoj namen, dr-j žava. M daje delavcu kot državljanu 1 politične pravice v občini), pokrajini i in državi, mora že iz razlogov držav-j nega raisona obsoditi predolgo raz’ j tegnjeni delovni čas.
S Jedro celega vprašanja je raz-I merje med časom dela in produktom j dela. Nastane vprašanje:	ali vodi
j zmanjšanje delovnega časa nujno do j zmanjšanja in podraženja produkcije? i Na to vprašanje bomo lahko odgovori-j li, če smo si na jasnem o tem, kaj je j clelo.
Maj je tlelo?
Kaj j'e delo ? Ako ga - posmatramo fiziojogično, je delo izpremenitev po-teneijelne energije/ kisika, M ga človek vdiha, in živil, ki jih zaužije, v psihofizične energije. Ce se te energije uporabijo v gospodarske s.vrhe, i-ma,mo gospodarsko delo.
Delo pomen j a torej uporabo energije. Energija se uporablja ne samo z delom, ampak že,tudi s samim /hijenski m procesom.; Mi oddajemo svoji - o-kolici stalno toploto, torej energijo. Pa je velika, razlika:	organizem v miru
potrebuje v 24 urah približno 2770 kalorij, težko delujoči organizem pa okoli 4550. Pri delu se uporablja energija z mehaničnimi pregibanji, ki jih povzroča delovni proces, in z duševnim delom, K temu pride uporaba ©-nergije s stanjem, z gotovim držanjem telesa, z naporom čutil (oči, ušes itd.) s pretresom tal, kjer človek stoji, S
tem se utrudijo mišicie, pa tudi živčni-aparat.
K temu pride. še to, da se pri moderni delitvi dela vrši, delo samo po nekaterih mišicah. Iste mišice so vedno v akciji in isti živčni centri in i-ste možganske partije. Tako nastopi utrujenost že prej. In tako delo se ponavlja dan na1 dan.
Delavčeva utrujenost pa ima za posledico, da se produkt dela zmanjša kvantitativno in tudi kvalitativno. Pri delavcu pa se s tem trajno oškoduje organizem in oslabi njegova delovna moč. edini njegov vir dohodkov.
Zmanjšanje delovnega časa.
Zato so že pred vojno človekoljubni podjetniki delali poskuse, da bi zmanjšali delovni čas, a pri tem vzdržali produkcijo na isti višini. V Jeni je n. pr. vodja v optiški tovarni, kjer je bilo zaposIenihl lGOO delavcev, zni-: žal delovni čas, ki je znašal prej 11%
I ure, na 9 ur. In posledica? Produkci-i ja se nikako ni zmanjšala! Isti vodja i je šel še dalje in je stavil delavcem j ta-Jla predlog: Ako se bodo % delav-‘ cev v tajnem glasovanju izjavilo za ' to, da bodo delali samo 8 ur, a da bodo delavci pri fern vestno gledali na to, da ostan’e produkcija na isti višini, bo znašal delovni čas samo £> ur. In res se je sedem osmin k delastva izjavilo za to in produkcija je bila pri o-semurnem delavniku ista kakor poprej pri deveturnem delavniku..
- Drugi taki poskusi na Angleškem in v Ameriki so pokazali, da znižanje delovnega časa ni nikaka nevarnost za produkcijo. Zato so delavske organizacije vedno zahtevale znižanje delovnega časa in to Je bila vedno ena izmed prvih njihovih zahtev. Ko ec svetovne vojne je prinesel deliavcem uresničenje njihovih zahtev:! osemurni delavnik.
Gospodje! Mi moramo iti zg, modernimi državami; mi moramo gledati, da ne bomo, kar se tiče zaščite delavstva, na istem slovesu kakor pred vojno. Za to je naša naloga, da gremo za vzgledom evropskih kulturnih I držav, To zahteva interes delavstva, to zahteva interes produkcije, to zah-I teva tudi socijalni mir naše države, j ^ Pojdimo za vzgledom kulturnih držav in ne delajmo toliko izjem, kakor jih je prej predložil g. dr. Laza Markovič! Njegov predlog odklanjam.
Sata: „Kaj imaš?“ — Oba imata, in-j terne! aoije in začne se razgovor o ; tem in onem in tudi o vsebini. Nazarl i nje si pa moža sežeta v roke ter pra-j vita. „Pusti ti v miru mojo stranko, i jaz bom pa tvojo in tako bo prav nam. j in vam! “ — Rečeno, storjeno, interpe ladje romajo v koš, špekulacije in a-fere se pa nadaljujejo od ene in druge strani. Dokler se okoriščajo eni in drugi in ne križajo na loviščih, Je mir,' če pa le 'enkrat trčijo drug, ob drugega, je prepir pa to tudi samo tako dolgo, dokler si ponovno ne razdelijo svojih revirjev.
Nad krono, nad vlado, nad parlamentom in nad državo so strankarski klubi. Ti izbirajo ih deligirajo ministre, sestavljajo vladi programe in mo bilizirajo krog sebe svoje trabante in pajdaše v prospeh svojih Špekulativnih interesov. Za motive, ki vodijo to društvo daje najboljši primer incident iz ene zadnjih sej demokratskega klu-
ba.	Poslanec, Cubrovič je napadel Križmana kot aktivnega ministra, češ da je dajal koncesije za, eksploatacijo bosanskih gozdov in ni varoval pri tem državnih interesov, Križman mu pa takoj odgovori, da ga samo za to napada, ker ni dobil podobne koncesije v Črni gori. — Za moralo te politike in za znamenje špekulativne druž be je to najboljši dokument.
lovi Balkan.
V znamenju špekulacije.
Imeli smo že nebroj sramotnih in škandaloznih spletk in dogodkov v visokih krogih, naenkrat je završalo — zmerjalo se je in protestiralo, naen -Krat pa zopet vse utihnilo. Bili so ogroženi važni državni interesi, pretila je milijonska škoda, visoke osebe so se pokazale v najgrši umazanosti, in razna razkritja so vzbujala sicer ve -liko pozornost, ostala so pa precej nejasna in naenkrat se o vsem ni čulo niti besedice več.
Vsaka družba, mala ali velika — zna obračunati s svojimi člani, ki ji napravijo kako škodo. Ce je velika če je zločin ali krivica, se storilca kaznuje in družba nima z njim za vedno ali pa vsaj za čas naložene kazni nobenih stikov in vsak njen član ve, zakaj in kako se je moralo to zgodita Drugače je pri kaki malopridni,' recimo roparski družbi. Tu ropajo vsi od prvega do zadnjega, najstarejši kakor n a;,mlajši, eden grabi tu, drugi grabi tam in šele tedaj, Če se grabežljivi prsti križajo, če se od enega in drugega stegajo po eni in isti stvari ali pa če eden nekaj doseže, drugi pa ostanejo prazni, pride do krega in do prepira in celo tako daleč, da' tisti, ki je ostal prazen, toži druge iz same za visti Take tožbe seveda ne segajo daleč, Uspešni ropar odstopi neuspešnemu del svojega plena in zopet je mir v skupnem delu, ki je .krivično. Kar na kratko povedano, V dobri družbi se krivica mora kaznovati, v slabi se pa samo krivda vseh razdeljuje na po-
sameznike, plen se deli v svrho novega izdatnejšega ropa,
Iz prispodobe lahko preidemo na naše javno življenje, mesto ropa ter plena je treba postaviti besedo špekulacija in takoj nam bode jasno, kako in zakaj se razne afere pri nas tako mimogrede obsojajo in nikdar ne ob» sodijo, pač pa se prav bohotno razvijajo ena iz druge ali pa iz prvih cela vrsta novih. Spekulativnih dogodkov ali afer je nepregledna vrsta/ Zlasti v beograjskih Tistih čitamo dannadan njih cele kope in nekateri se še vedno čudijo, kako da proti temu nikdo ne nastopi. Kdo neki ? — Posamezni -M, poštenjaki? Kako? — Pri tej aieri je Pašičev sin, tu kak minister, tam konzul, načelnik, inšpektor, pukovnik ali pa kaka druga po Činu in oblasti ali pa po sorodstvu visoka oseba, in sedaj se bori z bogovi, če ti le mila glava! ?
Imamo družbo, ki se imenuje parlament in tudi tu ni| mogoče izzvati odpora ali cielo boja proti špekulativnim aferam, V tem parlamentu so stranke: ehe s svojo vsemogočo državotvorno večino, druge daleč tam ob steni, da so bližje vrat, skozi katera jih je že mnogo odletelo. Tudi med večino so pošteni ljudje in če danes ta ali oni čita v listih o tej ali oni aieri se seveda hudo razburi in, vpije: škandal, sramota“, v prvi Jezi napiše celo interpelacijo ter jo nese v klub, To stori tudi poštenjak iz sosed, kluba Na poti v tajništvo se srečata in vpra-
„L’ echo de Bulgarin“, list bolgarskega ministra za zunanje zadeve, je prinesel pod gornjim zagiavjem zanimiv članek, v katerem razpravlja o težnjah boljg. z e m|’ orad n i šfce stranke za ustvaritev jugoslovansko federativno države iz Jugoslavije in Bolgarke. Uvodoma obžaljuje list izgubo, grške Makedonije, Dobrudže in Trakijp in jo smatra kot izgubo vsega slovanstva. Tako Je izročenih dva milijona Slovanov na milost in nemilost svo" jim sovražnikom, ki jih danes z vsemi sDami raznarodujejo. Najvecji pogrešek splošnega mnenja na Balkanu je, da so ga ustvarili v Parizu. To je katastrofa slovanstva. „,Novi Balkan“ piše imenovani list, „bi moral biti zmagaj slovanske misli, delo slovanske vzajemnosti in dokaz njene nezlomljive moči. Na Balkanu potrebujemo bratsko, močno in pacifistično (miroljubno) državo, na katero bi gledali sosedje s spoštovanjem, skratka: veliko jugoslovansko državo, veliko Jugoslovansko federacijo, v kateri bi Bolgari, Slovenci, Srbi in Hrvati čutili, da prebivajo v lepo urejenem domu kot n'erazđružljivi bratje. O tem so sanjali bolgarski rodoljubi Rakov-sky, Karavelov, Levsky, Botev in veliki knez Mihajlo III, Obrenovič. Preobrat dogodkov na Bolgarskem je brez dvourno predpriprava za) federacijo Bolgarije z Jugoslavijo. Potrebno pa je, da ta ideja., ki v Jugoslaviji ni tu ja, dozori v Beogradu. Ce bi se nekega dne ujedinila ta dva junaška na roda, bolgarski in srbski, bi ves slovanski svet lahko 2J zadovoljnostjo gledal na svojo bodočnost. Velika jugoslovanska federacija, katera bi obsegala okoli 20 milijonov prebivalcev bi'imela izhod na tri morja, bila bi četrta v Evropi po velikos i ozemlja in prva po gospodarski neodvisnosti od ostalih držav. Novi Balkan! je stvar Jugoslovanov. Naša dolžnost je, da u-stvarirno ta Novi Balkan“,.;
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Stari Pašič je naznanil svo-um kolegom ministrom, da on vrne kraku mandat za sestavo nove vlade, ker njegovi razgovori z opozicijo niso dovedli do nikakih uspehov. Komu bo sedaj kralj poveril nalogo limanja nove vlade, ni znano. Demokrafje upajo na Davidoviča, ki bi pa imel za seboj samo 127 glasov, polovica poslancev pa je 184. Stojanu Protiču se o -


W.**«**«?*»	■

T>eta največ, namreč 252 glasov. Vse-Зсако bo odločil v tej vladni krizi hr-jratski blok.
Zako o o d a j ni odbor so je pečal z občinskim volilnim redom za Hrvatsko in Slavonijo. Jugosl, klub je propadel s svojim predlogom o ženski .volilni pravici. Zedinili so se tudi, da «peljejo za Hrvate volilni sistem krog-Iiio mesto dosedanjih glasovnic.
Zahteva de mo k r a t o v, da se preložijo zagrebške občinske volitve. je bila odbita od ministrskega — sveto.
Finančni odseki je znižal proračun za mesec januar za 28 milijonov dinarjev.
ITALIJA.
Bonomijev kabinet je do-bil od strani parlamenta zaupnico 146 glasov večine. Proti vladi so glasovali: Jugoslovani, Nemci, komunisti, socialisti in republikanci.
IRSKA.
Irci in Angleži so se ven-Üar le sporazumeli. Irska dobi samoupravo, kakor: Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Južna Afrika. Irska dobi ime „Svobodna irska drža -va.“ Razmerje med britansko in irsko državo se bo ugotovilo v Srski ustavi Britanske vojne sile bodo tako dot go čuvate irsko obalo, dokler si je ne osigura Irska sama.
Vladna kriza.
O vladni krizi pišejo beograjski
listi na vse pretega. Em pravdo, da m vlada brez demokratov nemogoča ker no pustijo tega. merodajni iaktor.i. „Beogradski Dnevnik“ pravi celo, da 4q ne sme biti, ker, — ne dovoli vojska, „Balkan“ se pa postavlja na prav cinično stališče ter meni, da bi lahko tudi demokrati sami vladali, češ, čim hujše, tem boljše. — Merodajni faktorji, io so ..špekulativni prvaki, ki hočejo na vsak način obdržati vlado v svočh rokah, da si ohranijo vse vire ogromnih profitov. Zato je naravno, da ne dovoljujejo drugim strankam — držav n o-up ravnih poslov. Iz vojske so si ti ljudje napravili voljno in pripravno orožje; -bele in črne roke in še razne druge poltajne zarotniške zve -ze v vojski stoje v službi raznih vei-»akov in tako ni težko razumeti, kako se da vojska uporabljati kot politični utež in celo nekaka grožnja. S tem računajo radikali kakor tudi demokrati, eni se oklepajo bele, drugi pa črne roke, — „Baikanovo“ mnenje je še največ vredno, ker vsebuje veliko psihologije, ki je za balkanske razmere zelo značilna tor se tudi uveljavlja. V, oblastniškem taboru so osebnosti, ki so se narodu vrinile in ki imajo zdaj po tradiciji tako -močno stališče, da dan na dan drzne :še segajo po narodnem premoženju. Napraviti morajo kako nežasiišno korupcijo, da se oglasi kaka kritika in še tedaj ni težko o -prati jih kot narodne prvake in prvo-boritei,e. Lahko si mislimo, kaj po morali uganjati stari Fašič, njegov sin, Jankoviči in drugi porodičarji, da je prišlo do današnjih ostrih kritik, in če bo šlo po tej poti naprej, je zares pričakovati, da 'se narod osokoii ter pomete s celo porodico. Cim hujše bodo uganjali, tim prej bo konec njih samovlade. „Sto gore, to bolje“, cen nruge j-omoči* potem ima „Balkan“ — prav. Ce ne gre z lepa, pa naj gre s težko operacijo, ozdravljenje je pa na vsak način nujno potrebno. >
Kako doigd se bo zavlačevala iviadna kriza? „Jutam ji list“ dozna-ya: Vladna kriza se bo zavlačevala do obletne konference radikalne stranke, ki se bo vršila 12, in 13. t. m. v Beogradu. Pašič je — tako se govori za kulisami — otvoril vladno krizo sa mo za to, da bi člani radikalne stranke lahko kritikovalli našo notranjo politiko, Nadalje tudi za to, da bi isti radikali* ki ne marajo 'demokratov in simpatizirajo s hrvatskim blokom, prišli na površje. Na tem kongresu bo Stojan Protič utemeljil svoje stališče jiapram Hrvatskemu bloku in reviziji ustave.
Zakaj je Pašič napravil krizo?! Radikalni in demokratski klub si jo pris-ojil vsq oblast nad državo, ostali čarni ene in druge stranke sploh nimajo besede. |Ta neomejena oblast klubov je držala, dokler ni začel g. Protič s svojo akcijo. Danes so radi -kali razdeljeni na dva tabora, eden
za Protiča, drugi pa tako približno za Pašiča. Dne 11. t, m. začenja kongres radikalne stranke in Pašič, ki tako rad vlada, je še tako svež, 'da si misli in predstavlja, kako bi ob tej priliki napočil ftihko konec njegovega gospod-stva v stranki in na vladi. Tega konca se mož boji in zato je napravil — krizo Poprej se je umaknil v tujino , sedaj je podal ostavko in pri kongresu še vedno lahko igra vsaj kolikor -toliko ulogo Pilata, 14a to pozo se sedaj vestno pripravlja in če bi kongres po svoji večini odločno obsodil vsako zvezo z demokrati, bo pa mož poka -zai na svoja pogajanja z raznimi opo-zicitjonaici ter dejal: „Glejte, koliko sem se trudil, da se jih rešim!“ — Danes govori z dr. Korošcem* jutri s predstavnikom zemljo uadnikov, po dolgem Času zopet s ProtiČem, če pa v -prašamo enega ali drugega, ki so z njim debatirali, bo vsak dejal:	„Pa
kaj! Pašič je Pašič!“ — Ko se je g. Protič vračal od razgovora, so ga obkolili novinarji, vsak je hotel vedeti , kaj sta se domenila nekdanja radikalna prvaka. Protič je kratko odgovo -ril: „Nič!“, na vprašanje, če pojde v vlado, pa: „Kaj še!“ — Iz tega odgovora ле vse razvidno: kaj je kriza', zakaj jo je napravil Pašič in kje je izhod iz nje. Z ljudmi, ki ne smejo iz ozkega ozračja svojega kluba, ki so že davno radi profitov opustili vsa načela, se načelni opozieijonalci sploh ne morejo razgovarjati. — Protič gotovo ve. do kakih razgovorov bo prišlo na kongresu in zato mora Pašiča pustiti na potu usode.
Razni „protidržavni“ elementi iz vrst opozicije so naenkrat prišli do veljavo na najbolj državotvornem mestu ministrskega predsednika Pašiča. Fašič je dobil do opozicije tako zaupanje glede državotvornosti, da je razposlal njenim voditeljem pismena in brzojavna povabila, da naj pridejo v Beograd in sie zberejo krog njega — vladnega Miklavža, ki ima za vsa-cega 'posebej pripravnega Miklavževa darila. Kakor do sedaj razvidno, g. Nikola ne bo imel sreče z zazdel tvijo svojih očetovskih daril na opozicijo-nalne stranke, ampak se bo moral zopet lotiti za vladna pogajanja: demokratskih, samostojnih In turških f>ar-keljnov.
Iz parlamenta.
Kaj je naš parlament? Zagrebški „Obzor“ odgovarja na to vprašanje tako-le: „To je 419 ljudfi; od teh jih manjka v parlamentu 120, preostali „poslanci“ pa so izročili vso oblast v roke ministrov. Ministrstvo izdaja zakone, vodi upravo, dirigira zunanjo politiko, razmetava z denarjem, zaključuje inozemska posojila, mobilizira, z eno besedo: ima vso suvereno oblast v svojih rokah. Parlament pa o vsem tem še danes ni videl vladnih računov. iZakaj se igramo s parla -mentarizmom, ko nam vlada — diktatorska sila. Radi Evrope — v svoji sramežljivosti nočejo priznati, da smo danes tam, kjer je bila Avstrija za časa Mefternieha. Mi hočemo pred Ev -ropo markirati „osvobojenje“, iingirati moderno, demokratsko, parlamentarno državo in mislimo, da zadostuje, ako se malo pofigračkamo s parlamentom, in če ima vlada — večino, Mi posnemamo Francoze in pravimo:	Glavna
stvar je, da vlada v plenarni seji par lamenta ne pade s svojim dnevnim redom. Glavna skrb gospode v Belgra-du je število „vladnih“ poslancev. Ves smisel parlamenta leži pri teh ljudeh v dejstvu, da ima vlada v iparlamen -tu en nadpolovični glas. To je simbol našega parlamentarizma. Domišl^ujemo si, da smo parlamentarna država, ker izmetavamo težke milijone za parlament in ministre; — glavno je, da ga imamo, kaj dela in kakšen je, zato nihče ne vpraša. Kakor mislijo afriški zamorci, da so kulturni, a,ko si natakne ta ali oni kak cilinder na glavo in manšete na roko . . .
Ministrstvo poljedelstva. Ves pro račun iznaša 114,156,162 dinarjev in to naj bi se porazdelilo tako-le na posamezne pokrajine: za Srbijo dinarjev 54,309.496, za Crnogoro 3,759.646 dinarjev, za Bosno in Hercegovino čez 7 milijonov, za Dalmacijo čez 6 mil., za Hrvatsko čez 15 mil., za Slovenijo pa čez 9 milijonov dinarjev. Redni in izredni izda,tki samega ministrstva iznašajo 15,124.935 dinarjev. Samo za osebne izdatke uredništva se izda čez
4 milijone din. Veliko število uradni. kov je seveda tudi odrejeno za zunanjo službo ter vleče še velike posebne dodatke. .Eni hodijo po celem svetu v raznih nakupovalnih komisijah, drugi „študirajo“ po Parizu, Londonu in bog zna kje še moderno kmetijstvo :er ti polnijo žepe z visokimi dnevnicami v vseh mogočih tujih zdravih valutah , in še po raznovrstnih postranskih za-radah. Sam direktor takozvane „Direkcije voda“ ima stalen dodatek na plačo od 52,927 dinarjev, Ministrstvo je razdeljeno na 11 oddelkov z raznimi pododdelki in povsod kar mrgoli vsakovrstnih načelnikov, inšpektorjev, šefov od referentov in samih referen • tov. Celo demokratska „Pravda“ v Beo gradu se večkrat spozabi in zabavlja čez velikansko število (ega uradništ -va. Kvalifikacija teh ljudi je ista kot v drugih ministrstvih, — Razdelitev nroračuna na posamezne dežele je samo na papirju, glavno je, da se vsaj za oko razdelijo ogromne svote, ki se stekajo v to ministrstvo, ki se je pred kratkim proslavilo s škandalozno afero volov in ovc in ki že po svojem šefu mesarju Puclju ne more služiti v prospeh kmetijstva.
Prav čedna nadloga se nam obeta z upeljavo okrajnih) načelnikov, Po centralistični ustavi dobimo v državi 26 oblasti, ki bodo razparcellirane na okrožja ali sreze. Tem okrožjem bodo načel je vali okrajni načelniki, ki bodo prava nadloga za naše občine in cer krčno oblast, Srezkim načelnikom bo odkazana oblast vsakomesečne vizita-cije občinskih pisarn, računskih knjig tor blagajn. Poleg občine pa bodo ti okrajni načelniki inšpicirali župne u-rade glede rojstne, poročne in smrtne knjige. Dvomimo, da bi bili z upelja’ vo srezkih načelnikov zadovoljni naši župani in cerkvena oblast, ki bodo s e‘entr ah stično uvedbo šele prav čutili vsestransko odvisnost od .centralizma,
Demokrati v škripcih.
Demokratie bežijo ipred volitvami. „Srbija“, ki je blizu Protičevega kri-ia radikalne stranke, piše: Sedaj, ko smo na robu propasti, ko se trudi ra-dika na stranka, da reši to, kar se še da, to največja briga demokratov: o-siguranje oblasti! V vseh krogih prevladuje mnenje, da treba dati naši kral.fevdni takoj po ustavi volilni zakon, Dokler nimamo volilnega zakona, je izključen apel na narod, vlada postaja v resnici diktator, Volilni zakon .e predpogoj parlamentarne vlade. Se ,taj pa čujte, kaj hočejo demokrati: v pogajanjih glede zopetne vzpostavitve Voancije z radikali zahtevajo, da se ustvarile zakoni glede proračuna, o razde .itvi države na oblasti, o soaijal-nem zavarovanju itd. Volilni zakon pa so pomnili na 14« mesto. Gospod JDS prvak Ljuba Davidovič se je celo tako daleč osokolil, da je zaupal Paši -eu: volilnega zakona sploh ni potre -ba, ako bo koalicija iskrena. Demo -kratoki listi („Pravda“) pa pišejo, da hočejo pristati demokrati na fakt, da se predvsem ustvari volilni zakon ali le pod pogojem, da se zavežejo radi -kah pismeno, da ne bodo izzvali krize. Celo .politično delovanje demokra-:ov se osredotočuje v zasiguranju oblasti. Vse to pehanje demokratov za vladnimi koriti je znak slabosti. Ako se drži stranka na vladnem površju le nasilnim potom, potem gre z njo — proti koncu. Bog; nas usliši!
Demokratie bi radi odgodili obč. volitve v Zagrebu, „Jutarnji list“ poroča iz Beograda: Dne 6. t. m. je zbo lova! zakonodajni odbor in razprav-Pal o uredbi notranjega ministrstva po materi se izvedejo volitve na Hrvat skem ter v Slavoniji ia mestne volitve v Zagrebu, Dr. Svetislav Popovič je iziavil v imenu notranjega ministra in demokratskega kluba, da ni z asi-gurana po dosedaj obstoječem zakonu t .osi glasovanja, ker se voli potom glasovnic, katerih vsebino je mogoče že vnaprej uganiti. Radi tega je treba uvesti sistem krogljie. Dokler se ne uvede zakon krogljie, naj se oclgo-di i zagrebške volitve. Proti predlogu Popoviča je najodločneje protestiral g. dr. Hohnjee in izjavil, da je ta predlog čisto navaden trik demokratov, ki se b ,,t poraza v Zagrebu. Tako postopanje demokratov je unikum v politični borbi ter škandal za našo državo, Misel, da bi se odgodile volitve v Zagrebu, je sprožil g. Pribičevič na intervencijo zagrebškega kraljevega
namestnika — demokrata Demeirovi -ča, ki je javil v Beograd, da je položaj demokratov v Zagrebu brezupen . Demokrati vidijo, da bo reševanje ministrske krize znatno škodilo njihovi politiki v Zagrebu, zato se trudijo, d* bi zavlekli volitve. Vprašanje zagrebških volitev je bilo definitivno nešeno na s.edini seji zakonodajnega odbora, za katero je obljubil oster napaÜ na demokratsko intrigantstvo poslane* dr, Janko Simrak (Jugosl, klub).,
Vladna kriza je ustvarila nekak* premirje med staro in mladoliberaloi radi oblasti v Sloveniji, Strah morebitne izključitve iz vllade je tako prevzel demokrate, da so čisto pozabili na razdelitev države v oblasti ia se samo ukvarjajo s krizo, s ProtiČem te®: Korošcem. Začasna upostitev razkoso-vanja Slovenije je menda najbolj ljuba našemu pokrajinskemu namestnik u. ki bo lahko sedaj nekaj časa v dobi krize nemoteno in sam vladal Slovenijo. Nekemu vedno dobro služijo naš* vladne krize,
C©; se oblastniki skregajo zaradi plena т nastane takozvana kriza, čl* tamo v državotvornih listih vse mogör Še. Naenkrat se pojavijo različne — struje, četudi smo poprej toliko čuli * državotvornem in služnem „edmstvuf v eni in drugi stranki. Poprej j‘e bil Protič kvečjemu še kak „mesija“ Ш avtonomiste, sedaj pa se naenkrat govori o radikalnih strujah, ki so vzrok» da so se pogazili sporazumno z demo’ krati Celo „Jutro“ je zapisalo te dnt „da je v demokratski stranki vedno jačja struja, ki zahteva definitivni — prelom z radikalno stranko.“ Kako to? Prej vsi edihi, enotni, zdaj pa k a* naenkrat struje!
Beležke.
Kaj mislijo zemljoradniki o Paäk čevi politiki? Te dni je imel klub zem ljoradnikov plenarno sejo, na kateri se je bavit s Pašičevo ponudbo gledft vstopa v vlado. Zemljoradniški poslal ci izjavljajo na Pašičevo povabilo, da, oni ne samo, da ne bodo vstopili v via do, kakeršno si zamišlja g. Paštio — ampak jo tudi ne bodo podpirali* Ze® .joradniki so tudi odposlali po predsedniku kluba Laziču Pašiču kratko pismo, v katerem pravijo, da med radikali ter demokrati na eni strani i®. zemljoradniki na drugi strani ni ni -kakih skupnih idej za izvedbo zemljo-radniškega programa.
O ustavni razdelitvi države na o„ bliasti je znalo toliko povedati vladno časopisja, češ, da so pri razdelitvi . bili za razne državotvoroe merodajni 1« gospodarski in upravno bolj prožni interesi. Sedaj' pa zvemo, da |e odloča’ valo glede državne razdel tve edino t« skrb za mandate raznih radikalnih in demokratskih ministrov] in poslancev. Vsak minister si je zaokrožil oblast, kjer je dobil svoj mandat tako, da bi. mu bila tudi v prihodnje zasigurana izvolitev. Tako je n, pr. g, minister, demokrat Križman vi strahu za s\oj mandat pripopal k varaždinski oblasti Še del Prekmurja, ker upal da bi bila taka mešanica še najbolj prikiad na za njegovo zopetno izvolitev pri prihodnjih volitvah v varaždinskem o-krožju. Kot Križman so prikroievall razne oblasti tudi ostali njegovi kolegi ne iz gospodarskih in upravnih ozirov, ampak radi lažjega lova za» mandati, Tako se dela za upravno konsolidacije naše države pod firmß narodnega edinstva.
Narodna skupnost je samo letam mogoča, kjer si . narodi sami volijo — svojo skupno upravo, ki je v stanu , da zadosti vsem socijalnim potrebam narodnega življa. In pr.i nas? — Iz zastrupljenega ozračja vladnih kupčij se razvija narodnemu edinstvu pogu-bonosen način pisave beograjskih lis“ fov. Ob vseh mogočih prilikah se poudarja, da naj Srbi vzamejo to, kar jim je prisojeno po londonskem ugovoru, ki ga pa seveda sami nočejo priznati. — Bilo bi nujno potrebno, da se ti listi začnejo resno ukvarjati z likvidacijo vojne psihoze, da prenehajo s svojim imperijalizmom, osvetništvom;, in da nehajo s slavospevi o „slavni in bogati“ zemlji, ko je vendar jasno« da moramo stopiti vsi na branik proti izkoriščanju domačih in tujih pijavk*.
Kje so dolarji? „Slob. Tribuna“ od dne 7. t. m. piže: „Od začetka leta 1919 do polovice leta 1921 se je vrnilo iz Amerike -32.192 izseljencev, ki so prinesli s seboj najmanj okrog Љ
■A
m
даДјјопог dolarjev, ker znaša ; a -povprečnem kurzu 10 milijard kron. Jasnosti so precej dobro znani denarni zavodi in osebe, ki so se okoristile s temi dolarji, ki bi državi, če bi imela spretno finanöno upravo, lahko dosti pomagali do zdrave valute dinarja in Krone. To se ni storilo in zato je pač upravičeno, napadati nesposobne ministre. Javnosti so odgovorni vsi krogi, ki so sprejemali od izseljencev denar, in bilo bi zeio zanimivo, enkrat izvedeti* kam so odšli ti dolarji po — njih posredovanju, krivdi in Spekulaciji* Znauo je, da Jugoslavija, oziroma njeni bankirji, zalagala celo — srednjo Eyropo z dolarji, to pa ne pri nakupovanju, temveč samo po valutar-no-špekulativnih potih. Ali se bo na Sel kak finančni strokovnjak, ki bi naši upravi znal raztolmačiti, da te ba-rantije z dolarji niso bile patrijotične In da bi bilo potrebno, valutne špekulante poklicati na odgovornost?“
Dnevne novice.
filed© občinskega volilnega reda v Sloveniji se je v zakonodajnem od’ boru doslej najbolj blamiral g. slabo-stojni Droienig, Njegove davčne zahteve glede župana in odbornikov smo že omenili, kako se mu je smejal pri tej priliki zakonodajni odbor. Nobenega predloga pa se me boji g. Drofenik tako. bot ženske volilne pravice, o kateri zopet debatirajo v zakonodajnem odboru. Samostojna jb sploh pro’ H ženski volilni pravici, najbolj pa se veda proti oni v slovenskih občina». Na stališče občne ženske volilne pravice se (postavljajo v odboru samo Jugoslovanski klub in soeijfalm demokrat je. Omeniti tudi treba, da so samostojni glede občinske volilne pravice odločno na razrednem stališču, ker je zahteval Drofenik, da je treba za vo-.Шпо pravico dveletnega bivanja v ob čini. Kadar' gre za ustvaritev res naprednih in demokratskih zakonov so sJabostojni vedno za čisto samostojni, mi plankami najbolj teiebastega nar začinjaš tv a.	,
Plebiscit „Slov. Naroda“ in „Tabora“. Prepir med „Narodom“ in „Taborom“ radi nedeljene in deljene Slovenije je dosegel ta. višek, daj hočeta oba Ista izvesti potom svojih naročnikov plebiscit in sicer: „Narod“ za nedeljeno, „.Tabor“ za deljeno Slovenijo, S tem plebiscitom se bosta oba lista še bolj osmešil a, kot sta se že s polemiko, ker nobeden od njiju ne zastopa med našim ljudstvom Slov. Štajerske javnega mnenja in ju izven mest, na deželi, sploh nikdo ne pozna. Se sceijalisti bi se osmešili s plebiscitom, JDS pa sploh ne pride niti v poštev, kjer gre za mnenje mas. Pri nas zopet žabe lajajo, v zavesti, da so samo za mestno regljanje.
Predsedniki okrajnih šolskih svetov, pozor na šolske oglede! Iz raz’ nih krajev dobivamo poročila, da so imenovani novi šolski oglede. Zaiosit-na so poročila iz ptujskega okraja. V ormoškem okraju je najhujše udarjena velikonedeljska šola, za katero je imenovan ogledom neki Matija Rakuša, bivši tovarniški delavec v Gradcu
ki se je zopet vrnil v domovino. Iz Ormoža je došlo poročilo, da jo tega moža priporočil sam velikonedeljski nadučitelj gospod PrajndL Gospod o-kraini glavar je Šel na Jimanee!
AMeritska odredba. Poštni minister .te vsem podrejenim direkcijam in uradom dostavil ukaz, da se odsedaj ne sme odpravljati z raznimi vinjetami in kolki opremljenih pisemskih po-šijatevv Ministrstvo utemeljuje svojo odredbo z razlogom, da pošta ni institucija, ki naj bi agitirala za razna — društva, družbe m ki naj bi razširja la versko in reklamno propagando. — „Jutro“ pa poz:-..a: „Kolkujte-vse svoje dopise in pisma z rapallskimi kolki!“ Kdo.r bi se torej poslužil kolkov Ciril Metodove družbe, ‘ jugoslovanske Matice, Slomškove zveze itd., se izpo-slavi.a nevarnosti, da pošta njegovega pisma ne bo odpremiia. V Beogradu najbrže ne poznajo pisemskih kolkov in zato si mislijo: Kuj je Se tega prečanom freba! ?
Vse pomotoma. Nad eno leto je bil pri nas slabostojni Kirbiš pcmo -torna poslanec. Pomotoma pridejo pr nas nedolžni ljudje v zapor, kjer pomotoma umrejo. Mogoče vlada tudi sedanja vlada čisto pomotoma!
Predrzni zlikovci so pri posestniku Englerju v Voseku sneli raz streho nekaj opeke, odžagali late in na ta način vdrli na podstrešje. Odnesli so 300 kg pšenice nekaj fižola in obleke, Pri posestniku Cučeku so pa u-kradil dva panja čebel. Tatovi so baje že na varnem in prejmejo za svoje — „delo“ primerno plačilo.
Beograjska vsoučiiiščua omladina za Protiča. Prve dni tega tedna se je vršila v Beogradu volitev vseučiliščne dijaške organjzacije „Pobratimstvo“. To društvo je centralno udruženje vseh vseučiliščnih dijaških klubov, M jo igralo pred in med vojno važno politično vlogo. Rezultat teh volitev je bil sledeč: radikal 389, rdeča lista 272, demokrati 271, agrarci 106, neopredeljeni 73 in republikanci 71. Po Štetju glasov je krenila radikalna o-mladina pred stanovanje Stojana Protiča, kjer jo manifestirala. Eden od dijakov je nastopil kot govornik in zatrjeval, da je celotna radikalna o-mladma za politiko Protiča, da hoče pomagati vsem njegovim akcijam, o-sobito pa hoče z njim sodelovati glede sporazuma s Hrvati. Mmiiestanti so na to odpeli vse tri državne himne in še razšli z „'Živijo“ vzkliki na Protiča!
Japonski delegat in naša policija. Kakor poroča „Narodno Jedinstvo“ iz Varaždina, je tudi japonski delegat i-mel priliko, seznaniti se natančnejše z našo policijo, Ta japonski delegat je zaposlen pri komisiji za razmejitev na še države in Madžarske. Nekega ve -cera se ie vozil z avtomobilom in ker ni imel luči, ga je ustavil neki redar kar z revolverjem. Sofer-domačin je sicer pojasnjeval redarju, da je v avtomobilu antanti* äeleget, äa so brez luči, ker so se pri delu zakasnili, pa ■ vse zastonj, redar je bil vedno bolje robat in je tiral vse skupaj na policijo. Kaj se je na policiji godilo in kaj ie vse izrekel japonski delegat na ra-
čun naše uprave, ne kaže pripovedovati. Biio kakor bilo, vodja policije je drugi dan oblekel paradno uniformo . ter šel prosit japonskega delegata za odpuščanje. Redar je seveda ostal v služDi, izgovoril se je, da je bil pijan in vse je bilo v redu, japonski dele -gai bo pa raztrosil lep sloves o naši policiji po daljnem svetu.
Ponarejeni petdinarski bankovci, V zadnjem času se vedno pogosteje po javljajo v prometu ponarejeni Čdinar-ski bankovci. Ponarejeni so tako fino,, da se jih ie prav težko razločuje od pristnih. Kot najočividnejši znak, da so ponarejeni, je na levi strani ban kovaa se nahajajoča slika Miloša Obi-liča zelo nejasna, od leve na desno pa močno šrafirana. Številke in serije so na ponarejenih natisnjene v manjših in drobnejših številkah, nego so one na pristnih, številke 5 se pa vidijo na nepristnih kot bi bile rdeče-rjave, do-čim ko so na pristnih v lepi rjavi bar vi. Papir ponarejenih bankovcev je bob debel, nego oni na pristnih. Torej 'pozor!
Iz Maribora.
Shod, Slovenske ljudske stranke za mesto Maribor se vrši prihodnji pon-deljek, dne 12, decembra zvečer v dvo rani Strokovne zveze — blizu Cirilove tiskarne . — Na dnevnem redu je govor o političntergf položaju in važni mariborski zadevi. Zaupniki SLS iz stanovskih organizacij in posameznih ulic so naprošeni, da agitirajo za o-bilno udeležbo. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Seja občinskega sveta se vrši v pondeijek, dne 12, decembra t, I, ob 18, uri v mestni posvetovalnici s sledečim dnevnimi redom:	1. O ver jen je
čilo predsedstva* 2. Personalne zade-zapisnika zadnje redne seje, in porove. 3. Proračun za leto 1922.
Telovadna akademija mariborskih Orlov in Orlic je uspela nad vse pričakovanje sijajno. Brez lepakov, brez židovsko-kričeče reklame in brez skrbno pripravljene agitacije smo dosegli, da je bila velika, dvorana Narodnega doma do zadrtega kotička raz prodana in da je moralo par sto oseb zopet oditi, ker je zmanjkalo vstopnic. Nastopi so bili dovršeni. Opazili smo sicer malenkostne pomanjkljivosti v izvajanju nekaterih vaj, kar pa nikakor ni motilo harmonično zaokroženih nastopov. Zlasti so ugajale precizno izvedene brnske vaje dijaških Orlov in mariborskih Orlic. Ljubka „e bila ip rica „Padajte snežinke." ,, ajalni nastop“ je naravnost presenetil. Pevski zbor je vršil svojo nalogo izborno, le žal, da neugodna akustika dvorane ni dovoljevala finejših efektov. Burjo odobravanja so pevci želi zlasti pri „Žabji svatbi “ Posebno hvale vredni so bili nastopi korajžnih Orličev ter Orlicic. S težavnimi vajami na bradlji pa so nam dijaški Orli pokazali lepe sadove tihega dela v telovadnici . "Včerajšnja akademija je pač najlepši dokaz, da gre mariborski Drei čast -nemu razvoju nasproti.
Pobožnost Lrvatskih , So kolov; — „Tabor“ od 8. t, m, poroča: Hrvatska
maša se vrši v četrtek (na praznik Brezmadežnega Spočetja) v\ dvorani Sokolskega društva v Zagrebu. Ali je bilo v Mariboru tudi tako E
Mako prodajajo vojaške žrebioe. Dne 6, decembra so v dragonski vojašnici v Mariboru „prodajali“ 28 mladih žrebcev in žrebie, namenjenih za vzgojo kmetskih plemenskih, kor4, Vodja licitacijske komisije je bil _ nek kapetan. Za licitacijo razun mariborskega konjskega mesarja Coiphtti-ja, nekaterih oficirjev ter par kmetov, ki so slučajno zvedeli za to dražbo, nihče ni zmal. Prodaja konj ni bila prav nič razglašena. Dobro bi bilo preiska’ ti, kak namen je imela taka „tajna" licitacija. Prva je prišla na* dražbo najlepša žrebica. Navzoči kmetje ugovarjajo, da bi konjski mešetar smel licitirati plemenska živinčeta. Kapetan je pristal na to. Licitacija se začne. Kapetan sam licitira žrebico. Dobil jo je za 254 dinarjev. Kmetje nalašč niso višje licitirali, ker jo je kapetan „hotel“ imeti. Pride na vrsto druga^ žrebica. Sedaj pa je kapetan takoj pripustil Copetti-ja k dražbi. In konjski mešetar je dražboval in tudi izlicitiral lopo živalco. In še lepše! Dočim je nastavil kapetan izklicno cieno, za obe že prodani žrebici na 100 oz. 201) dinarjev* je takoj na to izklicna cena za ostale žrebioe in žrebeta, ki so bila manjvredna, poskočila na 300 dinarjev. Licitacija je bila na to ukinjena, -~ Ali ni to cel roman? Kapetan vodi licitacijo, kapetan licitira najlepšo živalco! Kapetan pri licitaciji za sebe izbrane žrebioe izloči konjskega mesarja in mešetar j a, ko jo je že dobil, dovoli zopei Copettiju, da sme licitirati, Ali se je korupcija usidrala že tu di v vojašnice?
Lastniki hiš iz Maribora in okolice so dne 4, t, m, sklenili resolucijo, v kateri zahtevajo soglasno, 'da začne tudi država gradjti uradne prostore in stanovanja za svoje uslužbence,-
Zopefcna otvoritev kirurgičaoga in veneričnega oddelka. Ker je Mrurgič-ni oddelek in oddelek za spolne in kožne bolezni splošno bolnice v Mariboru že renoviran, se bolniki na ta ava oddelka sprejemajo zopet normalno.
Kožuhov ovratnik se je našel na Orlovski akademij) v mariborskem Narodnem Domu, Lastnica ga 'dobi v. pisarni tajništva SLS Cirilova tiskarna v Mariboru.
Planinski vestnik.
Najlepše božično in novoletno darilo je nedvomno planinski koledar za leto 1922, V njem se najde vse, kar je potrebno plaamcu-začetniku,, kakor tudi izurjenemu turistu. Preskrbite se z njim ako ga še nimate, v trgovinah: Cirilova tiskarna, Baloh & Rogina, Ivan Oravosš brivnica Novak in Pinter & Lenard, vsi vj Mariboru, kjer stane 20 K; po pošti se naroči pri Brunon Rotter, Maribor, Krekova ulioa 5, ter stane s poštnino 21 K.
Sveti in Silvestrov večer prebije skupina plamcev-samcev na. Pohorju. Odhod se pravočasno naznani. ..
Gladiatorji,
- Prva knjiga. — Eros.
(46, nadaljevanje.)
Toda njegovo nemirno oko se je kmalu spet vrnilo k mizi in se nanovo zatopilo v izbrane kuharske na -sladnosti —.
Prvi za cezarjem je slonil gledališki igralec Parid Njegov dekliški obraz je gorel od vina, temne, smejoče se oči so mu v pijani veselosti zrle od enega gosta do drugega. Pretirano je bil oblečen in biserni ovratnik je nosil, darilo cesaričino, ki bi si bil z njim lahko kupil celo kraljestvo —.
Živahno se je razgovarjal s člo -vekom robatih lic, svojim sosedom, ki mu je godrnjavo odgovarjaj ki pa se je v njegovih mežikajočih očeh skri -val cel zaklad bistroumne zbadljivosti in iz čigar debelih, čutnih ustnic je od časa do časa izšla bodeča šala, in nrugo jutro so jo gotovo ponavljali po vseh obednicah celega Rima.
Montan mu je bilo ime. Nadarjen državnik je sicer bil in izurjen diplomat in njegovo mnenje je mnogo zaleglo v senatu, toda stari nasladnež
je kmalu spoznal, da pod cezarji niso varni tisti, ki se prevleč odlikujejo v senatu — zato je rajši posvetil svojo bistroumnost kuharskim šltudijam in proizvajanju žarskih zabavljic, kar mu je pridobilo imperatorjevo naklonjenost in zanesljivo povabilo k vsaki pojedini —.
Poleg njega je imel svoj prostor Licinij. Njegovo možato lice in plemenito obnašanje je bilo v živem nasprotju z vso njegovo okolico, vsi, tudi oe-zar, so mu v občevanju izkazovali odlično, izbrano spoštljivost.
Vkljub temu je bilo staremu vojščaku videti, da se dolgočasi. Sovražil je tata dolga zasedanja, niso se ujemala z njegovim priprostlm življenjem in na dnu svojega srca je imel za vso to družbo dobrovoljno, pa odločno preziranje. Sedel je pri pojedini, kakor vojščak vzdrži na težavni in naporni predstraži, — dolgočasno je bilo, neprijetno, ničesar ni pridobil s takim phseoaroem, pa dolžnost mu je to na-• a gola in biti je moralo.
kes drugačen v svoji brihtni veselosti,. ki si jo je znal tako dobro nadeti, je bil Julij Placid. Ravnokar je s krepko zasoljeno šalo odgovarjal Cezarju na njegovo s polnimi usti stav-
ljeno vprašanje, vse se je režalo krog njega, celi Vifelij se je nasmehnil.
Narediti se priljubljenega pri vsen m si pridobiti zaupanje tudi Cezarjevo, to je bil tribunov glavnji cilj, te -ga je povsod, zasledoval. Pri tem mu je polog drugih njegovih lastnosti veliko pomajgala njegova bistroumnost, in vedno za odgovor pripravljena duhovitost. Brez vsakršnega obotavljanja in ne da bi ie najmanj izpremenil lice je znal ustvarjati najboljše šale in zabavljice* Razen tega se je izvrstno umel na kuhinjsko umetnost, v pitju je spravil — izvzemši morebiti Mon -tana — vsakogar pod mizo, pa sam ni trpel pri tem ne na možganih, ne na želodcu niti najmanjše škode.
Tudi eumih Spadon je bil tu med gosfmi. Dober, nadarjen šaljivec je bil, imel je posebno zmožnost za robate in praktične šale, ki so zabavale Viteli-ja, kadar je bil njegov duh že preveč omračen od vina, da bi znal cenifi finejše duhovitosti.
Pa danes je bil Spadon izredno slabe volje in molčeč. Slonel je pri mizi z glavo naslonjen na roko in je kolikor mogoče skrival svoje lice, ki mu j e bilo na eni strani vse zatečeno in zasinelo S težavo je jedel in požiral,
pa videlo se mu je, da si vkljub temu noče odreči nobenega izmed ponuje -nih užitkov,
Par drugih manj znanih oseb je šs bilo pri mizi. — nekaj senatorjev, poveljnik pretorlanske straže s svojini zlatim prsnim oklepom, ki ga tudi pri mizi ni odložil, in trije, štirje nepo -znani klienti, „sence“ so jih imenovan h v Rimu, ker je bilo vse njihovo življenje odvisno od pafrona, ki so ga morali povsod spremljati.
Med njimi sta bila dva bleda in plašno gledajoča človeka, suha v obraz in skrbipolna Njun edini posel je bil, varovati Cezarja pred zastrupijo-njem, in poskusiti sta morala vsako jed, preden jo je strežnik ponudil čežano. Mislil bi kdo, da za ta posel zadostuje eden sam, toda neštevilna množica jedil, ki jih je prenesla Vite-lijOva požrešnost, bi bila dala enemu samemu želodcu toliko opravka, da bi mu ne bil kos. Zato sta ta dva zvesta privrženca Cezarjeva menjaje se šči tila svojega gospodarja s svojim življenjem. Obilnega teka, dobre volje in veselih lic pač ni bilo pričakovati od ljudi, ki so imeli tak posel —.
(Dalje prihodnjič.)
f' Pred ogledalom more vsakdo vsaki dan opažati kako se lepše in mlajše izgleda, ako se uporablja lekarnarja Fellera že čez 25 let priljubljena in priznana I sredstva za lepoto: Fellerova «Elsa» pomada za lice, Fellerova «Elsa» Tanochina pomada za rast las (2 Ion-1 čka ene vrste teh pomad skupaj s poštnino 52 Kron), j Fellerovo «Fellerovo Elsa» lilijno mlečno milo najboljše «milo lepote» 4 kosi poštnine prosto 98 K. Eugen V. Feller, Stubica dcnja, Elsatrg 329, Hrovaško. 626
pom
Lepa in praktična hrična
«««•«
1<«1С«1М1ИМ1ввМвМ1Ш1ММ|
PreprKaite s@!
darila
V veliki izbiri in najceneje V S Najceneje kupite vedno sveže špecerijsko blago^kot •
Praktikanta
ozir. konto-rista. ki bi opravljal službo od pol 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne ter od 1, in dos. ure pop. sprejmem. 'Slovenskega in nemškega jezika mora biti v govoru in pisavi popolnoma vešč. Plača po do*
fovotu. — Ponudbe na Franca ergler, tovarna v Mariboru, Mbnska ulica 5.	1—2
galanterijski trgovini BALOH & ROSINA, Maribor, Grajski trg 3.1
Trgovski učenec
iz dobre, poštene hiše z dobrimi' spričevali se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom pri Alojzu Pinter, v Slov. Bistrici. 2—2	685
as
£ V
letošnji posebno koks in man-dalon kupuje v vsaki množini
tvrdka Tršan & Gorjanc,
Kranj — Istotam naj se ponudi tudi les vsake vrste, drva in oglje.	1—3 684
Nogavice se pletejo
nove in podpletejo stare za nizko ceno Strojna pletarna Vezjak ■" Vetrinjsk ulici 17, Maribor 6-657
Srbohrvaščina.
UGODNO KUPITE:
Žiccate žimnice (Drahteinsatz) K 365, 3 delna afrik-žimnica K 940, 1 komad konjske plahte, impregnirane I20 do 16o cm dolge in 200 cm široke K 500 do K 6oo, cajg-hlače K I20 do K 260, obleke za dečke 3 do 9 let K 240 do K 340, obleke za dekleta iz barhenta za 3 do I4 let stare od K 54 do L 220, srajce, spodnje hlače, predpasnike in manufakturno blago vsake
Priporoča se akademično izobražen, večleten učitelj srbohrvaščine kot učitelj, korespon-dent (z najstrožjo diskrecijo) ter prevajalec iz srbohrvaščine in y srbohrvaščino. Dela doma ter gre tudi v okolico. Naslov in podrobnosti se izve iz prijaznosti pri Br. Rotter, Cirilova tiskarna, Maribor.
Klobuke in slamnike j.
vseh vrst od priprostih do najfinejših, ima vedno v zalogi
klobučar IVAN KVAS
68? S 1-3
682 g	sladkor,
kavo,
petrolej,
milo in razno drugo blago v trgovini
moko,
O
в
»»И
.75 §
-РГЖРЖ1 I
m DßiLJ EKAR, nasproti lekarn! pri „SrehuM §
g Manibon, Tattenbaohova 3. g
»F:co?$<9M&e89ee®esa»s@eese6&®6ra«63
vrste pri
ALOJZIJ GHIUŠEK,

Maribor, Glavni trg.
Trgovci! Obrtniki!
•inimfflitmmmniiiMiHifliimiimmmiimmmHtHitiimmmiitmimnMiii
Ako hočete imeti uspeh, inserirajte v «STRAŽI»!
?AAAAAAA Ai
I PLOŠČE U POHIŠTVO!
Priporočam svojo bogato zalogo plošč iz belega in barvanega Carrara-n armorja vsem trgovcem pohištva, mizarjem, elektrotehnič im podjetnikom in za spominske plošče. — Plošče oddajam tudi na debelo. 5-5 666
KAREL KOCIANČIČ in dediči
kamnosek, Maribor, Gregorčičeva ul.
- Trgovina
-1o 634 sp
---- «В1жттш1ш1шнш1ш1шидаишшшшш1н111ишштш1111111ш11шш!шшишшмиг!!
2	emajlirane, porcelanaste, steklene in
1 mi	I	I	lUi	I	n rm
kuniniske oosode iz vlitega zeleza
гши1шш11Ш11тш|1Јшшп1т1шш1тшнтмш111шшпт1!Ш11Шшш1Ш111шш111тшш1!М11Н11П1Ш11)||1Ч
o-o se priporoča cenj občinstvu o-o
И1шиш111ш11тш11шт11ш1шш1ж11ш1шш||шш1ншштш1шшишш11шиш1н»нш11шш111ш1штни
&
cS
ALBERT VICEL, Karitor Glavni trg 5. ~
кшанми h	и u	I u ni *	n 1	1	>
Drva morajo biti vsaj napol suha. — Plačam najvišjo ceno. — Cenjene ponudbe na upravo «Straže» pod šifro «Co et G. 150».	4—5 674
L (MURN A
ZA
ZVONOVE IN KOVINE
POPREJ DENZELfl SINOVI
MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9
je zopet v obratu!
CERKVENE ZVONOVE
izdeluje surove litve v vseh kovinah in zilt-vinah (bron, medenina, aluminij itd.)
UMETNA LIVARNA
RELIEFI, CERKVENI SVETILNIKI
Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdeika. Popravijainica za brizgalne itd.
34t
Inž. 1.1 H. Bühl.
1&6
Maribor	Meljska cesta 74
prevzema tuli v popravilo stare ter jih preoblikuje po najnovejši modi.	1—2f 683
Öcarinjenje!
Vse v to stroko spadajoče posle izvršuje točno in kulantno od trgovcev ustanovljena
7 m f srk mi krasna svextn\
lU Lel s%CB niča za večno
„ORiENr d. d. v Mariboru, Meljska cesta št. 12. Telefon št. 90
m nlena podružnica v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27.
3 —IOf 661
Somisljfiffiü zlivajta za Ш 01
cPlaninski koledar
sa leto 1922.
Uredil Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu, aaloHl Brunon Rotter v Mariboru, Krekova ul. S.
Cena komadu 20 K ali 5 Din., s poštnino 21 K ali 5 Din. 25 fara ter se naroči pri založniku v Mariboru.
Lm ».w>»
luč se poceni proda pri Karolu Tratnik, Specialist v izdelovanji cerkvenega orodja v Mariboru, Orožnova ulica 3.	673
T»
4
4
4
4
«a
MEDIC,
mow t
d. z 0. z. Ljubljana,
ZANKL

Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
g S a
cž •g -ti
CD
«Sl
Ф ö § ф
% ö «e
Centrala; Ljubljana. Brzojavi: Merakl, Ljubljana Skladišče: Novi Sad. Telefon [64.
S .
.rt Ti 44
SD .
O o3
ID
» «D
& g
® д
®
Ctf
Ö *S
m

PODRUŽNICA MARIBOR. sola. i»
Smajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-nec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.

MERAKL
a Lak za pode. — Emajlni lak.
Lindam lak za pode-----Brn-
rioline.
14-568
Ca ik se začasno na razpošiljajo.
gž m
N
> & . g
Ö
U u
03 c3
ca
cm'
.H .H , (M N
д бЗ c» Ф o
ф r-i f—i £3
e3
er?
S

(h .
»4
m
S > Ph «s .
o
Сч1
t 'C
S? o
«® S
'O
® S
CD
03 i-H
УЛ
N1
O Pn
ТП M
a p сз h
-1 M o
* S
§
s g *
V> 22? »o

KUPIM takoj
vsako množino hrastovih in Duhovih drv.
Velika zaloga vseh vrst moškega in ženskega sukna, samo najboljše angleško in češko blago.— Perilo, nogavice, odeje i.t.d. Največja izbira vseh vrst svilenih robcev in šerp. — Cenjene ženine in neveste se še posebno opozarja, ne pozabite predno si kaj kupite, ogledati si zalogo v veliki manufakturni trgovini
JOS. KARNIČNIK, Maribor, samo Grajski trg štev.

MliippMa banha dl
Podružnica, v Mariboru.
Začasno: Koroška cesta 1/1. —Teiefcn 311. — Brzojavi: Gospobanka.
Centrala: Ljubljana. Podružnice: Djskovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura; Bled.
Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnice v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital In rezerva skupno z afilijacijafni čez K 50,000.096*-
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekačem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
581
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
Et^^sssa^ssassasMSHassassjaßzRsaäMSffisaasjjasssassEasi
j
fTdajat&U- to založnik: Konz. „Strahe *

Tisk Cirilov® tSufcaraa v Marttiffl»
i