Poštnina^plasiana v gotovini
LETO II.. ŠTEV. 26
Koper, petek 26. junija 1953
POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
Obvezna lila in piirefeiia šola
Nekcf misli ob zcključku šolskega leta
Nekaj veselja — nekaj žalosti, po-T.fkod pohvale — drugod očitki. 5»vsod veliko otroškega vriska in -soosfi — živio počitnice! — pa je Milsk« leto zopet pri kraju.
Zz učence, vsaj mlajše, je s tem zadeva rešena. Sedaj se bodo nehoteno šli šoferje in zidarje, nih-:t ne bo prekinjal njihovih iger s klici: Študiral že ne boš, če ne koš prinašal boljših spričeval! Ali 52: za mehanika te ne bodo hoteli, imajo dovolj boljših učencev! Največkrat pa: kopat znaš že dovolj. lahko bi k letu ostal doma!
Ce bi sešteli, spremenili v odstotke vse te drobne družinske sličice, t5 imeli enc\ izmed tistih slik, ki zanimajo vse, ne samo starše in ki te pokažejo zlasti ob koncu šolskega leta. Namreč sliko o tem, kako if naša mladina pripravlja na poklice in še posebej, koliko ji naše šole pri tem pomagajo.
V koprskem okraju imamo veliko tc.'. V osnovno šolo nimajo otroci rd doma nikjer dalje kot 3 km. "Višji razredi osemletk ali nižje gimnazije so tudi vsem na razpolago i rez težav* Ko pa enkrat te z u-f.peho)n dovrši, imata naš mladinec 5n mladinka široko izbiro višjih, t red njih in strokovnih šol v našem okraju in drugod po Sloveniji. Z i nagimi besedami, kdor je sposoben in voljan, lahko izbira poklic jo svoji želji. In to danes niso* več samo obljube: do osvoboditve se je «d vseh nadarjenih in- ukaželjuih slovenskih mladincev in mladink pretolklo do diplome Mi univerzi le tlvoje. menda dva ali trije so pa fiosegli veliko maturo (onih da re-■vežev. ki so zato, ila so mogli štu-člrrati. pozabili, da so Slovenci, ne ftejem). Danes pa imamo na pri-iaer samo na področju Kort v tem iuiskem letu 6 maturantov na učiteljišču ! Na univerzi imamo že 7 iiudentov iz okraja. To je začetek. Od sedaj dalje bodo leto za leto odhajali na univerzo, v srednje strokovne šole, na učiteljišče. (Od 37 riiakov letošnjega četrtega razreda koprske gimnazije se jih je 17 odloČilo za višjo gimnazijo, 6 za učiteljišče, i za srednjo tehnično šolo. 3 sa medicinske srednje šole, ostali j.a za razne druge poklice). Leto za letom se bodo vračali novi, ¿'cmači intelektualni in strokovni ieiavci.
Ce bi bila s tem slika popolno, bi mirno zaključili: dosegli smo samen, šolstvo pri nas ni problem. Vendar ima tudi naše šolstvo svojo problematično stran. Pustimo druge težave — šolske prostore, učila in vse ostalo, kar je potrebno, da zagotovimo v dc<bi šolske obveznosti <-err, učencem trdno osnovo splo-fne izobrazbe, ne. glede na bodoči poklic. Poglejmo nekaj drugega: ali itovolj razumemo šolo koi potrebno pripravo na poklic ali nam je samo zoprna obveznost. Na štirih slovenskih rfemletkah, kateri namen je, ::imbolj uravnovesiti stopnjo splo-i-ne izobrazbe ki j a doseže mladina v mestih in v vaseh, je letos- zaklju-ieIo šolsko obveznost 305 učencev. Od teh je 66 učencev dočakalo 14. Jfcto starosti v četrtem razredu; 74 jih ,ie prišlo do V. razreda, 67 do VI. razreda in 32 do VII. AJi 32
od učencev, ki so izpolnili šolsko obveznost na osemletkah, je doseglo več kot 5 razredov osnovne šole. Razumljivo je. da bomo smeli biti zadovoljni šele, ko( bo ta odstotek precej višji, kar bo merilo za dejanski napredek, ki ga prinaša obvezna osemletka oziroma nižja gimnazija (preko šolske obveznosti je ostalo v preteklem letu na naših podeželskih nižjih gimnazijah le 7 učencev. Za prihodnje leto pa se jih je že prijavilo v Dekanih in Sv. Petru po II). Vse preveč je še primerov, da starši otroku, ki je že toliko dorastel, da more pomagati liri delu, tolmačijo vse nadaljne šolanje kol prisilno in nepotrebno zlo. Po tem principu se tudi ravnajo in ovirajo otrokom pripravo na šolo. Nič zato, če napravi le četrti razred, za dom bo že dober! Zelo počasi prodira med nas zavest, da je
tudi kmetijstvo poklic, ki zahteva splošne in strokovne izobrazbe. Včasih je veljalo za vse poklice, da so se prenašali orl očeta na sina; a kot je smešna misel, da bi se zdravnikov sin samo pod očetovim vodstvom usposobil za zdravnika, se nam zdi še vedno naravno, da mlademu kmetu ni treba drugega kot posnemanje dela in očeta. Na eni strani taka miselnost, na drugi pa že priznano dejstvo, da je naša šola n;>. vasi po svoji strukturi in učnih načrtih preveč tuja življenjskim potrebam, mora dajati nezadovoljive uspehe. Pričakujemo, da bo šola sama kmalu doživela koristne spremembe \ tem pogledu. Saj se s tem vprašanjem že ukvarja posebna komisija pri Zveznem izvršnem svetu. Soiski organi in učiteljstvo se bodo potrudili, da bo šola zaslužila v (Nadaljevanje na 2. strani)

Šolska razstava v Marezigidt
m dR
1'isatcl j Franci- Ilevk si ogleduje, šolsko raztavo v Šmarjah
S prireditve otroškega vrten v Izoli

... ...i i ...... -
Razstava sluv.-ital. otroškega vrtca v, Izoli
, i
Kotiček razstave v Sv. Petru
LJUDSTVO VZHODNE NEMČIJE V BORBI ZA KRUH IN SVOBODO
16.	in 17. junij bosta ostala v zgodovini delavskega gibanja. predvsem pa i z sod o vi n i Nemčijo zapihana velikimi črkami. V vzhodnem Berlinu. lik za železno zaveso se je dvignil» delav ka vstaja. Nekateri so jo označili za pravo revolucijo. Uprli so se prebivalci sovjetskega zasedbe-nega področja Nemčije, kjer osem let po končani vojni niso imeli niti najosnovnejših pogojev za človeka dostojno življenje.
("e upoštevamo, da so se delavci odločili za ulično demonstracije pod težkimi pogoji terorja policije, kjer vsak najmanjši protest predstavlja •življenjska nevarnost, šele tedaj lahko razumemo, v kakšnem položaju jo ljudstvo v državah pod sovjetskim škornjem. 8 let po končani vojni je ljudstvo vzhodne Nemčije lačno. Nima najosnovnejših življenj* skiih potrebščin. Brezobzirno izkoriščanje r delovne ¿¡le, pretvarjanje delavcev v brezpravne sužnje vse to je ustvarilo pogoje, iz katerih je izbruhnila junijska vstaja.
Upor se je začel na nekem gradbišču vzhodnega Berlina in tudi prve demostracije so organizirali gradbeni delavci proti novemu zakonu o zvišanju delovnih norm. Zakon je izdala vzhodMio-nein^ka vlada, da bi prisilila delavstvo na večjo -toril-nost. ne glede na nizke plače.
Vlada je sicer ta zakon že po prvem dnevu demostraeij ukinila. Toda upor se je z bliskovito naglico razširil na vse mesto, zajel je stoti-soče Berlinčanov. Kmalu so bili na ulicah tudi stotisoči delavcev ostalih velikih mest v notranjosti vzhodne Nemčije: vrelo je v Magdeburgu. Leipzigu. Utrektu in drugod. Vrenje se je razširilo tudi na podeželje, kjer so bili kmečki upori.
Gospodarske zahteve upornikov prvega dne so se kmalu spremenile v politične zahteve. Drugi dan demonstracij je bilo stotisoč vzhodnih Berlinčanov pred. vladno palačo: zahtevali so odstop sedanje Grotte-vvohl -U 1'brih t ovc vlade in izvedbo svobodnih volitev. Tako imenovana ljudska policija je že takoj v začetku izgubila nadzorstvo položaja. Množica se ji je uporno zoiprstav-Ijala. Niso pomagali ne pendre.ki ne drugo. Tako je vse vrelo, da so stotine vzhodnih Berlinčanov kar potisnili čez razmejitveno črto v za-padni Berlin. Med njimi tudi samega podpredsednika vzhodno-nemske vlade Nuškeja z avtomobilom vred.
Upor so v krvi zadušile čete sovjetske armade. Šele dolgi kordom do zob oboroženih rdečearmajcev s tanki in oklepniki ter naperjenimi brzostrelkami so komaj prodrli skozi množico, ki je dajala duška svojemu dolgoletnemu t tipi j en ju.
17.	junija so proglasili obsedno stanje. Uvedli so policijsko uro od 21. zvečer do 5. zjutraj. 20. junija je
flbfezii šola in potrebna šali
(Nadaljevanje s 1. strani) vsakem pogledu vedno več zaupanja in simpatij pri starših in učencih. Prav zato, ker dosedanja vaška sola ni dovolj naslonjena na življenje v neposredni okolici, je OLO Koper ic sprejel odlok o obveznem kmetijskem nadaljevalnem šolanju za mladino do 17. leta, kar so pozdravili zlasti starejši kmetje, ki imajo v dobrem spominu nekdanje večerne šole. Tudi pri delavski mladini Ijo treba otlnos do šolanja popraviti. Ti. pr. v Kortah je že tradicionalno, da gredo dekleta komaj dočakajo 14 let v tavarne v Izolo. Vse kot nekvalificirane delavke, niti ene va-jenke nima naša konzervna industrija. Seveda, ko je 'potreben za učno pogodbo najmanj šesti razred, povprečna izobrazba delavk v Izoli pa znaša 3 razrede osnovne šole! S strani šole se torej iščejo pota 7.a soglasje med željami staršev in težnjo k dviganju ravni splošne izobrazbe; s tem in pa s splošnim napredkom, ki ga prinašajo gospodarski uspehi, bo naša šola vse manj obveznost in vse bolj potreba.
Mladina, ki se bo vračala iz uni. verze in tista, ki bo končala doma nadaljevalne kmetijske in gospodinjske šole bo z roko v roki z izuče-nimi mladimi delavci in obrtniki spreminjala lice slovenski Istri.
Ž. B.
padla prva žrtev pred prekini sodom, Sovjetske obla-ti so začele stresati svoj srd nad uporniki z najhujšimi rcipresalijami. Žrtve prekega soda se iz dneva v dan množijo. Do .*r ile jih je že padlo pod sovjetskim strelom pod obtožbo, da so organizirali vstajo. \ torek so bili žrtev prekega soda tudi trije pri* pad mik i \ zjhodiio-nemšike policije, zaradi dozdevne nepokorščine. 117 pa jih je bilo uUitih ali podleglo ranam v pouličnih sjpopadih. Koliko pa je bilo aretiranih! Na tisoče prav clovo. Samo v .Magdeburgu so jih naenkrat zaprli 3110.
Ves svet je te dni živel in čutil z delavni vzhodnega Berlina in vzhodne Nemčije, v boju proti tiraniji. Berlinski župan Renter je z vseh -Irani sveta dobival brzojavke solidarnosti z nemškim lj;udst.vom. Občudovanje nad junaškim zadržanjem Nemcev iti sočutje z žrtvami so izrazile v posebnih spomenicah sindikalne organizai ije Velike Britanije. Združenih držav. Francije. razne kulturne organizacije, pa tudi najuglednejši državniki sveta.
7, vsem tem je seveda sovjetizirana vzhodua-nemška vlada izgubila vsak moralni ugled. Zato pa je začela valiti krivdo za vse to na «tuje agente in provokatorje«, ki naj bi so podtalno vtihotapili .vod delavce in goče tudi tisoč delavcev bi utegnili organizirali vstajo. Sto. dvesto, mo-pripraviti do upora dozdevni »tuji agenti«. Toda 100.000, oziroma 200 tisoč in še več delavcev, ki so sodelovali v demonstracijah, pa jim nikakor ne bi moglo nasesti. Pa če hi bila njihova trditev sprejemljiva za vzhodni Berlin, nikakor ne bi bila sipremljiva za notranjost Nemčije. ki je tako bermetično zaprta od ostalega sveta.
Zdaj se stanje počasi normalizira. Toda po vsem tem nihče ne more več zanikati, da so v sovjetskem blo-
ku globoka nasprotja, ki lahko v bližnji prihodnosti privedejo do odločilnih dogod kov. Tembolj je to jarmi, če se spomnimo tudi na nedavna demon-"! racije 60 tisoč kovinarjev v Plznu na (češkoslovaškem. 12.000 železničarjev, na desetlisočo rudarjev Oslravve in na delavce drugih čeških mest. ki so nedavno do-mon-ilrirali. Množične demonstracije delavcev v sovjetskih satelitskih dr-žavali. ki so se kljub življenjski nevarno-!,j odločili, javno pokazali svoje .nezadovoljslvo. dokazujejo, da so znotraj sovjetskega bloka sile. ki se lahko v doglodjii prihodu od; i. ki mogoče ni več daleč, uprejo sovjetski zavojevalni politiki in priborijo svojim narodom neodvisnost in svobodo.
K O t": A POPOVI C: IU> URADNO
OBISKAI, DUNAJ 2'>. 1. m. bo odpotovala na Dunaj posebna delegacija, ki bo spremljala državnega tajnika Kočo 1'opoviea na uraden obisk na Dunaj. Istega dne bodo običajni protokolarni o-bi-ki. Uradni razgovori med državnim tajnikom Kočo Popovičem in avstrijskim ministrom dr. Karlom Gruberjem bodo 30. junija in 1. ju-lija.
Glede razgovorov mod jugoslovanskim državnim tajnikom in avstrijskim zuanjim ministrom predvideva-jo. da hosla v prvi točki dnevnega roda proučila nove poteze sovjetske zunanjo politike v svetu, zlasti v
Megatamanske ze'je italijanskega predstavnika v Trstu
Italijanski ■svetovalec pri Zavez-n¡.¡hi vojaški upravi v Trstu Dieti" De Castro je izdal te dni novo knjigo m tržaškem vprašanju. Knjiga ne prinaša sicer nič novega, saj avtor pravi sam v uvodu, da je rekapitu-Ilirija njegovega prejšnjega tlela, ki je izšlo lani. Na zadnjih straneh je De ('astro prikazat, ¡po svoje seveda, zadnje dogodke okrog tržaškega vprašanja.Prav te strani zaslužijo našo pozornost, ker odkrivajo stališče važnega italijanskega funkcionarju in odposlanca De Gasperija v Trstu.
D tega <le ('.astra poznamo še iz časov, >ko je. kot eden ¡najvidnejših predstavnikov šovinistične organizacije CLN za Istro pisal v kleroja-šistični časopis nil Ciornah} di Tri-est en strupene in sovraštvu polne članke proti Jugoslaviji in naši coni■
PO TITOVEM GOVORU Glej no. kako je to balkansko postavljeno saj si bo kdo mislil, da smo mi tisti, ki odklanjamo spo-
V nori De C.uslrovi knjigi sili nn površje tako imenovana neprekinjena etniiina linija, po kateri naj hi bilo tržaško ozemlje razdeljeno meti Jugoslavijo in Italijo, tista linija, ki jo ie maršal Tito razkrinkal kot nov poskus Italije, da hi vsaj delno uresničila svoje imperialistične težnje, kakor vedno, na naš račun. De Ca-stro se očitno ogreva za' misel, da hi Italija zasedla (začasno z raztegnit-vijo anglo-amerišk." okupacije) ves obalni pas od Devina do Novega grada. Jugoslaviji hi ostalo samo nekaj vasi v zaledju. Če hi pa Jugoslavija zahtevala kraje, ki imajo slovensko ali hrvaško večino, bi ji lahko. .velikodušno dali v Zameno nekaj koncesij v tržaškem pristanišču. Nekaj gospodarskih koncesij v luki. velja po imperialistični logiki italijanskega pr.-dstavnika tr Trstu toliko kol vsi naši ljudje v Štivanu. Devinu. Nabrežini. Sv. Križu in na Proseku. v Skednju in Žarijah pa vse doli ob obali do Novega grada.
Še nekaj: iz kratkih besed, ki jih je De C astro napisal na zaključku svoje knjige, vidimo, da avtor noče sporazuma med novo Jugoslavijo in Italijo. De Custro si želi, da bi prišla v Jugoslaviji na oblast nova vlada, taka, kot so Jo sestavljali po prvi svetovni vojni ljudje, ki so kapitulirali pred 1 m peri al itist ičn o Italijo. ali pu celo vlada, ki se je kot Paveličeva prodala v celoti fašizmu.
Takšne so megalomanske De Ca-strove želje. Njegova dajanja pa dokazujejo. da vestno izvršujejo svojo nalogo predstavnika Italije v roni A: pred 'nekaj dnevi so časopisi prinesli vest, da ustanavlja De ('.astro družbo, ki bo s finančno pomočjo
Italije in Vatikana odkupovala slovensko zemljo ob Jadranu in naseljevala Italijane. Na ta način hoče De C astro ustvariti tisto etnično linijo, ki je na obali nikjer ni. temveč je še zmeraj ob Soči.
Avstriji. Vidno mesto bo v teli razgovorih posvečeno tudi balknn;,ke.n:-j sporazumu me,d Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo in lesnemu sodelovanju med Iremi balkanskimi deželami. Zelo pomemibni bodo razgovori o sosednjih odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo ter Italijo. Poleg ostalega bo vsekakor zelo važno mesto zavzemalo proučevanje tržaškega vprašanja in gospodarskih interesov Avstrije v Trstu.
Poleg vprašanja avstrijske mirovne pogodbe in drugih mednarodnih Vprašanj bodo pri teli razgovorih, vsekakor proučili tudi vprašanje zaščite jugoslovanskih manjšim v Avstriji. To vprašanje je toliko važnejšo. ker jugoslovanska manjšina še nima določenega Statuta kot manjšina. Čeprav je rešitev tega vprašanja predvidena v mirovni pogodbi, bi bilo kljub temu v interesu ono in drugo države ter nadaljnjega razvijanja dobrih sosedskih in prijateljskih odnosov, da bi se to in podobna vprašanja čimprej rešila z medsebojnimi -¡porazumi. Dr. Gruber jo lansko leto na obisku v Jugoslaviji izjavil, da narodne manjšino ne bi rímele biti sredstvo, ki razdvaja narode. marveč bi morale biti vez, ki narode združuje.
Na dnevnem rodu so tudi mnoga ostala vprašanja predvsem gospodarskega pomena, vprašanje trgovine, transita za Trst, električne energije in podobna kakor tudi vprašanlje medsebojnega kulturnega sodelovanja.
DE GASPERI NA SPREHODU V PARIZ IN V LONDON
De Gasperi je sklical sojo šestih zunanjih ministrov Sohumanovoga načrta in evropske obrambne skupnosti v Parizu v Rimu. To je pa storil predvsem zato. tla polipa razlik francoske osebnosti v zvezi z zadnjimi dogodki v Italiji, ki so za njegovo vladavino kaj neprijetni. Prav tako je te dni odpotoval tudi v London. da naprosi Churchilla, naj na herimidski konferenci prepriča Ei-senhoverja. da se italijanska politika. kljub porazu demokrščanov na volitvah, ne bo v ničemur spremenila. Angleški in ameriški politični krogi so namreč pokazali precejšnjo zaskrbljenost zaradi slabega izida volitev v Italiji.
EGIPT JE POSTAL REPUBLIKA.
To dni so sprejeli v Egiptu novo ustavo, ki odpravlja monarhijo in postavlja republiko. General Nagib je bil v torek proglašen za prvega predsednika egiptske republike. Po proglasitvi r«¡publike je predsednik Naaih nagovoril več stotisoč.glavo množico, ki je ob loj priliki prišla v Kairo,» z balkona bivše kraljeve palače in med drugimi izjavil, da s-i sovražniki uvideli, da se Egipčani ne pogajajo, ko gre za njihove pravice.
Koreja stopa spet v ospredje mednarodnih dogodkov. Dan za dnem smo prejšnji teden pričakovali, da bo po treh letih vojne in dvoletnih pogajanjih končno le prišlo do sklenitve tako zaželenega premirja. Pogajanja v Par. Mur. Jonu so se namreč uspešno zaključila tudi glede še'edine nerešene točke o vojnih ujetnikih. Manjkal je samo še podpis listin o prenehanju sovražnosti.
Toda nenadoma je prišla kot. strela z jasnega vest, da je južno-korejski diktator Sigman Ri na svojo pest dal izpustiti v noči na 19. junij okrog 25 tisoč severnokorejskih vojnih ujetnikov, ki nočejo domov, Pa ne samo to, Južno korejske straže so omogočile, da je iz taborišč Združenega poveljstva v Južni Koreji pobegnilo nad 20 tisoč severno-korejskih vojnih ujetnikov. Kaj je hotel Sigman Ri s tem doseči? Uresničil je svojo grožnjo, da bo po vsej sili preprečil sklenitev premirja.
Ce pomislimo, da je ta diktator storil to prav v trenutku, ko je ves svet tako željno pričakoval skoraj-šni podpis premirja, potem ni čudno, da so postopki tega reakciona-rja vzbudili v svetu val upravičenega ogorčenja iri protestov. »Sigman Ri hoče zabosti nož v hrbet sklenitvi premirja« — tako so pisali že naslednjii dan indijski, angleški.
AM 1® SISMAN
RI-ju USPELO PREPREČITI SKLENITEV PREMIRJA NA KOREJI?
kanadski in drugi svetovni listi. Hkrati pa so angleška, francoska in ameriška vlada poslale južno-korej-ski vladi odločen protest.
Na tako ogorčenje svetovne javnosti pa. je Sigman Ri odgovoril z nadaljnjimi izzivanji. Na poziv številnih vlad, držav članic OZN, ki imajo svdje čete na Koreji, naj po-lovi in spravi zopet v taborišča Združenih narodov izpuščene in pobegle severno-korejske vojne ujetnike, je odgovoril tako, da je ukazal južnokorejskemu prebivalstvu, da mora pomagati tem ujetnikom v hrani in obleki. Pripravil je celo načrt za vključitev izpuščenih in pobeglih vojnih ujetnikov v južno-korejsko armado. Tu bi zamenjali ameriške čete na fronti, potem ko bi se le, na osnovi pogodbe o premirju, umaknile s Koreje.
Sigman Ri hoče torej sam nadaljevati vojno, na Koreji. Toda sprašujejo se, ali se ne skriva za tem morda kaj drugega? Ali ne uživa Ri morda v ter svojih potezah podporo od zunaj? Res je, da je on glavni in neposredni avtor atentata na še ne rojeni mir na Koreji. Toda če globlje pogledamo v zadevo, potem
postane vedno bolj jasno, da Sigman Ri, ta lutka mednarodne in domače reakcije, ne bi brez visokega pokroviteljstva določenih ameriških reakcionarnih krogov nikdar tvegal tako osadnega koraka. V A-meriki stopajo namreč posebno zadnje čase na pozornico ljudje, ki odkrito kažejo, da jim ni do premirja na Koreji. Gre za razne Mac Car-thye, Macarane, Mac Arthurjeve in Knowlande, ki odkrito zagovarjajo politiko avanturizma na Daljnem vzhodu: nadaljevanje vojne na Koreji, sprostitev Cankajškovih čet na Formozi, napad na kitajsko celino — skratka za ljudi, ki bi radi kompromitirali vsa dosedanja prizadevanja tako bivše demokratske Tru-manove vlade, kakor tudi samega Eisenhowerja, da bi prišlo do miru na tem pcidročju sveta. Taki ljudje pa nedvomno podpirajo Sigman Ri-ja.
Kaj pa Severni? Peking in Pjöngjang vsakodnevno zavračata krivdo z-a dogodke v Južni Koreji na Združeno poveljstvo. V Pan Mun Jomu je severno-korejska in kitajska delegacija postavila odposlanstvu združenega poveljstva nasled-
njo alternativo: zajamčiti popolno nadzorstvo na južno-korejsko vlado in južno-korejskimi četami, aLi. pa pristati na ločeno premirje z: Združenimi državami Amerike — brez sodelovanja južno-korejske vlade. Kaj bo Združeno poveljstvo na to odgovorilo, ni mogoče predvidevati. Vsekakor pa kaže, da bo spričo nenehnih protestov, ki prihajajo iz vseh strano: sveta, odločno nastopilo proti Sigman Ri-ju. Dejstvo, da so Severni postavili združenemu odposlanstvu omenjeno alternativo, dokazuje, da si oni želijo sklenitev premirja. Zaradi tega je treba ime-J;t pogajanja za odgodena in ne za uničena.
Važno pri vsem tem je predvsem to. kaj misli svetovna javnost. Korejska vojna ni samo lokalnega značaja, žerjavica, ki tli na Koreji, bi utegnila postati nekega-dne močan plamen. Zaradi tega pa bo svetovna javnost kot doslej tudi v prihodnje odločno nastopila proti vsakemu zapostavljanju premirja ni Koreji pa naj bo izvor le-tega kjerkoli — in v kakršnikoli obliki. Mir na Koreji mora postati vzpodbuda za mirno reševanje tudi ostalih perečih vprašani, ki razdvajajo svei.
DOHODKI m IZeMTICI
^©tPPliSE^lICIliik losedoiBij© okrajne kosiference
SZDL v sezsasnskem ©kraju
Že bežen pogled na realizacijo do- j i. li mikov in izdelkov okrajnega proračuna v prvih petih mesecih lelos nas prepriča, da so rezultati v splošnem zadovoljivi. Predvsem velja to za dohodke, ki znašajo po planu 901 milijonov in so jih izpolnili do konca maja 67 odstotkov. Realizacija dohodkov po posameznih sektorjih znaša pri gospodarstvu 55 %, pri prebivalstvu 78 %, pri uradih in ustanovah 15 %, -ostali dohodki 24 odstotkov in presežek iz preteklih let 133 odstotkov.
Dohodki se normalno razvijajo pri plačevanju akumulacije, pri prometu pa stoje. Precej slaba situacija je pri plačevanju davka na sol (izpolnitev 33 %) zaradi zastoja v proda-
Najslabše pa je pri pobiranju kmečkega davka. Letos so plačale občine komaj 2,1 milijonov in dolgujejo skupaj z zaostankom iz prejšnjih Je t še 47 milijonov. Dasi so naše podeželske občine Koper-okolica, Šmarje, Dekani in Sečovlje precej pasivne, je vendar treba temu vprašanju posvetili več. pozornosti. Naše podeželske občine se večkra-t pritožujejo, če oblast ne ugodi vsem njihovim prošjam za gradnjo komunalnih naprav, ku ltai ril o -p ro sve tnih objektov itd., pri tem pa ne. pomislijo, da »iti svojih osnovnih dolžnosti do skupnosti ne izpolnjujejo.
V naslednjem .navajamo tabelo izpolnitve plana dohodkov in izdatkov po posameznih občinah koprskega
Občina:	Letni proračun	dohodki		izdatki
Koper-okolica	42.658	19.930	46 %	18.049
Izola-meslo	27.750	9.011	32%	8.214
Izola-okolica	8.690	2.415	28 c/o	1.227
Marczige	13.470	3.033	22 %	2.799
Ko.per-okolica	15.050	, 2.080	14 %	1,924
Dekani	11,272	1.869	13 %	2.097
Šmarje	10.191	2.131	21 (/c	2.236
Piran	30.057	9.510	32 %	9.106
Sečovlje	5.352	1.134	21 %	1.273
Portorož	21.667	10.076	41 %	13.242
Skupaj	192.157	61.189	32 %	60.131
Investicije, ki se financirajo iz okrajnega proračuna, so bile >v prvih petih mesecih letos v odnosu do letnega plana ivlrošene v višini 25.5 c/o, dejanska izvršitev investicijskih del znaša okrog -10 c/c. Zaradi številnih zaostankov v načrtih in predračunih v prvih letošnjih mesecih se je začelo hitrejše izkoriščanje investicijskih sredstev šele v aprilu in maju.
Od skupne vsote v proračunu predvidenih investicij so izkoristili v kmetijstvu 28 c/o, v stanovanjsko-ko. munalni dejavnosti 15.6 c/o, v prometu 29.4 %, v prosveti 33.1 %, v zdravstvu 10.7 % in v industriji 100 °/o. Precej slaba situacija glede izkoriščanja investicij je na sektorju obnove podeželja, kjer so od predvidenih 20 milijonov izkoristili le okrog 250.000 din. Razlog za to je v ne-orgnniziranju razdelitve po posameznih občinah. Nezadovoljiva je tudi situacija pri elektrifikaciji, kjer so izkoristili komaj 11.5 c/o od predvidenih investicij, in pri zdravstvu, kjer so v začetku predvidene investicije zmanjšali in se seveda niso mogli pravočasno odločiti za gradnjo posameznih zdravstvenih objektov.
Naša podjetja in ustanove se še vedno premalo zavedajo važnosti investicij. V primeri z drugimi okraji imamo pni nas neprimerno večje ugodnosti, ki jih pa nekateri ne znajo dovolj ceniti in ta položaj izkoriščajo. vedno imamo primere, da je prišlo do večjih zakasnitev glede načrtov in predračunov (čeprav je stanje glede na lansko leto precej boljše J, da ne izpolnjujejo določenih rokov, da neracionalno izkoriščajo delovno silo in material itd.
Oglejmo si na .primer gradnjo investicijskih objektov v Kopru. V okviru mesta so letos izvedli kanalizacijo enega dela mesta, uredili kopališče, nekaj parkov iu nasadov in še nekaj manjših stvari. Vsa ta dela'so sicer končana, vendar so jih začeli s precejšnjo zakasnitvijo. Tudi začetek gradnje letnega kina so zelo zavlačevali. Nekateri se sicer izgovarjajo z vremenom, vendar je treba upoštevati, da je nastopilo deževje šele v maju, dočim se v marcu in aprilu .glede tega res ni bilo treba pritoževati.
Zelo važna stvar za Koper je javna pralnica in čistilnica, o kateri govore že dolgo, pa še vedno niso nič konkretnega sklenili. Baje je te-
mu,vzrok v iskanju .lokacije. Uipamo torej, da se bodo končno le sporazumeli in začeli z gradnjo lega tako »Fruetusom«.
potrebnega objekta na odgovarjajočem prostoru med »IstraJBenz« ter Gradnja porušene obale ob koprskem pristanišču se vleče v nedogled. Menda je bil rok do 20. maja, •pa še vedno ni nič. Že priložnostni glc.dalec-nestrokovnjak je lahko ugo-■ lovil, da je delo slabo organizirano in da bi ob primerni mehanizaciji mnogo hitreje napredovalo. Da se je vsa stvar še bolj zavlekla, je velika krivda podjetja, ki se ni znalo dovolj pobrigati za pravočasno dobavo obložnih plošč.
Prav bi bilo, da se pri izkoriščanju investicijskih sredstev v Kopru uipošteva nekaj manjših stvari, predvsem zunanji izgled mesta, ki ga glede na turistični značaj teli krajev ne gre podcenjevati. Mislimo predvsem ureditev vhoda v mesto pri poslopju »Istra-Benz« in prostora za parkiranje nasproti tega poslopja.
.Prihodnje mesece bodo v koprskem okraju začeli s pripravami za gradnjo vseh objektov, ki so predvideni v letošnjem investicijskem
ORGANIZACIJE SZDL V KOPRU BODO MORALE ZAČETI Z INTENZIVNEJŠIM DELOM" V torek popoldne je bila v Kopru mestna konferenca SZDL, ki so se je udeležili izvoljeni delegati vseh osnovnilh organizacij. „Organizacijski poročili sta podala v italijanščina Matteo Skočiir in v slovenščini Lojzka Plesničar. Iz poročil so bili razvidni uspehi, ki jih je dosegla mestna organizacija na raznih področjih, zlasti pa še pri pomoči za utrjevanje novega gospodarskega sistema. Delegati so .poudarili, da so ti uspehi še premajhni in da bodo morale organizacije začeli z intenzivnejšim delom. Odbori osnovnih organizacij morajo gledati, da bodo člani Socialistične zveze sodelovali pri reševanju vseh političnih iu gospodarskih vprašanj.
ČEZSQOA Preteklo nedeljo je bila v Cezsoči otvoritev novega gostišča, ki so ga imenovali po bližnjem hribu Javor-ščku. To je važna turistična" pridobitev za Cezsočo, ki je pomembna izletniška točka na Bovškem.
planu (rudnik Sečovlje, dokončanje asfaltnih cestnih del na sektorju Sv. Lurija-Por.torož in Skofije-Kope.r-Portorož, asfaltiranje cest in kanalizacija po mestih in dokončanje predvidene elektrifikacije.). Pra.v tako bo. do začeli z regulacijskimi deli v do. linah Kornalnnge in Valderige. Pri tem bo seveda treba upoštevati dosedanje izkušnje pri regulaciji Rižane 'in Dragonje. Nikakor se ne sme ponoviti primer Rižane, kjer je nastala zaradi nepravilne organizacije tehnično administrativnega dela večja škoda.
22. JU LB J A
wsimf>©®©F[b!5
V okviru priprav za proslavo 10 obletnice ustnovatve primorskih brigad, bo 22.. julija, na dan obletnice oborožene vstaje slovenskega ljudstva, v Socerbu velika slovesnost, Zbrali se bodo borci s Krasa, iz Istre in iz Trsta na velikem partizanskem zborovanju. Obenem bodo tudi otvorili obnovljeni grad.
2e sedaj vabimo vse nekdanje :3orce, atkiviste in vse ljudstvo, da se te pomembne slovesnosti udeležijo v velikem številu. Podrobnejši spored in čas proslave bomo objavili kasneje v našem listu.
Pretekli petek sc je v Sežani izbralo 180 delegatov in gostov na okrajno konferenco SZDL, da pregledajo delo svoje organizacije od zadnje konference pa do danes. Obravnavali so vsa vprašanja v zvezi z nalogami SZDL, tako v družbenem upravljanju gospodarstva, kol vasi samih.
V politieno-onganizacijskem .poročilu (je predsednik okrajnega odbora SZDL tovariš Grjnek Alfonz naj.prc.j podal pregled vseh perečih političnih problemov zadnjega časa. Ko je govoril o spremembah v razvoju družbenih odnosov o notranjosti naše države, je podčrtal uspehe, ki smo jih dosegli pri decentralizaciji in demokratizaciji državne uprave in gospodarstva, ter .poudaril pomembno vlogo, ki jo je pri tem procesu odigra, la SZDL.
Tovariš predsednik je potem podal kritični pregled dela organizacij od zadnje konference, ki je bila v decembru ,1951, in ugotovil, da jc SZDL pozitivno vplivala na razvoj socialistične zavesti. Tako je dosegla lepe uspehe pri mobilizaciji ljudi za razne delovinc akcije, saj so frontovci v tem razdobju napravili pri elektrifikaciji, gradnji in čiščenju vodnjakov, zadružnih domov in šol, pri popravila! vaških in občinskih poti itd. skupno 497.495 delovnih ur, s čimer so prihranili izdatke v skupni vrednosti 13,068.250 dinarjev. Mnogo je primerov, ko so de-
©k rcajnca koMere^co ^ P®st©jjm
je za-
V nedeljo 21. junija je bila okraj-na konferenca SZDL za okraj Postojna, ki ji je prisostvovalo 80 delegatov. Glavni odbor SZDL stopal tov. Branko Babic.
Obširno je poročal o delu Zveze postojnskega okraja predsednik o-krajnega odbora tov. Matevž Ilaee, ki sc je v svojem govoru dotaknil glavnih politienogospo darskih naloga ■pred katerimi jc stala Socialistična •zveza v preteklem letu. Ugotovil je, da je bilo čutiti delo Zveze pred vsem v tistih vaseh, kjer so bili močni in delavni vaški odbori, ki so znali ljudi pritegniti k skupnemu reševanju problemov. Med močne odbore lahko štejemo Rakek, Pivko, Ilirsko Bistrico in Postojno, doč.im bodo morali po drugih krajih svoje delo občutno izboljšati. Delegati so ugotovili, da se nekateri komunisti
ZDRAVLJENJE BOLNIKOV V TRŽAŠKIH BOLNICAH
Na sestanku podkomisije za gospodarska vprašanja jugoslovanske in zavezniške vojaške uprave, ki je bil dne 18. t.. ni. v Kopni, so pregledali proračune tržaških bolnišnic za bolnike iz jugoslovanske cone STO, ki se zdravijo v tržaških bolnišnicah.
Ob tej priliko so podpisali nov sporazumd, po katerem morajo imeti vsi bolniki, ki se zdravijo v tržaških bolnišnicah posebno zdravniško napotnico in priporočilo poblaščenega zdravnika bolnišnice jugoslavan^ke cone STO.
Bolniki iz jugoslovanske cone, ki odhajajo na zdravljenje v tržaške bolnišnice brez zdravniške napotnice. in priporočilnega pisma ne bodo sprejemali, pač pa jih bodo vrnili bolnici v Kopru. V primeru pa, da bi laki bolniki bili kljiub vsemu sprejeti na zdravljenje, bodo stroške zdravljenja nosili sami.
Za zdravljenje listih bolnikov jugoslovanske cone STO, ki so stalno zaposleni v coni A STO in so tam tudi zavarovani, kakor tudi za člane njihovih družin, bolnišnica v Kopru ne bo ¡prevzela stroškov zdravljenja. Taki bolniki sc bodo zdravili v tržaških bolnišnicah na stroške družbe, pri kateri so zavarovani, ali-pa na svoje lastne stroške.
Ta sporazum stopi v veljavo 1. julija 1953.
izmikajo delu v SZDL in nočejo razumeti, da je doba ukazovanja minila.
Nadalje so precej natanko pretresli tudi vprašanje 1 zadružništva. Stranj ali so se, da so temu problemu posvetili doslej premalo pozornosti, saj je še vedno precej kme-tov, ki stoje ob strani zadružnega gibanja. Na konferenci so razpravljali tudi o desetletnem gospodarskem načrtu, katerega namen je pospeševanje kmetijstva. Poseben del razprave jc bil namenjen tudi kulturno- prosvetnemu in izobraževalnemu delu na vasi. Sklenili so, da bodo na jesen uvedli posebne kmečko- nadaljevalne šole.
Razen politični problem v postojnskem okraju je tudi vprašanje partizanskih sirot, ki uživajo še vse premalo skrbi s strani SZDL. Zadnji čas jc, da se merodajni forumi pozanimajo za to vprašanje, kajti v nasprotnem primeru sc lahko zgodi, da jim bodo ti ptroei nekoč upravičeno očitali zanemarjanje in brezbrižnost.
Delegati so na koneu" izvolili nov okrajni odbor, ki šteje 31 članov, s petčlanskim nadzornim odborom. Ustanovljena je bila tudi posebna komisija za kulturo in prosveto pri okrajnem odboru SZDL Postojna.
lovni ljudje brezplačno opravili razna dela, kljub temu, da so bili na razpolago potrebni krediti.
Delo organizacije pa ni šlo vedno brez napak. Občinski odbori so še vse premalo samoiniciativni, sestajali so se zelo redko, pa še takrat so bili vsebinsko na zelo nizki stopnji in precej formalni. V bodoče morajo odbore čimprej učvrstiti za naloge, ki stoje pred njimi.
V	splošnem pa so odbori precej napredovali in nekateri delujejo že precej samostojno, kakor na primer v občinah Sežana, Dutovlje, Komen, Kozina in Vreme. Bolj kritično pa' jo stanje v ostalih občinah. V zadnjem času je posebno popustila Divača. Tudi v sežanskem okraju se člani ZKJ izogibajo delu v SZDL. Kritizirali so malomarni odnos SZDL do mladinske organizacije, prav tako tudi odnos sindikatov do SZDL. Pohvalili pa so delovanje Zveze vojaških vojnih invalidov, Zveze bor-cev. Gasilske zveze, Ljudske prosve-tc in Ljudske univerze.
Nato je predsednik .razložil delegatom uspehe desetletnega načrta in podal .pregled koristi, kijih bo prinesla realizacija tega.
V	referatu o nalogah SZDL na va
n^OZzt"ac
j a pri S t"' P°Ijti6ncg<« faktorja pn dvigu kmetijske proizvodnje "zvijanju zadružništva.	J®
Po poročilih delegatov se je razvila živahna diskusija o delu "in "a-"J" organizacij v posameznih kraji- i a vprašanja, ki čakajo reSitve so: vprašanje pitne vode v Movražu' v Manjelt. vprašanje podjetja »Plastika, vprašanje šibkega učiteljskega kadra m vzgoje otrok, napredek kmetijstva, v Ilcrpeljah-ICozini pa >« treba posvetiti precej važnosti vprašanju zaposlitve delovne sile Istre in Brkinov, ki sta dva najbolj pasivna predela.	J
•Predsednik OLO Sežana tov Pe-trinja Danilo je v diskusiji podčrtal, da se organizacije SZDL v okraju še premalo zavedajo svoje osnovne naloge — vzgoje ljudskih množic v zavedne socialistične ljudi. Dejal je tu-'h, da so med delegati premalo zastopane ženske, kar potrjuje, da nimajo pravilnega odnosa do vloge žena v naši družbi.
Naloge, ki stoje pred SZDL v okraju, niso lahke in ni jih malo. Če hočemo, da jim bomo kos. moramo nujno stremeti za tem, da poslane nasa Socialistična zveza res stalen ljudski parlament, kjer naj sleherni član pove svoje mnenje v široki di-skiusiju. Razvijati moramo zdravo kritiko in družbeno kontrolo nad delom obl
aslnih organov. Dvigniti moramo v sebi socialistično zavest in ponos, kar je predpogoj in osnova za ustvarjanje socialističnih odnosov.
IREDENTISTIČNA GONJA PROTI NAŠEMU šolstvu v Izoli je doživela popoln neuspeh
■■ * -» ■.■:■.t:J¿ fv;
Gradbišči' nove stanovanjske stavbe v Kopr
Smrtna nesreča pri kopanju.
V nedeljo so se trije bratje Mali-oiči iz Unca šli kopat v Unico — blizu izvira pod žago v Planini. Komaj i8-letni Anton Maličič je zašel v vrtinec, ki ga jc kljub vsem obupnim naporom potegnil ,v globino in je nesrečni mladenič utonil. Brata, k,i sta mu takoj prihitela na pomoč, nista mogla preprečiti nesreče iu sla se še sama komaj rešila iz pogubnih valov.
Zaradi stalnega deževja je voda globoka in deroča in zato še bolj nevarna kopalcem,
V	torek je bila v Izoli občinska konferenca SZDL, katere so se udeležili izvoljeni delegati- osnovnih organizacij nekdanje mestne občine Izola in občine Izola-okolica. Po izčrpnem referatu prejšnjega predsednika občinskega odbora Gina Gobba so delegati obravnavali razne organizacijske probleme in prihodnje delo organizacij.
ODKUPNE IN PRODAJ.NE CENE CENE NEKATERIH ŽIVIL
V	ZADRUGAH KOPRSKEGA
OKRAJA
Odkupne cene nekaterih živil so bile na dan 18. junija v zadrugah koprskega okraja naslednje: krompir: v Marezigah 23, v Izoli 28, v Strunjami 22, v Sv.Luciji 24, v Se-čovljah 21, v Novi vasi 23 in v Ber-tokili 24 din za kg. Paradižniki: rv Strunijanu 54 in v Sv. Luciji 60 din ,7.a kg. Fižol: v Marezigah. Izoli, Strunjanu, Sv. Luciji, Sečovljah i.n iBertokih 55 in v Novi vasi 54 din za kg. Grali: v Marezigah 17 do 26. v Strunjanu 26, v Sv. Luciji 20 do 30, v Sečovljah 17 do 27, v Novi vasi 17 do 27, v Bertokih 26 in v Ankaranu 20 din ,za kg.
Prodajne cene so za krompir v Sv. Luciji 2 in v Izoli 36 din za kg, za paradižnike v Sv. Luciji 70 do 80 din za kg, za fižol v Izoli 60 in .v Sv. Luciji 65 dih za kg in za grah v Sv. Luciji 28 din za kg.
Delegali so smatrali, da je organizacija Socialistične* zveze v Izoli dosegla lani pomembne uspehe na vseh področjih, vendar pa so bili ti uspehi premalo popularizirani. Govorili so tudi o delu sovražnikov, ki so zadnje čase poostrili svojo gonjo proti naši coni. Delegali so menili, da je iredentistična gonja proti našemu šolstvu izraz njihove nemoči, ker jih bodejo naši uspehi. Poskus GLN, da bi zavrl delo v italijanskih šolali, je kljub pobegu nekaterih učiteljev lani doživel popoln neuspeli. Uspehi v italijanskih šolah so bili celo boljši kot lani.
Ob zaključku konference so odborniki izvolili novi občinski odbor, ki šteje 25 odbornikov iz mesta in okolice, od tega 12 Italijanov in IS Slovencev. Izvolili so tudi delegate za okrajno konferenco SZDL ter revizijsko komisijo.
UKREPI .PROTI TOČI V KOPRSKEM OKRAJ U Na pobudo kmetijskih strokovnjakov je Gospodarski svet pri OLO v Kopru sprejel ukrepe .za borbo proti toči, ki pogosto povzroča ogromno, gospodarsko škodo na tem področju. V ita namen bodo v kratkem organizirali poskusne postaje za streljanje raket proti toči, ki bodo nameščene v štirih strelnih črtah na področju Ankarana, Škofij, Dekanov, Pobegov in Sv. Aniona. To področje obsega 24 kvadratnih kilometrov. Vsa dela bo vodil štab za borbo proti toči.
Ob zaključku šolskega leta so dijaki — višješolci postojnske gimnazije uprizorili Nušičevo dramo »Pokojnik«. Videti je bilo, da so se res potrudili in vž:veli v svoje vloge in so zato želi lepe uspehe. Vlogo stare tetke je dobro odigrala Marta Furger, dijakinja iz Postojne. Prav tako sta se izkazala Maks Kebe, dijak sedmega razieda, m-Ada Bole, dijakinja šestega razreda.
Gledalci, ki so dvorano zasedli, so zadovoljni oahajali od prireditve. Postojnski dijaki so s tem nastopom pokazali veliko medsebojno slogo, kajti denar, ki so ga dobili pri predstavah, so dali csmo-šolcem za maturantski telet, na glede na to, da so igrali samo dijaki 5., 6. in 7. razreda. Ta denar bi bili lahko brez pridržkov porabili sami za svoje potrebe. Želeti bi bilo, da bi taka sloga postala tradicija na postojnski gimnaziji in da bi si dijaki v bodoče tako pomagali med seboj.
xxx
DRAMSKA PIONIRSKA SKUPINA OSEMLETKE IZ DEKANOV PRI SV. ANTONU
V nedeljo so nadebudni pionirji in pionirke ' osemletke iz Dekanov nastopili v dvorani zadružnega doma pri Sv. Antonu z mladinsko spevoigro »Kresniček«. Prireditev je krasno uspela in je presegla vse naše pričakovanje. Vsi nastopajoči •so calično odigrali svoje vloge, posebno dobro je igral Mladen Vuče-milc, dijak II. razreda gimnazije, ki je imel glavno vlcgo. Prav tako lepo in skladno so nastopii palčki, rokice, medvedi in izvajalci baleta. Lepo je bilo gledati in poslušati petje naših mladih junakov. V spevoigri so nastopali izbrani otroci od otroškega vrtca pa do gimnazije. Sledila je simbolična vaja po Gregorčičevi pesmi »Soča«. Pri tej se je zlasti izkazala z odličnim in dobrim recitiranjem Pij a Sih, dijakinja 1. razreda gimnazije. Mladi so nato predvajali še folklorne plese »Marko skače«, »Izidor ovčice pase«, »2idana marela« in balet »Sem deklica mlada, vesela«.
Spevoigro sta z vso požrtvovalnostjo vadili profesorici gimnazije tov. Danica 2upan in Silva Benčina, za balet in folkloro pa gre zasluga prof. Nadi Raubar in Veri Kragelj.
K tako lepemu uspehu čestitamo, vsem nastopajočim, slasti vodstvu prireditve. Mislimo, da bi bilo kar prav, če bi s to spevoigro gostovali tudi na drugih odrih našega okraja. Mladina bi videla, kaj se da doseči z dcbro voljo in vstrajn~3tjo za dvig kulture na vasi.
Kavšek Dušan
Nastop šolanih psov v koprskem okraju
Klu.b ljubiteljev športnih psov LRS iz Ljubljane bo priredil več ¡zanimivih nastopov v koprskem okraju: -1. julija bo nastop šolanih (psov na športnem grišču v Kopru (začetek ob 18. uri), 5. julija ob *), uri ¿opoldne pred barom v Portorožu. istega dne ob 11.30 na športnem igrišču v Izoli in istega dne ob 16. uri na športnem igrišču v Sv. Nikolaju.
Prireditev je propagandnega značaja in ima namen pospeševanje ki-nologije. Iz nastopov bo razvidno, 'kako lahko koristi dobro izueen pes svojemu gospodarju. Med drugiim bo nastopil tudi pes Brana, ki ga poznamo iz filma »Kekec«.
Skrili psa Brone, ki g a poznamo is filma »Kekec«.
RAZSTAVA UČENCEV OSEMLETK V KOPiRU
Ob zaključku šolskega leta 1952/53 so v Kopru odprli razstavo učencev osemletk. Razstavili so šolska 'in ročna dela učeecv 26 oddelkov. od tega IT italijanskih in 9 slovenskih.
Italijansko osemletko je v (preteklem letu obiskovalo 262 otrok v nižjih razredih in 192 v višjih. Šolsko leto je uspešno zaključilo okrog 85 odstotkov otrok. Od 29 učencev osmega razreda, ki so a uspehom dokončali šolo, bo 7 nadaljevalo študij na italijanskem liceju v Piranu, 14 učenk pa se bo vpisalo v italijansko žensko obrtno šolo, ki bo odprta prihodnje leto kol iparalelka slovenske. 20 učencev, ki so izdelali -nižje razrede. ibo -nadaljevalo študij na italijanski gimnaziji v Kopru.
xxx
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA MAJHNA SLAVNOST PIONIRJEV IZ IZOLE
Preteklo sobo.to popoldan so se zbrali pionirčki, gojenci slovensko-italijanskega otroškega vrtca, v prijazni vili Izolini na zaključno slavje ob koncu šolskega leta. Ob tej priliki so svojim staršem prikazali plodove skupnega življenja v delu in zabavi. Malo dvorano v vili so napoilnili starši do zadnjega kotička. Proslavo je otvorila tov. upravnica, ki je v uvodnih besedah pozdravila tov. Julija Beltrama, predsednika okrožja, tov. živo Beltram, tajnico Sveta za prosveto, in vse prisotne starše. V svojem kratkem govoru je prikazala delo otroškega vrtca v preteklem šolskem letu in se zahvalila ljudski oblasti za vso pomoč, ki. jo je nudila tej vzgojni ustanovi. Naglasila je, da je prav ta ' pomoč mnogo pripomogla, da je vrtec lahko v tem šolskem letu sprejel kar 110 pionirjev, medtem ko jih je bilo v lanskem letu le o3.
Po pozdravnem govoru so pionirji 'izvajali kulturni program. Oba oddelka, tako slovenski kot italijanski, sta prisotne prijetno presenetila. Tudi razstava, ki so jo ob tej priliki odprli, je dala slutiti smotrno vzgojo predšolskih otrok, ki s prvimi koraki tipajo v življenje. Po končani proslavi so bili naj-pridnejši malčki obdarjeni.
Ta majhna dn neopazna manifestacija pa je tudi ponoven dokaz, da uživajo vse narodnosti pri nas popolno enakopravnost in da naša družbena ureditev ne pozna rasne diskriminacije. Tako so bili slovenski, kot italijanski starši z delom otroškega vrtca v preteklem šolskem letu zelo zadovoljni.
xxx
KDOR IlOČE K BIRMI — TA NE SME V KOLONIJO...
Zveza borcev NOV tudi letos organizira počitniške kolonije za otroke padlih borcev in vojne sirote, ki jih v postojnskem okraju ni malo. Otroci bodo letovali >v prijaznem trgu Cerkno na Tolminskem, kjer je glavni odbor ZB Slovenije uredil stalno počitniško kolonijo za partizanske otroke vse Slovenije.
Otroei se tega letovanja 'zelo veselijo, vse drugače pa so to sprejeli nekateri kaplani. Tako med drugimi kaplan. Mavric v Hrenovkah pri Postojni, ki zadnji čas razvija kaj čudno propagando. Po verski _ linij i pritiska na starše, naj ne pošiljajo svojih otrok v kolonije.
Precej otrok se je prijavilo s področja delovanja hrenoviškega kaplana. ki se je imecl drugim poslužil tudi prižniee, da jc pritisnil na starše. Njegovo mnenje jc. da kdor bo šel v kolonijo, ne bo mogel k birmi.
Posledica — nekaj staršev in otrok
- in to najbolj potrebnih — je poil vplivom take propagande odpoveda-lo že dane prijave. Tako v Ilruševju, Velikem. Ubeljskem in v Smuhclu pod Nanosom.	_
K takemu ravnanju je odveč vsak komentar. Dodam samo še, da je kaplan Mavric ostro zabičal vsem otrokom, ki hodijo k verouku, da no smejo učiteljem nič praviti- kaj se tam učijo. Skoroda lahko trdim, da jc hren o viški kaplan eden tistih duhovnikov, ki ne želijo sodelovanja z 1 jiukiko oblastjo. Pri tem izonsca vsako priložnost, da uveljavi svoje namene.	Kobra
Občinski prazni ¥ Šmarjah
^ jiedeljo jc bil v Šmarjah občinski praznik, iki ga je 'proglasil občinski ljudski odbor v spomin na obletnico fašističnega požiga te vasi med NOB. Zjutraj je bila v i a družnem domu občinska konferenca Socialistične «veze delovnega ljudstva, ki ji je prisostvoval tudi sekretar okrnjega odbora Zveze komunistov Julij Beltram. .Delegati so poudarili potrebo po večji skrbi množičnih organizacij za vzgojo in napredek kulturne ravni prebivalstva, .posebno mladine, ki se me.tl fašistično okupacijo ni smela učiti svojega materinega jezika.
Odbornik Ulčnik je .-govoril tudi o gospodarskem napredku šmarske občine. Dejal je, da so popravili že veliko požganih domov, napeljali v hiše elektriko, 'zdaj pa (pripravljajo napeljavo vode. Seveda ipa bo treba še dosti prizadevanja za napredek naših vasi, kjer se še vedno čutijo posledice fašističnega zatiranja. Na seji -so se delegati osnovnih organizacij pomenili itudi o svojem (prihodnjem delu, nato pa so izvolili devetčlanski občinski odbor SZD-L in 15 delegatov -za okrajno konferenco.
Opoldne so .prišli v Šmarje 'tudi člani Zveze liorcev in Društva rezervnih oficirjev iz Koipra, ki so priredili partizanski marš. Popoldne je bil na športnem igrišču velik telovadni nastop, na katerem so sodelovala telovadna društva Partizan iz koprskega okraja iter gojenci tečaja za -telovadne vaditelje.
KOPER
Preteklo soboto so obiskale jugoslovansko icono 'STO inekatere enote iz eskadre jugoslovanske vojne mornarice. Zadržale so se «v Kopru, Izoli in Piranu. Poveljniki teli enot so obiskali komandanta Vojaške uprave polkovnika Stamaloviča, ki jim je tudi vrnil obisk.
V nedeljo so prebivalci Nove vas! in Sv.Petra doživeli izreden obisk. Mednje je prišel slovenski pisatelj France Bevk, ki se je rad odzval na povabilo MKIJiD »France Bevk« Sv, iPolcr—Nova vas, katerega je častni predsednik.
-Pred novim kulturnim domom je ljudstvo obeh vasi sprejelo tovariša Bevka, ki jc prišel v spremstvu svoje žene in sina. Upravitelj osemletke v Šempetru tovariš Gajkovič je gostu -izrekel v imenu ljudstva obeh vasi dobrodošlico, mladina pa mu je poklonila lop šopek rož. Po sprejemu sii jc tovariš Bevk v spremstvu upravitelja osemletke ogledal šolsko razstavo 'in stanovanjsko zgradbo za učileljstvo. -Razstava je zelo okusno urejena. Posebno 'zanimanje kažejo učenci do .risanja v živih barvah in do (botanike, kar je na razstavi videti iz skrbno -prirejenih herbnrijev.
Po ogledu razstaive so se ljudje obrali v dvorani movoga kulturnega doma. kjer je tovariš 'Gojkovič predstavil gosta s kratkim orisom njegovega življenja in dela. Nato je spregovoril pisatelj sam. Njegov govor so navzoči večkrat .prekinili s ploskanjem. Domača igralska skupina je ina čast 'gostu 'nastopila s četrtim dejanjem iz ljudske igre »Micki je treba moža«. Po prireditvi je bila v gornjih prostorih kulturnega doma pogostitev, ki so se je udeležili poleg itova-riša Bevka tudi člani igralske skupine in drugi gosti.
Podelitev nagrad najboljšim pionirskim odredom
Te dni so člani okrajnega pionirskega svet-a na predlog ocenjevalne komisije podelili nagrade najboljšim pionirskim odredom v postojnskem okraju. Med najboljšimi so bili pionirski odredi na osnovni šoli v Cerknici, Novii vasi, Starem trgu, Ba-bnem polju, Rakeku, Trnovem, Polstojni, Palčju, Jurščah, Pivki, Ruteževu, šembijah, Slavini in Grahovem. Pionirji so prejeli v glavnem razne športne rekvizite.
PIVKA
Mlado dekle žrtev ljubosumja.
V -petek je vso Pivko pretresla vest o ljubezenski tragediji dveli mladih ljudi. Kot žrtev ljubosumja jc fant ustrelil na domu komaj 23 - letno Ivanko Žele iz zavedne partizanske družine. Fant je nato sodil tudi sam sebi.	Brko
xxx
GORNJE OTAVE
Zadnji tedni so bili za otavske otroke zelo nesrečni. Najprej je nekaj ot-rok zbolelo za noricami, nato za zlatenco in pred dnevi se je pripetila še nezgoda.
Pri skakanju na kozolcu iz trama na tram. se je šolar Jože Klan-čar premalo odgnal in padel t^i metre globoko na spodaj stoječi voz. Pri padcu je dobil notranje poškodbe. Higienska ekipa iz Postojne, ki se je prav takrat mudila v vasi, je ponesrečencu takoj nudila pomoč in ga z avtomobilom prepeljala k zdravniku v Cerknico in nato v Ljubljano.
IC sreči ni imel'dogodek hujših posledic. Vsekakor pa lahko služi za opozorilo staršem, naj bolj pazijo na svoje otroike, ki imajo za igro dovolj prostora po pašnikih.
S. S.
BORŠT
Šolsko leto je za nami. Pred nekaj leti so trdili, da je možno doseči v Borštu 70° b obisk šolskega pouka, mi pa smo letos dclsegli 96%. To pomeni, da so starši pravilno razumeli pomen pouka, hkrati pa dokazuje, da so se tudi učitelji potrudili.
O uspehih govori tudi razstava ročnih del in pismenih nalog. Razstavo so si ogledali številni starši.
SZ r Laborju, ki je postavil vse delo organizacije na bazo plačevanja članarine in se ni pobrigal '/a dejansko povezavo s članstvom. Vsi delegati so se strinjali, da bo treba povečati večjo skrb mladinskim organizacijam po terenu in jim nuditi dejansko pomoč.
VANGANEL
Prejšnji teden so dokončali električno instalacijo po vseh hišah, v kratkem pa bodo namestili instalacije tudi na zadružnem domu. Računajo, da ho zasvetila električna luč v vasi že do konca julija.
V	zadnjih tednih pospešeno nadaljujejo tlelo na dokončni izgradnji zadružnega doma. Vaščani so sklenili. da mora biti do konca leta popolnoma opremljen.
' DEKANI
V	nedeljo je bila občinska konferenca SZDL. Obravnavali so pred-vsem delo krajevnih organizacij. Največ uspeha je imela organizacija SZDL v Sv. Antonu. Člani ' tega odbora. ki zastopajo 16 okoliških zaselkov. se najprej zberejo na skupnem sestanku, kjer obravnavajo razne probleme, nato pa na množičnih sestankih po .zaselkih. Ko so 'govorili o idejni borbi proti vplivu reakcionarnega klera, so izrazili delegati
■ željo, -da se jugoslovanski zakon o pravnem položaju verskih skupnosti ■razširi tudi na to ozemlje.
SV. ANTON
V	nedeljo zvečer je gostovalo v dvorani zadružnega doma koprska ljudsko gledališče s 'Klabundovo dramo »Krog s kredo«. Dvorana je bila -popolnoma zasedena in -gledaloi so z odobravanjem sprejeli izvajanja koprskih igralcev. Želijo si, da hi jih <zopet presenetili s kvalitetno prireditvijo.
Kakor kaže, bodo že to poletje začeli gradili novo cesto Sv. Anton— Kovnliči. Strokovnjaki so si že ogledali teren in postavili neke znake, s
Učitelji in licenci osnovne šole v Borštu
Pionirji v Palojah so letos .dosegli že vrsto uspehov. Sodelovali so pri vseh prireditvah in nastopih množičnih organizacij. Največ uspehov so imeli na prireditvah ob »Pionirskem dnevu«, ki so ga organizirali konce maja. Ta dan so prejeli tudi riitc, značke in izkaznice pionirske organizacije.
S prihranjenim denarjem so organizirali tudi izlet v Predjamski grad, kjer so preživeli nekaj prijetnih uric. Lepe uspehe pa so dosegli tudi v Šoli, tako ida bodo ob zaključku šolskega leta nekaj najboljših nagradili.	'	L.B.
MAREZIGE
Mladima Marezig se skrbno -pripravlja na uprizoritev iLipahove veseloigre »Glavni dobitek«. Računajo, da ho premiera prvo mcdeljo v juliju. Prvotno so nameravali uprizoriti »Miklovo Zalo«, vendar -bodo to svojo zamisel ¡uresničili šele. jeseni, ker bodo -nekateri igralci med počitnicami odsotni.
*
Ob zaključku šolskega leta je priredila šoloobvezna mladina v Mare-zigah uspelo razstavo svojih izdelkov. Zelo so presenetila zlasti ročna dela dečkov in deklic, pa tudi nekatere šolske naloge kažejo, da so se
otroci letos zelo potrudili.
*
Preteklo nedeljo je bila v Mare-s-.igah občinska konferenca SZDL. -Na konferenci so obravnavali delo in naloge organizacij SZDL po 'terenu. Vsi delegati so z navdušenjem odobrili odločne besede maršala Tita v Pazirni in mu s 'tem v zvezi poslali tudi pozdravno pismo.
Na konferenci so kritizirali nekatere odbore 'SZDL. ki so premalo povezani s članstvom in so krivi, da ta organizacija nima tiste vloge med ljudstvom, kot bi jo morala imeti. Obravnavali so tudi primer odbora
katerimi pa se vaščani ne strinjajo v celoti. Menijo, da bi se lahko našla boljša rešitev. Sicer pa je verjetno to le formalna linija, ki jo bodo še popravili.
Ljudstvo je za gradnjo nove ceste zelo navdušeno. Obljubljali so jim jo že v Avstriji in Italiji, pa je vedno ostalo le pri obljubljali. Šele ljudska oblast jc uresničila njihovo željo. •	R. J.
BERTOKI
■Pri nas v Bertokih delujejo le-toi ¡vse organizacije uspešneje nego lani. Za to -gre zasluga zadružnemu domu, ki privablja vašeane iz vseh naselij in jih združuje pri skupnem delu.
Pred kratkim smo zaključili tečaj za prvo pomoč, ki jc trajal skoraj dva meseca. Tečaj jc obiskovalo 20 mladink in so se nekatere odlično izkazale, od vseh posebno tov. Neri-na Zupin.
Naši pionirji so letos sodelovali z raznimi točkami pri vseh prireditvah. Ob zaključku šolskega leta so priredili lepo proslavo- kjer so pokazali svoje sposobnosti in dosežene uspehe. Sedaj se pripravljajo za počitniško kolonijo, ki bo t Skofji Loki.
Upamo, da bomo na jesen zopet zhiidiH naše pevce in pevke.
Mislili §hñm F®if@pi m lipeiii irais za gospodarski si hulturni razvoj
Pretekli teden je imel gospodarski i ve I mestno občine Postojna važno sejo. kjer je razpravljal o predlogu dodatnih investicij za komunalne naprave in stanovanja. Ta važna gospodarska seja je morala razdelili 24 milijonov dinarjev, ki so jih dale na razpolago mestni občini gospodarske ustanove. Tako so dali večjo vsoto kolektivi gospodarskih podjetij iz sklada za prosto razpolaganje, za kar gre veliko ,priznanje predsedniku mestne občine, ki se je za to najbolj zavzel. Poseluio polivalo pa zasluži meti vsem i podjetji LIP Postojna, ki je dalo v la namen 3 milijone dinarjev. Tuldi 01L0' Postojna bo dal iz investicijskih sredstev 8 milijonov za vodovod. Od celotne vsote 21 milijonov bodo porabili za gra'dnjo stavbe ob Sakovi hiši 5 milijonov. To stavbo bodo že letos spravili pod streho.
Za vodovod, ki je ena izmed najbolj perečih zadev v Postojni, je določenih 6 milijonov. Zajeti mislijo studence Korentan in ga po ceveh preko Hraše združiti s starim vodovodom. Za kanalizacijo Tržaške ceste bodo porabili I milijon, za ureditev Titovega trga (niveliranje in asfaltiranje) bo potrebnih 2 milijona dinarjev. za tlakovanje Kalistrove ulice. popravilo pločnikov, robnikov in ostalih eest pa 2 milijona dinarjev.
Gospodarski svet mestne občine pa ni pozabil na okoliške vasi. ki spadajo v območje mestne občine, in je določil za ureditev pokopališč, poti, kanalov in vodnjakov na vaseh 3 milijone.
Tudi zdravstvo bo sedaj dobilo svoj zdravstveni dom v Karninčevi hiši v ulici 1. maja. Za preureditev le stavbe v zdravstveni dom predvidevajo I milijon, dinarjev.
Posebno hvalevredno pa je to. da je gospodarski svet občine odločil, da da kar 1 6 dodatnih .investicij (1 milijone) za adaptacijo osnovne šole v Prestranku in kulternega doma v Bukov ju, za popravilo osnovnih šol v Studenem in Bukovju ter za popravila kulturnega doma v Postojni. Druga boleča točka je v Postojni vprašanje stanovanjskih investicij. Šele. letos, osino leto po osvoboditvi, se je to vprašanje premaknilo z ■mrtve točke. Na seji so sklenili, da se iz fonda za vzdrževanje hiš da 70 c/r lastniku, 30 % pa ostane mestnemu občinskemu odboru za najnujnejša popravila hiš, ki sli last splošnega ljudskega premoženja in .privatnikov. Denar, ki bi se zbral iz fonda narodne imovine in iz piro-daje hiš, ki so last narodne imovine, pa bi porabili za zidavo hiše na Titovem trgu in pa za ureditev onih hiš. ki so v slabem stanju. Končno ki se zganila tudi vsa večja gospodarska .podjetja in bodo že letos začela graditi stanovanjske bloke: ta-
ko LIP Postojna, Agrarni, Gozdno gospodarstvo in tudi Jugoslovanska armada si bo zgradila nove štabne p-ostore. S tem pa se ponovno odpira vprašanje adaptacije bolela, kjer je bila do sedaj vojska, za . tako krvavo potrebno bolnico. Ta prostor je namreč daleč okoli edini, kjer je možna dobra kanalizacija: zaščiten je pred direktnimi sunki burje in ima okoli stavbe lep vrt. Če bo Postojna zamudila to priliko, bo najbrž preteklo precej easa. preden bo prišlo do gradnje bolnice.
IIaha Frrinr
INVALIDI NA RABU
Invalidska organizacija postojnskega okraja (ZVVI) je priredila za svoje člane skupen izlet na Rab, II-deležilo se ga je 75 članov in članic. Do Reke so šli z vlakom, dalje pil z ladjo na Rab. Obiskali so skupno grobišče naših inte.rnirimeev iz zadnje vojne, vendar si prav vsega niso mogli ogledati, ker ga ravno urejujejo za veliko otvoritev, ki bo letos v septembru.
Na Ralm so se invalidi srečali s skupino Avstrijcev in koroških Slo-vencev — tudi članov naše Z V VI, ker so se med zadnjo vojno borili v vrstah NOV in POJ in pozneje JLA. Srečanje je bilo prav prisrčno, čeprav nepričakovano.
Izlet je potekel v najlepšem razpoloženju, Invalidi so se vrnili veseli in zadovoljni ter hvaležni vsem tistim. ki so jim s svojim velikodušnim razumevanjem omogočili potovanje; kajli z lastnimi sredstvi bi Ic težko mogli to oslvarili. Zlasti so hvaležni delovnima kolektivova LIP v Postojni in Cerknici,	Brko
Goriška QBïïQSÎ t¥B@ŽSl©Sti5 d S
gospodarsko dvigrae
Delegati na skupščini slepili r Postojni
DROBNE VESTI S POSTOJNSKEGA
NASTOP PEVSKEGA ZBORA S K UD «STANE SEMIč-DAKI« IZ POSTOJNE NA NOTRANJSKEM Pevski zbor SKUD »Stane Seinič-Daki« iz Postojne je prejšnjo nedeljo priredil v Cerknici in Starem trgu zelo uspela vokalna koncerta. Obe dvorani sta bili nabito polni, obiskovalci pa so pevce navdušeno pozdravili. Nekatere pesmi so morali celo ponovili. To kaže. kako si naši ljudje želijo kvalitetnih pevskih nastopov večjih zborov, ki se pri njih doma še niso uspeli postaviti na noge.	Brko NESREČA NA LOVU Prejšnji torek so se odpravili neupravičeni »Iovc.i« na srnjaka. Z avtom so se pripeljali v bližino Postojne in obkolili gozdno jaso. Zaradi neizkušenosti in prevelike lovske vneme pa je eden od udeležencev ustrelil v glavo šoferja in ga na ' mestu ubil. Preiskava še traja.
Brko
ČLOVEŠKA POHLEPNOST VČASIH NIMA MEJA Ljudje v Strmici v postojnskem okraju so izvedeli, da leži na smrtni postelji star samec — Kohal Frane,
ki si je v življenju pridobil nekaj premoženja. Špekulanta Podboj Anton in Simšičcva stara mati sla bolnika od prvega dne stalno obiskovala ter bližnjim sorodnikom sploh nista pustila v bližino bolnika.
Ko jc bil možakar že blizu smrti, sla pripeljala odvetnika s katerim so se vpričo umirajočega prepirali za dediščino, saj je bil mož v življenju precej velik stiskač, pa si je tako pridobil precejšnje premoženje, ki je obsegalo stanovanjsko poslopje in 14 hektarov zemlje.
Ubogega bolnika so tako ščuvali, da je zakonitemu dediču Kohal Vinku zapisal le malenkost. Stanovanjsko hišo je podedoval dober prepričevale?. Podboj Anton, ki že ima svojo, medlem ko stanuje edini zakoniti dedič v tuji hiši. Tudi Batista iz Landola ni bil zadnji pri delitvi, saj je z izvrstnim moledovanjem pobral pokojniku vse najboljše parcele. V svoji prepričevalni gorečnosti ni izostal niti največji posestnik iz Strmice — Žele Frane, ki je tudi izvrtal lepo njivico.
Skoda je. da LO ni mogel takim ljudem stopiti nekoliko na prste in jim onemogočiti špckulantivne namene.	H.
Mlekarstvo in sirarsivo na Tolminskem
Ni dvoma, da sta mlekarstvo in si-rarstvo dve najvažnejši gospodarski panogi tolminskega bazena. Na sedanjem področju okraja je že pred vojno delovalo 115 malih vaških mlekarn, ki so predelovale mleko v sir deloma pa tudi v maslo. Vsi ti obrati pa so bili že za takratne razmere zelo zastareli z uzirom na naprave v modernih državah z mlekarsko tradicijo.
Kljub temu pa moramo priznali, da so bile za našega kmeta glavni v.ir dohodkov. Za italijanske okupacije so bile to edine gospodarske ustanove, ki jih je fašizem pustil životariti, to pa zaradi tega, ker je videl v njih propast slovenskega kmeta, Italijani so namreč z moderno ureditvijo svojih obratov z lahkoto konkurirali našim izdelkom. Po osvoboditvi niso delovanja teh zadrug zrav nič reorganizirali, kar ni bilo v skladu z našim zadružnim razvojem. Z vključitvijo mlekarn v kmetijske zadruge pa ce že kažejo vidni znaki napredka. Danes posluje le 75 mlekarn, ostale pa se niso opomogle od vojnega opustošenja.
Tolminska proizvaja danes letno okrog 17 milijonov litrov mleka. Od te količine predelajo 12 milijonov v sir, Kljub temu pa Tolminska še danes ni zmožna, dati na trg niti vagon tipiziranega sira, ki bi zadovoljil malo zahtevnega koneumen-la. Trgovci in potrošniki pa so danes že zahtevnejši!
Zanimivo je, da v vseh ostalih si-rarskih predelih Slovenije ni opaziti tako grobih napak kot na Tolminskem, V preteklem letu so Tol-ininci prodajali sir po 176 dinarjev za kilogram. V promet jc šel sicer tudi po nekoliko višjih cenah, pa vzemimo, da so ga prodajali povprečno po 210 din za kilogram. Če preračunamo predelano mleko v Siir, dobimo %0 tisoč kilogramov sira, ki nam je dal 230 milijonov din. Sir iz Bohinja pa je šel lani v promet po 350 do 450 din. Vidna razlika v cenah gre prav gotovo na račun kakovosti našega sira.
Vse to kaže, kam bomo morali vložiti največ truda, da se bo stanje izboljšalo. Okraj sam pa stroškov take ureditve pav gotovo ne zmore, zato bo treba materialna sredstva iskati izven okraja. Potrebna pa bo
tudi krepka strokovna pomoč, da se bo lo stanje vsaj v enem desetletju izboljšalo.
Doslej je bil na tem področju gospodarstva pri nas še na pobudo bivšega okrajnega ljudskega odbora v Idriji dograjen moderen mlekarski obrat v Cerknem z zmoglji rostjo okrog 5 tisoč litrov mleka na dan, Obrat je zadosti velik za predelavo vsega mleka s cerkljanskega področja. V preteklem letu pa so pričeli v Kobaridu z gradnjo modernega si-rarskeiga obrata za občini Kobarid in Breginj. Za ta obrat je bilo dodeljenih osem milijonov dinarjev iz sredstva snežne pomoči, nadaljnja sredstva pa najema okrajna zadružna veza v obliki dolgoročnih posojil pri Narodni banki. Pri investicijah je obljubila svojo pomoč tudi Glavna zadružna zveza LRS, Predvidevajo, da bo začel obratovati še pred koncem lota 1951, seveda pa le pod pogojem. če bodo na razpolago zadostna sredstva in za to potreben .gradbeni material. Obrat bo stal nad 80 milijonov dinarjev. Sedaj proučujejo tudi možnost gradnje podobnega obrata v Tolminu.
. — AM
Vsa večja industrijska podjetja Primorske so zbrana v Gorici, Trstu, Tržiču, Na deželi, ob robu gozdnatih krajev so Ilaljani zgradili le nekaj parnih žag. da so laže izkoriščali naše gozdove. V lovu za dobičkom so v podeželju zgradili tudi nekaj opekarn za obnovo porušenih hiš po prvi svetovni vojni. Njhov cilj pa ni bil. pomagati ljudem, da si postavijo nad glavo strehe, saj je bil marsikateri oškodovanec bridko prevaran, kajti prenokaleru obnovljena hiša jc stala več kol pa so mu priznali odškodnine. Ker nj mogel plačati, so mu vzeli premoženje in ga -pravili na boben. Pohlepni tujec je -pričel izpodrivati primorskega .kmeta z njegove zemlje. To ,pa je bil le en način umetnega ustanavljanja italijanskih kmečkih kolonij na Primorskem »Enlc di rinaseita agrarni«. Kmetijstvo je šlo rakovo pot. Posledice gospodarskega izkoriščanja pa se še danes poznajo. Po krivični razmejitvi so glavna industrijska središča ostala izven naših meja. To-stran meje je ostalo le nekaj lesne in stavbene industrije z zastarelimi in obrabljenimi napravami. Stroji zahtevajo nenehnega popravila. O-brati pa ne morejo brez modernizacije napredovati. Možnosti pa so na Goriškem, kjer so surovinske baze, strokovni kadri in potreba gradnje novih tovarn.
O tem sla razpravljala na zadnji seji v Novi Gorici oba zbora. Ljudski zbor in zbor proizvajalcev st.i sprejela prvi del 10-letnega načrta, ki zajema področje industrije. Da bi dvignili blagostanje prebivalstva in zaposlili začasno brezposelne, število katerih se bo z mehanizacijo kmetijstva povečalo, bodo spopolni-li mehanizacijo in modernizirali že obstoječe obrate in jih izkoriščali do skrajne zmogljivosti.
V Šempetru pri Gorici bodo gradili tovarno za predelavo sadja in zelenjave. V Ajdovščini, kjer so letos spustili v pogon nov valjčni mlin, mislijo na tovarno testenin; tekstilni tovarni mislijo dodati še
NOVSOE S Z BSVAŽZE
Oli Tednu matere in otroka je učiteljica Matilda Sever sklicala roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo le nekaj mater. Mislim, da je lo zelo slaba legitimacija za starše, ki se še danes ne zavedajo pomena roditeljskih sestankov, kjer imajo najlepšo priložnost izmenjati izkušnje in se »ogovoriti o tako važnem vpra-nju, kakor jc vzgoja otrok.
V okviru prireditev Tedna je imel okrajni zdravnik Dušan Kovač predavanje o tuberkulozi. Nazorno je prikazal začetek in razvoj bolezni in opozoril prebivalstvo, da bolniki cesto iščejo pomoči pri zdravniku šele takrat, ko je bolezen že nevarno napredovala. Ob koncu je govoril še o spolnih boleznih in opozoril starše. naj pazijo, s kom se družijo njihovi doraščajoei otroci. Zanimivo jc. da so se lega sestanka polnošle-vilno udeležile žene in dekleta, moški pa so po večini »zasedali« v gostilni.
Konec maja je umrl Jožef Žižek, star 93 let. V mladih letih je. služboval kot kurjač na železnici. Svoj zasluženi pokoj je užival 16 let.
(i. junija sta se poročila Robert Marsetie iz Zazida in Ana Cerkve-nik iz Ležeč. Obilo sreče!
Pod Vremščieo je od železiškega .vodovoda speljan vodovod na vojaško letališče. Nekaz cevi tega vodovoda je divaški odbor izkopal in jih delno uporabil za napeljavo vodovoda do zadružnega doma, druge pa so mislili porabiti za napeljavo vodovod« v Dom onemoglih v Rodiku in v Divači. O vsem tem je sklepal tudi občinski ljudski odbor v Divači.
Pred tednom dni pa smo opazili, da na Gahrku odkopavajo vodovodne cevi brez vednosti in pristanka krajevnega odbora. Na vprašanje odbornikov, kdo jim je dal dovoljenje, so odgovorili, da jim je dovolil okrajni odbor v Sežani. Ker pa niso imeli pismenega potrdila, so morali v Divači seveda cevi razložiti. Pozneje se jc izkazalo, da so imeli dovoljenje od vojaških oblasti v Postojni, da spravijo te cevi v skladišče v Sežani: Pri tem nastane vprašanje. čemu je potrebno voziti cevi v Sežano in od tu spet v Divačo, kjer jih nujno potrebujemo. Krajevni odbor je že napravil prošnjo na vojaško upravo, da mu dovoli uporabo cevi.	Kraševec
predilnico. V Novi Gorici naj bi se iz livarne Štrukelj postopoma razvila strojna tovarna, v Šempetru tovarna lahkih špo.rtmih koles, na Soči v Prcleški soteski za Solkanom bi zgradili električno centralo, v Kanalu pa tovarno električnih strojev.
Za gradnjo nove industrije in modernizacijo stare pa bi potrebovali 10 milijard dinarjev. Od tega bi za investicije sama podjetja prispevala 1 3. Za nadaljnji razvoj v kmetijstvu, meloracije. izboljšave, mehanizacijo ler obnovo vinogradništva in sadjarstva. gradnjo kmečkih gospodarskih objektov, za dvig in razvoj obrtništva. za stanovanja in komunalna dela, za zdravstvo in prosveto, turizem. go-1 in-Ivo in trgovino pa lii po-trebova1'! nadaljnjih 20 milijard. Teh brcni n pa ne bodo smogli, če ne dobe republiške pomoči iz fonda za gospodarsko zaostale kraje.Perat xxx
ZOPET ZASTRUPITEV
ŽIVINE Z ARZENATOM
Komaj se je poleglo razburjenje po veliki nesreči, ki se je dogodila v I<DZ Gabrovica v Istri, kjer je bilo z arzenatom zastrupljenih 28 glav živine, ki so vse pogjinile, že zopet nesreča v Ponikvah na Krasu. Kmet Gulič Milan je mesto klajne-ga apna natrosil živini arzenat, zastrupilo se mu je vseh pet glav živine, kolikor jih je imel. Vso živino so morali takoj poklaM, sicer bi vse poginile. Omenjeni kmet je oškodovan za cirka 150.000 din.
Veliko kmetov ima doma v posesti arzenat, ki ga rabijo za borbo proti koloradskemu hrošču, klajno-apno pa rabijo za okrepčilo živine, kateri je po dolgi zimi potrebno, da. si epomore. Obe ti kemični snovi-pa sta si tako enaki po barvi in. obliki, da ju ni mogoče razločiti. Ker nismo pri nas še uspeli, da bi se ta' dva proizvoda izdelovala, v različnih barvah, bi morali naši prodajalci kmete bolj opozarjati na nevarnost., da ne bi zamenjali klaj-nega apna za arzenat, ki povzroči hudo zastrupljenje.
Pa tudi kmetje naj bi bili bolj previdni pri uporabljanju tega materiala, vreče ali posode bi morali razločno označevati z imeni teh dveh proizvodov, arzenat bi morali imeti strogo ločen cd klajnega apna. v prostoru, ki ni vsakomur dostopen, sicer se bodo take usodne pomote še dogajale v veliko gospodarsko škodo kmeta samega.	J. V.
ALI JE PRAV TAKO?
ZAKAJ VODNJAK V ČENTURJU SE NI KONČAN?
Na Čenturju so začeli graditi not' vodnjak že leta 1918. Mala vasica dvajsetih družin gradi tak velik vodnjak, ki jilt bo oskrboval z vodo skozi vse leto. popolnoma na prostovoljni podlagi. Ljudska oblast jim je dala gradbeni material na razpolago. lako da so rezervoar že lani popolnoma dokončali. Jarek za napeljavo cevi so do vasi tudi že izkopali. toda. odkar je prevzela iniciativo občina Mare.zige, se delo ne zs. ne. Manjka le .še nekaj sto metrov cevi. vodne pipe in korita. Dela pa ne nadaljujejo, ker ni cevi. Dokler ne nabavijo cevi, bi morali vsaj dograditi korita in pipe.
REKLAMA NAJ POSREDUJE MED TRGOVCEM IN POTROŠNIKOM
Zadnji številki »Slovenskega Jadrana« je bil priložen tudi Kmetijski vestmik. Takoj sem si ogledal njegovo vsebino in na veliko začudenje ugotovil, da je bila notranja stran prve platnice bela. Pomislil sem na naša podjetja, ki imajo nedvomno mnogo artiklov v zalogi, ki ne gredo dobro v prodajo, pa ne obvestijo o tem potom reklame potrošnikov. Treba je namreč vedeti, da ima 'reklama trojno korist: najprej; koristi tovarni1, da dobi naročila, potem trgovini, ki blago kupi in hitro' razpeča in končno potrošniku, ki se orientira, kje in pod kakšnimi pogoji bo dobil posamezne artikle..
Vse kaže, da je med našimi delavskimi sveti še vedno malo razumevanja za koristi pravilnega reklamiranja. Marsikje so rtklarae šablon-ske. brez konkretnih navedb o kakovosti artiklov, cenah itd. O vsem-tem bi bilo potrebno, da naša podjetja dobro razmislijo.	F. A'.-
OGAREV:
(Spoviini vojnega dopisnika)
X dneh od 28. VI. do 2. VII. I9H so edinice XXXI. divizije NOV in POJ v sklopu IX. korpusa vodile lr-de borbe s sovražnikom ob železniški progi iPodbrdo—'Sv. Lueija (Mosl na Soči), Večdnevne borbe so imele uspeli, ki je .daleč presegal krajevni značaj — hočem reči, značaj borb v kraju Baška grapa. Podrta proga, porušeni mostovi in razrušeni bunkerji na tej tako važni prometni žili je bil za okupatorja velik udare» v obraz, udarce. ki so ga mu zadali partizani IX. korpusa. Se v Gorici sami je sovražnik spravil skupaj nad sto avtomobilov in več tankov in jih polne vojaštva poslal na pomoč krajevnim posadkam, ki so bile na gosto posejane v bunkerjih vzdolž vse proae. Uspehi partizanskih akcij ua tem sektorju so vplivali celo ma razvoj opcraeij na južnem bojišču. Kot udeležence pri tej akciji hom po spominu opisal nekaj akcij.
PLASTIK S08
Temna, oblačna noč. Globoko v dolini šumi potok Bača, Ljudje počivajo izmučeni od težkega dela.
Skriti v gozdovih, ki obrobljajo Baško grapo, se partizani pripravljajo za napad. Nizko pri tleh po vejah grmov je že napeljana telefonska žica. Tu pa tam nalahko za-brni zvonček pri aparatu. Telefonisti poizkušajo, če aparati dobro de. luje j o. Kurirji letajo od štaba 'do posameznih edinic in le komaj mimogrede o-švignejo Is pogledom, oe jih srečaš.
Na razritem gozdnem vozniku med Bukovim in Zakojco srečam skupino minerjev z dvema mulama. Muli sta obloženi, da komaj sópela, -minerei pa nosijo na ramah majhne vreče. Tudi li so vsi zasopljeni. Nič čudnega. saj imajo že dolgo pot za seboj. Sedaj se bližajo cilju.
»Nocoj boste pomagali .mostovom letati.« jih polglasno ogovorim.
«Res je,« odgovori vodnik skupine, »perutnice — plastik 808 — so nam prav te dni poslali zavezniki.«
Prešernovi minerji so to. Sektor brigade je Podhrdo - Mohorc. Dva mostova sta tisto noč zletela v zrak. železniško -progo je kar na dvajsetih mestih »privzdignilo«. Borci sami so poškodovali dva ilanka, dve lokomotivi in osebni avtomobil. Pobili so 70 in ranili 50 sovražnikov.
Trmasti Švab, ki so mu častniki opisovali partizane kot raztrgane »bandite«, je z grozo čakal samo še trenutka, ko bo partizanska mina treščila v bunker in bo konec tudi z njim. Doživljal je trenutke, ki so mu povedali in razjasnili več, kot mu ie trobila preko častnikov Gob-belsova propaganda. Spoznal je, da
AAA^A^A/
_ XXXI. DIVIZIJA V
se partizani borijo za tisto svobodo, ki nam jo je vzel tudi on. To premišljevanje je prekinila eksplozija mine. V divje lomečem vrtincu sije rušilo in lomilo vse, kar je bilo živega in mrtvega v bunkerju . . .
Ni je bilo sile, ki bi zadržala naše borce v jurisnem zaletu. Nič ni pomagalo, če je sovražnik poslal tanke, oklopni vlrtk in hrzostrclne topove. Preveč smo čutili v sebi navezanosti do to zemlje, pretrd je bil jarem suženjstva. Sovražnik mora nil tod. ali pa poginiti. Ta zemlja je naša in bo naša ostala.
Vodstvo sovražnih enot jc hotelo te začetne uspehe zakriti svojim vojakom in je mednje vrglo vest. da napadalci niso bili partizani, temveč padalci, ki so jih spustili zavezniki. To je borcem vlilo še več samozavc->I i in poguma. Niso bili padalci, temveč partizani - domačini pod vodstvom komandanta divizije majorja Lazarja. Ponoči sem ga večkrat srečal na položaju, zdaj tu zdaj tam. Le za pol ure se jc izgubil v -bližnji senik, da s kratkim počitkom nadomesti dve neprespani noči. Zopet je na konju, da v lahkem obhodnem diru pregleda položaje.
Pod takim vodstvom se partizani ne bojijo nikogar: ne Švabov in republikancev, ne tankov in oklopnja-kov. Vedo, da jih vedno popelje do zmage. Na ruševinah zavzetih bunkerjev pozdravljajo svojega komandanta: »Zdravo!«
DEPEŠA . . .
Sedim v podstrešni sobici gostilne »Pri Ravncanu« na Bukovem in pišem poročilo o akciji pretekle noči. Glasno trkanje na vrata. Na poziv »Naprej« vstopi zasopljen kurir in izroči pismo. Pogledam naslov: Depeša. Odprem in berem:
»Zavzeli smo postojanko .Pri Mo-horcu : v naših rokah jc pet sovražnikovih bunkerjev, -minirali smo progo na 15 mestih, zaplenili en lahki minomet, -dve težki »Bredi« in dve lahki strojnici. Pobili smo 7 sovražnikov. več pa ranili. Iz bunkerjev se je sovražnik umaknil v predor.« Podpis: namestnik komandanta Dukič.
To jc le suhoparno poročilo. Slika borbe pa je bila taka:
Mrak se je zgostil nad Baško grapo. Iz polteme se bledo razločijo bele stene hiš. Pod temi hišami je železniška proga. Tam blizu so skrbno -krili štirje sovražnikovi bunkerji. V njih se 'tiščijo sovražniki, ki imajo nalogo, ščititi železniško progo.
Tu moramo postati mi gospodarji, je edina misel vseh borcev prvega bataljona Vojkove brigade, ki so dobili nalogo, uničiti vse štiri bunkerje. Napeto čakajo znaka za napad. Že se rahlo svetlika na vzhodu, ko
WMmÈWMmÊMm.
Most na 1'irki pri Prestranku
s c vrnejo minerji. Sovražnik je nanje odprl tako močan ogenj, da svoje naloge niso mogli do konca izvršiti. Blatni, premočeni in znojili so.
Dani se. Po dolini se sliši brnenje avtomobilov sovražne pehote, ki prihaja na pomoč. Iznenada napadejo Vojkovei. Sovražnik se razkropi in poskrijc. Borba traja ves dan. Zvečer se sovražnik umakne in odnese s seboj deset mrtvih. Borcem se iskre oči: Vzdržali smo.
Zopet se mrači. Nebo jc na debelo zastrto z oblaki, kar jc Vojkov-cein kar po volji. Razdelijo se v tri sestave, vsak sestav nosi lahki minomet, protitankovsko puško, težki ali lahki minomet in puške.
Težki minomet je že začel delovati iz ozadja. Pritajeno sika mina in reže zrak. V veliki krivulji leti v oblake in prične nato padati na cilj. Predstavljam si sliko sovražnega bunkerja, ki mu je mina namenjena. Ostra eksplozija preseka mrak v dolini. Takoj nato sledi druga, tretja. četrta . . . Bobnenje odmevov napolnjuje Baško grapo, ki se pogreza v temo.
Že sc bliža odločilen trenutek. Marsikateremu borcu je nekako tesno pri srcu. Res. težko se je dobro obvladati ob takih trenutkih in ohranili mirne živce. Trenutki se zdijo dnevi. Tiho se plazijo borci naprej. Treba jc neopaženo priti v največjo bližino. Z bombami in eksplozivom v rokah čakajo zadnjega povelja. Tedaj se posveti in zagrmi. Zemlja pod nogami sc stresa kot ob potresu. Po zraku leti kamenje, železo in zemlja ter pada na borce. Plastik jc dobro opravil svojo nalogo. Tedaj pa zagrmi . , . •
»liura! Juriš!«
Iz treh strani se vsujejo \ ojkovei. Kot živa lava se valijo naprej. So-vražnik v bunkerjih je utihnil, onemel. Več jih leži razmetanih tam okoli. Negibni so. Mrtvi. Ranjenci stokajo in prosijo pomoči, vode. Groza in obup se jim zrcalita v očeh. Vojkovei drvijo naprej čez raz-valine bunkerjev. Kje so ostali sovražniki? Ušli so čez vodo, na drugo stran, v skalovje Koritniške gore. Radi bi čimprej odtod, pa jih zadržuje trdo povelje: »Halt!«
Tišina. Dan. Sonce je poslalo prvi pozdrav borcem Vojkove brigade, ki stojijo na razrušenih bunkerjih ter preštevajo bogat plen: minomeli. strojnice, munieija, obleka, oprema itd.
PRI TEŽKEM MINOMETU ...
Važno vlogo je opravljal novinar v narodnoosvobodilni borbi. Vse je zvedel: če je -kdo izmed iborcev ne-ugnan »žicar« polčikov, takoj je vedel, da je kdo zaljubljen, če je na mitingu večkrat plesal z eno in isto to-varišico, razglasil je za »paničar-ja« tistega borca, ki je v jnrišu letel v nasprotno smer kakor vsi drugi tovariši. Tako jc skrbel za zdravo dobro voljo.
Njegova vloga pa je bila še važnejša v tem, da je pisal o tistih tovariših. ki so se posebno izkazali v borbi. V ogorčenem spopadu, ko je šlo za življenje in smrt? je bilo polno primerov junaštva, ki ne smejo v pozabo. Teh nekaj vrstic pišem zato. da ostane znaznamovana velika pripravljenost na žrtve.
V gozdu v Spodnjem -Bukovem je skrito minomcisko oddeljenje. Težki minomet jc postavljen na majhni Iratici. Rad hi videl, kako ti tovariši »napadajo«. Vprašal sem po komandirju.
»Kaj pa bi Tad,« se je oglasil iz višine. Presenečen sem pogledal kvišku in ga opazil, kako je razkorace-no sedel na močni hrastovi veji.
>.To je naš komandir Podgornik.« mi ic povedal tovariš ob minometu.
»Tisti ,ki je včeraj s prvo mino pogodil sovražnikov bunker, da so iiili trije Svabi težko ranjeni,« sc za-čudim. To smo zvedeli iz bebžnice, I. i smo jo dobili po jurišu pri nekem ujetniku.
Poleg komandirja so tu še poma-pači s vodnik Vidic, Moliore. Marij) in Viktor. Tako nalahko, skoro nežno prime težko mino. da jo bo spustil v cev.
(Konec prihodnjič)
D1©S G© fesÉGn<pgc
Motiv iz Dola pri Hrastovijah v Slov. Istri
Moja noaa je rekla večkrat-, kadar je bila jezna na nas otroke: «Bes te kašt-igi,« kar pomeni — kaznuj ! Zanjo je bil Bes tako bitje, ki kaznujfe. Nikakor "mi ni šlo v glavo, da bi Bes, to je hudič, kakor so me učili v šoli, — kaznoval; saj hudič ne more kaznovati, ker mu to ne pristoja. Dolgo vrsto let sem se živo zanimal za" slovensko bajeslovje, a bes je še vedno hudič. Danes pa vem, da je 'imela nona prav, ker slovenski Bes ni bil hudič v krščanskem smislu, temveč so ga ljudje pojmovali kot bitje, ki kaznuje. O besih sem bral -pri Poljakih, Rusih in drugih Slovanih. Kako naj torej priznam kompeten-co o besih svoji noni, bi ni nikdar brala ničesar o teh narodih.
Slovani so vero v Besa prevzeli iz Orijenta, če ne še prej od judovskih in arabskih trgovcev, 'ki so prodajali Bese, kipce tega grdega boga. Ti kipc-i so bili v krajih, odkoder so trgovci prihajali, postavljeni v vsaki hiši. S kipci pa so Slovani prevzeli tudi ime Bes. To ime je nastalo pri Semibih za podobo boga, ki je Egipčanski Sopt, <to je pasji bog), v podobi pokve-čenega pritlikavca, ki se je na nebu
Vesele in žalostne iz življenja jamarjev
Tako je končno le ugotovil, da so bili vsi prikazi, ki so jih v prekomerni utrujenosti živci videli v jami, le prividi, porojeni iz pošastnih senc, ki so jih v temnem podzemlju risale na stenah in stropu luči ace-tiienk.
Prvi obisk po prv.i svetovni vojni j a bil namenjen veliki vodni jami nad železniško postajo pri Planini, Naš najstarejši jamar Ivan Michler je hitel po južnem rovu te velike vodne jame. Nenadoma mu zmanjka tal, razprestre roke m se z njimi ujame. Pred njim zazija 4 m globok prepad. Ne more si pomagati. Šele tovariši, ki so prišli, so ga rešili iz mučne situacije. Kaj se je zgodilo? Ko je v hitrem koraku stopil na tenko plast sige, se je ta pod težo udrla. Da ni razprostrl rok, bi lopnil v skrit prepad.
Iz iste jame je znana iz leta 1929. žalostna, bolje mokra dogodivščina z veselim koncem. Ob visokem vodnem stanju so jamarji obiskali severni sifon v jami. Eden od jamske druščine hoče čimprej priti do sifona, kjer so človeške ribice. Pot do vode pa pelje navzdol po strmem i'ovnatem pobočju. Michler odsvetuje jamarju, ta pa si ne da nič dopovedati. Komaj stopi na spolzko ilovico, že ga spodnese in kot po tc-boganu zdrči v sifon. Samo še »čof« in krik. »Me že hudič jemlje«, pa ga že ni več. Michler nič ne premišlja, skoči na greben ilovice, pa tudi njega takoj spodnese in že drči navzdol po ilovntem pobočju k sifonom in ne prostovoljne vožnje je na hrbet, potegne kolena pod brado in ko pridrči do sifona, zadenejo noge ob steno, ki se dviga tik nad rifonom in neprostovoljne vožnje je konec. Medtem pa je že prišel izginuli jamar po sapo na površje. Tedaj ga bliskovito zagrabi Michler in ga končno po dolgi borbi z blatom postavi na suho. če bi bil jamar sam, bi se njegava mrzla kopel prav gotovo končala s smrtjo!
Vodne jame so za jamarje še orav posebno privlačne in ne bi škodile včasih kakemu preveč raz-borltemu predpustnežu. Tako se je leta 1950. napotila ekspedicija 10 jamarjev v Malcgrajsko jamo, kjer pride Unica na dan na robu Planinskega polja. S sebej so imeli jamarji 2 čolna. Vocia je v nekaterih delih jame močno deroča. Nenadoma preplavi voda velik spodnji konec čolna, ki se potopi pod vodo, Michler, v strahu, da ne bi šel z glavo naprej v vodo, na njega pa da bi padel njegov sovozač Bar, je raje tvegal skok v vodo .Tovariš Bar, ki ni vedel, kaj se dogaja, je skočil seveda takoj za njim v vodo. Objela ju je tema, vendar sta po daljši plavalni vaji srečno dosegla obrežje. Sele po 3 urah sta nato vsa premočena zapustila jamo, Zanimivo je, da kljub nizki toplini v jami
ni nobeden dobil nahoda, da o prehladu sploh ne govorim!
Kakor pri lovskih tovariših, je tudi pri jamarjih dokaj posebne hudomušnosti. O tem nam pripoveduje predsednik jamskega društva Michler, ki je 7 let čakal na maščevanje. Bilo je takole: pri ekskurziji v Mrzlo jamo pri Ložu je hotel priti Michler preko nekega globokega tolmuna. Pri zelo širokem razkoraku se je prijel za stalaktit, ki pa se je nenadoma odlomil in mož je seveda padel cel v vodo. Bar, njegov spremljevalec, se je tej
mar po podzemnem svetu pravljičnih jezer, pozabi na vse tegobe in neprijetnosti. Na vodnih valčkih se odsvita luč' acetilenk, ob stenah le • pozdravljajo številni kapniki in siga. vsa blesteča, kot okameneli slap. In včasih se stena razmakne, kapniške tvorbe izsrinejo in že se voziš med mogočnimi črnimi skalami. Ob bregovih leže mogočni kvadri, kakor ostanki razvalin mogočnih gradov. Obide te občutek, da so se s temi kvadri igrali mogočni orjaki, ki so slednjič zapustili igrače.
\ eličaslni kapniki se kopljejo zdaj
V jamo je treba z dobro opremo!
nezgodi strašno smejal, Michler pa je tiho in potrpežljivo čakal na maščevanje, na priliko, ko se bo c-n Baru smejal. Minila so leta in jamarji so priredili izlet v Prečno jamo pri Novem mestu. Pred jamo i i velik glebok, tolmun, ki zapira vhod v jamo z vertikalnimi stenami. Ob steni je le ozka polička, po kateri se je Michler pretelovadil na suho v jamo. Bar pa je šel za njim s težkim nahrbtnikom. Ko je prišel do srede, mu je zmanjkalo sile v prstih, s katerimi se je krčevito držal stene. Michler je to v trenutku opazil in zavpil: »Zdajle pa bo nekaj!« 2e se je nesrečni Bar odlepil od st-ene in kot v filmu počasi čofnil v vodo in se potopil. Michler se je sedaj od srca zakrohotal na vse grlo in zavpil: »Sedem let sem čakal na ta veseli trenutek, pa sem ga le dočakal!«
Končno pa boste vprašali, zakaj le ves ta trud za mrzle in temne jame. Čemu le, še za življenja silite tja. kamor vas po smrti itak poneso. Celo Kraševci dostikrat ne razumejo navdušenega jamarja.
Kdor je doživel lepote Križne jame s čudovitimi 22 jezeri, prekrasno sliko Kalvarije in kapniško krasoto Kristalne gore. tega bo srce vedno vleklo v jame. Ko se vozi ja-
v «mini belini, zdaj spet v rdečkasti. rumenkasti, rjavkasti -in celo v zelenkasti barvi. Jezero sc umika jezeru. vsako -pa nam odkriva nove lepote. Verjemite, da. je ob takem pogledu vsakemu jamarju trud stotero .poplačan. Jamar si je s skrajnim naporom telesa in duha utrl pot preko vseh težav in stopil v tisti čudoviti svet nedotaknjenih naravnih lepot.
Jamar pa ni le športnik. Ko odkriva podzemlje, vodne tokove ter brezna, služi v prvi vrsti geografski znanosti. Ko opiše to, kar -je -videl, mnoga doprinese k poznavinju naše zemlje. Brez raziskavanja podzemeljskih jam pa si ni mogoče predstavljali gradnje hidrocentral na kratkem svetu.
Jamar je pionir znanosti. Kakor pri drugih znanstvenih odpravah, tako je tudi jantarjevo življenje cesto v nevarnosti. Cesto mora .preko vseh ovir in včasih žrtvuje tudi svoje življenje. Sadove teh žrtev pa bo -praktično užival vsak človek, posebej pa <e 'Krašeivec. saj bo na podlagi teli izsledkov in žrtov mogoče tudi na Krasu graditi hidrocentrale.
HABE FRANCE
javljal kat znana pasja zvezda Si-rius-naznanjevalec poplave Nila v tako imenovanih pasjih dnevih. Ker se je pa mesto, kjer so čakali tega boga, imenovali Pisaptu, to ,ie: pi — saptu, kar pomeni, »hiša, mesto Sapta,« so Semiti imenovali tudi prevzetega malika tako, kar je dalo skrajšano: Bisa, Bsa ali Bes. To ime je z njimi potovalo po svetu in prišlo tudi Slovanom in po toliko in toliko stoletjih tudi do Na-brežine! Ta bog je bil čuvar otrok, pomagalec pri porodih in strog ka-znovalec slabih mater in neubogljivih otrok. Ni čudno, da sem prav kod otrok tolikokrat slišal ta »Bes te kaštdgi«!
Sopt—Bes je bil prvotno pasje-glav malik, zelo verjetno prvotni pasjeglavi Ptah, ki se je pozneje spojil z Ozirisom in Sokarjem v eno bitje. Kdor pa pozna le malo slovenske bogove, je gotc(vo slišal 'o nekem Svarogu. To ime ne pomeni boga sonca ali še kaj bolj fantastičnega, temveč enostavno pritlikavca, skupaj »zvarje-nega < tvar-Kvar). Nemci so jo prevzeli od nas in dobili svoj »Zwerg«! Neka ruska glesa v starem rokopisu pa govori o njegovi ženi Zevoruni, — psioi. Brückner je prehitro tolmačil Zevoruna kot zverina, psica. Ta Zevoruna je Izida kot ženska oblika Sopta, imenovana v Egiptu—Sopdet. In kaj naj potem bo Svarog drugega kot Sopt, to je bes, pasji bog, ki je čno, naj se spomni, da je Sopt— zaščitnik zakona, strogi sodnik in kaznovalec? če komu ni simpati-Pt-ah—Sokar—Ojiris, da, naravnost original tega boga in da smo ga Slovani morali prevzeti zelo zgodaj.
Tako lahko preprosta ženica iz ljudstva pouči učenega Brücknerja, kdo je bil Bes in kaj je bila njegova naloga, »kaštigat« neubogljive otroke! Kaj bi rekel Brückner, če bi mu moja nona povedala, da je Svarog — Bes? Ne vem, če še katera stara mati tako reče otrokom v ISTabrežini? Zato sem pa zapisal, da ne pozab ime-!
A. Makarovič
Ko nastopi .suha letna doba, lahko vidite, da .se ptice drže precej visoko v zraku. Tam lebdijo, križarijo, plovejo sem ter tja. se naglo spuščajo in zopet dvigajo, trepetajo s perotmi in se razposajeno zvirajo. Vsako jutro se v višavah zberejo v jate in vre-šee križarijo pod oblaki.
Toda. če natančneje pogledate, spoznate, da niso -ptice krive te zmešnjave. Glavni vzrok za to početje je hudomušni veder. Veter jih nosi, veter jim irazpenja krila, da sc dvigajo in padajo, veter jih goni. utruja in krepi.
Pa tudi tisti, ki dviga prah z zemlje. e;> nosi ipo zraku ni morda kakšen noj, ampak zopet veter.
Veter.
Stanuje na vrhu votlega hriba, tam 4llHli.ll
brati, oro-pa storži koruze in opu=l3-ši lelio fižola. Tako je raztresen, da pok-usi vsako stvar, toda pozabi, da bi se je do sitega najedel. In zato je vedno lačen.
Pa tudi pozabljiv je tale veter, tako da včasih splolh ne ve, po kaj je šel. Pozabi cclo na svojo lakoto, Takrat se vedno zamisli:
»Zakaj le se potepam po zraku?«
Seveda sc nikdar ne spomni, po kaj je šel. Zato sc razbesni, pa opu-stoši in poruši -vse, kar mu pride pod kremplje. Takrat sc ga ljudje, ki stanujejo po vaseh, silno hoje. Čc sc mu posreči, da v svojem besu odtrga še debelo poglavarjevo streho in jo odnose visoko -pod nebo, tedaj je šele srečen. Ljudje pa vedo, da se bo zdaj zdaj pomiril. In res,
§ VINCENT GARCIA CALDERON:
Petelinji
lll%til!!illrlt"Illlll,,l II l!P•lHtlfîflllll!!llllífBllliH,l!||||l,l HllHl11ttíP|lll¡t)|lllHll!|Itllll,,IIUllí|lllfí,,llllII,|lhlll,'lfti........ir
p&avJliica O NAVIHANEM VETRU
živi v jami, vendar ga ni nikoli doma. Velik potepuh je in nima nikjer obstanka. Vedno tava in potu-je. 'Pa tudi kadar je doma, je sila nemiren. Takrat njegova jama odmeva, kakor bi grmelo. Dolgčas mu jc, pa se mora malo irazvedriti. Zato pleše in poskakuje po kotih svojega brloga. Škreblja s kremplji po pesku, kljuje s kljunom po skalah in kamenju ter udarja s perotmi po vratih, tako da se zemlja stresa in da hrib, na katerem stanuje, kar poka.
Toda veter ne dela vsega tega morda iz kake hudobije. Ne, ne, on je samo tako razposajen, le šali se. Rad se igra in čisto nič drugega. Od samega tekanja pa je neprestano lačen. Prav tako, kot je vedno lačen, , pa je tudi sila razsipen. Leti neznano kam, da si poišče zrnce hrane, pa -ga takoj odvrže in pobere kamenček za svojo zakladnico. Ta pa je polna samih nepotrebnih stvari. Ko tako leta sem ter tja, zagrabi tu pcresce, tam ugrizne banano, izruje strok pšenice, otrese orehe, pa jih pozabi po.
«■''lllPlOHIIIIHIllir
takrat nastopi zatišje. Vodna gladina je mirna, kot ogledalo.
Poiščite no vetra!
Ko mislite, da je na polju, je v planinah, ko mislite, da je v dolini, je na morju! Poiščite ga! Z vsakim gibom zralka, za vsakim ovinkom se bo norčeval iz vas. Kroži pred vami, zdaj je tu, zdaj je tam.
Toda kakšen pa jq tale veter?
Če mu sledite po pesku, boste našli želve. iNo, veter sedi na želvi in se vam smeje. Pravi vetrnjak je! Če zašumi nekaj med kamenjem, to ni kuščar, to je veter, da, veter!
Če jc vetru prevroče na kopnem, se gre hladit na morje. Ali mislile, da to so ribe, ki skačejo preko valov? Ne, to je 'veter. Mislite, da jc kit? O ne, ne boste me! Veler je! Mislite, da je tole prevrnjen čoln? E. tudi to je veter.
Uh, kakšna vročina!
Poglejte oblak, oblak! Dež pada! Suha doba je minila! Kdo pa je prignal oblake? Da, tudi to je naredil veter! Hvala li, ^eter! Hvala ti!
udarna irinii v prvi ofenzivi
Nekaj čez 12. uro opoldan je de-/urni zbral četo in jo peljal h kosilu. Imeli smo mineštro, ki nam jc zelo teknila, saj je bila to po 18 urah prva topla hrana. Take pojedine pa so borce,m navadno ostale v živem spominu.
Takoj po kosilu smo se komunisti brali na sestanek štaba, kjer so nam podali kratek pregled situacije na terenu. Obenem so nam sporočili, da bomo še danes odšli na akcijo. Štab bataljona jc odredil nekaj tovarišev, ki bodo odšli pod vodstvom komandanta tovariša Stankot.i v akcijo in na mobilizacijo v Vipavsko dolino in Zali hrib. Med temi sem hil tudi jaz. Zbrali smo se v sredini logorja. Poslrojenc v vrsto nas je komandant prcštel In nam pregledal orožje. Takoj nato smo krenili proti Sajevčam. Po godu smo se premikali dokaj hitro in vmes premišljevali. kako neki so pivški ljudje razpoloženi do 'NOV, saj smo bili kot partizani prvič med njimi. Kmalu -mo obstali pred vasjo. Ugotovili smo, da je v vasi vse mirno. Morali smo pa biti precej previdni, kajti bili smo v bližini Razdrtega, kjer jc bila nemška postojanka. Prišli smo do senožeškega mlina, kjer nam je tovariš Orel povedal, kakšna je približno situacija. Več pa sla nam povedali njegovi hčerki Milka in Stanka. ki sta bili znani kurirki i", od začetka vstaje primorskega ljudstva. Dali sla nam toliko podatkov, da smo si lahko ustvarili dokaj popolno sliko o stanju v vasi. Povedali .-'.a nam tudi, kje nam bodo preskrbeli hrano.
Po večerji smo polegli na mlinarjev kozolec in zaspali. Seveda pa je bilo našega spanja prehitro konec, saj smo že zgodaj zjutraj nadaljevali pot. Bližali smo sc glavni cesti Razdrto—Senožeče. Ustavili smo se in počakali, da se je nekoliko zdanilo. Ugotoviti smo morali, kje pravzaprav smo. Kmalu jc vzkliknil nekdo: »Tovariši, smo že dobri! Nanos sc vidi!« Ob pogledu nanj na3 jc ob-lil mrzel pol, saj smo vsi čutili, da mu nekaj dolgujemo.
Iver smo že bili v bližini glavne ceste, nam je tovariš komandant še enkrat pregledal orožje in nas razdelil na levo in desno stran ceste, kajti zaslišali smo brnenje avtomobilov.
Zavzeli smo položaje in se prihu-lili k cesti. S seboj smo imeli kar tri mitraljeze. Tovariš Kobal je s svojo »kobilico« zasedel desna krilo, Renar Drejček pa levo. Mladi Tr-
Previdno, tovariši
žačan Marcello pa je bil v sredini in imel malogo, da prvi odpre ogenj. Tako je bilo vse pripravljeno.
Pričelo se je nestrpno čakanje. Sovražnika ni in ni bilo. -Nazadnje smo le zaslišali brnenje, ki je prihajalo vedno bliže. Kmalu je nekdo rahlo vzkliknil: »Lezi, prihajajo!« Kol bi trenil smo imeli vsi orožje, pripravljeno. Brnenje kamiona pa se je vedno bolj bližalo. Puške smo pritisnili tesno ob lica, kazalce pa smo imeli na , prožilcih. V glavah nam je kar šumelo ob misli na zmago. Trenutki so se vlekli kot mre. Nazadnje je vendarle zaregljala »kobilica« tovariša 'Mareella. A kar na lepem mu jc orožje odpo. vedalo. Besedo je povzel Drejče. S ,prvim rafalom je zadel v živo. Skoraj popolnoma je presekal v.rata av.tomobi-la.Švabi niso dali -nobenega odgovora. Komandant je vstal in dal znak za juriš, Tovariš Orel je skočil na cesto. toda ko je bil na sredi ceste, mu je Švaba pomolil cev skozi okence. Orel je bliskovito zagrabil Italijansko bombo in jo vrgel proti Svabu. Se preden pa je 4a sprožil svojo brzostrelko, mu je bomba počila pred nosom. KODRIČ EDO
(Se nadaljuje)
Vroče koruzne paštete, na zasilnem ognjišču poleg vrat, ki so vodila »canchi*«, so razširjale sladkoben vonj.
»Mucho bueno!« — je zaklical enookí črnec s svojim hripavim glasom. Mežikal je proti planinam na obzorju, kar je dalo slutiti, da hvali svojo kreolsko kuhinjo al! da misli na veliki dogodek, ki so ga vsi z nemirom pričakovali. Tedaj so se prsi, stisnjene od dolgega čakanja, nenadoma sprostile in črnec je zaklical z divjim glasom:
»že gredo!«
Na nasprotni strani sta se pojavili dva nasprotnika, Don Fulgencio Fabrez in Don Fadeo Alvarez s petdesetimi Melezi. To sta bila največja lastnika plantaž 7 vsem okolišu. V sredi obeh skupin sta dva zamorca nosila v naročju bojna petelina in ju milovala z materinsko nežnostjo. Cim so se pojavili, že je zamrl vsak hrup. Slišati je bilo samo obešenjaški smeh mlade Ampare, ki je čakala, da jo don Fadeo, posestnik cele pokrajine, posajene s sladkornim trsom, dvigne iz sedla.
Don Fulgencio Fabrez in njegovi najemniki so gledali nasprotnika z neprikritim omalovaževanjem. Posedli so po lesenih klopeh na notranji strani pregrade. Vsa cancha je že drhtela od nestrpnosti. Ljudje so prišli od daleč, da bi videli borbo med Piementom in. Capulio, dvema najslavnejšima petelinoma v času Conquiste.
»Začnite señores!« — je zavpil, hripav nestrpen glas. Nestrpni gledalci so se nalivali z chicho. V sredini
t & Is
canche sta stala dva črna čuvarja z vidnim občutkom pomembneuti in vsak od njiju je držal v rokah svojega petelina.
Okrog borilnice so se zaključevale velike stave. Marsikdo od gledalcev je ta dan zastavil vse svoje premoženje.
»Na, Capulia, pet sto srebrnih solov!«
Zvenket denarja je razvnemal kri igralcem. Samo don Fabrez in don Alvarez sta molčala. Bila sta polna ponosa španskega hidalga. Ampara, krasna Mulatka z bleščečimi očmi in s čipkastim pletom na ramenih, je ognju prilivala olja.
»No, danes bomo videli, kako se bosta junaka izkazala.«
Začela se je borba. S previdnostjo in strahospošto-vanjem sta zamorca na krajeh arene postavila petelina na tla. V globokem molku je bilo slišati njuno prskanje po steptani zemlji. Bila sta že izkušena bojevnika. Počasi sta se približevala drug drugemu. Komaj da sta ob srečanju -se spogledala, taka ravnodušnost- je spravila gledalce skoraj do besa. Vsakdo je pričel vzpodbujati svojega ljubljenca.
»Naprej Capuli! ... Naskoči Piemento. Usekaj ga ...!:
Navsezadnje sta si stala iz oči v oči. Prvi se je kakcir za poskušnjo zaletel Capuli. Bil je domišljav .naskok s paradnim zaletom. Hotel je preizkusiti ostrino svojega noža. Kljuna sta se prekrižala, spopad je postaja! resnejši: nekaj izpuljenega perja je prhnilo v zrak, pocedila se je kri. Tedaj pa se je začela ogorčena in krvava borba, Iskala sta se v zraku, kljuna sta jima pulila perje. Ljudje so se vedno bolj razvnemali, postajali so glasni in ju vzpodbujali z gromkim »živio«.
Vsakdo v canchi se bori do smrti. Piemonta je bežal, gnan od posmehljivih krikov. Nasprotnik mu je izbi: eno oko. Capuli, tudi ranjen, je tekel za njim skočil, v zrak in mu zviška razkial glavo. Razlegli so se divji kriki, v katerih so se izgubljali streli, izstreljeni od veselja.
Sredi arene se je dvignil don Fabrlcio Fabrez, brez kapljice krvi na obrazu. Dvignil je svojega petelina in ga vrgel zamorcem v naročje. Obrnil se je k ljudem in s tihim glasom izpregovoril vsem, ki so ga poslušali:
»Ce zbeže petelini, naj bo pa vrsta na ljudeh!«
Nič ni moglo napraviti na ljudi močnejšega vtisa, kot besede don Fabreza. To ni pomenilo nič drugega, kot poziv donu Alvarezu na dvoiboj. Vsi brez izjeme so to takoj razumeli, le tisti, katerega se je ta poziv tikal, ni trenil niti z očesom, čeprav so bili vanj uprti prav vsi pogledi. In kljub temu je bil človek, ki ni poznal strahu. Tega popoldneva, tako lepo obsijanega od sonca, poleg čudovite Ampare, po zmagi njegovega petelina-ne don Tadeo Alvarez zdaj ni imel moči, da bi se bil s komerkoli.	6
Rad bi omočil svoje suhe ustnice s kozarcem chiche.
Njegovih petdeset Melezov, ki bi takoj zagrabili za nož in revolver, če bi se srečali na samtni poti, ga je vznemirjeno gledalo. Mulatka je ironično dregnila svoj ega gospodarj a:
»Kaj ne vidiš, da misli tebe? Se mar bojiš?«
Don Tadeo je skomignil z rameni in se napotil k vratom, kot da odhaja. Predno pa je prišel do vrat, se mu je približal don Fulgencio inravnodušno drgnil cev revolverja ob usnjeni tok.
»Ne peljlte s seboj te golobice!« — je rekel z ledeno vljudnostjo in zgrabil Amparo. »Pustite jo tu moškim, ki imajo nekaj poguma!«
(Nadaljevanje na 8. strani)
............................................................................................i......umu........................................................................................................................
OB 50-LETNIC1 IZIDA NJEGOVE PESNIŠKE ZBIRKE
Med pesnike, ki so pisali pesmi s kmečko motivko, uvrščamo Josipa Murna-Alcksaiidrova, - Petdeset let je letos, odkar so prvič izšle njegove pesnili v zbirki, in dvainpctdeset let, odkar je njihov pesnik umrl. — Prav je, da se ga vsaj spomnimo, še posebej zalo. ker je — čeprav ne domačin — živel tudi med nami. v naši Vipavski dolini.
Rodil se je J. Murn-Aleksandrov v Ljubljani, 4. marca 1878., kot nezakonski otrok. Mati ga je kmalu po rojstvu dala na kmete, in odšla v Trst za zaslužkom. — Tako je rasel ubogi deček sani, prepuščen tujim ljudem. Ti so ga večkrat stra-
¡Ü8BB&Í


M

H
; ; - 1
Josip Mlini - Aleksandrov
šili, da ga bo prišla »gospa iz mesta« iskat: zato se je zbal vsake kočije, ki je prišla mimo, in je vsakokrat bežal in se skril v polje. To je bil njegov prvi stik z naravo: v njej je. iskal zatočišča, dobesedno skrivališča. Tako je rasel kot prava sirota. Nekoliko je zanj skrbela teta Marijana, v četrtem letu pa je prišel v roke študentovske matere.Polone Ka-Janove. Po osnovni šoli so ga dali v gimnazijo. Po maturi je šel nekaj časa na Dunaj, a ni dolgo zdržal. Zbolel je in zato iskal v naravi, na kmetih zdravja; to je bilo drugo srečanje z naravo, ki je bilo še ža-lostnejše od prvega. A ni mu veliko pomagalo. Vrnil se je v Ljubljano telesno bolan in duhovno uničen. Ponovno je poskušal delati in študirati, a ni šlo. Zdravljenja je tudi še iskal, toda zaman. Umrl je v Ljubljani, 18. junija 19(11.
Murn ni bil kmečkega rodu, čeprav je njegova mati prišla s kmetov. Rodil se je v mestu, rasel v mestu, v mestu preživel svojo kratko mladost in v mestu je komaj 22-leten umrl.
Tri dežele so Murna sprejele medse: Vipavska, Bled z okolico in ljubljanska okolica. Vsaka izmed teb dežel mu je vdihnila svojevrstnost, ki veje iz njegovih pesmi.
Za nas bo zanimivo, če si ogledamo stik, ki ga je Mu ni fimel z našo zemljo, z našo ožjo domovino.
Prvič se je mudil na Vipavskem, ko se je vračal iz Trsta, pred 5. gimnazijo, in sicer pri Žgurjevih, kjer se je reklo po domače »pri Aleksandrovih«; od tu mu je ostalo tudi njegovo glavno pesniško ime. Drugič je po 7. gimnaziji bival nekaj časa na Slapu pri Vipavi, pri Furlanovih, ker je v Ljubljani in-štruiral njihovega sina. To je bilo v poletnih mesecih 1897. — Obakrat se je zelo dobro počutil, vendar ne vemo, kako pesniško plodna je bila zanj ta doba. Več nam je znano iz tretjega obiska, ko je 1899. bil zopet v Vipavi in nabiral narodno blago: običaje, vraže, pregovore, rekla, pripovedke, narodne vraže, vipavske fovčke in vsakovrstne dovttipe, smešnice in burke. Iz tega in naslednjega ((Šivanja pa poznamo nekaj najlepših njegovih pesmi. Četrtič in zadnjič pa je bil na Vipavskem maja meseca 1900. pri itež. poslancu Ivanu Božiču v Podragi.
Vse to nas precej spominja na Srečka Kosovela. Kot Murn je mlad umrl, kot Munn je bil tesno povezan z naravo. Kosovel je imel svoj Kras, Murn pa ni imel svoje dežele in se je moral vživljati zato v vse ■tri dežele, ki smo jih zgoraj ome-
nili. In kot Kosovel -— če nakažemo še zadnjo podobnost — je za svojo tako kratko dobo življenja veliko napisal. Tudi Murn ima nekaj čez ■100 pesmi. Če bi še nadalje ugotavljali. bi našli še marsikatero podoh-nost med obema, saj je bil spočetka Kosovel tudi pod Mu rnovim vplivom.
Murnov stik s k,metom in z njegovim svetom je bil preprost, neposreden. V kmeta se je vživljn.l, a popolnoma z njim za-živeti ni mogel. Lc trenutne so bile spojitve, da je čutil in mislil kot kmet, in to so bili trenutki pesniškega navdiha. Murn je bil kot človek preveč razcepljen, v njem ni bilo nič stalnega, nič krepkega. nič vztrajnega; pač pa je bil vsemu temu živo nasprotje. Zato ga je 'kmečko življenje, ki ga je gledal od daleč in do neke mere površno — čeprav je preživel nekaj dob tudi na kmetih — s silno močjo pritegovalo; v svojem mišljenju pa ni prodrl globoko v kmetovo duševnost (prini. Gradnikov odnos do kmeta!). ni našel one prvinske vezi, ki spaja kmeta z zemljo, niti ni mogel razumeti borbe za zemljo. Kmeta, zemljo in vse, kar je s tem v zvezi, jo gledal s poetičnimi očmi in zato je videl stvari, ki so se mu včasih zdele prvinskega pomena, a v resnici to niso bile. Vendar je lep ta pesniški svet, ki ga je ustvaril okrog kmeta, njegovega življenja in dela.
Prej kot kmeta pa je Murn doživel in doživljal naravo. V podajanju teli impresij je storoda ne-nadkril.jiv. Najmanjši gib v naravi najde odmev v njegovi duši. Le preberite pesem nSentjanževoc. ki je nastala najbrž leta 1900. ob času, ko kurimo kresove: kako lepo je podan občutek poletne noči; kako je vse tajno, skrivnostno in čudežno! Kako izbrane besede; kako učinkuje refren: »v poletno noč« ... oh koncu vsake kitice, ki poudarja občutek, da srno v poletju. Vse tiste »vejice« to so »ivanke«, iz katerih spletamo »kranclje« in so jih zatikali včasih po vseli špranjah, po oknih in strehah.
Iz takega folklornega doživljanja narave pa je bil samo še korak do pravo kmečko pesmi: a tega koraka Milrn ni napravil. Zato bi pri njem le težko govorili o pravi kmečki pesmi. Čisto drugačne so n. pr. kmečke pesmi pri Cvetku Golarju. pri Alojzu Gradniku in pri drugih naših pesnikih, ki so obravnavali to snov. Vendar nas že to, da diha iz Murn ovc pesni i kmečki človek, opravičuje, da jih lahko imenujemo kmečko. Murn kmeta le redkokdaj naravnost omenja (n. pr. v »Pesmi o ajdi«: iKadar klas šumi, kmet po-čije se, kadar ajda diši, ji odkrije se: ali v »Pesmi o Jclasu«: da nam 'daleč zbeže hrepeneče skrbi! — Tu so priiileva narovnost kmetom, in ga zalo skrbi letina).
Najbliže se ji- približal kmetovemu življenju v »Ženitovanjskih pesmih«. ki jih ima lc.po število. Skoraj vse so nastale v zvezi z narodnimi običaji. So te pesmi pravi biseri v Murnovi poeziji: odlikujejo so po skopih obrisih, krepkem izražanju, dobro podanim občutjem. Samo en zgled:
SNUBAČI
Stara ivera. star denar! i'wčeni ti hiti gospodar, hiti edini drug . . .
»Bog blagoslovi par.
dve skrinji rjuh —
Bog oče, sin in sveti duh«.
i
Tako so še; »O/ (lohro jutro, hišna mati«: pesnik prosi naj bi mu, mlademu fantu, dali mlado deklo; nŽelja po nevestin: ob vseh dogodkih, ki se vrste, pesnik čaka samo na čas, ko si bo lahko izbral nevesto: pa še: »Tašča s kupico v rokah pozdravlja snaho«. »Notranjska« in druge.
Predolgo bi hilo, če bi hotel pokazati vse lepóle Murnove poezijo: le nekaj sem jih mogel.
Murn pa je in ostane v našem slovstvu eden najsvojevrstnejših pevcev: pevce lastnega občutja, ljubezni, razklanosti in srčnega razpoloženja, a obenem pevec narave in kmeta v njej, tistega kmeta in življenja. po katerem jo tako hrepenel, h kateremu ga je vedno vleklo in ki se mu je oddolžil s takimi biseri svoje poezije.
Marijan Brecelj
Državna založba Slovenije
it - - .. ■ ■'
v Ljubljani
izdaja knjige slovenskih pisateljev in pesnikov, knjige svetovnih klasikov, sodobno politično literaturo,
revije, Časopise, slovarje itd.; ima na zalogi strokovno in poljudno znanstveno literaturo; izdaja in zalaga učbenike za vse vrste šol,
učila in razne tiskovine; na zalogi ima vedno vse Šolske in pisarniške potrebščine
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE posameznih knjig,
katalog šolskih knjig, učil, muzikalij, tiskovin in
pisarniških potrebščin Vse, kar potrebujete za šolo in dom, nudi
DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE
niHiiiminmiiiimnimmiiHmiiiiiimmiiiiiiiniiimimuHinm^
Norveški komponist Uaevemd Harald Ü© obiskal Primorsko
Slavni norveški komponist Saeve-rud Ilarald je prod kratkim _obisk.il več. krajev Primorske. Prišel je z Dunaja na obisk k svojemu dobremu prijatelju akademskemu slikarju Božidarju Jakcu. Z njim sla se spoznala v Berlinu, kjer sta leta 1922 skupaj študirala in stanovala pri isti gospodinji. V tem obdobju je nastala tudi ena najboljših Jakčevih umetnin — portret gospoda Sacvcru-da Haralda. ki jo sedaj v Narodni galeriji.
Gospod Saeverud Ilarald je bil pri nas že prod 19. leti. ko je prišel na povabilo Božidarja Jakea. Oba umetnika se nista po odhodu iz Berlina več let videla, ostala pa sta v pismenih stikih in si' izmenjavala svoje misli o glasbi in likovno-uporablja-joči umetnosti. Ponovno sla se sestala leta 1925 v Parizu, kjor sta bila kot štipendista. Povedala sta mi, da
Josip Murn-Aleksanilrov: ŠENTJANŽEVO
Na nebu zvezde se prežigajo. kresnice iz lesov se dvigajo v poletno noč.
Studenci tiho se pregibi jejo. kot v sanjah praproti se zi bi jejo v poletno noč.
Cvetov zdaj čas in čudnih je semen, vse polno gleda vejic iz slemen v polefno noč.
Vse polno gleda vejic mi iz koč. obstal tam sveti Janez je, gredoč v poletno nor.
Obstal tam sveti Janez je gredoč, do rane zore še kresnikujoč — in vso to noč.
je bila takrat njuna štipendija ravno tolikšna, »da sta mogla pošteno stradati«. Tiste dni pač ni bilo za naše šlndente tako preskrbljeno v tujini, kol je danes. \ Parizu sta bila eno leto. nato pa sta odpotovala na študijsko potovanje po Severni Afriki. Kdo ne pozna prelepih Jakcevih umetnin —- pastolov iz te dežele?
Gospod Saeverud je že tedaj snoval in gradil svojo simfonijo, ki jo je posvetil svojim staršem. Bazen tega je skoniponiral tudi »Simfonijo žalosti«, ki jo je posvetil v zadnji vojni mučenemu in ubitemu prijatelju. Posebno simfonijo je posvetil uporu proti agresiji nemškega fašizma. Simfonijo upora je posvetil svojemu prijatelju Božidarju Jakcu.
Gospod Saeverud živi v bližini Bergena. Leta 1936 ga je obiskal Božidar Jakac. ki je takrat naslikaval vrsto motivov iz prijateljeve domovine.
Naš gost je obiskal Postojnsko jamo. Predjamski grad, Skooijansko jamo. Koper, Izolo,- Portorož, Piran in del notranjosti Istre, rojstnega kraja Božidarja Jakea. Zelo se je čudil lepotam in zanimivostim teh krajev. O svojih vtisih je napisal naslednje vrstice:
»Mi, Norvežani, smo zelo naklonjeni Jugoslaviji. Ko smo bili že več kot leto dni v vojni z Nemčijo in je bilo videti vse brezupno, jo novica, da je Jugoslavija pogumno zagrabila za orožje, delovala na nas kot svetla plamenica v dušeči temi in vzbudila veliko navdušenje. Na mah je poslala Jugoslavija junak dneva, mesecev in let".
Prav ledaj sem dokončal svojo pelo simfonijo. Pod vplivom hudih časov je postala to simfonija voljo do upora. Kaj je bilo torej naravneje,
Božidar Jakac: Slap na Norveškem
Božidar Jakac: Ilarald Saeverud
kol da sem v naslovu postavil posvetilo Božidarju Jakcu. staremu, dobremu prijatelju, in lo prav v hipu, ko sem zvedel za veliko novico?
(le doživljam zdaj za nekaj dni očarljivo naravo Slovenije — s snegom pokrite gore, smehljajoče zelene travnike in temno jame, ki presegajo vsako domišljijo — sem svoji usodi večno hvaležen, da jo to domovina mojega dobrega prijatelja.
Zdi s;- mi tako čudovito, da jo dano ljudstvu, ki so je z hrezprimerno silo borilo za svobodo, hraniti tako pravljično lepo deželo.«
Zelo smo veseli, da imamo med Norvežani takega prijatelja in nam bo zelo ljubo, če nas bo še obiskal. Gospod Ilarald! Ponesite iskren prijateljski pozdrav vašim sorojakom -Norvežanom in jim povejte, da smo ponosni na takšne prijatelje — borce za mir.	L. B.
Petelinji boj
(Nadaljevanje s 7. strani)
Skočila sta narazen in potegnila pištoli. Štiri tisoč ljudi je zadržalo dih. štela sta: eden, dva, tri in v istem hipu sprožila, Don Tadeo se je s prestreljenim čelom zrušil.
Dvoboj je bil korekten, o tem nf dvoma! Don Fulgencio je pristopil k Amperi, ki je klečala ob truplu in jo dvignil ter posadil na sedlo svojega konja. Prijel jo je čez pas in pognal.
»Pridite pozneje!« — je ukazal svojim najemnikom. Ko je predirjal kakih dvesto metrov, se je še enkrat obrnil in kriknil z iskrenim. obžalovanjem:
»Ndč več ni hrabrih ljudi!«
Milium - no? p@st©
fekstilif, kl p©w@©@i toploto asa
ri ©
Prod tremi leti se je pojavil v laboratoriju iznajditelja Jamesa Ran-da tekstilni tovarnar, ki je iskal čim lažje in čim udobnejše tkanine za oblačila letalcev, ki morajo letati v stralosfernih višinah, kjer je temperatura zelo nizka. Po dolgih razgovorih sta prišla do zaključka, da je stvar v tem, da obranimo človeka toplega, ne pa v tem, da ga napravimo toplega. Obvarovati ga je treba "le tega, da se ne shladi. Človeško telo je že samo po sebi najbolj čudovita term ostat ična peč na svetu.
Rand je rešil nalogo, z novim postopkom pri obdelavi tekstilij, ki ga je imenoval »m¡litim« in ki bo verjetno zrevolueiomiral življenje ljudi •v pogledu telesnega ogrevanja in morda tudi ohlajevanja. Milium je postopek, s katerim pre-vlečejo tekstilije na eni strani z lah. ko kovinsko prevleko in sicer tako, ■da odložijo vlakna prediva z drobcenim kovinskim prahom. Tak ko-vinski prah odbija toploto, ki jo oddaja telo z- izžarevanjem, ter tako omejuje izgubo telesne toplote in omogoči človeku, da se počuti gorskega.
Telo izgubi pri nizkih temperaturah največ toplote. — do 80 °/o — zaradi izžarevanja. Človeško telo namreč izžareva toplotne valove na •isti način, kakor poč v hladnem prostoru.
Volna je toplejša od bombaža, ker dlačice na površini volnatih vlaken odbijajo toplotno izžarevanje. Tako bi bilo mogoče preprečiti izgublja-nje telesne toplote s tkanino, ki bi še bolj zadrževala toploto kakor dosedanje tkanine z volno vred. Poizkusili so izolirati človeško telo po istem načelu, kot izolirajo gradbeniki hiše, namreč da so poizkusili opremiti tekstilne izdelke z odbojno snovjo, ki bi odbijala toploto nazaj na telo.
Kajti tako odbojno snov, pa ni bila lahka naloga. Hiše in oblačila so zelo različne stvari. Oblačila morajo bili zračna, da lahko koža diha. Biti pa morajo tudi meihka, da ne otvi-rajo gibanja. Razen tega morajo hiti pralna, ali pa iz take snovi, ki jo je mogoče čistiti na suho.
Za oblogo tekstilij je mogoče uporabiti vsako kovino, ki se da obdelovati, tudi zlato in srebro, toda industrijsko uporabljajo doslej v ta namen le aluminij. Kovinska obloga poveSa toplino vsake tekstilije,-ne da hi znatno povečala njeno težo. Težo podloge pri plašču poveča na primer komaj za 28 gramov ali še manj.
Volnena obleka s satenasto podlogo, k; je obdelana na eni strani z i»m§liunioniK(, ohrani za 12i% več toplote telesu kakor pa isto volneno oblačilo, podloženo s satenasto podlogo, ki ni obdelano z »iniliu-mom«, z dodatnim nad 300 gramov težkim volnenim oblačilom vred.
'Milium omogoča izdelavo loplib, a tako lahkih otroških plaščkov, da otroci ne zaidejo v izlkušnja.vo, da
bi jih med igro slekli, kar tako radi storijo. S poizkusi so ugotovili, da se otroci, ki nosijo plaščke s podlogo, obdelamo po postopku milium, mnogo manj potijo kakor pa otroci, ki nosijo težje plaščke.
•Zanimivo je, da obleka obdelana po postopku milnim, pozimi greje, poleti pa hladi, ker odbija sončno toploto.
V modernih hišah z izoliranimi strehami uhaja največ toplote skozi okna. Z zavesami, obdelanimi po postopku milium, pa bo mogoče pozimi občutno zmanjšati stroške za kiurjaivo. V tropskih krajih 'bodo
lahko uporabljali prav take zastore in polkna za to, da bodo ohranili stanovanja hladna, ker bodo z njimi odbijali sončno pripeko.
Z vojaškega stališča pa pomeni milium veliko uslugo vojakom, ker bo znatno zmanjšal težo njihove opreme. Šotori, spalne vreče in obleka, obdelana po postopku milium, ho pomagala vojakom v mrzlih krajih, da si ohranijo telesno toploto, v tropičiiih krajih pa jih bo branila pred vročino. Tako bo ta novi postopek pri obdelavi tekstilij v nino-gočem koristil ljudem.
Cvetoče gospodarstvo Havajskih otokov
Havajsko otočje je leta 1778 odkril neki angleški kipatan ter našel cvetoče nasade sladkornega trsa. In še danes, skoraj dve stoletji kasneje, zavzema sladkorna industrija prvo mesto v gospodarstvu otokov. To se zdi kar čudno, saj pridelujejo sladkorni .trs le na 6% površine Havajskih otokov. Vedeti pa moramo, da je obdelovanje trsa nad vse intenzivno, da imajo najmodernejše na-makovalne naprave in znanstveno kontrolirano gnojenje, skratka, uporabljajo najnaprednejšo poljedesko Itelin^ko. Havaji pridelajo mjilijlon ton sladkorja na leto.
Havajski otoki so prvenstveno poljedelska dežela. Za sladkorjem je važen pridelek ananasa, ki predstavlja 90 % vsega svetovnega pridelka. Poleg ananasa izvažajo tudi razne eksotične cvetice in drugo sadje, po čemer so Havaji zasloveli. Izvažajo tudi ogromne količine kave. Znamenit je ribolov, ki ga vršijo še po starih indonezijskih navadah, vendar porabijo nalovljene ribe za domačo potrošnjo.
Važen vir dohodkov je turizem, saj obišče Havajske otoke — ki imajo pol milijona prebivalcev •— mesečno šest do osem tisoč turistov. Izredno milo podnebje skozi celo leto, gostoljubnost domačinov, čudovite naravne lepote in sodobna opre-
ma hotelov, vse to privablja vedno večje štovilo tujcev. V otoških, me-stiih? %o 'najrazkošnejši _hoteli in go-.-Stišča, niijndiibnejša ... pie^ozna sfrp.d,-stva, elegantne trgovine ¡in- zabavišča. Plaže in kopališča so prekrasna, anali parniki skrbijo za zvezo med posameznimi otoki. Havajsko otočje ima od turizma vsako leto več desetin milijonov dolarjev čistega dobička.
Bali, nekdanji polotok otoka Jave v Indijskem oceanu, nekateri imenujejo paradiž. Najbolj ga imajo radi pač sami prebivalci Balija in mislijo, da je pojem nesmrtnosti v tem, da se apet rodiš na njihovem le-pem otoku.
Ozadje Balija pa je. ples z glasbo, katere veseli riitem spominja ■na ciganski cimbal in ina moderni swi*ng. tNjihov ples |pa se imenuje »legopg«.
Dokler delajo prebivalke 'Balija doma v svojih vaseh, 'katerih hiše imajo slamnate strehe in so dvorišča obzidana z opeko, posušeno ¡na soncu, so .gole do pasu. Toda pri plesu se vse te kmetice spremenijo v (bleščeče plesalke in njihov ples
ZANIMIVOSTI
Jd v ,h<@
POŽARNA" ALARMNA NAPRAVA s 0; VZA LETALA
¡Društvo, letalskih konstrukterjev poroča, da so izdelali novo požarno alarmno napravo za letala, ki »zavoha« požar ter avtomatično vključi v pilotovi kalbini signalno luč oziroma zvonec. Nova naprava, znana pod imenom »požarni hrzojav«, obstoji iz jeklene žice, ki je napeta od enega do drugega konca letala. Žica, po kateri teče en pol elektrike, je za vsako spremembo temperature zelo občutljiva. Z zvišanjem temperature se zmanjša električni upor. Čim se temperatura tako zviša, da bi nastala nevarnost požara, je v 'žici sklenjen električni stik, ki vključi «alarnjnq«nap™y;<S_.v. pilotovi - - ■ -■ " jrf»^ » P fcVti
kabini.
hitrostjo do 320 kmh in doseže višino približno 6.000 m. Skonstruirano je tako, da ostane v zraku kakih 45 minut, celotna njegova »življeaij-ska doba« pa je preračunana na deset ur. Ker je majhno, se topničarji na njem lahko prav itako (Uspešno urijo, kakor če 'bi bilo mnogo večje ter bi letalo mnogo hitreje in višje.
. Če je letalo zadeto, se razleti, drugače pa ostane v zraku itoliko časa, dokler ne potroši vsega goriva. Nato se avtomatično odpre padalo in letalo se počasi in varno spusti na zemljo. 'Opremljeno je tudi s posebno napravo, da se ne potopi, če bi se spustilo na morje. Navadno se topničarji protiletalskega topništva urijo v streljanju na tarčah, ki jih vlečejo daleč za seboj običajna letala.
PLESALKA Z OTOKA BALI
je /velika in nenavadna umetnost.
'Preko zelenih kril, (ki segajo do pasu, oblečejo iblruzo ibrez naramnic, ki je pokrita s progo 'bleščečega bro-kata. Okrog ivraltu imajo širok, večbarven ovratnik iz luknjioaste volov-ske kože, na glavi pa bleščeč 'nakit. Program Se začne is. klasičnim »le-gongom«. To je najbolj 'znani ples otoka Bali, ritmična pantomina, v kateri prikazujejo celo pravljico. Ples spremljajo težki gongi in posebni instrumenti v pozlačenih okvirih.
Kretnje »legomga« so zelo delikat-ne in zahtevajo od plesalk izredno spretnost. Zato učijo deklice plesati že v detinski dobi, njihova plesna kariera se začne že v četrtem letu in se konča s puberteto.
nPrav bojim se, da sem se zmotil!«
NOVO LETALO BREZ PILOTA ZA TARČO
Kakor poročajo, so v severnoafriški goščavi preizkusili nov tip letala ibrez pilota, ki ga vodijo po radiu, in služi kot tarča pri urjenju topničarjev. Za poskuse so izbrali več teh molih letal, še več pa jih bodo v kratkem izdelali. Letalo «U 120 D« je popolnoma enako običajnim letalom, le da je komaj 3,65 m dolgo in ravno toliko široko ter je zelo poceni.
Letalo, ki ga spustijo v zrak z dvorna metalcema raket, kroži po zraku
NOVA ZDRAVILA. Na letnem zbo-rovanju Ameriške zdravniške zveze so objavili iznajdbo novih zdravil, med katerimi sta tako imenovana thio.tepa, ki je uspešno sredstvo za zdravljenje levkemije in neko novo cepivo, ki se je izkazalo za učinkovito orožje prati encefalitisu — vnetju ^možgan. Zdravniki so nadalje po-ročali, da se jim je z obsevanjem prašičev z rentgenskimi žarki posre. čilo zatreti v teh živalih trihine, ki se jih lahko naleze tudi človek.
VEDNO VEČJA UPORABA 4LE-TRINA, NOVEGA 'SREDSTVA ZA POBIJANJE LNSEKTOV. Industrij-
ski znanstveniki poročajo, da se ved-no bolj širi uporaba aletrina, nove-sa sredstva za uničevanje mrčesa, s katerim je brez nevarnosti mogoče rešili vsako leto velike količine živil, katera so do zdaj uničili insekti. Aletrin uporabljajo predvsem za zaščito kmetijskih pridelkov, nadalje tudi kot zaščitno sredstvo v vrečicah in drugih posodah z živili, v kaščah, skladiščih itd.


€®ffl&Ki	v. "i \
mrnmimi
maha(or
tTHE
deep)
15
Dopisnik Key Osborne pa tako nadaljuje s pripovedovanjem te zgodbe:
»Bilo, je prekrasno jutro. Safirnomodro morje je ležalo mimo kot jezero in na temnomodrem nebeškem svodu ni bilo niti najmanjšega oblačka. Vsa posadka na »Marioni« je bila že navsezgodaj na nogah in je pričakovala dogodke v največji napetosti. Ko se je približala šesta ura, je naše pričakovanje doseglo svoj vrhunec. Postavili smo bili izvidnika na naš signalni jambor in manjkalo je točno pet minut do šeste ure, ko smo ga zaslišali kričati. Razburjeno je polrazoval na vodo v smeri levega boka ladje. Vsi smo pohiteli na to stran palube in meni je uspelo, da sem skočil na enega izmed rešilnih čolnov, odkoder sem imel boljši razgled. Videl sem, kako se je skozi mimo vodo in iz velike globine oceana približeval z veliko naglico predmet, ki je toil podoben srebrnkasti krogli. Okoli dve sto metrov od ladje ije razklal vodno površino in šinil naravnost v zrak. Bila .je krasna svetla krogla., ki je imela približno meter v premeru in ki se je dvignila visoko pod nebo ter se začela pddaljevati, nošena od slabega vetra, kot kakšen otroški balonček. Bil je zares lep prizor, toda navdajal nas je z bojaznijo, kajti zdelo se .je, kot da so se bile vezi razvezale in da se tovor, «i bi ga bilo to vozilo moralo nositi skozi vode, izgubil med potjo. Takoj sm» poslali tole sporočilo po radiu:
»Blizu naše ladje se je pojavila vaša krogla. Na njej ni bilo ničesar in je odletela ter se izgubila v daljavi«.
»Nekaj minut po šesti uri je naš izvidnik spet dal znak in trenutek zatem smo opazili drugo srebrno kroglo, ki se je dvignila iz globine, toda počasneje kot prva. Ko je prišla na površino, je zaplavala nizko v zraku, tako da je ;njen tovor bil na vodi. Pri pregledu se je izkazalo, da je v tovoru bil dclbršen zavoj knjig, listin in drugih predmetov, kar je bilo vse zavito v ribjo kožo. Povlekli smo vse to na palubo in potrdili po radiu prejem ter napeto čakali na .naslednjo pošiljko«.
»Na to pa'nismo dcttgo čakali. Spet je priplaval srebrni
vJ?et se Je razdeliIa voda, toda tokrat je sijoča krogla skočila visoko v zrak in na njej je visela, na naše začudenje, v tka postava neke ženske. Na gornjem delu steklene krogle je bil vse naokrog čvrsto pritrjen usnjen pas, od katerega so viseli dolgi jermeni, pričvrščeni za širok usnjen pas, ki je obdajal njen vitki život. Gornji del njenega telesa je pokrival nekakšen nenavaden steklen senčnik pravim steklen, zakaj toil je iz istega trdnega materiala kot steklasta krogla. Bil je skoro prozoren in ves preprežen s srebrnkastimi žilami. Ta stekleni pokrov je imel ob životu in na ramenih neprodušne gumijaste pasove in je bil za vodo popolnoma nepropusten, medtem ko je imel v notranjosti, kakor je to že opisal Headley v svojem originalnem rokopisu, nov, zelo lahak in pripraven kemični anarat za obnavljanje zraku. Odstranili smo s precejšnjo težavo to napravo za dihanje in dvignili žensko na krov ladje. Tu je ležala v globoki nezavesti, toda njeno enakomerno dihanje ,nam je dajalo upanje', da bo kmalu prišla k sebi in si lopomogla od posledic naglega potovanja in spremembe zračnega pritiska, ki se je bil zunaj zelo zmanjšal zaradi tega, iker je bil zrak v zaščitnem pokrovu mnogo gostejši kot pa v naši otmosferi. Verjetno je to tista atlantska ženska z imenom Mona, ki jo omenja prvo poročilo, dn če jo lahko (Smatramo 'kot predstavnico njenega) plemena, potem je ,vsekakor vredno, da se to pleme spet presadi na našo zemljo. Polti je temne, s krasnimi in pravilnimi črtami v obrazu, z dolgimi črnimi lasmi in s čudovitimi svetlorjavimi lOčmi, ld so pravkar začele gledati okoli sebe z ljubko osuplostjo. Morske školjke in biseravina so bile vdelane v ,njeno svefclorumeno haljo in v njene črne lase. Popolnejše •najade morskih globin si ni bilo mogoče zamisliti. Bila je pravo poosebljenje čarobnih skrivnosti morja. Videli smo, kako se je v te čudovite oči počasi vračala popolna zavest in kako je koj nato z gibčnostjo mlade srne skočila na noge ter pohitela k robu ladje, ikltčoč: »Cyrtts! Cyrus!«
Tistim, ki so še ostali v globinah, smo po radiu javili, da je vse v redu. Kmalu nato so v kratkih presledkih začeli
KAKO JE SLON MU RILEC IN ŽIRAFA BOLSI IRAX
Najprej vam moram povedati, dragi otroci, da v starih časih slon ni imel dolgega rilca, niti žirafa svojega neskončnega vratu. Kako pa sla prišla do teh čudnih delov telesa?
Ko je nekoč mlad, radoveden slonček, Cap mu je bilo ime, stal pri ži-rafinem ležišču in 'gledal izza palmovih dreves, mu jc mlada žirafa, Marogica so jo klicali, na moč ugajala. Zato jc vabljivo izatrobil skozi nos:
»Hejo, Marogica! Cap je tukaj in hi se rad igral s teboj!«
Tudi mlada žirafka bi se kaj rada igrala, saj je imel Cap tako vesele oči. A kaj, ko je bila mati žirafa drugih misli:
»Kaj, ti nepridiprav?« ga je na-krulila, »zdaj, ko se spravljajo spodobne živali spat, se hočeš igrati? Izgubi se k svoji materi in pusti moje dekletce pri miru. Sploh ne maram dmeti s sloni nobenega opravka, slišiš ?«
No, Cap je bil zelo jezen, ker je bila stara žirafa z njim tako surova in zato nalašč ni šel, ampak je za-klical:
»Hejo! Marogica, poigrajva se nekoliko. Kar pridi ven in ne meni se, če tvoja silna mama zmerja in kriči.«
To je bilo od Capa zelo predrzno, prav gotovo bi si ne smel dovoliti takih besed. A storil je to nalašč, ker ga jc stara žirafa ozmerjala z nepridipravom in razžalila ves njegov rod.
In zdaj se je seveda stara žirafa šo bolj razjezila. Vzravnala se je, zgrabila Capa za nos, ki je bil ipri ¡njem najbolj občutljiv, in zavpila:
»Le počakaj! Naučim te zapeljevati mojega otroka k neubogljivosti, Spravi se domov!«
»Ajs, ajs!« je zavreščal Cap in tu. di sam jezno zgrabil žirafo za vrat.
»Ali boš .izpustil?« je zavpila žira-fa. _
»Če ti izpustiš moj nos«, je zahro-jpel slonček in na vso moč vlekel žirafo za vrat. Seveda je ta še huje vlekla Capa za nos, ki je postajal vse daljši in daljši. Prav tako pa je delal slon z njenim vratom, ki se je raztezal kot gumijasti trak, zakaj Cap je bil močan. Tako sta se vlekla za nos in za vrat, vsa besna in slepa od togote. Zdaj je zmagal Cap, zdaj spet mati žirafa. In kadar je slon potegnil žirafo predaleč za seboj, se jo mlada Marogica obesila materi za rep in se z vsemi štirimi uprla v tla. Toda korenjaški Cap jo je vlekel z materjo vred za seboj in tako je postajal tudi ¡hčenkin vrat vse daljši.
Naposled je stara žirafa vsa izne-mogla .izpustila Capa in vsi trije so se zvrnili vznak. In ker je Capa nos tolikanj bolel, žirafo pa vrat, so hitro stekli k vodi, da bi se ohladili. Capu se je zdelo, da mu visi nos prav do tal, kajti tako dolg je bil, da se je med tokom spotikal obenj. In ko so se živali zagledale v vodnem zrcalu, so se vse tri ustrašilo:
»Oh, moj vrat! Moj vrat!« je za-vekala žirafa. In slon, ves trd od strahu, jc kar majal z glavo. Njegov nos, pomislite, njegov krasni, topi
nos je bil zdaj cel meter dolg, iz-premenil se je v pravi rilec. Osramočeni so se molče splazili vsak na svojo stran. In Cap je še pomislil:
»Moj nos! Ojej, ojoj! Kako me peče! Kaj bo rekla mati?«
In kaj jo rekla Capu mati, dragi otroci, si pač lahko mislite.
Od takrat pa imajo vse žirafe dolge vratove in vsi sloni rilce.
Ptički so klicali na
pomoč
\ #
In ni mi ižal. Učitelj je bil silno žalosten, ko je slišal, kaj se je zgodilo je prvič, da sem nekoga »zašpccal«. v gozdu. Z otožnim glasom, polnim ljubezni do vse prirode, mam je razlagal, kako so ptiči za nas koristni, kako živijo, kako se borijo z mrzlo zimo. da si ohranijo življenje, kako starši skrbijo za svoje mlade in kako hudo jim je, če jih izgubijo, kako jc 'nebogljenim mladičem, če jim hudobni človek ubije starše in nazadnje, kako zverinsko, za človeka nevredno, za pionirja poniževalno delo je ubijanje iptičev. Od ledaj moji sošolci niso nikoli več ubijali ptičev. Še celo mene, ki sem jih ■ »zašpccal«, niso pretepli, kakor je bila dotlej navada.
Pionirji, (tudi letos ptički gnezdijo in uživajo ter krasijo naravo. Ali jih boste preganjali, jim razdirali gnezda ? Ne, ker sto pionirji!
Branko Rot
Iz gornjih črk sestavi 6 besed, ki vodoravno in navpično pomenijo:
1. vrsta športa, 2. nadut, 3. majhna četa vojakov, 4. pripadnik velike narodnostne skupine, v katero spadamo tudi Slovenje!, 5. del noge, 6. dalmatinsko moško ime.
Starši zelo ljubijo svoje, otroke in otroci prav tako svoje starše. To ve žc vsak otrok, preden začne hoditi v šolo. Vi, iki so vam te vrstice na* menjene, pa še toliko bolj.
Tudi živali se ljubijo med seboj. Tudi ptički že iprvi dan, ko zlezejo iz lupine, poznajo svojo mater, ki jih skrbno hrani in varuje •— prav tako. kot vas branijo vaše matere in vas čuvajo, da se vam <ne pripeti kaj hudega.
Da je to res, vam priča naslednja zgodbica.
Bilo jc spomladi nekega lepega nedeljskega popoldneva. Odpravili smo se proti gozdu. Bil sem še majhen, da sem komaj ihlačal za drugimi, ili smo iskat ptičja ignezda. Ptički so v tem času že imeli mladiče in zato je bilo gnezda laže dobiti, ker so mladiči čivkali, ko so jim roditelji prinašali hrano. Nekaj časa smo stikali po igrmovju in kmalu je nekdo staknil kosovo ignezdo s štirimi mladiči. Vodja skupine je takoj pokazal, kakšno srce ima. Predlagal je, naj poberemo mladiče iz gnezda in jih pobesimo po vejah, potem pa bomo opazovali, kaj bosta 'delala stara. Jaz sem temu sicer ugovarjal, toda ker sem bil še majhen, me niso ubogali. Čez ipet minut so ubogi ptički že viseli po vejah, privezani z vrvicami iza noge. Do srca mi je šlo, tako presunljivo so klicali na pomoč. A ko sla se ptička približala, so dečki -napeli frače in nanju streljali. 'Mladiči so polagoma onemogli, utihnili in takrat so postali tarče deških frač. Kmalu so bili vsi pobili.
Dnugi dan .nisem mogel v šoli molčati in povedal sem vse učitelju. Bilo
"S	'o !JK	's	
h5	HI o	L	
te	0 u	0	y ¡x
l'S	L I 0	v	A V
	SV	A	
	FA	V	T E
Reto trn s
Sestavila SBIL DANICA Planina pri Rakeku.
100 k a
Mi.
Tako je. na našem vrtu!
Narisal Kovačič Zvonko, učenec V. razr, pri Sv. Trojici.
hih skica Mile
Ljubi moji pionirji, zdaj imate že počitnice in stric Miha je že kar nabrusil svoje pero, ker je prepričan, da boste zdaj imeli Se več časa zanj in bodo vaáa pisemca kar deževala v njegov preda'. Sicer vam pa želim, da zunaj ne bi toliko deževalo in da bi imeli lepo, sončno vreme. Ker sem prepričan, da se bo vreme le zboljšalo, sem za to nedeljo povabil v Koper nekatere pionirje, ki so se najbolj izkazali. In veste v čem so se izkazali? Pridno so sodelovali v našem kotičku in trudili so se, da bi pridobili za naš časopis čim več malih bralcev in naročnikov. Raznašali in prodajali so Slovenski Jadran po hišah. Tokrat sem upošteval naše pionirje s Primorskega, drugič pa pridejo na vrsto še drugi. V Koper bodo prišli v soboto in bodo ostali do ponedeljka in bodo ... No, tega vam pa ne povem! Naj vam potem sanji napišejo, kaj vse so pri nas delali in videli. Upa.ni, da ste bili vsi povab-bljeni pravočasno obveščeni in da se boste vabilu odzvali.'
Zdaj pa k pisemcem v mojem predalu. Tu vidim pismo naše pridne dopisnice, pionirke VANDE KRAJNC iz BRESTANICE:
Dragi stric Miha! Najprej se Ti zahvaljujem za poslano darilo, katerega sem bila zelo vesela, Oprosti, da se Ti tako dolgo| nisem zahvalila, saj veš, da imamo proti koncu šolskega leta veliko učenja. Veselim sem se vsake nove številke Slovenskega Jadrana in z zanimanjem prebiram dogodke iz tistih krajev. Še bolj nestrpno pa pričakujem izid žrebanja in sem radovedna, če mi je bila sreča naklonjena. Sedaj sem tudi sama poskusila sestaviti nekaj križank, če se zdi katera primerna, jo objavi, druge pa vrzi v koš.
No, draga Vanda, zdaj je učenja konec in želim ti, da prav veselo preživljaš počitnice. Saj si jih tudi zaslužila, če si se res pridno učila. Za nagrado pa sem bil že v skrbeh, da je nisi dobila, zdaj pa sem po-tolažen. Tvojo križanko pa zagotovo^ objavim, samo malo potrpeti boš morala, da pride na vrsto.
PIONÍRJÍ iz GRAHOVEGA pravijo, da so pisali skoraj vsem pionirskim odredom v raznih krajih Kaše države in da bo tega dopisovanje zelo veseli. Vsak dan komaj čakajo na odgovore. Priložili so mi tudi sliko, kam vse so pisali in odkod so že dobili odgovor. Pravijo Še, da jih zanima, kako je z dopisovanjem pri ostalih pionirskih o'dredih.
Prav tako so se 'oglasili PIONIRJI iz PALČJA, lei se prav tako dopisujejo z ostalimi pionirskimi odredi. Njihovo pismo pa je za tole našo rubriko predolgo in ga zato bolj ob-
širno obljavljamo na drugem mestu.
Pionirji iz Grahovega in iz Pal-čja so mi priložili sliko-, na kateri sem nazorno videl, kam vse so pisali in odkod so dobili odgovore. Slike sem bil zelo vesel, žal pa je ne morem objaviti, ker bi zavzela preveč prostora, želim jim pa iz srca, da bi prejeli odgovore na vsa svoja pisma.
Zdaj je na vrsti pismo JANEŽIČ VIKA, oziroma PIONIRSKEGA ODREDA »TONETA TOMŠIČA« osn. šole Gornje Jezero pri Starem trgu :
Že mnogokrat sem Ti mislil pisati, a nisem imel dovolj poguma. Dovoli, da se Ti predstavim. Jaz sem Janežič Viko iz Gor. Jezera. Ta vas je moj rojstni kraj. Ležf ob prisihajočem Cerkniškem jezeru, nad njo pa se dviga hrib Stra-žišče.
Dragi stric, če Te zanima kaj več zvedeti, mi sporoči, pa Ti bom pisal. Še bolj pa bom vesel, čc prideš k nam. Seznanil Te bom z delom našega odreda, šla pa bova tudi na jezero, se vozila s čolnom in lovila ribe, ki jih je zelo veliko. Le pridi, ne bo Ti žal!
Tako zelo sem vesel, ljubi Viko, da si tisti strah le premagal in da si mi pisal. Saj se do zdaj še nisva poznala in tudi o vašem pionirskem odredu še nisem slišal, Pa morate biti res pridni pionirji, ko ste tako srečni, da živite na tistem lepem koščku naše domovine. Priznam, da. vašega Jezera ne poznam in da bi se ga kaj rad ogledal, ko mi ga tako vabljivo opisuješ. Toda moje kosti so že prestare za taka potovanja in tudi časa imam malo. Se boš pa raje ti kdaj oglasil v Kopru," velja? Saj mogoče ne poznaš morja in ribe boš lahko tudi pri nas lovil. No, zdaj ko sva se takole seznanila, upam, da postaneva prijatelja in da se boš večkrat oglasil.
In, veste, komu je bila danes sreča naklonjena? Takoj vam izdam njihova imena! To so: MAJDA BOMBAČ iz Cajnarjev nad Cerknico ter INTIHAR MARIJA in KNAP JANEZ s Sv. Trojice. Dragi moji mali nagrajenci, še danes bom poslal po pošti vaša darilca!
Stric Miha
REŠITEV UGANK
IZ PREDZADNJE ŠTEVILKE
KRIŽANKA — Vodoravno: 1. Stane, 6. oporoka, .8 si, 9. ol 10. laž, 12. ona, 13. Ivo, 14. Boh (inj), 15. igram, 17. ajd;
Navpično: 1. splavi, 2. to, 3. ara, 4.f no, 5. ekoncim, 6. osli, 7. Alah, 11. žoga, 12. obad, 16. rja.
prihajati drug za drugim, šinili so najprej deset do petnajst metrov v zrak in nato padali nazaj v morje, odkoder smo jih naglo potegnili na krov. Vsi trije so bili v nezavesti. Scanlan je krvavel iz nosa in ušes. Toda čez eno uro so že vsi, .sicer še omahovaje, stali na nogah. Prvo dejanje vsakega je bilo, po mojem mnenju, zelo značilno. Scanlana je razigrana skupina odpeljala v točilnico, odkoder se sedaj .razlegajo prešerni glasovi, kar me pri pisanju precej moti. Dr. Maracot je takoj posegel po ovoju papirjev, potegnil iz njega enega, ki je bil, v kolikor sem mogel presoditi, ves počečkan z algebrajskimi znaki, in zginil v notranjost ladje. Curus Headley pa je pohitel k svoji nenavadni deklici, ki , jo, kakor kaže in kakor govorijo zadnja poročila, sploh jie namerava več zapustiti. Tako je torej sedaj s to zadevo. Upam, da bo naša šibka radijska postaja lahko prenesla to poročilo do postaje na kapverdskih otokih. Ostale podrobnosti te čudovite dogodivščine boste zvedeli, in to se tudi spodobi, od pustolovcev samih«.
VI
Mnogo ljudi je nama pisalo, meni, Cyrusu Headleyu, državnemu štipendistu v Oxfordu, in profesorju Maracotu ter celo. EiHu Scanlanu, odkar smo se vrnili z naše izredne važne odprave na dno Atlantika, kjer smo se na točki dve sto milj jugozahodno od Kanarskih otokov spustili v globino morja, kar ni samo spremenilo naše poglede na življenje v morskih globinah in na vodni pritisk, ki tam vlada, temveč nam je nudilo priliko, da odkrijemo prastaro civilizacijo, ki se je ohranila do danes pod neverjetno težkimi pogoji. V teh pismih so nas neprestano prosili, da bi objavili čim več podrobnosti o naših izkustv ih. Razumeti je treba, da je moje prvotno poročilo bilo zelo površno, ki pa kljub temu vsebuje večidel dogodkov. Vendar smo nekatere izpustili, predvsem pa grozljivo epizodo »Gospodarja temnega ob-braza«. V tej epizodi so nastopili nekateri dogodki tako izrednega značaja, da smo bili mnenja, da je bilo tedaj o tem najbolje molčati. Sedaj pa, ko je znanost sprejela
naše zaključke — in jaz bi lahko še dodal, odkar so družabni krogi sprejeli mojo zaročenko — in ko je naša verodostojnost bila na splošno priznana, si morda lahko dovolimo, da povemo zgodbo, ki bi jo mogoče javno mnenje začetka slabo sprejelo. Preden bi pristcipil k pripovedovanju tega strašnega dogodka, bi začel z nekaterimi spomini na tiste čudovite mesece, ki smo jih preživeli v pokopanem mestu Atlantidov, ki s svojimi steklenimi napravami za kisik lahko hodijo po dnu oceana z isto 'lagodnostjo kot ti Londončani, ki jih sedaj opazujem skozi okna svojega hotela v Hyde ' Parku, kako pohajkujejo med cvetličnimi gredicami,
Takoj ko smo po našem grozotnem padcu v globino prišli v roke teh ljudi, so nas smatrali bolj za ujetnike kot pa za goste. Sedaj pa želim zapisati, kako se je ta odnos do nas spremenil in kako smo s sijajnimi sposobnostmi dr. iMaracota uspeli, zapustiti tam dc)li tak sloves, da bo spomin .na nas v njihovih letopisih zabeležen kot obisk nekakšnih nadnaravnih bitij. Oni niso ničesar vedeli o našem odhodu, ker bi ga prav gotovo skušali preprečiti in tako je verjetno inastala že legenda, da smo se vrnili v neke višje sfere, vzevši s seboj najsladkejši in najizbranejši cvet z njihovih poljan.
Sedaj bi želel napisati nekaj nenavadnih stvari iz tega čudovitega sveta in tudi nekaj dogodivščin, ki smo jih bili doživeli, dokler ne bom prišel do tistega med vsemi najvažnejšega dogodka, ki bo za vedno in neizbrisno ostal zapisan v naših srcih: do prihoda Gospodarja temnega obraza. Včasih mi je skoraj žal, da nismo bili ostali še dalj časa v Maracotovi globini, kajti tamkaj je bilo še mnogo neodkritih skrivnosti in bile so tudi stvari, ki jih sploh do konca nismo mogli razumeti. Tudi njihovem jeziku smo se bili že toliko privadili, da bi bih prav kmalu še marsikaj ■novega zvedeli.
Izkustvo je bilo naučilo te ljudi, da so dobro razlikovali, kaj je zanje nevarno in kaj jim ne more škoditi. Spominjam se, kako je nekega cine nastal iznenada poplah in kako smo z vso naglico nataknili naprave za kisik te hiteli
ven na dno oceana, čeprav nam ni bilo prav nič jasno, kaj na.j bi tam počeli in čemu ves ta hrup. Ko smo dospeli ven na planjavo, smo srečali skupino grških rudarjev, ki so hiteli proti vhodnim vratom. Na njihovih obrazih'sta se zrcalili groza in duševna zmedenost. Prihajali so s take naglico in so bih tako izčrpani, da so, spotikaje se, padali v grez in bilo je očividno, da smo mi bili pravzaprav reševalna odprava, ki naj bi pobirala onemogle in priganjala zamudnike. Videli nismo nikogar, ki bi nosil orožje ali .pa se kakor koli pripravljal na odpor proti bližajoči se nevarnosti. Rudarje smo kaj kmalu nagnali skupaj in ko smo poslednjega potisnili skozi vrata, smo se ozrli nazaj ■na pot, ki so jo bili leti prešli. Vse, kar smo lahko opazili, je bilo dvoje zelenkastih ogromnih veščam podobnih meglic, ki so se v sredini svetile in katerih robovi so bili kot raz-.cefrani. Nobenega gibanja ni bilo opaziti na njiju, pač pa iju je kar nosilo proti nam. Ko so ju naši tovariši mogli bolje videti in čeprav sta bili še dobre pol milje daleč, ¡jih je prevzel tak strah, da so začeli nabijati po vratih, da bi jih čimprej pustili noter, človeku je v resnici šlo na živce, ko je gledal, kako se ti dve skrivnosti in grozeči središči približujeta, toda črpalke so delovale z vso zmogljivostjo in hitro, tako da smo bili kmalu na varnem, Na nadpraž-niku vrat je bil vdelan velik tri metre dolg in pol metra širok kos prozornega kristala, ob strani katerega so bile razporejene svetilke, ki so metale nazven močne svetlobne snope. Nekaj nas je stalo na lestvah, ki so bile tam prislo-njene, in gledalo skozi to primitivno okno. Videl sem. kako sta se ta dva zeleno se svetleča kroga ustavila preči vrati. Ko sta oba na moji strani stoječa Atlantida to opazila, sta od strahu kar zašklepetala, z zobmi. Enq od teh senčnih bitij je zaplapolalo skozi vodo in se začelo približevati našemu kristalnemu oknu. V hipu me je eden od mojih tovarišev naglo potegnil pod okno, toda zdi .se, da je zaradi moje neprevidnosti nekaj mojih las ostalo dzloženih zlohotnemu vplivu, ki ga ta bitja širijo okoli sebe. Se danes imam na tem mestu šop las, ki so popolnoma beli in kot izšušeni.
ORGANIZACIJA DOMA Upamo, da ste veliko pospravljanje in pranje že opravile in ila sle pripravljene, posvetili se enemu najvažnejših gospodinjskih opravil spravljanju in vkuhavanju živil in sadja za zimo. Da vam to delo ne bi oviralo rednega hišnega dela in finančnih sredstev, planirajte že vnaprej. koliko časa in denarja lahko porabite za to. da pa bo vendarle v zimski zalogi vse tisto, kar najbolj nujno rabite. Naj se vam ne zgodi n. pr, da potrosite ves razpoložljiv denar za drage sladke reči in vam ga zmanjka za višnje, ki jih lahko pripravite brez sladkorja in vam bodo tako prav prišle pozimi za razna močnata jedila. V dnevih, ko konzervirale. pripravljate za kosilo jedila. ki jih hitro pripravite.
Ta mesec boste tudi že začeli s pripravami za letni dopust. Misliti morate na garderobo za potovanje, mala popravila in nabavite z ozirom na to. kam greste, v planine ali na morje. Pri tem pa ne pozabile, da velika prtljaga jemlje veselje do potovanja in da so mnoge stvari, na katere mislite na letovanju, popolnoma odveč. Navadite se, potovati z malo prtljage, ki naj bo pametno izbrana. Tisli pa, ki so se odločili, da osla. nejo doma, naj lepe dneve izkoristijo za sončenje, kopanje, izlete in podobno. Tudi doma si lahko z majhnimi stroški in s pametno organizacijo pripravite mnogo veselili dni na vodi in v naravi. Toda gospodinja ne sine laikih dni organizirati za vse domače, sama pa tičali ta čas doma in kuhati marmelado. Ti izleti morajo vezati družino, morajo biti veseli trenutki prav za vse člane. Prav zato mora biti vsem jasno, da se jih mora udeležiti tudi mati. ne zato. da bo tudi tam vsem na uslugo. ampak zato. da se osveži in spočije in da ji tudi drugi izkažejo svojo pozornost. Za vzgojo olrok je v leni primeru velikega pomena očetov odnos.
PRIPRAVE ZA ZIMO Po potrebi in možnostih planirajte. kaj vse boste pripravile. Tistim, ki razpolagajo z malo časa in denarja svetujemo, da pripravijo nekaj kozarcev češnjevega kom pota, ki ga lahko spravite tudi v navadne kozarce. p reveža ne s pergamentom. in ki ne rabi veliko sladkorja (zalijte ga s sirupom od 30 dkg sladkorja na 1 liter vode). Ta koinpot vam bo pozimi zelo dobrodošel, posebno
ee bo kdo v družini bolan. Namesto malinivega soka. k: je zelo drag, pripravile ribizljevo vino in višnje, ki jih lahko spravite brez sladkorja z malo salieila. Pozimi boste iz njih delale močnate jedi in omako, lahko pa jih tudi skuhate s sladkorjem kot džein.
Za otroke pripravite marmelado iz črnih češenj (na 5 kg sadne mase 1 kig sladkorja), od zelenjave pa po-sušite grali in fižol v stročjn. Grah obiščite in ga počasi sušite na ne prevročem štedilniku z malo sladkorja brez kakega drugega dodatka (.5 dkg sladporja na I kg), dokler se grah ne naguba. Fižol v stročjn pripravljamo prav tako. le da mora postati mehkejši. Potem sušimo na. čistem platnu ali deski na soncu ali nad mlačnim štedilnikom na eedilki. Če sušimo na soncu pokrijemo platno z gazo zaradi muh. Zvečer spravimo desko v hišo, da soeivje ne po. stane vlažno. Ko je suho, ga spravimo v platnene vrečke in obesimo na zračnem prostoru. Pozneje pred uporabo namočimo zelenjavo v mlačni vodi in, če pazljivo pripravljamo, ne zaostaja za tistim, kt je spravljeno v patentnih kozarcih.
Ne pozabite posušiti liste peter-šilja in janeža. Zelene liste in čaje (ne pozabite na lipo in kamilice) sušite v senci, da ne izgubi barve in vonja.
Za finejše pecivo boste pripravile marmelado od marelic in jagod. Poskušajte tudi mešati maline in ribi-zelj. Ta marmelada je izvrstna za fino testo, ima nekoliko kisel okus od ribizlja in prijeten duh malin. Za razne biskvite so najboljše marelice. za kolače z orehi pa jagode. Za marmelado iz robizlja lahko po. rabite vinsko usedlino. Za ribizljevo vino zmeljite na stroju očiščen in opran ribizelj in pustite ga na hladnem prostoru v emajlirani posodi I 6 dni. dokler ne začne vreli. V tem času ga vsak dan premešajte. Potem precedite sok skozi gosto krpo in, če imate, stisnite ga skozi sadno stiskalnico. Ko se sok umiri, •>a zopet precedite skozi zelo gosto platneno krpo in iz tistega, kar osta-
DROBIŽ
Če po kosilu predremamo samo pol ure, bomo opazili, da rabimo ponoči manj spanja kot po navadi. Nekateri strokovnjaki menijo, da je pol ure popoldne enakovredno 3-ur-nemil nočnemu spanju. Pravijo tudi, da tisti ljudje, ki spijo ponoči samo nekaj ur. verjetno spijo po kosilu.
xxx
Stanje na? bolj utruja kot hoja. Kajti, ko hodimo, vsaka noga počiva nekaj časa. če pa stojimo, ne počiva nobena. Zato je stanje in čakanje utrudljivo in dela človeka nestrpnega in nervoznega.
ZbFxñVNISKI KOTIČEK
Danes nekaj besed o zvitem palcu na nogah, kar je pogosta motnja predvsem pri ženah, motnja, ki ni samo kozmetičnega, lepotnega pomena. temveč je č<\-to Uuli lahko vzrok zelo hudim bolečinam,
Pogosto vidimo, kako mnogo žena predvsem v srednjih in poznejših letih ima palec na nogi, običajno oba palca zvita navzven, kako palec kar izpodriva sosednji kazalec. Če je ta zvitost palca močnejša, je ipr-t taidi -nekoliko zasukan navznoter, da noht ni zgoraj, temveč njegova površina gleda bolj na notranjo stran. Na nogi. pred nasadiščem palca iz.ra-šča koščeno-trda izboklina, ki štrli na notranjo stran. Včasih je koža nad to izboklino bolj živordeča in boleča na pritisk, morda se na tem mestu od časa do časa odpira rnnica. odkoder izteka redek gnoj.
\ zrok zvitemu palcu na nogi je v pretežni večini primerov moderna, za normalno človeško stopalo neprimerno izdelana obutev, ki je pretesna in preveč koničasta, Kljub temu. da nam ta obutev nc iprija. kljub temu, da nam povzroča bolečine in nam greni življenje tako .rekoč ob vsakean koraku, vendar
pridno posegamo po takih čevljih. In moda je. zato na tem trpi toliko žena. iDrug velik vzrok za zvijanje .palca nog pa so ploske nog ', predvsem prečno ploske noge. Zdravljenje manjših primerov je tudi preprosto. Prvič: dobra, primerno oblikovana obutev, ki naj se ugodno prilega nogi. ne pa nosa obuvalu. Čevelj ne sme nikjer tiščati. Drugič: pri ploski nogi dvlgnimo ali podprimo stopalna loka z dobrim, primernim vložkom, ki naj bo narejen po meri in obliki posameznega stopala, ni-kakor pa ne kupljen v galanterijski trgovini kar tako, morda celo s posredovanjem koga drugega. Tak vložek lahko še bolj pokvari stopalo. In tretjič: vsakodnevna telovadba stopal, s čimer se oja-čijo stopa Ime mišice, da evrsteje vežejo zrahljane ko li nog.
V težjih primerih pa bo potrebna operacija. Opozarjam pa na lo, da so operacije zelo uspešne: po operaciji pa je treba prav vse storiti. tla se motnja zvitost ne ponovi. Varnostni ukrepi so prav isti. kakor sem jih pravkar omenil za zdravljenje lažjih primerov.
ne gostega, napravite marmelado. Na bister sok dodajte na vsak liter soka I in pol litra vode in 75 dkg sladkorja. Dobro zmešajte in zli j te v veliko steklenico ter pustite, da vre 6 -T tednov v zmerno toplem prostoru. t'e imate cev za vrenje, vtaknite jo skozi zamašek nad vino (soka se ne sme dotaknili), če pa nimate, ne smete stekleniee zamašiti, 'impaik samo nalahno prevezati z gazo. Proti koncu avgusta ali še pozneje iztočimo vino v majhne steklenice in jih leže spravimo v kleti.
Cim delj časa zdaj vino stoji, tem boljše je, toda moramo ga najprej vsake tri, pozneje pa vsakih šest mesecev pretočiti.
imiiiiiiiiiii
NI PRAV. DA MATE'RE NF. PUSTE OTROK V POČITNIŠKE KOLONIJE
Dne 1B. in 20, junija so se po vseh občinah vršili sestanki z vojnimi vdovami in sirotami iz NOB. Sestanke so sklicali na pobudo organizacije ZU NOV in Sveta za "ljudsko zdr a vsi vo in socialno politiko OLO z namenom, da spoznajo probleme vojnih sirot pri vzgoji, pri nadaljnjem šolanju, pri sprejemu kot vajence v gospodarstvu, pri zdravljenju, pri organizaciji počitniških kolonij in tako dalje.
Ko so na primer v Podgradu začeli zbirali predloge zj odhod vojnih sirot v kolonijo k morju ter v gore. so bili otroci silno veseli, ne
Prvi model je letna popoldanska obleka. Zadnji del. ,ie pripenja spredaj in tvori obenem ovrutnik. Krilo je zelo široko. Druga obleka je za sončenje, za zvečer lahko oblečemo bolero ali jopico s kratkimi rokavi v odgovarjajoči barvi. Tretja slika nam kaže praktično garnituro za pot ali motorna vozila. K tenkim, dolgim hlačam nosimo bluzo s širokimi drugobarrnimi progami
okrog vratu in roke.
ZNANE ŽENE V TURČIJI
Trideset let je že preteklo, odkar so turške žene, z eno samo potezo peresa lakorekoč. (dobile »iste pravice in dolžnosti kot moški«. Toda z odredbo Atatiirk ni mogel zadovoljiti vseli žena in mnogo ukrepov in drastičnih posegov je bilo še treba, da so se vse žene na to navadile.
Ko je leta 1923 bil v Ankari velik sprejem na čast diplomatskemu zboru. so vse prisotne Turkinje na dano znamenje potegnile z, obraza tem čieo.
Temu simboličnemu dejanju ženske emancipacije so hitro sledili novi ukrepi in pogosto je morala sodelovati tudi policija. V tistih časih ste lahko po zidovih lstambula brali take razglase: »V zadnjih časih so se razpadi nesramni običaji. Zato pozivamo vse muslimanske žene, naj takoj podaljšajo svoje obleke in zakrijejo svoj obraz z gosto tenčico. Ti predpisi se morajo izvesti v dveh dneh«.
Toda že drugi dan je Atatiirk ¡zidal novo naredho: »Vlada obžaluje. da je zaostalim ženam uspelo tako premotiti nekega uradnika, da je objavil uredbo, ki ukazuje muslimanskim ženam, naj se vrnejo k zastarelim običajem. Zaradi tega vlada prejšnjo uredbo razveljavlja«.
Danes, po tridesetih letih, so Turkinje prodrle na vsa področja javnega "življenja in zavzemajo iste položaje, kot njihovi možje. Toda kljub temu še vedno niso enakopravne z moškimi. Žene imajo svoje klube, so v najrazličnejših poklicih, toda če pride v hišo obisk, žtina ne prisede k mizi in njihovi možje jih ne predstavijo svojim prijateljem. Turkinje sicer hodijo v kino. gledališče in razne predstave, toda ti.i
ulici ji mož nikoli ne ponudi roke. Turkinje hodijo redno v »hamman« (parno kopel), toda soprog bi bil mnogo bolj zadovoljen, da ne bi skrbele za svojo vitko linijo.
Kljub temu pa vršijo žene v Turčiji' celo vrsto važnih javnih in družbenih funkcij. Tako je n. pr. Emel Gazinilial prva speakerka na ankar. ■k cm radiu, kajti obvlada vse svetovne jezike. Poleg nje so na radiu še štiri speakerke.
Kot prva turška novinarka deluje Adrige Fenik. ki je danes šef redakcije dnevnega lista »Zafer«. uradnega glasila demokratske stranke.
Med znanstvenimi delavkami je Ni met Ozgiič, znamenita arheolo-sinja, ki je študirala na vseučilišču v Ankari.
Med šestdesetimi ginekologinjami je najbolj znana Patrize Tarzi. ki je začela študirati leta 1935. ko so žene dobile volilno pravico. Kot zdravmica vodi svojo lastno kliniko tudi žena nekega e.kskralja iz Afganistana. Edini ženski astronom Turčije pa dela na observatoriju v Islambulu.
Ljudska skupščina ima tri ženske zastopnice. Nazli Tiabar je med njimi najmlajša. Prej je bila učiteljica, leta 1948 pa je vstopila v demokratsko stranko 111 leta 1950 so jo izbrali za tajnico Ljudske skupščine, nje in pranje že opravile in da ste vezir.
Za daljše odmore zdravniki priporočajo, da se namesto s pasivnimi zabavami (radio, kino itd.) raje ukvarjamo z aktivnimi, ki zaposlu-. jejo naše telo in um. Mlajši naj poskušajo s športom, starejši pa z. vrtnarstvom. cvetličarstvom in podobno.
pa tako razne mamice, ki s,l se na vse mogoče načine izg ivarjale, samo da bi otroka ne dale od sebe. Enako se ie to zgodilo v Senožečah pa tudi v Komnu. Tako stališče mater je za otroke krivično, posebno še za oni, ki so telesno šibki in bi jim kolonija samo koristila,
RAZSTAVA ROČNIH DEL ŽENSKE OBRTNE ŠOLE V KOPRU
Prejšnji leden je bila v mali dvorani koprskega ljudskega gledališča otvoritev razstave ročnih del gojenk ženske obrtne šole v Kopru. Otvoritvi so prisostvovali tudi sekretar okrajnega odbora Zveze komunistov koprskega okraja Julij Beltram, predsednik okrajnega ljudskega odbora Franc Kralj in predsednik sveta za prosveto Mario Abram.
Gojenke obrtne šole so razstnvile nad 100 ročnih del. ki so jih izdelale pod vodstvom strokovnih učiteljic Zore Ličen. Cvetke Sik ¡11 Marije Maver.
Predsednik sveta za prosveto pri okrajnem ljudskem odboru je upravnici čestital za odličen uspeh, ki so ga dosegle gojenke tega zavoda. V prihodnjem letu bodo ustanovili pri tej šoli paralelko v italijanščini.
Kako ravnamo, če je otrok pogoltnil strup
Vsako leto mnogo otrok slučajno pogoltne strup. Redki pa so stur5i, ki poznajo prottistrup. To je enostavno zdravilo ¡11 najbolje je, ee ga imamo v domači lekarni pripravljenega v stekleničici. Zdravilo sestoji iz:
dveh delov lesenega oglja (seveda čistega), lahko zamenjamo s pra-ženim koščkom kruha, toda moramo paziti, da kruh zoglchi,
enega dela magnezijevega mleko,
enega dela močnega čaja.
Če je otrok pogoltnil sirup, mu takoj dajte najmanj dve žlici te mešanice z malo vode.
Zakaj je to zdravilo uspešno? 11-5 je otrok pogoltnil kovinski ali luž-nat! strup, bo taninska kislina v čaju pomagala, da se nevtralizira. t> je strup kislina, se mu ho zopcrsla-vil magnezij. Majhne količine lesenega oglja pa bodo vsrkale strup in preprečile njegovo širjenje v krvi.
Poleni ko sta dali otroku protU strup ¡11 takoj poklicali zdravnika, morate opraviti še tri stvari:
Prvič: ugotovite, kaj je otrok pogoltnil. tako da boste to lahko takoj povedali zdravniku.
Drugič: silite otroka, naj bruha, ee ni pogoltnil kake ltižne snovi, ki bi mu lahko speklu grlo 111 usta. Naj. boljši način za to je. da 11111 dasta skodelico mleka, v katerem sle zamešali celo jajce. To naj olrmk spije. potem pa mu nalahno vtaknite v grlo prst.
Tretjič: dajte mu še eno dozo univerzalnega protistrupa. ki smo ga opisali zgoraj.
Pri vsem tem pa je najbolj važno, da delate hitro, kajti nekateri strupi lahko ubijejo že v petih minutah.■ Zavedati se morate tudi. da zdravnik nima vedno v svoji torbi sredstev proti vsem strupom.
LOV ZA NAJMANJŠIMI POTREBŠČINAMI V BUDIMPEŠTI
Iz dopisa neke gospodinje v listu «Esti Budapest« lahko sodimo, da j« nakupovanje za gospodinjstvo v Budimpešti skrajno težavna zadeva. "s
Tako ni bilo mogoče, najti v celem mestu škarij .za nohte, niti v »kvalitetnih« državnih trgovinah. Tudi ni mogoče dobiti zamaškov ali bakelitinih električnih pretikal. ponev za praženje, cedila, strgalnikov, rezila iza močna 10 jed in sploh posode. Zastonj je iskanje gumijpve sesalke in lutke. Gospodinja ne more nikjer -najti majhnih rželbljev, pokrova za lonce v pravi velikosti ali šivank.
Gospodinja se pritožuje, da je lahko reči, da so to manj važne zadeve. so pa t<> stvari, brez katerih n-1 more gospodinjiti. .Po njenem mnenju so te nevšečnost i zaradi tega. ker državna trgovina na drobno ni primerno povezana z industrijo.
n
RADIO • OGLASI'OB'S
ažjB^t
Cfvena zvezda - državni nooonietni prvak
■preteklo nedeljo je bilo zadnje k"io juge^lovani-tkoga nogometnega prvenstva. Čeprav je bilo vprašanje prvaka praktično rešeno že v pred-tv-.dnjem kolu. je v pristalih Hajduka le še tlelo rahlo upanje, da bo imajstor sa mora« prekrižal Beograjčanom račune. Totla zadnje kolo j. poteklo brez presenečenj, ker je Crvena zvezda v Slibotioi z odlično igro premagala Spartaka in z dvema točkama prednosti osvojila prvo me. »to prod Hajdukom.
Letošnjo državno nogometno prvenstvo je imelo zelo dramatičen potek. V osmem kolu je so mnogi videli novega prvaka v Partizanu, ki j.- imel Jest točk prednosti pred Crveno zvezdo, na koncu pa je Par-tzan z istim številom točk zaostal :tCrveno zvezdo. Partizanu ji- verjetno največ škodovala odsotnost p.»boka in delno Čajkovskega. ki več tednov nista nastopala. Hajduk pa je zapravil verjetno prvo mesto zaradi turneje po Južni Ameriki, ker ga je moralo v dveh tekmah nadomeščati rezervno moštvo.
Glavno presenečenje letošnjega prvenstva predstavlja neuspeh Dina-ir.a. ki so je znašel šele na sedmem mes-tu in jo bil nekaj časa celo v nevarnosti, da izpade iz prvo ligo. Mnenja o slabi igri Dinama -o različna. vsekakor pa drži. da je bila to le trenutna, kriza in da bodo za-Crol»ški plavi jeseni zopet zaigrali t?.ko. kakor smo jih bili doslej vajeni vi(l<-li. 0 tem govore tudi zad-,r,je odlično igro, zlasti pa zmaga nad Hajdukom (5:1).
PARTIZAN V KOPRSKEM OKRAJI' BO DOBIL NOVE KADRE
V	petek se je zaključil v Kopru cJrjgi tečaj telovadnih vaditeljev Fartizana v koprskem okraju. Udeležilo se ga je 32 moških in ženskih cM i. no v iz vseh organizacij Partizana. razen iz Kort. Obravnavali so praktični in teoretični del telesne vzEoje in si pridobili osnovno znanje, ki ga bodo prenesli predvsem med mladino na vasi. Med drugim so organizirali tudi izlet v Sv. Nikolaj." kjer so obravnavah reševanje v vodi, učili so se zletnih vaj, vaj na orodju, imeli predavanja iz tportne medicine itd. Tečaj je bil dvoježlčen,
MEDN VRODNA VVTOMOBILSK A DIRKA SKOZI KOPER
25. in 26. junija bosta organizirali Avtomobil-ka zveza Hrvatsko in Avtomobilska zveza Slovenija prvo avtomobilsko motoeiklistično ocenjevalno vožnjo -kozi Hrvatsko in Slovenijo. Motoristi in avtomobilisti bodo vozili dva dni z enonočnim počitkom. Udeleženci ocenjevalne dirko bodo morali prevoziti <>31 kilometrov dolgo pol na progi Ljubljana-Bh-d-Kamiiik-LjiubljanajPoslojna-Kn-7«.r-Portorož JPnl|j-Opat i ja odnosno iprogo Zagreb-Novo mesto.Ljubljana-,T o-Jtoj na-Ko pV r-iPo rtorož-Pu 1 i -Op ifli -ja. Kakor vidimo, ima dirka dve startni mesti: Ljubljano in Zagreb, ki 'i jih tekmovalci lahko poljubno izberejo. Počitek bodo imeli tekmoval«! v Kopru, kamor bodo prispeli 25. lega meseca okrog 12. ure. Hrupi dan tekmovanja bo skupni start iv. v-e tekmovalce v Kopru, odkoder bo na 11 kilometrov- dolgi progi do vrh klanca nad Stninjanom hitrostna dirka z letečim ciljem. Doscdaj se je prijavilo lil tekmovalcev i/. Avstrije. J-igoslavijc in Nemčijo, med njimi tc tudi taki. ki so tekmovali na ' v-rop-k'. occnjovaln|i vožnji.
V CELOVCU JE ZMAGAL ČLAN KOFRSKEGA PROLETEKJA BRAJMK
V	soboto in nedeljo je bil v Celovcu medpokrajinski kolesa: ski evoboj med Slovenijo in Gornjo Koroško. Za vsake reprezentanco je nastopilo 11 kolesarjev. V sloven-
reprezentanci so tekmovali tudi Hani koprskega Proleterja Apollo-n:o, Brajnik in Banin. Slovenska z 370:303 točkami. Slovenci so reprezentanca je prepričljivo zma-zasedli prvih še;-t mest. zlasti pa se n od!koval zmagovalec Brajnik, t: je dekasal, daje sposoben zastopati našo državo tudi na večjih r, >1 dn a rod ni h tekmovanjih.
SPOR OKROG Mi HM FA K REST A Spor o kroj; zavzetja najvišjo gore na svetu Mount Ev e rest a »e je zadnje dni -e posebno zaostril, še. do danes ni namreč pojasnjeno, kdo je prvi .prišel na vrh Tensing ali Hilary. Pri sprejemu v Katmuiulu je Tensing izjavil, da sta oba hkrati stopila na vrh. Tensing je izjavil naslednje: »Mod vzpenjanjem na Mount Everest 29. maja sva si Hilary ¡n jaz mod potjo drug drugemu pomagala ter sva prišla na vrh ■
:.;.......... »J
sl.rr.j hkrati. Medtem ko »o.m jaz zasadil na najvišjo goro na svetu zastave Indije. Nepala, Velike Britanije in Združenih narodov, me jo Hilary fotografiral.«
Tensing je dobil oil nepalske vlade v dar zlal kovček in srebrn pokal. ki predstavlja Mount Everest, ter štiringlat kamen, ki predstavlja hišo. ki mu jo bo zgradila nepalska vlada. Tensing je ostro protestiral proti izjavi vodje ek-podirije polkovnika limita, ki Tensinga ni ocenil kot preveč dobrega alpinista, in hkrati dejal, da je imel Tensing po-lran-ko vlogo pri vzpenjanju «na
telovadnega nastopa v Pivki
Monnt Evcrcst, Tensing celo namerava odbili Križ sv. Jurija, s katerim ga namerava odlikovati britanska vlada in zavrniti povabilo za obisk Londona. Prav tako je odbil, da bi šel v Ni-vv Dclhi. kjer naj hi "■■prejel posebno odlikovanje iz rok predsednika indijske republike. ])••-j?.! je. da bo vsa odlikovanja zavr-j.il. dokler mu ne priznajo i-tih zasuli: ptin zavzetju Mount Everesla tel Hilarvju.
A a ji aine j* i sporirli od 27. J I. do .1. 1 II. m.i
SOBOTA. 27. VI.: 13.(5 Lahka glasba in objave: 11.30 Žena in dom: 17.30 Konccrl popularnih melodij: 18.1.) Revija zabavnih in plesnih orkestrov: 21.00 Z mikrofonom po Primor-ki: Idrija: 22.00 Vesela sobota v zabavi in plesu. NEDRJA. 28. VI.: 8.15 Slov. narodne: 8.30 Za naše kmetovalce: >>.00 Mladinska oddaja: Romanje naše Jeliee (I. nadalj.) ter pogovor s pionirji: 13.15 Glasba po željah: 15.00 Z mikrofonom po Primorski: Idrija: 16.30 Slušna igra: E. Sinko »Osudjezici« : 18.30 «Zdaj zaori pesem o svobodi«, pojo zbori s Primorskega in Tržaškega. PONEDELJEK. 20. \I.: 13.45 Lahka glasba in objave: 11.30 S filmskega platna: 11.00 Slovenske narodne pojo solisti in zbori; 17.30 Mali orkestri igrajo priljubljeno melodijo: 18.15 Ali poznate to glasove? ' TOREK. 30. VI.: 13.45 Lahka glasba in objave: 14-30 Kulturni razgledi: 11.40 Klavir v ritmu: 17.30 \ narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji: 18.15 Samospeve slov. skladateljev pojo naši soli-ti: 18.35 Melodije za vas - - spored popularne glasbe:' 20.00 C. Donizzotli »Ljuhav-ii■ napoj«. I. dejanje. SREDA, 1. VII.: 13.45 Lahka glasba in objave; 11.30 Partizanski dnevnik: 1 Lili Melodije. ki jih dobro poznate: 17.30 Po dalmatinski obali v narodni postni: 18.15 Prnmcnadni koncert; 20.00 G. Donizetti: »Ljuhavni napoj« II. dejanje: 21.00 S knjižne police: Glasor Janko »Pesmi«: 21.30 Nočni koncert: J. S. Bach: 22.00 iž tanga v sambo: spored plesne glasbe. ČETRTEK. 2. VIL: 13.45 Lahka glasba in objavo: 1-1-30 Po --vetu okrog: 14.40 Melodije iz. znanih operet: 17.30 V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji: 18.30 Južnoameriške ritme izvajajo tipični orkestri s svojimi solisti. PETEK, 3. VII.: 13.45 Lahka glasba in objave: 14.30 Obzornik: 14.40 Mladinski zbor tolminskega učiteljišča p. v-Alaksa Pirnika: 18.15 Večerni koncert komorne glasbe: 21.00 Slušna igra: J. London »Otroci mraza«;
Poročila: «d» delavnikih ob 5.30 7.0(1. 13JO, 19.00 in 23.30. ob ne-d» ijah ob 8.00, 13.30. 19.00 in 23-30.
Zadnji leden m je vreme nekoliko popravilo in vsak pošten državljan je to priložnost izrabil za ohlajevanje v morskih in nemorskih valovih. Tudi midva z Juoo sva zapustila ozke koprske ulice in se napotila proti toliko opevanemu koprskemu kopališčji. Barva na kabinah se je med tem časom že posušila in tudi »hanino« je ta dan nahrulil samo pet ljudi (včasih jih je najmanj Iri-krat toliko), »\ i d is	je dejala
Juca pa je le pomagala tvoja kritika. Situacija v kopališču je zna-tno boljša.«
I boga Juca! Da ne bi nikdar izrekla teh besed! Že čez dve minuti -e ie s tako silo ugriznila v jezik, da ves teden ni mogla govorili. Ali si morete misliti zanjo večjo kazen in zame večjo olajšanje? Sicer pa pojdimo k. vzroku nesreče Slavno koprsko kopališče je namreč dobilo prejšnji leden eno svojih največjih pridobitev - orjaškft gugalnieo. Toda nikar no mislite, da je to navadna gugalni-ea. kakor jih vidite drugod po svetu. Nikakor ne! Koprska gugalnioa je ozvočena in njeni čudoviti glasovi menda celo posekajo škripanje ljub-Ijan koga tramvaja. Pa -o dobili nekateri ljudje na kopališču zaradi teh nadzem-kih zvokov' živčne zlome (kakšno pomanjkanje smisla za gl;t--ho ! I in so predlagali me-lnim očetom. naj nalijejo malo olja v la čudoviti mehanizem, podjetju pa. ki je la .-tvor izdelalo, naj začne č:!ii-prej razstavljati na mednarodnih ve-Ic-ejmih. Ker -la oba Dredloga prišla lakorokoč iz. tjudslva. upam. da j : i bodo v najkrajšem času realizirali.
Gugalnioa jo bila najbrž v/rok tudi za živčni zloui poveljniee kopr--kih tercialk- Ko s,, j,- pred dnevi -kirpina holand-kih turistov nič lui-dega -luleč sprehajala po koprskih al;--:h. je I; prtd-tavnii-a čednosti
pli.riila iz. neke hiš«
čela fizič-
no obdelovati eno izmed tujih turistk. češ da je »bogu nedopadljivo« oblečena. Prepričan sem, da si jo hrabra poveljnioa zaslužila s svojim dejanjem najmanj 1000 dni odpustkov. V bodoče pa bo nemara le bolje, če ji kdo priporači za njene akcije kakšno drugo mesto, saj so opazovalnih oddelkov ne manjka.
Večerni hlad privablja Koprčane v re-tavraoijski vrt hotela »Triglava«. Tu je nebeško lopo: streha, ki je narejena iz. trstike, te spominja na .Afriko, orkester na frigidno žensko in (-ene na Monte Carlo. Moj prijatelj Bepo mi je pred dnevi omenil, da je plačal na Poroznu za prav tako kosilo kot se doli v hotelu Triglav 100 din manj. Prepričan sem. da je razlika v conah le zalo tako visoka, ker je do hotela »Triglav« mnogo težje dostavljati živila kot pa na 1600 metrov višji Porozen. Glavna zanimivost hotela »Triglav« pa jo elegantno oblečeni gospod, ki ima vedno pni sebi fotografski aparat in so celo z njim vrti po ploišču. Nad njim zlasti navdušeni tujci, ki vidijo v večernem fotografu velik napredek tukajšnje fotografske Ich-iko- ki je zmožna delali po-nelko celo v temi.
Higiena na kopr-ki avtobusni po--taji ¡e doživela pretekli teden svoj • ljeii j «ki u-p.h. Pojavil se je namreč hi«icničar v obliki pometača iu začel na vso kripljo razkužovati -lev i In, i občinstvo. Mestnim očetom hi -vctoval. da pošljejo nadobudnega ¡»ometača na podobni tečaj, kjer bi mu razložili, da nima cestni prah nob no zvezo - slavnim praškom
DDT.
K*r
jezik fielj<n ob i-k
Kopra
¡i bila Juca zaradi ugriza v prikovana na bolniško po--'■m to priložnost izkoristil za uslužbenk Vurodne banke v . Dobil sem jih v-c zatoplje-
ne v razme !noz«mskc modne revije. »Kako pa t« — sem jih pobaral — da so vse modne revije pri vas «koncentrirane. za druge pa nič ne ostane. vProtekeijo imamo — so so mi pohvalile — - v kiosku nam vse te stvari lepo rezervirajo.« Res, iznajdljive predstavnice ženskega -.pola! Kar žal mi je. da sem moral njihovo iznajdljivost popularizirati v časopisu, in da bodo njihov dogovor - kioskom najbrž kmalu razveljavili.
Po vseh navedenih dogodkih som" postal Kopra že nekoliko sit in sem jo mahnil v Dekane. Tukaj se mi jo ■prvi prikazal -estdešctletni možakar in -e pahvalil, da si j,. ,Ial v Trstu pobarvati lase in da ga vašoani zalo postrani gledajo. Potolažil sem ga. da je lo njegova osebna zadeva, kakor je osebna zadeva vaščanov, če se lomu dogodku -mejijo.
\ Marezigah som se ustavil v zadružni gostilni in naročil kruh in salamo. Salamo -o mi prinesli takoj, za kruh »o pa dejali, rla ga nimajo. Ko sem prosil za pojasnilo, mi je oštir dejal, da jo lo gosposka gostilna in da gospoda kruha ne je. Ta razlaga me jo tako navdušila, da sem jo. po najkrajši poti uevrl v Koper. Pa bi bilo bolje, da jo nisem. Kajti pri Fruclu-u me je zajel pravi vulkan--ki izbruh smradu. lako da »cm padel v nezavosl in -<• pridružil bolniškemu -tanju moje Juoo.
Juca pa ni bi bila Juca. če bi znala tudi pregriznien jezik držali za zobmi. Ostro mi je zabrusila: »Prav li jo. kaj pa lazi.- po svetu in s<- v vsako stvar vtikaš». \ mislih sem ji dal prav, r.a glas pa -<-111 ji povedal, službena dolžnost. Za. preipirali in -o najbrž i.-c/.!".( t -e nisva navcli-
KMETIJSK \ SOL A LOŽE PRI VIPAVI razpisuje sprejem v šolo za prihodnje šolsko leto. Pouk Iraja eno (koledarsko) leto. šola sprejema mladino. ki se želi posvetiti kmetijstvu doma na posestvu ali v službi.
Pogoji za sprejem: dva razreda gimnazije ali <1 razredov osnovne šole.
Učenci imajo vso oskrbo v internatu ¡11 plačujejo mesečno oskrbovalni 110 1000 do 1500 din po premoženjskem stanju.
Interesenti naj do I. avgusta poš-Ijcjo prošnje z zadnjim šolskim spričevalom na naslov: Kmetijska šola. Lože pri Vipavi. Uprava šole
PRODAMO
zaprt poltovorni avto znamke
FIAT 1100
Interesenti naj se obrnejo na upravo LIPE v Kopru.
O
Ravnateljstvo gimnazije v Kopru sporoča, da bo vpisovanje za vse razrede gimnazije 27. ¡11 21. t. m. dopoldne od 8. 12. ure.
Pri vpisu je treba predložiti zadnjo šolsko spričevalo, prijavo, ki jo morajo vsi dijaki stari nad 14 let kolkovati s 30 din. prvošoloi pa še rojstni lisi. V prvi razred gimnazije se lahko vpišejo' samo tisti dijaki, ki ne refloktirajo na stanovanje v dijaškem domu, ker prvošoleev letos ne bomo mogli zaradi prenapolnje-nosti sprejeti v dijaški dom.
Koper. 24. VI. 1953.
Ravnateljstvo
JURESEVIČ MILKA od Ivana in Dodič Marije Terezije, roj. 11. XI-1925 v Govou, okraj Sežana, sedaj bivajoča v Ankaranu štev. 30. je izgubila osebno legitimacijo, ki jo je izdal obe. LO Ilirska Bistrica in jo razglaša za neveljavno.
KODAR1N ROJ. KOCJANČIG FRANCKA, roj. v Laborju 8. XI. 1913. istotam stanujoča, je izgubila osebno legitimacijo št. 25183 15172. ) ki jo je izdal obe. LO Marezige iti jo razglaša za neveljavno.
NOVA POSLOV ALMCA »PRESKRBE« V ŠTANJELU
Trgovsko pod,j etje »Preskrba« iz Sežane bo prihodnji mesec uredila svojo poslovalnico v Manjelu.
Poslovalnica bo prodajala tekstilno blago in galanterijo ter obutev.
Ker v tamkajšnjem okolišu ni trgovske poslovahvioe z omenjenimi predmeti, bo to veliko olajšanje za tamkajšnjo prebivalstvo.	F. L
SLOVENSKO GLEDA LICE KOPER
uprizori Nestrovevo veseloigro s petjem in godbo »l 1 topi j o n c a« Sobota 27. VI. ob 20.30 v Zadružnem domu v DEKANIH (premiera) Nedelja 28. VI. ob 20.30 v ŠKOFIJAH
Ponedeljek 29. M. ob 20.30 v ŠT.
PETRU NOVI VASI Torek 30. VI. ob 20.30 v zdravilišču
ANKARAN Četrtek 2. VII. oh 20.30 v PIRANU (zaključek sezone)
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vodoravno; 1. kovinar, 8. Aravali, 9. vat, 10. pav, 11. Ataka-ma, 13. 11, 14. idol, 15. zmes, 16. slon, 18. slan, 19. Va (Valenica), 20. pogoden, 22. uka, 23. Edi, 24. kancler, 2ti. naniora.
Navpično: 1. kavali, 2. orati, 3. vata, 4. IV, 5. napaden, 6. Ala-mos, 7. rival, 12. kimono. 15. zlagana, 16. slokan, 17. manira, 18. sp.--ka, 19. veder, 21. delo, 25, C. F. (Celestin Fran).
da je lo rr< čela s-.:: s še vedlLc. 1 čal.-i.
Vas Van
Ureja uredniški odbor — Odgovora, urednik Milko it olj a — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper Santorijeva ulica 26. tel. 17(1. poitni predal 2 — Številka tekočega račnno pri Narodni banki c Kopru (>57-T-162 Letna naročnina 500 din. polletna 2^ in četrtletna 130 din.