J / M^t.ver's K:A..ir.i\i Mr. Ph OTOKAR BURDYCH 11 % m § a v Zakramentu ljubezni Božje. Ali: dslovanje pimeteja BeSajeia Telesa, in počeševanje vselej neomadežane Device Marije, za vse dni v mescu poleg Sv. Alfonza Marija LIgvorijana s pristavkom mnogih druzih molitev in pobožnost. Spisal Janez Volčič, duhoven Ljubljanske škofije. (Četertega natisa.) V natis teh bukev je Ljubljansko Škofijstvo dovolilo 4. aprila 1867. --- V LJUBLJANI, 1881. V zalogi in naprodaj pri Matiju (Jerberju. / /jT 110 iv r* r/ ) i O moj Gospod Jezus Kristus! prosim te, naj me sladka in goreča moč tvoje ljubezni vsega pre¬ vzame, da umerjeni iz ljubezni do tebe, kot si umeri ti iz ljubezni do mene. ( Sv - Frančišk.) O ne ljubljena Ljubezen, o ne spoznana Lju¬ bezen! o moj Ženin! kdaj me boš že enkrat vsega na se potegnil ? (Sv. Magdalena Padska.) Jezus, moj zaklad, moja presladka Ljnbezen! rani in vnemi to moje serce, da bo gorelo le za tebe, ljubilo le tebe! (Peter Alkantara.) O kdaj bo gel: Zdaj, o moj tisti čas, da bom reči zamo- več zgubiti ne morem. (Sv. Alfonz.) Moji preljubi Slovenci! i) pet vam podam nove molitevne bukvice. ^45 Oh! saj molitve vsi toliko potrebujemo. ^ ^ — Prosite in molite — terkajte in išite — nam veli Jezus sam. Kje pa bomo po- pred, kje bolj gotovo uslišani, kakor ravno pred milim našim Jezusom samim, ki je v svoji ne¬ skončni ljubezni vedno bistevno pri nas v naj svetejšem zakramentu sv. Eešnjega Telesa? Sv. Terezija se je nekdaj prikazala pobožni duši, ter ji je rekla: Kar mi svetniki v nebesih delamo pred obličjem Božjim, to delajte, vi po¬ božni, na zemlji pred sv. Eešnjim Telesom. — Svetniki pa molijo, častijo, hvalijo, slavijo svojega Boga tam v nebesih — edino, vse veselje nji¬ hovo je, da so vedno pred obličjem Božjim in vživajo svojega Boga. Oh! in kaj hoče biti po¬ božnemu kristjanu tu na zemlji ljubšega, kaj pri¬ jetnejšega, kaj lepšega, kaj tudi boljšega, kakor: biti pri Njem, kterega ljubi duša njegova? Saj še posvetni človek iše tega, kar želi serce nje¬ govo. Ako torej ljubiš svojega Boga, svojega Zveličarja, ki edini more nasititi tvoje serce; ako ljubiš tudi Marijo, prečisto Devico, ki ti naj ložej pa tudi toliko rada pomaga, da prideš k Jezusu, svojemu Bogu, — ako ljubiš Jezusa in 1 * 4 Marijo; ti bo gotovo ljubo, ako ti pokažem, ako ti napišem, kaj in kako boš govoril pred Jezusom in Marijo, da jima skazuješ ljubezen svojo, da boš pa tudi zagotovljen obilnih gnad Božjih. Nobeden na svetu pa ni dozdaj tako lepo znal govoriti pred Jezusom v naj svetejšem Za¬ kramentu, in pred Marijo Devico, kakor je govo¬ ril sv. Alfonz Marija Ligvori. Zato so tudi po¬ božni Slovenci tako radi molili te prelepe molitve pri obiskovanji sv. Bešnjega Telesa. Tu jih imate vnovič poslovenjene. Podam jih vsim, posebno pa bratom in sestram naše bratovšine presvetega Bešnjega Telesa. Vi ste toliko radi sprejeli male bukvice: »Ura, moliti Jezusa v Zakramentu lju¬ bezni Božje«, kjer so zbrane le nektere molitve v češenje Jezusovo. V tej „Sveti uri“ pa vam jih podam veliko versto naj lepših, naj priserčnej- ših, naj milejših molitev, s kterimi bote svojo dušo in svoje telo — sebe popolnoma — zroče- vali Jezusu, svojemu Bogu, in Mariji, Materi Božji. Oh, da bi ga pač res ljubili vsi, ki nas je on toliko ljubili Ko bote v svoji sv. molitvi Jezusu vse že izročili, zdihnite še za me, naj bom še živ ali že mertev. Češeno in hvaljeno naj vedno ho Presveto Eešnje Telo! Marija, Mati Božja, Prosi za nas! Janez Volčič. .5 presvetega R, < v š n j o g a T o 1 e s a. T ^ © 4® (|v. Alfonz Marija Ligvori je v svoji preserčni ljubezni živela na zemlji. Tu si bila skrita, a b zdaj, tam v nebesih, kraljuješ, in na to gleda ves grešni svet, ter ti kliče, da ga spraviš s svojim Sinom. Ti, ki si 6G dobra, ne zaveržeš našega češenja, ako- ravno je silo revno 5 zato prosi za nas, spravi nas z Bogom, sprosi nam gnado, da bomo vedno svetejši. Sprosi nam po¬ moč, da naši sovražniki nam škodovati ne morejo, da bodo zastonj se vzdigovali zoper nas, da jih srečno premagamo vse, To nam bodi v plačilo, ki tebe častimo. O Marija! v tebe zaupam; za Bogom le od tebe pričakujem vsega dobrega! (Presveta, neomadežana Devica, kakor po P er ' vem obiskovanji, stran 26.) Dvanajsto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) „Bog je ljubezen, in kdor ostane v lju¬ bezni, ostane v Bogu in Bog v njem*. (1. J aU : 4, 16.) — Kdor ljubi Jezusa, ta ostane p 1 ’ 1 Jezusu, in Jezus ostane pri njem. „Ako m e kdo ljubi, pravi Jezus, ga bo ljubil moj Oča, in bova k njemu prišla in pri ujem prebi¬ vala 8 . (Jan. 14, 23.) Sv. Filip Neri je osem¬ najst let delal, vse iz ljubezni do Jezusa, v čast in prid njegove svete cerkve in v zveli¬ čanje z drago Jezusovo kervjo odkupljeni' 1 duš. Ko se je pa bližal smerti, da bi se G7 sklenil na vekomaj z nebeškim Ženinom, in je zagledal sveto popotnico, ktero bi zadnji¬ krat sprejel, preden se poda v dolgo, ne¬ skončno večnost, takrat je ves gorel sercne ljubezni do Jezusa, ter je glasno zavpil. Glejte, tii je moja Ljubezen, za njo se po¬ ganjam, po nji hrepenim. Oh, da bi vsak, da bi saj ti, moja duša! ravno tako serčno zdihniti mogla: Glejte, tu je moja Ljubezen! posebno zdaj, ko si pred ravno tistim Jezusom v naj svetejšem Zakramentu. O da bi tudi resnično izreči mogla: Tu je moja Ljubezen, tu so vse želje mojega serca v življenji in v smerti, zdaj in na vekomaj. Moj Bog in moj Gospod! obljubil si ti v sv. evangeliji, in si rekel, da, kdor tebe ljubi, ga tudi ti ljubiš, da bota, ti in tvoj Oča, k njemu prišla, bota pri njem stanovala, ga ne bota nikoli zapu¬ stila ; — o moj Jezus! kdo bi te ne ljubil, in sicer bolj ne ljubil, kakor vse Jnigo, kar nisi ti? In zato te ljubim tudi jnz, o predobrotljivi Jezus! In če me lju¬ biš ti, mi je ljubši, kakor ko bi mi dal vse kraljestva te zemlje. Pridi torej, o Jezus! ti angeljsko veselje! pridi, in sam s * pripravi stanovanje v ubogi hišici moje 68 revne duše! Bodi v moji duši, pa tako terdno se vdomači, da je nikoli več ne zapustiš. Ali, prav za prav, prosim te, ne pripusti mi, da bi ti jaz še kdaj ne¬ zvest bil, da te s tem ne silim, zapu¬ stiti tega svojega stanovanja. Dobro vem, o moj Bog, da si rad, da te veseli, biti pri človeških otrocih, in da jih ne zapu¬ stiš, ako te sami nehvaležno ne spodijo od sebe. Pa, oh, to sem nesrečno sam že velikrat skusil, in tudi še zmeraj je strašno nevarno, da bi te spet ne zaver- gel. O ne pripusti, da bi bil svet priča še kdaj take gerde nehvaležnosti na tej zemlji, ktero si ti pomočil in posvetil s svojo drago kervjo že tam na Oljski, še bolj pa na Kalvarski gori. Ne pri¬ pusti pa, da bi te kdaj izgnal iz svoje duše, ktero si obogatil s tolikimi, nezapopad- ljivimi gnadami. Zmeraj pa se tega bo¬ jim, trese se moja duša; zakaj, še zme¬ raj je to mogoče. Še se mi lahko pri¬ peti taka nesreča. Zato pa, o moj Zve¬ ličar! naj raji umerjem, če ti je ljubo, da s smertjo bom s teboj sklenjen in s teboj vekomaj živim. O moj Jezus, to želim, po tem hrepenim, to tudi upam. 69 Objamem te, ter te pritisnem na svoje ubogo serce. Daj, da te vedno in zme¬ raj ljubim, tukaj in tamkaj! Pa tudi ti me zmeraj ljubi! Preljubeznjivi Odreše¬ nik! ves presunjen, prepričan tvoje gnade, rečem: Zmeraj te bom ljubil, pa tudi ti mi ne boš nikoli odrekel svoje ljubezni! Upam, o moj Bog! da se bova zmeraj ljubila. Amen. Amen. O Jezus, nič druzega nečem, ka¬ kor le, da ljubim tebe, in da ti lju¬ biš mene! (Zdaj duliovno obhajilo, kakor na strani 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Ildefonza.) Prečastna Gospa moja! Mati mojega na j višega Gospoda! ti si preblažena med ženami, prečista med devicami, edina Oospa med deklami, Kraljica med svo¬ jimi verstnicami! Glej, kako te srečno imenujejo vsi rodovi! Daj mi, da ozna¬ njeni, kako si velika, daj, da pripove¬ dujem, kako si lepa. In dokler premo- re m, dokler živim, naj te vedno ljubim, vedno častim. Daj, da tvoje Ime po- 70 vzdigujem, dokler bom mogel ga povzdi¬ govati. Daj, da ti služim, dokler mi Bog živeti da, da ti služiti morem. Prosim te, o Mati preusmiljena! sprosi mi, da živim v duhu tvojega Sina, mojega Zveličarja, da vedno mislim in govorim od tebe, kar je resnično, tebe vredno, in da nič ne zamolčim, kar se od tebe lepega povedati d& in more. Stori me vrednega, o presveta Devica! da oznanujem tvojo slavo! (Presveta, neomadežana Devica, kakor po per- vem obiskovanji, stran 26.) Trinajsto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) „Posvetil sem to hišo, ki si jo sozidal, da postavim svoje ime ondi na večno, in da so moje oči in moje serce ondi vse dni". (III. kralj. 9, 3.) Kar je Bog že v stari za¬ vezi obljubil, to je spolnil Jezus pri zadnji večerji; in ko je postavil zakrament sv. Reš- njega Telesa, je tako posvetil naše cerkve, kjer on bistevno biva noč in dan. O moj nebeški Jezus! ali bi ne bilo že dovolj, da bi bil le po dnevi priču* 71 joč na naših altarjih? Tako bi te mnogi obiskovali, ter veselili se v tvoji pre¬ sveti drušini. Zakaj, čemu si še tudi po noči pričujoč tu v naših cerkvah, ko se cerkve zaprejo, te mi zapustimo in v svoje hiše odidemo, te samega pustimo in počivat gremo ? Oh, moj dobri Jezus! jaz že vem, jaz že spoznam zakaj? — Ljubezen, ljubezen, ta edina je, ki te je nam sužnjega storila. Neskončna, pre¬ velika ljubezen tvoja te je toliko nave¬ zala na nas, da se le za trenutek ne moreš odtegniti od nas. O preljubez- njivi Zveličar! ta tvoja preserčna ljube¬ zen bi mogla že dovolj močna biti, da bi vse ljudi navezala na tč, in sicer tako terdno navezala na te, da bi le s silo se od tebe odtergati premogli. In ako bi prisiljeni te tudi zapustili, bi še svoje serca, svoje hrepenenje po tebi pri tvo¬ jih altarjih pustiti mogli. Saj le zato tukaj bivaš, da bi nam v vsih potrebah hitro pomagal, in da bi z novo ljubez¬ nivostjo sprejemal vse duše, ki te ka¬ darkoli obiskati hočejo. O Jezus, Ženin duše moje! naj si vender že enkrat prizadevam, da bi po- 72 polnoma dopolnil vse, karkoli je tvoja volja. Svojo voljo, svoje serce, vse, kar¬ koli moja duša poželi, po čemur hrepeni, z eno besedo, kar je mojega, in tebi do- pade, darujem tebi popolnoma. In ka¬ darkoli te bom mogel zapustiti, naj bo ta moj, zdaj tebi posvečeni dar vedno tvoj! Oh, da bi vender mogel noč in dan misliti na-te! O neskončno veličastni Bog moj! kako srečni bi mi že bili, ako bi bil ti ta zakrament postavil le zato, da bi vedno bistevno bival blizo nas: pa namen tvoj je bil veliko boljši, veliko imenitniši. Ne le, da bi bil vedno pri nas, je bila tvoja preserčna želja; temuč, posebno zato hočeš v tem zakramentu vedno biti, da bi bil gotovi pomoček vsim dušam, ki žele vredno se skleniti s teboj v sv. Obhajilu. To je namen, da bistevno vedno prebivaš med nami. Pa, ako to vse bolj resnobno premišljujem, o moj veliki Bog! me zaboli serce, mi žuga in očita moja vest. Bojim se in ljubim te, strah in groza me je in hre¬ penim po tebi. Vse te nasprotne čutila občuti moja duša. Strah in groza me prešine. Kdo se bo namreč upal, stopiti 73 k tvoji mizi, kjer se snidejo le vse čiste duše, da bi se poživile s to hrano božjo, ktera celo nar bolj popolnoma Serafinom ni dana. Nasproti pa me žene serce, me vleče nekako nenasitljivo poželenje, le zmeraj in zmeraj k tebi, da bi se popol¬ noma ves sklenil s teboj — eno bil s teboj, o moj Jezus! Svoje veličastvo za- kriješ v podobo kruha, da bi tako šel v nas, da bi nas ne prestrašil s svojo ne- prenesljivo presveto blišobo. Ves hrepe¬ niš po nas; ves goriš zato, da bi se sklenil z nami. Kakor ogenj nas vse povžiti hočeš. — Pridi tedaj, o moj Je¬ zus! želim te sprejeti, in bodi Bog mo¬ jega serca, pa tudi volje moje. Pri znožji tvojega posvečenega altarja, o predragi Zveličar! darujem tebi vse, kar sem in kar imam. Naj ti bo vse v žgavni dar! moje veselje, moja radost, vse moje raz¬ veseljevanje. O Ljubezen moja, o neza- popadljivo ljubeznjivi Bog! gospodari z menoj, kakor se ti poljubi. Vzemi me vsega v last. Zateri in poteri v meni vse, kar je mojega. Ne prizanašaj mi. Z ostrim mečem svoje ljubezni pokončaj vse hrepenenje in želenje, ki ni vredno St. ura. 4 74 tebe, ki si ves veličasten. Ne dopušaj več, da bi, ko te v sv. Obhajilu prejmem svo¬ jega Boga, in sem poln tvoje Božje na- tore, — ne dopušaj, te prosim, da bi kako stvar še bolj ljubil kakor tebe. Ljubim te, o moj Bog! Ljubim te zmeraj in vselej! Ljubim le tebe in samo tebe. Vleci me k sebi, o pre dobrotljivi Zveličar! vleci me z vezmi svoje lju¬ bezni ! (Zdaj duhovno obhajilo, kakor na strani 15, 16.) Poeešenje Matere Božje. (Molitev sv. Ildefonza.) Pred tebe, o previsoka Gospa in Zapovedovavka! pokleknem. S spošto¬ vanjem, o ponižna dekla svojega Sina! padem pred-te! O edino vredna Mati mojega Boga! prosim te, sprosi mi od- pušenje vsih mojih grehov in popolnoma očišenje moje duše. Daj in dodeli mi, da na novo častim tvoje presveto devi- štvo. Razsvetli mi pamet, da spoznam, kako lep, kako dober je tvoj Sin. Vterdi me, vnemi me, da le resnico ljubim. Sprosi mi gnado, da se nespremenljivo 75 deržim Boga in pa tebe, da zvesto slu¬ žim tvojemu Sinu ino tebi; da služim njemu, svojemu stvarniku, in tebi vredni materi mojega stvarnika; njemu Vsega- mogočnemu, tebi Materi Vsegamogočnega; njemu svojemu Odrešeniku, tebi, ki si začetek odrešenja mojega. On je plačal za me odkupšino, plačal pa jo je s ti¬ stim mesom, kterega je od tebe prejel. O Mati moja! daj, da zaupam v te, in da vselej k tebi pribežim! (Presveta, neomadežana Devica, kakor po per- vem obiskovanji, stran 26.) Stiniajsto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) „To je moje počivališe vekomaj in ve¬ komaj; tukaj bom stanoval, ker sem ga iz¬ volil*. (Ps. 131, 14.) — Tako mi govoriš, o moj Ijubeznjivi Jezus! tb, vtem tabernakeljnu. Ako si tedaj ta altar zvolil sebi v stanovanje, da si vedno pri nas v naj svetejšem Zakra¬ mentu; ako te ljubezen do nas toliko žene, da tukaj bivaš, tukaj počivaš; o kaj ne bomo tudi mi vedno radi pri tebi? kaj naše serca ne bodo tudi tukaj počivale, tukaj zmeraj cule, tukaj, kjer teče v vsi obilnosti studenec vsega A* 76 razveseljevanja? O srečne, presrečne ve lju- bijoče duše! ki ne poznate na tem svetu pri¬ jaznejšega kraja, kakor je kraj, kjer je Jezus pričujoč; ki le išete, biti blizo Jezusa v naj svetejšem Zakramentu. O kako srečen, pre¬ srečen bi tudi jaz bil, moj predobrotljivi Je¬ zus! ako bi od danes zanaprej, ne iskal nič druzega, kakor le tebe; ne želel nič druzega, kakor biti le pri tebi, misliti le na tebe, in se pogovarjati s teboj v zakramentu sv. Reš- njega Telesa, kjer ti noč in dan Skerbiš in misliš le na-me. O moj Jezus! koliko let sem zapra¬ vil, ko sem živel ločen od tebe, ko te nisem ljubil! O, ve nesrečne leta! o ko bi vas mogel zbrisati iz bukev svojega življenja! tebe pa, o neskončna milost in dobrota, nezmerjena poterpežljivost mo¬ jega Boga! tebe hvalim in zahvalim, da si me tako dolgo prenašal, ki sem te, naj bolj nehvaležna stvar, vedno le žalil. In prizanašal si mi le zato, da bi me vender enkrat premagala tvoja milost, me vjela tvoja ljubezen, da bi bil ves tvoj. Gospod! zaveržem, prekličem ne¬ srečni čas, ko sem se ustavljal tvoji do¬ broti. Ne bom, ne smem biti dalje ne¬ hvaležen. Teh svojih ur, ki mi jih mi¬ lostljivo še dati hočeš', naj bodo kratke 77 ali dolge, ne vera boljši oberniti, kakor da le tebi služim. To mi veleva pamet, ki je z lučjo svete vere razsvetljena. Lej, moj Zveličar! zdaj bom začel. Ti mi pa daj potrebno gnado! Saj mi je ne boš odrekel, ki te prosim za njo. Ljubeznjivo, prijazno si tako dolgo hodil za menoj, in jaz sem bežal pred teboj; svojo ljubezen si mi ponujal, silil; pa od sveta preslepljen, sem zaničeval tebe. O koliko bolj me boš ljubil zdaj, ko te išem, za teboj hodim in te ljubiti želim! Daj mi gnado, da te res ljubim, o vse ljubezni vredni Bog! Ljubim te iz vsega serca, ljubim te čez vse. Bolj te ljubim, kakor sebe, bolj kakor svoje življenje. Zal mi je, da sem te kdaj žalil. O ne¬ skončna dobrota! odpusti mi vse moje nehvaležnosti, in z odpušenjem mi daj še gnado, da te ljubim tako, kakor za¬ služiš, zdaj in na vekomaj. Vsegamo- gočni Oče! pokaži svojo vsegamogočnost, da ves svet spozna, da je mojo tebi to¬ liko nehvaležno dušo premagala moč tvoje gnade, ter jo je prestvarila tako, da te zdaj ljubi bolj, ko vse druge reči. Zato te prosim po zasluženji Jezusa Kri- 78 stusa, Sinu tvojega. In edino to prosim za vse življenje svoje; in le po tem bom hrepenel vse svoje žive dni. Ti si mi dal te želje, daj mi tudi pomoč, da jih resnično speljam. Neskončna hvala naj ti bo, o Jezus! da si me čakal tako dolgo. (Zdaj duhovno obhajilo, kakor na strani 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Anzelma.) O Gospa! za človeštvom Jezusa, tvo¬ jega Sina, presežeš ti v svoji svetosti vse vstvarjene bitja. Spomni se preve¬ like gnade, da te je Bog toliko povzdig¬ nil, in ti toliko moč dal, da pri njem vse premoreš. Ker si bila ti z gnadami vsa napolnjena, k toliki svetosti povzdig¬ njena; oh, daj, da bomo tudi mi deležni tvoje svetosti! Ti, o mogočna Kraljica in usmiljena Gospa! prosi za nas, da za- dobimo zveličanje, ker zato se je poni¬ žal nezapopadljivi Bog in stvarnik nebes in zemlje ter se je v tvojem prečistem, deviškem telesu včlovečil. Ne presliši naših prošnja, o Mati! in ne zaverzi na- 79 šega zdihovanja. Saj, ako le poprosiš svojega Sina, pa te bo uslišal. Prav dobro veš, da tvoje prošnje nikoli še ni zavergel. Saj ni treba nič druzega, da nas le ti zveličane imeti hočeš, pa ne bomo pogubljeni. O blagor mu, kdor si je pridobil, naklonil tvoje materno serce. Ce pa ti znami milosti ne boš imela, ti, ki si Mati vsega usmiljenja, kaj pa bo z nami, kadar bomo postavljeni pred sodbo tvojega Sina? O Marija! le pomisli nevarnost, v kteri smo, in bodi milostljiva nam! (Presveta, neomadežana Devica, kakor po per¬ jem obiskovanji, stran 26.) Petnajsto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) „Ogenj sem prišel na zemljo prinest, in kaj hočem, kakor da se vname 11 . (Luk. 12, 49.) Nobena stvar pod solncem ni v stanu človeških sere v ljubezni do Boga tako vneti, kakor le zakrament sv. Bešnjega Telesa. In po pravici terdi to služabnik Božji, oče Olimpi. To je tudi Jezus menda sam pokazati hotel, ko se je nekdaj čudovitno prikazal neki po¬ sebni svoji prijatlici. Take prikazni, v kterih se Gospod včasih svojim izvoljenim že tukaj, 80 v tem življenji gledati da, so nasledek neraz¬ deljive ljubeznji in preserčnega zedinjenja po¬ božne duše s svojim stvarnikom. In tako sreč¬ na je bila serafinska ljubljenka Jezusova, sv. Katarina Sienska. Večkrat je bila tako srečna, da se ji je Jezus, njen preljubeznjivi Ženin prikazal. Enkrat je vidila Jezusa v naj sve¬ tejšem Zakramentu zares prečudno: Kakor velika razbeljena peč, iz ktere so se vderli goreči valovi ljubezni Božje, ter so tako silno lili naprej, da so na enkrat zalili vso zendjo, da je bila enaka goreči krogli. Svet¬ nica, vsa prevzeta te prikazni, sterme za¬ vpije : „Oh! ali je mogoče, da na svetu še kdo živi, in bi ne gorel ves v ljubezni do tebe, o veliki Bog! ako vidi in premisli tvojo ne¬ skončno veliko ljubezen!“ O Jezus, moj Bog! naj gorim tudi jaz v ljubezni do tebe! Daj, da ne išem druzega, kot tebe; ne želim druzega, ko tebe; ne zdihujem po drugem, ko samo po tebi. O srečen, presrečen bi bil, ko bi me prešinil sveti plamen tvoje lju¬ bezni , da bi v tem ognji zgorelo vse posvetno nagnjenje, in usahnile v meni vse čutila do posvetne nečimernosti, ka¬ kor usahujejo dnevi mojega življenja. O Jezus, o nevstvarjena Beseda Bož¬ ja! Vidim te, iz ljubezni do mene vsega 81 potertega, vničenega, zaklanega na tem altarji! Kdo mi pa braniti more, da bi se tudi jaz tebi ne daroval tako prosto¬ voljno, pa tudi tako popolnoma, kakor si se ti daroval za me? O moj Bog in moj naj viši kralj! tu, pred tvoje noge položim svojo dušo, svojo voljo, sebe in svoje življenje tebi v dar. Večni Oče! darujem ti samega sebe s tvojim Sinom vred; pa lej! ta svoj revni dar zedinim z neskončno vrednim darom, kterega je moj Zveličar Jezus Kristus na križi do¬ prinesel, in kterega še vsaki dan opravlja na naših altarjih. Neskončno zasluženje tega Jezusa naj te nagne, da milostljivo sprejmeš tudi moj revni dar. Glej! rane na njegovih rokah in nogah; glej! s ter- njem kronano in prebodeno glavo; glej! njegovo odperto stran; in ta pogled naj gine tvoje ljubijoče, očetovsko serce, da mi dodeliš gnado, da ponavljam vsaki dan svojega življenja to svojo daritev, in da umerjem v popolnoma darovanji samega sebe. O da bi zamogel s po¬ močjo tvoje gnade tudi jaz svojo kri pre¬ liti iz ljubezni do tebe, kakor jo je pre¬ lilo milijone tvojih zvestih spoznavavcev! 4** 82 O kako rad bi dal svojo kri do zadnje kapljice! Vem pa, da nisem te gnade vreden, zato, o Bog mojega serca! do¬ deli mi saj to gnado, da svojo voljo in vse svoje življenje popolnoma podveržem tvojim čez vse modrim naredbam, in da voljno sprejmem tisto smert, ktero si mi ti po svojem nezapopadljivem sklepu odločil. Edini Gospod življenja in smerti! zagotovim te danes, da resnično želim umreti s tvojo voljo in po tvoji volji, in sicer zato, da bi te počastil s svojo smertjo, in dopolnil tvojo voljo. Tebi izročim svoje življenje, pa tudi svojo smert, naj bo, kakoršnakoli, kadarkoli in kakorkoli ti hočeš. Moj Jezus! kadar bom umeri, naj umerjem iz ljubezni do tebe, naj umer¬ jeni, da te več ne žalim. (Zdaj duhovno obhajilo, kakor na strani 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Anzelma.) Hiti nam pomagat, o preusmiljena Gospa! pa ne glej, kako velike so pre¬ grehe naše, tudi ne, koliko jih je! Do- 83 bro veš, spomni se, da naš Bog in stvar¬ nik ni človek postal, da bi grešnike na vekomaj zavergel, temuč da bi jih večno zveličal. Ako bi te bil Bog zvolil Mater Božjo le zavoljo tvojega dobička, potem bi lahko rekel, da te malo skerbi, ali bomo mi zveličani ali pogubljeni. Pa veš! Bog se je ozerl v tvoje meso, da bi tebe, pa tudi vse druge ljudi zveličal. Kaj bi tedaj pomagalo, ako bi sama bila tako mogočna, tako imenitna, ako bi pa ne skerbela, da bi bili tudi mi deležni tvoje sreče? Reši nas, o Mati našega Boga! in pod svojim varstvom nas imej. Saj dobro veš, kako potrebujemo tvoje pomoči. Tebi se izročimo. Na tvoji skerbi je, da ne bomo pogubljeni. To bo delo, to bo nasledek tvoje priprošnje, tvoje skerbi, ako bomo služili tvojemu Sinu, Jezusu Kristusu in vekomaj njega in tebe ljubili. To želimo, to prosimo, to tir- jamo; če tudi nadležno. O Marija! to je tvoje delo, da nas vekomaj zveličaš! (Presveta, neomadežana Devica, kakor po per- v em obiskovanji, stran 26 .) 84 Šestnajsto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) O cla bi ljudje se vselej zatekali k Je¬ zusu v zakramentu sv. Rešuj ega Telesa, in da bi v svojih potrebah in nadlogah pri njem pomoči iskali; gotovo bi ne bili tako revni, tako ubogi, kakor so v resnici! Prerok Jere¬ mija je nekdaj jokal in tožil, ko je vidil, kako oslepljeni so Judje, in jim je pravil, da jih bodo Kaldejci v sužnost odpeljali. „Ali ni več dišeče smole v Galaadu? ali ni ondi zdravnika? zakaj se tedaj ne zaceli rana hčeri mojega ljudstva? 11 (Jer. 8, 22.) V arabski pušavi je gora Galaad, ki je bila polha diše¬ čih zdravil. Po misli častitega Beda je ta gora predpodoba Jezusa Kristusa v naj sve¬ tejšem Zakramentu. Tu mi dobimo naj boljši, naj bolj gotove zdravila zoper vse svoje bo¬ lezni. Shranjene so v tem hribu, v sv. Reš- njem Telesu. Zakaj torej tožujete Adamovi otroci! nam kliče Jezus, zakaj zdihujete, da ste revni, ubogi, slabi, bolni, ranjeni? Saj imate tukaj v tem zakramentu naj boljšega zdravnika in pa naj bolj gotove zdravila; vse je vedno pripravljeno. Pridite, pridite vsi, ki delate, ki se trudite, ki ste revni, ubogi, slabi, bolni, ranjeni na duši ali na telesi! jaz vas bom poživil! vam bom zbrisal vse solze, sam vam jih hočem zbrisati; vas bom potolažil; vaše rane zacelil, in vaše duše razveselil. O predobrotljivi Zveličar! rečeni 85 ti, kakor nekdaj žalostna sestra Lazarjeva: „Lej, kterega ljubiš, bolan leži!“ Lej, o Go¬ spod! jaz sem tisti revež, ki ga ljubiš. Lej, moja duša je bolna, hudo bolna; smertne rane so ji vsekale moje hudobije. O božji Zdrav¬ nik! kam se hočem oberniti? kje izdatne po¬ moči iskati? Ti sam me zamoreš in ti sam me tudi hočeš ozdraviti. Ozdravi torej, o Gospod! mojo dušo, ker zoper tebe sem se pregrešil. Vleci me vsega k sebi in naveži me na se, o moj Jezus! s svojo milo pa prečudno ljubeznijo. Ljubši mi je, da sem sklenjen s teboj, kakor vse bogastvo, kakor posestvo celega sveta. Druzega ne želim tu na zemlji, kakor le, da tebe ljubim. Kes je, dobro spoznam, da čisto majhno je, kar ti dati morem; pa zago¬ tovim te tu v tvoji pričujočnosti, da, ako bi imel krone in kraljestva vsega sveta, bi jih rad imel le zato, da bi jih iz ljubezni do tebe položil k tvojim nogam, in s tem pokazal, da se za vselej vsemu odpovem. Tedaj kar imam, to ti dam. Odpovem se iz ljubezni do tebe vsim svojim znancem, vsi zložnosti, vsemu razveseljevanju, še celo vsemu dušnemu veselju in tolažilu, ako bi tebi všeč ne 86 bilo; tudi svoji prostosti, svoji volji se odpovem. Vsi nagibi mojega serca naj bodo tvoji. Od zdaj zanaprej ljubim le tebe, o neskončna dobrota! in upam, da te bom ljubil celo večnost. O moj Jezus! vsega se ti dam. Sprejmi me po svoji veliki milosti. (Zdaj duhovno obhajilo, kakor na strani 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Petra Damjana.) O presveta Devica! Pomagaj jim, ki te kličejo na pomoč. Oberni se k nam! Ali bi mar mogoče bilo, da bi zdaj, ko si v svojem veličastvu tako re¬ koč vsa Božja, pozabila nas, ki smo, če tudi nevredni, tvoji bratje, tvoje sestre? O to ne more biti! Ti prav dobro veš, v kakošnih nevarnostih si nas zapustila, ko si se ločila od nas. Poznaš naše reve in nadloge. Saj ni dano tebi, toliko dobri, toliko mili Materi, da bi pozabila nas, svoje revne otroke. Posluži se torej svoje moči, stori, kar lahko storiš, in reši nas; zakaj on, ki je vsega mogočen, je storil tudi tebe mogočno v nebesih in 87 na zemlji, tebi ni nič nemogoče nam sprositi. Ti, pa ti edina imaš tisto moč, da obudiš upanje večnega življenja v sercu tudi naj bolj zastaranega grešnika, ki že hodi po robu večnega brezna. Spo¬ dobi se tedaj, da si nam toliko bolj mi¬ lostljiva, kolikor več moči ti je dal Go¬ spod Bog. O Marija! ti me zamoreš posve¬ titi. Upam, da me tudi res boš po¬ svetila s svojo mogočno prošnjo pri svojem Sinu. (Presveta neomadežana Devica, kakor po per¬ jem obiskovanji, stran 26.) Sedemnajsto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) „ Dobro nam je tukaj biti“. (Mat. 17,4.) Prijatli, ki se resnično ljubijo, imajo naj veči veselje v družbi njih, za ktere bije njih serce. Ako torej zares ljubimo Jezusa Kristusa, svo¬ jega naj bolj odkritoserčnega, naj boljšega prijatla, bomo se tudi naj bolje veselili, ka¬ dar se ž njim veselimo. Jezus, v sv. Reš¬ ujem Telesu nas vidi in posluša naše po¬ menke. Mar mu nič ne vemo povedati? Oj, tolažimo se v njegovi pričujočnosti, veselimo 88 se v njegovem veličastvu, radujmo se v tisti njegovi ljubezni, v kteri gorijo svete duše do tega zakramenta. Želimo in prizadevajmo si, da vender že enkrat vsi ljudje serčno ljubijo Jezusa v tem naj svetejšem Zakramentu, da njemu darujejo vse svoje serca. Saj mi da¬ rujmo njemu vse nagnjenje, vse hrepenenje, da le njega edinega ljubimo in poželimo. Oča Salezi, ud Jezusove družbe, je bil neizrečeno razveseljen, ko se je pogovarjal z Jezusom v naj svetejšem Zakramentu. Zato mu ni bil nikoli predolg čas pri Jezusu. Kadar ga je kdo poklical k vratom, kadar se je vernil v svojo izbico, kadar je šel v šolo ali iz šole, je vselej obiskal svojega Zveličarja. Skorej je ni bilo ure po dnevu, da bi ne bil klečal pred sv. Rešnjim Telesom. In tako si je pridobil gnado, daje dal svojo kri, svoje življenje za Jezusa. Krivoverci so ga umorili, ko je ravno zagovarjal pričujočnost Jezusovo v naj svetejšem Zakramentu. O da bi bil tako srečen tudi jaz! da bi prelil svojo kri v znamnje, da terdno verujem, da si ti Jezus, moj Bog! resnično pričujoč v tem presvetem Za¬ kramentu. Saj si tudi ti ravno v tem zakramentu naj bolj pokazal, kako go¬ reče nas ljubiš. V tvojem včlovečenji vidimo tvoje neskončno milo in usmi¬ ljeno serce zavoljo naše dušne reve, v 89 ktero nas je pahnil nesrečni greh, ker si zapustil veličastvo Božje in si oblekel podobo hlapčevo. V tvojem tri in tri¬ desetletnem življenji, v britkostih in rev- šini, v terpljenji in v smerti tvoji, spo¬ znamo tvojo posebno pokoršino do tvojega nebeškega Očeta. Večno hvaležni mo¬ limo tvojo spravno daritev na lesu sv. križa, da si nas spravil z razžaljeno pra¬ vico svojega nebeškega Očeta, ter nam gnado in odpušenje zadobil. Ko si pa postavil naj svetejši zakrament sv. Reš- njega Telesa, pri tem pa moramo sterme spoznati ne le neskončno veliko ljubezen tvojo, še bolj se moramo čuditi tvoji goreči želji, s ktero hrepeniš po naših sercih, s ktero hočeš pridobiti in vjeti naše serca, da bi ljubile le edino tebe, čez vse in večno zavergle pa vse drugo. Ob enem zagledamo v tem zakramentu, kakor v ogledalu, naj imenitniši skriv¬ nosti tvojega življenja: tvoje poniževanje, ker si revne podobe kruha na se vzel, zaničevanja, zasramovanja, oskrunovanja, v nevredni prejemi tvojega presvetega Telesa, v slabem, gerdem obnašanji v tvojih tempeljnih, v pričo tebe. Vidimo 90 tvoje križanje v vsakdanjem ponovljenju te svete daritve, da bi poplačal dolgove naših pregreh ter nam zadobil nove gnade. Poslednjič vidimo tu tudi tvoj pogreb v vredni prejemi tvojega Telesa, tvoje kervi. Vse, kar vidimo v tem zakramentu, vse je čudež tvoje vsegamogočnosti, čudež tvoje milosti, čudež tvoje ljubezni. O predo- brotljivi Jezus! toliko čudežev delaš v ti skrivnostni ljubezni, oh! še ta čudež stori, da me vsega nase potegneš. Saj ti to sam hočeš, da sem ves tvoj, in saj ti to tudi zaslužiš. Daj mi le tudi moč, da te ljubim iz vsega serca. Dobrote tega sveta daj, komur jih dati hočeš; jaz se jim popolnoma odpovem, jih nič ne želim. Tudi v prihodnje nič druzega ne želim, kakor le to, da tebe ljubim. Ljubim te, o Jezus! daj, da te zmeraj ljubim, samo to in edino to želim. O Jezus, moj Zveličar! kdaj te bom vender že resnično ljubil. (Zdaj duhovno obhajilo, kakor na strani 15, 16.) 91 Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Petra Damijana.) O Mati mojega Boga! bodi mi lepo pozdravljena, kakor te otrok, ko svojo ljubeznjivo mater, pozdraviti more. Pro¬ sim te pa, ne odverni svojih preljubih, premilih oči od nas! Dobro vem, da ti, o moja previsoka Gospa in Zapovedo- vavka! si polna dobrote, in nas ljudi ljubiš z nepremakljivo ljubeznijo, ktera dalječ presega vse druge ljubezni. O kolikrat si že potolažila Božjega sodnika ravno takrat, ko bi bil nas že pogubiti mogel. Vsi zakladi milosti Božje so v tvojih rokah. O nikdar ne jenjaj za uas prositi; saj ljubeznjivo komaj čakaš, da bi kacega reveža zveličala, da bi mu svojo milost skazala. Veličastvo tvoje se nekako množi, kolikor več grešnikom gnado in odpušenje sprosiš pri svojem Bogu, ki po tem opravičeni pridejo v ne¬ besa in te časte. Oberni tudi svoje mi¬ lostljive oči v me, da ne zgrešim svoje sreče, in kdaj gledam tvoje veličastvo. Naj boljši, naj častitljivši mi bo, ako bom s tvojo pomočjo prišel pred Božje 92 obličje, ako te za Bogom vekomaj naj bolj ljubim, in sem že tukaj vedno pod tvojim varstvom. Tvoj sin te s tem časti, da ti nikoli nič ne odreče, prosi ga in sprosi mi le-to gnado. O ti naj bolj popolnoma delo vse- gamogočnosti Božje! ljubim te in v te zaupam. (Presveta, neomadežana Devica, kakor po per- vem okiskovanji, stran 26.) Osemnajsto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) „Vpričo angeljev ti bom prepeval". (Ps. 137, 1.) V dolini Jozafat se bo Jezus ko sodnik prikazal na sedežu svojega veličastva; tukaj v naj svetejšem Zakramentu pa je na sedežu ljubezni. Ako bi se kak pozemeljski kralj tako ponižal, da bi prišel stanovat v revno pastirsko vas, samo zato, da bi ga pa¬ stir večkrat lahko obiskal in ga kake milosti ali dobrote prosil; ali bi ne bil ta revni pa¬ stir strašno nehvaležen, ako bi to opušal? Zares hudo bi se pregrešil, ako bi ne hotel k kralju hoditi, in ga v svoji revšini dobrot prositi. O, moj Jezus! iz gole ljubezni do mene si ti, večni Kralj, zapustil sv. nebesa, 93 in stanuješ tukaj v zakramentu sv. Rešnjega Telesa med našimi hišami. O da bi mogel biti noč in dan pri tebi, v tvoji sveti priču- jočnosti! Angelji nebeški se ne utrudijo te neprenehoma moliti v tem zakramentu, in se čudijo tvoji neskončni ljubezni do nas. Ali se ne spodobi, ali nisem dolžan tudi jaz te večkrat obiskati, in stermeti nad tvojo do¬ broto, hvaliti in slaviti tvojo ljubezen? ker le zavoljo mene bivaš v tem tabernakeljnu. Zato ti bom s psalmistom vpričo angeljev prepeval. Moliti te hočem v tvojih svetiših, častiti tvoje presveto ime, ker si usmiljen, in resnično milostljiv. O ti, v podobi kruha skriti Bog! ti predragi angeljski kruh, ti presveta hrana božja! molim te, ljubim te iz vsega svojega serca. S to ljubeznijo pa nisem ne jaz, pa tudi ti ne zadovoljen; ker te premalo ljubim, te preslabo ljubim. Pa ti vender, in edino ti storiti zamoreš, popolnoma spoznam tebe, ki si ne¬ skončna lepota, nezmerna dobrota. Preženi iz mojega serca vse posvetno nagnjenje, da biva v njem le sama tvoja ljubezen. Vsaki dan prideš z nebes na naše al- tarje, da bi me vžgal v ljubezni do sebe ter me sklenil seboj. Kaj ne bom tudi jaz premišljeval, kako da bi te zmeraj 94 bolj ljubil, te vredno molil, da bi tvoje božje serce bolj razveselil, mu bolj do- padel? Ljubim te torej, o predobrot- Ijivi Jezus! Ljubim te z vso svojo dušo, z vsim svojim sercem. Ako hočeš popla¬ čati to mojo ljubezen, plačaj jo s tem, da jo pomnožiš; torej ogrej moje serce, vnemi mojo dušo, da te še bolj ljubim, ti še bolj zvesto služim. O Jezus, ljubezen moja! daj mi veči ljubezen! (Zdaj duhovno obhajilo, kakor na strani 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Atanazija.) O Kraljica nebes in zemlje! ni je nobene gnade, da bi ti je Gospod vsega veličastva ne bil dal. Od Božjega sedeža poslani angelj te imenuje „gnade pol¬ no"; ker preobilno te je oblagodaril sveti Duh, obsenčil te s svojo močjo. Sliši našo molitev, o preblažena hči Davidova in Abrahamova! bodi milostljiva nam, in ne pozabi svojega ljudstva. Dolžni smo, te častiti in slaviti, ko mater, gospo in kraljico svojo, ker si rodila njega, kte- 95 rega molimo svojega Boga, svojega naj višega Gospoda. K tebi pribežimo, da se spomniš nas, o presveta, pred poro¬ dom in po porodu vsa čista Devica! Ti gnade polna! dodeli nekoliko svojih pre¬ velikih zakladov tudi nam, ki te, če tudi slabo, vender le častimo. Veliki angelj te je pozdravil, kakor se še nikdar po- pred slišalo ni: „Češena, gnade polna, Gospod je s teboj!" In vsi angeljski kori te slavijo in srečno imenujejo, ter ti iz gabrielom in z Elizabeto soglasno kličejo: „Blažena med ženami in blažen je sad tvojega telesa!" Te nebeške trume učijo tudi nas pozemeljske otroke, tebe slaviti, tebe ča¬ stiti. Ti zveličani duhovi nam na jezik pokladajo besede: „Bodi češena, o De¬ vica, gnade polna, Gospod je s teboj!" Bodi nam besednica, ki si naša Gospa, naša Kraljica in vredna mati našega Boga; toliko bolj, ker si med nami rojena bila, on pa, ki je v tvojem čistem naročji se sklenil z našo ubogo naturo, on je naš Pravi Bog, kteremu smo vso čast in hvalo dolžni. Amen. 96 O Marija! ozri se na nas, in pelji nas vse k svojemu in našemu Bogu! (Presveta, neomadežana Devica, kakor po per- vem obiskovanji, stran 26.) Devetnajsto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) Kadar človeka zadenejo hude nadloge, mu tergajo britke težave serce, ga tarejo reve in nesreče; kdo mu bo dal gotovejši pomoč, kdo ga bo slajši potolažil, kakor zvest in res¬ ničen prijatelj? Ali ni za nas, uboge reve v tej solzni dolini, tolažljivo, da imamo nad se¬ boj naj boljšega, naj resničnejšega, naj zve¬ stejšega prijatla, ki nam vse dobro dati za- more, ki nas resnično in serčno ljubi? Lej te! z Jezusom v naj svetejšem Zakramentu se lahko pogovarjamo, kadar hočemo in kakor hočemo, svoje serce mu lahko popolnoma od; krijemo, svoje britkosti, reve in nadloge, naj bodo kakoršne koli hočejo, mu lahko vse po¬ tožimo ; z eno besedo: mi se tukaj s Kraljem nebes in zemlje, v teh skrivnostnih podobah, prav odkritoserčno lahko pogovarjamo. Kako srečen je bil Jožef, eden dvanajsterih sinov očaka Jakoba, kadar je bil Bog s svojo gnado prišel k njemu v ječo, ter ga je ondi v nje¬ govi nesreči tolažil, po spričevanji sv. pisma. 97 »Lejte, gnada Božja tega pravičnega ni zapu¬ stila, ko je bil nedolžno prodan, nedolžno celo v ječo dejan; ampak rešila ga je grešni¬ kov, in je šla z njim v jamo; in ga v vežeh ni zapustila, dokler mu ni prinesla kraljeve palice in oblasti zoper nje, kteri so ga zate- rali ... in mu je dala večno svetlost". (Modr. 10, 13. 14.) Vse bolj srečni pa smo mi! Imamo v tej solzni dolini včlovečenega Boga, ki je bistevno pričujoč, nam z nazapo- padljivo ljubeznijo, s serčno milostjo vedno na strani stoji, je zmeraj pri nas, vse dni na¬ šega življenja. Koliko tolažilo ima nesrečni jetnik, ko najde resničnega prijatla, ki ga vsaki dan obiše, ga tolaži, mu upanje daje, mu streže, za njega plačuje in, kakor ve in zna, skerbi, da bi ga rešil nesrečne, terde ječe, ali da bi mu jo saj polajšal. Lejte! tak dober, resničen prijatelj nam je ljubez- njivi Jezus, ki je v tem zakramentu le zato, da bi nas tolažil, nam serce dajal. Sam nam pravi: „Glejte! jaz sem z vami vse dni do konca sveta". (Mat. 28, 20.) Z nebes sem prišel v to vašo ječo, le zavoljo vas, da vas tolažim, da vam pomagam, da vas rešim. Sprejmite me torej vi, ki sem vas odkupil s svojo kervjo. Bodite mi vdani, pridite v moje naročje, terdno se me deržite; in ako to sto¬ rite, bote tudi pri vsi svoji revšini, pri vsem svojem uboštvu, tudi v svoji ječi potolaženi, m pojdite za menoj v moje kraljestvo, in storil vas bom vekomaj srečne. Sv. ur tv, 5 98 O predobrotljivi Bog! o nezapopad- ljiva Ljubezen! Toliko dober si nam, toliko se ponižaš, da celo bivaš na naših altarjih, da bi se z nami prijazno pomen¬ koval, med nami osebno vedno bil. O zato se hočem tudi jaz prizadevati, da bom storil vse, kar ti želiš. Večkrat bom prišel tu sem k tebi. Kadarkoli bom mogel, se bom veselil s teboj v tem presvetem Zakramentu. O kdo bi ne bil vesel tvoje pričujočnosti, ki je zapopadek vsega raz¬ veseljevanja vsih nebeščanov! O da bi mi bilo dano, te vedno moliti celo svoje življenje! Ker pa moja slabost ne pre¬ more, mi ne pripusti, da bi te neprene¬ homa častil, in ti očitno kazal svojo lju¬ bezen; zato, o moj preserčni Bog! spodbadaj mojo dušo, kadarkoli bi bila lena, merzla, v posvetne reči zapletena in bi te obiskati ne hotla. Daj, da tvoje veličastvo s tem častim in molim, da dopolnujem na tanko dolžnosti svojega stanu, da vse, tudi naj manjši, naj slabši dela iz ljubezni do tebe opravljam. Vžgi v meni serčne želje, da hrepenim po tebi, da želim vedno biti blizo tebe, v 99 tem presvetem Zakramentu. O ljubez- njivi Jezus! oh, da bi te bil vedno lju¬ bil! da bi bil vse za te storil! O koliko bi si bil lahko pridobil! koliko za telo, koliko za dušo; koliko za časno, koliko za večno srečo? Samo to me še tolaži, da mi boš v svoji milosti še časa dal, da nadomestim saj nekoliko svojo lenobo. Vse čem popraviti. Resnično te ljubiti hočem in le tebe, naj viši dobroto! tebe svoje predrago bogastvo in moje vse! Moj Bog! pomagaj mi, da te ljubim. (Zdaj duhovno obhajilo, kakor na strani 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev svetega Raimunda Jordanskega.) Vleci me, o preblažena Devica Ma¬ rija! da tekam za teboj, posnemam tvoje čednosti, ki toliko lepo dišijo. Pa po¬ tegni me, ker moje pregrehe, pa tudi moji hudobni sovražniki me vklenjenega derže. Kakor nobeden ne pride k tvo¬ jemu Sinu, kakor le, kogar večni Oče k sebi potegne j tako, na ravnost rečem, ne 100 pride tudi nobeden k tvojemu Sinu, ako mu ti poti ne kažeš, mu ti vrat ne od¬ preš. Le ti nas učiš prave modrosti. Ti, presveta! si, ki sprosiš gnado grešni¬ kom ; tvoje delo je, da jih spraviš z Bo¬ gom. Večno krono obetaš njim, ki se k tebi obernejo. Ti si predragi zaklad nebeškega Kralja, ti delivka gnad Božjih. O zveličanje vsih, ki kličejo v te, zveličaj tudi nas! (Presveta, neomadežana Devica, kakor po per- vem obiskovanji, stran 26.) Dvajseto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) „ Tisti dan se bo odperl studenec Davi¬ dovi hiši in jeruzalemskim prebivavcem v oči- ševanje grešnika". (Cahar. 13, 1.) Ta od preroka napovedani studenec, vsakemu odpert, je Jezus Kristus v naj svetejšem Zakramentu. V tem studencu, ako le hočemo, očistimo svoje duše vsih pregrešnih madežev, s kterimi se vsaki dan oskrunimo. Ako si v svojih dolžnostih nepopolnoma, storiš male grehe; kaj ti bo boljšega, da se spet očistiš, kakor če pritečeš hitro s skesanim sercem pred naj svetejši Zakrament? Zatorej, moj Jezus! sem 101 resnično sklenil, da bom zanaprej le k tebi pritekal, pri tebi pomoči iskal, kadarkoli bi se po nesreči kaj pregrešil. Ako bom po svoji slabosti ti nezvest postal, v mislih, v besedah, v dejanji, v opušenji dobrega: ako bom prelomil ktero tvojih zapoved, ali svojih dolžnost ne bom na tanko opravil, ali bom vnemar pušal navdihljeje tvojega svetega Duha; vselej bom k tebi til semkaj pritekel. Po¬ sebno zato, ker dobro sem prepričan, ker ti si mi razodel, da voda tega prečudnega stu¬ denca ne opere le mojih nepopolnainost; ta voda mi da tudi spoznanje, me razsvetljuje, da ne zaidem s pota tvoje postave, mi da moč, da ne padem v tolikih nevarnostih tega življenja, da prenašam voljno vsakdanje brh¬ kosti. Ta voda mi pogasi vse nespodobno poželenje, in ogreva, vname moje serce v lju¬ bezni do tebe! Vem, da le zato me tukaj čaka. Vem, da vse svoje obiskovavce, ki te ljubijo, prijazno sprejemaš, jih s predragimi gnadami obdaruješ. Oh, moj Jezus! operi tedaj mojo dušo vsih nepopolnamost, ktere sem že danes storil! Zato, in le zato jih obža¬ lujem, ker so zoper tvojo sveto voljo, in se ti studijo. Pomagaj mi, da ne padem več! Ogrej moje serce tako, da te preserčno ljubi! O srečen, kdor za- more vedno pri tebi biti! Tako srečna 102 je bila zvesta služabnica Božja Marija Diac, ki je živela o času sv. Terezije. Abulansbi škof ji je privolil, da je smela stanovati na cerkvenem koru, kjer je bila takorekoč vedno pred sv. Rešnjini Telesom. Ta kraj je le tedaj zapustila, kadar je šla k spovedi in k sv. Obhajilu. Jezusa v naj svetejšem Zakramentu je navadno imenovala svojega ljubega so¬ seda. — Častiti oča Frančišk od Jezusa, Ivarmelit, se ni mogel premagati, da bi ne bil obiskal sv. Rešnjega Telesa, ako je šel memo kake cerkve, kjer je bilo shranjeno. On pravi: „Nespodobno bi bilo, ako bi šel memo hiše svojega prijatla, pa bi se ne oglasil pri njem, in bi ga saj ne pozdravil". Ni pa bil s tem zadovoljen, da bi bil le Jezusa pozdra¬ vil, temuč pri njem je ostal, ž njim se pogovarjal, veselil, dokler je mogel, do¬ kler mu je čas pripustil, da le ni s tem zamudil svojih dolžnost, ali da ni nepo¬ koren bil svojemu spredniku. O ti moja edina, neskončna dobrota! Spoznam, da le zato si postavil ta za¬ krament, zato si pričujoč na naših altar- jih, da bi te vsi ljudje tukaj ljubili, in 103 molili. Tudi meni si dal pripravno serce, te ljubiti. Oh! pa zakaj te ne ljubim? ali če te kaj ljubim, zakaj te tako malo ljubim? O zares ni prav, ni spodobno, da tako slabo ljubimo tebe, neskončno dobroto! Ljubezen, s ktero me ti ljubiš, zasluži vse veči nasprotno ljubezen. Pa ti si Bog neskončno velik in veličasten, jaz pa ubogi červ zemlje. S čem ti ho¬ čem poverniti tvojo ljubezen? Ako bi dal svoje življenje za-te, kaj bi to bilo, ker ti si zame popred že umeri, ker bi¬ vaš zavoljo mene v tem presvetem Za¬ kramentu, ker se za me vsaki dan ne- kervavo daruješ na naših altarjih svojemu nebeškemu Očetu. Ti si neskončne lju¬ bezni vreden. Dodeli mi gnado, da te ljubim; da vse storim, kar tebi dopade, in vse, kar ti tirjaš od mene. Moj ljubljenec je moj in jaz sem njegov. (Zdaj duhovno obhajilo, kakor na strani 15, 16.) 104 Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Rajmunda Jordanskega.) O preljubeznjiva Devica! milost si našla pri Bogu. Obvarvana madeža iz¬ virnega greha, si bila napolnjena z Duhom Božjim, ter si v svojem deviškem telesu spočela Sinu Božjega. Bog te je vstva- ril, o presveta Devica! da je bila po tvojem preblaženem sadu prenovljena, zboljšana vsa natura. Ponovila si nedolž¬ nost življenja, Boga si s človekom spra¬ vila (po svojem Sinu), in hudobo si pre¬ magala. „Ti ji boš glavo sterla", pravi sv. pismo od tebe. V tem življenji si milostljiva pobožnim in hudobnim; po¬ magaš pravičnim in grešnikom; perve ohraniš v gnadi Božji, zato te kliče cer¬ kev Mater vsili gnad; te pa peljaš k milosti Božji. Te in une varuješ v smertni uri, jih braniš pred zapeljivim in zalez- Ijivim hudobnim duhom. Zato ti kliče cerkev: »Varuj nas hudobnega duha“. Še po smerti nam pomagaš, ker sprej¬ meš duše v svoje milostljive roke, ter jih v nebesa peljaš. Zato ti kliče spet 105 cerkev: »Sprejmi nas o smertni uri!“ Amen. O Marija, blagor mu, ki služi tebi in zaupa v te! (Presveta, neomadežana Devica, kakor po per- vem obiskovanji, stran 26.) Enoindvajseto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) »Kjerkoli bo truplo, tam se bodo zbi¬ rali tudi orli“. (Luk. 17, 37.) Sveti ljudje mislijo, da to truplo je naj svetejši Telo Je¬ zusa Kristusa. Orli pa so pobožne duše, ki niso navezane na ta svet, ki se, kakor orli, lahko in urno odtergajo od zapeljive neči- mernosti tega sveta, ter se vzdignejo proti nebesom, po kterih vedno hrepenijo in zdihu¬ jejo. Te duše, dokler so še tukaj, so na to umerljivo telo navezane, vživajo pa nebeško, otrokom tega sveta neznano veselje in radost tam, kjer biva Jezus Kristus v naj svetejšem Zakramentu. One vživajo tukaj tako radost, da se je nikakor nasititi ne morejo. Ako hitijo orli tje, kjer hrano čutijo, kaj mar mi ne bomo urno tekli k Jezusu v zakramentu sv. Rešnjega Telesa, ki je naj sladkejši, naj drajši hrana naše duše? nas vpraša sv. Hiero- 5** 106 nim. Zato, kar posvetni ljudje zapopasti ne morejo, zato svete duše vedno tako serčno hrepenijo, da bi skoraj se odtergale iz te solzne doline, da bi kot od žeje zevajoči je¬ len, urno hitele k temu nebeškemu studencu. Kadarkoli je častiti oča Baltazar Al vareč imel kako težavo, ali je v kaki potrebi bil, ali hotel kaj imenitnega početi, je vselej svoje misli, pa tudi svoj obraz obernil tje, kjer je bilo shranjeno presveto Kešnje Telo. Ni mu bilo pa dovolj, da je po dnevi večkrat obiskal ta zakrament, tudi po noči je molil pred Jezu¬ som, včasih vso noč. Velikrat je objokoval preslepljene ljudi, ko je vidil, da so kraljeve hiše polne posvetnjakov, kteri toliko strežejo človeku, se mu toliko prikupujejo in prilizu¬ jejo, pa od njega za vse to druzega pričako¬ vati nimajo, kakor le mervo minljive časti ali nekoliko minljivih dobrot. Nasproti pa je hiša Kralja vsih kraljev, hiša pravega ži¬ vega Boga, kjer biva naj viši Gospod nebes in zemlje, ki ponuja neprecenjene zaklade vsim, ki ga obišejo, ta hiša je prazna in za- pušena. Naj bolj srečne šteje tiste, ki v kaki duhovski družbi stanujejo blizo hiše Božje; zato, ker lahko v svojih tempeljnih noč in dan obiskujejo Jezusa Kristusa, kar drugi ljudje, ki po svetu žive, ne morejo tako lahko. Vdliki Bog! ti vidiš, kako malo spo¬ znam tvojo ljubezen, kako nehvaležen sem. Pri vsem tem pa si mi ti vender 107 toliko dober, da me pri vsi moji merz- loti tolikanj ljubeznjivo k sebi kličeš, ter me vabiš, da naj k tebi pridem. Ker si toliko dober, bolj ko očetovsko dober, ali mi ne bo ta tvoja ljubezen serčnosti dajala, da bom opustil vso nezaupnost, vso boječ- nost, s ktero me straši moj revni dušni stan; in mi očita, da ne zaslužim, da bi me ti tako ljubil ? O moj Oče, kakor zgubljeni sin pridem k tebi nazaj, da me ti po oče¬ tovsko objameš. Ali prestvari me! tvoja vsemogočna gnada mi zamore dati nazaj mojo pervo dušno lepoto, zamore spre¬ meniti mojo sedanjo nagnjusno, sprideno podobo. Posuši vse mlake nespodobne ljubezni v meni, zateri vse nagnjenja, vse želje, ki pa ne išejo tebe. Nič, kar ni tebi dopadljivega, naj ne misli moja duša ; ker želim in hrepenim, in resnično hočem edino le tebe ljubiti, za tebe živeti Saj ti zaslužiš ljubljen biti; zato tudi le tebe iz vsega serca ljubiti želim. Stori, o moj Bog in moje vse! da nobena stvar pri meni nič nima, pa tudi jaz pri nobeni nič. Tako me naveži nase, da mi ne bo mogoče odtergati se od tebe, ne v tem ne v večnem življenji. 108 O predobrotljivi Jezus! nikdar me ne izpusti! (Zdaj duhovno obhajilo, kakor na strani 15, 16.) Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. škofa Gvilielma.) O predobra mati mojega Boga! k tebi pribežim. Ali te mar cerkev zastonj imenuje besednico, pribežališe grešnikov, zastonj Mater usmiljenja? O ne, ti, ki si rodila studenec milosti Božje za ves svet, nisi še nikdar nobenega brez po¬ moči pustila, ki je k tebi se zatekel. Kaj bi mar mogla grešnikom odreči svojo priprošnjo, ki je Bogu vselej ljuba in je on nikdar ne zaverže. Brezštevilno- krat si že pokazala, kako velika je tvoja dobrota ubogim grešnikom vesoljnega sveta. Dovolj si nas že prepričala, da smemo in zamoremo nate terdno se za¬ nesti, da smemo in zamoremo v vsih po¬ trebah pri tebi pomoči iskati. Sam sebi si delam sveto upanje, da ti neskončno bolje zame prositi znaš in zamoreš, kakor jaz sam znam in premo¬ rem; pa tudi to terdno upam, da mi 109 boš sprosila veči gnade, kakor bi si jaz prederznil, prositi zanje. O Mati usmi¬ ljena! nobenega nisi ločila od svoje do¬ brote, ki je z resničnim zaupanjem se k tebi obernil. Tudi jaz si misliti ne morem, da bi edini nesrečni bil, in za¬ stonj klical na tvojo pomoč, ko me ob¬ daja strašna nevarnost, pasti v večno pogubljenje. O Marija! saj sem tvoj služabnik, stori, da bom zveličan. (Presveta, neomadežana Devica, kakor po per- vem obiskovanji, stran 26.) Dveindvajscto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) Nevesta v visoki pesmi Salomonovi je ne¬ prenehoma iskala svojega ljubljenca. Ko ga pa najti ni mogla, je popraševala po njem: „Ste ga li vidili, ki ga moja duša ljubi? (Vis. pes. 3, 3.) Takrat ni bilo še Jezusa na zemlji. Ako pa dan današnji kaka ljubijoča duša iše Jezusa, ga lahko najde vselej v naj svetejšem Zakra¬ mentu. Častiti oča Avila je večkrat rekel: Zmed svetih krajev ne ve lepšega, ne imenit- nejšega, pa tudi ne želi prijetnejšega, kakor 110 je hiša Božja, kjer je shranjene presveto Rež¬ nje Telo. O neskončna ljubezen mojega Boga! vredna si tudi neskončne nasprotne lju¬ bezni! O Jezus, nevstvarjena Beseda večnega Očeta! kako si se vender toliko ponižal, da bivaš v revnih podobah be¬ lega kruha, le zato, da bi se z nami po¬ govarjal, z nami se zedinoval. O včlo- večeni Sin Božji! ta tvoja ponižnost je brezkončna, kakor je ljubezen tvoja brezkončna. Kako te ne bom ljubil iz vsih svojih moči, ko mi je prav dobro znano, koliko si zame storil, da bi me nagnil tebe ljubiti? Ljubim te, moj Bog kolikor premorem. Ljubši mi je tvoje dopadajenje, kakor vse, kar bi mi kori¬ stiti ali me razveseliti moglo. Moja ra¬ dost, moje veselje je v tem, kar zamore dopasti tvojemu sercu, o preljubeznjivi moj Jezus! Vžgi v meni serčno hrepe¬ nenje po tebi, da bom vedno blizo tebe, da bom večkrat se sklenil s teboj v svetem Obhajilu. Res je, o moj Bog! tvoje veličastvo me plaši in me straši, da bi nasitil svojo željo, se večkrat s teboj skleniti; pa 111 tvoja dobrota, ker me vabiš, da bi pri¬ stopil k tvoji sv. večerji, ali da bi saj tukaj se s teboj po duhovno obhajal, ta dobrota tvoja oserčuje mojo pobito dušo. Zares bi bil nehvaležen, ako bi ne po¬ slušal tvojega toliko ljubeznjivega, toliko prijaznega vabljenja. Zateri in poteri v meni vse nagnjenja do vsih stvari! Saj ti hočeš in želiš, da jaz druzega nočem in ne želim, kakor le tebe, predrazega svojega stvar¬ nika. In tako naj tudi bo! Preljubeznjiva dobrota! ne išem pri tebi nič druzega, ko tebe samega? Ne želim, da bi bilo meni dobro; išem le to, kar tebi dopade, tebe razveseljuje. Ako to dosežem, sem popolnoma zadovoljen. Sprejmi, o Jezus! to dobro voljo revnega grešnika, ki je sklenil tebe ljubiti! Pomagaj mi, daj mi svojo gnado, da, ko sem do zdaj bil sužnji peklenski, bom služabnik tvoje ljubezni za naprej in na vekomaj. Amen. Tebe, o moj Jezus! moja naj veči dobrota! čez vse ljubim. (Zdaj duhovno obhajilo, kakor na strani 16 , 16 .) 112 Počešenje Matere Božje. (Molitev sv. Gvilielma.) O ti prelepa in prečastna porodnica Božja! Po svoji dobroti ne moreš za¬ vreči nobenega grešnika, ko bi bil tudi naj hudobniši. Kaj se mar moti sv. cer¬ kev, ktero je tvoj Sin tako drago sozi- dal, kteri ji je obljubil, da se ne bo nikdar zmotila, ko te kliče Gospo in pri- bežališe revnih grešnikov? Nobena, še tako velika hudobija spokornih grešnikov te ne oplaši. Vsakemu, ki le hoče, mi¬ lost skazuješ, mir podeliš, upanje daješ in ga gotovo rešiš. Iz njive tvoje pre¬ svete čistosti je pritekel studenec milosti Božje za vesoljni svet. Ni mogoče, da bi ti branila piti iz tega studenca greš¬ niku, ki ga je naj bolj potreben. Tvoje delo je, da mir delaš med Bogom in ljudmi. Dodeli tudi meni svojo milost, bi je veliko veči, kot so pregrehe moje. Moja preljubeznjiva Mati! stori, da bom za Bogom tudi tebe hvalil, ko v nebesa pridem s tvojo pomočjo! (Presveta, neomadežana Devica, kakor po per- vem obiskovanji, stran 26.) 113 Triindvajseto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) „Kdor mene najde, najde življenje 11 . (Preg. 13.) Veliko vernih se podaja na dolgo, težavno, tudi nevarno pot v sveto deželo, da bi obiskali in počastili posvečene kraje, kjer je bil naš Zveličar Jezus Kristus rojen, kjer je hodil in učil, kjer je terpel in umeri. Ni nam treba se tudi podajati na tako težavno pot, ne v tolike nevarnosti. Blizo nas je ravno tisti Zveličar, tisti Kralj in Gospod. Nektere stopinje od našega doma, in hitro smo v njegovi hiši, v njegovem tempeljnu, kjer noč in dan biva na sedežu svoje ne¬ skončne milosti. Srečni se štejejo Romarji, pravi sv. Pavlin, ako dobijo mervico prahu tistih jaslic ali kamniček tistega groba, kamor je bil položen Jezus. O koliko bolj srečne se smemo imenovati, pa koliko bolj vneti bo¬ dimo mi pri obiskovanji svetega Rešnjega Telesa, kjer je Jezus Kristus osebno pričujoč. In zato nam ni potreba nobenega, ne težav¬ nega, ne nevarnega pota. Pobožna nuna, ktera je imela posebno ljubezen do naj svetejšega zakramenta, je preserčne čutila svojega serca takole popisala: »Spoznam, da moja duša ima vse dobro, kar ima, le od naj svetejšega Zakramenta. Da¬ rovala sem se popolnoma Jezusu Kristusu v teh skrivnostnih podobah. Vidim v Jezusu 114 nekako neizrečeno veliko željo, s ktero bi rad gnade delil. Pa te gnade le pri Njem ostajajo, zato ker ga ni, da bi ga obiskal v tem zakramentu, ki bi sprejel te gnade. 0 vsega češenja vredna skrivnost! o božja Ho¬ stija! kje nam je Bog bolj pokazal svojo vsegamogočnost, kakor ravno v tem nebeškem kruhu, ki zapopada vse, karkoli je nam Bog storil? Nočemo ne zavidati svetnikov; saj imamo tukaj na zemlji ravno tistega Boga pri sebi, ki je tam v nebesih svetnikom zapopa- dek vsega zveličanja. Vživamo tukaj njegovo pričujočnost tako prečudno, da se morajo ču¬ diti vsi narodi nad tim očitnim spominom ljubezni Božje. Gospod! stori, da darujejo vse svoje serca temu tvojemu zakramentu vsi, ki slišijo tvoj glas! Ne morem si kaj, da tako govorim, ker ta zakrament me vso pre¬ vzame; pa tudi ne morem jenjati od njega govoriti, ker zasluži, da ga mi vsi ljubimo in slavimo. Sama ne vem, kaj hi počela iz ljubezni do tega zakramenta". Oh! brezštevilne trume nebeških duhov obdajajo ta sedež preljubeznjivega Kralja. Na legijone prečistili Serafmov svete ljubezni vnetih stoji pred njim, ki razlivajo svojo čisto ljubezen, njegovemu veličastvu v znamnje svoje vdanosti; paz¬ ljivo na njegove povelja povikšujejo s svojo lepoto njegovo blišobo. Oh, kdo bi mi- 115 slil? ta nebeški Kralj ni tukaj zavoljo njih, ampak zavoljo nas. Oh, da bi mogel le količkaj te goreče angeljske ljubezni poserkati v svoje serce; ali pa, o ko bi mi bilo dano, da bi v tem ognji ljubezni zgorel v dopadljivi dar ljubezni Božje. O Jezus! daj mi, da spoznam kako močno nas ljubiš, da te bom še bolj ljubil in le tebi dopasti želel! O res, ljubim te. vse ljubezni vredni Bog! In vedno te ljubiti hočem, da tebi samemu dopadem. O Jezus! verujem v tebe, upam v tebe, ljubim te čez vse. Popolnoma 8e ti darujem. (Zdaj duhovno obhajilo, kakor na strani 15, 16.) Počešenje Matere Božje! (Molitev sv. Avguština in sv. Bernarda za spreober- njenje grešnikov.) Spomni se, o preusmiljena Devica Marija! da še nikdar ni bilo slišati, da bi bil kdo zapušen, kdor je pod tvojo hrambo pritekel, v tvojo pomoč klical, se tvoji prošnji priporočal. Ti prosiš za 116 vse, o preblažena porodnica Božja! S tem zaupanjem poterjen, k tebi, o devic Devica! pribežim, k tebi, o Marija, o Mati Jezusa Kristusa! k tebi pridem; pred teboj jaz revni grešnik zdihujem, o Kraljica, o Gospa vsega sveta! Ne za- verzi, o Mati večne Besede, moje besede, temuč milostljivo me sliši in usliši, ki ubogi revež v tej solzni dolini k tebi kličem iz dna serca: Mati! pomagaj mi, prosim te, v vsili britkostih, zdaj in vse¬ lej, posebno ob moji smertni uri. O do¬ brotljiva, o milostljiva, o ljubeznjiva De¬ vica Marija! Pod tvojo pomoč in brambo pribežim, o sveta Božja porodnica! (Presveta, neomadežana Devica, kakor po per- j vem obiskovanji, stran 26.) Štirimi vajscto obiskovanje. (Molitev pred slednjim obiskovanjem, stran 17.) »Resnično, ti si skriti Bog, Bog Izrae¬ lov Zveličar!“ (Iz. 45, 15.) V nobenem delu ljubezni Božje se tako očitno ne kaže resnica prerokovih besedi, kakor ravno v presvetem 117 Zakramentu, kjer biva nezapopadljivo skriv¬ nostno v podobah kruha in vina, kjer je pravo Telo, prava Kri Jezusa Kristusa, kjer je skrit naš veliki Bog sam. V včlovečenji je zakrila večna Beseda svojo Božjo natoro, ter je po¬ stala enaka drugim ljudem na zemlji. Tu pa, kjer je in biva med nami v naj svetejšem Zakramentu, je zakril celo svojo človeško natoro; tu nam kaže le ubogo podobo kruha, da bi, kakor uči sv. Bernard, nam pokazal niiloserčnost svoje neskončne ljubezni do nas. O predobrotljivi Jezus! ako premišljujem, kako nam tu kažeš svojo ljubezen, spoznam in vidim, da nikjer in nikoli od začetka sveta je nisi tako očitno pokazal, kakor tukaj; in če tvojo preobilno ljubezen premišljujem, sem ves iz sebe, ter ne vem, kaj bi rekel. Ti stopiš iz visocih nebes, kadar te pokliče na altar tvoj, včasih tudi nevredni služabnik, in skri¬ ješ svoje veličastvo pod ponižne podobe kruha in vina. In ko bivaš na naših altarjih v teh ponižnih podobah, si tukaj le zato, da nas ljubiš, da nam skazuješ in kažeš svojo ne¬ skončno ljubezen. Kako ti pa mi povraču- jemo to tvojo ljubezen, o Jezus, ti pravi Sin živega Boga? O Emanvel, o upanje Izraelovo! ti tolažba vsem narodom! naj ti odkrito- serčno povem, kaj mislim in sodim od tvoje ljubezni, od tvojega nagnjenja do has ubogih ljudi. Ta ljubezen te je pre- 118 magala, vsega prevzela, te tako dalječ peljala, da si se odpovedal svoji pravični časti samo zato, da bi nas povzdignil in srečne storil. Kaj mar nisi vedil, kolika nečast, koliko oskrunjenje bo zadelo to skrivnost tvoje neskončne ljubezni, s ktero si hotel vse serca nase navezati? Vedil si, preden si ti ta svoj namen izpeljal, da bo veliko tacih ljudi, ki te v tem zakramentu ne bodo spoznali in te ne molili. Previdil si, da bo veliko ravno teh ljudi, ki bojo iz prestrašne prederz- nosti s temi posvečenimi v tvoje Telo spremenjenimi Hostijami neznano gerdo počenjali, da jih bodo hudobneži iz po¬ svečenih posod na tla metali, peklensko zdivjani jih z nogami taptali. In vender vse to ni premoglo tvoje ljubezni poga¬ siti, ter te odverniti, da bi ne bil posta¬ vil tega presvetega Zakramenta. Žalostno pa je, da še celo tisti, ki verujejo v te in tvoje resnice, ki spoznajo pričujočnost tvojo v tem zakramentu, si nič ne pri¬ zadevajo, da bi take oskrunjenja zbrisali, da bi saj oni te goreče molili, skesano obžalovali take hudobije in jih saj ne¬ koliko popravili. Tudi te ne obiskujejo 119 na sedeži milosti tvoje, ne zaljšajo za¬ dosti tvojih cerkva, morebiti ti še večne luči ne ohranijo; ali ti celo nečast delajo s svojim nespodobnim zaderžanjem, s svojim gerdim obnašanjem v tvojih tem- peljnih. O predobrotljivi Zveličar! da bi jaz zamogel s svojimi solzami, ali tudi s svojo kervjo omiti tiste kraje, kjer je bilo tako strašno žaljeno tvoje ljubijoče serce v tem zakramentu. Ako pa tega ne premorem, saj želim in terdno skle¬ nem, s ponižnim in skesanim sercem te moliti, kakor te molim danes, da bi s tem vsaj nekoliko popravil zaničevanje, ktero so ti storili nehvaležni ljudje v tem božjem Zakramentu. Sprejmi, o večni Oče! ti to moje, če tudi revno počešenje, ktero 1-3 >02 CD u 183 ZJjubeznijo, s ktero tudi nas s svojim presv. Rešnjim Telesom poživljaš, Z ljubeznijo, s ktero se v tem pre¬ svetem Zakramentu za nas da¬ ruješ, Z ljubeznijo, s ktero v tem daru Božji pravici zadostuješ, Z ljubeznijo, s ktero nevrednim kristjanom zanašaš, Z ljubeznijo, s ktero v tem pre¬ svetem Zakramentu tolikanj ne- časti terpiš, Z ljubeznijo, s ktero s stola svoje milosti tako usmiljeno na nas gledaš, Z ljubeznijo, s ktero nas tako do¬ brotljivo poslušaš, Z ljubeznijo, s ktero v tem pre¬ svetem Zakramentu tolikanj gnad izkazuješ, Z ljubeznijo, s ktero v tem presvetem Zakramentu do konca sveta pri nas ostaneš, reši nas, o Jezus! Mi ubogi grešniki, Da nam zaneseš, Da nam vse naše grehe odpustiš, CG N CQ O O a co __ a g g 2~ s 2 28 ^ e ~> . f—h S ° 184 Da nas v živi veri v ta presveti Zakrament poterdiš in obderžiš, Da v naših sercih terdno zaupanje v ta najsvetejši Zakrament obudiš, Da v naših sercih gorečo ljubezen do tega najsvetejšega Zakramenta pomnožiš, Da naše češenje in našo pobožnost k temu presvetemu Zakramentu pomnožiš in ohraniš, Da nam gnado daš, vselej z dobro pripravo k tvoji Božji mizi pri¬ stopiti, Da nam sad tega presvetega Za- } kramenta obilno dodeliš, Da resnično češenje tega naj ča- stitljivšega Zakramenta med nami pomnožiš, Da vso nečast od te najčastitljivši skrivnosti Božje zavaruješ in od- verneš, Da svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš, Da vsim nevernikom luč prave vere dodeliš, Da naše misli k nebeškim željam povzdigneš, prosimo te, usliši nas, o Jezus! 185 Da naše serca s svojim milostljivim obiskovanjem razveseliš in očistiš, Da nam vselej veselje nad tem pre¬ svetim Zakramentom daš, Da vedno v nas ostaneš, in mi v tebi, Da nas konec našega to nebeško popotnico oveseliš, Da nas poslednji dan k večnemu življenju obudiš, Da vsim dušam večni mir in dodeliš, Da nas na sedeži svoje milosti do brotno uslišiš! Jezus, Sin Božji, Jagnje Božje, ki grehe sveta življenja s previdiš in pokoj zanesi nam, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta usliši nas, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta usmili se nas, o Jezus! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš. Češena si Marija. odjemlješ; odjemi ješ; odjemlješ; prosimo te, usliši nas, o Jezus! 186 V. Dobrotljivi in usmiljeni Gospod je spomin svojih čudežev storil. O. Dal je hrano njim, ki se ga boje. V. Kruh z nebes si nam dodelil. O. Ki vse razveseljenje v sebi ima. V. S tvojega altarja, o Gospod! pre¬ jemamo Kristusa. O. Nad kterim se razveseljujeta naša duša in naše telo. V. Gospod, usliši mojo molitev. O. In moje vpitje naj do tebe pride. Molimo. O Bog, kteri si nam v prečudnem Zakramentu spomin svojega terpljenja zapustil; daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega Telesa in tvoje Kervi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. 10. Molitev iz 33. psalma. Kako mile, kako ljube so mi tvoje prebivališa, o Gospod vojskinih trum! 187 Moja duša hrepeni in koperni po tebi, da skorej omaguje. Ti, o živi Bog, o vir življenja! bivaš tu pri nas, in le za nas, zato se širi moje serce in moje meso se veseli v živem Bogu. Ali je kje veči sreča, kakor noč in dan Boga imeti pri sebi, noč in dan bivati pri svojem Bogu ? Naj si iše in najde tiča svoje za¬ vetje in gerlica svoje gnjezdo, kjer izvali svoje mladiče: Jaz pa, o Gospod, vojskinih trum! si izvolim tvoje altarje v svoje zavetje, v svoje pribežališe. Saj tu najdem svo¬ jega Boga, in ga molim; tu najdem svojega kralja, in se mu poklonim; tu najdem svojega očeta, in ga serčno ob¬ jamem! tu najdem svojega prijatla, in mu odkrijem svoje tožno serce, tu naj¬ dem tudi klavni dar, in ga darujem v zadostenje svojih grehov. Blagor jim, kteri prebivajo v tvoji hiši, o Gospod! ktera je veličastniši, kakor kraljeve poslopja; tu je podoba sv. nebes, nebeški Jeruzalem. O pač blagor meni, ko bi mi bilo dano, vedno th biti, vse dni svojega življenja pre- 188 živeti v drušini nebeških duhov, kteri zmiraj tukaj molijo tebe, svojega Boga. Blagor človeku, ki ima pomoč od tebe, ki iše tolažila le pri tebi; v svo¬ jem sercu si napravlja stopnice, po kterih se povzdiguje iz te solzne doline proti nebeški domovini, po kteri hrepeni, kjer vekomaj biti želi. Začetnik in dajavcc postave daje obilno svoj blagoslov njim, ki ga išejo v duhu in v resnici. Vedno močnejši prihajajo in stopajo od čednosti do čed¬ nosti, da bodo nekdaj pripravni, gledati od obličja do obličja Kralja vseh kraljev, Boga edino pravega v blišobi njegovega veličastva, ki ga tukaj molijo le v za¬ grinjalu njegovega poniževanja. Oh, Gospod, Bog vojskinih trum ! naj bom tudi jaz med temi srečnimi, med temi izvoljenimi 1 O Bog Izraelov, Bog Jakobov! usliši mojo molitev, in milostno poslušaj moje revne prošnje; moji zdihljeji naj ti bodo ljubeznjivo kadilo, proti tebi puhteče. O nebeški Oče, vsegamogočni Bog! bodi nam varil, bodi nam bramba 1 Glej obličje svojega maziljenca, glej svojega 189 Sina; in poglej, kam ga je pripravila njegova ljubezen do nas, in kam ga je pripeljalo hrepenenje, povikševati tvojo čast! Res, moj Bog! boljši je en sam dan pred tvojim altarjem, kakor cele leta, kakor milijone let v hišah posvet¬ nih, v nečimernem razveseljevanji. Spo¬ znal sem njih prazno minljivost. Gorje mu, kdor je še navezan na uje! Zvolil sim si, hrepenim biti v tvojih svetih hišah nar manjši, tudi zaničevan. Ljubši mi je to revno stariovališe, kakor mogočne pohištva grešnikov; ljubši kakor vsi šotori, vse poslopja posvetnjakov. Svet je krivica, nečimernost in laž. Bog pa, ki ga molim v njegovih svetiših, je Bog usmiljenja. Njegove besede so sveta resnica; njegove obljube resnične in zveste. Tukaj nam deli svoje gnade, tam pa nam pripravlja večno veličastvo. Kaj hočemo še več! Hodimo torej po poti pravice in nedolžnosti, in pravičnim in nedolžnim obljubljeno plačilo bo nekdaj naš delež. O Bog vojskinih trum! srečen je tedaj 190 človek, kteremu se studijo pozemeljske reči in edino le v tebe zaupa. Tebi se torej darujem, o Gospod! sprejmi mi¬ lostno ta dar v čast, ktero ti skazati želim in vekomaj me ohrani. čast bodi Očetu i. t. d. II. Prošnja za tiste, za ktere smo posebno dolžni moliti. Ne le za se, tudi še za druge te moram prositi, o moj Bog! Akoravno nevreden, pa vender v zaupanji na tvojo neskončno milost, zlasti zdaj, ko sem tako blizo tebe, te prosim za vse tiste, za ktere moliti me ljubezen veže, kteri so z menoj še posebno sklenjeni ali po veri ali po natori. Ker sem ud tvoje svete katoliške cerkve, te prosim naj pred za njenega vidnega poglavarja, tvojega namestnika, našega rimskega papeža Leona. Ohrani, ga, o Gospod! oživljaj in osreči ga na zemlji, in ne daj ga v voljo njegovih sovražnikov. — Prosim tudi za našega škofa Janeza Krizostoma. Gospod! ohrani in obvaruj ga vsega hudega. — Prosim 191 te pa še dalje za vse druge tvoje na¬ mestnike, za naše dušne pastirje, za svojega spovednika, za vse pridigarje, mašnike in vse cerkvene učenike. Go¬ spod! daj jim svojo pomoč, da sebe in nas vse pripeljejo srečno skoz to ne¬ varno, solzno dolino tje v našo pravo domovino, k tebi v svete nebesa. — Razlij svojega svetega Duha čez celo keršansko, apostoljsko cerkev, preoberni vse krivoverce, pripelji v njo vse neje- verce, in tiste, ki so od sv. cerkve ločeni, da bo le en hlev, kakor je en sam višji pastir! Obvaruj vse pravo¬ verne tiste nesrečne merzlote do svetih reči, tistega zaničevanja in zasramovanja svetih resnic, ktero zlasti današnji dan hoče okužiti vesoljni svet. Gospod! daj vsim vernim kristjanom gorečnost, daj jim ljubezen do tvojih svetih naukov, da v ponižnosti verujejo skrivnosti tvo¬ jega razodenja in spolnujejo tvoje za¬ povedi. Daj vsira grešnikom gnado re¬ sničnega spreobernjenja. — Posebno pre¬ sečno te prosim za nedolžne. Oh, Go¬ spod! ti veš, koliko preže pomagavci satanovi na nje, ti veš, v koliko nevar- 192 nostih oni žive; Gospod! varuj jih; sej oni so lepotičje tvoje svete cerkve. Ohrani tudi vse spokornike v vedui stanovitnosti, da srečno končajo svojo vojsko in krono nebeško dosežejo. Ker sem pa tudi ud keršanskega cesarstva, te prosim ob enem za na šega cesarja Frančiška Jožefa. Gospod! stori ga srečnega, in usliši nas v dan, ko te zanj prosimo. Vodi, razsvetljuj vso našo deželsko gosposko, da nas le na to napeljuje, kar je k tvoji Božji časti in nam vsem v zveličanje. — Se te prosim za našo domačo deželo. Go¬ spod ! ne odvzemi nam zavoljo naših pregreh luči svete vere; ne daj, da bi se kriva vera širila po naši lepi deželi; ne pripusti nobenih razpertij med nami, temuč dodeli nam svojega Duha, da nas edini in vodi po poti keršanske ljubezni v sveti raj. Gospod! posveti, zveličaj nas vse; tega te prosim po tvojem ne¬ skončnem usmiljenji, ki je edino upanje naše. Se te prosim, Gospod! za svoje starše, brate in sestre, znance in pri- jatle, žlahtnike in dobrotnike, tudi za 193 svoje sovražnike. Zedini nas vse z ve¬ zjo svoje čiste ljubezni, da spolnujemo na tanko vse tvoje zapovedi in te ne¬ kdaj v nebesih na vse vekomaj hvalimo in častimo, slavimo in vživamo. O Jezus! ti naš srednik! ki si tukaj v tem nar svetejšem Zakramentu resni¬ čno pričujoč, moje molitve bodo pri tvo¬ jem nebeškem Očetu še le zasluženje imele, če bodo zedinjene s tvojim ne¬ skončnim zasluženjem, združene s tvo¬ jimi prošnjami; zato, o moj Jezus! prosi za me, prosi z menoj za me in za vse, za ktere sem dolžan moliti. O da bi bila moja uboga duša, ki je bila tolikrat tvoje stanovanje, sedež tvojega nezmer- jenega usmiljenja. Naj gre mogočni glas tvoje Rešnje Kervi od tukaj, iz tega tabernakeljna tje v nebesa pred sedež Božji, da mi zadobi gnade, za ktere sem prosil za se in za vse druge. Amen, ° Gospod! Amen. Še nekaj imam na sercu, o Gospod! Prosim te za tiste, ki so v bližnji ne¬ varnosti , zgubiti svojo dušo; prosim te prav priserčno za terdovratne grešnike, Sv. ura. 9 194 kteri za nobene opomine nič ne marajo. O Gospod! zavoljo svojega svetega Imena se jih usmili, ne zapusti, ne zaverzi jih! Cena tvoje Kervi so. In ako ni drugač, tukaj jih raji tepi, da le rešiš njih uboge duše! Gospod! te ti posebno priporočim. 12. Molitev za ude naše bratovšine. Ako že za druge molim, o moj Bog! moram še tudi posebej prositi za nje, s kterimi sem sklenjen v ti lepi bratovšini. Ker smo se zedinili, da bi tebe, o večni Bog! častili in vedno molili v tem nar lepšem Zakramentu tvoje neskončne ljubezni, da bi tvojo čast z lepšanjem tvojih svetih tempeljnov povikševali, o tedaj se pač spodobi, da so tudi naše molitve nekako zedinjene, da tudi po duhovno združeni eden dru¬ gemu pomagajmo, povikševati tvojo čast in slavo. Prosim te torej, o Gospod! za vse ude naše lepe bratovšine, kakor tudi zase; skaži nam obilno svojo milost, dodeli nam potrebnih gnad; zlasti to gnado, da te vselej vredno častimo in molimo, kadarkoli se znajdemo pred 195 tvojimi altarji, da ne bomo nikoli pešali v tvoji službi, temuč da bomo vedno vneti za tvojo čast; potem te prosim, dodeli nam gnado, da se vsega grelia skerbno varujemo, svoje serce posvetnim nečimernostim vedno bolj odtegujemo, da vse britkosti in težave voljno pre¬ našamo, tvojo voljo v vsem na tanko spolnujemo, se v vsem tvoji previdnosti radi podveržemo, nar bolj pa, o Gospod! te prosim, daj nam vsem, da te zares čez vse ljubimo! Oh, kolika sreča za me! ker sem sklenjen s tolikimi svetimi dušami, ter sem deležen vseh njihovih molitev in zasluženj! O moj Bog! kadar so tukaj pred teboj, te molijo, in te molijo tako priserčno, tako pobožno, so v tebe vsi zamišljeni; oh, jaz pa sem vpričo tebe tako mlačen, tako raztresen, tako ne- popolnoma. Upam pa, o Gospod! da njih gorečnost bo nadomestila mojo mla¬ čnost, mojo nepopolnamost. Saj tudi zame molijo, upam da lepši, kakor jaz. Razlij tedaj, o Gospod! svoje gnade čez nas vse, ker smo tukaj na zemlji 196 tudi združeni nekdaj tam v naročji tvo¬ jega veličastva, te vekomaj od obličja do obličja molili in častili. Amen. 13. Za duše v vicah. 129. Psalm. Iz globočine vpijem k tebi, o Go¬ spod! — Gospod, usliši moj glas! Naj poslušajo tvoje ušesa glas moje prošnje. — Gospod! ako boš na pregrehe gledal, kdo bo obstal, o Gospod! — Toda, pri tebi je sprava, in zavoljo tvoje postave čakam tebe, o Gospod! — Moja duša čaka njegove besede, moja duša v Go¬ spoda upa. — Od jutranje straže do noči naj Izrael v Gospoda upa. — Ker pri Gospodu je usmiljenje, in pri Njem obilno odrešenje. — In on bo rešil Iz¬ rael vseh njegovih hudobij. — O Go¬ spod ! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti! Oče naš. Češena si Marija . . . Gospod! usmili se jih, ki tolikanj hrepenč po tvojem obličji prizanesi jim in reši jih iz ponočne temote! Zlasti 197 te prosim za duše mojih raujcih žlaht- nikov, dobrotnikov, znancev in prijatlov, in za vse tiste duše, za ktere sem dol¬ žan moliti, za ktere moliti je tebi nar bolj dopadljivo. In zato, o moj Bog! ti za uboge duše v vicah darujem skoz Marijine roke vse svoje zadostivne dela in tudi vse dobro, kar bi drugi meni v življenji ali še po smerti storili, zedin¬ jene z zasluženjem Jezusa Kristusa, Marije prečiste Device in vseh tvojih svetnikov. Amen. (Za to obljubo, ki se imenuje: „Veli- koserčna ljubezen do ubogih duš v vicah 11 , so umerli Papež Pij IX. 20. listop. 1854 po¬ delili tele odpustke: 1. Vselej, kadar se vredno sv. Zakramenti prejmejo, popolnoma odpustek za duše v vicah. 2. Vsak ponedeljek (ponedeljek je še posebej dušam v vicah po¬ svečen) tudi popolnoma odpustek, kdor po¬ božno sv. mašo sliši, še celo, ako bi ne mo¬ gel v ponedeljek biti pri sv. maši, se tega vdeležiti zamore tudi v nedeljo. Se ve, da niora biti v stanu gnade Božje in navadne molitve za odpustike opraviti. 3. Kdor to obljubo stori, zamore vse odpustike, kakoršne bratovšine koli, za duše v vicah oberniti.) 198 14. Serčni zdihljeji pred Jezusom v nar svetejšem Zakramentu. 1. Kako svet, kako veličasten je ta kraj! Hiša Božja je, in vrata ne¬ beške. Angeli Gospodovi molijo tukaj svojega Boga. 2. O Božji Zveličar! ki si tukaj pričujoč, milostno se ozri na me! Ti veš uboštvo moje duše, ti vidiš revšino mojega serca; oh očisti, posveti me, vleci me, naveži me vsega na-se! 3. O da bi moj jezik vedno in le Gospoda častil, in nikdar ne odjenjal ga slaviti v tempeljnih njegovih! 4. Tvoje prebivališe, o Gospod vojskinih trum! naj razveseljuje moje serce. O kako prijetno, kako ljubeznjivo, kako lepo je tukaj pri tebi! Moja duša vedno sem hrepeni. 5. Sto- in stokrat hvala naj ti bo, o Gospod! za ta veliki čudež tvoje ljubezni! 6. Angeli Božji! zedinite se z menoj, ali prav za prav, pripustite, naj se jaz vam pridružim, da združeno ča¬ stimo svojega Boga! 199 7. O ve vse ljudstva vesoljnega sveta, pridite in molite svojega tako do¬ brega Boga! 8. Moj Bog! ti si moj Odreše¬ nik, moj Zveličar, moj varil, moj to- lažnik in moje vse. Kaj hočem še iskati na svetu, kadar sem pri tebi? 9. Gospod za tvojo hišo gorim, in ker vem, kako si tudi tukaj zaniče¬ van, to neizrečeno žali moje serce. 10. Zakaj mi vender ni mogoče, pripeljati lesem vseh človeških sere, jih postaviti pred tebe, da bi jih vnel z ognjem svoje nebeške ljubezni! Res, svoje serce ti darujem; o Gospod! naj neprenehoma gori v tem ognji tvoje ljubezni! 11. Jezusovemu imenu naj se pri- P°gujejo vse kolena v nebesih, na zemlji in pod zemljo! 12. O sveti Bog! Ali te smem res pogledati, jaz zaveržena, hudobna stvar? — Oh, ne le privoliš, celo va¬ biš me. Ali smem biti tako nehvaležen, da bi te ne poslušal in ne prišel k tebi? 13. Moj Bog, moje vse, zakaj nimam serca, ki bi bilo tebe vredno! 200 — Vender, če še tako ubogo in revno, vender ti ga darujem; stori ga ti vrednega! 14. Ves sem tvoj, ljubi moj! in ti ves moj! Kaj išem še druzega na zemlji ? 15. Kdo? kaj me bo ločilo od tvoje ljubezni? — Res nič ne! ne brit- kost, ne težava, ne lakota, ne meč, ne terpljenje, ne smert, nič me ne bo lo¬ čilo od tebe, Bog mojega serca! 16. Vse stvari preidejo, vse po¬ svetno je minljivo, le ti vekomaj osta¬ neš. Na koga bom navezaval svoje serce tu na zemlji? saj bom mogel vse zapustiti. 17. Sveto pismo pravi: Dnevi človekovi so kratki; meni se pa moji dolgi zdijo. Kdaj bom končal tek svoje revšine, da se sklenem s svojim Bogom tam v pravi domovini, v nebesih. 18. Ako mi britkost napolnuje serce, zakaj bi ne pil keliha, ki mi ga pošlje moj Bog; saj je vender njegov Sin veliko britkejšega pil za moje zveličanje? 19. Stori z menoj, o Gospod? kar ti je ljubo; kušniti hočem roko, 201 ktera me tepe; k Bogu, svojemu tolaž- niku, se bom zatekel; pri njegovih al- tarjih bom vselej pomoč najdel. 20. O kako dobro je, na Boga zaupati! On je pribežališe ubogim, to¬ lažilo žalostnim. 21. Dobri, dobrotljivi, usmiljeni Bog se imenuje. Tolikanj dobrot nam skazuje! kako poterpežljiv je z nami! kako rad nam odpusti! kako željno nas sprejme! 22. O moj Bog! pred teboj po¬ nižno klečim. Spoznam v britkosti vse pregreške svojega življenja. Preljubi zdravnik, oh! ozdravi vender mojo bolno dušo; reci le eno besedo, in ozdrav¬ ljena bo. 23. O Gospod! kaj je vender človek, da se mu ti razodevaš, da se celo z njim milostno skleneš? V sve- tiše svoje ga pelješ in tam ga preob- liješ z nebeškimi razveseljevanji. 24. O duša moja! ko bi kdaj za¬ pustila Gospoda, svojega Boga, kako bi bila vender nehvaležna! kako pa tudi nesrečna! Ali bi bil pač pekel dosti bud za te? 9 ** 202 25. Rekel sem in pri tem ostanem: Od zdaj za naprej se hočem vsega svojemu Bogu dati. Gospod! daj, da bo ta moj sklep tako dolg, kakor dolgo bo moje življenje! 26. Bodi mi pomočnik, bodi mi varh v vsem boju, ki me še čaka! Oh, kaj premorem sam? Žalostno me le preveč tega uči lastna skušnja. 27. Nebeški Zveličar! zveličaj mojo dušo, za ktero si vso svojo Kri prelil, in ktero si tolikrat s svojim presvetim Telesom nasitil. 28. O vsegamogočni Bog! z darit¬ vijo tvojega Sina želim skleniti darovanje samega sebe: naj ti bo zato dopadljiv moj dar! 29. O blagor meni, o moj Bog! da sem tu! Zakaj ne morem zmiraj tu biti! zakaj ne morem tu umreti iz lju¬ bezni do tebe? 30. O Jezus usmili se me! — 0 Jezus, sliši me! — o Jezus, usliši me! 15. Sklep te ure. Preden se ločim od tebe, o moj Bog! te prosim, odpusti mi vse raz- 203 mišljenosti, vso mlačnost, in vse druge pregreške, kterih sem se vdeležil to uro pri tebi. Grem sicer zdaj od tod; pa moje serce naj tu ostane; napolni ga s svojo gnado, s svojo ljubeznijo. Ne grem pa pred od tod, da me še blagosloviš. Prosim te, blagoslovi me za zdaj, za vselej, za celo moje življenje, da zanaprej živim le za te. Amen. Moj Bog in moj Zveličar! ki si ta nar svetejši Zakrament postavil, da bi potolažil z našimi grehi svojega razžal¬ jenega Očeta; oh molim te v ti presveti skrivnosti, ter ti ponižno še enkrat da¬ rujem to uro, ki sem jo v tvoje poče- šenje odločil. Posveti jo, o Gospod in sprejmi jo zame in za vse, za ktere sem te prosil v tem srečnem trenutku. Vnemi moje serce z ognjem svoje ljubezni, da bo vedno v tem ognju gorelo. Amen, o Gospod! Amen 16. Zdihljej k Materi Božji. Presveta in prečista Devica Marija, preljubeznjiva moja Mati! jaz med vsemi grešniki nar revniši, danes k tebi pri- 204 bežim; saj ti si Mati mojega Zveličarja, kralja nebes in zemlje, nar mogočniši pomočnica za Bogom, upanje in pri- bežališe vseh grešnikov. —- Pred teboj, o visoka Kraljica! se priklonim s po¬ nižnim počešenjem, ter te priserčno za¬ hvalim za tolikanj gnad in dobrot, ki si mi jih že do zdaj sprosila od Boga; posebno pa, ker si me tolikrat s svojo mogočno prošnjo obvarovala peklen¬ skega ognja, kterega sem s svojimi ve¬ likimi grehi že tolikrat zaslužil. — Lju¬ bim te, o preljubeznjiva Mati in Gospa; in iz čiste ljubezni do tebe sklenem za terdno tebi zmiraj in vselej zvesto služiti, in kolikor bom premogel, tudi druge napeljevati, da te ljubijo in tebi služijo. Za Jezusom, tvojim ljubim Sinom, stavim vse svoje upanje na te, in s tvojo pomočjo upam tudi zadobiti večno svoje zveličanje. Vzemi me v število svojih služabnikov, o Mati milosti Božje! in ohrani me vedno v svojem mogočnem varstvu. Ker vem, da vse premoreš pri Bogu, zato zdi¬ hujem in milo kličem k tebi: Reši me vseh skušnjav, ali pa mi vsaj sprosi 205 potrebno pomoč, da jih premagovati zamorem do konca svojega življenja. Od tebe pričakujem prave ljubezni do Jezusa, upam pa tudi, da bom s tvojo pomočjo srečno sklenil svoje življenje. O moja preljubeznjiva Mati! pri tvoji veliki ljubezni do Boga te prosim, stoj mi vedno na strani, zlasti pa v moji zadnji uri, ko bo šlo za moje večno zveličanje. Nikar me ne zapusti, dokler me ne vidiš med zvoljenimi tam v ne¬ besih. Tam te bom častil, tam bom tvojemu usmiljenju večno slavo prepeval. Tako upam, tako naj tudi bo. Amen. (Sv. Ligvori.) Spomni se, o premila Devica Ma¬ rija ! da se še nikoli ni slišalo, da bi bil kdo kdaj od tebe zapušen, ki se je k tebi zatekal, se tvoji prošnji pri¬ poročal in tebe pomoči prosil. S tem zaupanjem napolnjen, pribežim k tebi o devic Devica in Mati Jezusa Kristusa! K tebi pridem, k tebi hitim in kakor grešnik zdihovaje in trepetaje pred teboj stojim. O ti Kraljica zemlje in Mati večne Besede! ne zaverzi moje prošnje, temuč poslušaj me dobrotljivo, in usliši 206 me reveža, ki iz te solzne doline pri tebi pomoči išem. Pomagaj mi v potrebah zdaj in vselej, posebno o smertni uri, o dobrotljiva, o milostljiva, o sladka Devica Marija! Amen. (Sv. Bernard.) O Marija! ti nas poblagoslovi s svo¬ jim preljubim detetom Jezusom Kristu¬ som ! pred vsem hudim nas obvaruj, pred naglo in neprevideno smertjo, pred smertnim grehom. — Češeno bodi sveto in sladko ime: Jezus, Marija in sv. Jožef! — češena bodi vsa nebeška družba zdaj in vselej in na vse večne čase. Amen. Po svojem devištvu in čistem spo¬ četji, o Devica! očisti naše duše, naše serca. Amen. „Bodi česen in hvaljen vsaki čas — Nar svetejši in Božji Zakrament!“ Amen. 207 k JEZUSU v zakramentu svetega Rešnjega Telesa. (Ti zdihljeji so prav pripravni za sv. Obhajilo pred ali potlej; tudi pri sv. maši, ali veliki teden, ali pri popoldanski službi Božji, ali sploh pri obis¬ kovanji sv. Rešnjega Telesa.) 1 . „ Pridite, sionske hčere, in poglejte kralja Salomona s krono, s ktero ga je kronala njegova mati dan njegovega zaročenja in dan veselja za njegovo serce". (Vis. pes. 3, 11.) O ve hčere, ki ste v gnadi Božji, ve hogoljubne duše! pridite iz temote tega sveta, in poglejte Jezusa, svojega Kralja, kronanega s sramotno, bolečo, ternjevo krono, s ktero ga je kronala njegova mati, to je, brezbožna shodnica ali judovska cerkev, dan njegovega zaročenja, to je, dan njegove britke smerti, ko se je na križi zaročil z vašimi dušami. Pridite zdaj in poglejte til njega premilega, 208 preljubeznjivega, ki je prišel, da bi se zaro¬ čil z vami v tem zakramentu svoje neskončne ljubezni. O moj preljubeznjivi Jezus! toliko si tedaj storiti mogel, da bi se sklenil z nami v tem presvetem zakramentu! Tako sramotno, pa tako britko smert si si zvolil! O pridi, hitro pridi in skleni se z mojo dušo! Res je bila popred tvoja sovražnica, zdaj pa bo s tvojo gnado tudi nevesta tvoja. Pridi, o nebeški Že¬ nin ! obljubim ti vedno zvestobo; pa tudi ti obljubim, da te hočem ljubiti, kot res¬ nična nevesta, in da hočem le to misliti, kar tebi dopade. Tebe edinega hočem ljubiti, tvoj hočem popolnoma biti. O moj Jezus! ves, ves hočem biti tvoj. 2 . „Moj ljubi mi je, Teo šopek mire, ki mi v neclerji tiči 11 . (Vis. pes. 1, 12.) Ako se šopek mire odreže, teče iz njega zdravilno mazilo. Naš preljubeznjivi Jezus je hotel na svojem presvetem telesu ranjen biti, ter vso svojo presveto Kri preliti, da nam jo more podeliti v tem kruhu večnega življenja. 209 O predragi šopek mire! o ljubezni polni Jezus! pridi k meni. Ako te pre¬ mišljujem na križi ranjenega, te milujem ; ko te pa v tem presladkem Zakramentu prejmem, si mi ljubeznjivši, prijetniši, kakor naj žlahtneji grojzd žejnemu člo¬ veku. Pridi v mojo dušo, okrepčaj, na¬ siti jo s svojo sveto ljubeznijo. O ko¬ liko veselje me navdaja, če pomislim, da bom zdaj prejel v svoje serce tistega Zveličarja, kteri je zavoljo mojega zveli¬ čanja vso svojo Kri prelil, na križi umor¬ jen bil. O moj Jezus! ne dopusti, da bi te še kdej pregnal iz svojega serca, da bi te še kdej posilil, mene spet za¬ pustiti. Zmeraj te hočem ljubiti, zmeraj s teboj zedinjen, sklenjen biti. Zmeraj hočem biti Jezusov, zmeraj naj bo on moj, zmeraj, zmeraj. 3 , „Kadar je kralj na svojem ležišču, daje svoj duh moja narda“. (Vis. pes. 1, 11.) Kadar pride Jezus pri sv. Obhajilu v kako dušo, o kako na tanko vidi in spozna ta duša svojo revšino, svojo uboštvo; ker razsvetljenja je z lučjo, ki jo je prinesel se¬ boj nebeški Kralj. Kakor je narda revna 210 cvetica, tako se poniža tudi duša; in ravno to poniževanje daje prijetni duh, ki toliko dopada Božjemu Kralju. In to ravno zato vabi tako dušo, da se sklene ž njim vedno bolj in bolj. Moja duša! ako želiš, da bi Jezus v tebi prebival, dobro premisli svojo rev- šino, svoje uboštvo, — kdo da si, in kaj si zaslužila. Ponižuj se, kolikor le premoreš; preženi iz svojega serca vse svoje lastno čislanje, ktero Jezusa odvra- čuje, k tebi priti in v tebi prebivati. —- O preljubi moj Zveličar! oh! pridi, pridi s svojo nebeško svitlobo, in mi pokaži, da popolnoma spoznam, kako reven, kako ubožen, kako slab sem, da boš mogel z dopadajenjem v meni prebivati in me nikdar več ne zapustiš. 4 . „Mislite dobro od Gospoda(Modr. 1, 1.) Zakaj, moja duša! si tako klaverna, zakaj tako maloserčna? Saj vidiš neskončno dobroto in ljubezen svojega Zveličarja. Za¬ kaj mu ne zaupaš ? — Zdaj, ko si priprav¬ ljena, sprejeti Jezusa Kristusa, se mora tvoje mišljenje strinjati z neskončno dobroto tvo¬ jega Boga, ki se ti samega sebe popolnoma 211 da. Zaupaj! Res so njegove sodbe strahovite napuhnjenim in terdovratnim; mile in Ijubez- njive pa so vsim ponižnim in skesanim, ki ga ljubiti hočejo, ki njemu dopasti želijo. Te sodbe izvirajo iz serca, ki je prenapol¬ njeno z očetovsko ljubeznijo in z Božjo do¬ broto. Ko jih je David premišljeval, je za¬ klical ves vesel: „Na tvoje pravice se po¬ polnoma zanesem 11 . — „ Tvoje pravice so prijetne". — „Spominjam se tvojih sodba od nekdaj, in se tolažim". (Ps. 118.) O, naš veliki Bog je čez vse lju- beznjiv in prijazen vsacemu, ki ga iše z ljubijočim sercem. O kako dober je Bog vsim, ki si prizadevajo njegovo voljo spolnovati, njemu dopasti! O moj Bog! moje upanje, moja lju¬ bezen! ne želim nič druzega in ne hre¬ penim po ničemur drugem, kakor le tebe resnično in vselej ljubiti, le tebi dopasti in spolnovati tvojo presveto voljo. Daj mi gnado, da to v resnici storim, in te nikdar več ne zapustim! 5. „Moje serce čuje. Glas mojega ljubega je, fc* terka!“ govori nevesta. Ženin pa ji pravi: „Od- Pri mi, moja sestra, moja prijatlica, golobica moja, neomadežana mojal“ (Vis. pes. 5, 2.) 212 Tako kliče Jezus v presvetem Zakra¬ mentu in terka na serce tistega, ki njega ljubi in iše. Odpri mi, duša moja! svoje serce, ji pravi, da vanj grem in se sklenem ž njim, da boš meni podobna, in po tej po¬ dobnosti „moja sestra;* (la boš po pre¬ jetih mojih darovih „moja p rij at lica;* da hoš po svoji keršanski priprostosti golo¬ bica moja“, in da boš po čistosti svojega serca, ki jo boš od mene prejela, „neoma- dežana moja*. In še dalje kliče: „Odpri mi, ker moja glava je polna rose, in moji lasje polni noč¬ nih kapelj*. (Vis. pes. 5, 2.) Kakor da bi hotel reči: Lej ljuba duša moja! Vso noč tvojega pregrešnega življenja sem čakal — do danes. Poglej me zdaj: Ne pridem, da bi te tepel s svojo pravično jezo; pridem pa v tej skrivnosti z lasmi prenapolnjenimi ne¬ beške rose, da bi v tebi nečisto ljubezen do stvari pogasil, in zažgal ogenj svete, čiste ljubezni do mene. Jezus, lej! odperte so vrata v moje serce. Pridi, le pridi, pa pridi urno, in delaj v meni, kar ti dopade! Odpovem se vsaki drugi ljubezni, da bom ves tvoj; in stori z menoj, kar želiš; da me za svoje svete namene vsega popolnoma prenarediš. 213 C. „Naj pride moj ljubi na svoj vert, in naj je sad svojih jabellc 11 . (Vis. pes. 5, 1.) S temi besedami vabi duša Jezusa, ki ga v sv. obhajilu želi prejeti. Pridi, moj ljubi! v moje serce, kjer so bili popred sovražniki tvoji, z gnado tvojo pa so izgnani, in serce je za te priprav¬ ljeno. „Naj pride in je sad svojih jabelk“. Pridi in okusi sad tistih čednost, ktere boš sam seboj prinesel! O Go¬ spod, moj Bog! očisti mojo dušo, ker to tirja tvoja čast, čast tvojega veličastva; ozaljšaj jo, da ima sladki sad, prijetni duh tvoje ljubezni. Stori jo dopadljivo tvojim očem, da ti bo vedno pripravno stanovanje, te v sč sprejeti. 7. „Na persih vas bodo nosili 11 . (Iz. 66, 12.) Te Ijubeznjive besede govori Jezus na¬ šim dušam v naj svetejšem Zakramentu. Pri¬ dite in nasesajte se na persih mojib Božjega mleka, ktero vam ponujam v tem zakramentu, v kterem vam dajem piti svojo lastno Kri. — Kje je pastir, vpraša sv. Krizostom, ki bi redil svoje ovce s svojo kervjo? Dojnicam 214 prepušajo matere svoje otroke, da jih redijo; ti pa, o božji Pastir! hočeš v svoji preveliki ljubezni napajati naše duše z lastno Kervjo. — O kako prav in kako dobro je delala sv. Katarina Sienska! Kadar je šla k sv. Obha¬ jilu, je tako hrepenela po Jezusu, kakor hre¬ peni lačno dete po maternih persih. Prav ima tudi sveta nevesta v visoki pesmi, sle¬ herna pobožna duša, ki čez vse pozemeljske sladkosti visoko ceni nebeške gnade, ki nam tečejo iz presladkega serca Jezusovega v tem naj svetejšem Zakramentu. O Jezus! ti me hočeš v sv. Obha¬ jilu napojiti s svojo lastno Kervjo. Spo¬ dobi se, da ti zato tudi jaz darujem vse veselje in sladkosti, ktere in kakoršne mi ta svet dati premore. Darujem ti jih, pa tudi te zagotovim, da raji pre- terpim vse hudo, da sem le sklenjen s teboj, kakor da bi vžival vse dobro, pa bil ločen od tebe. Dovolj, čez vse do¬ volj mi je, da le tebi, o moj Bog! do- padam, da le tebe razveseljujem. Saj ti sam si tega vreden. Za se prosim le tvoje gnade, le tvoje svete ljubezni; in dovolj sem bogat, (Sv. Ignacij.) 215 8. „Jejte prijatli, in pite, in napite se, spre- Ijuli!“ (Vis. p. 5, 1.) Kteri so še le postali prijatli Božji, in so še le nastopili pot čednosti, taki si mo¬ rajo pri sv. Obhajilu, pri prejemi presvetega Rešnjega Telesa, z vso močjo prizadevati, da jim bo ta Božja jed teknila v večno življenje. Kteri so pa na poti čednosti dalje prišli, ne potrebujejo tolikega prizadevanja. Popolni pa, ki so ljubljenci Božji, to je, v čisti ljubezni Bogu vse vdane, od Boga preserčno ljubljene duše, te se pri zavživanji te Božje hrane, zavoljo močne ljubezni, tako rekoč vpijanijo, tako da pozabijo vse posvetno, tudi sebe, in so v Boga samega vse vtopljene, ter nič dru- zega ne mislijo kakor le, da bi Bogu do- padle. Preljubeznjivi moj Jezus! tako po¬ polnoma pač jaz nisem. Ti pa me lahko storiš tako popolnega. Zavoljo velikih pregreh in mnozih svojih pomanjkljivost se ne morem šteti med tvoje ljubljence. Lahko pa je tebi, da tudi mene deneš med te srečne. O kraljeva ljubezen! Pridi in posedi vso mojo dušo. Napravi in vterdi v moji duši kraljestvo svoje ljubezni, da mi le ona zapoveduje, da pa tudi le njo poslušam in sem le nji 216 pokoren. Vzemi me meni in pridruži me sebi. Stori, da pozabim vse stvari, vse pozemeljske veselja, da pozabim tudi sebe in vse svoje želje, da ne poželim nič druzega, kakor le tebe in kar je tebi dopadljivega. O edina dobrota moja, • o neprecenjeni moj zaklad, moj Bog in moje vse! To prosim, to želim od tebe po zasluženji tvojega britkega terpljenja in tvoje smerti. !). „Podpirajte me s cvetlicami, osujte me z ja- bellei; ker od ljubezni omedlujem“. (Vis. pes. 2, 5.) Duša, pozabivši sebe in vse svoje, omedluje in le misli, ker je slaba, kako da bi s svetimi željami, ki so cvetlice, in z do¬ brimi deli, ki so sad ljubezni Božje, novo moč dosegla. O moj , tukaj v presvetem Zakra¬ mentu skriti Bog! Ker hočeš, da sem ves tvoj! stori z menoj, kar ti dopade. Naj vse pozabim, kar me ne pelje k tvoji ljubezni. Pomnoži mi želje, da tebi dopadem. Pa dodeli mi tudi, da to cvetje ne ostaja le cvetje, temuč da sad obrodi, da iz ljubezni do tebe veliko storim, veliko terpim, ker si ti za me 217 toliko storil, toliko terpel. Daj mi gnado, o Bog! da te ljubim, preden smert pride; pa da te ljubim resnično; ne le z besedo, ampak tudi v djanji. 10. „Moj ljubi je bel in rudečkast, zbran izmed tisočev“. (Vis. pes. 5, 10.) Naš ljubi Jezus je ves bel v svoji nedolžnosti in čistosti; je pa tudi rudeč- kast v ognji svoje Božje ljubezni. O moje nedolžno, neomadežano, v ljubezni do mene goreče Jagnje Božje! kdaj ven- der me boš storilo sebi podobnega! Kdaj bom čist, kakor si ti čist, enak sneženo- beli liliji. Kdaj se bom vnel v ljubezni Jo tebe, kakor ti goriš v ljubezni do mene ? Odpovem se vsi drugi ljubezni, in zvolim si tebe, naj veči, naj boljši dobroto. Be¬ žite, ve stvari! kaj hočete od mene ? Po¬ berite se, naj vas ljubi, kdor vas iše! Jaz Pa išem in želim le Boga samega. Njegovo je moje serce in moja ljubezen. 11. „Prikazala se je dobrota in ljubezen Boga, našega Zveličarja“. (Tit. 3, 4.) Ko se je Sin Božji velovečil, je pokazal svojo dobroto vsemu svetu. Ko je pa priču- Sv. Ura. 10 218 joč v tem zakramentu, o kam ga je peljala njegova mila ljubezen? Sv. Avguštin pravi: „Komur vere manjka, ali se mu ne bodo ne¬ umne zdele besede: Jejte moje Telo in pite mojo Kri?“ O ljudje! hoče Jezus reči, da bote vender spoznali, kako močno vas ljubim, pridite in se nasitite z mojim lastnim Mesom. O sveta vera! kdo izmed nas bi bil kdaj kaj tacega želeti, kdo le misliti mogel, ako bi ne bil Jezus Kristus sam tega hotel, sam tega storil? Kadar so slišali Kristusovi učenci iz njegovih ust, da jim hoče dati svoje Telo v jed, se jim je zdelo terdo to govorjenje, kakoršnega niso mogli poslušati, še manj pa verjeti. „To govorjenje je terdo, in kdo ga more poslušati?" (Jan. 6, 61.) Zato so ga celo nekteri zapustili, — in vender je to go¬ vorjenje gotova resnica, ki jo vsi verovati moramo. In kaj hoče Jezus Kristus za vse to, kar nam je storil? Nič druzega ne, kakor da ga ljubimo. Gospod Bog je nekdaj rekel: „In zdaj, Izrael, kaj hoče Gospod tvoj Bog od tebe, kakor da ga ljubiš, mu služiš iz vsega svojega serca, in iz vse svoje duše? 11 (5. Mojz. 10, 12.) O preljubeznjivi moj Jezus! Kaj ti vse obetaš, kaj ti vse ponujaš njemu, ki te ljubi? Ti ga zagotoviš svoje na¬ sprotne ljubezni. „Ljubim nje, ki mene ljubijo". (Prip. 8.) Obetaš mu, da ga 219 hočeš prijazno, ljubeznjivo objeti, ako bi se bil tudi popred od tebe obernil. »Spreobernite se k meni, in se bom k vam obernil“. (Cah. 1, 3.) Obetaš, da hočeš z Očetom in s sv. Duhom k njemu priti, in v njegovem sercu stanovati. „Kdor pa mene ljubi, bo ljubljen od mojega Očeta ... in bova k njemu prišla in pri njem stanovala“. (Jan. 14, 21. 23.) Kaj bi bil še obljubiti zamogel, da bi ljudi bolj k sebi vabil? O moj preljubeznjivi Bog in Gospod! zdaj spoznam, da hočeš, naj te tudi jaz ljubim. O moj Bog! naj se to zgodi! Ljubim te, kolikor te moje serce ljubiti premore. In če te ne lju¬ bim prav, uči me, kako naj te ljubim, in daj mi gnado, da te ljubim, kakor ti ljubljen biti hočeš! 13. „Ne glejte me, da sem zagorela, ker solnce mi je barvo vzelo(Vis. pes. 1, 5.) Prevelika vročina mi je barvo vzela, pravi sv. nevesta. Jaz pa, o moj pre¬ ljubeznjivi Jezus! moram reči: Moje Pregrešne nagnjenja so me ogerdile in 10 * 220 počernile. „Cerna sem, pa vender lepa“. (Vis. pes. 1, 4.) Tudi jaz moram to spoznati: Cern sem zavoljo svojih djanj, pa lep sem zavoljo tvojega zasluženja, moj božji Zveličar! Cern, gerd sem bil tisti nesrečni čas, kadar sem se ločil od tebe; zdaj pa, s teboj sklenjen, me je tvoja gnada, tvoja ljubezen lepo preno¬ vila. Cešen in hvaljen bodi zato, o moj Jezus! Ne pripusti pa, da bi še kdaj zgubil svojo sedanjo lepoto, ali da bi se omadežal še kdaj! Ljubim te, o ne- vstvarjena, neskončna lepota! želim in hrepenim, da bi se ta lepota moji duši zmeraj bolj in bolj vcepila, da bi vedno bolj dopadel tvojim božjim očem, da bi me ti vedno tudi ljubil. 13. „Vleci me! ga teboj potečemo, ga duhovi tvojih mazil u . (Vis. pes. 1, 3.) Ker se v tem sedanjem življenji, o moj Jezus! ne morem k tebi v nebesa povzdigniti, zato si pa ti z nebes prišel, da se v tej skrivnosti neskončne ljubezni s teboj skleniti morem. Vleci me tedaj popolnoma k sebi, o neskončna dobrota 221 moja! Ne prosim te, da bi me zato po¬ tegnil k sebi, da bi se s teboj veselil, radoval; prosim te pa, da me s svojo sladkostjo potegneš na se zato, da bi zanaprej nič druzega ne želel, nič dru- zega ne počel, kakor da spolnujem tvojo presveto voljo. Saj se tudi spodobi, da se v vsem vsega podveržem tvojim pre- modrim naredbam. Terdno me združi seboj, da bom, rešen pozemeljskih želj, hodil s teboj po potu svetih čednost, in našel mir v spolnovanji tvoje presvete volje, da bom tukaj in tamkaj srečen. u. „Peljal me je v vinski hram, in je ljubezen v meni vredil“. (Vis. pes. 2, 4.) Sveti Bonaventura pravi, da ta vinski hram je sv. Obhajilo. Duša, ktera se tukaj zedini z božjim Kraljem, pokuša in pije vino ljubezni Božje, ki v nji slabi želje po stvareh, nasproti pa oživlja v nji pravo ljubezen, da sama sebe zmerno ljubi, svojega bližnjega v djanji, kakor samo sebe, Boga pa iz vsega serca, čez vse. O preljubeznjivi moj Jezus! o Go¬ spod in Kralj moje duše! peljal si tudi mene v hram svoje ljubezni, namreč v 222 sč, ki si se v tem zakramentu sklenil z menoj. O moj Bog! čutim, da je dru¬ gačno moje serce, da se je prenaredilo. Nekako sveto željo čutim v sebi, ki me mirnega dela, mi nečisto ljubezen pristu- duje, ter v meni sveto ljubezen do tebe, o Jezus! vnema, O predobrotljivi Jezus! ker si mi dovolil priti v ta presrečni hram, ne dopusti, da bi ga še kdaj za¬ pustil. Vleci me zmeraj bolj od poze- meljske ljubezni, in zveži me zmeraj terdneje seboj, da se tako kdaj približa tisti srečni dan, ko bom s teboj v ne¬ besih vekomaj zedinjen. In tam te bom gledal od obličja do obličja, te vžival brez nehanja, te ljubil vso dolgo večnost. 15 . „Moj ljubi je šel doli na svoj vert h gredici dišav, da bi se na vertu pasel, in lilij natergal“■ (Fi's pes. 6, 1.) Presladki Zveličar moj! stopil si iz nebes v mojo dušo. S svojo gnado jo naredi sebi v prijeten vert, kjer si boš natergal lepih lilij (lepih čednost) in sadu (dobrih del). Odpusti mi, ker sem te bil zapustil. Sprejmi me, akoravno sem 223 ti bil nezvest; saj pridem skesan k tebi. Daj mi tako čistost serca, kakoršno od mene hočeš. Daj mi pa tudi moč, da storim vse, kar tirjaš od mene. Daj mi svojo sveto ljubezen, potem ti bom go¬ tovo tudi dopadel. Vsega se ti darujem in hočem in želim le samo tebi dopasti. 16 . „On je ves zaželen “. (Vis. pes. 5, 16.) Jezus je dušam, ki ga ko svojega ženina ljubijo, ves zaželen, naj jih že tolaži, ali pa naj jim pošilja britkosti in težave; vselej jim je zaželen; ker dobro vedo, da stori vse zato, ker jih ljubi in zato, da bi ga one ljubile. Zato, o Jezus! delaj z menoj, ka¬ kor ti je všeč. Ljubil te bom, zmeraj in resnično te bom ljubil, ali me nebe¬ ško tolažiš ali pa mi britkosti in ter- pljenje pošiljaš. Vem, da vse pride iz tvojega preljubeznjivega serca, ktero mi zmeraj le dobro hoče. Pripravljeno je moje serce, moj Bog! pripravljeno je. Poglej me! vse mi je ljubo, kar mi ti Poslati hočeš. Vedno bom hvalil svojega Gospoda. Kadar se mi bo dobro godilo, pa tudi kadar se mi bo hudo godilo, vselej te bom hvalil in ljubil, moj Bog, 224 moj Gospod! Ne hrepenim po tvoji to¬ lažbi, ker je ne zaslužim. Le to hočem, kar ti hočeš. Ako je tebi ljubo, moj Bog! sem zadovoljen z revšino in ubo¬ štvom. Jezus, moj Jezus! bodi si, kjer¬ koli hočeš, blizo ali dalječ, vedno si mi ljubeznjiv, vselej zaželen. Nikoli ne bom jenjal te ljubiti, te hvaliti in slaviti. 17 . „ Kdo je ona, hi pride iz pušave, polna ove- seljenja, naslonjena na svojega ljubega(Vis.pes. 8 , 5 .) Kje so tukaj na zemlji take duše, ki to zemljo za pušavo imajo, ki so vse pozemelj- sko slekle, le za boga živijo, le od Boga vedo, le njega ljubijo, le njemu v vsem do- pasti želijo? Kje so, ki se povzdignejo čez to zemljo in vživajo veselje, kakoršno okušajo le one, ktere samo Boga išejo, le v njega samega zaupajo? Ktere so vender tiste srečne duše? Morebiti one, ki se pogostoma s čisto, resnično ljubeznijo z Jezusom v naj sve¬ tejšem Zakramentu sklepajo? O moj Bog! te so tiste srečne duše. Oh, da bi bil tudi jaz njim prištet! da bi tudi jaz s tvojo gnado se odtergal vsemu pozemelj- skemu, da bi bil tvoje posestvo! Bodi 225 mi od zdaj zanaprej ta svet pušava! V tej pušavi ne bom nič druzega želel, nič druzega mislil, kakor le na tebe, moj Bog! kakor da bi ne bilo tukaj nič dru¬ zega, kakor le ti, moj Bog, in jaz, tvoja stvar! Na - te popolnoma zaupam. V te naj bo obernjena vsa moja ljube¬ zen, o Bog mojega serca, o moje upanje o moja preljubeznjiva dobrota, o moje vse! 18 . „ATco je zid, zidajmo na njo sreberne branila; oko je ho vrata, zadelajmo jih s eedrovimi deshami 11 . {Vis. pes. 8, 9.) Kar pripoveduje tu ženin od svoje, svete ljubezni polne neveste, to stori Jezus duši, ko pride v sv. Obhajilu k nji. On vidi, kako slaba je duša, da bi se peklenskim naklepom vstavljati zamogla; zato jo vterdi, ji zida sre¬ berne branila, to je, razsvitljuje jo s svojim Božjim razsvetljenjem. Vidi, da je podobna červivim vratom, ki se podirajo ; zato jo zadela s terdnimi močnimi eedrovimi deskami, ki nikdar ne strohnijo, to je: on jo napolni s strahom Božjim, z velikim studom do vsega posvetnega, ji da veselje do molitve, svete želje, pred vsim pa svojo Božjo ljubezen, in s tem jo poterdi v srečni stanovitnosti. Oh, moj Jezus! je li še kdo slabši, nezvestejši, kakor jaz? Ti dobro veš, 10 ** 226 kolikokrat me je sovražnik premagal in se mojega serca polastil. Kolikokrat t je poderl moje vrata; to je, mojo voljo, in je prišel v moje serce, ter me je oropal tvoje prijaznosti, me vsega razdjal. Oh, prosim te, vterdi me s svojimi navdihljeji, s svojimi gnadami, da se mi ne zgodi nikdar več taka nesreča. Moj ljubeznjivi Gospod in Zveličar! ko bi te utegnil še kdaj žaliti, naj raji umerjeni ta trenutek, ko vender upam, da sem v gnadi Božji! Nikakor nočem več živeti brez tebe, o preljubi Jezus! Pa sam sebi nič več ne zaupam. Dokler tukaj na zemlji živim, sem spremenljiv; in ti lahko spet nezvest postanem. Torej mi ti pomagaj, stoj mi na strani, bodi mi milostljiv! — O pre¬ sveta Devica, o Mati usmiljena! sprosi mi od svojega Jezusa gnado stanovitnosti. S terdnim zaupanjem jo pričakujem od tebe; s tvojo priprošnjo jo dobiti upam. 19 . „Našla sem njega, Iti ga moja duša, ljubi; prijela sem ga in ga ne izpustim 11 . (Vis. pes. 3, 4.) Tako naj govori vsaka duša, ki se z Jezusom sklene v naj svetejšem Zakramentu. Proč, ve stvari; bežite vse iz mojega serca; 227 ljubila sem vas nekoliko časa, toda takrat sem bila preslepljena. Zdaj pa se popolnoma od vas odtergam, ne morem vas več ljubiti; ker sem dobila druzega, kije neskončne ljubezni vreden; dobila sem v svoje serce Jezusa, ki je s svojo lepoto toliko ljubezen v mojem sercu vnel, da sem se mu popolnoma vdala. Vzel me je ko svojo preljubljeno nevesto. Zato nisem več sama svoja; in seboj ne morem zapovedo¬ vati. Spravite se torej, ve stvari, ve nimate nič pri meni; pa tudi nikoli več nič imele ne bote. Sem in hočem vedno biti le Jezu¬ sova. Tudi on je moj in naj bo na vekomaj moj! „Prijela sem ga in ga ne izpustim 11 . V svetem Obhajilu sem se sklenila ž njim, in v ljubezni se ga deržim, in ne pustim, da bi se kdaj od mene ločil. O moj preljubeznjivi Zveličar! do¬ voli mi, da se te oklenem, tako, da se nikdar več ne ločim od tebe. Glej, o Jezus! moje serčne želje, glej bolj na zdihovanje mojega serca, kakor na be¬ sede moje; ker tega nikakor dopovedati ne morem, kar čutim v svojem sercu. Ljubim te, o Jezus! —ljubim te, o Je¬ zus ! — in želim te ljubiti, kakor zaslu¬ žiš ljubljen biti. To naj bo moje veselje, . to naj me vpokoji, da te ljubim, da se vedno prizadevam tebi dopasti. Zapovej, 228 o moj Bog! vsem stvarem, da naj me pri miru puste, in ne podirajo mojega miru. Reci jim: „Z ar o tim vas, ne zbujajte innepredramujte (moje) ljube!" (Vis. pes. 2, 7.) Kaj pa pra¬ vim? Če sam nočem, saj me vse stvari ne morejo nikdar prisiliti, da bi te za¬ pustil. Zato te prosim: Le poterdi in vterdi mojo voljo. Zedini moje serce s svojim Božjim sercem, da želim le to storiti, kar je tebi dopadljivega. Tako upam, o moj Bog! tako naj se tudi zgodi! 20 . „ Sever, vzdigni se, in pridi jug! prepihuj moj vert in cede naj se njega dišave“. (Vis. pes. 4 , 16 .) Beži od mene, škodljivi in pokon- čavni veter pozemeljskega nagnjenja, in pridi, o pohlevni in gorki jug ljubezni sv. Duha, ki pihljaš iz serca mojega Jezusa, skritega v naj svetejšem Zakra¬ mentu. Ti prepihuj, ti ogrevaj moje revno serce, ki si ga je Jezus zvolil za vert, da v njem prebiva. Prepihuj ga 2‘2Q ti, moj Jezus (s svojo gnado)! potem bo nov lep duh svetili čednost iz mene izhajal. Tebi, o Jezus! je lahko mogoče to storiti. To od tebe jaz terdno upam zadobiti. 31. „Požel sem svojo viiro s svojimi dišavami 11 . (Vis. pes. 5 , 1.) Duša, ki je prejela Jezusa, naj le to misli, kako bi si nabrala mire, da vedno diši iz nje duh tistih čednost, ktere so nasledek zatajevanja. „Jedel sem satovje s svojim me¬ dom". (Vis. pes. 5, 1.) Bogoljubna duša ni zadovoljna s samim medom, ona hoče tudi satovje; zato pravi svojemu Jezusu: O Gospod! tvoje tolažbe me ne na¬ sitijo, ako se mi ti samega sebe ne daš; ker le v tebi samem je vsa tolažba. Kaj mi pomaga sladkost tvoje ljubezni, ako se mi pa ne daš samega sebe, ki si za- popadek moje ljubezni? Zatorej ti rečem, o moj Jezus! Le ti sam si mi zadosti. Zato sem pripravljen se odpovedati vsem tolažbam, ako imam le tebe, svojega Boga, svojo naj veči dobroto! Ljubim te, moj Bog! pa ne išem svojega dobička, ne svojega tolažila. Ljubim te, pa le 230 zato, ker hočeš ljubljen biti, in si vre¬ den , da te ljubijo vse duše, pošiljaj jim že sladkosti ali britkosti. 22 . „Nič mi ne bo manjkalo-, na pašnik tje me je postavil(Ps. 22, 1. 2.) O predobrotljivi Jezus! kaj bi mi manjkalo, ker me povabiš k mizi svoje ljubezni, kjer me nasituješ s svojim last¬ nim mesom? „Gospod je moja luč, moja pomoč; koga se bom bal?“ (Ps. 26, 1.) Oh, spremljaj me s svojo gnado in s svojo ljubeznijo, in potem delaj z menoj, kar hočeš. Terdo delaj z menoj, celo, ka¬ kor da bi bil jezen na - me; pošlji mi, kar hočeš, tudi nesrečo, celo smert; vedno bom klical s pobožnim Jobom: „Ako bi me tudi umoril, bom vanj za¬ upal". (Job. 13, 15.) Če sem le tvoj, če le tebe ljubim, sem prav zadovoljen, če tudi še tako terdo delaš z menoj, če me tudi popolnoma vničiš, če po tem tebi dopadem. 231 23. „Glej, na svoje rolce sem te zapisal; tvoji zidovi so vedno pred mojimi očmi “ (Izaj. 49, 16.) Lej! kako skerbf Bog za dušo, ktero si je zvolil. Na svoje roke si jo je zapisal, da bi je ne pozabil. Celo pravi, da popred bi pozabila mati svojega deteta, kakor bi on pozabil duše, ki je v njegovi gnadi. „Ako ga tudi ona pozabi, te jaz ne bom pozabil. — Tvoji zidovi so vedno pred mojimi očmi". Vedno euje s svojim Božjim očesom nad tako dušo, da bi ji sovražniki kaj ne škodovali. Naš dobri Bog nas obdaja s svojo voljo, ka¬ kor z nepremagljivim oklepom, ter nas varuje vsih nevarnost: „kakor s škitom si nas kro¬ nal s svojo dobro voljo 11 . (Ps. 5, 13.) O moj Bog, moja neskončna dobrota! ki me bolj ljubiš, kakor vsi drugi, ki le moje zveličanje želiš, tebi se vsega izročim. Naj mi zgine vse posvetno upanje, ako s i le ti z menoj. Pa tudi jaz si moram prizadevati, da spolnujem tvojo presveto v oljo. Torej : O Gospod! kaj hočeš, da na j storim ?" — Jaz druzega ne vem. Nej, pripravljen sem storiti le to, kar je Goji presveti volji všeč! „Gospod, tvoja volja naj se zgodi!" Nočem druzega, kakor le, kar ti hočeš; pa pomagaj mi, 232 sicer ne premorem nič dobrega storiti. Pokaži mi, ne le, kar hočeš, da naj storim, ampak stori tudi v meni, da pre¬ morem to storiti. „Uči me spolnovati tvojo voljo*. O nebeški Oče! o da bi tudi jaz v resnici mogel reči, kar je rekel Jezus, tvoj ljubeznjivi Sin, ko je tu na zemlji bil: „ Jaz vselej storim voljo svo¬ jega nebeškega Očeta!" To, o moj Bog! in le to je, kar jaz želim. In to upam od tebe, po zasluženji Jezusa Kristusa, Sinu tvojega, in po priprošnji presvete Device Marije. 24. „Daj mi, moj sin! svoje serce!“ (Preg. 23, 26) Duša moja, lej! kaj želi Bog od tebe, kadar pride te obiskat; on hoče tvoje serce, tvojo voljo. On se ti vsega da, nič si ne prihrani; kaj ni pravično, kaj se ne spodobi, da se mu tudi ti vsega daš ter si prizadevaš, vselej spolnovati njegovo sveto voljo? „Gro- spod se bo k tebi vernil, in se bo veselil nad vso tvojo srečo". (5. Mojz. 30, 9.) Spolnuj tedaj Jezusovo voljo, da se te bo veselil, kadar te bo vnovič obiskat prišel. O moj Jezus! prizadevati si hočem, da ti v vsem dopadem. Podpiraj me le 233 s svojo gnado, in delaj z menoj, kakor ti je dopadljivo. 25 . „Kaj bi bil mogel svojemu vinogradu še sto¬ riti, in nisem storil ?“ {Iz. 5, 4.) Le poslušaj, duša moja! kaj pravi tvoj Bog: Kaj bi bil še več storiti mogel, in ni¬ sem že storil? Iz ljubezni do tebe sem člo¬ vek postal; iz Gospoda hlapec. Tako dalječ me je gnala ljubezen, da sem hotel rojen biti v hlevu, kjer biva le uboga neumna živina. Ponižal sem se do smerti, do smerti na križi. Kaj bi ti mogel še več storiti, da bi ti bil pokazal svojo ljubezen, ko sem dal svoje živ¬ ljenje za te? — In vender! še dalje me je gnala ljubezen moja. Po svoji smerti sem hotel v tem zakramentu še hrana tebi biti. In zdaj mi povej: kaj bi bil mogel še storiti, da bi te nagnil, da resnično mene ljubiš? Oh, moj Gospod, moj Zveličar! resnico govoriš. In kaj ti hočem odgo¬ voriti? Nimam je besede. Predober, neskončno radodaren si mi bil; jaz pa sem ti bil le nehvaležen. Ne morem se dovolj čuditi nad tvojo neskončno dobroto; tudi ne vem, kako da sem tako nehva¬ ležen biti mogel. K tvojim presvetim n °gam se veržem in britko zdihujem; 234 Milost, o Gospod! milost, o Jezus! usmili se me grešnika, ki sem ti tvojo neskončno ljubezen povračeval s toliko nehvalež¬ nostjo. Mašuj se nad menoj, mašuj se in tepi me; pa ne tako, da bi me za¬ pustil. Kaznuj me; pa ob enem me tudi spreoberni. Ne dopusti, da bi te zopet žalil. Daj, da te saj iz hvaležnosti lju¬ bim; in preden umerjem, naj saj neko¬ liko povernem tvojo preveliko ljubezen. 26 . „Deni me, Teo pečat, na svoje serce “. (Vis. pes. 8, 6.) Moj preljubi Jezus! v znamnje svoje ljubezni si me globoko vtisnil v svoje Božje serce; naj pritisnem tudi jaz tebe ko pečat ljubezni na svoje serce, saj sem ti ga z vsemi željami vred dal, da bo tako zapečateno ter zaperto vsi posvetni ljubezni, in da s tem poka¬ žem vsem stvarem, da je moje serce tvoje posestvo, da le sam ti vsega v lasti imaš. Pa, o moj Bog! slaba in revna je ta moja volja, slaba in revna obljuba in želja moja, ako mi ne po¬ magaš ti s svojo mogočno gnado. Jaz, 235 uboga in revna stvar, nič ne premorem; samo da ti dam svoje ubogo serce, ti pa delaj ž njim, kakor ti je drago. Lej, tukaj pred tvojimi nogami je, tebi ga darujem, in nočem ga več nazaj, če ga ljubiš, ga boš tudi varoval. Naj ne bo nič več moje, naj nimam nobene oblasti do njega; sicer bi ti ga spet vzel. O preljubeznjivi moj Bog! o čista, sveta ljubezen! naj živim samo zato, da tebe ljubim, in s tem dopolnujem tvojo voljo. Ker si že čudež storil, da bi v tem zakramentu bil meni v duhovno jed; stori še tudi ta čudež nad menoj, da se ti vsega dam v posestvo, v lastino; pa prav vsega, popolnoma, brez izjeme, tako da tukaj na zemlji in vso večnost govo¬ rim: Ti si moj Bog, Gospod mojega serca, moj preimenilni delež, moje ne¬ skončno bogastvo ! O Marija! Mati moja! upanje moje! pomagaj mi, in potem bom gotovo uslišan. Amen. --*£<-- 236 V naj svetejšem Zakramentu. Sv. Alfonza. (Posebno lepa po sv. Obhajilu.) O moj Jezus! ki si edino pravo živ¬ ljenje, ker si prišel v moje serce, stori tudi, da odraerjem temu svetu in živim le tebi, o moj Zveličar! požgi s svojo gorečo ljubeznijo v mojem sercu vse, kar tebi ne dopade, in vnemi v meni pravo željo, le tebi v vsih rečeh dopasti. Daj mi pravo ponižnost, da ljubim vse zaničevanje in zasramovanje; da ni¬ kdar ne želim pred svetom kaj veljati. Daj mi duha zatajevanja, da se odpovem vsemu, kar ne pelje k tvoji ljubezni, in da mi bo ljubo vse, kar je zoperno mo¬ jemu poželenju. Daj mi, da se popol¬ noma vdam tvoji sv. volji, da rado- 237 voljno sprejmem bolečine in bolezni, britkosti in težave 5 da mi ne bo hudo, ako tudi vse posvetno zgubim, ako me tudi vse zaničuje, vse zasramuje, da le vem, da ti to hočeš. Vsega se ti dam, da z menoj delaš po svojem dopadajenji. Daj mi tudi to gnado, da večkrat ponovim ta svoj sklep, zlasti ob smertni uri! Daj mi, da ti takrat darujem, vse svoje življenje, z vsim svojim nagnjenjem, in da ta svoj dar sklenem s tistim darom tebe samega, kterega si ti daroval svo¬ jemu večnemu Očetu. O moj Jezus! razsvetli me, da spoznam tvojo dobroto in svojo dolžnost, te ljubiti zlasti zavoljo tvoje ljubezni, ker si me tako ljubil, da si za-me umeri, in da si se mi samega sebe dal v zakramentu sv. Rešnjega Telesa. Prosim te, razsvetli tudi vse never¬ nike, ki te ne poznajo, tudi krivoverce, ki niso v tvoji sv. cerkvi, in vse greš¬ nike, ki ne živijo v tvoji gnadi. O Je¬ zus! daj se jim spoznati! stori, da te ljubijo! Priporočim ti tudi vse uboge duše v vicah; posebno pa te duše: I. I. Polajšaj jim bolečine, okrajšaj jim njih terpljenje, da te pred vidijo in vživajo. 238 stori jim to zavoljo svojega zasluženja, in zavoljo zasluženja presvete Device in vsih svetnikov. O moj Bog! vžgi me s svojo sveto ljubeznijo, da ne išem nič druzega, kakor le tebi dopasti; da mi nič druzega ne do- pade, kakor samo to, kar dopade tebi, in da. preženem iz svojega serca vse, kar se tebi studi. Stori, da iz vsega serca reči za- morem: Moj Bog, moj Bog! le tebe hočem in nič druzega ne. O moj Jezus! daj mi tudi gnado, da premišljujem tvoje presveto terpljenje, ter vedno pred očmi imam tvoje terpljenje in tvojo smert; da se bom potem vnel v ljubezni do tebe in ti saj nekoliko povernem tvojo ne¬ skončno veliko ljubezen. Daj mi tudi preserčno ljubezen do naj svetejšega Za¬ kramenta, kjer nam kažeš svojo neskončno, nezapopadljivo ljubezen. Petem te še to prosim, daj mi tudi pobožno ljubezen do svoje presvete Ma¬ tere Marije. Daj mi gnado, da jo zmeraj ljubim, ji zmeraj služim, se zmeraj spo¬ minjam njene mogočne priprošnje, in da tudi druge napeljujem, da ljubijo tvojo Mater, da k nji pribežijo, in da zaupajo 239 na njeno moč. Meni in vsim daj, da terdno zaupamo na tvoje zasluženje in na Marijno priprošnjo. Prosim te tudi, moj Bog! daj mi, da srečno umerjem. To mi daj, da te takrat z veliko ljubeznijo prejmem v sveti popotnici, da te preserčno objamem, s sveto ljubeznijo vžgan po tvojem obličji hrepenim, in ko tako zapustim ta svet, se pri tvojem pogledu veržem tebi k nogam. čez vse te pa zdaj še prosim, daj mi gnado molitve, da se vedno priporo- čujem tebi in tvoji presveti Materi, po¬ sebno pa, ko me nadlegajo skušnjave. Tudi te prosim, zavoljo svojega zasluženja mi daj gnado stanovitnosti, in svoje svete ljubezni. Blagoslovi me, o moj Jezus! blagoslovi mojo dušo in moje telo; bla¬ goslovi vse moje čutila, vse dušne in te¬ lesne moči. Pred vsim blagoslovi moj jezik, da le to govori, kar je tebi v čast. Blagoslovi moje oči, da nič ne gledajo, kar bi me zapeljevalo ali kar bi tebi ne dopadlo. Blagoslovi moje gerlo, da te ne žalim s požrešnostjo ali pijanostjo. Blagoslovi vse moje ude, da vsi tebi slu- 240 žijo, da te nobeden ne žali. Blagoslovi mi spomin, da mislim le na tvojo ljube¬ zen, na tvoje dobrote. Blagoslovi moj um, da spoznam, kako si mi dober, pa tudi kako sem dolžan te ljubiti; da spo¬ znam, kaj mi je storiti, kaj opustiti, da bom vedno delal po tvoji sv. volji. Bla¬ goslovi tudi mojo voljo, da noče nič dru- zega, kakor le tebe ljubiti; da ne poželi nič druzega, kakor le tebi dopasti; da se ne veseli nič druzega, kakor le tvoje časti. O moj Kralj! pridi in gospoduj le sam v mojem sercu, tako ga posestvaj, da bo le tvoji ljubezni služilo in pokor- šino skazovalo. O moj Jezus! da bi se jaz mogel tebi tako dati, kakor si se ti zame dal! O Jagnje Božje! na križi darovano, spomni se, da sem tudi jaz ena tistih duš, ktere si odrešil s tolikim trudom, s tolikimi bolečinami. Stori, da te ni¬ kdar več ne zgubim ! Vsega si se mi dal, stori, da se tudi jaz tebi vsega dam, in nič druzega ne želim, ko tebi dopasti. Ljubim te, o neskončna dobrota! pa lju¬ bim te le zato, da bi ti dopadel; ljubim 241 te, ker si vse ljubezni vreden. Nič mi ni hujšega, kakor to, da sem tako dolgo že na svetu, pa tebe nisem ljubil. O moj ljubi Zveličar! daj mi čutiti, koliko si ti terpel na vertu Gecemani zavoljo mojih pregreh. Oh, da bi bil popred umeri, preden sem te razžalil! O lju¬ bezen mojega Jezusa! ti si moja ljubezen, moje upanje! Raji zgubim svoje življe¬ nje, raji zgubim tisuč življenj, kakor pa da bi zgubil gnado tvojo! O moj Bog! ako bi bil takrat umeri, ko sem bil v grehu, bi te ne mogel zdaj ljubiti. Čast in hvala ti hodi, da si mi še dal čas, in me vnovič kličeš, te ljubiti. Zdaj, ko mi je še mogoče, te hočem iz vsega serca ljubiti. Le zato imaš z menoj tako dolgo usmiljenje, da bi te ljubil; lej! zares te hočem ljubiti. Ne pripusti, zavoljo svoje drage prelite Kervi ne, da bi te še kdaj žalil! „Na-te, o Gospod! sem zaupal, in vekomaj ne bom osra- moten“. Ne ta svet, ne bogastvo, ne posvetno veselje, ne čast, o ne vse to, ampak le Bog, le Bog sam bodi moje posestvo. Ti sam, o moj Bog! si mi zadosti, ker si neskončna dobrota. O St. ura. H 242 moj Jezus! prikleni me na svojo ljubezen, vzemi vse moje nagnjenja, tako da mi ne bo mogoče, kaj druzega ljubiti, kakor tebe samega. Stori, da preden umerjem, sem ves tvoj. O moj Bog! dokler živim, sem še zmeraj v nevarnosti, te zgubiti. O da bi se skorej zaznal tisti srečni dan, da bom reči mogel: »Zdaj, o moj Jezus! te ne morem več zgubiti". O večni Oče! prosim te zavoljo Je¬ zusove ljubezni, ne oberni se od mene, sprejmi me v svojo ljubezen, daj mi svojo sveto ljubezen! Rad te hočem imeti tukaj, da te serčno ljubim tamkaj. O neskončna dobrota! ljubim te. Pa stori, da to dobroto, ktero ljubim, tudi prav spoznam. Daj mi ti sam ta- košno ljubezen, kakoršno hočeš od mene! Daj, da vse premagam, da le tebi do- padem. 243 k Jezusa v naj svetejšem Zakramentu. (Sv. Bonaventura.) 0 presladki moj Jezus! rani naj bolj notranje mojega serca s pušicami svoje sladke ljubezni, da vedno hrepenim po tebi, da omagujem od ljubezni in hrepenenja po tebi; in da želim zato za¬ pustiti ta svet, da bi te nikoli več ne žalil, in da bi bil vekomaj s teboj po¬ polnoma sklenjen. O angeljski kruh, ti moj v zakramentu skriti Jezus! stori, da bom vedno lačen tebe! O čisti stu¬ denec življenja, daj, da me vedno žeja po tebi! Tebe želim, tebe išem, s teboj samim hočem govoriti, daj mi te dobiti; daj mi, da do konca svojega življenja delam le tebi v čast in hvalo. Ti, moj Zveličar! ti sam si moje upanje, moje bogastvo, moja tolažba, moje veselje, moje pribežališe, moja modrost, moj delež in moj zaklad, k tebi samemu hočem obra¬ čati svojega duha in svoje serce. Amen. 244 Pesem k Jezusu. Pred sv. Obhajilom. Se odperle so nebesa, Lej! že Kralj nebeški gre: Duša! vzdigni se ’z telesa In nasiti si želje! Truma angeljev se zbira Tam na altarji, moli ga; Tam studenec gnad izvira, Lej, tam svoj’ga Ljubega. Oh, ne čakaj, Jezus mili! Pridi, pridi, ljubi moj! Prosim, naglo se usmili Mene, — skleni se z menoj! Res, Gospod! da nisem vreden, Da pod mojo streho greš; Kak’ pa tebe sem potreben, To naj bolj samo ti veš. Saj ne morem več živeti, Če ne prideš, o Gospod! Tebe serčno čem objeti; Jaz popred ne grem od tod. Torej, Jezus ljubezujivi! Pridi in nasiti me, Da v ljubezni nevgasljivi Večno s tabo sklenem se! 245 Po sv. Obhajila. Zdaj, o duša moja! pevaj: Jezus tvoj Je s teboj. Zdaj zročuj, Zdaj zdihuj, In v ljubezni se ogrevaj! Zdaj veselja glas zaženi: Jezus moj! Res si moj! In kot zdaj Vekomaj — Prosim — moraš biti v meni! In tak’ dolgo bom prosila: Jezus moj! Bod’ z menoj! Da s teboj, Ljubi moj! Po nebesih bom hodila. 246 v čast naj svetejšemu Zakramentu. 1 © n® i e ©. Oče naš. češena si Marija. Vera. človek vživa kruh angeljski, in miza Gospodova mu je pogernjena. V. Gospod, odpri moje ustnice. O. In moje usta bodo oznanovale tvojo hvalo. V. O Bog, glej na mojo pomoč! O. Gospod, hiti mi pomagat! V. čast bodi Očetu, in Sinu, in sv. Duhu! O. Kakor je bila od začetka, in zdaj in vselej, in na vekomaj. Amen. Aleluja! (Od perve predpepelnične nedelje do velike sabote pa namesto „ Aleluja“ rekaj: (čast hodi tebi, o Gospod! Kralj večne slave!) Hvala in prošnja. Jezik, poj skrivnosti častito, — Hvali Jezusov’ Telo, — Sveto rešuj o Kri prelito 247 — Ki je svet odkupljen ž njo; — Ker je s smertjo grozovito — Rešil Jezus vso zemljo. Predpev. O sveta večerja! kjer se Kristus vživa, spomin njegovega terpljenja obhaja, dušo z gnado napolnuje in se nam za¬ stava prihodnje slave daje. V. Kruh z nebes si jim dodelil, O. Kteri ima vso sladkost v sebi. V. Gospod, usliši mojo molitev, O. In moje vpitje naj do tebe pride. Molitev. O Bog, kteri si nam v prečudnem Zakramentu spomin svojega terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega Telesa in tvoje Kervi tako častiti, da sad tvojega odre¬ šenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Perva ura. Oče naš. češena si Marija. Človek vživa kruh angeljski i. t. d. (kakor pri zornicah). 248 Hvala in prošnja. Od Marije, čiste D’vice — Nam je grešnim rojen bil. — Hodil, oznan’val resnice, — Pot nebeško je učil — Iz ljubezni za ov¬ čice — Čudno sebe sam daril. Predpev. O sveta večerja i. t. d. (kakor pri zornicah). Tretja ura. Oče naš. Cešena si Marija. Človek vživa kruh angeljski i. t. d. (kakor pri zornicah). Hvala in prošnja. Zadnji večer počastiti, — Preden sam v terpljenje gre, — Vse zapov’di dopolniti, Še z učenci jagnje je. — Da se sam’ga sebe vžiti — Čudno iz lastne roke. Predpev. O sveta večerja! i. t. d. (kakor pri zornicah). Šesta ura. Oče naš. Češena si Marija. Človek vživa kruh angeljski i. t. d. (kakor pri zornicah). 249 Hvala in prošnja. S kruha on, Meso. Beseda, — Res meso z besedo st’ri — Ino vino, kon’c obeda — Spreoberne v svojo Kri; — Kar oko nad tem ne ogleda, — Živa vera nas uči. Predpev. O sveta večerja! i. t. d. (kakor pri zornicah). Deveta ura. Oče naš. češena si Marija. človek vživa kruh angeljski i. t. d. (kakor pri zornicah). Hvala in prošnja. Ti, o Jezus, nam premih! — Si nam svoje dal Telo; — Da bi v tebi se vterdili, — Nas nasitiš milostno. — Da s teboj se veselili — Bomo, vzemi nas v nebo! — Predpev. O sveta večerja! i. t. d. (kakor pri zornicah). Oče naš. češena si Marija. Človek vživa kruh angeljski i. t. d. (kakor pri zornicah.) ll** 250 Hvala in prošnja. Zakrament naj več’ svetosti — Počastimo iz serca; — Verujmo nove skrivnosti, — Stara šega ne velja. — Naj počutkom v njih slabosti — Terdna vera vidit’ da. Predpev. O sveta večerja! i. t. d. (kakor pri zornicah). Ki Q) d) UT) 1] @ Človek vživa kruh angeljski i. t. d. (kakor pri zornicah). Hvala in prošnja. Bod’ Bogu Očetu hvala, — Tudi častimo Sinii, — Kter’ga Kri nas je oprala, — Slava Duhu svetemu! — Večna čast se bo dajala — Svet’mu trojnemu Bogu! Predpev. O sveta večerja! i. t. d. (kakor pri zornicah). Sklep. Preljubi Zveličar, moj Bog in moj Gospod! tebi naj bo ta molitev darovana! O moj Jezus ljubeznjivi, ki si iz gole lju¬ bezni postavil ta zakrament; daj, da ga vredno prejmem, preden se ločim iz tega sveta; in da te vekomaj vživam tam v nebeškem veselji. Amen. 251 Duša Kristusova. (Molitev sv. Ignacija Lojolanskega.) Duša Kristusova, posveti me! Telo Kristusovo, odreši me! Kri Kristusova, napoji me! Voda Kristusove rane, operi me! Terpljenje Kristusovo, poterdi me! O predobrotljivi Jezus, usliši me! V svoje svete rane, skrij me! Od tebe ločiti se, ne pripusti mi! Pred sovražnikom, brani me! O moji smerti, pokliči me! K tebi priti, reci mi! Da s tvojimi svetniki hvalim te — V tvojem kraljestvu vekomaj! Amen. Razložena ravno ta molitev. Duša Kristusova, z vsemi da¬ rovi in gnadami sv. Duha ozaljšana Duša Kristusova! posveti me z živo vero, s terdnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo, ktere ne konča ne britkost, ne težava, tudi smert ne. O ti presveta duša Kri¬ stusova! bodi s svojo gnade-polno priču- jočnostjo in s svojo močjo tudi z mojo dušo, in posveti jo s pobožnimi mislimi 252 in željami. Bodi duša in življenje moji duši; saj je brez tebe vse mertvo. Telo Kristusovo, ktero ni le bilo dano v grenko smert, ampak je tudi našim dušam zveličavna hrana, neumer- joče zdravilo, in vedna daritev. O to sveto Telo, naj tudi mene zveliča! O glava Božja! zaklad nebeške modrosti in nebeškega spoznanja, ti me vodi! O ve blažene oči, s solzami tolikrat oblite, na me se ozrite! O jezik Zveličarjev, ki imaš besede večnega življenja, uči tudi mene! O ve vsegamogočne roke! ki ste z dotikanjem bolezni preganjale, slepe ozdravljale, mertve obudovale! vzemite mi vse slabosti, vse bolezni dušne in te¬ lesne, ozdravite mojo slepoto, in dajte mi gnado, da duhovno živim. O ve pre¬ svete noge mojega Zveličarja, ki ste pri¬ nesle zveličanje vsemu svetu, oh! da bi zamogel z Magdaleno vas objeti in ku- ševati, da bi zadobil odpušenje vsih svojih grehov! O ljubezni polne persi, svetost Boga samega, altar svete ljubezni, zedi¬ nite se z mojim sercem, in vžgite ga s svojo ljubeznijo! Potem mi bo Kristus življenje, smert pa mi bo dobiček. 253 Kri Kristusova, ki si tekla iz ljubezni do mene, napoji me, da bom zmeraj pripravljen, dati ljubezen za lju¬ bezen, smert za smert, da bom priprav¬ ljen, dati raji tudi svojo kri, kakor še kdaj grešiti. Voda Kristusove rane, ki si tekla iz odperte strani, oh, operi še mene! Operi me bolj in bolj, očisti me mojih pregreh, da bom vreden, iti skozi od- perto stran Kristusovo, in objeti njegovo presveto serce, Terpljenje Kristusovo, to preveliko terpljenje, ki so ga zadolžile vse pregrehe naše, o poterdi me v vsih brhkostih, in dodeli mi moč, da serčno prenašam vse zasramovanje in zaniče¬ vanje iz ljubezni do Gospoda svojega Jezusa Kristusa. O predobrotljivi Jezus! Ti studenec in zapopadek vse dobrote, usliši me, akoravno sem res velik grešnik; saj si ves milostljiv in dobrotljiv, poslušaš in uslišiš tudi grešnike. V svoje svete rane skrij me, ktere si odperl obteženim v pribežališe, da me sovražniki ne oropajo, in da ne 254 padem v roke razžaljenemu Bogu. V teh svetih ranah sem gotov. In zato bom hvalil na vekomaj tvoje usmiljenje, o predobrotljivi Jezus! Ne pripusti mi, od tebe se ločiti, akoravno sem te, o Jezus! obilno in hudo razžalil. Tega te prosim po zasluženji tvojih presvetih ran, tvoje drage Kervi, tvojega britkega terpljenja in tvoje smerti. Ako bi se od tebe lo¬ čil, bi me zadele besede: „Bog ga je zapustil; pojdite za njim in primite ga; ker nobenega ni, ki bi ga branil“. Zato bom zmeraj zdihoval, o moj Jezus! Na vekomaj ne pripusti, ločiti se od tebe. Pred hudobnim sovražnikom, ki kakor rjoveč lev hodi okoli in iše, koga bi požerl, me brani in varuj, da nikdar ne more reči: Premagal sem ga. V s m e r t n i uri, ko me bodo za¬ pustile vse stvari, ko bom s strahom in grozo se podajal na dolgo pot iz tega minljivega sveta v neznano, neskončno večnost, o takrat, o moj Jezus! me po¬ kliči ; pokliči svojo zgubljeno ovco, ki je tolikrat preslišala tvoj glas, o pokliči me 255 takrat, če tudi ne zaslužim se imenovati tvojo ovco, ker tvoje ovce poslušajo tvoj glas. Pokliči me takrat, ne po mojem zasluženji, ampak po svojem usmiljenji. Kaj mi bo pomagala tvoja rešnja Kri, ako bom veržen v večno pogubljenje? Reci mi, da pridem k tebi, ki si moja naj veči, edina dobrota! Ki si me vstvaril za-se, naj tudi k tebi pridem. Nič druzega ne želim, kakor le tebe. Kaj bi bile tudi nebesa zame brez tebe ? Kaj bi poželel na zemlji, če ne tebe? Ti si Bog, Bog mojega serca, ti si moj delež, moj Bog na vekomaj. Amen. Da s tvojimi svetniki hvalim t e; če sem tudi nevreden take in tolike svete drušine, vender pa preserčno želim in prosim po tvoji milosti, o Jezus! v njih družbo priti, da bom tebe, svojega Boga in Zveličarja, z njimi vred hvalil in častil v tvojem kraljestvu na vekomaj. Amen. Oh, moj Jezus! kdaj bom prišel v tvoje kraljestvo in stopil pred tvoje ob¬ ličje? Oh, premili Jezus! daj mi k tebi priti. 256 Molitev k Jezusa v naj svetejšem Zakramentu. O moj Gospod Jezus Kristus! ti pravi živi Bog in človek skupaj! Spo¬ znam, da si tukaj resnično pričujoč; po¬ nižno te molim; terdno, nedvomljivo ve¬ rujem, da si tukaj v tem naj svetejšem Zakramentu resnično bistevno pričujoč z dušo in s telesom, s kervjo in z mesom, kakor Bog in človek. O da bi te mogel tako premišljevati, tako spoznati, tako ljubiti, tako častiti in hvaliti, kakor te toliko tisuč sv. angeljev s preserčno ra¬ dostjo premišljuje in spozna, ljubi, časti in hvali — tam v svetih nebesih! Oh, kako sem dolžan te hvaliti, ki si iz gole ljubezni do mene prišel z ne¬ bes, ki si na altarji svetega križa za-me se daroval, in ki si se v tem naj svetejšem Zakramentu samega sebe mi zapustil, le zato, da mi kažeš, kako serčno me lju¬ biš. — Oh, oh, gorje meni! ako ti ne bom povračeval z ljubeznijo te tvoje ne¬ skončne ljubezni! 257 Božje čednosti. Vera. Moj Bog! verujem v tebe, pravega, živega Boga, edinega v natori in trojnega v osebah: Očeta, Sina in svetega Duha. Verujem, da je Sin Božji, druga oseba v sv. Trojici, za nas človek postal, ter- pel in umeri; da je tretji dan od smerti vstal, in da po svojem vnebohodu sedi na desnici Boga Očeta in bo prišel sodit žive in mertve. Verujem, da je Jezus Kristus svete Zakramente postavil, da nobeden brez vere in kersta, in potem, kadar v greh pade, brez pokore zveličan ne bo. Verujem, da je gnada Božja vsim potrebna. Verujem tudi, da ti, moj Bog, vse dobro z dobrim, vse hudo s hudim plačuješ, da nam naše zasluženje samo skozi tvoje pomaga, Verujem ne- umerjočnost človeške duše. Verujem zad¬ njič tudi vse, kar si ti po svoji katoliški cerkvi zapovedal verovati, in da zunaj tiste nobeden zveličan ne bo. Vse to pa zato verujem, ker si ti to razodel, kteri si večna modrost in resnica. V tej in za to katoliško vero želim živeti in 258 umreti. O moj Bog, poterdi me s svojo gnado v ti sveti veri! Up anj e. Moj Bog! terdno upam po zasluženji, terpljenji in smerti svojega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa zadobiti od- pušenje vsih svojih grehov. Zaupam s tvojo gnado in pomočjo, tvojo voljo do¬ polniti, greha se varovati in tako večno veselje in zveličanje doseči. In vse to upam zato, ker si ti, moj Bog! to ob¬ ljubil, ker si vsegamogočen, neskončno dober in zvest v svojih obljubah, kteri ne moreš ne goljufati, ne goljufan biti. Moj Bog in Gospod! stori še veči to moje upanje! Ljubezen. Ljubim tebe, moj Bog! iz celega serca in čez vse, ker si ti sam v sebi naj vekši, vse ljubezni in časti vredna dobrota in lepota. Iz te ljubezni proti tebi je meni močno žal zavoljo vsih grehov mojega celega življenja, ker sem s tistimi tebe, svojega Boga, razžalil. 259 In sklenem od zdaj na dalje, tebe, svo¬ jega Boga, nikoli več ne razžaliti, tebi samemu želim služiti, tebi v vsih rečeh dopasti; svojega bližnjega hočem zavoljo tebe kakor samega sebe ljubiti 5 in tako želim v tej ljubezni živeti in umreti. O Bog, vžgi v meni ogenj svoje ljubezni, da bom v svojem serci gorečo ljubezen proti tvoji dobroti vedno ohranil. Amen. (Za obujenje Božjih čednost je Papež Benedikt XIV. 1754 tele odpustke dodelil: 7 let in sedemkrat 40 dni, kadarkoli vero, upanje in ljubezen obudiš. Popolnoma odpustek en dan v mescu, kadar sv. Za¬ kramente vredno prejmeš in navadne molitve za to moliš, če te čednosti vsaki dan obudiš. Popolnoma odpustek tudi ob smertni uri tistim, kteri so v živ¬ ljenji zvesto te čednosti molili. Tudi se zamorejo ti odpustki dušam v vicah oberniti.) Dragi del. Navadne molitve in pobožnosti. 261 Jutranja molitev. V imenu Boga -J- Očeta, in f Sina in sv. -j- Duha. Amen. Češeno in hvaljeno naj vedno bo presveto Rešnje Telo. moj večni Gospod in Zveličar! ki si /\ sv. Rešnjim Telesu kakor Bog in človek resnično pričujoč, ozri se na-me, ki s ponižnim sercem pred tvojim Božjim veličastvom klečim, in te preserčno prosim, da me blagosloviš v za¬ četku dneva, kterega si mi dobrotljivo spet dodelil. Hvalim te in te poveličujem zavoljo tvoje neskončne lepote, ter se ti zahva¬ lim, da si me preteklo noč z očetovsko ljubeznijo varoval in ohranil. Serčno že¬ lim biti le pri tebi; zato te častim pre¬ cej zjutraj. To svoje počešenje pa skle¬ nem z vsim drugim češenjem, kterega boš danes prejel po vsem svetu: sklenem ga z vsimi sv. mašami, ktere se bodo 262 darovale danes od solnčnega vzhoda do zahoda. Oče nebeški! kteri si iz ljubezni do mene svojega Sina na ta svet poslal, in kteri si vse pozemeljske stvari ljudem v prid in veselje vstvaril; varuj me, da nobene stvari v zlo ne obračam, na njo serca ne navezujem, in zavoljo nje tebi svoje ljubezni ne odtegujem. Naj me vse stvari le k tebi napeljujejo, ker one vse oznanujejo tvojo vsegamogočnost, tvojo dobrotljivost, modrost in lepoto. Gospod Jezus Kristus! moj prelju- beznjivi Zveličar, naj bo tvoj zgled, tvoja pokoršina proti nebeškemu Očetu meni vedno pred očmi! da vse svoje življenje ravnam po tvojem zgledu, da bo po tvojem zasluženji vse moje djanje in. nehanje ne- prenehana molitev, tvojemu Očetu in tebi prijetna služba. Bog sveti Duh! molim te in te pro¬ sim, poterdi me s svojo gnado in posveti vse moje namene, da bo dopadljivo tebi vse, kar bom danes mislil in želel, g°' voril in delal, meni pa teknilo v večno življenje. Preljuba Devica Marija! v tvoje 263 materno varstvo zročim danes telo in dušo, vse svoje djanje in nehanje. Prosi milosti svojega Sina, da posnemam nje¬ gov zgled, da mu služim s čistim tele¬ som, in dopadem z očišenim sercem. Angelj Božji, ki si moj varh! mene tebi izročenega po zgornji milosti danes razsvetljuj, varuj, vladaj in vodi! (100 dni odpusteka za to molitevco.) Molitev svete Elizabete. Kaj li me bo še danes zadelo! Moj Bog! tega celo ne vem. To pa vem: nič me ne bo zadelo, kar bi ne bil ti že od vekomaj previdil, ukazal in sklenil. To mi je dovolj, o moj Bog! to mi je dovolj. Jaz molim tvoje večne in neiz¬ vedljive sklepe; iz ljubezni do tebe se jim podveržem iz vsega serca, vse hočem z vdanostjo tako sprejeti, kar in kakor ti hočeš. Vse ti darujem in to daritev sklenem z daritevjo Jezusa Kristusa, svo¬ jca Božjega odrešenika. Prosim te, ne¬ beški Oče! v njegovem imenu in po nje¬ govem neskončnem zasluženji, daj mi gnado poterpežljivosti v moji britkosti in 264 v mojem terpljenji, in popolnoma vdanost, ki smo ti jo dolžni v vsem, kar ti ho¬ češ in dopušaš. Amen. Molitev k prečisti Devici, ki so jo posebno priporočili sv. Oče Pij IX. za ohra- njenje čistosti. O Gospa moja! o Mati moja! tebi se vsega darujem, in da se tebi vdanega skažem, ti danes posvetim svoje oči, svoje ušesa, svoje usta, svoje serce, sebe popolnoma vsega. Ker sem tedaj tvoj, o dobra Mati! varuj me, brani me, ka¬ kor svojo lastnino in posestvo. Krajši molitev v skušnjavah. O Gospa moja! o Mati moja, spomni se, da sem tvoj! Varuj me, brani me, kakor svojo lastnino in posestvo. (100 dni odpustka dobi, kdor moli zjutraj in zvečer po angeljevem češenji pervo molitevco. Popol¬ noma odpustek, enkrat v mescu, kadar prejme sv. zakramente z navadnimi molitvami, kdor jo moli vsaki dan. 40 dni pa za drugo kratko molitevco.) 265 Večerna molitev. Sv. Frančiška Salezija. Moj Bog in moj Gospod! molim te in te hvalim za vse dobro, kar si mi danes zopet dal. Odpusti mi mojo sla¬ bost, ker nisem spolnil vsega, kar sem davi sklenil. Kako sem bil danes zopet tako po¬ sveten in mesen v mislih, tako neskerben in raztresen v zunanjih počutkih, tako malo pobožen v molitvah, tako neprevi¬ den v govorjenji, tako neusmiljen do svo¬ jega bližnjega, tako nagel v jezi, tako brez ljubezni v obsojevanji, tako hiter v presojevanji svojega bližnjega, tako terd z drugimi, tako mehak do samega sebe, tako razuzdan v svojih nagnjenjih, tako navezan na pozemeljsko, tako nezmeren v veselji in tako maloserčen v skušnjavah, nadlogah in terpljenji! O Gospod! daj, da obžalujem svoje današnje pregrehe, in pregrehe celega svojega življenja. Očisti mojo dušo s Kervjo, ktero si tudi za-me dobrotno prelil. O Gospod, usmili se me! Moj Bog in moj Gospod! ki nikdar St. ura. 12 266 ne počivaš, zatisni mi oči in varuj me nocojšno noč vsih dušnih in telesnih ne¬ varnost. O Marija, brez madeža spočeta Mati Božja! nikdar ni bilo še slišati, da bi bil kdo zapušen, kdor je pod tvojo brambo pribežal, tebe na pomoč klical, se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem navdihnjen k tebi, o devic Devica! pri¬ dem, k tebi, o Mati, pribežim, pred teboj jaz grešnik zdihujem. Ne zaverzi, o Mati Besede! moje besede, temuč milostljivo me sliši in usliši. Moj angelj varh! odpusti mi, ker sem te zopet danes velikrat razžalil, čuj mi tudi nocojšno noč na strani in odvra- čuj od mene vse skušnjave, vse hudo! Moj patron I. in vsi svetniki, pro¬ site za-me! 267 V čast sv. Eešnjemu Telesu. Pripravljanje. ezus Kristus! ti prečastiti veliki duhoven! si svojemu nebeškemu Očetu daroval čisti, neomadežani dar za nas uboge grešnike. Ti si nam zapustil svoje meso v jed, in svojo kri v pijačo; in spomin te tvoje neskončne lju¬ bezni se ponavlja v tvoji sveti cerkvi dan na dan; in ta neprecenjena daritev se bo zopet zdaj tu pred mojimi očmi opravljala. Uči me, o Jezus! da bom pri tej ne¬ skončni daritvi pričujoč s tako pobožnostjo, da se vdeležim njenega preobilnega sadu. Nebeški Oče! daj mi pravo pobožnost, da ti darujem z mašnikom tvojega pre- ljubeznjivega Sina in ž njim tudi samega sebe popolnoma. Naj me ta daritev pre¬ rodi in očisti; naj me doleti kaplja Jezusove Rešnje Kervi in ta naj me zveliča! 12 * 268 O Marija, Mati Jezusova! prosi ti za-me, in svest sem si, da bo ta naj svetejši daritev tudi meni v zveličanje. Sprosi mi gnado, da me ne motijo po¬ svetne misli, da z zbranim duhom pre¬ mišljujem svete skrivnosti, da dopadem tebi in tvojemu ljubemu Sinu Jezusu Kristusu. Amen. Začetek sv. maše. Jezus, moj preljubeznjivi Zveličar! Po svoji neskončni dobroti me vabiš v svoje svetiše, da bi tukaj počastil tebe, ki si pravi živi Kruh življenja, hrana moji duši. O da bi bilo moje serce čisto, tako, kakor so čisti angelji in svetniki nebeški; kako vesel, kako srečen bi bil! Ali grehi moji, oni me težijo, oni me strašijo. Pa, o moj Jezus! saj skesa¬ nega, potertega serca ne boš zavergel. Lej, serčno jih obžalujem, in zaupam na tvoje neskončno usmiljenje; zato se pri¬ bližam ves ponižan tvojemu naj svetej¬ šemu obličju. O ne zaverzi me, in na prošnje Marije, ki je tvoja in moja preljubez- 269 njiva Mati, in na prošnjo vsih svetnikov me vzemi med svoje služabnike, in na¬ polni me s pravo gorečo ljubeznijo do tebe! Naj bo moje skesano serce tebi v prebivališe; potem bom ozaljšan z vsimi čednostmi, vreden častiti in moliti to naj svetejši skrivnost svetega Rešnjega Telesa. Poln zaupanja se ti bližam, in ti oblju¬ bim, da ti hočem biti vedno zvest, in te resnično ljubiti. Ozri se milo na-me, in očišen bom. Naj me prevzame tvoja pre¬ sladka ljubezen tako, da mi bo pusto in ostudno vse posvetno veselje, ktero me je do zdaj odvračevalo od tvoje ljubezni; in tako bom ljubil le tebe, se veselil le v tebi. Sliši in usliši me, o moj Jezus! in usmili se me! Gloria. S svojim svetim duhom, o Bog! me napolni, da bom z angeljsldmi kori prepeval tvojo čast, da bom deležen ve¬ selja in miru, kterega nam le ti dati za- moreš. Večna slava ti bodi tam v tvo¬ jem nebeškem veličastvu! Večna slava pa tudi tukaj na sedežu tvoje neskončne 270 ljubezni — v naj svetejšem Zakramentu! Naj se razširja tvoja čast in slava po vsem svetu! In to češenje tvojega pre¬ svetega imena naj zbriše vso nečast, s ktero so te žalili in te še žalijo tvoji sovražniki! O naj se jaz nikdar ne dru¬ žim s tvojim sovražnikom, naj le vedno živim in gorim za tvoje češenje! Pod- peraj me s svojo mogočno roko, da ne omagam. Ta nebeški kruh naj me po¬ življa, naj me krepča, da bom močan zoper vse svoje sovražnike, in da bom zdaj in vselej tukaj in tamkej živel le za te in s teboj vekomaj. Amen. Molitev. O Bog! kteri si nam v prečudnem zakramentu spomin svojega terpljenja za¬ pustil, daj nam, te prosimo, sv. skriv¬ nosti tvojega Telesa in tvoje Kervi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo. — Spomni se ljubeznjivo vsih naših potreb in potreb vse svoje sv. cerkve. Pomagaj po svoji neskončni milosti tudi tistim, za ktere smo dolžni moliti, da bomo vsi tebi zvesti se enkrat 271 veselili s teboj. Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti sv. Duha na vekomaj. Amen. Berilo in evangeli. O moj predobrotljivi Zveličar! serčna zahvala ti bodi, ker si me zvolil izmed toliko druzih, da spoznam tvojo sv. vero, da se smem imenovati in sem tvoj otrok. Zahvalim se ti pa še posebno, ker me nasit.uješ s svojim sv. Telesom, me na¬ pajaš s svojo sv. Rešnjo Kervjo v večno življenje. O daj mi moč, da vedno bolj in bolj spoznam resnice tvoje sv. vere, da te vedno bolj in bolj ljubim in tako vreden postanem tvojih svetih obljub. V tvoji sv. veri želim živeti in umreti! tvoj hočem biti vekomaj. Amen. Vera. O moj ljubeznjivi Jezus! tvoja sveta vera je tisti zaklad, kterega moram vedno in naj bolj skerbno iskati. Za to tvojo sveto vero sem pripravljen dati vse, še celo tudi svoje življenje. Daj mi gnado, 272 da spolnim ta svoj sklep! Pomagaj moji veri! Oživi in ohrani v meni posebno terdno vero v tvojo resnično pričujočnost v tem naj svetejšem Zakramentu; da vi¬ dim in spoznam tvojo neskončno ljubezen do mene, da te potem tudi jaz tako lju¬ bim, kolikor te le kaka stvar ljubiti more. Le tebe, o Jezus! naj želim, le po tebi naj hrepenim, zdaj in vselej in na vekomaj! Amen. Darovanje. Ko so se približali zadnji trenutki ki si jih še preživel med svojimi dra¬ gimi učenci, si jim hotel zapustiti veden spomin svoje neskončne ljubezni. In kaj, o moj Jezus! si storil zato? Ločiti si se hotel, pa vender si hotel vedno biti pri nas! O nezapopadljiva ljubezen tvoja, ki je bila toliko znajdena! Kruh in vino si spremenil v svoje Telo, v svojo Kri! Lej, ljubeznjivi Zveličar! ravno zdaj se zopet obhaja na altarji spomin te tvoje neizrečene ljubezni! tvoj služabnik, tvoj namestnik ponavlja to sv. daritev. O sprejmi dobrotljivo te darove in z njimi 273 tudi naše serca. Skesane in ljubezni go¬ reče sklenemo s to daritevjo, da tebi dopadejo in da gorijo le za tvojo čast. Pripravi si jih ti, kakor tebi dopade; prenovi jih s svojim sv. duhom, in sprejmi jih, ko prijetni dar, naj ti bodo posve¬ čene na vse večne čase, na prošnjo Ma¬ rije, naše ljube Matere, in na prošnjo vsih nebeških prebivavcev. Amen. Saiiktus. Z angelskimi kori, z vsemi nebeškimi duhovi se v ljubezni združimo, ter spo¬ znamo neskončno veličastvo tvoje in ti pojemo večno čast in slavo. O Jezus! ki si naše altarje sebi v prebivališe zvo- lil, sprejmi milostljivo naše češenje tukaj na sedeži svoje ljubezni, svoje milosti, s tistim dopadajenjem, s kterim ga spreje¬ maš od nebeških prebivavcev tam v ne¬ besih. S tega sedeža blagoslovi nas, svoje otroke, da ti zvesto in vedno slu¬ žimo, le tebi dopadamo. Svet, svet, svet je naš Bog in Gospod v naj svetejšem Zakramentu! Tvoja čast, tvoja slava naj 12 ** 274 se razlega po vesoljnem svetu vekomaj. Amen. Pred povzdigovanjem. O nebeški Oče! sliši in usliši naše ponižne prošnje. Ozri se, o Jezus! mi¬ lostljivo na nas, in daj zmago svoji ljub¬ ljeni nevesti, sv. cerkvi, ktero si si pri¬ dobil s svojo lastno Kervjo. Varuj jo, razširi jo med nevernike in krivoverce, spreoberni vse grešnike, daj pravo, sveto gorečnost svojim služabnikom. Stori de¬ ležne te svete daritve vse, ki smo tukaj pričujoči, ali ki so z nami v duhu zdru¬ ženi, ali ki so se naši molitvi priporočili, in za ktere smo dolžni moliti. Tvoje za- služenje naj bo vsim tolažba in pomoč. Daj nam gnado, da te zvesto služimo, da delamo za nebesa, in vedno tebe hvalimo, ljubimo in častimo. — O Marija, Kra¬ ljica nebes in zemlje! nesi ti te naše prošnje, pa še svoje priloži, pred sedež svojega ljubega Sina Jezusa Kristusa, in uslišal jih bo. Lej, bliža se; prišel bo na altar. Tj e na altar, pred njega, deni vse te prošnje, deni tudi naše serca. O Marija! ako jih ti položiš pred njega, 275 jih bo milostljivo sprejel. Ljubljena Mati, prosi za nas! Amen. Povzdigovanje. O Mana nebeška! Jezus v sv. Reš- njem Telesu, tu na altarji pričujoč! Ve¬ rujem v tebe — upam v tebe — ljubim samo tebe — tvoj sem živ in mertev, zdaj in vekomaj. Spoznam svoje hudobije. Serčno jih obžalujem. O Jezus, ne za- verzi me! O Rosa nebeška! Jezusova presveta Rešnja Kri! operi me, zveseli me, zveli¬ čaj me. O naj te nikdar več ne žalim. Naj te vedno častim in hvalim; ker po tebi mi je došlo rešenje in zveličanje. Naj te časti nebo in zemlja vekomaj. Amen. Po povzdigovanji. Zares! strašno bi nehvaležen bil, ako bi še kdaj grešil, o moj Bog! ko vidim in spoznam, koliko si ti storil za-me, koliko in kako me ti ljubiš. O naj tega prav res nikoli več ne pozabim. Naj bo britkost tvojega terpljenja in tvoje smerti vedna bramba moji duši. V tvoje 276 svete rane naj se zatekam! Tvoje pre¬ sveto Telo in tvoja presveta Kri naj mi bo moč in edino veselje! Kako bi mo¬ gel žaliti še kdaj tako ljubeznjivega Go¬ spoda; kako povračevati toliko ljubezen s svojo gerdo nehvaležnostjo? O moj Jezus! ne pripusti nikdar tega, ter pod¬ piraj moj terdni sklep s svojo vsegamo- gočno gnado! Usmili se, o Bog! tudi ubogih duš v vicah. Reši jih iz terpljenja! Pokropi jih s svojo presveto Kervjo, da bo po- gašen hudi ogenj, da bodo potolažene njih uboge serca. Operi jih vsega greha in vse kazni, da očišene stopijo pred obličje tvoje in da tudi prosijo za nas, kakor mi zdaj za-nje prosimo; da se ne zgubimo v tem nevarnem popotvanji, te- muč da pridemo vsi srečno v njih družbo — v večno veselje, kjer te bomo ljubili in častili vekomaj. Amen. Oče naš. O blagor meni, da te, o moj Bog! smem imenovati svojega Očeta! srečen jaz, ker vem, da tudi meni je priprav- 277 ljen prostor tam v nebesih, kjer ti večno kraljuješ! Kraljuj pa tudi čez naše serca in vedno gospoduj čez nje, da ti zvesto služimo in ti vselej dopademo. Ne glej, kako smo te žalili! o glej le zasluženje Jezusa Kristusa, ki je Jagnje Božje, za¬ klano v odpušenje naših grehov. In to Jagnje je zdaj tukaj na altarji! O naj opere njegova predraga kri tudi mene, in naj zbriše vse moje grehe! Amen. Zavživanje. O preljubeznjivi Jezus! Umeri si za nas, da mi živimo. Ti nas poživljaš in krepčaš še vedno s svojim presvetim Te¬ lesom. Terdno verujem, da si resnično tukaj pričujoč. Ponižno te molim in ča¬ stim. Nisem vreden, da bi se približal tvoji sv. mizi; pa vendar upam, da me ne boš zavergel. V duhu saj se sklenem s teboj. Daj mi svojo gnado, svojo po¬ moč, da premagam vse skušnjave. O moj Jezus! žal mi je; žal mi je; serčno mi je žal, da sem grešil. Pa obljubim ti, da hočem zapustiti ves greh, in po svoji moči tudi zadostiti zanj. — O le 278 pridi, le pridi v moje serce! Saj te lju¬ bim, iu te vedno bolj ljubiti želim. Nik¬ dar me več ne zapusti. — Marija! o ljubljena Mati, pomočnica moja! prosi za-me. Daj tudi meni Jezusa, kakor si ga dala nekdaj Simeonu; in tudi jaz po¬ tem rad umerjem, ker smert me bo le preselila iz te solzne doline v mojo pravo domovino. O Marija! o Jezus! Amen. Konec sv. maše. Nebeški Oče! sprejmi milostljivo to daritev, kjer sem samega sebe z Jezusom tebi daroval. Odpusti mi, ako nisem bil dovolj pobožen pri tej sv. daritvi; pa dodeli mi gnado, da vedno bolj častim in hvalim to sv. skrivnost. Ti pa, o moj Zveličar! daruj se vedno za nas uboge grešnike svojemu ne¬ beškemu Očetu, da nam skazuje svojo milost. Preden pa se ločimo od tvojega obličja, še blagoslovi nas, da bodo vse naše dela nam teknile v večno življenje. Tvoji smo, tvoji biti želimo. Amen. O Marija! blagoslovi nas še ti, da zvesti ostanemo Sinu tvojemu. Ne jenjaj 279 prositi za nas, da se ne pogubimo, temuč da pridemo srečno k tebi v svete nebesa, in s teboj častimo in ljubimo tvojega in svojega Boga na vekomaj. Amen. -——— Sv. Alfonza Ligvorijana. V imenu Boga f Očeta, in f Sina, in sv. f Duha. Amen. Presveta Trojica! v tvojem imenu hočem biti pri tej sveti in veličastni da¬ ritvi, da te po dolžnosti častim in molim. Božji zveličar! daj mi skleniti se v duhu s tvojim mašnikom, da večnemu Očetu darujem predrago daritev, ki je dana za moje zveličanje, in dodeli mi tiste občutljeje, kteri bi me bili vnemali, ko bi bil na kalvariji pri kervavi daritvi tvojega terpljenja. Pristop. • (Ozri se v britkosti svojega serca na mnoge grehe, ki si jih storil v svojem življenji. Spomni 280 se zlasti tistih grehov, kteri te naj bolj ponižujejo. Potoži Bogu vso svojo revo in prosi ga, da ti odpusti grehe, in da ta sveta daritev skliče Božje preveliko usmiljenje na tvojo preveliko revo.) O moj Bog! spovem se ti vsih gre¬ hov ki sim jih storil. V pričo Marije, naj čistejši izmed vsih devic; vpričo vsih svetnikov in vsih vernikov spoznam, da sem kriv, da sem silno kriv. Zato pro¬ sim Marijo, preblaženo Devico, in vse svetnike, molite za me pri Bogu. O Moj Bog! milostivo usliši mojo molitev, in dodeli mi odvezo in odpu- šenje vsih svojih grehov! Gospod, usmili se nas l (Obudi v sercu veliko zaupanje v Božjo dobrotljivost, ki ti daje tako gotov pomoček, pri Bogu doseči milost.) O Bog, stvarnik naših duš! usmili se dela svojih rok. Usmiljeni Oče! bodi milostljiv svojim otrokom. Začetnik na¬ šega zveličanja! ki si bil za nas daro¬ van, vdeleži nas zasluženja svoje smerti in drage Kervi, ki si jo za nas prelil. Preljubeznjivi Zveličar, sladki Jezus! imej usmiljenje z našo revo in odpusti nam naše grehe! 281 Slava (Obudi v sercu veliko željo, skazati Bogu vso čast, in bližnjemu vse dobro, kar je v tvoji moči. Veseli se s svetimi angelji vred, da tudi ti spoznavaš skrivnost sv. vere. Tvoje serce naj se napolnuje z velikimi in visečimi mislimi od veličastva Božjega in njegovega Sina Jezusa Kri¬ stusa.) Oast Bogu na visokem, in mir lju¬ dem na zemlji, ki so svete volje. Hva¬ limo te, častimo te, molimo te, povišu¬ jemo te. Zahvaljujemo se ti zavoljo tvo¬ jega velicega usmiljenja. Bog, nebeški Kralj! Bog, vsegamo- gočni Oče! Gospod, edinorojeni Sin, Je¬ zus Kristus! Gospod, Bog, Jagnje Božje, Sin Očetov! Ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas! Ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo molitev! Ki sediš na des¬ nici Očetovi, usmili se nas! ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti sam Najvikši, s sv. Duhom, v veličastvu Boga Očeta! Amen. Molitev. Dodeli nam, o Gospod! po prošnji Marije, prečiste Device, in svetnikov, 282 ktere častimo, vse gnade, ki te jih mašnik, tvoj služabnik, prosi za se in za nas. Ž njim združen molim za vse tiste, za ktere sem dolžan moliti, in te prosim, o Gospod! daj meni in vsim pomoč, ki je potrebujemo, da kdaj dosežemo večno zveličanje, v imenu našega Gospoda Je¬ zusa Kristusa. Amen. Berilo. (Misli si, da živiš ob času očakov in pre¬ rokov, ki so neprenehoma zdihovali po Odrešeniku. Imej tudi njih hrepenenje, obudi v sebi njih željo in tiste čutila, ktere so takrat oni imeli. Tudi ti čakaš ravno tistega Zveličarja; ali ti si veliko srečnejši, kakor oni, zakaj gledal ga boš pri¬ čujočega.) O moj Bog! med toliko in toliko ljudmi, ki žive v nevednosti, si me po¬ klical k spoznanju prave vere. Glej, z vsim sercem sprejmem tvojo Božjo po¬ stavo; z vsim spoštovanjem poslušam, kar si nam oznanoval po svojih prerokih, in vse to sprejmem s tisto pokornostjo, ki sem jo dolžan besedi Božji, in vese¬ lim se iz vsega serca; da so se spolnile te obljube. 283 O moj Bog! zakaj ni moje serce enako sercu svetnikov stare zaveze? Za¬ kaj nimam enake želje, tebe spoznati in častiti, kakoršno so imeli očaki in pre¬ roki? Zakaj nimam serčne želje apostelj- nov, tebe ljubiti, ter samo le tvoj biti ? Hvangeli. (Evangeli, ki ga boš zdaj poslušal, naj ti bo pravilo tvoje vere in tvojega obnašanja, pra¬ vilo, ktero nam je dal sam Jezus Kristus in ktero smo obljubili spolnovati s kerstno obljubo, — pravilo, zoper ktero se velikrat pregrešimo, in po kterem bomo kdej sojeni ostro in brez usmiljenja.) O moj Bog! ne bodo me učili mo¬ jih dolžnosti preroki, ampak tvoj edino- rojeni Sin sam. Njegova je beseda, ki jo bom zdaj slišal. Ali kaj mi bo po¬ magalo, o Jezus! če tudi verujem, da je tvoja Beseda, če pa vender ne ravnam svojih del po tem spoznanji? Kaj mi bo pred tvojim sodnjim stolom pomagalo, da imam vero, če pa nimam dobrih del, ki izhajajo iz ljubezni do tebe? Verujem, o moj Bog! in vender ži¬ vim, kakor ko bi ne veroval, ali kakor da bi veroval drugemu evangeliju, kteri je 284 tvojemu naravnost nasproti. O moj Bog! ne sodi me, ker so moje dela vedno na¬ sprotne moji veri. Verujem, o moj Bog! daj mi moč in serčnost, da bom tudi spolnoval, kar verujem. Saj bo vsa ta čast tebi šla, o moj Jezus! Vera. (Poterjuj se zdaj v sv. veri. Karkoli nam sv. cerkev verovati zapoveduje, se opera na be¬ sedo Božjo; je po prerokih oznanjeno, v sv. pismu razodeto, s čudeži poterjeno v neizmotljivi sveti katoliški cerkvi shranjeno, po sv. mučencih spri- čano, in po vsili pravih kristjanih, ki se zvesto deržijo naše svete vere, poočiteno.) Verujem v enega Boga, Očeta vse- gamogočnega, stvarnika nebes in zemlje, vsih vidnih in nevidnih reči, in v enega Gospoda Jezusa Kristusa, Sinu Božjega, edinorojenega, kteri je rojen iz Očeta od vekomaj, kteri je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga, ki je rojen in ne storjen, kteri je iz Očetom enega bitja, po kterem je vse vstvarjeno, kteri je zavoljo nas ljudi in zavoljo na¬ šega zveličanja z nebes prišel (tukaj se pripogni z desnim kolenom) , in je meso 285 nase vzel po sv. Duhu iz Marije Device in se včlovečil. Tudi je bil križan za nas pod Poncijem Pilatom, je terpel in bil v grob položen. Tretji dan pa je vstal od smerti po besedah pisem. Šel je v nebesa. Sedi na desnici Očetovi, in bo spet prišel s častjo sodit žive ino mertve; njegovemu kraljestvu ne bo konca. Verujem v svetega Duha, Gospoda in oživljavca, kteri se iz Očeta in Sina iz¬ haja, kterega z Očetom in Sinom vred in enako molimo in častimo; kteri je po prerokih govoril. Verujem eno, sveto, katoliško in apostoljsko cerkev. Spoznam en kerst v odpušenje grehov. Verujem vstajenje mertvih in prihodnje življenje. Amen. Darovanje. (Spomni se nezapopadljive sreče, ki ti je došla, ker moreš v tej daritvi Boga naj bolj po¬ polnoma častiti, se mu tako zahvaljevati, da je tvoja zahvala enaka njegovim darem, ker moreš svoje grehe izbrisovati, ter za-se in za druge vse gnade prejeti, ki jih le potrebuješ. Dobro obra¬ čaj vse drage trenutke tega milostnega časa.) Neskončno sveti Oče, vsegamogočni, večni Bog! če ravno sem celo nevreden 286 pred-te priti, se vender prederznem, tebi ta čisti dar po mašnikovih rokah daro¬ vati s tistim namenom, s kterim je naš Gospod Jezus Kristus postavil to sveto daritev, in ki ga še zdaj ima, ko se vnovič na tem altarji za nas daruje. Darujem ti ta dar, da spoznam tvoje naj viši gospostvo čez mč in čez vse stvari; darujem ti ga v izbrisanje svojih grehov in v zahvalo za vse dobrote, ktere si mi tako preobilno delil. Darujem ti poslednjič, o moj Bog! ta visoki dar, da od tvoje neskončne do¬ brote zase, za svoje rodovince, dobrot¬ nike, prijatle in neprijatle dobim tiste drage zveličavne gnade, ki se morejo grešnikom dati samo zavoljo zasluženja Jezusa Kristusa, kteri le sam se sme ime¬ novati pravični, in ki je hotel za nas vse biti spravna daritev. Spomni se tudi, o Gospod! vsih ver¬ nih duš, in zavoljo zasluženja svojega Sina jim daj kraj hladu, luči in miru. Skaži milost, o moj Bog! svojim in mo¬ jim sovražnikom. Usmili se vsih never¬ nikov, vsih krivovercev in vsih grešnikov. Blagoslovi nje, kteri me preganjajo; in 287 odpusti mi moje grehe, kakor jim tudi jaz odpustim vse, karkoli mi hudega de¬ lajo, ali bi mi radi delali. Predglasje. (Vzdigni se v duliu v nebesa k sedežu Božjemu. Časti tamkej Gospoda v sv. strahu pred njegovim neskončnim veličastvom, in hvali ga z angelji in kerubini, kteri obdajajo sedež Božji. — Glej, bliža se srečni trenutek, ko bode kralj an- geljev in ljudi na altar prišel! O moj Bog! daj mi svojega svetega Duha, loči moje serce od vsih pozemelj- skih stvari, da bom le na-te mislil. O kako zelo sem dolžan, te vselej in po¬ vsod hvaliti, o Bog nebes in zemlje, ne¬ skončno veliki Gospod, vsegamogočni, večni Oče! O moj Bog! res je dolžnost, prav in dobro je, da se z Jezusom Kristusom sklenemo in te neprenehoma molimo. Po njem častč zveličani duhovi tvoje veli¬ častvo, po njem ti hvalo dajejo nebeške moči in se tresejo svete groze. Dodeli nam, o Gospod! da svojo slabo hvalo zdru¬ žimo s hvalo svetih angeljev, in da z njimi sklenjeni veseli glas ženemo: 288 Svet. Svet, svet, svet je Gospod, Bog vojskinih trum! Nebo in zemlja ste polni njegovega veličastva! Čast tebi na viso¬ kem! Cešen bodi, ki pride v imenu Go¬ spodovem! Čast tebi po višavah! Tiha maša. (Pomisli, kako bo Jezus zdaj prišel na al- tar, kakor na prestol neskončne milosti, kjer smeš tudi ti vpričo biti, da potožiš Jezusu vse potrebe, da ga prosiš in vse od Boga prejmeš. Ali nam bo pač Bog še kaj odrekel, ker nam je dal svo¬ jega edinorojenega Sina?) Ponižno te prosimo, premilostivi Oče! po Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, Gospodu našem, sprejmi in posveti te prečiste da¬ rove, ktere ti darujemo za tvojo sveto katoliško cerkev, da ji mir daš, jo va¬ ruješ, v edinosti ohraniš, in po vsem svetu vladaš; pa tudi za tvojega služabnika, na¬ šega papeža I., in našega škofa I., in za našega cesarja I., in za vse, kteri se derže prave katoliške in apostoljske vere. Prav posebno ti priporočujemo, o Gospod! vse, za ktere smo dolžni moliti; 289 vse, kteri so pri tej presveti daritvi pri¬ čujoči, zlasti pa I. I. In da ti bo nase češenje še bolj všeč, bodi združena naša molitev z molitevjo prečiste Device Ma¬ rije, Matere našega Gospoda in Zveli¬ čarja Jezusa Kristusa 5 bodi združena z molitvami vsili tvojih aposteljnov in mu¬ čencev in vsih svetnikov tvoje veličastne cerkve v nebesih. O moj Bog! da bi jaz zdaj imel tisto gorečo željo, s ktero so sv. očaki hrepeneli pri prihodu Mesi- jevem! o da bi vender imel njih vero in ljubezen! Pridi, moj Gospod Jezus, pre- ljubeznjivi Odrešenik sveta! pridi in stori naj veči skrivnost. Glej! Jagnje Božje kmalo pride, ki odjemlje grehe sveta. Povzdigovanje. (Glej, tvoj Zveličar in sodnik Jezus Kristus pride na altar. Molči nekoliko časa in čudi se temu, kar se na altarju godi. Ponovi gorečnost in prepusti serce čutilu spoštovanja, zaupanja in otročjega straliu Božjega.) Včlovečena Beseda! Gospod Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek! ve¬ rujem, da si tukaj pričujoč. Molim te z vso ponižnostjo svojega serca, ljubim te St. ura. 13 290 iz vsega serca; in ker danes iz ljubezni k meni prideš, se ti tudi jaz hočem vsega posvetiti. Češena bodi, predraga Kri! ki si jo ti, o moj Jezus! prelil za vse ljudi. Upam, da tudi za-me ni bila zastonj prelita. Daj mi gnado, vdeležiti se za- služenja, ktero si mi s prebritko smertjo pridobil. Preljubeznjivi Jezus! glej, svoje serce ti darujem v zahvalo za neskončno dobroto, ki te je nagnila, da si iz lju¬ bezni do mene življenje daroval svojemu nebeškemu Očetu. Sklep tihe maše. (Poln ljubezni premišljuj svojega Jezusa na altarji, premišljuj skrivnosti, ki jih tukaj ponav¬ lja. Daruj mu serce in telo. Daruj se vsega nebeškemu Očetu, in prosi ga, naj milostljivo sprejme molitve, ktere mu ta preljubi Sin za-te opravlja. Moli tudi ti za druge.) O moj Bog! kolika bi bila pač moja nehvaležnost, ko bi v novič v greh pri¬ volil, od kar sem vidil, kar se je tukaj zdaj godilo. O moj Bog! nikdar ne smem pozabiti, česar si me opomnil po tej vi¬ soki skrivnosti, namreč bolečin, ki si jih 291 prestal v svojem terpljenji. Nikdar ne smem pozabiti, da je tvoje ranjeno telo, da je tvoja za-me prelita kri na tem al- tarji resnično pričujoča. Glej, neskončno veličastni Bog! zdaj ti resnično darujem čisti, sveti in brezmadežni dar, ki si nam ga ti sam hotel dati, in ki so bile vse druge daritve le njegova slaba predpo- doba. O veliki Bog! tukaj je resnično več, kakor v vsih daritvah, ktere so ti darovali Abel, Abraham in Melkizedek. Edina daritev, vredna tvojega altarja, je naš Gospod in tvoj Božji Sin Jezus Kri¬ stus, nad kterim imaš vse dopadajenje od vekomaj. Ponižno te prosimo, vsegamogočni Bog! naj bodo vsi, kteri se z ustmi ali sercem vdeležujejo te presvete daritve, s tvojimi dobrotami napolnjeni. Dodeli, o moj Bog! da bodo tudi duše vernih, ki so zaspali v miru sv. cerkve, teh tvo¬ jih dobrot deležne, zlasti I. I. — O Go¬ spod! zavoljo te daritve jih reši vsega terpljenja. Neskončno milostljivi Bog! tudi nam grešnikom, ki smo tvoji služabniki in upamo v tvoje veliko usmiljenje, daj gnado, da se bomo kdej združili s tvo- 292 jimi svetimi aposteljni in mučenci in z vsimi svetniki, da te bomo z njimi zdru¬ ženi vse večne čase ljubili in hvalili. Oče naš. (Zdaj smo z Jezusom vnovič na Kalvariji. — Ostanimo pod križem v serčnem žalovanji, kakor Marija Magdalena, v zvesti ljubezni, kakor sveti Janez, s terdnim upanjem svojega Zveličarja en¬ krat v veličastvu gledati, kakor drugi učenci. Ozirajmo se sem ter tje od daleč na nje, in ob¬ jokujmo svoje grehe, kakor sv. Pavel.) O moj Bog! kako srečen sem, da si ti moj Oče! O, kako me razveseljuje misel, da bodo nebesa, kjer zdaj ti kra¬ ljuješ, kedej tudi moje prebivališe! Vla¬ daj , o Gospod! vse serca in voljo vsili ljudi. Daj svojim otrokom dušno in te¬ lesno hrano. Glej, jaz odpustim vsim ljudem iz vsega serca, odpusti tudi ti meni. Poterduj me v skušnjavah, in podperaj me v terpljenji tega revnega življenja; varuj me posebno greha, naj- večega zlega. Amen. Jagnje Božje. (Bog, ki je tako veličasten v nebesih, tako mogočen na zemlji in tako strašan v peklu, je 293 na altarji kakor pohlevno in milostljivo jagnje. Pride pa izbrisovat grehe vsih in zlasti tvoje. Kako močno naj ti povišuje ta misel zaupanje, kako močno naj te tolaži!) Jagnje Božje! ki si bilo za-me za¬ klano, usmili se me! O presveta daritev, ki si bila daro¬ vana za moje zveličanje, reši me! Božji Srednik, dobodi mi milost pri svojem Očetu, svoj mir mi daj! Obhajilo. (Za duhovno obhajilo obudi vnovič vero v pričujočnost Jezusa Kristusa. Obžaluj tudi svoje grehe in imej goreče želje, svojega Zveličarja z mašnikom v svoje serce sprejeti. Prosi Jezusa, da to hrepenenje milostljivo sprejme in se s pode- litevjo svojih gnad s teboj sklene. Ako pa hočeš v resnici sv. Obhajilo prejeti, moli obhajilne mo¬ litve, ki jih zadej nahajaš.) O moj preljubeznjivi Jezus! kako rad bi bil med tistimi srečnimi kristjani, ki smejo vsaki dan k tvoji mizi pristopiti! O kako dobro bi bilo za-me, o moj Jezus! ko bi te smel zdaj v svoje serce sprejeti, da bi te po dolžnosti počastil, in ti potožil svoje potrebe, in se vdele- žil gnad, ki jih deliš njim, ki te resnično 294 prejmejo! Ker pa zdaj nisem vreden tč milosti, o moj Bog! pridi ti moji veri na pomoč. Odpusti mi vse grehe; zakaj glej! studim jih iz vsega serca, ker jih ti sovražiš. Sprejmi mojo resnično željo, s te¬ boj se skleniti. Očisti me z žarkom svoje gnade in daj, da te bom smel skorej v svoje serce sprejeti. Zdaj te pa prosim, o moj Bog! dodeli mi tiste gnade, ktere po mašnikovem obhajilu dobivajo vsi verni, kteri so pri tej sveti daritvi. O moj Bog! pomnoži po tem pre¬ svetem Zakramentu mojo vero, poterdi moje upanje, očisti v meni ljubezen, ki jo imam do tebe; daj, da bom le po tebi hrepenel, da bom le za-te živel. Amen. Poslednje molitve. (Skerbi, da boš prinesel Jezusu dar za dar. Daruj mu tedaj iz ljubezni do njega samega sebe, lastno ljubezen, strah pred ljudmi, vso nevoljo in vse nagnjenja, ki te zaderžujejo v spolnovanji tvojih dolžnost.) O moj Bog! ti prideš darovat se za moje zveličanje; glej! tudi jaz se ho¬ čem darovati za tvojo čast. Glej, tvoja ^295 daritev sem, ne prizanašaj mi. Rado- voljno hočem sprejeti vse terpljenje, ktero mi boš poslal. Vse nadloge hočem spre¬ jeti iz tvojih rok, in jih skleniti s ter- pljenjem svojega Jezusa! Poslednjič terdno sklenem, naj manjši greh sovražiti, in se ga varovati, zlasti pa se ogibati tistih grehov, v ktere me hudo nagnjenje naj močneje vabi. O moj Bog! tvoje zapo¬ vedi hočem zvesto spolnovati, in raji vse zgubiti in preterpeti, kakor le eno tvojih zapoved prelomiti. Mašnikov blagoslov. O moj Bog! blagoslovi te svete sklepe! blagoslovi nas vse z roko svojega maš- nika, in daj, da bo tvoj blagoslov vedno uad nami. V imenu Boga -j- Očeta, in f Sina, in sv. j- Duha. Amen. Poslednji evangeli. O Božja Beseda! edinorojeni Sin Boga Očeta, prava Luč sveta, ki si z nebes prišel, in nam pot tje pokazal; 296 nikar ne pripusti, da bi bil enak nesreč¬ nemu ljudstvu, ki te ni hotlo spoznati Mesija. O moj Bog! nikar ne pripusti, da bi tako oslepel, kakor uni nesrečni, ki so raji hotli biti sužnji hudobnega duha, kakor pa otroci Božji, v ktere si jih hotel preroditi. Včlovečena Beseda! molim te z vso ponižnostjo. Le v tebi je vse moje upa¬ nje, in zvesto pričakujem, da, ker si moj Bog, in sicer Bog, ki se je včlovečil za¬ voljo našega zveličanja, mi boš dal gnade, ki jih potrebujem v svoje posvečenje tu¬ kaj na zemlji, da te bom kdej vso več¬ nost v nebesih imel. Amen. 297 Spovedne molitve. (Sv. Alfonza Ligvorijana.) (Misli si, da je ta spoved poslednja v tvo¬ jem življenji. Pripravljaj se za njo kakor človek, kteri je na smertni postelji, in že prav blizo groba. Prosi Boga, naj ti pomaga vest dobro izprašati, in naj ti razsvetli um, da boš svoje grehe prav spoznal.) © Bog in Oče vse svetlobe! raz¬ svetlil si vse ljudi, kteri pridejo na ta svet, pošlji vender v moje ubogo serce žarek sv. ljubezni in pravega kesanja, da bom mogel zoper tebe storjene grehe prav spoznati, obžalovati in se jih izpo¬ vedati. Ti pa, Mati mojega Boga! ki si to¬ likanj ljubeznjiva vsim grešnikom, kteri žele svoje grehe resnično obžalovati, stoj mi na strani s svojo milostjo in gnado, ki vse premore, ti, o Marija! moje edino upanje za Bogom! Moj sveti angelj varh! pomagaj mi s svojo pomočjo spoznati vse razžaljenja, kterih sem se zoper svojega Boga kri- 13 ** vega storil. Vi svetniki in izvoljenci ne¬ beški! prosite za-m e, da obrodim vreden sad pokore. Amen. Klicanje k sv. Duhu. Grešnik sem, o moj Bog! Nisem spolnil, kar sem ti bil obljubil pri zadnji spovedi. Zopet sem se povernil v poprejš¬ nje grehe, in morebiti sem še veliko druzih grehov storil. O moj Bog! kako zelo me vest peče! zopet moram klicati v tvoje neskončno usmiljenje. Rad bi iz vsega serca se danes spreobernil; rad bi zopet dobil tvojo ljubezen; ali sam iz sebe nič dobrega ne premorem. Zato prosim tebe, o sveti Duh! tvoje božje pomoči. Razsvetli me, da vse svoje grehe spoznam in si jih ne zakrivam. Spre- oberni mi serce, da svoje grehe iz serca studim in terdno sklenem, resnično po¬ boljšati se. Poterdi me, da pri spovedi vse storjene grehe odkritoserčno razode¬ nem, iz napčne sramožljivosti nič ne za¬ molčim ali ne prikrijem, in da tako vre¬ den sad pokore obrodim. O sveti Duh vsih milost! ne zaverzi prošnje nesreč- 299 nega grešnika. Prosim te po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našem, usliši mojo moli¬ tev. Amen. Kratko izpraševanje vesti. Ali sem radovoljno imel, ali privolil v misli: Nečimerne — napuhnjene — nečiste — poželjive — nevošljive — škodoželjne — ne- poterpežljive — jezne — maševavne — na- tolcevavne s prederzno sodbo — žalivne — bogokletevske — dvomljive v veri? v besede: Poželjive — nečimerne — ošabne — prevzetne z bahanjem — lažnjive s krivo pri¬ sego — jezne — prepirljive s preklinjanjem in rotenjem — bogokletevske — opravljive — obrekljive — zaničevavne — zasramo- vavne — prilizovavne — zapeljive — ne¬ sramne — pohujšljive? v djanja: Postopati — čas slabo obračati — za denar igrati — pri igri kregati se — golju¬ fati — dolžnosti zanemarjati — dolžno molitev ali dobro delo opustiti — sveto mašo, pri- 300 digo zamujati — nedelje in praznike slabo obračati — pri molitvi iz lenobe razmišljen biti — post prelomovati — zanikernost v opravilih — bližnjemu škodovati — napuh- njen, gizdav biti — neusmiljen do ubozih — nečistost s seboj ali z drugimi delati — jeze ne zatirati — nezmerno jesti in piti — ne- vošljivost — lenoba v službi Božji — tujega blaga ne poverniti — bližnjemu vse škode ne popraviti — nepokoršina do staršev in pred¬ nikov — druge zapeljevati ali pohujševati — tujih grehov se vdeleževati. Pred spovedjo k Jezusu in Mariji. Molitev sv. Alfonza. O moj Jezus! toliko si terpel, vso svojo Kri in svoje življenje si dal, da bi te ljubil. Jaz pa, da bi stregel svoji lastni ljubezni, sem ti to le z nehvalež¬ nostjo povračeval. Oh! kolikrat sem se od tebe obernil in zgubil tvojo gnado. Vedil sem sicer, da me grehi pred teboj ostudnega delajo, oh! vedil sem, pa sem jih vender storil! O moj preljubi Odre¬ šenik! ozdravi me zavoljo drage kervi, ki si jo za-me prelil. „ Prosimo te te- 301 daj, pridi na pomoč svojim služabnikom, ktere si z drago kervjo odrešil!" Žal mi je iz vsega serca, da sem tvojo neskončno dobroto razžalil. O moj Bog pomnoži mi to žalost, to kesanje. Daj mi tako žalost zavoljo mojih grehov, da bom do smerti obžaloval, ker sem tebe žalil. Ko bi mogel zdaj umreti, bi te nič več ne mogel ljubiti. O moj Bog! ker mi še priložnost daješ ljubiti te, te hočem resnično ljubiti, in nič druzega nočem ljubiti, kakor le tebe. Ljubim te, moja naj viši dobrota! ljubim te iz vsega serca! in ker te ljubim, ti daru¬ jem vso svojo voljo. Daj mi gnado, da te bom v prihodnje zmeraj ljubil in po¬ tem stori z menoj, in ukazuj z menoj, kakor ti je všeč. Zakaj glej! vse sprej¬ mem. Daj mi gnado, da v vsih skuš¬ njavah, v vsih nevarnostih se k tebi za¬ tekam ; in le pri tebi pomoči išem. O Marija, Mati moja! dobodi mi to gnado, da se v skušnjavah vselej k Bogu in k tebi zatekam; ker pri Bogu vse premoreš. Spomni se, o preusmiljena Devica! i. t. d. kakor stran: 115. 302 Molitev. Papeža Pija VI. O Bog! ki ti je lastno usmiliti se vselej in prizanesti, ne glej na število in hudobijo mojih grehov, ampak na veli¬ kost svojega usmiljenja. Oh, ne zaverzi potertega in ponižanega serca! S tvojo pomočjo hočem svoje življenje poboljšati, vseh nevarnost in grešnih priložnost ogi¬ bati se; celo raji umreti, kakor še kdaj grešiti. Pokori me, o Bog in Gospod! ki sem te tolikrat in tako zelo razžalil; pokori me, kakor ti je všeč — vse sem zaslužil. Le to te prosim po tvojem pre¬ ljubem Sinu, ki je umeri za nas greš¬ nike, nikar nas ne zaverzi na vekomaj spred svojega obličja; ne odreci mignade še v tem življenji vreden sad pokore ob¬ roditi, da enkrat v nebesih z vsimi sve¬ timi spokorniki tvoje preveliko usmiljenje vekomaj hvalim in častim. Amen. 303 Po spovedi k Jezusu. (Molitev sv. Alfonza.) Moj Bog! dovolj dolgo si me pre¬ našal. Ne boš dalje na-me čakal. Vsega se ti darujem. Tolikrat si me že opo¬ minjal, svetu odpovedati se in le tebe ljubiti; tudi danes me kličeš. Glej, tu¬ kaj sem, sprejmi me v svoje naročje; zdaj se ti dam popolnoma vsega. O čisto Jagnje! ki si se na križi, na Kal¬ variji, za-me darovalo; očisti me ti po¬ prej s svojo kervjo, odpusti mi vse raz¬ galjenja, ki sem ti jih prizadel, in vnemi me potem s svojo sv. ljubeznijo. Ljubim te čez vse, ljubim te iz vsega serca! Kaj bi pač še na zemlji najdel, kar bi bilo bolj vredno moje ljubezni, kakor ti ? Kdo me je na zemlji bolj ljubil, kakor ti? — Mati Božja, moja besednica Ma¬ rija! prosi za-me, in stori, da resnično >n za vselej poboljšam svoje življenje. V tebe upam. Amen. 304 Molitev k Materi Božji. Sv. Anzelma. Hvaljen bodi Gospod Bog, ki me je opral v kervi svojega Sina, in je na tvojo priprošnjo, o Marija! raztergal vezi mojih grehov, ki so mi zdaj odpušeni! Zdaj smem v miru iti. Vsi ljubi svet¬ niki naj s teboj vred namesto mene Boga neprenehoma časte in hvalijo zavoljo nje¬ gove dobrotljivosti in njegovega neskonč¬ nega usmiljenja. Oh, ko bi mogel zdaj z opravljanjem svoje pokore Gospoda ravno tako neskončno častiti in veseliti, kakor sem ga s svojimi grehi onečastil in razžalil! O presveta Devica! ki si tako neizrečeno dopadljiva v očeh Najvišega, združi moje zadostovanje z neskončno vrednim zadostenjem svojega Sina Jezusa Kristusa, in pokaži ga s svojim obilnim zasluženjem očem Božje pravice. Sprosi mi gnado, da obrodim vreden sad po¬ kore. Sveta Marija! sprosi mi pri svo¬ jem ljubem Sinu dobrega duha in mo¬ drost svetnikov, da bo moje življenje po vseh postavah in zapovedih Božjih brez graje. Amen. 305 Molitev sv. Frančiška Salezija. O Bog, usmili se me zavoljo Jezu¬ sovega zasluženja! Moj Bog! stopim pred tebe, ves ubog in brez vsega zasluženja. Nič ni¬ mam, s čimur bi ti mogel zadostiti za svoje pregrehe. Pa darujem ti zaslu- ženje Jezusa, tvojega ljubega Sina, ktero je neskončno veči, kakor vse razžaljenja, ktere smo ti jaz in vsi drugi ljudje kdej prizadjali. Večni Oče! darujem ti ceno rešenja, ktero je Jezus Kristus umirajoč ua križi za-me dal. O Gospod! glej na Jezusovo obličje, sliši glas njegove kervi, ki prosi za-me usmiljenja. In če moje oči zdaj nimajo solza za objokovanje mojih grehov, pa glej na solze svojega edinorojenega Sina in na vse kervave kaplje, ki jih je v življenji in ob smerti za-me prelil. Odpusti mi tedaj, o moj Bog! moj papuh, in mojo nečimernost zavoljo ne¬ izrečene ponižnosti svojega preljubega Sina. Zavoljo njegove presvete resnice in lju¬ bezni mi odpusti vso hudobijo, in zavoljo 306 njegove popolnoma ubožnosti vso lakom¬ nost. Zavoljo deviške čistosti njegovega telesa mi odpusti vso nečistost mojega serca in mojih počutkov. Zavoljo lakote in žeje, ktero je terpel v pušavi in na križi, mi odpusti vso nezmernost in samo- goltnost. Zavoljo sladke krotkosti in po¬ hlevnosti brezmadežnega Jagnjeta mi pri¬ zanesi, kar sem se pregrešil z jezo, z upornostjo in z maševanjem. Zavoljo njegovega skesanega prizadevanja in truda za moje zveličanje mi odpusti vso lenobo in mlačnost. Zavoljo vsega njegovega zasluženja in zavoljo njegovih neskonč¬ nih popolnamost mi odpusti brezštevilne pomanjkljivosti in pomote moje. Amen. 307 Obhajilne molitve. i©d)n@§li. Vera. W —. tn _ 03 ® a a o s Sh m Pn ki grehe sveta o Gospod! ki grehe sveta usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta usmili se nas, o Gospod! odjemlješ; odjemlješ; odjemlješ; Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš (i. t. d. tiho.) V. In nas ne vpelji v skušnjavo. O. Temuč reši nas hudega. Amen. 1. K presvetemu Rešuj emu Telesu. (Kadar je izpostavljeno.) V. Kruh z nebes si jim dodelil. O. Kteri ima vso sladkost v sebi. Molimo. O Bog! kteri si nam v prečudnem zakramentu spomin svojega terpljenja za- 390 pustil, daj nam, te prosimo, svete skriv¬ nosti tvojega Telesa in tvoje Kervi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo. (Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen.) Za odvcrnjenje vseh nadlog in nevarnost. Vsegamogočni, večni Bog, nebeški Oče! poglej z očmi svoje neskončne mi¬ losti naše reve in nadloge. Usmili se vseh vernih kristjanov, za ktere se je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus, voljno grešnikom v roke dal, in je tudi svojo drago Kri na lesu svetega Križa prelil. Po tem Gospodu Jezusu odverni, milostljivi Oče! zaslužene šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti, punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino, bo¬ lezni in žalostne revne čase. Vsegamogočni, večni Bog! usmili se svojega služabnika, našega papeža L, in vodi ga po potu večnega življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno, že¬ lel, in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vladar vsili vernih! glej milostljivo na svojega služabnika na- 391 šega škofa I., ki si ga pastirja naši škofiji postavil; dodeli mu, da tistim, čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobremu služi, in tako s čedo, ki mu je izročena, večno življenje doseže. Bog, varh vseh kraljestev, dodeli svojemu služabniku, našemu cesarju I., spoznati in častiti tvojo moč, s ktero se sovražnik premaga, da bo, ker je iz tvoje volje cesar postal, tudi v tvojem varstvu vselej mogočen. Razsvetli in poterdi v vsem dobrem duhovske in deželske oblastnike in go¬ sposke, da nas bodo na vse to napelje¬ vali, kar more k tvoji Božji časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči vsega keršanstva pripomoči. Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je prositi, za, svoje prijatle in neprijatle, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za žive in mertve. Vsegamogočni, večni Bog! ki gospo¬ duješ čez žive in mertve, in se usmiliš vseh, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, pohlevno te prosimo, da vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se že s sveta ločili, 392 na prošnje vseh tvojih svetnikov, od tvoje dobrote odpušenje vseh svojih grehov dosežejo. Dodeli nam, o Bog miru! pravo edinost v veri brez vsega razdertja in ločitve. Preoberni naše serca k pravi po¬ kori in k poboljšanju našega življenja. Vžgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsi pravičnosti, da ti bomo kakor tvoji pokorni otroci v življenji in v smerti prijetni in dopadljivi. Tebi, o Gospod! bodi vedno pripo¬ ročeno vse naše djanje in nehanje, naše delo in opravilo, naše življenje in naša smert. Daj nam tvojo milost tukaj vži- vati in tamkaj z vsemi izvoljenimi doseči, da te bomo v večnem veselji in zveličanji hvalili in molili. To nam dodeli, o Gospod nebeški Oče! po Jezusu Kristusu, svojem ljubem Sinu, Gospodu našem in Odreše¬ niku, kteri s teboj živi in kraljuje v edi¬ nosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej pri nas! O. Amen. Oče naš. Češena si Marija. (Petkrat.) 393 Nektere molitve in dobre dela, s kterimi se lahko odpustki zadobijo. (Tz bukev: »Vedno češenje«.) Opomba. Rimski papeži tirjajo, da se molitvice, za ktere so odpustke dodelili, po¬ božno in s skesanim sercem molijo. Zvezdica * konec molitvice pomeni, da se odpustek tudi dušam v vicah oberniti za- more. Besede: „ob mescu popolnoma" pomenijo, da kdor molitvico celi mesec moli, saj po enkrat na dan in sv. Zakramente vredno prejme, zadobi popolnoma odpustek, če tudi sicer moli, kar se k zadobljenju odpustkov navadno tirja. Kdor vsaki dan le nekoliko časa oberne za te molitve, o kako veliko odpustkov se lahko vdeleži! 1. Kdor obudi tri Božje čednosti: Vero, upanje in ljubezen, zadobi vselej 8 let 135 dni odpustka.* — (ob mescu popolnoma)*. 2. Za molitev: »Naj se zgodi vselej naj pravičniši, naj častitljivši, naj Ijubez- njivši volja Božja, in naj ji bo čast in slava v vsih rečeh". 100 dni enkrat na dan*. 16 ** 394 3. Za molitev: »Svet, svet, svet je Gospod vojskinih trum; vsa zemlja je polna tvoje slave! Čast bodi Bogu Očetu, Sinu in sv. Duhu!“ 100 dni enkrat na dan*. In trikrat na teden po 300 dni*. 4. »Nebeški Oče! darujem ti pre¬ drago Kri Jezusa Kristusa v zadostenje za svoje grehe, in za potrebe sv. cerkve! 11 100 dni vselej. 5. »Jezus! Marija!“ 25 dni vse¬ lej; ob smertni uri popolnoma odpustek. 6. „Bodi česen in hvaljen vsaki čas naj svetejši in Božji Zakrament! 11 — Med povzdigovanjem 100 dni*; — ob mescu popolnoma. — Drugekrati po 100 dni. — Ve¬ liki četertek in potem 8 dni, če se moli tri¬ krat: po 300 dni. 7. Pred podobo Jezusovega sladkega serca: „0 moj ljubeznjivi Jezus! Jaz I. ti darujem svoje serce, da ti skažem svojo hvaležnost, in da zadostim za svoje grehe, in se ti vsega popolnoma darujem, in s pomočjo tvoje gnade sklenem, za naprej ne več grešiti 8 . 100 dni vsaki dan*; ob mescu popolnoma. 8. »Jezus, Marija, Jožef! darujem vam svoje serce in svojo dušo". — »Je- 395 zus, Marija, Jožef! stojte mi na strani v mojih smertnih težavah!“ — „ Jezus, Marija, Jožef! naj z vami spravljen umer¬ jeni!“ 300 dni vselej. — 100 dni za vsaki zdihljej posebej. 9. »Usmili se me, o Jezus!" 100 dni vselej. 10. „češeno bodi sveto in neoma- dežano spočetje prcčiste Device Marije!" 100 dni. n. „0 brez madeža spočeta Devica Marija, prosi za nas Očeta, čigar Sina si od svetega Duha spočetega svetu rodila!" 100 dni vselej. 12. „0 Marija! brez madeža spo¬ četa, prosi za nas, ki k tebi pribežimo!" 100 dni. 13. »Angelj Božji, ki si moj varil, mene tebi izročenega po zgornji milosti danes razsvetljuj, varuj, vodi in vladaj. Amen". 100 dni*; ob mescu popolnoma. 14. Moli za umirajoče 3 Očenaše v čast terpljenja v in smertnih težav Jezusa Kri¬ stusa, in tri Češena si Marije v čast Marij- nih britkost, ktere je občutila pri smertnih težavah Jezusovih. 300 dni vselej*; ob mescu popolnoma. 396 15. Oče naš, češena si Marija, in besede: „Sv. Frančišk Ksaveri, prosi za nas!“ 100 dni* — za ude bratovšine za razširjanje sv. vere. Za vsako drugo dobro delo, ki se v namen misijonov stori: 100 dni. 16. V čast Marijnih žalost sedem Če¬ šena si Marij, in vselej zdihljej: „O Marija, sveta Mati, sprosi mi gnado, da si vtis¬ nem v svoje serce rane svojega Zveli¬ čarja!" 300 dni*; — ob mescu popolnoma. 17. Kdor se prikloni, kadar moli: „Čast bodi Bogu Očetu" i. t. d. 30 dni. 18. Če se podoba sv. Križa pobožno poljubi: 1 leto. 19. Če se moli molitev sv. Bernarda: »Spomni se, o Devica" i. t. d. 300 dni vselej. 20. Če se moli pesem: »Pridi sveti Duh!" 100 dni vselej. 300 dni o binkoštih in v osmini*; ob mescu popolnoma. 21. Kdor moli rožni venec sv. Brigite: od vsacega zerna 100 dni*; ob mescu po¬ polnoma, in še druge odpustke. 22. Če se moli pred podobo sv. Jezu¬ sovega serca, ki je očitno izpostavljena v češenje: 8 let 135 dni. 397 23. Za lavretanske litanije 300 dni vselej; popolnoma ob petih Marijnih pogla¬ vitnih praznikih. 24. Za: Čast bodi Bogu i. t. d. zju¬ traj, opoldne, zvečer v zahvalo sv. Trojici za gnade, ktere je dodelila Mariji prečisti Devici: 300 dni*; ob mescu popolnoma; vselej po 100 dni. 25. V zadostenje za nečast, ki se dela Mariji Devici in svetnikom, moli: „Cešena bodi Kraljica!" i. t. d.; zvečer: „Pod tvojo pomoč" i. t. d. in zraven tega: „ Dovoli, o sveta Devica! da prepevam tvojo čast. Cešen bodi Bog v svojih svetnikih in v vsih svojih delih. Amen. 100 dni za en teden 8 let 135 dni, za dva mesca popol¬ noma. 26. Če se moli zvečer psalm: „Iz globočine" i. t. d. in se pristavi: „ Bog jim daj večni mir in pokoj" i. t. d.; kdor tega ne zna, naj moli Oče naš in „Bog jim daj večni mir ff i. t. d. 100 dni*. 27. Litanije za srečno smert: 100 dni*. 28. Angeljsko češenje: 100 dni; ob mescu popolnoma. 29. Kdor pol ali saj četert ure pre¬ mišljuje, in sicer celi mesec, dobi popolnoma odpustek. 398 30. Kdor pred svetim Rešnjim Telesom poklekne: 260 dni. 31. Vsaki dan Marijnega mesca (maj- nika) 300 dni*; ob mescu popolnoma, kdor Marijo očitno ali pa tudi doma na tihem časti. Posebni odpustki za ude bratovšine Matere Božje. 1. Za spraševanje vesti zvečer: 7 let*. 2. Kdor gre ob delavnikih k sv. maši: 7 let*. 3. Kdor ubozega bolnika obiše: 7 let*. 4. Kdor gre v kako pobožno zbirališe, ali k službi Božji, k pridigi ali kakemu du¬ hovnemu govoru: 7 let*. 5. Kdor moli za koga, ki je v smert- nih težavah, ali kadar mu zadnjo uro zvoni: 7 let*. 6. Za spravo med sovražniki: 7 let*. 7. Kolikorkrat svoj sklep ponoviš: 40 dni. Veliko duhovnega dobička ima, kdor ška- pulir nosi, ali če ima pri sebi rožni venec, ali podobo križanega Jezusa, ali kako blago¬ slovljeno svetinjo; ali če je ud kake od cerkve poterjene bratovšine. — 60 dni odpustka imajo udje bratovšine vednega češenj a sv. Rešnjega Telesa vsaki dan za vsako dobro delo. 399 Mašne. I. K i r i e. Is 1 red Bogom pokleknimo, Povzdignimo serce: V nebesa zdaj pošljimo Vse misli in želje. Ta dar presvete maše Sprejmi od nas, o Bog! Naj zbriše grehe naše, Naj varje nas nadlog. Mi grešniki spoznamo, Žalili smo Boga, O težko vest imamo, Pokoja nam ne da, Marija, vsi svetniki, Pomofii pros’mo vas; Smo grešniki veliki, O Kriste, usmil’ se nas! 400 & 1 o r i a. Bogu bod’ čast in hvala! Na zemlji mir ljudem; K’ je milost Božja dala Eešenje vsem stvarem. Bog! hvalo ti pojemo, Prišel si greh odvzet; Ti slavo, čast dajemo; Ti sam, o Bog! si svet. E v a n g e 1 i. Bog sam nam oznanuje V življenje srečno pot, Temoto razsvetljuje, Nas varje grešnih zmot. Kristjani, poslušajmo, Kaj Jezus nas uči; Po njem se vsi ravnajmo, On zglede nam deli! Darovanje. Sprejmi Bog, Oče večni! Za nas prečisti dar Ga grešniki nesrečni Damo na tvoj altar Za svoje hudobije, In celega sveta; Naj nam jih čisto zmije, Nam tvojo milost da. V ponižnosti pošljimo Ta sveti dar v nebo, Gospod Boga prosimo, Da mu prijeten bo. Da naj mu bo češenje, V zahvalo ino čast, Nam vernim pa v življenje, In sveti cerkvi v rast. S a n k t u s. Svet, svet, svet Bog nebeški, Oblast imaš čez vse! Ves svet in rod človeški Ti hvalo, čast daje. Naj vedno hvaljen bode, Česen povikševan, Odrešit vse narode Od Boga nam poslan! Po povzdigovanji. O angelji, hitite, In pridite z nebes! Z nam’ sveti kruh molite, Nič več kruh, Bog je res. Počutkom vsim telesa, Je Jezus tukaj skrit, Da b’ skoraj šli v nebesa Ga gledat in častit! Z a vži vanj e. Moj Jezus! tebe vžiti Iz serca zaželim; Pa k teb’ ne morem priti, Ker tolikrat grešim. Operi dušo mojo, Slabosti njene veš; Pokaži milost svojo, Da v duhu v mene greš. Konec. Svet dar smo dokončali, Odpeli čast Bogu; Očetu darovali Njegovega Sinu. Mertvim in živim sprava Za grehe naj bo to; Naj nam bo vsem zastava, Da pridemo v nebo. II. Kirie. log, pred tvojim veličastvom Molimo iz praha te, S svoje milosti bogastvom Se ozri v nas grešnike. Dar ta naš ti naj dopade, Jagnje je brez madeža: Jezus, vir nebeške gnade, Ki odjemlje greh sveta. G1 o r i a. Čast Bogu na visokosti! Sveto je njegovo ime; Po stvarjenja širokosti Naj ga vse stvari časte, Bodi hvaljen! bodi moljen ! Vebrii, trojedini Bog! V tvojo večno čast od voljen, Naj ti služi zemlje krog. E v a n g e 1 i. Evangeli je resnica, Varuje nas grešnih zmot, Nam je luč, nam je vodnica Skoz življenja temno pot. Nauk večnega življenja Ti, o Jezus! sam imaš! Luč modrosti, razsvetljenja, Učenik, nam vernim daš. Ofertori. Večni Oče vse dobrote! Mil’ poglej na ta altar, Za brezkončne grehov zmote Ti damo prijeten dar. Svet’ga kruha ino vina Dar ponižno darovan, To je blagor tvoj’ga Sina Za žive in mertve dan. Sank tu s. Z angelji na glas pojemo Sveto pesem, o Gospod! Vse češenje ti dajemo: Svet, svet, svet, Bog Sabaot! Da b’ za tvojo čast se vneli, Nam, o Bog, dobrotljiv daj! Bomo tvojo hvalo peli Tu in tam, na vekomaj. Benediktu s. Bodi moljeno, češeno Rešnje Jezusa Telo! Nam v zveličanje rojeno, In na križu dar’vano. Bodi moljena, častita Jezusova režnja Kri, Ki za naš greh si prelita, In za grehe vsih ljudi. Agnus Dei. Mili Jezus, Božje Jagnje! Nosiš grešnikov dolge, Naj se tvoja milost nagne, Svoj svet mir mi daj v serce Da se sklenem z vernim duhom V Zakramentu zdaj s teboj; Poživljen z nebeškim kruhom Bodem živ in mertev tvoj. Ite m i s a est. Žegnaj, Bog nas trojedini, Z močno, milostno roko, V greha in skušnjav dolini Varuj nas nesreče z njo. S svojo milostjo ostani Vselej, o Gospod! pri nas; Kon’c življenja nas ohrani, Nam odkri svoj svet’ obraz. Tvoj verni ljud kleči: In tebe, Bog, v ponižnosti Svoj’ga serca časti. Štor’ milost tem, kater’ žele V solzah oprat’ lastne dolge. Odpusti Oče grešnikom, In skaži se dobrotljiv nam, Dobrot — ljiv — nam, Dobrotljiv skaži se nam. Čast bod’ na visokosti Bogu na vekomej, In mir po širokosti Na zemlji bod’ vselej. V ponižnosti pojemo Teb’ hvalo, trojni Bog! Od tebe le prejmemo Rešenje iz nadlog. III. E i r i e. stolom tvoje milosti G1 o r i a. 406 Evangeli. Iz tvojih ust izide Svet’ evangelium, Na dno leto se snide Vsih kristjanov um; Modrost nas sama viža, Besnica nas uči: Kdor se pod njo poniža, Ta srečno prav živi. Kredo. Gospod, pred tabo s trepetanjem Te tvoja verna stvar spoznal In verje z živim spoštovanjem Na tebe pravega Boga: Tud’ verje v tvoj’ga ljub’ga Sina, Spočetfga od svetega Dulia, Ko Jesova ga korenina V deviškem cvetju je scvetla. Darovanje. Tvoj mašnik zdaj daruje, Gospod, lete dari: Z njim tud’ tvoj ljud zdihuje, In s sercem kvišk’ puhti. Čist kruh je ino vino Za grehe naše dar, K tvoj’ga Sina spominu Je obložen altar. Vzem’, Bog! le-to dar’vanje, Dobrotljiv’ Oče naš, 407 Omeči to zdili’vanje, Da nam spet gnado daš. Le smert in kri presveta Tvojga ljub’ga Sinu Nam da np, da bo vzeta Ta prošnja gor’ v nebo. S a n k t u s, Poj: Sveti, sveti, sveti Je Bog in naš Gospod, Z angelji pojte: Sveti Si ti, Bog Sabaot! V nebesih in na zemlji Vso hvalo, čast vselej Stvari, Bog! svojih jemlji Zdaj, in na vekomej. Po povzdigovanji. Poglej, o Oče, iz visokosti Ves milostljiv na ta altar, Ti na-nj postav’mo po dolžnosti Zdaj tebi dopadljivi dar; Ta dar je sam tvoj Sin edini, Iz zgolj ljubezni darovan: Za nas prisojen umornini Strašno na križu bil zaklan. Obhajilo. Gospod, jest nisem vreden, Da b’ tebe dans zavžil, A1’ reci, da bom vreden, Ter bodem zopet živ. 408 V duhu tebe prejeti Iz serca jest želim, Daj, Ženin naš presveti! Da gnado zadobim. Konec. Daritev smo končali, Ta dar je, Bog, tvoj Sin: Mi smo vsi skup spoznali Tvojih darov spomin. Skoz njega smo prejeli Eešenje ’z naših vez. Zdaj zadnjič nam dodeli Svoj žegen iz nebes. IV. K i r i e. W J red tabo na kolenih, O Bog, te molimo, In poljni želj ognjenih K tebi zdihujemo. Daritev svete maše Si daj, o Bog, dopast’, In zdihovanje naše Povikšaj tvojo čast! Telo je to, vzemite, Telo in moja Kri; 409 Nikdar ne pozabite, Kaj Jezus vam stori. Za vas on hoče umreti (O človek, pomni to!), Da da ljudem živeti, Da jim odpre nebo. a 1 o r i a. Čast, hvala in hvaležnost Je tvoja b’la in bo: Nepokoj in betežnost, O Bog! odverni jo. Daj nam miru in tebe, Bog! vedno deržat’ se; V teb’ iskati tebe; Vesel’ častiti te. E v a n g e 1 i. ’z ust Božjih se iz-haja Svet evangelijum, V serce se nam vsaja, Nam razsvetljuje um, Bog govori, Bog večin, Pri Bogu ni laži, O sreči n, trikrat srečin, Kater se ga derži. Kredo. Bog Oče, mi spoznamo, Da vse je tvoja stvar, Kar je in kar imamo, Dobrote tvoje dar; Sv. ura. 17 Od tebe, Oče ide Sin rojstva večnega, Spočetje njega pride Od Duha svetega. Sosesko keršenikov Al’ cerkev verjemo, Tud’ občestvo svetnikov, Zedinstvo v en’ telo. Tud grehov odpušenje Na temu svetu zdaj, Života res vstajenje, Po tem pa sveti raj. Darovanje. Naj, Bog, dopade tebi, Kar ti darujemo; S’cer kruh je sam na sebi In vino zgolj samo; Pa ’z kruha in iz vina Bo kmalo, kar zdaj ni, Edin’ga tvoj’ga Sina Telo in prava Kri. To naše darovanje, O Bog! ne zverzi ga; Vse misli in vse djanje, Vse serca, v dar jih na! O daj, da bomo zvesti Ti, Oče; v vsili rečeh, Odvzem’ znad naše vesti Težilo vsili pregreh. S a n k t u s. Povzdignimo, kristjani, Vsi svojo pesem zdaj, Zapojmo skupej zbrani: Svet, svet na vekomaj! V nebesih in na zemlji Se vidi njega moč; Nevercem zmoto jemlji, O Bog! in uma noč! Po povzdigovanji. Molimo klečijoči Boga zakritega, Oko ga ne razloči, Pa vera znat’ ga da. Zdaj tukaj brez pogleda, O Bogi te vidimo, Zadosti je beseda, ■ Da tebe verjemo. Zavživanje. Vel’k čudež se odkriva, Vel’k čudež se godi, Gospod se zdaj vživa, Tud’ vera ima oči. Podoba je s’cer vina, Podoba kruha vsa, Ne vid’ se nič spremina, Telo in Kri je pa. O srečin, kdor verjame, Da tukaj Jagnje je, Katero nam odvzame Vsili grehov butare. Le to je jed, to vera Kristjane poduči, Ljubezni je brez mera, Od ktere duh živi. Ite M i s s a e s t. Ker smo zdaj mašo sveto Spodobno slišali, Povz’mimo čast odpeto In hvalo z angelji. Dopade naj mu djanje Odpravljen’ga daru, Vir gnade bod’ darvanje, In dolžna čast Bogu. Deržimo pomoč’ Božje Se skoz in skoz terdno, Le te naj nam orožje Pred vso hudobo bo. Brez greha daj nam stati Pred sodbo zadnji dan; Po angeljih nas zbrati, Na njega desno stran. Od sv. rešuj ega Telesa. i Sion hvali rešenika Svoj’ga kralja, učenika (V veselih pesmih hval’), Kar le moreš, dan ga sledenj, Jezus je vse hvale vreden, (Tvoje hvale bo premah). Danes, Sion, čast napravi, Ker se tu pred nas postavi (Živi kruh, ki nas živi), Kter’ga bratje dvanajsteri Vžili pri zadnji večerji, (V tega verjemo tud’ mi). Z enim glasom ga častimo, Vsim ljudem ga oznanimo, (Duh vesel naj gor puhti). Jezus pervič svoje obhaja, Cerkev to naznanje daja, (Danes hvalo ponovi). Na to mizo nov’ga kralja Novo Jagnje se postavlja, (Staro Jagnje gre na stran). Jezus pride, staro mine Spred resnice senca zgine, (Dolga noč odžene dan). II, UVidi molit, o kristjan! Od ljubezni svete vžgan, Kjer Jezus je v Zakramentu Iz ljubezni dan. Tukaj so svete reči: Jezusa Telo in Kri; Duša, ktera njega vživa, Se ne pogubi. Bod’ česen, Odrešenik! V nadlogah pomočnik, Svojim vernim, tebi zvestim Varh in učenik. Posvečuj nas ti zares, Čudapolni kruh z nebes! Ti otmi nas vsih nevarnost Duš ino teles. Spokorjenja daj solzo, Grehov zbriši nam dolge; Vera, upanje, ljubezen Naj v nas gore. Kadar umerje telo, Vzemi dušo ti v nebo, Da se bomo veselili Vekomaj s tebo. 415 ni. Sem kristjani pritecite Polni vernega duha, Na kolena pokleknite, Dol’ pred našega Boga, Pod podobo je častito Tukaj Božje Jagnje skrito: Česen bodi vsaki čas Jezus, ki si odrešil nas! Angelji in vsi svetniki, Dol’ stopite na zemljo, Nam bodite pomočniki Bešnje prav častit’ Telo. Z enim duhom ga hvalimo, Z enim glasom ga častimo: Česen bodi vsaki čas, Jezus, k’ si odkupil nas! Pamet je preslaba naša, Prav spoznati to skrivnost. Gnada Božja doprinaša, Kar ni naša v stan’ slabost; To je čista, žlahtna mana, Vernim dušam v hrano dana, Jagnje Božje je le-tam, Ki odjemlje grehe nam. Grešniki, sem pritecite, Tu je milosti altar, Jezusa zvesto prosite, On bo vslišal svojo stvar, Grenke solze prelivajte, Svoje grehe obžal’vajte, In prosite vsi Boga, Da vam svojo gnado da. Vsak naj kliče: Bog daj meni Gnado, da se spokorim, Po pregrehi zapušeni Tebe hvalim in častim; Daj mi enkrat srečno vmreti In doseči raj tvoj sveti, S tabo bom se veselil, Tebe hvalil in častil. IV. Praznika svetega Dan’s veselimo se, Prav iz unetega Serca naj hvala gre. Staro preide naj, Vse novo bodi zdaj, Misli, djanje vsak prenavljaj. Dansi praznujemo Zadnje noči spomin, Ker se spomnujemo, Kako je Božji Sin Svoje prijati« zbral, Jagnje jim jesti dal, S tem zapoved judov dostal. Učenci zavživajo Velikonočno jed, Zadnjič dobivajo Kešnje Telo prejet’. Jesti jim ga daje, Pa razdeli se ne, Vsak posebej ceTga prejme. Kadar prejamejo Slabi njega Telo, Se ga navzamejo, Moč jim je prava to ; Kelih jim tud’ 'zroči, Da jim ga, in veli: Vsi ga pijte, moja je Kri. Tak’ je postavljeno Njega Telo za dar; Dušam pripravljeno, Da ga zavživa stvar. Mašniki to store Da od njega žive, In ga vrednim vernim dele. Zdaj od nebeškega Kruha naš duh živi, ’z kruha človeškega Se nam prav’ Bog stori. Čudi se, o kristjan! Jezus je vsim jed dan, Bod’ si reven in zanič’van. Dansi te prosimo, Trojni, edini Bog! V sercih te nosimo, Vari nas vsih nadlog. Živi nas slabe zdaj, K tebi nam priti daj, In te vživat’ na vekomaj. V. Rezilc, poj skrivnost častito, Hvali Jezusa Telo, Sveto rešnjo Kri prelito, Ki je svet odkupljen z njo, Ker je s smei-tjo grozovito .Rešil Jezus vso zemljo. Sin Marije, čiste D’vice, Nam je grešnim rojen bil, Hodil, oznan’val resnice, Pot nebeško je učil; Iz ljubezni za ovčice Čudno sebe sam daril. Zadnji večer prečastiti Preden sam v terpljenje gre, Vse zapov’di dopolniti Še z učenci jagnje je; Da se sam’ga sebe vziti Čudno iz lastne roke. ’z kruha on, Meso, Beseda, Kes meso z besedo stri, Ino vino kon’c obeda Spreoberne v svojo Kri; Kar oko nad tem ne ugleda, Živa vera nas uči. Zakrament nar več’ svetosti Počastimo iz serca: Vervajmo nove skrivnosti; Stara šega ne velja. Naj počutkom v njih slabosti Terdna vera vidit’ da. Bod’ Bogu Očetu hvala, Tudi častimo Sinu, Kteriga Kri nas je oprala, Slava Duhu svetemu; Večna čast se bo dajala SvePmu trojnemu Bogu. VI. Hlazumeti kdo je v stani Čudo, ktero se godi? Živa vera nam oznani, Kar je skrito pred očmi: Pod podobo bel’ga kruha Je Zveličar naš zares: Mašnik moli, vzdigne duha, Ga pokliče iz nebes. Vino njega Kri postane, Ktera zbriše grehe nam, Če le serca so mu udane, Odpusti on grešnikam. Na altarji se daruje Za dolge vsega sveta, Bog in človek skup kraljuje, Vred z Očetom vse nam da. Truplu daje jesti, piti; Kar pa je še več, kot to, Naše duše nam nasiti S svojim Mesom in Kervjo. Toda skerbni bod’mo vedno, Da nam v smert ne bo ta jed Da jo vžijemo le vredno, Prav se presodimo pred. Na kolena se verzimo, Premišljujmo to skrivnost, S sercem, petjem ga častimo, Sveta nam je ta dolžnost. Naj bo hvaljen za dobrote, Ker neskončno ljubi nas; Se spoznamo grešne sTote, Smo žalili ga vsak’ čas. Oh, kako smo vender srečni!. Bog poniža sam se k nam! Premogočni, Stvarnik večni Se stvarem da vziti tam 1 Hrepenimo po kreposti, Ti pa, Jezus! moč nam daj, Da pri svoji preslabosti Tebe ljub’mo vekomaj. VIL ti&ešnje vidimo Telo Pod podobo kruha tam; Jezus, živi Bog je to, Pravi sveta vera nam. ’z raja je nebeškega Do rodu človeškega Sam prišel terpet, umret, Vsim nebesa nam odpret. Po vstajenji svojem je Spet k Očetu šel v nebo; Pa ostal pri nas je še, Pustil svoje nam Telo, V Zakrament postavljeno, V dušno jed pripravljeno. Da je moč za slabe nas, In življenje vedni čas. Sam prijazno govori: Prid’te k meni vsi ljudje ! Vživajte Meso in Kri, Duše vaše da žive. Če ga vredno vživamo, V njem zares prebivamo, Vzel nas k sebi v sveti raj Bo Zveličar vekomaj. Padi toraj pred altar, In ponižaj se do tal, Prdsi milost, revna stvar! Da se t’ bo sam sebe dal. Iz stanu prerevnega, Iz serca pohlevnega Prosi milo: o Gospod! Bodi z mano ti povsod! VIII. Sveto rešnje Jezusa Telo! V sveti Zakrament postavljeno, V hrano dušno vsim ljudem pripravljeno, Ki sladkost in moč ima, Nam življenje večno da: Hvaljeno, češeno bode naj! Ljubljeno in moljeno na vekomaj! Vsemogočni, večni Bog je to! Angelji pred njim trepečejo, In pred njega tron na tla se mečejo; Vsi svetniki ga časte S strahom vsi nad njim sterme. Molijo Gospoda vse stvari; Oh, molimo ga ponižno tudi mi! Ljubeznjivi Jezus naš je to! Na kolena predenj padimo, Vedno ga častiti zdaj se vadimo; Vsi prosimo usmiljenja Iz serca ponižnega, Da nam da mogočni žegen svoj, Da na zadnje pelje nas v nebo seboj. Pred sv. rešnjim Telesom. i. Hfukaj, duša, se ponižaj Molit svoj’ga Jezusa. S terdno vero se približaj In sprejmi v ljubezni ga. Lej, v ljubezni svoji sveti Se ti samega dari, S svojo milostjo objeti V Zakramentu te želi. Dal za tebe je življenje, Je na križu kri prelil, Da bi tebi odrešenje In zveličanje dobil. Tukaj pa želi skleniti, O nevesta, se s teboj, Tebi vir življenja biti, Biti večno ženin tvoj. Toraj, duša, se ponižaj Tukaj pred Zveličarjem, 424 S spoštovanjem se približaj In serčnim zaupanjem. Da zaceli tvoje rane, Da podpira ti slabost, Vekomaj s teboj ostane Vse veselje, vsa sladkost. —XžX— Pred sv. rešnjim Telesom, n. Ponižno tukaj pokleknimo, In z vernim sercem počastimo Usmiljen’ga Zveličarja; Ker v Zakramentu je pred nami, Da bi z gorečimi željami Častili in molili ga. Bod’ moljeno in počešeno, Nam iz ljubezni dodeljeno, Presveto Jezusa Telo! Bod’ dušam moč in posvečenje, Zastava terdna jim v življenje, O Jed, popotnica v nebo! Bod’ moljena, o Kri častita! Za grehe vsili ljudi prelita Iz svete Jezusa strani! Naj cena tvoja nam odmije Vsih grehov naših hudobije; V skušnjavah nam serčnost deli. Sveto Serce Jezusovo. Ufam v Kruhu vse svetosti, Nebeškega sladu, V zastavi in skrivnosti Ljubezni in miru Spoznano, hvaljeno, Češeno, ljubljeno Naj Jezusovo serce Pri vsili nas vedno bo. Že pred nas je ljubilo Serce Zveličarja, Bo vsem nam dodelilo, Kar tukaj pros’mo ga. Spoznano, i. t. d. Stoji nam vsem odperto Usmiljeno Serce; Spokorno in razterto Tud’ milost upat’ sme. Spoznano, i. t. d. V serca presveti rani, Ki nam odperto je, Se našim dušam hrani Svet mir, zveličanje. Spoznano, i. t. d. V to Serce zakleniti Se hoč’mo zadnji čas, K’ bo hotel Jezus priti, Še v Zakramentu v nas. Spoznano, i. t. d. O Jezus! naj omije Nas Serca tvoj’ga Kri, Naj grehe nam pokrije, In milost’ dodeli. Spoznano, i. t. d, Pot proti nebesom. Od kter’ga britko serce govori, Kjer vtihne mil’ glas, solze ne teko In dobri srečo, slabi moč dobo. Poznate ga? Le nanj Mi mislimo ves čas sedanj’. Poznate pot? je ternjeva steza; Naprej ni moč, skerbi popotnika; Spodtakne se, pogleda v prahu gor’; Okrajšaj, Oče! tek, omagam skor’; Poznate jo? ta gre Tje gor, kjer upa vse serce. Poznate ga? prijatelj je z nebes, Človešk otrok, in več še, Bog je res; Naprej je šel on ternjevo stezo, Popotnikom pristopi milostno. Poznate ga? Le ta Prot’ nebu srečno nas pelja. dom? na zemlji ne leži. 427 Hrepenenje po Jezusu. '® kam, Gospod! Gre tvoja pot? Kam stopnje te peljajo? Se že mrači, Se dan temni Jn zvezde že migljajo. Zveličar moj! Pri men’ obstoj, Te čem pod streho vzeti; Kes hišica Je sTotica, Pa željna te sprejeti. Straši me noč, Sovražna moč, Gospod pri men’ ostani ! Kjer ti stojiš, Noč razsvetliš, Strahovi so pregnani. Vkup bodeva Večerjala, O sreča ne’zrečena! Živ kruh mi bo Tvoje Telo; Men’ duša oživljena. Pri men’ obstoj Preljubi moj! 428 Ki v limbarjih prebivaš, S cvetlicami Posteljem ti Serce, da v njem prebivaš. - « ♦ ♦ Naj slajši Serce. Serce naj ljubeznjivši V nebesih in na sveti! Kdo da mi grešnem’ sinu, Od tebe pesem peti? — O Jezus! tvoje sladko Serce Naj ljubijo, časte Vse ljudstva, vsi jeziki, Vse angeljske verste. Ti Serce si pohlevno, Si Serce Jezusovo; Ti Serce si vse krotko, Si Serce Jagnjetovo. O Jezus! tvoje sladko Serce itd. Ti Serce si ponižno, Oh! daj spoznat’ mi tebe, Da tebe vsak čas išem, Ne išem sam’ga sebe. O Jezus! tvoje sladko Serce itd. Ti Serce si vse čisto, Nad belo liTjo belo; O da b’ tud’ moje Serce V nedolžnost’ obelelo! O Jezus! tvoje sladko Serce itd. Ti Serce si dobrotno, Dobrotno vsim ubožnim, Dobrotno vsim dobrotnim, Dobrotno vsim nedolžnim. O Jezus! tvoje sladko Serce itd. Ti Serce si ljubljivo, Ti ljubiš vse goreče, Ti ljubiš vse proseče, Ti ljubiš te ljubeče. O Jezus! tvoje sladko Serce itd. Ti Serce si ljubljivo I Kdo te dohvalil bode? Ti ljubiš mlade, stare, Ti ljubiš vse narode. O Jezus! tvoje sladko Serce itd. O Serce, sveto Serce! Si vse ljudi rešilo; Človeško ktero Serce Ti to bo povernilo? O Jezus! tvoje sladko Serce itd. O Serce, sladko Serce! Z ros<5 nebes napajaš Pravične in nedolžne, Zveličanje jim dajaš. O Jezus! tvoje sladko Serce itd. 430 O Serce, dobro Serce! Vse grešne k sebi vabiš; Vse hudo kar so stor’li, Poboljšanim pozabiš. O Jezus! tvoje sladko Serce itd. O Serce, ljubo Serce! Zakaj te svet ne ljubi? Vnemi ga v ljubezni! Nikar ga ne pogubi. O Jezus! tvoje sladko Serce itd. O Serce, milo Serce! Zakaj te star’ ne ljubi? Ogrej ga k nov’ ljubezni! Nikar ga ne pogubi! O Jezus! tvoje sladko Serce itd. O Serce, sladko Serce! Zakaj te mlad ne ljubi? Serce mu vžgi v ljubezni! Nikar ga ne pogubi! O Jezus! tvoje sladko Serce itd. O Jezus! v vsili sercih Ljubezni iskro vterni; Zgubljene vse ovčice Na pravo pot zaverni! O Jezus! tvoje sladko Serce itd. Dolžni smo vsi te ljubit’, Ker vsili dolge si vmival Za vse britkosti terpel, Ob: kri za vse prelival. O Jezus! tvoje sladko Serce itd. O Serce naj sladkejši! Mi vsi stotere glase Te hvalimo, častimo Zdaj in na večne čase. O Jezus! tvoje sladko Serce itd. Dobri pastir. ^jfi, o Jezus! o premili! Naš pastir najboljši si! Kak bi vendar me ljubili Zvesto te z vsih moči"? Doli k nam si se ponižal, In ovčic iskat prišel; Ljud brezdušni te je križal, Za naš greh si smert terpel. Kak uboge me ovčice Tebi to vernile bi? — Svoje damo ti dušice V duhu čiste vdanosti. Zvesto bomo poslušali Tvojih ust presladki glas, Tvojo voljo spolnovali Kadi bomo vsaki čas. Oh prijetno je hoditi, Pasti v tvoji cedi se! Kak je sladko ti slediti In ljubiti večno te! Pasi nas, o Jezus mili! V cvetji svojega medli; Daj, da bi sladkosti pili Pri studencu večnemu. In ko steče čas se paše, V dom nebeški pelji nas — Gori v prebivaljše naše Gledat mili tvoj obraz. —— Vesela pesem Jezusu. '© Jezus! ves moj blagor ti! Ljubezen sladka čez moči, Serce po tebi vse gori, Ko v tebi le se 'zveseli; Ne zmaga zlato solnce te, Ti vmakne mila luna se, Prijazna zarja zad ti je, In tudi svitle zvezdice. Tak čisto liPje ne cvetč, Ne blage rož’ce tak lepo, Duha vijoPce ne dajo, Ne nagelji tako ljubo; Tak sladka ni nobena stvar, Ni toljko drag nikaki d’nar, 433 Tak mil’ prijatelj ni nikdar, Kot sere’ ti mili Gospodar. Ni proti tebi višjega, Lepota zemlje zgine vsa, Duhov temni se množica, Zbledi luč neba svitlega. — V ljubezni pesem podarim, Jo v serce tvoje izročim, Se s trumo angeljev združim, Veselo z njimi te častim. Ti dušo mojo sam živiš, Seboj v ljubezni zaročiš, Mi toPko radost dodeliš, Serce obilno zveseliš. O ljubi Ženin, sladki cvet! Si dražji mi kot celi svet; Za te vse slasti štejem v smet, In raji križ si, 'zvolim spet. Po tebi le so želje vse, Ki zame v smert podal si se; Porosi s svojo gnado me, Ko s sercem, z ustmi prosim te! Serca veselje ti sladko! Ki si me ljubil tak močno, Ko steče mi življenje to, Me pelji v večni mir, v nebd! » Sv. ura. 18 434 Vera, upanje in ljubezen. v J5&ivo verjera. terdno upam, Serčno ljubit’ te želim. Daj mi, Bog! tvoj glas sprejeti, Zmotam pa serce zapreti; Sej iz rok ljubezni tvoje Je prišlo življenje moje; Vero, upanje povikšaj, Da v ljubezni ves gorim. Živo verjem, i. t. d. Tri osebe so v skrivnosti, Le en Bog v svoj’ svetosti, V bistvu so moči enake, Čudne dela so od vsake. Vero, upanje i. t. d. Živo verjem, i. t. d. V tebe, Oče na višavah! Bom zaupal v težavah; Tvoja roka me podpira, Če me svet, pekel zatira. Vero, upanje i. t. d. Živo verjem, i. t. d. Jezus, tvoje odrešenje Naj me var’jo pogubljenja, Je nebesa odklenilo, Upanje nam uterdilo. Vero, upanje i. t. d. 435 Živo verjem, i. t. d. Ti me, sveti Duh, podpiraj, Strah v sercu mi zatiraj: Da se vterjen ne preganem, Živ ud Jezusov ostanem. Vero, upanje, i. t. d. Živo verjem, i. t. d. Kadar ura mi odbije, In me temni grob zakrije, Ko trohljivost ž’vot razdere, Naj se v mojem sercu bere: Ljubi Oče! tebe ljubim, Tebe ljubit’ hrepenim. Ilarijne pesmi. Weš, o Marija! Moje veselje, Veš moje želje? Ljubil bi te; Zmiraj pri tebi Hotel bi stati, Ljubljena mati, Zverzi mo ne! Kaj pa ti hočeš, Moja Kraljica, Sladka Devica! Da ti podam? 18 Drugega nimam, Prosim pohlevno, Vzem’ serce revno, Rad ti ga dam! Pa ti, Kraljica! Si ga že vzela, In si ga vnela, Za te gori! Mati preblaga! Ti ga ohrani. Hudemu vbrani, Reši ga ti! 'dflas iz serca zažeuimo, Mater Eožjo poslavit, Da pusti nam, jo prosimo, Jo priserčno počastit’; Ona je nebes kraljica, Ona naša pomočnica. Naj jo hvaPjo vse stvari Bod’ češena, D’vica ti! Je prišla, za nas rojena, Lepšat in osrečit svet, Kakor lil’ja zasajena, Lepšal jo je dviški cvet. Je živela le v samoti, Le v ponižnosti, tihoti. Naj jo hvaPjo i. t. d. Z božjo milostjo navdana Polna od Boga dobrot, Mati Božja bila zbrana, [n veselje nas sirot. Jezusa nam je rodila, Nam zveličanje dobila. Naj jo hvaPjo i. t. d. O, poslušaj zdaj, Marija! Mile prošnje nas otrok, Nas zatira hudobija, O, poslušaj ti naš jok: Daj Boga za nas prositi, Vselej te žePmo častiti. Naj jo hvaPjo i. t. d. Spomin na sv. Višarje. 'Ctešena Kraljica, Češena mi bod’! O čista Devica, Češena mi bod’! — Pred tebe, Marija! Tje v duhu hitim, Po tebi, Marija! Serčno hrepenim, Češena Kraljica! itd. Pa nekaj, predraga! Nazaj me derži: 438 Devica preblaga Oh! greh me teži. Češena itd. Sem daleč zabredel Od tebe, moj up! Globoko je vjedel Pregrehe me strup. Češena itd. Kak hočem jest vstati Brez tvoje moči? Usmili se, Mati! Oh, reši me ti! Češena itd. Pomagaj, Marija! O prosi za me! Pomagaj, Marija, Da pridem pred te! Češena itd. Vse upanje svoje Postavim na te Le Dete ti svoje Poprosi za me! Češena itd. Kaj ne ? o Devica! Da upati znam, Da tebe, Kraljica, Za Mater imam. Češena itd. Saj ti si Devica, Dobrotljiva vsa! Si nam pomočnica, Kot nekdaj si b’la, Zatoraj, Marija ! Češena mi bod’, Na veke, Marija! Češena mi bod’! ISffiarija ljubeznjiva! Ti moje si veselje, Vse moje serčne želje So, vedno te častit’, Če se me žalost loti, Al’ grozne bolečine, Mi vsa nadloga mine, Ko k tebi pribežim. Ime presveto tvoje V serce si čem vsaditi, In sabo ga nositi V sercu, kjer koli bom. In ko zavoljo greha Mi serce v strahu bije, Samo ime Marije Mi serce vpokoji. In kadar bom umiral Bom klical ime Marije, To mi tolažbo vlije V prežalostao serce. 440 Marija! iz serca zdihnem, Ko zora zjutraj vstaja, In solnce ko zahaja, Marijo kličem spet. Ko me sovražnik skuša, Zavpijem : Oli, Marija! In ta peklenska zmija Prestrašena zbeži. To sveto Ime Marije Klicaje, bodem srečno Tu živel, ino večno Se tamkaj veselil. Usmiljena Marija! Ti si mi zvesta mati, Zato se ni mi bati, Te klicat’ na pomoč. Zatoraj bom klical Marijo v vsaki sili, Ker ona se usmili, Kot mati ljubljena. ■© Marija, naša Mati! Čez valove, od nevihte gnane, Tje v dežele, potnikom neznane, V te zaupajoči gremo. O Marija, varuj nas! O Marija, vodi nas Po pravi poti v sveti raj! O Marija, naša Mati! Če nesreča nam bo kon’c kazala, Up naš pobijala terda skala, Takrat Mater nam se skaži! O Marija, itd. O Marija, naša Mati! Kadarkoli bomo v hudi sili, K tebi se, Marija! obernili, S svojem plajšem nas zakrivaj! O Marija, itd. O Marija, naša Mati! Kakor veš in znaš, nas varno vodi, Skerbna, mila Mati, z nami hodi! Spremljaj nas do kon’c življenja! O Marija, itd. Webe Marija! želim poslaviti, Šopek cvetlični prinesem ti v dar, Sklenil sim zvesto te vselej ljubiti, O, ne zaverzi darilca nikdar. Zgorni veršiček je limbarček beli, Čistega serca podoba naj bo! Čistost darujem na duši ti celi, Daj mi storiti po sklepu serčno! Druga cvetlica, vijolica mala, Lepa podoba ponižnosti je; S sercem ponižnim, kot ti si kazala, Tako obljubim posnemati te! 18 ** Tretja cvetlica, kot iskra žareča, V šopku tak’ svitlo naproti miglja, Tako zdaj klije ljubezen goreča K tebi, o Mati! iz moj’ga serca! Vse, kar premorem, darujem veselo, Tebi, ki Mati vse milosti si; Oh, kako rado pač serce bi pelo Slavo ti večno iz cele moči! V sreči, nesreči in britki težavi Tebe, o Mati, bom zmiraj častil, Upam pa tudi, da v rajski blišavi S tabo tam gori se bom veselil! ^ebi Marija, o Mati premila! Ead bi jest pesmico novo zapel, Kad bi razlil ti vse serčne čutila, Revež ne vem le, kako bi začel. Veš, o Marija! kako čem začeti? Šel bom na griček, in tam bom začel >Slava Mari’, oj slava prelepi!« Tak, o Marija! bom tebi zapel. Klical bom tamkej, na griču krog sebe, Klical bom brate, naj z manoj pojo; Klical bom sestre, naj slavijo tebe, Mladi in stari naj slavo ženo. Divje zverine naj tebe častijo, Voda v potoku naj tebi Šumija, Tički preljubi naj ti žvergolijo, Veterc po gojzdu naj tebi pihlja. Hribje, planine, gorice, doline. Travniki, logi, široko polje, Gojzdi, ravnine in sterme meline, Vsi naj te z mano, o Mati! časte. Naj se razlega po silni daljavi, Naj se odmeva in vedno glasi Krog in okrogi v obnebni višavi, »Slava Mariji!« naj večno doni. •v Ctešena bodi, o Kraljica, Nebes in zemlje ti gospa! Mogočna, usmiljena Devica, Vsa čista in brez madeža! Marija, k tebi uboge reve, Mi zapušeni vpijemo, Objokani otroci Eve V dolini solz zdihujemo. Češena bod’ presveta Mati, O Mati božje milosti! Tako te smemo imen’vati Ker porodnica Božja si. Marija, k tebi i. t. d. Češena — naše bod’ življenje! Življenje počastimo te, Častito tebi to češenje, Ko mater’ Jezusovi gre. Marija, k tebi i. t. d. Češena bodi brez števila Velikrat naša ti sladkost! Češena pomočnica mila In upanje v naši slabost’! Marija, k tebi i. t. d. Oči prijazno v nas oberni, O sladka in dobrotljiva! Prihodnje zlege nam odverni, Po smert’ pokaž’ nam Jezusa! Marija, k tebi i. t. d. Hina zvezda prikazala S temnih se oblakov je; Lepši kot danica zala, Lepši, kakor zvezde vse; C’lo stvarjenja bliš nar veči Nje lepoti ni enak; Solnce žar svetlogoreči Je prot’ nji le temen mrak. Glej, Marija imenuje Zvezda se izvoljena, Ktere prihod oznanuje Srečen dan zveličanja; Ta je zarja lepa tista, K’ sveti v rajskem žaru se, Bolj ko zlato solnce čista, Lepši, kakor zvezde vse. Solnce nekdaj ni svetilo, Zvezd na nebu tud’ ni b’l Pride čas in spremenilo V prah se zopet vse to bo, Njena pa lepota zala Vsih preseže časov tek, Je vse veke presijala In cvetla bo z veka v vek. Preden Oče trikrat sveti Vstvaril je nezmirni krog, Niso b’li še časi šteti, B’la je večnost le in Bog; Preden vodam je tečaje, Preden luč je zemlji dal, In postavil morju graje, Še nebes obok ni stal. Ti Devica si presveta Bila že izvoljena, Bila v Večnemu spočeta Čista vsa, brez madeža. Kadar delati naravi Je podstavo bil začel, Kadar sive na višavi Je oblake gor pripel; Ko nezmerni so svetovi Nastopili daljno pot, Po besedi se njegovi Vse gibalo je povsod: Takrat ti pri njem si bila, Z njim ravnala si že vse; V njem se vedno veselila, In pred njim igrala se. 440 Blagoslov je ves Gospodov Se nad te obilno 'zlil, Blagoslov pa vsih narodov Spet iz tebe je prikril; Toraj vse te srečno števa, O velika ti Gospa! Tvoja slava se odmeva Po okraj nah vsili sveta. <1 MarijaI lepši cvet! Ko je kdaj imel ga svet, Izmed vsih devic si zbrana, Mati milosti nam dana, Da pred Jezusom stojiš, Grešnikom pomoč deliš. Sveta Mati vsih dobrot! Spomni se nas, revnih s’rot V sercu maternem nas nOsi, In pred Bogom za nas prosi; On z veseljem vse stori, Kar ga prosiš, Mati, ti. Nam pomoč, Marija, daj, Da poboljšamo se zdaj; Prosi božjega Sodnika, Njega milost je velika, Da nam on odpustil bo, Storil milostno sodbo. Grešnik! grehe objokuj, Vredno zanje zadostuj; Če se bomo spokorili, Ino Jezusa ljubili, Bo Marija zadnji čas Milost klicala nad nas. kristjani! Marijo častimo, Nebeška je ona Gospa; Jo s petjem veselim hvalimo, Rodila je Kralja sveta; Iz serca jo toraj prosimo lepo, Da naj nam pri Bogu besednica bo: Če človek pomoči želi, Pri nji jo gotovo dobi. Marija, presveta Devica! Ki polna si Božjih darov, Preblaga nebeška Kraljica! Kraljica presrečnih duhov 1 Poglej nas na zemlji pregrešnih sirot, Ki tare nas breme pretežkih pomot; Mi kličemo, da bi nas Bog, Odrešil iz naših nadlog. O Mati naj bolj dobrotljiva! Ki revežem pomoč deliš, Oči, ki jih solza zaliva, Vsa rada tolažiš, vedriš! O prosi preljubega svoj’ga Sinu, 448 Zveličarja našega, Kralja miru, Da milo na nas se ozre, In grehe zanese nam vse. Ko duša se bode ločila Od tod iz telesnih slabost, O prosi, Marija premila! Da pride v nebeško sladkost, Kjer gleda, kar tukaj ne gleda oko, Posluša, kar tukaj ne sliši uho, Uživa veselje serce, Kjer Bog mu spolnuje želje. Hia Bogom častimo Marijo najprej, Iz serca zdihnimo K svoj’ Materi zdej, K’ je danes iz sveta Njo duša lepo Od angeljev vzeta, Nesena v nebo. Ta kor apostoljski Je bil na ta dan V veliki britkosti K tej Materi zbran. Njih jok in zdilTvanje Kdo 'zrekel ga bo? Njih silno žaTvanje, Kjer jemlje slovd. Čemu je jok taki? Jim odgovori, Moj duh, kot vsaki, V nebesa želi; Bom svet zapustila, In pojdem od vas: Pa gori prosila Bom Sina za vas. Na to je molila, In dušo 'zroei: Je glavo nagnila, Zaperla oči. Učenci žal’vali, Zakrili obraz, Usmili, so djali, Se Mati ti nas 1 Duhovi šumejo, Ti gredo naprot’, In tebe nesejo Med petjem od tod. Mi bomo zdih’vali Za tabo britko; Oči povzdig’vali Do tebe v nebo. Tam gori vživala Boš krono zares, Kraljica postala Si zemlje, nebes. C’lo angeljski kori So v tvoji oblast’, In zvoljem dvori Eazlegajo čast. Mi tudi recimo: Češena naj bo; Se priporočimo Mariji zvesto; Če bomo le vredno Marijo častil’, Tud’ bomo potrebno Pomoč zadobil’, Pogledaj, o Mati! Vse voljno serce, Ti hvalo dajati Od dneva do dns. O stoj nam na štreni V dolini solza, Nas grehom ubrani Zavoljo Boga. O daj nam, Marija! Posebno pomoč, Ko ura odbija, Da duša se loč’: Pomagaj, da srečno Končamo ta svet; Da bodemo v večno Veselje sprejet’. Molitev. Bog! milostiv bodi Zavolj hudobij, Del naših ne sodi, Ker cene v njih ni. Saj pros’ za nas Mati, Le na-njo poglej: Kar nočeš nam dati, Naš’ Materi daj. Sevalo pojte, dol, višava, Travnik, polje in gošaval Hvalo dajte d’vic Devici, Ona je nar lepši stvar. Ve vodice šumljajoče, In ve tiče pevajoče: Hvalo dajte vse Mariji, Pojte in častite jol O Marija, slava tvoja Je presladka radost moja: Hvaljen bodi na višavi Večni Bog, začetnik tvoj! Ti si solnce imeiPvana, Ker v ljubezni vsa si vžgana Luna si, ki zalo sveti, Od nebeške čistosti. Vsa brez madeža Devica — Bela liPja si cvetlica, 452 Duh nebeški te obdaja, Ljubeznjiva vsa si ti; Nar bolj pa je ljubezajivo, Tvoj’mu Bogu dopadljivo, Da ko si vsa lepa čista, Si pri tem ponižna vsa. Devica lepa, bogomila 1 Vselej milost si ljubila, Lej, tvoj Sin te toljkanj ljubi, Tudi ti se usmili nas! Oh usmili se, usmili, — Zlast’ ob naši zadnji sili Se ozri na reve naše, In nikar nas ne zapust’! Stran Moji preljubi Slovenci.3 Obiskovanje presv. Rešuj ega Telesa. Uvod.6 Duhovno obhajilo .13 Krajši duhovno obhajilo.16 Molitev pred slednjim obiskovanjcn naj svetejšega Zakramenta .17 Pervo obiskovanje.20 Še eno kratko duhovno obhajilo .... 23 Počešenje Matere Božje.24 Molitev po vsakem obiskovanji k Materi Božji 25 Drugo obiskovanje.27 Tretje obiskovanje.31 Četerto obiskovanje.35 Peto obiskovanje.38 Šesto obiskovanje .42 Sedmo obiskovanje.46 Osmo obiskovanje .61 Deveto obiskovanje.54 Deseto obiskovanje.58 Enajsto obiskovanje .63 Dvanajsto obiskovanje.66 Stran Trinajsto obiskovanje. 70 Štirinajsto obiskovanje.75 Petnajsto obiskovanje.79 Šestnajsto obiskovanje.84 Sedemnajsto obiskovanje.87 Osemnajsto obiskovanje. 92 Devetnajsto obiskovanje.96 Dvajseto obiskovanje.100 Enoindvajseto obiskovanje.105 Dvaindvajseto obiskovanje.109 Triindvajseto obiskovanje.113 Štiriindvajseto obiskovanje.116 Petindvajseto obiskovanje.121 Šestindvajseto obiskovanje.125 Sedemindvajseto obiskovanje.129 Osemindvajseto obiskovanje.133 Devetindvajseto obiskovanje .138 Trideseto obiskovanje.142 Enointrideseto obiskovanje.146 Ura, ki jo molijo bratje in sestre bratovšine svetega Rešnjega Telesa.151 Serčni zdihljeji k Jezusu v zakramentu svetega Rešnjega Telesa.207 Molitev k Jezusu v naj svetejšem Zakramentu 236 Druga molitev k Jezusu v naj svetejšem Zakra¬ mentu .243 Pesem k Jezusu. Pred sv. Obhajilom. „Se od- perle so nebesa 11 .244 Pesem k Jezusu. Po sv. Obhajilu. „Zdaj, o duša moja! pevaj 11 .245 Dnevnice v čast naj svetejšemu Zakramentu . 246 Duša Kristusova.251 Razložena ravno ta molitev.251 Molitev k Jezusu v naj svetejšem Zakramentu 256 Božje čednosti.257 Navadne molitve ln pobožnosti. Stran Jutranja molitev.261 Molitev svete Elizabete.263 Molitev k prečisti Devici.264 Krajši molitev v skušnjavah.264 Večerna molitev.265 Perva sveta, maša.267 Druga sveta maša.279 Spovedne molitve.297 Obhajilne molitve.307 Po sv. Obhajilu .314 Sveti križev pot.321 Lavretanske litanije.353 Litanije vseh svetnikov.360 Nektere molitve in dobre dela, s kterimi se lahko odpustki zadobijo.393 Svete pesmi. Mašne: I. Pred Bogom pokleknimo.399 II. Bog, pred tvojim veličastvom . . . 402 III. Pred stolom tvoje milosti . ... 405 IV. Pred tabo na kolenih.408 Od sv. Rešnjega Telesa: I. Sion hvali Rešenika .413 II. Pridi molit, o kristjan.414 III. Sčm kristjani pritecite.415 IV. Praznika svetega.416 V. Jezik, poj skrivnost častito .... 418 VI. Razumeti kdo je v stani.419 VII. Rešnje vidimo Tel6 .421 VIII. Sveto rešnje Jezusa Tel6 .... 422 Stran Pred sv. Rešnjim Telesom: I. Tukaj duša se ponižaj.423 II. Ponižno tukaj pokleknimo.424 Sveto Serce Jezusovo.425 Pot proti nebesom.426 Hrepenenje po Jezusu .427 Naj slajši serce.428 Dobri pastir.431 Vesela pesem Jezusu.432 Vera, upanje in ljubezen .434 Marijne pesmi: Veš, o Marija .435 Glas iz serca zaženimo.436 češena Kraljica.437 Marija ljubeznjiva.439 O Marija! naša Mati.440 Tebe, Marija! želim poslaviti.441 Tebi Marija, o Mati premila.442 Češena bodi, o Kraljica.443 Ena zvezda prikazala.444 O Marija, lepši cvet.446 Kristjani, Marijo častimo.447 Za Bogom častimo.448 Hvalo pojte, dol, višava.451 Natisnil J. E. Milic v Ljubljani. ^ v : /•.: -' f - v . ' • N • ' } ’ .v ■■■■■1 $ , m \ sfcfi <%&■ m v. m .. mradK <■.. s .v ■ ■■■ ■ ; 'i i | , W ■ ■■■ ’ ' ■ . V • HKife »HHMMIJ x ■ • ■. „ ■ ■ • ■>, v , ■ . ;■> .' '■ ' M ® X < m™ flMmM - ) ' ' ^:' . / i