ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 1 • 111—117 111 PROBLEMI IN DISKUSIJA P e t e r S t i h K POLEMIKI O VPRAŠANJU CASA PRIHODA HRVATOV Po razpravi Nade Klaić o stari domovini, prihodu in pokristjanjenju dalmatin­ skih Hrvatov1 je bil moj prvotni namen pokazati na problematičnost njene teze pred­ vsem s stališča karantanske zgodovine. Se pravi, predvsem z vidika analize mesta in vloge Hrvatov v Karantaniji in ne toliko z vidika edinega vira, ki ima podatke o stan domovini in naselitvi dalmatinskih Hrvatov — De administrando imperio. Vendar je konkretno delo na problematiki pokazalo, da je tako postavljen okvir preozek in ga je bilo zato potrebno razširiti tudi na DAL2 Ker pa je Klaićeva dobila idejo za svojo tezo pri Margetičevi tezi3 o naselitvi dalmatinskih Hrvatov konec 8. stoletja, je bilo potrebno — v okviru kritike Klaićine teze — zavzeti stališče tudi do Margetica. Nje­ gov diskusijski odgovor Još o pitanju vremena dolaska Hrvata, objavljen v Zgodo­ vinskem časopisu,5 me sedaj obvezuje k repliki. Se pa s tem, vsaj zame, tudi zaradi spleta okoliščin, težišče razpravljanja prenaša iz karantanskega zgodovinskega okvi­ ra v hrvaškega; čeprav vsaj moj prvotni namen ni bil, vključevati se neposredno v polemiko6 okrog Margetićeve teze o času prihoda dalmatinskih Hrvatov. Pri kritiki doslej v historiografiji prevladujočega Grafenauerjevega mnenja, da so se Hrvati preselili v novo domovino pred 626 (okoli 622/23),7 izhaja Margetič iz dveh izhodišč: iz analize avarsko-bizantinskih odnosov v letih 620—625, ki mu je pokazala, da v tem času na avarsko-bizantinski meji ni bilo nobenih bojev ah na­ petosti in zato ni razloga za koncentracijo avarskih sil na tem področju njihove države,8 ter iz Hauptmannove analize DAI, ki je jasno pokazala, da je potrebno iz 31. poglavja brisati ime bizantinskega cesarja Herakleja9 in po Margetiću tudi nje­ gov čas.10 . . , .... . Zdi se da Margetič ni najbolje uvidel težišča mojega ugovora njegovi kritiki hrvaške selitve okrog 622/623. Sam v analizo avarsko-bizantinskih odnosov 620—625 nisem niti posegal in celo pritrjujem Margetiću, »da noben bizantinski vir ne pri­ naša izrecnih podatkov, da so se Avari že leta 622/623 bojevali proti Bizancu«. Težišče mojega ugovora stoji v stališču, ki ga je pravzaprav izpostavil ze B. Graten- auer ko je iskal najprimernejši čas hrvaške selitve,12 da se samo na podlagi analize avarsko-bizantinskih odnosov v letih 620/625 ne more dokazati, da hrvaike selitve 622/623 ni bilo; tako kot se na podlagi analize taistih odnosov ne more dokazati, da > N KLAIĆ O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja dalmatinskih Hrvata, Zgodovinski časopis (ZĆ) 38, 1984, 253—270. .„*... ,„„., « o « o » P. ŠTIH, Karantanija = stara domovina Hrvatov 7, ZĆ 41, 1987, 529—549- w«tnrHnkoe » L. MARGETIĆ, Konstantin Porfirogenet i vrijeme dolaska Hrvata, Zbornik nlstorijSKog zavoda Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, Vol. 8, 1977, 5—88. 4 p O T I H O C 533—535. 9 L MARGETIĆ, JoS o pitancu vremena dolaska Hrvata, ZĆ 42, 1988, 234—240. « M. S U M . O č i t n a radnje L. Margetica- ^Konstantin Porfirogenet i vrijeme dolaska HVva- tat Ttaomik historilskog zavoda Jugoslavenske akademije znanosti 1 umjetnosti, Vol. 8, 1977, B» -ÌÓ0- S ™NTOLJAKrofno«Weno i nadopunjeno tumačenje jednoga pasusa u 30 glavi Porfiro- geneiova De.Administrando Imperio, Godišen zbornik Filozofski fakultet nâ ^ Univerziteot - Skonie ч-а 1979—1980 63—86- ž RAPANIĆ, Prilog proučavanju kontinuiteta naseljenosti u sa- f Ä s t o m ' afe™Tr-an^%e*njM vijeku, Vi fsfi za arheologiju 1 Wjtor i judalma^nsku 74 1980 202- V KOŠĆAK, Pripadnost istočne obale Jadrana do splitskih sabora 925—928, HistonjsKi zbornik < H Ž ) W 3 4 ШОДШ? 291-355; L. MARGETIĆ, Marginalije uz rad V.Koećaka, »Pripad- nos^istočnT obale « H Z 36, 1983, 255-286; S. VILFAN, Evoluzione statale degli Sloveni e Cro­ ati Sett imane d Stud o del Centrò Italiano di Studi sull'Alto Medioevo 30 1982 Gli Siavi O c c - deAtaU e Meridionali nell'Alto Medioevo I, Spoleto 1983 150-123; V KOSfiAH, O netom f l - irta hrvatske povijesti u ranom srednjem ^)еки,^Ж1т2П-^11-ОтЈ^^т,Р^^ o Srbima u Hrvatskoj u 9. stoljeću, HZ 37, 1984238-239: N^ KLAIĆ, O. c v op. U L MARGETIĆ, JoS o dolasku Hrvata, HZ 38, 1985, 227-240; N. KLAIĆ, Najnoviji radovi o 29., 30. t 31. Poglavlju u djelu De administrando imperio cara Konstantina VU. Porfirogeneta Starohrvatska prosvjeta (SH) 15, 1985, 31—60; ž . RAPANIĆ, Istočna obala Jadrana u ranom srednjem vijeku, SH 15, шва, 12-14 (hrvaški prevod težje dostopne razprave La costa orientale dell Adriaco• néU alto me­ dioevo. Sett imane di studi del Centro italiano di studi„sull'alto medioevo 30, 1982, Gli Slavi occi­ dentali e meridionali nell 'alto medioevo II, 1983, 839-842); V. KOŠĆAK, Dolazak Hrvata, HZ 40, 1987, 339—383; P. ŠTIH, O. c. v op. 4; L. MARGETIĆ, O. C. v op. 5. ,.,„„.,„ џ„,„ ' B GRAFENAUER, Prilog kritici izvještaja Konstantina Porfirogeneta o doseljenju Hrva­ ta, HZ 5, 1952, 44. » L. MARGETIĆ, Konstantin Porfirogenet..., 31—44. . *ЛП—КЛА » L HAUPTMANN, Prihod Hrvatov, Bul ićev zbornik — Štrena Buliciana, 1924, 540—544. "> L. MARGETIĆ, Konstantin Porfirogenet.... 48; ISTI, JoS o pitanju vremena . . . , 235. » B' GRAFENAUER, Prilog kritici..., 44: »Sve su to dakako samo migovi, koji govore o vjerojatnom razvitku, ali se oni ne mogu zbiti u njegov nepobitan dokaz«. 112 P. STIH: K POLEMIKI O ČASU PRIHODA HRVATOV je hrvaška selitev takrat dejansko bila.13 Samo v tem smislu hrvaške selitve je torej Margeticev napor ob ponovni analizi avarsko-bizantinskih odnosov zaman, nikakor pa to ne velja za sâmo avarsko-bizantinsko razmerje v tistem času, kjer pomeni nje­ gova analiza nedvomno pomemben prispevek k poznavanju problematike. V tem okviru se povsem strinjam z Margetićem, da je velika* razlika, ali je »morebitni pre­ hod« Hrvatov skozi Panonijo verjeten ali pa \e mogoč.14 Vendar se zdi, da zaradi miru na avarsko-bizantinski meji prehod Hrvatov skozi Panonijo ni nič manj ver­ jeten. Prav v leto 623 namreč pada začetek slovanskega upora pod Samovim vod­ stvom, ki je nedvomno povzročil velike turbulence in destabilizacijo v avarski državi, ki je šla v prid morebitni hrvaški selitvi. Dogodki, zvezani z nastajanjem bamove »države« in očitno oslabelostjo avarske, gredo nedvomno v prid tezi o hrva­ ški selitvi okrog 622/623 iz Bele Hrvaške na zgornji Visli v dalmatinsko zaledje. V vsakem primeru pa se mi zdi ta teza verjetnejša od Margetičeve, ki jo v tem po­ gledu hudo bremenita predvsem dve hipoteki: kot tudi sam priznava," nima njegova teza o prihodu Hrvatov konec 8. stoletja nobene neposredne podlage v v i r i h l e in drugič, Margetić v okviru te svoje teze doslej sploh še ni poskusil reševati zelo po­ membnega vprašanja, odkod naj bi ti Hrvati konec 8. stoletja prišli? To vprašanje je v najtesnejši povezavi s samim prihodom, saj je menda jasno, da niso padli z neba S tega gledišča, kjer ima vsaka selitev svoj začetek in svoj konec" in kjer je vse to skupaj enoten in nedeljiv proces, je sploh nerazumljivo, da Margetić še ni načel tega vprašanja. Ali je morda naletel na prevelike težave in ga pušča ob s t r a n i ' V vsakem primeru bo moral, v kolikor bo hotel utrditi svojo tezo, poskusiti odgovo­ riti tudi na to težko vprašanje. -" • Glede Margetićevega mnenja, da je potrebno iz najstarejše hrvaške zgodovine v 31. poglavju DAI brisati ne samo Heraklejevo ime, ampak tudi njegov č a s 1 9 pa je potrebno opozoriti na naslednje. Hauptmannova in nato Grafenauerjeva analiza 29., I ì" l n r r P°S l a vJa DAI20 je na vrsti paralel povsem nedvoumno pokazala, da je potrebno Heraklejevo ime brisati iz 31. poglavja DAI, kamor ga je »in maiorem By- zantn gloriam« tako vztrajno rinil Konstantin.21 Od tod pa do Margetićevega vpra­ šanja »A zašto bismo se uopće morali opredjeliti upravo za Heraklijevo doba, ako se slažemo da je Heraklija u svoj izvještaj o dolasku Hrvata tendenciozno ubacio Kon­ stantin Porfirogenet«,22 ni več daleč, čeprav je med enim in drugim bistvena raz­ lika. Predvsem moremo in moramo Heraklejevo ime brisati iz DAi na podlagi vira samega, vest, da so Hrvati prišli v Heraklejevem času, pa ni v DAI nikjer izpodbita, na kar je Margetica opozoril že V. Košćak.23 Samo zato, ker v DAI ni prostora za He- ramejevo ime, ne moremo preprosto brisati tudi njegove dobe (610—641). Nasprotno kar trije resni razlogi, zvezani z DAI, govorijo za to, da je treba hrvaško selitev sta­ viti v Heraklejevo dobo. Prvič, brisati Heraklejev čas bi hkrati pomenilo postaviti pod vprašaj tudi Konstantinovo vest, da so bili Romani v Dalmaciji pregnani od Avarov (Slovanov) y času cesarja Herakleja.2 4 Toda kakorkoli se datira padec Sa­ lone danes ohlapnejie kot se je včasih,25 ta še zmeraj spada v Heraklejevo dobo. usoda Salone torej dokazuje, da je vest Kostantina Porfirogeneta o koncu romanske " P. STIH, O. c , 535. Î1 £ ' M A R G E T I ć , JoS o pitanju vremena ..., 235. » o a e 5 S Ä ^ 1 9 S f f i ^ ^ ' h ? ^ ^ ? 1 t i e * b e ' N e s l o v e n s k i istoriski časopis'3. 1937, 14 ? ^ T Ä , S 5 ^ T I 1 E N A U E K - Pril°0 Kritici..., 44. ' u L- MARGETIĆ, JoS o dolasku Hrvata, 238. vendarle vfal m^nfmSi^ 1еД? ° , , h r v a š l 5 s e l l t v * v Heraklejev! dobi v toliko na boljšem, da Ima poglavje DAI £ Р Ш ? п « V ^ S Ì « m b o У„У 1 г и 'тР а ^ e , p r a v J e t a drugorazreden in tendenciozen (31. 8 ,VS , v r u ! y e L ? ° s e Hrvati naselili na Heraklejev poziv). " L- MARGETIĆ, Još o pitanju vremena . .., 235. zi h HAUPTMANN, Prihod Hrvatov, 540-544; B. GRAFENAUER, Prfloo kritici ..., 21—28 ™i™ t™ w a e , m , * m e s t u j e P ° t r f b n o opozoriti na mnenje, prisotno tudi med novejšimi razisko- 7№P«(PXnSf= P . t m a ^ m u , l n p r a /enauer ju) in podkrepljeno z nekaterimi argumenti. dTHerakle- jevega imena sploh ni potrebno brisati iz 31. poglavja DAI: J. KOVAČEVIĆ Istorila srnVfenn î » A , I , « S S Î g r w I 1S£hP$, J-FERLUGA, Gli Slati del Sud ed Str i IgrTppietnicTì i frante a S n ^ S ' ^ r Ш а П т е d ^, S t U d , 1 0 d M.<ï e n t r i "al iano di Studi sull'Alto Medioevi Xx3Č/1982, Glil Sla- SoSSn^««* a l 1 e M e r l d I ° n a l i nell'Alto Medioevo, Spoleto 1983, 315; R. KATIĆIĆ, »Boa HrZata DÌt A r t f ? n o e des kroatischen Staates, Die Bayern und ihre Nach- S?J „wi Ä f c h ^ g e i ? e r Kommission für Frühmittelalterforschung Bd. 8, Denkschriften 4i9P{£« £• F a s s e der österreichsichen Akademie der Wissenschaften, Bd. ITO Wien 1985 309 T ^ S J Ä C A 5 ? 1 hrvaški prevod istega teksta pod naslovom Filologa razmatranja uz^vore o začecima Hrvatske države je v: Starohrvatska prosvjeta Ш, 16, 1986, 89—92. rzvore 22 L. MARGETIĆ, Još o pitanju vremena ..., 235. 2 3 V. KOŠĆAK, Dolazak Hrvata, 353. WH И V ,ÇR A ,F E N AUER-Jevem p r e vodu (Prilog kritici.... 13 s i j 31. poglavja DAI: »Ovi Hrvati S L t u P^l fS 1 ' . romejskom caru Herak l i ju . . . u doba, kad su Avari orližjem protjerali odanle Romane, koje bijaše onamo doveo car Dioklecijan«; »Kad su prema tome Romani za vrijeme istoga cara НегаИца bili protjerani, ostalo je njihovo zemljište pusto«. vrijeme « _i *• P ^1?,! ° 9°dinl razorenja Salone, Izabrani spisi, Split 1984, 291—331; I. MAROVIć Re- U n e t a P V 1984 м г Ж °м ^ д ™ т * П г . М о п , 4 S a I 0 2 a - Y l j e s n i k , ï a a r h e o l o g y u 1 historiju d ä m a -unsKu 77, 1984, 293—314; N. JAKaIĆ, Constantîne Porphyrogenitus as source for destruction of Salona, prav tam, 315-326; V. KOŠĆAK. Dolazak Hrvata, 343-346. destruction oj ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 1 Ц 3 : oblasti v Dalmaciji tudi v kronološkem smislu resnična, kar gre nedvomno v prid mnenju, da je potrebno »dobro vero« nameniti tudi Konstantinovi vesti o hrvaški naselitvi v Heraklejevi dobi. Drugič, hrvaško naselitev v čas nedolgo po padcu Salone postavlja tudi 30. po­ glavje DAI. Tam najprej beremo, da so Avari vdrli v Dalmacijo, razrušili Salono in zasedli deželo, nakar takoj sledi tekst, ki pravi: »Hrvati pa so stanovali v tistem času na drugi strani Bavarske, kjer so danes Belohrvati. Eden izmed njihovih rodov, namreč pet bratov, Klukas in Lobelos in Kosentzes in Muhlo in Hrobatos in dve sestri, Tuga in Vuga, so se odcepili od drugih in prišli skupaj s svojim ljudstvom v Dalmacijo in našli Avare v posesti te pokrajine«.26 Margetić v nasprotju z prevla­ dujočim mnenjem v historiografiji27 misli, da je potrebno med opisom padca Salone in hrvaške pradomovine na eni in opisom prihoda Hrvatov na drugi strani, v tekst 30. poglavja postaviti cezuro tako, da spada prvo v začetek 7., drugo pa v konec 8. stoletja.28 Vendar v samem tekstu ni nobenega razloga za takšen radikalen poseg. Med stavkoma »Hrvati pa so stanovali v tistem času na drugi strani Bavarske, kjer so danes Belohrvati« in »Eden izmed njihovih rodov, namreč pet b r a t o v . . . in dve sestr i . . . , so se odcepili od 'drugih in prišli skupaj s svojim ljudstvom v Dalma­ cijo ...« preprosto ni nekega preloma v toku njune pripovedi, ki bi opravičeval mi­ sel, da stavimo prvega v eno, drugega pa v drugo dobo. Nasprotno, kot je bilo opo­ zorjeno že zgoraj, ima vsako preseljevanje svoj začetek in svoj konec, ki sta sestavni in neločljivi del takšnega procesa. Pisec 30. poglavja pa je v tem konkretnem pri­ meru naredil točno to; glede hrvaške preselitve je povedal tako od kod so se selili kot kam so se naselili. In tretjič, v kolikor pristanemo na Margetičevo mnenje, da je iz DAI potrebno brisati tako Heraklejevo ime kot čas, se odpira resno vprašanje, zakaj je Konstantin Porfirogenet izbral prav Herakleja, ko pa je imel na razpolago toliko drugih bizan­ tinskih cesarjev? Mislim, da zatorej z utemeljenimi razlogi lahko pritegnemo že več kot šestdeset let stari Hauptmannovi ugotovitvi: »Odpasti mora predvsem vprašanje, ali je Hera- klej naselil Hrvate ali ne. Kajti hrvatsko narodno izročilo, trideseto poglavje, Hera­ kleja sploh ne pozna, ampak stavi prihod Hrvatov le okroglo v dobo nedolgo po za­ vzetju Solina. Toda takrat Je vladal v Bizantu Heraklej a to je bilo Konstantinu dovolj, da je spravil tega cesarja v zvezo s Hrvati in naposled v svojem bizantinskem ponosu trdil, ne samo da so Hrvati uničili Obre v Heraklejevi dobi, temveč celo v njegovem imenu.«2 9 Več prostora kot kritiki hrvaške selitve v začetku 7. stoletja, ki le posredno podpira njegovo tezo, je Margetić povsem razumljivo namenil neposrednemu doka­ zovanju, da so se Hrvati naselili v Dalmacijo konec 8. stoletja. Enega temeljnih argumentov mu predstavlja dejstvo, da »nijedan bizantinski, rimski, dalmatinski, langobardski ili franački prvorazredni izvor ne spominje na području današnje Hrvatske u 7. i 8. stoljteču ni Hrvate ni postojanje neke samostalne hrvatske drža­ ve«.30 Čeprav gredo ti podatki nedvomno v prid Margetičevi tezi, pa vzrok za ta molk lahko iščemo tudi drugje. Gre seveda za vprašanje etnogeneze in z njo zvezane terminologije, na kar je pred kratkim opozorila tudi odlična razprava Radoslava Ka- tičiča.31 V tej smeri je interpretiral ta molk tudi Ivo Goldstein, ki vzročno povezuje prve pojave hrvaškega imena z nastajanjem hrvaške državne organizacije, »pa su o njoj suvremenici u inozemstvu postupno i vrlo polagano saznavali«.32 Opozoriti velja, da hrvaški primer ni nič izjemnega. Tudi Moravani se prvič omenjajo v virih šele leta 822.33 ko je v okviru njihove etnogeneze nastajala njihova lastna državna organizacija,34 čeprav je slovanska naselitev že sredi 6. stoletja silila skozi moravska vrata v vzhodne Alpe. In tudi zagotovo najstarejša sodobna uporaba karantenskega imena pada šele v čas tik pred konec 8. stoletja (pri Pavlu Diakonu), čeprav se je karantanska etnogeneza zaključila najkasneje okroglo stoletje prej. 3 5 M Glej B. GRAFENAUER, Prilog kritici . . ., 12, 13. 2 7 Npr. L. HAUPTMANN, Prihod Hrvatov, 541; B. GRAFENAUER, Prilog kritici . . ., 32; B. FERJANĆIĆ, Vizantiski izvori za istoriju naroda Jugoslavije II, Beograd 1959, 30 op. 83; ISTI, Struktura 30. glave spisa De administrando imperio, Zbornik radova vizantološkog instituta 18, 1978, 67—80; V. KO&čAK,Dolazak Hrvata, 354; R. KATIĆIĆ, Filološka razmatranja . .., 89. 2 8 L. MARGETIĆ, Konstantin Porfirogenet.. ., 25. 2 9 L. HAUPTMANN, Prihod Hrvatov, 544. 3 0 L. MARGETIĆ, Još o pitanju vremena . . ., 235. 3 1 R. KATIĆIĆ, Die Anfänge des kroatischen Staates (hrv. prevod Filološka razmatranja uz izvore o začecima hrvatske države), glej zgoraj op. 21. 3 2 I. GOLDSTEIN, Ponovno o Srbima u Hrvatskoj u 9. stoljeću, HZ XXXVTI, 1984, 238—239; glej tudi L. MARGETIĆ, Još o dolasku Hrvata, 239. 3 3 Annales regni Francorum (Einhardi Annales) ad a. 822, Monumenta Germaniae Histo­ riée, Scriptores I, Hannoverae 1826 (nespremenjeni ponatis Stuttgart 1976), 209. 3 4 H. WOLFRAM, Die Geburt Mitteleuropas, Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung, Wien 1987, 359. 3 5 Oznako »Carnuntum quod corrupte vocitant Carantanum« uporablja sicer Pavel Diakon pri opisu dogodkov, ki so se zgodili okrog 664, vendar ostaja odprto, ali ni v starejša obdobja presajal terminov iz svojega oziroma poznejšega časa (podobno kot je to počel anonimni pisec 114 P . S T I H : к P O L E M I K I o Č A S U P R I H O D A H R V A T O V Svojo tezo poskuša seveda Margetić utrditi tudi s pomočjo DAL V razliko od svoje temeljne razprave iz leta 1977, ko je prihod Hrvatov konec 8. stoletja poskušal izračunati s pomočjo 30. poglavja, pa sedaj utrjuje svojo dokumentacijo v okviru DAI tudi s pomočjo 31. poglavja, ki prinaša vest, da so se Hrvati naselili v novi do­ movini za časa Porginovega očeta.36 Izhajajoč iz splošno priznanega stališča, da je Porga zgodovinsko zajamčeni knez Borna, ki je umrl 821 in da podatek o Porgi (Porina), ki se je ohranil v 30. in 31. poglavju, izvira iz ljudskega izročila, ki mu gre verjeti, se Margetić sprašuje, zakaj ne bi verjeli tudi podatku, da so Hrvati prišli za časa Porginovega očeta, to je nekje pred konec 8. stoletja.37 Pri analizi teh podatkov moramo nedvomno izhajati iz dveh odlomkov 30. in 31. poglavja DAI, ki govorita o pokristjanjenju Hrvatov. Anonimni pisec 30. poglavja piše, da so se osvobojeni Hrvati pokrstili za časa svojega vladarja Porina iz Rima, od koder so jim bili poslani tudi škofje. Cesar Konstantin v 31. poglavju pa o istih dogodkih piše, da je Heraklej pokrsti! Hrvate in poslal ter pripeljal iz Rima duhov­ nike in od njih naredil nadškofa, škofa, prezbiterje in dijakone v času, ko so imeli Hrvati za vladarja Porgo. Analiza, ki je tukaj ne gre ponavljati,38 je nedvoumno po­ kazala, da je obema piscema kot predloga služilo eno in isto ljudsko izročilo, ki ga je Konstantin predelal tako, da je pokristjanjenje Hrvatov in Porgo = Porina = Bor­ no prestavil v Heraklej evo dobo. S takšno analizo teh dveh odlomkov povsem soglaša tudi Margetić,39 hkrati pa ima za zgodovinsko resničen podatek ljudskega izročila tudi vest, da so Hrvati prišli za časa Porginovega očeta. .Vendar mislim, da njegovo mnenje ni utemeljeno in da se lahko pokaže, da odlomek o Porginovem očetu ni del ljudskega izročila in da je izpeljan iz odlomka o pokristjanjevanju za časa Porge. Predvsem 30. poglavje DAI, kjer je ljudsko izročilo ohranjeno v izvornejši obli­ ki, ne ve nič o prihodu Hrvatov za časa Porginovega očeta. Nasprotno, trdi celo, da so Hrvati prišli v novo domovino pod vodstvom petih bratov in dveh sester. Da je ta podatek del ljudskega izročila, dokazujeta dve dejstvi: niz plemenskih eponimov, s katerimi se takšna izročila ponavadi začenjajo, in ljudsko število 7 (5 bratov + 2 sestri).40 Margetić seveda ne more trditi, da ta podatek 30. poglavja ni del ljudskega izročila, zato poskuša rešiti podatek o hrvaškem prihodu za časa Porginovega očeta s konstrukcijo o samo navideznem nasprotju teh dveh podatkov: po analogiji z mad­ žarsko tradicijo, zabeleženo v 40. poglavju DAI, kjer so se Madžari delili na 7 »širših družin«, na čelu katerih se nahaja vladar iz ene teh družin, naj bi Hrvate vodilo 5 bratov in 2 sestri, njihov skupni vladar pa naj bi bil Porginov oče. Vzrok, da tega »skupnega vladarja« — če je del ljudskega izročila — ne omenja 30. poglavje, pa išče v tem, da »nije nemoguće-« (podčrtal P.S.), da je Konstantin razpolagal s po­ datki ljudskega izročila, ki niso bili na voljo anonimu.4 1 Mimogrede bi rad spomnil, da počne na tem mestu Margetić natančno tisto, kar očita meni, namreč, da je eno vprašanje, ali je nekaj mogoče, • drugo pa, ali je verjetno.42 Drugače pa, kar se tiče njegove konstrukcije, bi bil edinstven primer, da bi si ljudsko izročilo zapomnilo imena sedmih nižjih voditeljev, imena zgodovinskega »skupnega vladarja«, ki je ljudstvo prepeljal v novo domovino, pa ne! Dovolj je pogledati origo gentis drugih ljudstev! Pa tudi Margetićevo mnenje, da je Konstantin razpolagal s številnejšimi podatki ljudskega izročila kot anonim ni verjetno. Predvsem bi se v takšnem pri­ meru postavljalo vprašanje, zakaj Konstantin ni upošteval »celotnega« sklopa ljud­ skega izročila o prihodu Hrvatov, ki nedvomno vsebuje podatke o prihodu pod vod­ stvom petih bratov in dveh sester. Ni jasno, zakaj bi Konstantin uporabil samo del informacij izročila in ne npr. tako, kot je v 40. poglavju podal madžarsko tradicijo, na katero se Margetić sklicuje. Hkrati pa je analiza 31. poglavja DAI pokazala, da je cela vrsta »podrobnejših« informacij, ki jih 30. poglavje nima, plod Konstantino- vih konstrukcij. Med takšne spada Heraklejevo ime (Hrvati prebežijo k Herakleju; po njegovem ukazu premagajo Avare; po njegovem ukazu se naselijo v njihovi de­ želi; on jih da pokrstiti) in njegova etimologija imena Hrvat, medtem ko podatek o Porginovem očetu v našem primeru seveda puščamo ob strani.4 3 Ce sedaj sledimo Conversio Bagoariorum et Carantanorum, ki npr. k letu 796 Imenuje Karla cesarja ali za pro­ stor med Rabo, Donavo in Dravo za čas okrog leta 800 uporablja naziv Spodnja Panonija, če- SH r\S,f^rU?.1l ,l•SOŽr0иI)1^тïS1?«тemo• d a Ie d° «Pravne reforme 828 bila Spodnja Panonija južno od prave) . Glej. H. WOLFRAM, Convergo Bagoariorum et Carantanorum, Graz 1979, 16 op. 10 (najstarejša sodobna uporaba karantanskega imena); B. GRAFENAUER, Opombe k izdaji Zgo- dovine Langobardov Pavla Dmkona Maribor 1988, 236 op. 24 in tam navedena literatura. S h ? Î A 5 £ £ £ Ï C ' Konstantin Porfirogenet. . . , 24; ISTI, Još o pitanju vremena . . ., 235—236. *» L. MARGETIc, JOS o pitanj« vremena . . ., 236. «~-^««~. se L. HAUPTMANN, Konstantin Porfirogenit o porijeklu stanovništva dubrovačkog zaleđa, Rešetarov | b o r " l k > Dubrovnik 1931, 3—1 (paginacija po separatu) ; B. GRAFENAUER, Prilog kri­ to 'h^^^^ČS7?*??*11 ?0/Ф°9е?ег • • •' 2 1 ; I S T L JoS ° Pitanju vremena . .., 236. *> Glej B. FERJANcIć, Vizantiski izvori . . . 1Г, 30 op 82 4 1 L. MARGETIĆ, Još o pitanju vremena 236 « L. MARGETIĆ, Još o pitanju vremena . .., 235 „ " Metodološko se ne zdi pravilen postopek, ki ga je v podobnem primeru uporabil L. MAR-f E T I Ć S £ L ° 0 P , 1 , ^ 5 i U k ^ f r , ; ^ ^ v 6 ' k 0 j e У 3 1 ' P°glavju DAI, iz katerega j e P brisal -ono što je bez ikakve sumnje kasniji umetak u narodnu tradiciju«, pustil podatek o prihodu Hrvatov . ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 1 . . Ц 5 tako prečiščenemu 31. poglavju, vidimo, da se glede podatkov iz hrvaške zgodovine do 9. stoletja ne razlikuje mnogo od prečiščenega 30. poglavja44 i n , d a ne vsebuje nobenega novega podatka, ki ga 30. poglavje nima. V tej luči se tudi podatek o pri­ hodu za Porginovega očeta jasno pokaže kot Konstantinova cvetka. Poleg tega je že Grafenauer opozoril, da so v 29. in 31. Konstantinovem poglavjju, prav v zvezi z me­ sti, kjer se Konstantinu očita konstruiranje, notranja neskladja v tekstu samem.4 5 Tako v 29. poglavju pravi, da so bili Hrvati do Bazilija I. (867—886) večinoma po­ gani, v 31. pa, da jih je pokrstil Heraklej. V 29. poglavju govori, da so bili Hrvati od okrog 800 neodvisni od Bizanca, v 31. pa; da so bili od Herakleja naprej zmeraj podložni Bizancu. In nazadnje, po 29. poglavju Hrvati do Bazilija I. niso imeli svojih vladarjev, v 31. poglavju pa našteva kot vladarja Porginovega očeta in Porgo ter omenja podložnost vseh hrvaških vladarjev bizantinskim cesarjem od Herakleja dalje. Mnenje, da je podatek 31. poglavja o prihodu Hrvatov za časa Porginovega očeta del hrvaškega ljudskega izročila, je potrebno torej iz utemeljenih razlogov za­ vrniti (pri čemer sploh.puščamo ob strani, da samo 30. poglavje stavi prihod Hrvatov v čas nedolgo po padcu Salone). ' Konstantin' Porfirogenet je le preveč rad posegal v predlogo, da ne bi mogel samovoljno dodati tudi podatka o Porginovem očetu. To je še toliko bolj verjetno, ker je jasno, da je razpolagal z resnično" vestjo o hrvaški pokrstitvi za časa Borne (Porge),1 ki jo je potisnil, v 7. stoletje in-Iz katere mu pač ni bilo težko izpeljati trditve o hrvaškem prihodu za časa njegovega očeta; tako kot o srbskem pod vod­ stvom Višeslavovega pradeda.4 8 Glede Margetićevega računanja prihoda Hrvatov iz 30. poglavja DAI pa lahko ugotovimo, da še vedno stoji na stališču iz leta 1977, kjer je svojo kronologijo gradil na naslednjih anonimovih podatkih: Hrvati so se po prihodu nekoliko let borili z Avari, se nato določeno število let pokoravali Frankom in se nato v sedemletnem boju osvobodili. Za »-določeno število let« je vzel deset let, kar pomeni, da je od hrvaške naselitve do konca njihovega boja proti Frankom (ki je izenačen s koncem Ljudevitovega upora 822) minilo 27 let in da so se Hrvati naselili okrog leta 795 v času frankovsko-avarske vojne.47 Takšno računanje je seveda možno, toda s stališča postavljanja nove teze, ki naj bi vendarle predstavila utemeljenejše razloge za pre­ stavitev hrvaške selitve iz začetka 7. v konec 8. stoletja, nič kaj prepričljivo. Kako je takšno računanje spolzka zadeva, nam kaže že edini kronološko določnejši poda­ tek iz tega sklopa, ki govori o sedemletnih frankovsko-hrvaških bojih. Prevladujoče mnenje v historiografiji48 je, da je s tem mišljen upor Ljudevita Posavskega, ki je trajal med leti 819—S22.49 Torej 3, v najboljšem primeru 4 leta, kar pomeni, da je podatek v 30. poglavju DAI za polovico previsok. In če sedaj za »določeno število let« vzamemo 5, namesto Margetićevih 10 let,50 dobimo, da so se Hrvati naselili v dal­ matinsko zaledje okrog leta 808—809. To pa je bistveno drugačen zgodovinski okvir, v katerem Hrvati niso mogli priti na poziv Avarov, kot to misli Margetić,51 saj avar­ ska država že okroglo desetletje ni več obstajala. To računanje seveda nima namena dokazovati, da so Hrvati prišli šele po letu 800, ampak želi pokazati, kako je s takš- za časa Porginovega očeta. Prvič. Margetić hoče v. danem primeru šele dokazati, da je ta po­ datek del narodne tradicije, zato metodološko gledano ne more z njim to tudi dokazovati, in drugič, ta podatek bi moral pustiti ob strani tudi zato, ker je kritika (Grafenauer, Hauptmann) z upravičenimi razlogi podvomila v verodostojnost tega podatka. 4 4 Obe redakciji govorita isto: Bela Hrvaška je pradomovina dalmatinskih Hrvatov; ti Hrvati premagajo Avare in se naselijo v njihovi deželi, v kateri še danes živijo; krst sprej­ mejo iz Rima za časa Porge (Porine). Glej P. ŠTIH, Karantanija — stara domovina Hrvatov ?, op. 20, in tamkajšnji diskurz o vsebinski kritiki 30. poglavja DAI. Pri tem moram poudariti, da ni nujno, kot, trdim n. n. m., 539, in na kar je opozoril Margetić, da je podatek o hrvaški pod­ ložnosti Frankom v stari domovini interpolacija v ljudsko izročilo. Res je lahko že ljudsko iz­ ročilo vsebovalo napačno predstavo o tem. Toda zgodovinsko gledano je ta podatek — v ko­ likor sprejemamo, da je Bela Hrvatska del ljudskega izročila in ob zgornji Visli — nedvomno napačen, saj zakarpatska Bela Hrvaška ni imela stikov s Franki tja do 10. stoletja in ga ne smemo uporabljati pri iskanju hrvaške pradomovine (primerjaj N. KLAIĆ, O. c. v op. 1). « B. GRAFENAUER, Prilog kritici . . . . 28. 4 6 L. HAUPTMANN, Konstantin Porfirogenit o porijeklu . . . . 4 (paginacija po separatu) ; B. GRAFENAUER, Prilog kritici. . ., 26—28; V. KOŠĆAK, Dolazak Hrvata, 357; L. MAKSIMOVIĆ, Struktura 32. glave spisa De administrando imperio, Zbornik radova Vizantološkog instituta 21, 1982 25—32 4 1 L. MARGETIĆ, Konstantin Porfirogenet.. ., 24; ISTI, Još o pitanju vremena .. ., 236—237. 4 8 Z izjemo F. š l a l ć , Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara, Zagreb 1925, 356 si. in op. 33; N. KLAIĆ, O.e. v op. 1, 264 si.; glej kritiko: L. HAUPTMANN, Koje su sile hrvatske po­ vijesti odlučivale u vrijeme narodne dinastije, Zbornik kralja Tomislava, JAZU 1925, 166; B. GRAFENAUER, Vprašanje konca Kocljeve vlade v Spodnji Panoniji, Z č 6—7, 1952/53, 171—190; P. ŠTIH, Karantanija = stara domovina Hrvatov ?, 543—548. 4 9 F. KOS, Gradirò za zgodovino Slovencev v srednjem t>eku II, Ljubljana 1906, st. 57, 58, 60, 61, 64, 67, 68, 71, 76. , , , „ 50 L. MARGETIĆ, Još o pitanju vremena..., 237: »Mi smo uzeli da su one trajale oko de­ set godina, što nam se čini čak možda i previše«. 5 1 L. MARGETIĆ, Još o dolasku Hrvata, 238: »Preostaje, dakle samo jedno od dvojega: ili su Hrvati došli v last itom inicijativom ili na poziv Avara. Prodor Hrvata kroz golema područja avarsko-slavenskog »plemenskog saveza« nije nam se činio vjerojatan. Ne preostaje dakle dru­ go nego prihvatiti tezu da su Hrvati došli u svoju novu domovinu uz suglasnost Avara«. Hg p . STIH: K POLEMIKI O ČASU PRIHODA HRVATOV nim računanjem možno dokazovati karkoli,, pa če se hoče, tudi to, da so Hrvati pri­ šli v začetku 7. .stoletja. Kajti za sintagmo »določeno število let« v ljudskem izro­ čilu, ki mnogokrat zbije> dogodke večstoletnega razvoja v dobo ene generacije,5? je možno, da pomeni 100, 10 ali pa npr. 5 let. Zato je zame takšno računanje še vedno »povsem samovoljno in brez kakršnekoli, niti najmanjše podlage«. In če prav razu­ mem Margetića, dela tudi sam, vsaj načeloma, veliko distinkcijo med mogočim in verjetnim.5 3 . i „ " . . , ". Poleg tega ima 30. poglavje DAI vest, da so Hrvati po nekajletnih bojih z Avari in pred njihovo podložnostjo Frankom imeli oblast v deželi, ki so jo naselili. Ta po­ datek priča o posebni periodi najstarejše hrvaške zgodovine, ki bistveno razteguje kronologijo od njihovega prihoda do osvoboditve izpod Frankov in ki bi jo bilo po­ trebno upoštevati pri računanju'časa prihoda Hrvatov. Po Margetičevi interpretaciji ta podatek ni v nasprotju s tistim o podložnosti Frankom in hrvaško gospostvo ne izključuje frankovske vrhovne oblasti nad njimi. Toda ta dva podatka si nista.v na­ sprotju, tudi če ju interpretiramo kot Grafenauer, da je minilo med njima daljše razdobje in da spada prvi v čas neposredno po hrvaški naselitvi v 7. stoletju, drugi pa v začetek 9. stoletja.54 Samo na takšen,način je interpretiral Grafenauer omenjena podatka in ne, kot misli Margetić, z.brisanjem vesti o hrvaški podložnosti Frankom v stari domovini, ker to ne rešuje problema, saj gre tukaj za vprašanje iz hrvaške zgodovine v novi domovini. Je pa zato potrebno brisati iz Margeticevégà teksta me- todološko lekcijo, ki ošteva nekaj, kar sploh ni,bilo'storjeno.55 .. ' , . ,, >•> Na koncu še nekaj glede Margetićevega poskusa, umestitve hrvaške selitve v frankovsko-avarsko vojno konec 8. stoletja. Najprej moram umakniti trditev', da ima Margetić Hrvate za frankovske podložnike v; stari domovini.56 Tega" ne trdi,5 7 toda resnici na ljubo je treba reči, da je v tem pogledu njegov tekst napisan zelo nekon- cizno in da so tako razumeli njegovo razpravo tudi M. Suić, Z. Rapanič, V. Koščak in N. Klaić,58 slednja celo z vprašanjem: »Zaista se moramo upitati je li autor dobro pročitao tekst rasprave prije nego ga je dao' u tisak«.59 S tem umikom odpade tudi vprašanje anahronizma Margetićeve konstrukcije o hrvaškem prihodu v novo domo­ vino na avarški poziv, njihovem razhodu z Avari in pridružitvijo Frankom v boju proti njim. Toda zaradi tega ni njegova konstrukcija nič bolj podprta; to bi lahko storili le viri, ki pa jih nima. Rezultat Margetićeve ponovne analize lorških analov, ki je pokazala, da moremo imeti podatek k letu 791 o Pipimi j n njegovem pohodu skozi Ilirik v Panonijo (introivit Illyricum et inde in Pannoniä) 'za verodostojen in ki v najboljšem primeru meče novo svetlobo na avarsko-frankovsko'vojno, ni za­ dosten razlog za sprejem njegove konstrukcije o hrvaški,naselitvi v tistem zgodovin­ skem okviru. Ostane le, da mu verjamemo, to pa je kategorija, ki v zgodovinopisju ne obstaja. Z u s a m m e n f a s s u n g ZUR POLEMIK ÜBER DEN ZEITPUNKT DER KROATENZUWANDERUNG Peter Štih Der Text entstand als Antwort auf den im ZC, Nr. 42, 1988, S. 234—240, veröffent­ lichten Beitrag von L. Margetić Još o pitanju vremena dolaska Hrvata. Hierin wird Margetićs These von der Ankunft der Kroaten in Dalmatien Ende des 8. Jahrhun­ derts widerlegt und werden folgende Einwände erhoben: Seine Analyse der byzanti- nisch-awarischen Beziehungen in der Zeit von 620 bis 625 kann nicht beweisen, daß die Kroatenzuwanderung damals nicht stattfand (ebensowenig, daß sie damals statt­ fand). Doch eine Durchquerung Pannoniens durch die Kroaten scheint infolge des herrschenden Friedens an der byzantinisch-awarischen Grenze überhaupt nicht we­ niger glaubwürdig zu sein; gerade in jene Zeit fällt der Beginn von Samos Aufstand, 52 M. SUIĆ, Ocjena radnje L. Margetića, 92. 53 L. MARGETIĆ, JoS o pitanju vremena . . ., 235. 54 B. GRAFENAUER, Prilog kritici. . ., 29. и L. MARGETIĆ, Jož o pitanju vremena . . ., 237: s.TakäV postupak s tekstom (tj. brisanje riječi koje smetaju) po našem je mišljenju dozvoljen samo kada doista nema druge zadovolja­ vajuće Interpretacije. U našem slučaju nikakva brisanja nisu potrebna, jer kontradikcije iz­ među dva teksta nema«. 58 P. ŠTIH, Karantanija = stara domovina Hrvatov?, 535. 57 L. MARGETIĆ, Marginalije uz rad V. KoSćaka .. ., 260; ISTI, JoS o dolasku Hrvata, 237; ISTI, JoS o pitanju vremena ..., 238. 58 M. SUIĆ, Ocjena radnje L. Margetića, 92; ž. RAPANIć, Istočna obala Jadrana . .., 13; V. KOŠĆAK, Pripadnost istočne obale . . ., ; N. KLAIĆ, O problemima stare domovine . . ., 256; ISTA, Najnoviji radovi.. ., 39. 58 N. KLAIĆ, Najnoviji radovi . . ., 39. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 1 117 der im Awarenstaat für Turbulenz und Machtschwächung sorgte, was ohne Zweifel zugunsten einer möglichen Ansiedlung der Kroaten spricht. Was seine Meinung be­ trifft, daß in der ältesten kroatischen Geschichte im 31. Kapitel De administrando imperio nicht nur der Name des Herakles, sondern auch dessen Zeit gestrichen wer­ den sollte, gilt es, darauf hinzuweisen, daß der Kaisername auf Grund der Quelle selbst gestrichen werden kann und muß, während die Nachricht vom Eintreffen der Kroaten zur Zeit des Herakles im DAI nirgends bestritten wird. Im Gegenteil, me­ hrere Gründe sind nur eine Bestätigung dafür, daß die Herakles-Zeit als die Zeit der Kroatenzuwanderung bestehen bleiben muß (c. 31 DAI behauptet, daß die Romanen in Dalmatien zur Zeit des Kaisers Herakles vertrieben wurden, was der Fall Salonas bestätigt. Deshalb gibt es keinen Grund zur Veranlassung, diesen «-guten Glauben« im chronologischen Sinn nicht auch der Kunde vom Seßhaftwerden der Kroaten in der Herakles-Zeit zu schenken; c.30 DAI verlegt die Ankunft der Kroaten ebenso in eine Zeit, die bald auf den Fall Salonas folgte. Margetićs These, keine erstrangige Quelle erwähne die Kroaten im 7. oder 8. Jahrhundert auf dem Gebiet des heutigen Kroatien, beweist an und für sich noch nichts, kann doch dieses Schweigen auch im Zusammenhang mit der ersten Stufe der Ethnogenese der Kroaten gesehen werden, auch fällt das Auftauchen der ersten kroa­ tischen Namen mit der Entstehung des kroatischen Staates in der ersten Hälfte des 9. Jahrhunderts zusammen. Ebensowenig ist seiner Argumentation zuzustimmen, die Angabe in c. 31 DAI, die Kroaten hätten sich zur Zeit des Vaters von Porga (Borna, gest. 821) niedergelassen, sei glaubwürdig. Vor allem c. 31 DAI, wo die kroatische Volksüberlieferung in ursprünglicher Form erhalten ist, weiß nichts davon und be­ hauptet, die Kroaten wären unter der Führung von fünf Brüdern und zwei Schwe­ stern gekommen, deren Namen bekannt seien; es wäre verwunderlich, hätte sich die Volksüberlieferung, die sieben Namen behalten hat, i ausgerechnet den Namen desje­ nigen, unter dessen Führung dieses Volk laut Margetić zugewandert sei, nicht ge­ merkt. Es genügt, sich die Origo gentis anderer Völker anzusehen, um eine solche Konstruktion' als äußerst unglaubwürdig zu erkennen. Was Margetićs Berechnung der Ankunft der Kroaten anhand von Angaben wie »-einige Jahre-« und »eine bestimmte Zahl von Jahren« betrifft, kann gesagt,werden, daß das Syntagma «-eine bestimmte Zahl von Jahren« eine zu große Spekulation zuläßt und daß damit nicht zuletzt auch bewiesen werden kann, daß sich die Kroaten zu Beginn des 7. Jahrhunderts angesie­ delt hätten. . Auf Grund all des oben Gesagten wird Margetićs These vom kroatischen Seß­ haftwerden Ende des 8. Jahrhunderts, abgelehnt, die außerdem vor allem noch mit zwei Hypotheken belastet ist: Erstens, seine These findet keine unmittelbare Grund­ lage in den Quellen, und zweitens, der Autor ist uns bisher die Lösung der Frage, woher die Kroaten Ende des 8. Jahrhunderts gekommen seien, schuldig geblieben.