Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki « V G L»AS SVOBODE slogi }o moč! GLASILO SVOSOTiOMISEL/flH SLOVEJfCEV V A.MEH.IK.I Od boja do zmogel Slovénie Weekly devoted to the Interests of the laboring classes Stew. 26. Kntered as Second-Class Matter July 8th, IMS. at Use Post-OAaa at rtitaagn, III, nadae Act ot Marah Sed, MW Chicago, I1L, 27. junija 1913. Kdot m mish svobodno, se ne most boriti se svobod o I Leto XII. Razgled po svetu. AVSTRO-OGRSKO. Dunaj. — V avstrijskem parlamentu je bila stavljena interpelacija, v kateri se zahteva pojasnilo o zdravstvenem stanju v Skadru. Interpelantji trdijo, da napol strohneli in napol mumificirani mrliči turških vojakov še nepokopani ležijo po cestah mesta in po okolici. Nadalje se je zahtevalo,da naj ‘‘zanikrni poveljnik” trdnjave stori svojo dolžnost in sicer v interesu civilizacije in človečnosti. Napad je bil naperjen proti admiralu Cecil Burne od britanske mornarice, kateri je poveljnik mednarodne flote, ki blokira črnogorsko obrežje. Nemčija. Friedrichshafen. — Grof Zeppelin se je izrazil, da zaradi neke dane obljube, nemore prevzeti nobenih naročil na izvršitev krete-čik zrakoplovov. Nadalje pravi, da bo njegova družba zrakoplove gradila edino za Nemčijo. Grof Zeppelin pravi, da vesti ki krožijo iz Dunaja, da bi bil on sklepal pogodbe za graditev kre-milnih zrakoplovov za avstrijsko armado, so docela neresnične. Rusija. , Petrograd, 19. junija. — “0-semdeset žen in deklet so danes vaščani sežgali zaradi silne ogorčenosti nad importacijo cenejše ženske delavne moči v svrbo dela na sladkornem polju v distriktu Pirkatin v provinci Poltava”. — Tako poroča Kievski časnik “Lia-min ’ ’. ■ ¡Petrograd, 19. junija. — Poznejše poročilo na omenjeni list pravi, da so razjadeni kmetje ftlev, v katerim so stavkoskaze spa le. od vzunaj zapahnili in potem zažgali, ko so vse trdno spale. Balkan. Dunaj. — Tri brigade črnogorske pehote so se pomikale skozi Makedonijo z namenom, da se s •srbskim trupam zjedinijo. Bolgari imajo zastraženo ozemlje desnega brega Vardarja, ki teče povpreg skozi Makedonijo v Solunski zaliv medtem, ko so se Srbi in Grki vtaborili na nasprotni strani. Dunaj. — Napad Bolgarov na Srbe in Grke ob reki Vardar, se vsak čas pričakuje, glasom poročila na “Reichspost”. Italija. Milan, 20. junija. — Pri poizkusu, da bi se uresničila generalna stavka delavcev, je danes prišlo do več spopadov med vojaštvom, policijo in štrajkarji ter •delavci ki hočejo delati, pri katerim so bili razni vojaki in izgredniki ranjeni. Generalna stavka, ki se ima raztegniti na vse podjetja, je bila v soboto proglašena in sicer kot protest proti obsodbi osemnajstih delavcev, ki so bili pri zadnjem štrajku aretirani zaradi raznih prestopkov. ¿Poizkusilo se je, da bi se stavka razširila po vsej Italiji, toda ta poizkus je bil do sedaj brezvspe-šen, vzlic temu, da je v Milanu položaj vedno resnejši. Oblasti so ukrenile varstvene naredbe ter mislijo, da bodo na-vsaki način kos situaciji. Portugal. Ližbona. — Portugiški senat je v soglasju s poslansko zbornico sklenil, da opusti poslaništvo v Rimu in konzulate v Berlinu, Madridu in v Rimu. Nadalje se je sklenilo, da se le-ga'cija v Rio de Janeiro povzdigne v poslaništvo in da se v republiki Panama ustanovi legacija. Dansko. Kodanj. — Novo ministrstvo je sestavil C. T. Zahle, nekdanji ministrski predsednik in sedanji vodja radikalne stranke. Mehika. Washington. — Venustiano Carranza, vodja konstitucijonal-eev Mehike, je brzojavil na oba Amerikanca C. H. Rippeteau in Henry Crumpter, katera sta bila držana v zaporu radi suma, da sta Huertova vohuna ter jima naznanil, da bodeta takoj iz zapora izpuščena. Usmrtitev po peklenskem stroju. Montreal, Quebec. — V vasi Sherbrooke je gospa Alphonze Bilodeau po pošti dobila mali zavoj. Ko je tega odprla zgodila se je eksplozija, vsled katere je bila na kose raztrgana. Svakinja ki je v bljižni stala, je smrtno ranjena. O pošiljatelju peklenskega stroja, manjka vsaka sled. Japonsko hujskanje. Tokio. — Nabiti so plakati, ki poživljajo na vdeležbo narodnega zborovanja. Plakati imajo na pročelju zapisane besede Amerikanca Patrick Henry: “Dajte mi svobodo ali pa smrt”. Prireditelji zborovanja pravijo, da je njih namen napeljati japonsko vlado k ostrejšem diplomatičnem postopanju proti Zdr. državam. Argentinska vojna mesa. Buenos Ayres. — S trustom v zvezi stoječe mesne družbe so sklenile na 30 odstotkov znižati ceno izvoznemu mesu, ker se je poljedelski ministr branil korake storiti proti ameriškim družbam, ’da jim zabrani monopoliziranje mesne trgovine. Upravitelji za Armour in Swifte so izpovedali pod prisego, da v Argentiniji ne obstoji nobeden ameriški trust. Izjavili so tudi, da kupujejo živino po $70 komad in da znajo isto prodajati po 7c funt, brez da bi trpeli škodo. Slovenec Mali pomiloščen. Pittsburg, Pa. — Rojak Frank Mali, kateremu je bila štirikrat odložena izvršitev smrti na vislicah, je na pred večer usodepolne smrti dobil obvestilo, da ga je guverner pomilostil v dosmrtno ječo. — Tedaj štirikrat je moral siromak, kot žrtev peklenske babure, prestajati smrtne grozote, kar se zadostno nemore obsojati v civilizirani državi. Barbarizma je še vedno več kot preveč! NA ZNANJE. Glavnemu tajniku !S. S. P. Z. g. J. Benkotu je šestletna hčerka u-mrla za Škrlatico, vsled česar so oblasti zaprle glavni urad S. S. P. Zveze. Toliko naznanje, ako ne bodo začasno neseni vsi posli gl. tajni -ka, temu pa izrekamo naše sožalje. Glas Svobode. PROŠNJA! Vse naše cenjene zaupnike in zastopnike, ki so imeli ali še imajo za razpečavo naše knjige “Škof proti župniku”, najvljudneje prosimo za obračun, da uredimo naše knjige. Uprava Gl. Sv. DENARJE V STARO DOMOVINI pošiljamo: Za $ 10.30 50 kron Za $ 20.40 100 krom Za $ 40.80 200 kron Za $ 81.60 Za $ 102.00 500 Ikrom Za $ 203.50 1000 krom Za $ 406.00 2000 kron Za $1015.00 5000 kron Poštarina je vštete pri teti svoteh. Doma so nakazam« svote popolnoma iz- plačajo ¡brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštno kramdlni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprillčne-je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal ifoney Order all pa New York Bank Dratt: FRANK SAKSER CO., 82 Cortland St., New York 104 St Clair ave., N. E., Cleveland, O. Razne novice. Ponovni priziv dovoljen Washington, D. C., 19. junija. iSodnijski načelnik White od višjega zveznega sodišča je v četrtek delavskim voditeljem Samuel Gompers, John Mitchell in Frank Morrison, ki so bili obsojeni zaradi preziranja sodnih odredb v zadevi Bucks Stove and Range družbe dovolil priziv na višje zvezno sodišče. Razprava pride oktobra meseca na vrsto. Kakor znano so bili ti trije delavski voditelji od višjega sodišča države Columbije krivim spoznani kršenja sodnijskih prepovedi, ki so bile izdane proti bojkotu imenovane tovarne ter so bili obsojeni Gompers na eno leto, Mitchell na devet mesecev in Morrison na šest mesecev zapora. — Višje zvezno sodišče je na to ovrglo razsodbo, ker je tvrdka in ne sodišče uvedla sodno postopanje. Prvi korak je bil, da je višje sodišče distrikta Columbije imenovalo komite, kateri je v imenu sodnije zadevo predlagal in posledica je bila, da so imenovani bili obsojeni v prvotno kazen. Pozneje je bila kazen milostno znižana in sicer na en mesec zapora pri Gompersu in po $500 za ostala dva obtožena. Priziv je bil sedaj dovoljen zaradi neke formalne napake. Grozna nezgoda vsled tornado. Tallahassee, Fla., 20. junija. — Grozen vihar, ki je včeraj večer drvil preko mesta, je povzočil veliko bede. Državni kapitolj in veliko drugih hiš je razkritih, drevje izruvano, brzojavni, telefonski in električne Inči drogi so polomljeni, vsled česar je bila vsaka zveza pretrgana na več ur. V celem okraju so vsled toče, viharja in plohe silno poškodovani poljski pridelki in trpela je živina. 20 ljudi je izgubilo življenje a več kot sto je poškodovanih. Pred štirimi leti je bilo pri takim neurju na obrežju Louisiane veliko ljudi usmrčenih. Demokratičen izrodek. Georgetown, Ky. — Vsih 25 demokratičnih kandidatov za urade v tem okraju so se skupaj zbrali in so potom resolucije storiti obljubo, da pri prvotni volitvi, ki se bo vršila avgusta meseca, ne bodo volilee ne gostili, i ne nanje z denarjem vplivali. Zjedinili so se, da pridejo zvečer pred volitev zopet skupaj, in potem mora od kandidature odstopiti vsak kandidat, kateri ne bo mogel zapriseči da je držal obljubo. Milostna kazen za lopova. Philadelphia. — William Ford, ki je bil od tukajšnje detektivne agenture vposljen za čuvaja ska-bov Horn & Hardart Co., se je i-mel zagovarjati na obtožbo težkega napada. Pri nekem spopadu s stavkarji je oddal dva strela, vsled česar sta bila ranjena Jas. Ranoni in Jože Merefies. Krivdo je priznal in bil obsojen v 6 mesečni zapor. Ford je sin zveznega maršala iz Denver, Colo. Zamorec linčan. Hot Springs, Ark., 20. jun. — Zamorec W. Norman, kateri je neko 12 letno dekle napadel, je bil sinoči od tisoč broječe množice obešen na brzojavni drog. Zvezna ladja se potopila. New Madrid, Mo., 22. junija. — Blizo New Madrida se je v silnem viharju potopil zvezni kutar “¡Beaver”. Na ladji je bilo 14 o-seb, malone sami zvezni uradniki, od katerih je devet utonilo. Osemurni delavni dan za železničarje. Philadelphia, 23. junija. — Na konvenciji železničarjev je W. B. Wilson, tajnik delavskega urada Zdr. držav, imel govor ter proro-koval osemurni delavni dan za vse železničarje. Sklep legislature. Springfield, 20. junija. —- Ko je danes jutro zadnjič padlo kladivo, so se obe zbornici odgodile do 30. junija. Po tem se postavoda-jalci še enkrat sestanejo, da sklepajo o morebitnih veto, katere jim governer dopošlje. Pri zadnji seji so bili predsedniku izročeni običajni darovi, katere so darovali strankarski voditelji in predsedniki odsekov. Skupna dovolila državne legislature znašajo blizo $37,600,000, tedaj okroglo šest milijonov več, kot pred dvemi leti. Ob 11. uri 30 min. zvečer se je zbornica branila odobriti senatne dodatke k predlogi za užitke. Pri glasovanju je bilo 70 glasov za in 45 proti. Ustavna večina glasov znaša 77. Senat sedaj nemore popravke (Amendments) ne preklicati in ne zahtevati konferenčni komite; tedaj kakšen preklic ni pričakovati in ako se konferenčni komite ne sestane, potem je predloga končana za to zasedanje. Usoda novega predvolilnega zakona tudi še ni rešena. Nočejo Carnegiejev denar. Nashville, Tenn. — Devet škofov direktorija škofov “južne Methodist Episkopalne cerkve”, je ugovarjalo početju uprave Vanderbiltove univerze, ker je sprejela od Carnegiea darilo $100,000. Škofje pravijo, da je u-prava zlorabila svojo oblast. Nadalje trdijo, da bi pogoji, ki se vežejo z darilom, dali Carne-gieju kontrolo nad univerzo. — Vprašanje, je li “Board of Trustees” ali “College of Bishops” najvišja avtoriteta univerze, leži sedaj za rešitev pred Supreme Court od Tennessee. Zaradi mejnega spora ustreljen. Springfield, Mo. — W. Baker, sin prejšnjega predsednika Frisco Railway, je bil aretiran pod obtožbo uboja in odpeljan v ječo. — Baker je ustrelil farmerja J. E. Stewart y sporu zaradi mejnega plotu. Baker je star 40 let, Stewart pa 60. “Baltimore Journal” mrtev. Baltimore. — “Baltimore Journal”, ki je bil vstanovljen leta 1882 kot delavski časnik od stav-kujočih črkostavcev lista “Deut-seher Correspondent”, je prenehal izhajati. Ko so v letih 1890 do 1895 republikanci prišli na državno krmilo, se je delavski časnik prelevil v republikanskega in ne-kteri znani strankarski sodruniki so v podjetje vtaknili znatne svote, katere so šle po poti minljivosti, kakor gre marsikaj. Pred dvemi leti je šel list v roke oskrb-ništva in ko je bil pred nekaj časa sekvester v drugič imenovan, je prenehal list izhajati. Fina soldateska. Washington. — Pri vojnem department Zdr. držav so te dni došle pritožbe nad sirovim početju in izgredih ameriških vojakov ob mehikanski meji. Pritožbe je vložil J. Kilpatrick, trgovec v Candelaria, Tex. kojega sin je tam za poštarja in poštni urad se nabajo v očetovi prodajalni. V tožbi se navaja, da ameriški vojaki niso nič boljši od mehikan-skih drubali. Kilpatrick se bo v kratkim obrnil do Underwooda, da mu pritožbo obrazloži. Cena živine pada, a cena mesa gre kviško. Začetkom tega tedna je cena živini silno poskočila in tem razmeroma je šla gori tudi cena mesa. Medtem je pa znaten dovoz žive živine zopet ceno znižal in nadalj-no znižanje bo s tem povzročeno, ko velemesarji živino ne bodo kupovali, ker imajo ogromne zaloge zmrznjenega mesa. Brezobzirno na to, so dne 21. t. m. “mirodajni krogi” odredili povišek cene govedini. V mali trgovini znaša povišanje D/2 do 2e za boljše in % do i/kc, funt nižje vrste mesa. Draginja. Washington, D. C. — Vsa važna živila izvzemši sladkor, ki tvorijo dve tretjini izdatkov za hrano delavskih rodbin, kaže gotovo podraženje v mali trgovini po cenah od 15. februarja 1913 primerjano s povprečno ceno od 1890—1899 : 'Sladkor je poskočil 4%, prekajeno slanina 111.6%, Sirloin Steak 60.8, Round Steak 84.5, Rib Roast 62.7, Pork Chops 89.4, prekajene gnjati 69.1, čista mast 62.3, kokoši 66.6, pšenična moka 27.4, ržena moka 56A, sveža jajca 56, Creamery maslo 63.5, beli krompir 23.6 in sveže mleko 40.1 odstotkov. Podatki k tej statistiki so bili nabrani v 39tih važnih industriel-nih mestih, v katerih prebiva ena petina vsega prebivalstva Zdr. držav. Oproščen. Hornell, N. Y. — William H. Schroeder, strojevodja Delaware, Lackawanna and Western železnice, je bil 20. t. m. od obtožbe u-boja oproščen. Schroeder je bil obtožen uboja zaradi katastrofe, ki se je pripetila 4. julija 1. 1. in bilo ubitih 40 popotnikov. Vprašanje o minimalni plači. Kansas City, Mo., 19. junija. — Pri današnji zaključni seji državne komisije za blagovitost, je 16 zastopnikov velikih trgovskih hiš izjavilo,da vpeljava zakona o minimalni plači za žene in dekleta bo tem le v škodo (!!). Povdarja-lo se je, da manj vredne ženske delavne moči ne bodo sploh nobenega dela dobile. Železnicna nesreča. Vallejo, Cal., 19. junija. — Danes sta blizo tukaj skupaj trčila dva vlaka Valley Transport Co. železnice. 31 oseb je ponesrečilo, 11 jih je bilo takoj mrtvih ostali so pa večinoma smrtno ranjeni. Nekaj jih je umrlo na poti v bolnišnico. Nezaslišana sirovost policije v St. Louis, Mo. St. Louis, Mo. — Ko so štraj-kujoče telefonistovke hotele vplivati na stavkokaze, da naj ne zavzamejo njih prostore ter jih zadržavale vstopa na voz, kateri jih je imel peljati iz hotela v telefonsko postajo, je vmes posegla policija in štrajkarice pobila na tla. Kompanija ima tudi “iSlugger-je” pri delu, ki pomagajo policistom. Neka štrajkarca je bila pobita in potem pohojena. Nobenemu stavkokazu se ne sme reči “skab”. Mrtvi Indjanci. Washington. — Ko je v senatu prišla na glasovanje do volilna predloga za Indijance, je Lane izjavil da indjanski urad slovi po slepariji, ter v splošnem napadal v predlogi se nahajajoče točke. Tudi je opozoril na nasprotujoče napovedi urada za ljudsko štetje in pa indjanskega ui'ađa o številu v Zdr. državah bivajočih Indjau-cev in pravi, da se mu je zatrdilo, da Indjanci, kateri so se že pred veliko leti v “zelene livadi “preselili so še vedno zapisani na plačilni listi indijanskega urada. Skrajna politika. St. Louis, Mo. — “East St. Louis Commercial Club” je imenoval komite petih članov, da bo sporazumno z državnim pravdni-kom Webb preiskaval obsežno korupcijo, ki se nahaja v mestni u-pravi. Zahteva se imenovanje “¡Special Grand Jury”, da preišče raznih časnikov obtožbe proti mestnim očetom, ki vlečejo plače katere jim ne pripadajo. Železnicna nesreča. Clinton, Ind., 22. junija. — Na progi Chicago, Milwaukee in St. Paul železnice sta danes skupaj trčila tovorni vlak z vlakom za gromoz, pri čem je bilo 7 oseb u-smrčenib ena pa smrtno ranjena. Usmrčeni so bili “slepi” pasažir-ji, ki so se vozili v nekem vozu. Delavske novice. Naslednja resolucija je bila na konvenciji nemških katoličanov v Pennsylvaniji soglasno sprejta: “Zvesti papežu in cerkvi; zaupanje v predsednika Wilsona; sodelovanje pri rešitvi socialnega vprašanja; priklep katoliških delavcev k A. F. of L.; boj proti socializmu.” — In vzlic vsem farskem naporom, da bi ameriško strokovno gibanje obdržali na cerkveno -kapitalistično-pobožnim tiru, bo tukajšno delavsko gibanje, ker nemore drugačno biti kot socialistično in revolucionarno. Obširno izprtje stavbenih delavcev, ki se je imelo izvršiti 21. t. m. opoldne, se je izjalovilo. Neki časnikarski poročevalec je obiskal razne unijske urade, kjer do 4 ure popoldan še niso nič znali o nadaljnjim izprtju. Unijski uradniki cenijo število izprtih na komaj 1500. Veliko tvrdk se brani ugoditi zahtevi trusta kontrakterjev in pravijo, da raje plačajo določeno kazen, kot da bi izprli delavce. — Štrajk tesarjev v Michigan City, Ind., je končan in unijski delavci dobijo 47)/2C na uro za leto 1913 in 50c za leto 1914 in to do 1. aprila 1916. Stavka je trajala 6 tednov. — Formarji železa v Trenton, N. J. so zmagali s plačilnim zahtevam in so pridobili povišek 25c na dan za modlerje in 50c na dan za “koremakerje”. Plača je tedaj $3.50 za obe stroki. Washington, 23. junija. — Senator Martine, kateri si je pri preiskavi v W. Virginiji pridobil sovraštvo premogarskih posestnikov, je povedal, da je sedaj na vsak korak zasledovan od vohunov premogarskih baronov. Bati se je, da se mu streže po življenju. New York. — Po večtedenskim pogajanju med uradniki Erie železnice in brzojavniki je prišlo do sporazuma in tako preprečilo stavko na železničnem sistemu. Pogodili so se, da uredijo plačo in sicer na način, da bode brzojav-niki v krajih, kjer je nižje plača, isto dobivali kot drugi z višjo plačo. Pogodba je podpisana in delavski komite se je izrazil, da je pogodba jako zadovoljiva. Br-zojavniki so zahtevali povišek 20 odstotkov. Madison, Wis., 21. junija. Ker Andrews Paving ¡Company ni vgo-dila delavcem zahtevani deveturni delavni dan. so danes zastavka-li. ¡Njih plača je bila $2.25 za 10 ur. — New York Federated Trades & Labor Council je vzel naznauje od ¡San Francisco Labor Council sprejeto resolucijo proti Japoncem. New York. — Sulcer, guverner države ¡New York je John Mit-cliella imenoval delavskem komisarjem, toda drž. prizivno sodišče je razveljavilo imenovanje in razsodilo, da je guverner prekoračil svoje pravice. Gompersovo stanje je resno. Washington, D. C. — Samuel Gompers, predsednik American Federation of Labor, se nahaja v kritičnem položaju v tukajšnji e-piskopalni bolnišnici za očesne, ušesne in goltne bolezni. Zdravniki dvomijo da zopet okreva, ako ne nastopi zboljšanje vsled pred kratkem izvršeni operaciji. VAŽNO ZA DELAVCE V MINNESOTI. Chisholm, Minn. —- Novi odškodninski zakon stopi v veljavo s 1. julijem t. 1. Zakon zahteva, da se ponesrečenec zglasi pri mestnem tajniku v 30 dneh po poškodbi, kjer poda podatke o nezgodi. — Mahne. Kadar prečitate - to številko Glas Svobode dajte jo naprej svojemu sosedu, in ko jo ta prečita naj da zopet naprej. OD PLUGA DO KRONE ZGODOVINSKI ROMAN. SPISAL JAKOB BEDENEK. DRUGI DEL. XVII. ('Nadaljevanje.) V Trst prišedši, Vehovec izloži, kar je pripeljal, trgovec spravi blago v skladišče in plača Vehovca. Do vinarja mu je odštel, za kolikor sta se pogodila. Vehovec je res potegnil četrtino več, nego bi bil izkupil drugod za svoje blago, in to ga je tako priklenilo na novega trgovca z nevidnimi močmi, da je sklenil odslej zakladati jedi-m tega trgovca z blagom, in naj drugi svoje blago dobivajo, odkoder hočejo. Ko pa trgovec, ki je bil, mimogrede bodi omenjeno, še samskega stanu, Vehovca celo povabi na večerjo v gostilno pri “Jadranskem morji, le-ta res že ni več vedel, kam bi si zapisal toliko gostoljubnost tržaškega trgovca. — Saj je imel tudi že opravila z drugimi, pa ni bil nobeden, kar jih pozna, še tako prijazen ž njim. Navadno so mu jako suhoparno odšteli denar, kar mu ga je šlo za pripeljano blago in se dalje niso brigali zanj. Tu pa taka prijaznost! Pri večerji je prišlo še več drugih gostov, ki so posedli okolo mize, kjer sta večerjala naša znanca. Kakor svoje dni v Ljubljani, bili so tudi v Trstu tisti gospodje nad mero prijazni z Vehovcem, ki je jel zaradi sega jako radodarno dajati za vino Ko je bila družba že nekoliko dobre volje, nravi trgovec, če bi za kratek čas ne vrgli nekoliko kvart. “Kaj pak da,” pritrdi mu Vehovec, “nam vsaj prej večer poteče; le kar brž začnimo!” Igrali so zopet ‘ jednoindvajset’, menda zato, kakor so rekli, ker to igro Vehovec že zna in se mu je ne bode treba učiti. Jaka je iz začetka dobivali; in ker so igrali precej visoko, imel je že nekaj precej drobiža pred sabo. To mu je dalo tako pogum, da je jel pre drzno staviti, hoteč dobiti še več. Dvakrat, trikrat že je potegnil večje svote na “jednoindvajset”, kar se sreča, ki ni nikjer tako ne zanesljiva, kakor ravno pri igri, izprevrže, in predno bi trenil, šel je ves dobiček rakom žvižgat, “To pa vendar ni nič, da bi človek ves ljubi večer tlako de lal,” misli si Jaka. “Blizu trideset goldinarjev sem bil že na dobičku, in sedaj je šel ves po vodi, da sem srečno zopet tam, kjer smo začeli pred dobro uro. To ni nič Trideset goldinarjev, četudi tako lahko pridobljenih, ne izpustim, kar tako, in nazaj morajo priti, veljaj, kar hoče!” Vehovec začne podvajati stavo, češ: “Prisilil te bodem, sreča sleparska, da mi povrneš mahoma, kar si mi iz prva naklonila tako laskavo, potem pa zopet vzela tako tihotapski!” Toda sreča je bila še izdatno svojeglavnejša od Jake in se ni -dala prav nič prisiliti. Kakor so padle kvarte, padle so tako, da je bil Jaka na izgubi. — Predno je bila ura polnoči, izgubil je vse, kar je danes iztržil za blago. Ostali so mu le še novci, kar jih je imel iz doma s seboj, in Bog ve, ko bi igralci ne bili končali, ker pri Vehovci niso čutili kaj prida denarja, ali bi ne bili Vehovcu pobrali še tistega. Tako mu je vsaj ostalo za prenočišče in za pot, da je mogel domov. Blizu tristo goldinarjev je zaigral. Joj, kako ga je pekla ves pot vest, in kar po nobeni ceni se ni mogel iznebiti skrbi: “Kaj pa poreče doma ona, ko se brez denarja vrneš iz Trsta? — Joj, joj mene!” Tako je vzdihoval Jaka tem pogosteje, čim bolj se je velika cesta bližala kraju, kjer je bilo treba zaviti proti domu. Tolažil se je, da žena morda niti ne opazi, da je prišel brez denarja, in če pa, poreče ji, da je dal blago na upanje dobremu prijatelju. Ne smemo pozabiti, da si je i-gralna družba takoj, ko je odšel Vehovec spat, razdelila priigrani denar, kajti bili so vsi od kraja sleparji, ki so imeli zaznamenova-ne kvarte, na katerih so že med prsti čutili, kakšen list pride. Ko bi bil naš Jaka to že tedaj vedel, ko je zaigral prvi večji denar, zasukalo bi se bilo morda marsikaj drugače in marsikaj bi bilo izosta- lo, kar je bilo le posledica strasti, katera se je vzbudila Jaka. Na svojo največjo nesrečo se je pa mož vrhu vsega še tolažil, rekoč: “E, kaj pa je, če sem jih izgubil, drugič jih pa zopet priigram, še več, saj so gospodje petični. Danes meni, jutri,tebi, kakor je zapisano na pokopališči.” Kavno se je Vehovec priprav ljal, da bi zopet peljal blago v Trst, ko pride kovač k njemu. — “No, kako je, Jaka, ali gre dobro?” nagovori ga. “No tako, bo že,” odgovori Vehovec, “vedno je še boljša, nego bi se ukvarjal z zemljo.” “To je pa prav kakor nalašč, nadaljuje kovač. “Skoro bodem potreboval večje svote. Menim, da ti sedaj ne bode težko vrniti, kar sem ti posodil svoje dni. V štirih tednih, kaj ne da, bodeš lahko spravil tistih šeststo in nekaj čez ? ’ Šmencaj vendar, kako so Vehovca pogrele kovačeve besede! Ko bi mu bil vsaj kaj rekel, predno je bil poslednjič v Trstu, pa bi že še bilo, ali sedaj, po’ nezgodi, ki ga je zadela v Trstu, ne, sedaj nikakor ni mogoče, sicer bi moral takoj pustiti vso trgovino. Toda kaj storiti? Zaupati se mu, kaj ga je zadelo? Oh, Itog obvaruj, za ves svet ne! Kaj bi le ljudje rekli, kaj žena, če bi zvedeli! “Veš kaj, kovač,” pravi po kratkem premišljanji Jaka, “prav neugodno si mi prišel denar odpovedat, ker ga tako nedopovedno potrebujem za trgovino. In pa, zaupno ti rečem, niti vsega doma nimam, temveč velik del ga leži po svetu pri trgovcih, katerim sem prodal blago na upanje. Daj, preloživa še za nekaj časa, da vsaj dobim denar za izupano blago. Če ti je res taka sila, saj si lahko pomagaš drugače.” “To že, ali ne kar tako; kaj meniš, da mi ga kdo posodi brez odstotkov?” odgovori kovač. “'Pisma in hoja h gosposki tudi nekaj vzamejo. Ker že govorim o pismih, prišlo mi je na misel, da za poslednjih dvestoinpetdeset goldinarjev tudi še nimava nič pisma. Če bi te hotel čakati še dalje, zgo dilo bi se to le tako, da se tudi ta dolg postavi v pismo in vsa svota vknjiži na tvoje posestvo. Druga če bi res ne mogel čakati. Časi „o hudi in jako nevarni. Saj si čul, kaj se godi na Francoskem; kdo mi je porok, da tudi pri nas ne začne vreti in pokati na vseh krajih? Ob takih časih mora človek gledati, da spravi v varnost, kar i ma. Saj kakor trgovec sam dobro veš, da mora biti človek oprezen, in bolje je, drži ga, neigo lovi ga!” Takemu modrovanju se Vehovec niti ugovarjati ni upal. Molče je prikimal z glavo in samo vprašal: “Kdaj pa bi rad šel pismo delat?” “Čim prej tem bolje,” odgovori kovač, “bodisi kar jutri. Storim ti to samo zato, da ne porečeš. ‘Kovač je tak, pa tak’!” Drugi dan prideta naša moža k gosposki delat novo dolžno pismo, v katero naj bi se po kovačevi želji vzprejel ves dolg z zastalimi o-bresti vred. Prvega in drugega posojila obresti so bile poravnane do sv. Mihela ; kar se jih je od tedaj nateklo, te so še na dolgu in se bodo danes prištele glavnici. Dalje se Vehovcu obrok podaljša za leto dnij, da si lahko priskibi denarja. Novo dolžno pismo, katero se zajedno vknjiži na Vehovce-vo, do tedaj čisto posestvo, glasi se na 695 glavnice in 208 goldinarjev ter nekaj krajcarjev lOodstot-nih obrestij, katere se v' okroglem številu 210 goldinarjev postavijo v pismo, torej skupno na novo glavnico devetstoinpet goldinarjev! Vehovca je stresla groza, in zdelo se mu je, kakor da mu je kovač s tem pismom vrgel zanjko okolo vratu. Groza ga je bilo tolikega dolga v dobrih petih letih, in to tem več, ker v resnici gotovine ni prejel več, nego 625 goldinarjev, in še od’te se je marsikaj poiz-gubilo za razne troske, katerih je vedno dovolj pri takih posojilih. “Sedaj pa le hitro zopet na cesto,” modruje sam v sebi Veho- vec, čim prej bodem v Trstu, tem prej zaslužim novce in tem prej se vrnem domov, da* iz nova nakupim, kar se v Trstu lahko prodaja in rado je.” In potem pa še nekaj: Kaj, če se mu morda sedaj posreči zopet priigrati poslednjič zaigrane stotake? Oh, kako mu srce utripa pri tej nesrečni misli! Vehovec celo po tihem obljubi, da bi potem nikdar več ne pogledal igre. Trgovec ga je že pričakoval ter mu po ovinkih naznanil, da so mu včeraj ladje z grških otokov in i-z Dalmacije pripeljale čudovito veliko blaga, za katero je moral malone do dna izprazniti svojo blaga j nico. Ker pa popolnoma pra zen ne more ostati, zato bodi Vehovec tako dober in ga za da naš nje novce po lakaj do druge vož nje; tedaj že dobi za obe-skupaj. Našemu Vehovcu po poslednji iz-gutii taka tolažba ni kaj po volji, vendar ne reče ničesar, ker mu trgovec obljubi, da plača blago iz datno bolje, nego bi ga mogel kje drugje spraviti v denar. Takoj mu odleže, ko trgovec opomni: “Poslednji večer ste bili pri ‘Jadranskem morji’ jako nesrečni; zaradi tega Vam pa ni še treba obupat Kar ste tedaj zaigrali,'pridobite si na srečen dan lahko dvakrat toliko. Le poguma pri igri ne izgubite, nekaj drobiža je treba, da vztraja človek tudi ob izgubi, do kler se sreča ne obrne.” Hej to so bile prave besede Ve-hoveevemu srcu! Saj si pod milim Bogom ni želel ničesar srčneje, nego kolikor moči hitro pridobiti za igrano svoto. Komaj je čakal ve čera, še težja pa trenutka, da se igra prične. Ali ta nocoj ni bila tako navdušena, kakor poslednjič, ker je trgovec svoje sotrudnike — sleparje opozoril že prej, da današnja piska nima kaj prida perja. Končni izid je bil majhen do biček, jako neznaten proti prejšnji velikanski izgubi, in mož je šel jako nezadovoljen spat. Zatrdno je sklenil, da nakupi blaga za ves denar, kar ga ima še doma, da ga prepelje semkaj in z dobičkom spravi v denar; takrat potegne tudi za današnje blago denar od trgovca. S tako svoto oborožen bode še jedenkrat poskusil srečo svo jo. Mora jih dobiti nazaj tistih za igranih tristo goldinarjev, veljaj, kar hoče, saj je rekel trgovec, t!a mora dohiti pri igri, kdor ima zadosti poguma in denarja, da lahko vztraja! In ta trgovec se mu zdi tako izkušen mož. On mora to vedeti! “Koliko pa imamo že denarja, ljubi mož?” vpraša skrbna žena, ko se Vehovec vrne s pota. Le-tega polije rdečica in, dasi jebil na ta ko vprašanje danes ali jutri pri pravljen, v prvem trenutku je vendarle v nemali zadregi, kaj bi odgovoril. Naposled pravi: “Kdo ve kaj še ne in prav v tem tren ut ku ne, ker imam v Trstu jako veliko blaga raizupanega. ” “Kako pa, da daješ na upanje tujim ljudem, katerih niti ne poznaš?” posvari ga nemilo iznena-dejena žena. “Ker je tako navada pri trgovcih in ker se tako blago prodaja precej bolje, nego za gotovino,” odgovori nekoliko razjarjeni mož. “Pazi, da nas tvoja prevelika zaupnost ne pripravi na beraško palico! Po velikih mestih tiči v lepih suknjah mnogo velikih sle parjev. Rajni oče so nam pripovedovali to dostikrat in so se jih tudi skrbno ogibali sami. Jaka, prosim te, bodi oprezen in pazi na denar, kajti bojim se, predno mine leto, bode ga nam treba. Kovač se je proti nekemu pobahal, da fShs lahko vsak čas zapodi od hiše — ako bi ga ne plačali, in jaz se tega človeka še vedno bojim, akotudi praviš, da je tvoj najboljši prijatelj !” “Kaj prijatelj!” zarenči razdraženi gospodar, “leto dnij nam niti lasu iie more skriviti, kajti nad gosposko tudi kovač še ni in on i j jo tako zapisano.” Zopet je bilo treba naložiti v Trst, in Vehovki je bilo ob moževem odhodu nepopisno tesno pri srci Kar ni se mogla zdržati joku: “Bog te varuj nesreče!” pravi jokajoča žena, ko sta si z možem pred odhodom segla v roke, “srečno vozi, dobro opravi in kmalu se vrni!” “Bom že,” odgovori Vehovec. Nato poženeta z najemnikom, ki spremlja oh drugem vozu Vehov-a v Trst. Tjakaj dospevši, zapeljeta takoj pred prodajalnieo Ve-hovčevega trgovca, ki je bila pa danes zaprta, kakor že več dnij. (Dalje prihodnjič.) ZOPET EN KORAK NAPREJ. Staunton, 111. “Zora puca, bit če dana,” se glasi Hrvatski izrek, in tako si bode mislil marsikateri razredno-zaveden čitatelj, ko bode čital, da s mr, tudi v Stauntonu, 111., ustanovili Jugoslovanski socialističen klub. S tem korakom je dana priložnost tukajšnjim Slovencem m Hrvatom, kateri se strinjajo s socialističnim gibanjem, da se istega aktivno udeležijo. ¡Skrajni čas je že, da se začnemo odločno boriti proti krivičnemu gospodarskemu in političnemu sistemu ! V interesu proletariata je, da uniči današnji gnjili sistem in se osvbbodi izpod jarma poneum-nevanja, izkoriščanja in mezdne sužnosti! V tem resnem času, v borbi zp. boljšo bodočnost, v borbi za splošen preobrat obstoječih tužnih razmer ne smemo ostati nevtralni in gledati odstrani kako se nekateri borijo za občni blagor vseli ljudi na vesoljnem svetu, ampak dolžnost naša je, da priskočimo na pomoč onim, ki zidajo palačo, katera bode obstala na podlagi socializma, to je na podlagi enakosti, ljubezni in svobode! Citam razne Slovenske in druge liste, kakor tudi razne knjige, slišal sem že govornike vseh strank, toda edino v socializmu vidim jednake pravice za vse ljudi na svetu; vsakdo bode imel priložnost se poljubno razviti v fizičnem in duševnem oziru; in kar je glavno, delavec bode prost uboštva, ker ga ne bode nihče oropal za njegov produkt. Danes vidimo na eni strani milijone in milijone ljudi, ki živijo v gnjilih in zaduhlih kočah ter trpijo pomanjkanje v vseh ozirih in se obupno borijo za obstanek dostikrat vsled tega, ker so preveč producirali, na drugi strani pa vidimo neznatno število ljudi, ki živijo v mramornatih palačah v nepopisnem razkošju in nesramni razuzdanosti na račun ubogega in ponižnega proletariata. Če človek vse to premišljuje, se mora čuditi, da so delavci, ki držijo celi svet pokonci, tako neumni, da ne stopijo takoj skupaj zahtevajoč svoje pravice, do katerih smo po naravnih zakonih popolnoma upravičeni. često se oglasi kak idiot — v obliki mirovnega tomaža — in pravi, da je že od nekdaj tako na svetu, da so revni in bogati, ter s proti nebu obrnjenimi očmi dostavlja, češ, bog že ve kaj dela — ki baje sedi gori nad zvezdami s svinčnikom v roki in skrbno beleži “grehe” socialistov in svobodomislecev. Taki neutemeljeni argumenti navadno prihajajo iz kotov, kamor še ni prodrlo napredno časopisje; zato je treba, da po takih krajih razširimo časopisje, ki je pisano v razredno zavednem duhu. Če storimo to, smo si lahko svesti, da smo pospešili napredek socialistične stranke, katera bode strla krivičen kapitalističen sistem in pripravila nov svet, na katerem bode lahko vsak živel zadovoljno in veselo življenje. Za socialistično revolucijo! Avg. Lipošek. RESOLUCIJA. Staunton, 111. Z ozirom na to, da hi se združile napredne podporne organizacije, je društvo “Bodočnost” št. 17 S. D. P. in P. Družbe, sporazumno z društvom štev. 11 S. S. P. Zveze in elani S. N. P. Jednote v Staunton-u, 111., dne 15. t. m. sklicalo shod, na katerem se je razpravljalo glede združitve^ naprednih podpornih organizacij. Po vsestranski razpravi je bila enoglasno sprejeta naslednje resolucija : ¡Sklenjeno: — Da se popolnoma strinjamo, s sedajnim gibanjem za združenje, vseh NAPREDNIH podpornih organizacij. Nadalje svetujemo, da hi cenjena društva vzele na razmotri-vanje sledeče nasvete: Najnižja bolniška podpora naj bi bila, en dolar in pol in to radi tega, ker en dolar podpore je premalo za dvojno zavarovalnino, ali dva dolarja podpore, je pa ases-ment previsok; toraj naj bi s'e asesment za en dolar in pol bolniške podpore naredil v primeri s sedajnim asesmentom. Tudi nekaj naj bi se ukrenilo za take onemogle člane, ki so že prejeli enoletno podporo, toda so še ozdravljivi; naj bi se uvrstila za iste primerna penzija. Naj bi se razpisala nekaka nagrada, za najboljši načrt za združenje, s tem bi razprava o združenju postala bolj resna, ob enem bi se pa tudi delo na konvenciji olajšalo. , Nadalje apeliramo na gl. odbore raznih podpornih organizacij, naj bi se bolj odločno izrazili, kako stališče zavzemajo glede načina združenja. ¡Sklenjeno, da se resolucija priobči v “Glasilu” SNPJ., “Glas Svobode” in “Proletarcu”. Jakob Konchina, preds. shoda. Jos. Mostar, Ang. Lipošek, zapisnikarja. Farjem se cedijo sline po poštah. V nekem listu smo čitali, da se katoliškemu farju v Junetion City, Wis. cedijo sline po ondotni pošti. Poštar bi namreč rad postal. Najprej šole, sedaj so na vrsti že pošte, katere bi katoliški farji radi papežu podvrgli. Ej, ej! S kakim veseljem bodo svoj posel potem izvrševali nad listi kot so Glas Svobode, Proletarec, Glasilo in drugi taki “prokleti” listi — če bomo živeli. Janez že tudi škili po takem inkvizitoričnem poslu. Nekaj novega. Za panamsko svetovno razstavo leta 1915 v San Franciscu, je prvič v zgodovini priglasila sedaj tudi svoj nastop rimokatoliška cerkev. Slava bogu! Imeli bomo na tej razstavi tudi katoliški oddelek in za tozadevnega komisarja je imenovan far MeGuaide. — — Priporočamo debeloglavemu Kranjcu, da se požuri če hoče dobiti v tem oddelku prostor kjer se bo vernemu svojemu ljudstvu lahko kazal kot glavna, debeloglava nad o.pica. Papežev blagoslov. Iz Rima poročajo, da je obiskal papeža zloglasni ameriški detektiv W, J. Burns. Papež je Burnsu podal svoj, več milijonov vreden prstan v poljub in je nato blagoslavljal njegova zaslužna dela in neke stvari, katere je Burns seboj imel, s posebnim blagoslovom pa je obdaril njega samega. Zopet je en duhoven rimokajolis-ki cerkvi figo pokapal. Iz Billings, Mont. nam je nekdo poslal ondotni angleški časnik “Gazette”, iz katerega posnemamo, da se je rev. Father Thomas F. Stack, župnik ondotne rimokatoličke cerkve odpovedal svoji službi in, se k ibrezbiterijanski cerkvi z gospo Ross poročil. — Dr. Sihaw. * * * iProstost v prosti deželi rodi prostost v mislih in dejanju. Človeku je dan razum, da si dela ž njim prostost. Plemenit karakter in čutna vest se ne more razvijati v okovih duhovništva. Človeštvo mora hiti prosto v dosego najvišjega razvoja. Raditega zapuščajo možki in ženske rimokatoličko cerkev, ker to ni vera temveč duhovska sestava z vsemi domišljavimi napakami naduto sebične hierarhije. 'X * V novejšem času, od meseca junija leta 1910 je samo v Hartford nadškofiji, kjer pastiruje novopečeni kardinal OTlonnell, dvajset duhovnov zapustilo svoje službe in rimokatoličko cerkev. Samo v zadnjem letu jih je trinajst hrbet cerkvi obrnilo in papežu figo pokazalo. Poročilo pravi, da izstopajo višje izobraženi duhovniki radi terorizma od višjih ultramontanskih reakcijonareev, kakoršen je kardinal 0’Connell. * * * Kdo prodaja krst? Katoliški farji. Kdo odvezuje lopovom njih grebe za denar? — — Katoliški farji. — Kdo prodaja ljubečim pravico možitve? Katoliški farji. Kdo prodaja u-mirujočim (takoimenovana) nebesa? Katoliški farji. Kdo prodaja za mrtve brezpomembne maše? Katoliški farji. Kdo prodaja molitve, maše, obhajilo in odpustke? Katoliški farji. Kdo trguje in baranta z vicami za ceno in dela blago iz vsega, kar hi moralo sveto biti vsakemu človeku? Katoliški OoOoOoOoOoOoOoOoOoOoOoOo©' o Zapeka pri otrocih o o © © O o bi se ne smela zanemarjati, ker © © povzroča nevarne posledice. — © O Dajte otroku O O ^ »Severov Laxotcn ° o »o c o O Cena 25 centov. o e o O______________________ O o o 0 O 1 Dojenčki ? c © § mnogokrat jočejo vsled bole- o O čin in krčev. V takih slučajih ® © o O daijte jim ISEVEROVE KAPL= 2 OJICE ZA OTROKE 2 o o (Severa’s Soothing Drops) q o ki podejilo otrokom hitro olaj- © O štoo in osvežujoče spanje. So O tudi popolnoma varne ter ne O ,© vsebujejo nikakih škodljivih ^ o O o o lekov. Cena 25 centov. O O' o ¡|Zapeka pri odraslih. O ® Alko se vam ne izpraznejo čre-O va vsaj enkrat na dan, imate Q-zapeko. Odpravite jo z rabo O o O o O o O o O o Severnih Jetrnih Krogljic o O o O o o o O o O o o O o O o O o O o © o q (Severa’s Liver Piliš) O „ O c So popolnoma neškodljive ter Q q milo delujejo. Cena 25 centov. q, o o O_______________________________ O o O o O iGlavobol I o o q je zelo razdražljiva neprilika, q, o Odpravite ga z ratio © O v ©Severovih Praškov © o © £ zoper glavobol g, o o O Severa’s Wafers for Headache O O and Neuralgia. q © o O Cena 25c za škatljico 12 praškov © o © O----- ' © o o O © o V vseh lekarnah. Vprašajte za © ® Severova Zdravila in ne vzemi- q Ote drugih. Ako jih nima vaš le- O ¿karnar v zalogi, naročite jih od q o nas. o O O © .F. Severa Co. CEDAR RAPIDS. IOWA farji. Farji m zopet farji, lenuhi,, ki imajo za to prakso dvajsetletnih šol. Farji se bijejo na prsa, zavijajo oči proti nebu, njih roke pa so omadeževane s krvjo njih žrtev. — Ali ni tako vi veleučeni rev. Kranjec? * # # Jubileji in bogata darila so bili neznani Kristu, njegovim apostolom (razen Judeža) in prvotni cerkvi. Od časa rimskega cesarja Konstantina, 400 let po Kristu sem, se pa ista cerkev vedno lepše in moderneje organizira; naj-poprej vozeči prestoli, potem automobili in danes za zabavo v Evropo v Rim in nazaj, vsak teh bikov pa mora imeti vilo s 16 sobami, vse v čast in slavo boga — dolarja in v zabavo z opicami. Romanizem je navaden starorimski paganizem, ki so ga oživela krščanska imena. Romanizem in paganizem rodita drug druzega zatorej si sta tudi tako zelo podobna. CLEVELAND. Pomlad je. Minuli so nadležni zimski dnevi, ki so prisilili vsakogar, vrteti se v okrožju tople pečine. Lahkeje nam dihajo pljuča in vsakdo z nestrpnostjo pričakuje prostega časa, da z veselim srcem poleti na sveži zrak. Tole gospodične v novih pomladanskih toaletih promenirajo po ulicah. — Poslednje pa upljiva tudi na mladeniče, da tudi oni nočejo zaostati, kajti mucivo je, predstavljati se mičnim znankam v slabem kraju. Isto store pa tudi poročen-ci in to tem lažje, ker nimajo tiste skrbi, katera muči, uboge samce skozi in skozi. In vi? — Li zaostanete? —^ Nikakor ne. — Zglasite se pri mas in mi vam pomerimo obleko ali pa vam pretvorimo obrabljeno v novo. Čistimo, likamo, popravljamo moške, kakor tudi ženske obleke po zmernih cenah. Prepričajte se! I. SMUK, 4706 St. Clair Ave. Cleveland. S.S.P. Zveza J Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Oiavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 23« Blue Island Are., Chigago, 111. ANT. FISHER, podpreds., 516 N. Bunker Hill St., Los Angeles, Cal. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Are., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Are., Chicago, 111. .JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI; «FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-S3rd Are., Milwaukee, Wi». ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St., Chieago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio. JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa, JOB CVETKOVIČ, 810 W. Forth St.. Michigan City, tod. POMOŽNI ODBOR: ANTON SLOGAR, 4144 W. 16. St., Chicago, IH. JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, 111. JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, 111. FRANK GODINA, 1441 Fullerton St., Chicago, 111. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Are. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika tos. Benko, 11250 Indiana Are., Chicago, lil. Denarne (odpošiljatre) pa na Jshn Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. — Seja gl. odbora je vsako zadnjo s3redo v mesecu v Stastny-evi dvorani, 2005 Blue Island ave. DRUŠTVENI URADNIKI. Št 1. Chicago III.: A. Samsa, pred., 1537’ West 20th St; Victor S. Skubic, taj., 2727 So. 42nd Ct.; F. Šetina, blag., 1445 W. 16. St. Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 2 Claridge, Pa.: V. Rednak, pred., B. 426; J. Turk, taj., Box 493; M. Drafti>na_ blag., B. 231. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 3. De Pue, lil.: M. Omerza, pred. B. 601; J. Omerza, taj., Box 651; D. Badovinac, blag., B. 341. — Seja vsa-Efco 1«. nedeljo v mesecu. Št. 4. Black Diamond, Wash.: G. Podkrajnitk, pred.; J. Charlach, taj., .Box 234; Ig. Potočnik, blag.. Box 715. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 5. Darragh, Pa.: M. Kuetz, pred. Box 36; J. Učakar, taj., Box 234; J. Hauptman, blag., Box 140. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 6. Winterquarters, .Utah. F. Peček, pred., B. 106; M. Krstnik, taj., Box 44; J. Mlakar, blag., Box 11. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 7. Arona, Pa.: V. Huter. pred.; B. '61; M. Rajer, taj. Box 53; J. Kočevar, blag., D. K. No. 2 B. 52. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 8. McGuire, Colo.: J. Hribar, pred.; A. Lach, taj., Box 52; F. Skr-«bech, blag. Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 9 Leadville. Colo.: Joe. Lanich, pred., Box 972; Lud. Slak, taj., Box '972; J. Ponikvar blag., Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 10. Moon Run, Pa.: V. Butje, -pred.. B. 271; G. Pivk, taj.. Box 15; J. Maline, blag., B. 57. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. Staunton, III.: J. Konchina, pred. B. 658; J. KoseT, taj., Box 104; J. 'Prelogar, blag., B. 65. ;— Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 12 Sublet, Wyo.: F. Petač, pred., B. 97; J. Znane, taj.. Box 93; F. Hlačun. blag., Box 115. — Se ja 1. nedeljo v mesecu. Št. 13. Witt, III.: P. Kokalj, preda., Box 342; V. Mažgon, taj., Box 475; L. Dernovšek. blag. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu. Št. 14 Yale, Kans.: A. Rupar, pred., B. 65; I. Kuplen, taj., Box 115; Fr. ge-tina, blag., B. 127. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 15. Taft, III.: B. Papež, pTed., B 92; J. Urbančič, taj., Box 89; J. Starič, 'blag., B. 232. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 16. Clinton, Ind.: A. Jarc, pred.. B. 130; F. Mrak, taj., Box 73; J. Tratnik, blag., B. 167. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 17. Aurora, Minn.: J. Drašler, pred., B. 81; V. Miku lieh, taj.. Box 21; J. Rožanc, blag., B. 148. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Št. 18. Glrard, Ohio: F. Ban, pred., B. 365; A. Strah, taj., Box 372; M. Leskovič, blag., B. 510. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 19. Chicago, lil.: J. Tisol, pred., 11355 Fulton ave., Pullman, 111.; W. Rus., te}., 11224 Pulton ave., Pullman, 111.; F. Kosič, blag., 3366 — 91th St., So. Chicago, IH. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 20. Cleveland, O.: I. Mam, pred. 1107 E. 64. St.: A. Grobelšek, ta}., 6312 Car] ave.;’ A. Bolka, blag., 1138 E. 63. St. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 21. Naylor, Mo.: F- Levar, pred. In taj.. Box 123; V. Dobnikar, «blag., B. 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 22. Indianapolis, Ind.: J. Pušnar, pred.; J. Markič, taj., 731 N. Warman ave.; M. Stenic, blag., 743 N. War-man ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 23. Orient. Pa.: M. Biščak, pred., B. 98; J. Novšek, taj., Box 105; J. Gregorčič, blag.. P. O. B. 51. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 24. Milwaukee, Wis.: J. Krolndik. pred«., 501 Park St.; J. Lenko, taj., 163 Reed St.; L. Bergant, blag., 257 First ave. — Seja vsako zadajo nedeljo v meseca. Št. 25. Reading, Pa.: A. Košmerl, pred., 901 Scbukl St.; P. Kočevar taj., 143 N. River St.; J. Košmerl, blag. 901 Schukl St.—Seja 1. nedeljo v mesecu. Št, 26. Colllnwood, Ohio: K. Kotnik, pred., 6321 Arcada ave.; J. Potočar, taj., 5624 Calcuta ave.; J. Luznar, blag., 15620 Calcuta ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 27 Forest City, Pa.: J. Trček, pred.. Box 419; Fr. Leben, taj.. Box 419; J. Šume, blag., Box 233. — Seja 1. «nedeljo ▼ mesecu. Št. 28. Madison, III.: F. Bukovac, predsednik to blagajnik, Box 222; H. Toffant, tajnik, Bok 183. — Seja 1 nedelje t mesecu. Št. 29. Taylor, Wash.: J. Tevž, pred., Box 48; G. Ermenc, tej., Box 142; V. Hočevar, blag., Box 15. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 30. Bishop, Pa.: J. Murgel, pred. Box; A. Renko, taj.. Box 2, Cecil, Pa„ Washington' Co.; A. Papič, blag., Box 58, Cecil, Pa. — Seja 1_ nedeljo v mesecu ob 2, uri popoludne. Št. 31 Farmington, W, Va.: J. Fumlč, preds.; J. Kulbin, taj., Box 252; Jos. Probič. blag., Box 218. — Seja ,3. nedeljo v mesecu. Št. 32. Wenona, III.: F. Dominšek, pred.; A. Žitnik, taj., B. 194; A. Jaklič blag., Box 95. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 33. Livingston, III.: F. Popolar, pred.; F. Krek, taj.; A. Švajger, blag. B. 143. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu. Št. 34. Oregon City, Oregon: Fr. Sajevec, pred., 131 — 18. St.; J. Sajevec, taj., Box 235; M. Škof, blag., B. 307. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 35. Franklin, Kans.: J. Debelak, «pred., B. 83; J. Žagar, taj.. Box 83; M. Šetina, blag., B. 56. — Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 36. Springfield, lil.: J. Brass, pred.; A. Pekol, taj'., 1406 E. Carpenter St.; A. Avbel, ‘blag., 2108 E. Laurence ave. — Seja 3. nedeljo v mesecu Št. 37. Lowber, Pa.: J. Zorko, pred., R. 3, B. 91, W. Newton, Pa.; J. Sire, taj., Box 36, W. Newton, Pa.; J. Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 38. Jenny Lind. Ark.: J. Lam- preht, pred., R. No. 3, B. 224; F. La-muth, taj., R. F. D. 3, Fort Smith, Ark.; J. Petrik, blag., R. 3_ B. 245. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 39. Aguilar, Colo.: A. Kranjc, pred.. B 203; F. Požerl, taj. B. 203; A. Sumac, blag., Box 491. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 40. Salida, Colo.: J. Gašparo vlch, pred., B. 606; F. Miklič, taj., B. 629; J. Edlloto, blag., B. 629. Št. 41. Ambrldge, Pa.: V. Hafner, pred., B. 29; A. Uhernik, taj. Box 214; K. Grojzdek, blag. — Seja 2. nedeljo v mesocu. Št. 42. Red Lodge, Mont.; M. Vu- konič, pred., B. 32; A. Kauzlarioh, taj. in blag., Box 32. — Seja 2. nedeljo v m esecu . Št. 43 High Bridge, Iowa: Jakob Iskra, pred., Box 1; M. Supan, tej. B. 7; J. Slapar, blag., Box 1. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 44. Vlrden. III.: F. Peterlin, pred., B. 410; J. Jurak, taj., Box 426, A. Stopar, blagajnik, Box 231. — Seja 3. nedeljo t mesecu. Št. 46. Baltic, Mlch.: J. Cotič, pred.. Box 45; J. Perič, taj., Box 155; A. Gregorec, blag., Box 153. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 46 San Francisco, Callf.: F. Skubic. pred., 591 Vermont St; A. Ser- jak, taj., 1492 San Bruno ave.; J. Bellas, blag., 2010 Polsen St. — Seja vsaki 1. četrtek v mesecu. Št. 47 Chicago, lil.: Antonija Lesar, predsednica, 2642 So. 41th Ave.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1524 So. 41. Court; Mary Skubic, 'blagajničarka, 2727 S. 4-2nd Court. — Seja 4. nedeljo v meseca. Št 48. Mulberry, Breezy, Hill Sta., Kaos.; M. Drmota. pred., P. O. B. 47; V. Blažič, taj., P. O. Bo« 16; S. Dudaš, blag., P. O. B. 62. — Seja 3. nedeljo v mesecu Št. 49 Wlnterquartes, Utah: A. Mejaš, pred., Box 71; Antonie Orač, taj, Box 171, Scofield, Uteh; Francis Ura-blč, blag.. Box 20, Scofield, Utah. Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 50. Milwaukee, Wis.: F. Zavla, pred.. 588% National ave.. K. Presečnik, taj., 469 Reed St.; F. Kalan, blag., 341 — 6th St. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 51. Ravensdale, Wash.: F. Arko, pred.; M. Mežnar, taj., Box 75; J. Arko, blag.. B. 30. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 52. Somerset, Colo.: J. Česnik, pred., Box 55; F. Bervar, taj., Box 73; A. Majnik, blag., B. 106. ’— Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 53. La Salle, III.: J. Novak, pred. 206 — 3, St.; F. Vidergar, taj., Rd. St No. 1115 — 36. St.; F. Pirnat, blag., 1236 Main St. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 54. Ely, Minn.: J. Krdel, pred., A. Bolka, taj., Box 442; A. Perušek, blag., B. 441. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 55. Broughton, Pa.: M. Fajfar, pred.. B. 117; M. Primožič, taj.. Box 113; F. Skvarič, blag., B. 48.—Seja 4. nedeljo v mesecu Št 56 v Rock Springs, Wyo.: Fr. Kostanysheok, pred., B. 563; M. Klemenc, taj., Box 563; J. Brtoncelj, blag., B. 151. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 57 Barton, Ohio: Ant. Coran, pred., B. 17; F. Hribar, taj., Box 218; A. Brnet, blag., B. 30. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 58. Greenland, Mich.: L. Kos- mač, pred., B. 1; J. Gešell, taj., Box 73; J. Brala, blag., B. 350. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 59. Conemaugh, Pa.: M. Petrič, pred., B. 181; M. Jager, taj., B. 102; J. Potokar, blag., B. 16. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 60. Pueblo, Colo.: F. Stupar, preds.. 1208 Bervin ave.; J. Mi-glin. taj., 1235 Ioyler ave.; G. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern Ave. Seja vsakdga 10. v mesecu. Št. 61. Barberton, Ohio: J. Princ, pred., 140 Brady St.; F. Levstik, taj.. 817 Wooster ave.; G. Kos, blag., 224 High St. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu. Št. 62. Lorain, Ohio: G. Petkovšek, pred., 1794 E. 29th ave.; F. Hreščar, taj., 1708 E. 28th ave ; J. Dugan, blag.. 1721 E. 30th ave. — Seja 1. nedeljo v m e prihodnja seje pri br. Martin Branetu na mesto pri John Mravlje. John Gornik, tajnik- M NAJVECJA SLOVANSKA ** TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL TEIgCANAL 443 Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva iq trgovce. J-1 I»! *-J j-• j. j j. j j j. j •_ • « L ATLAS BREWING CO. sitije na dobrem glaan, kajti ena prideluje najbolje piv c iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | V LAOER I MAGNET | ORANAf j Razvaža piy0 r steklenicah na vse kraja. Kariar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do naa, kajti mi te bodemo zadovoljili: TJ Slovenska Delavska Podporna in Družba Penzijska Ustanov. 21. nov. 1909 Inkorp. 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Cokimbras, Karns. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 140, Darragh, 'Pa. ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, 111. BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North ¡Ghicago, 111. NADZORNI ODBOR: lALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa. MATH PETRICH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa. HENRY LAMUTH, H., Box 114, Marianna, Pa. POROTNI ODBOR: JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAIJGAR, n. Box 146, Livingston, 111. JOHN GOMILAR, HI., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa. POMOŽNI ODBOR: MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa. ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa. MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa. Glasilo je “Glas Svobode.” Vsem društvom oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej ¡pošiljajo denar na sedanjega blagajnika. DOPISI. Waukegan, 111. V št. 24 Glas Svobode je bil naveden slučaj klerikalnih mazačev iz starega kraja Rečice na Spod. Štajerskem. Jaz znam pa še za drugega ptička, namreč kakšen voditelj kat. izobraževalnega društva je bil neki kaplanček po imenu Frančišek Rop. Tem pijančku ni tako prijalo omenjeno društvu kakor punce, katere je vabil in plačeval zanje pristopnino k društvu, a fantje, katerim ni druzega mar kot pijača za koje je kaplanček plačeval, da je potem brez vse skrbi plesal s puncami in sj mislil, vi fantje le pijte jaz pa punce. — To ti je božji namestnik, sposoben da stopi pred altar in potem boš takim pa še kaj veroval. Kaj ne, on je delavec v vinogradu gospodovem ! On je delavec v vinogradu zapeljivosti in pogubitelj mladine. Zatorej stariši ako ste količkaj zavednega duha, tedaj ne bodete več tega pohujšanja trpeli. Poženite v puščavo take krvoločne čmuhe, ki mu veljajo besede, zvežite mu roke in noge ter vrzite ga v zunanjo temo, kjer je jok in škripanje z zobmi. Da, da, ko bi bile ženske prsi knjige, telo pa altar, potem bi bil še marsikdo far. Zato vas dragi rojaki še enkrat opominjam, da pošiljajte list Glas Svobode svojcem v stari kraj. Omenjeni kaplan Rop je pa baje sedaj pri sv. Ani na Krember-gu, ko se je izrazil, da bode Rečico težko pozabil. O, seveda težko, mnogo veselih uric je bilo tam; če bodo pa tam čitali bolj napredne liste, bodo pa pokazali takim zapeljivcem hitro pot iz fare. Pridem še. Opazovalec. ni mogel kaznovati gospodarja podganske pasti ko je čiken sam šel v njo, tedaj je kaznovana kokoš zaradi svoje razposajenosti. — Vse pa kaže, da še ni vsega konec, ker kakor se sliši, se hoče gospodar ubitega piščanca pritožiti na višje sodišče, oziroma da pride razprava pred porotnike. Jaz sem že obiskal obe stranki in jih skušal spraviti in pregovoriti, naj bi rajši od mene ure kupili, kot pa se pravdati za čiken. Ako kupita uro jima navržena piščanca živega ali pečenega, kakor hočeta, in pa še bakso pive. Ali moja misija je bila za nič, bom šel rajši Obiskat druge rojake, n. pr. na Spruce. Pozdrav in priporočilo vsim rojakom. M. Krainz. Thomas, W. Va. Tukaj se že delj časa dela s polno paro in to vsaki dan. Ravno pred letom se je prerokovalo, da če bodo demokrati izvoljeni, bode ‘zaštapano”, pa je baš nas- vse protno in da bode vse ceneje, so se pa preroki tudi v tem zmotili; ali right! V soboto 14. junija je bila vele-izanimiva razprava pred tukajšnjim mirovnim sodnikom, tako da je moral neki vročekrvni Italijan okoli $18 plačati sodniških stroškov, in vse to zaradi enega “eikna”, ki se je na sosedovem vrtu ujel v past, katera je bila podganam nastavljena. Koliko je polentar plačal svojemu zagovorniku, mi ni znano, toda slišal sem da računajo iz drugega mesta tak-šnji gospodje okoli $25.00 torej skupaj 43 dol. kar je po avst. veljavi čez 200 kron. Druga stranka je bila toliko srečna, da je dobila domačega zagovornika, ki je mogoče računal samo kakih 5 dol. A kar je najlepše je pa to, da tistega čikna, ki je toliko veljal, pa še nihče ni hotel jesti in so ga črvom darovali. Kakor je sodnik spoznal, ni čiken imel pravice brskati po sosedovem vrtu; kadar je gospodar z doma, mora poiskati prostor za svoje kokoši sam ne pa da bi mu jih kdo drugi iskal; zatorej Beaverdale, Pa. V tukajšnji naselbini so ljudje različnega mišljenja; večinoma so podvrženi rimo-katoliškem klerikalizmu in njegovemu principu. Dobi se nekaj svobodomiselnih ljudi, ko ne verujejo črnim fra-j kar jem, ki so samo za slepiti ljudi, a vera jim je pa deveta briga. Da se pri nas počasi svita je vzrok, ker je preveč utrjen farški fanatizem in mnogo je še ljudi, ki nočejo nič slišati o socializmu in tako ostane vse pri starem. Kar se tiče delavskih razmer, tako so te različne. Y enih rovih se dela s polno paro, a v drugih pa bolj po malem. (Pripomniti moram še, da rojaki, kateri pridete sem delat, stopite v unijo, drugače ne bodete imeli dela tukaj, ker če niste organizirani ne morete pričakovati boljšega položaja. Le dobro organizirano delavstvo se more vspešno bojevati proti kapitalizmu in njegovem izkoriščanju in to temveč, ko kapitalistična požrešnost nima nikdar dosti, ima vedno kakšno žr tev in seveda je to vedno le delavec. Tako je moral tukaj končati neki Italijan kot žrtev kapitalistične sebičnosti, nikdar sita delavske krvi. ¡S soc. pozdravom. Tony Zalar. si jo je sam predstavljal. Kmali je mladi doktor sv. pisma obupal nad svojo ošabnostjo in to zaradi tega, ker se je “cvenk” le poredkoma kedaj oglasil. Kedar je pa ta pre-vzišeni doktor filozofije videl, da cvenk mora priti, je pa poželjivo zahteval plačilo 54 ur popred in še le potem je izvršil ceremonijo. Nekega dne se je pripetilo, da so pripeljali umrlega otročička od očeta J. H., da bi ga ta doktor sv. pisma pokopal, toda poslušajte: ta sveti mož se je razperenčil in kriknil: “Kje je denar? Jaz zahtevam naprej $5.00!” Oče J. H. ja pa ponižno odgovoril: “Nimam pri sebi toliko denarja, ali prosim prinesem takoj, samo jaz sem oddaljen od mojega doma; to je težko, vzame preveč časa da pridem nazaj.” Sveti mož brez usmiljenja odgovori: “Brez denarja se prav nič ne bo naredilo; dobi denar potem pa bo vse ali right.” J. H. se je napotil in izposoditi si je moral denar pri sosedu, da je spreobrnil svetega moža s petimi dolarji in ceremonija seje izvršila. Seveda sreča je bila mila svetemu možu, ali znan mi je pa tudi drugi prizor, ki je ta sv. možakar pred žrtvenikom zahteval $15.00, češ, če ne, pa ne krstim otročička. Toda takrat se je bil urezal. Pametni botri so se kar obrnili z malim judom in ga dali krstiti bolj po nizki ceni, a Štukelj je bil pa fuč! Dobro, prvega ni hotel krstiti pri belim dnevu, a kmali potem je pa Tonal” s svojem “tulsom” že pozno v noči in prosil “ej da-a-aj-te mi-i-i ga krstiti.” Oče od novorojenčka mu je pa vrata pokazal rekoč: “Zadnjič nisi hotel onega krstiti, ki so ti ga v cerkev prinesli, pa tudi mojega ne boš; kar odloži.” In črno suknjež jo je moral odpihati. Že drugič fuč brez even-ka! Sedaj prvega junija je pa imel sklep “vafenuebunge”. Malo popred ko je bil “abtreten”, je še “befehl” pogledal, in tam je bilo zapisano: “Jaz grem za 14 dni na “urlauib” in za 8. junija je že ves “bereitschaft” naročil, menda da pride tisti debeli Bajiča, ki bo držal 40 dni “inspec-tion”. Na vse zadnje bo pa še stene vpašal, če ga kaj zastopijo in ibo gledal če mu bodo dale kaj cvenka. Ali to je že vrag, ko mu bodo bržkone zopet žene vest izprašale, kakor zadnjič, in denar pokazale pa ne dale, da se mu bodo prav sline cedile iz ljubezni do denarja. Vem da se še spominja kaj je videl pod klobukom v dvorani Joe Rot-a, ko ni znal najti uro in je hotel kar skozi okno zbežati zavoljo obilega izpraševanja vesti! Tako se mora zgoditi z vsakem, ki noče poznati pravice in še svetuje, češ, dajte izpremniti ime, pa bodeš dober duhoven, drugače pa ne. To je fin business, kaj ne g. Bajec ? V pondelek jo je g. Štukelj od-kuril na“urlaub” in ga je na dipo spremil nek izčrpan policman. Seboj je vzel samo mali kovček, sredo tedna je šla pa še njegova kuhinja z dvemi skrinjami, ali sam bog ve kam. Oj! da bi vse šlo tako daleč, da ne bi znali nazaj! Seveda po tem bi bil W aukegan brez štrukljev, toda bolje bi bilo za mačka, bi se vsaj pošteno klobas najedel. Za poboljšek in odpustek grehov dve klobasi, potem vse lepo diši, samo ne vem če jih je še kaj za J. Mačka. — Naročnik Gl. Sv. & R. G. železnice v Kenilworth Junction in potem nazaj, pa vselej se vozi ž njo angel varuh, čr-nobrki mož kompanijske vere in postave, s skritim krepelcem in zvezdo. Jaz sem imel srečo, da sem se vsedel prav poleg njega in pod njegovo mogočno zaščito sem prav varno in srečno dospel v Kenilworth. Mož se je izkazal kot entleman, bil je zelo prijazen, ter me povpraševal celo po mojih privatnih zadevah in srčnih po-čutkih. Jaz sem mu odgovarjal v najnedolžnejšem tonu, da poseb-) trdno verujem v ajdove žgan-!, krvave klobase in kislo zelje, v čudotvorno moč vinskih in ječmenovih duhov, vera v sweethearte pa silno peša in ni je boginje, ki me v veri potrdila. Med takimi podobnimi bogaboječimi pogo-ori dospela sva na Kenilworth tam mi je moj angelj varuh ce-hišo mojega prijatelja pokazal. Če bi bili vsi možje postave tako uslužni, kako lepo bi bilo nam potnikom! Po nekterih stranskih železniških progah našega zapada, je potovanje zelo nerodno, ker človek nikdar ne ve, kdaj vlak pravzaprav odhaja. Včasi je treba ča-ati kar celi dan, predno se gospodu lukamatiji poljubi iti. Ampak naši rojaki na zapadu se ne-dajo kar takole za nos voditi, marveč “sfiksajo” včasi železniško družbo prav pošteno: kupijo vožnji listek, potem se pa za nalašč nečejo peljati, ampak greko peš, ali pa s konji! Vidite, takole se “zriba nos” kompaniji! — Morda bi se ta metoda obnesla tudi na vzhodu, poskusite! A. J. Terbovec. Taylor Springs, 111. V prilogi Yam pošiljam 2 dolarja za celoletno naročnino in -pro-sim da mi nezamerite, ker sem tako dolgo spal in se prej ne spomnil ponoviti naročnino. Jaz mislim, da najdem odpuščenje. Tudi Vam naznanim, da je tukaj z delom slabo, ker so zaprli šoht zaradi popravila. Zatorej ne svetujem rojakom za delom sem hoditi; če pa kateri rojakov rad dela v rudotopilnici, tam ga lahko dobi. Pozdrav vsem. Geo. Janžekovich. tudi Waukegan, 111. Že zopet Vas nadlegujem za malo prostora v Vašem cenjenem in koristnem listu. Veste gospod urednik obletnica bo našemu pre-vzvišanem D. D. 25. junija se bodemo spominjali prihoda g. Stu-kelna. Kakor že znano, so ga pri gnali možje, ki so bili lepo okrašeni s svetlimi zvezdami in s klobukom v roki. Seveda so bili to policaji, to se razume in takoj je njegov elegantni prihod pokazal, kako da bo dober in usmiljen. — Pregovor pravi, da od trnja ni pričakovati dobrega sadu, in baš zato je tako usmiljeno ravnal s svoj mi ovčicami, kakor lačen volk; toda doktor sv. pisma se je pošteno vrezal. Na spomin mi pride, kako je ta pastir ošabno prišel v našo naselbino, kakor da bi bil prinesel višjo moč za deliti svoje ceremonije; ali pokazalo se je kmali, da so ga tudi njemu podrejene ovčice spoznale, češ, da njemu ne gre tista titulatura, kakor Kenilworth, Utah. Od postaje Helper, pol ure vzho dno, nahaja se mala farmerska naselbina, imenom Ewell. Tudi nekaj Slovencev je nedavno kupilo nekoliko sveta tamkaj. Pečajo se večinoma s sadjerejo in deloma s pridelovanjem, zelenjave. — Zemlja je rodovitna, pa tudi dra ga. Na severno stran se svet polagoma vzdiguje in preide v pravcate puščave porastle le deloma z divjim pelinom, kakti in različnim trnjem, prav na koncu tega sveta, ko se nič več naprej ne reče, pa se nahaja premogarska campa Kenilworth, ki je še vedno z žico ograjena, kot trdnjava Dri-nopolje. — Slovencev je sedaj tam kakih 25 in ker so delavske razmere še precej ugodne, utegne se jih sčasoma več naseliti. Za varnost potujočega občinstva, skrbijo tam naravnost čudovito. Dvakrat na dan pride kara za potnike iz Kenilwortha do proge D POZOR! člani dr. št. 30 S. S. P. Zveze, v Bishop, Pa. Društvo naznanja vsim svojim članom sklep istega, da plača vsak član z prihodnjim asesmentom na seji 9. julija namesto $1.25 kot po navadi $2.25. Zunanji člani naj to vpoštevajo ter pošljejo polno svoto. Društvo je to sklenilo in naložilo ta asesment $1.00 v društveno blagajno samo za mesec julij. S bratskim pozdravom, društveni odbor. DENAR POŠIJAMO V DOMOVINO. Po sledečih cenah: Za Za $ 10.35 ...... Kron 50 $ 20.50 ...... Kron 100 Za $ 30.85 ..... Kron 150 Za $ 41.00 ...... Kron 200 Za $ 61.50 ...... Kron 300 Za $102.50 ..... Kron 500 Za $204.50 ..... Kron 1000 Za $1020.00 ...... Kron 5000 Poštnina je všteta pri teh svotah. V tej banki se menja, kupuje in prodaja inozemski denar. Austro-Ogrskii denar se kupuje brez odbitka: za 5 kron plačemo en dolar. Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku. Kaspar State Bank 1900 Blue Island Ave., Chicago. DVE HIŠI NA PRODAJ. Hiša št. 2012 na Blue Island Ave. pritličju soba za saloom vsem pritlikami; nadstropje 6 ru-mov e kopalnico, vodovod, plin itd. Hiša št. 2019 Fort Street, pritličju prostori in hlev; nadstropje fiat in 7 rumov, s kopalnico in z vsem potrebnim. Obe hiši ste brez bremen in se prodate radi rodbinskih razmer Kapital se dobro obrestuje. Vse podrobnosti se izve pri lastniku Edward Pauch, 2012 Blue Islarad Ave., Chicago. »"Ali ste že obnovili naročnino na "Glas Svobode”? Blagovolit« to takoj storiti, ako ždita da se vam Ust redno pošilja! AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. V NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK In OBRATNO v PARNIKI PLUTE Tq IZ NEW YORKA: käura, ........... 9. julija Argentina, ....... 16. julija Martha Washington, 26. julija Kaiser Franz Joseph I., 30. jul. Parniki odplujejo vedno ob sredan ob 3. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South Brooklynu. ŽelezniSke cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišč» najbližja Vašeg-a doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje »• v SLOVENSKEM JEZIKU acAvvH XA8TM» ZA AMERIK« Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. K. H. Kempt glavni last, na zapadu 120 N. La Salle St. Chicago. NIKJER V TEM VELIKEM MESTU NE DOBITE TAKO VELIKE IN RAZNOVRSTNE IZBERE Možkih in mladenič-kih modernih oblek kot so te, katere prodajamo mi po $7.00, $10.00, $12.00, $15.00, $18.00 $20.00 in $25.00 Z veseljem vam jih razkažemo in Vas vljudno vabimo na ogled. HING® Vogal Blue Island ave. in 18. ceste Prodajalna je odiprta vsak večer razen oh sredah in petkih. Ob ne-daljah je odprta dopoldne. SCHWITZNER CL0THING C0. Najstareija, in najzauesflji-veja trgovina na zapadni strani mesta VIDI IN VERUJ! Pridite vsi, obiščite našo prodajalno, da se prepričate o kakovosti in vrednosti oblek za možke in ¡dečke. Vse najnovejšega kroja in barv. Obleke za možke od $7.00 do $25.00 Obleke za dečke od $5-00 do $15.00 Mnogoštevilno raznovrstnih klobukov, kap, srajc in spodnjih o->lek; z eno ‘besedo vse možke potrebščine. 1828-30 BUJE ISLAND AVE: Plisen Auditorium Restavracija In Bufé JOS, FALTA, lastnik 1657-61 Blue Island Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chicago. Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelcb in ca čepu. Importirana vina in cigare. ‘TELEFON CANAL 4250. B i $ Solidna slovenska trgovina V zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, kar jo-■ pada v to stroko. Popravljam tudi ure in drugo. V zalogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam. Za vse pri meni kupljeno blago jamčim. FRANK ČERNE f 6034 St. Clair Ave. CLEVELAND, O 0= m M. A. WEISSKOPF, M. D. Zdravnik in Ranocelnik ===== Urad 1801 So. Ashland Ave., CHICAGO, 1LL. Tel. v uradu: Canal 476 Tel. v stanovanju: Lawndale 899® URADNE URE SO: Od 10. do 12. ure dopoldan vsak dan in od 7. do 9. zvečer razen ob sredah In nedeljah. DR. WEISSKOPF je gl. zdravniški nadzornik S. N. P. J. M DOPISI Aurora, Minn. Ker sem zadnjič obljubil, da se še oglasim, zato sem zopet tukaj. Rev. Pollak se zaganja v dr. “Delavec” št. 17 SSPZ in v nje zastavo. Gospodine je imel priliko isto videti na dan 25. maja. In sedaj pa Vas g. Pollak vprašam, kada j ste dobili pravico v Zdr. državah Ameriških, Vi kot Avstrijski podložnik, ukazovati kam smemo in kam nesmemo, mi amerikanski državljani, nositi našo narodno zvezdnato zastavo? Ali niste bogatejši za eno blamažo? Ali se še spominjate, kaj ste nama povedali v ¡žagredu ob priliki pogreba Joe Šilca? Ali niste rekli, da ste pisali ■Avstrijskemu, konzulu na New •Zeland, aiko je kaj businessa? Ali niste rekli, da če ni businessa za (Vas, da ni za hoditi, rekoč: kjer ni katoličanov, tudi ni businessa? Torej Vam ni za vero Krista, pač pa za denar. Jasen dokaz, kaj ne? Ali se niste izrazili, da ste bili po-pred za kaplana z mesečno plačo $30.00 in vse prosto, in da ste si več denarja naredili kakor s o daj kot župnik in ali niste dostavili, da ste tam imeli plačeno mašo vsaki dan, medtem ko tukaj nimate? — Morate li zanikati, da niste reldi, da ste imeli tam vse prosto, tukaj pa morate skrbeti za vse sami? Ali ste samo v misel vzeli koliko “krivovercev” ste spreobrnili? A kaj še! Samo business in business, $ in zopet $. Ali je Krist tudi delal za $? Prosim odgovorite! Vidite gospodine, Vi sejete samo prepir med nami, in ali je to Vaš poklic? Ali je delal Rev. Šalo v an tudi tako? Ne in stokrat ne! Ali ni Rev. Šalovan pokopal člana od društva št. 81 SSPZ in to brezplačno? Povejte nam enkrat jasno, da bomo znali s kakšnem namenom ste prišli v Ameriko? Ali ste prišli učit vero Krista, ali ste prišli za busineslsom? Ako ste prišli učit vero Krista; potem učite tudi socializem. Ali morabiti nauk socializma ne sestoji samo iz naukov Kristovih? Kaj niso Krista križali Veliki duhovni in pismar-ji? Ali ga niso križali zato, ker je pobijal njihovo delovanje? Rev. Pollak, svetujem Vam, da pustite pri miru narodna in napredna društva, ker ista imajo plemenit namen, podpirati člane v bolezni in njihove vdove v slučaju smrti elana. Ali ni Krist ličil “ne stori svojemu bližnemu, 'kar ne želiš da bi se tebi zgodilo?” Kdo bi podpiral bolnega člana, če pusti društvo zaradi Vašega hujskanja? Morda cerkev, morda duhovniki? Ali ni $ od svobodomiselna ravno toliko vreden kot od katoličana? Ali se Vi branite istega? Prosim odgovorite stvarno in pridite že enkrat na debato v našo delavsko dvorano, kar ste že davno obljubili. Bodite mož beseda. Naj za danes zadostuje, pridem pa še, ker gradiva je dovolj. Kadar boste kaj pisali v A. S. popišite malo tudi o možu, ki nima prstov na roki; mogoče nas bo zanimalo. Zora puca, bit če dana. V. Mikulich. Pittsburgh, Pa. V zadnji številki Vašega lista je bil objavljen dopis tičoč se nesposobnosti sedajnega odbora Kranjsko Slovenskega Doma. Ker so delničarji pri zadnji mesečni seji enoglasno izrazili svoje zaupanje sedajnemu izvrševalnemu odboru mi je dolžnost, da odgovorim do-tičnemu zagrizenemu dopisniku, ki se skriva za imenom “Delničar”, ker ve, da je bilo njegovo pisanje zgolj obrekovanje, in se vsled tega ni upal priti s polnim imenom na dan. Ta zagrizenec, ki je prišel od nekod iz kuvahoškega kountija zaganja se v Kranjsko Slovenski Dom očividno le vsled tega, ker mu je ta delal konkurenco ob nedeljah. Toda pomniti morate, gospod impresario, da ste v Pittsburghu, ter da tukaj ravno tako sovražimo zahrbtne intrige, kakor v Cuyahoga kountiju. Vi se zaganjate v Kranjsko Slovenski Dom, ker Vam ni hotel delati takih komplimentov, kakoršnje ste pričakovali. Morate vendar znati, da to ni mogoče ker Vi še centa niste žrtvovali za narodno dvorano, sploh še član niste, in Vas more vsled tega biti sram kot “pa-trijota” ako kedaj črhnete kako besedo proti K. S. D. Dalje se spuščate v personalne razmere posameznih uradnikov, no, to mislim, da je vsakemu na razpolago, da se informira glede karakterja in poštenosti tega ali onega uradnika. Ako je dotičnemu g. “Delničarju” drago, naj se blagovoli zglasiti ob priliki v moji pisarni in dragevolje mu bodem pokazal vsa službena spričevala, katere sem dobil od raznih tvrdk. Imenujem ga pa obrekovalca in lažnjika ne samo sprideno eksistenco, in ako se upa priti s polnim imenom na dan z istimi napadi storil mi bode veliko uslugo, kajti rad bi mu privoščil par meseeev “dopusta” v Western Penitentiary. — Sploh pa ne potrebujemo v naši naselbini takih ljudi, kateri se brigajo vedno samo za svoj lastni dobiček, ki se ne zanimajo za napredek naše naselbine vsled tega, ker ji mje kaj ležeče na tem, marveč, da koristijo svojemu lastnemu žepu in katerih čast je bila že poprej izolirana po drugih naselbinah. Opozoriti moram pa vsakega takega dopisnika, da naj pusti K. S. D. v miru, ker to ni nobeno politično društvo, in tudi ni na razpolago takim ljudem, ki bi radi potom intrig škodovali dobremu imenu pittsburške slovenske naselbine. Dokler niso g. direktor prišli tu sem, je vedno vladal mir, sedaj se je pa kukavica začela brez kakega vzroka spuščati v K. S. D., kateri je pri vsem tem popolnoma nedolžen. Temu nezado-volnežu bi svetoval, da privošči svojemu jeziku malo počitka, sicer zamore še lahko dobiti “passport”, kateri bi ga dovedel tja od kjer je pred nedavno bil deportiran. Pittsburškim rojakom bi pa svetoval, da se ogibajo takih “sharkov”, kajti kdor ni z nami tudi mi ne moremo biti ž njim in ako se g. “Delničarju” ne dopa-de “business” v tukajšnji naselbini se lahko jednostavno odstrani. Toliko v odgovor in stem je zadeva od moje strani končana. Anton Zbašnik, predsednik, Kranjsko Slovenskega Doma. Gilbert, Minn. Sedaj ko tudi pri nas v Minnesoti sije vroče solnce, tako da se človek poti kakor bi bil v Orijen-tu, sili ljudstvo ven na prosto, da se navžije te toplote katera pri nas tako dolgo trpi kakor na “North polu”. Vendar ni moj namen opisovati minnesotsko vreme, ampak razmere katere vladajo med nami. Izven društev, nimamo nič, in tako se dolgočasimo navadno po salunili, to je ob nedeljah, druge dneve pa delamo, da preživimo sebe in svoje. Kar se tiče društev, smo si navadno zmiraj nasprotni, vendar pa je društvo v “Boj do zmage” nekak' trn v peti, čeravno je eno ta boljših, če ne narboljše, in temu je krivo neko osebno razmerje, in politika tukajšnih društvenih udov, in namesto da bi agitirali za društvo, prinašajo naprej barvo in osebnosti. Bratje to je slab znak napredka, če bomo tako delovali bomo strti, in če vam je napredek društva ih sploh naroda pri srcu, morate priznati, da niste na pravem potu, vaš cilj je vse kaj druzega kakor napredek društva. Torej dajte opustimo enkrat o-sebna sovraštva in se rajši združimo, ker združeni imamo moč posamezni bomo pa ginili, sovražnikov rog se čnje povsod, in jih je dosti, kateri bi radi videli da zginemo s površja te zemeljske krogle in tudi bomo, ako nas sloga in zavednost katero oboje je odvisno od nas, ne reši gotovega padca. Ironpen. Hot Springs, Ark. Ker se že eno leto nisem nič o-glasil v Gl. Sv., toraj hočem danes omeniti male podrobnosti. Bil sem bolan dve leti v Oklahomi. — Za zdravnike in zdravila sem izdal vse kar sem zaslužil. Ko se mi je zdravje le vedno slaJbšalo, sem se podal v Hot Springs, Ark. v toplice. Tu sem vzel kopel in dobrega zdravnika, in zdravje se mi je začelo takoj boljšati, tako da sem sedaj zopet popolnoma zdrav. Sedaj sem tukaj vposlen, ker hočem majno kvitati. Tukaj je jako zanimiv kraj radi zdravja. Podnebje je nežno in zdravo. Po zimi ni mraza poleti ni vroče. Mesto je jako lepo, katero sestoji večinoma iz hotelov in ko- pališč. Tu je ogromno število vročih studencev in tudi veliko mrzlih, kateri izvirajo iz kristalnega kamenja. Tukaj je tudi zgrajena Army in Navy bolnišnica. Poleg privatnih kopališč je zgrajeno tudi prosto kopališče, Government Free Bathhouse za delavce in sploh vse, kateri nimajo sredstev glačati privatne kopeli. Ta voda je jako zdrava. Zdravijo se tukaj vse bolezni vspešno. Posebno pa revmatizem, spolne bolezni itd. Poleg te zdrave vode so pa tukaj tudi izkušeni zdravniki. Gotovo je med temi tudi nekaj slabih. Človek se mora varovati da ne pade zadnjemu v roke. Semkaj pride ogromno število ljudi iz vseh krajev Amerike in tudi Evrope si zdravja i-skat. Potem ko so kak mesec tukaj se pa zopet vrnejo domov, zdravi in veseli in zopet sposobni za delo. Tudi pride sem in tja kak Slovenec se sem zdravja iskat. A-ko bi v slučaju kak rojak prišel se zdravja iskat sem v Hot Springs, Ark. naj pride takoj iz dipe k meni, vpraša naj za mene v Sorrells Drug Store, 428^4 Central Ave. Jaz bom dal rad vsakemu dobre informacije, ker poznam tukajšne razmere. Ker veliko ljudi pride sem in ne poznajo tukajšnih razmer padejo neprevidno nepoštenim ljudem v roke, in zgubijo veliko denarja po nepotrebnem. Na dipi čakajo kromarji iz hotelov in roo-minghavzov vlaka in vabijo novo-prišlece s seboj v razne hotele. Nikar se vsedit tem ljudem na limanice, ker marsikateri je že obžaloval ko se je prenagnil in se dal preslepiti. Toraj ko pridete sem vprašajte prvo za mene. Jaz Yam bom pojasnil natančno in ako potrebujete zdravnika Vam povedal za dobre zdravnike, kateri so na dobrem glasu, da ne padete kakemu mazaču v roke. In ako ste pri slalbih denarnih sredstvih bodem Vam povedal kako dobiti free government hath tiket. Ako kateri izmed rojakov želi več podrobnosti, lahko piše na mene in poleg priloži za 25e poštnih znamk, in jaz mu drage volje odpišem. Ker s tem Vam lahko veliko denarja prihranim. Ker se je tu moj dopis že jako zavlekel in se bojim, da ga morda nemila osoda čaka, namreč uredniški koš: pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Amerike. John Koenig, Sorrels Drug Store, 4281/2 Central Ave. Hot Springs, Ark. Gilbert, Minn. Prosim malo prostora v cenjenim listu Gl. Sv., da malo opišem razmere tukaj med nami SlotCnci. Kar se tiče dela je povoljno, ker isto se lahko dobi, seveda zaslužek je pa različen, ker tukaj se dela na “contract”. V društvenih zadevah smo dobro priskrbljeni vendar je mogoče da je še kateri, ki ni pri nobenem društvu, za to apeliram tukaj na vse rojake, da naj pristopijo k našemu društvu, posebno na Vas rojake, kateri imate kaj fantov na “boardu”, da iste spodbujate za dobro stvar, posebno za novo došle rojake iz kraja, kateri se ne vedo kam obrniti. Naše društvo, oziroma Zveza, Vam plača najboljšo dnevno podporo, katera je $1.15 na dan, v slučaju smrti pa $500. Toraj kateri niste še pri nobenem društvu ali da mislite še k enemu pristopiti, Vas vabim da pristopite k nam, vmašo delavsko zvezo kjer ste svobodni in edino po pravilih naše Zveze, se Vam bo mogoče svobodno razvijati, biti svoboden in zaveden delavec, v korist sebi in celi organizaciji. Vsi kateri mislite pristopiti, pridite na redno društveno sejo dne 13. julija, pri bratu J. Francelj-u, ali se pa osebno zglasite pri meni kadar vas je volja, in jaz vam z veseljem vstrežem v vseh zadevah. Jacob Muhvič, tajnik. Wilkinsburg, Pa. Prosim da mi dovolite malo prostora v Vašem cenjenim listu. Ker se iz tukajšnje naselbine nič ne sliši, sem se jaz namenil oglasiti. Vzrok je ta, ker tukaj ni Slovencev in se nimam s kom prepirat in zatoraj tudi ni novic. Oglasim se le zato, ker sem brskal po listinah in po navključju naletel na pobotnico od Gl. Sv. na kateri opazim, da mi naročnina gre h kraju; zatoraj Vam tukaj priloženo pošiljam $1.00 za nadaljnih šest mesecev in prosim da bi me imeli v svojih vrstah. Ko bom bolj premožen, bom pa kar za več let plačal naročnino a sedaj mi to ni mogoče in zakaj to? si lahko mislite urednik in čitatelji. Kar se tiče delavskih razmer, je pa tako, da dela imamo veliko in se čisto lahko dobi. In kakor povsod tako je tudi tukaj: Veliki kapitalistični baroni prešajo vboge delavce, da omagujejo predno jim pride ura svobode da gre zopet domu na okrepčilo. Ker mislim, da sem že dosti daleč zabredel, bom raje končal in obljubim, da se še glasim in to kmali, ker imam prav zanimivo novico, ali sedaj niše prav gotova. Zatoraj opozarjam drage čitatelje tega lista,da prebirajo list bolj natančneje odj>rve pa do zadnje strani in bojo našli veliko zanimivega. Pozdrav vsem cenjenim naročnikom a tebi Glas Svobode pa veliko uspeha. John Bahovieh. Sco'°B0^ 3622 W. 26. Street, Chicago, III. OBVESTILO! Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi druJtVena pravila in prebode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista “Glas S-V obode” dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. 1 Vale, Kans. Že dolgo časa ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine v Gl. Sv. Prav posebnega tudi jaz nimam za poročati, z delom gre bolj počasi in delamo toliko da se preživimo. Delo se tudi težko dolbi, zato nasvetujem rojakom da bi sedaj sem hodili dela iskat. Kadar se bo obrnilo na boljše, bom že poročal. Kar se tiče društvene zadeve, tako imamo tu 4 društva, katera pripadajo k različnim organizacijam, ali skoraj vsi člani od vseh društev se zanimajo za združitev kar je svobodomiselnih Zvez rn Jednot. Toraj bi priporočal prihodnji konvenciji S. S. P. Z. oziroma delegatom, da bi se dobro zavzeli in delali nato, da hi se idejo prej ko mogoče vresničila. Jaz bi mislil, da bi bilo dobro, ker bode pribodne leto skupni sestanek vseh svobodomiselnih Zvez in Jednot, da bi društva, katerih je po več v naselbini in spadajo k raznim organizacijam, se sestajala k skupnim sejam in da bi izvolili delegata za skupno konvencijo. Dnevnica de-lagatom naj bi se plačala skupina Zvez in Jednot iz glavnih blagajn. V to svrho naj bi Zveze in Jednote za en mesec povišale asesment za 25c in potni stroški bi bili pokriti. Nekoliko glavnih uradnikov naj bi bilo tudi navzočih in kot taki bi bili tudi lahko voljeni delegatom od naselbin, kjer je samo po eno društvo. Tudi taka društva, ki nočejo poslati delegata zaradi slabih finančnih razmer, bi lahko bila zastopana po kakem gl. uradniku in naj si bode to od ene ali druge organizacije. To je moje mnenje; moram pa še omeniti, da je tukajšnje društvo št. 14 S. S. P. Z. na zadnji seji sklenilo, da se mora vsaki član vdeležiti seje, ki bo drugo nedeljo julija meseca; kdor se seje ne vde-leži plača kazen 25c v društveno 'blagajno. Na tej seji se bodo čitala pravila in pa razpravljalo se bo o prihodnji konvenciji ter volil delegat, če ga bo društvo poslalo. Pozdrav vsem članom in članicam S. S. P. Z. Anton Rupar. Milwaukee, Wis. Cenjeni bratje in sestre S. S. P. Z.: V št. 24 Glas Svobode sem či-tal nekakšen predlog dr. “Trdnjava” št. 50 S. S. P. Z. v Herminie, Pa. (pomota, ker dr. št. 50 S. S. P. Z. se nahaja v Milwaukee) ki bi se smatral kot predbaeivanje zaradi konvencije S. S. P. Z. vršeče se 8. septembra v Milwaukee. 'Ni moj namen se prepirati z društvi ali člani Zveze, a vseeno si vsak član lahko misli, da je ta predlog nekaka nevošljivost tukajšnjemu društvu v Milwaukee. Premisli si pa tudi lahko vsak, da stroški konvencije so, če se že ista vrši v tej ali drugi državi oziroma v mestu, zato pa plačujemo vsi člani in članice, ne pa samo dr. “Trdnjava” v Herminie, Pa. Sicer pa država Wisconsin ni ena zadnjih na severu, marveč je v sredini Zdr. držav. Zatoraj člani in članice, nikar ne pretresujte ta predlog, če prav je prišel v javnost, temveč držite se tega, kar je zadnja konvencija sklenila, ker s tem bi dali prejšnjim delegatom zaušnico, tukajšnje društvo pa pripravili v stroške, ko se že pripravlja za sprejem konvenčnih delegatov. Pozdrav vsem članom in članicam S. S. P. Z. John Lenko. tajnik dr. št. 24 Pozori Norosti Pozor! Najnovejšunnabo ljsi Gramofo samo Nobenih troskov za IGLE ker ostane vedno «na. ROJAKI! Sedad se Vam nudi prilika, da si dobite izvrsten GRAMOFON e katerim si lahlko doma napravite izvrstno zabavo z najlepšemi pesmi im godbo. Ta GRAMOFON ima prednost pred drugimi, radi Čistega in modnega glasu in igle .katere ni treba spreminjava«. Prodajama tudi plošče najboljših pesnikov in godbenikov, katera se nepokvari ja pri vporabljanju po 65c komad. Vsak kateri želi imeti GRAMOFON naj pošlje $7.50 na našo tvrdko in mi mu tako(j odpošljemo GRAMOFON poštnine ali expresa prosto. Vse odipošiljatve naše tvrdke so garantirane in za nadaljna pojasnila se obrnite na BENKO RUS CO. 11250 Indiana Ave. Chicago, Illinois Dajte zdelati »voje tiskovine pri 1825 Loomis St. Cene zmerne — SPRAVEDLNOST Telefon Canal 1015 -o—■ Delo solidno ” EDINI ČEŠKI, UNIJSKI DNEVNIK STANB 10C. NA TBDBN. Compagnie Générale Transatlantique Iz New York v Avstrijo ¿w Havre Basel. Potniki tretjega razreda (Wb&vejo brezplačno hrane na parnikih drelkc^ snažne postelje, vino la razna acsos jedila. Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York City HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob ro. uri sjuirs|e S. S. France mov dvovijak) S. S. La P ro vence 8. 8. La Lorraiae s. S. La Savole Najboljše udobnosti v III. rasredu. Odplujejo vsako soboto ob 3. pop. S. S. Rochambeau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara s. S. La Touratae Glavni z atop na 19 State St., New York. MAURICE W. KOZMIKSM. glavni zastopnik za zapadu, 139 N. Dearborn St. Chicago,Tli. Najstarsjša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/19 So. Centre Ave., Chicago, IU. Se priporoča vsim Slovanski» draštvam za izdeloTanje druž-tvenih znakov, gumbov, zastat in vsakerib potrebščin. Izdelek ie najfineji in najokusneji, nr! tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči m pristnost in okusni izdelek naročenih potrobMSa. PUUte v svojem jeziku za vzorce In cenik. C RAZNO IN DRUGo'{ KRANJSKO. Uboj. V Ovniekovi biši v Malem Slatenku pri Novem mestu je 6. t. m. dopoldne ubil Janez Ovniček svojo ženo Nežo. Vzrok so dolgoletni medsebojni prepiri. Ko sta se začela pred kratkem zopet prepirati, je vzel Ovniček kladivo za kamenje tolči, udaril z njim ženo parkrat po sencih, tako da je bila žena v par minutah mrtva. Nato je Ovniček zaprl hišo, in šel na vas povedat ljudem, da je ubil ženo in nato odšel v Novo mesto k sodišču, kjer so ga zaprli. Z Viča. V nedeljo 8. t. m. smo stali trije mladi delavci pred vrati gostilne “pri Pošti” — ki je vi-savis viške cerkve. Kar pride starejši polieaj (stanuje pri Bijolu na Glincah) pa nas “herštela”: “Fantje — v cerkev, ali pa se razidite ! Če tukaj stojite, dajete slao zgled onim, ki so v cerkvi.” — Mi smo se nasmejali pridnemu možu ter se razšli. Zaradi razžalitve cesarja. Anton Podboj, 621etni delavec iz Planine, se že od mladih let po svetu klati. Dne30. aprila t. 1. okoli 1. popoldne je prišel na dvorišče žrebčar-ske vojašnice na Selu. Hotel je iti v kuhinjo, kar mu je pa četovodja zaibranil. Obdolženec ga je prosil za milodar. Vojak je čutil, da diši po žganju in mu je odvrnil, da nima denarja odveč, nakarje Podboj izustil besede, ki vsebujejo žalitev cesarja. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. Samomor. Skozi okno svojega stanovanja je skočil 37 let stari posestnik Jakob Pristav v Bregu, okraj Radovljica, osem metrov globoko, in obležal mrtev. Pristov zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Pristov je bil strasten alkoholik. Grozna nesreča v Loškem potoku. Pred dnevi je sin tukajšnjega občinskega sluge, loletni Alozij Bartol, pulil na skednju s senenim ključem stlačeno seno s kupa. Ker mu ni šlo hitro od rok, je zlezel vrh kupa in metal z rokami seno na mesto, kjer je prej stal in kjer je pustil ključ. Ko je dovolj sena nametal, je z vrh kupa skočil na nametano seno. Priletel pa je na seneni ključ, ki je bil z mrvo zakrit, tako nesrečno, da se mu je isti zadrl v spodnji del trebuha, in sicer tako globoko, da je bil ključ v njem z obema ostrinama zataknjen. V silnih bolečinah je klical na pomoč; pritekla je sestrica, ki je z vso silo mu vlekla ključ iz telesa, kar je položaj še poslabšalo. Na kričanje so pritekli domači in sosedje, ki so nesrečnika spravili v posteljo. Rešiti ga ni bilo mogoče, ker je bil ključ z obema ostrinama zataknjen v telo; tako je revček v tem stanju moral čakati nad šest ur zdravnika. Bil je grozen prizor. Zdravnik je pre-pilil v njem del ostrine, da je spravil železni Objekt iz telesa. Sreča v nesreči je bila, da je ključ se zasadil pokonci in ni ranil drobovja. Upati je, da se reši mlado življenje. — .PRIMORSKO. Samomor brezsrčnega stotnika. Na Srednjem nad Ročinjem se je ustrelil stotniki fViktoi* Fritsch 27. dom. polka, 2. bat. 7 komp. Fritsch je služil poprej, predno je prišel k “planincem”, pri tukajšnjem 74. pešpolku, ker je bil svoj čas tudi inštruktor prostovoljcev. Fritsch je znan kot človek breiz srca, neusmiljen, ki je mučil in kaznoval vojake, da je bilo groza. Kdor je služil pod njim, se gia. spominja s strahom. Marsikateri- prostovoljec ima v spominu, kako se je moral po u-kazih Psice v ih plaziti po Rojcah y uajgršem vremenu: drugi vojaki so istotako trpeli. “Planinici” pa so se streljali iali bežali ođ njegove kompanije v Italijo. Pokojni stotnik je rohnel včasih nad ljudmi po pol ure skupaj, se to-gotil in jim dajal živalske in druge priimlke, kar si je le izmislil, je izustil. Mera je bila polna in vojaki so se mu uprli. Vojno ministrstvo je zaukazalo kazen za Fritscb in v pokoj so ga hoteli poslati. To pa je ambicij oznega Fritscha prijelo tako hudo, da se je ustrelil. Truplo so pripeljali v Gorico v novo bolnišnico. Zdrav riki pravijo, da hi bil mož nekako zmešan, zato se je izvršil po greh z vsemi vojaškimi častmi. Vročina. Vročina pritiska dan in dan bolj. Tupatam se prikažejo oblaki, napovedujoči dež, ali dežja ni, oblaki izginejo, solnce peče in veter suši. Slabo je za polje, trti in sadju vročina ne škodi, trti šele prav koristi. Slabo bo zia krompir, če ne bo v kratkem dežja. Zanimiva porotna razprava se je .vršila v Trstu proti 64 letni Antoniji Pi rje vele, doma iz |Po-stonjskega okraja. Obtoženka je tretjerednica ki je Ozdravljala bolnike, preskrbovala dekletom ženine, jih pošiljala na Sveto goro, in nabirala denar za maše; denar je pošiljala staremu patru kapucinu Aleksandru. Baje je bila obtoženka večkrat zamaknjena. Obtožena je, da je goljufala razne ljudi za 7900' K. Pri razpravi se ni dognalo, ali je ta ženska pri zdravi pameti ali ne, zato je razprava preložena. KOROŠKO. Katoliška cerkev in denar. V okolici Radgone se je hotel poročiti kmet Ujdl in je šel zato z nevesto k župniku. Župnik pa je dognal, da je Ujdl s svojo nevesto v sorodu in sicer v petem kolenu. Poslal ju je na dekanijski urad. Ko je tam vso zadevo povedal, je moral napraviti prošnjo do škofa in plačati 1 K za kolek. Škof je rešil prošnjo tako: Ujdl dobi dovoljenje za poroko, če plača 30 K za Petrov vinar. — Ali je sedaj sorodstvo izbrisano? Ponesrečen železničar. Na celovškem kolodvoru je padel pod lokomotivo, ki je premikala vozove, premenjevalee tirov, 411etni AVeinsehimmel. 'Stroj mu je odtrgal levo nogo. Smrtno ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Mož je oženjen in ima pet nepreskrbljenih otrok. Zastrupila se je vsa družina v železniških hišah v Beljaku s posušenimi gobami, katere so domači otroci lansko leto sami nabrali. Pob ličani zduavnik jih je pravočasno rešil iz smrtne nevarnosti. Požar. V Dhoršah je pogorel hlev posestnika 'Neubauerja in posestvo tesarskega mojstra Lakša. Ogenj so zanetili v hlevu vsled neprevidnosti Neubauerjevi u-službenci. Škodo cenijo na 8000 K. — Umrl je v celovški bolnišnici R. Do v jak, ki se je ¡ponesrečil v jeklarni v Borovljah pri čiščenja neke plinove cevi. Ustrelil se je v Beljaku 421etni posestnik Ignacij 'Jošt. 'Samomor je izvršil vsled neozdravljive bolezni. Strela je udarila v okolici Št. Vida v čredo, ki jo je prehitela nevihta na prostem in ubila 5 volov in 2 telici. Zaprli so v Št. Pavlu zloglasnega postopača, tatu in roparja 23-letnega Vendelina Fellnerja. — Fellner se je potikal že dolgo v okolici in je izvršil nebboj tatvin in vlomov in ogrožal okolico daleč na okoli. Bencin. Pri snaženju rokavic se je vnel Mariji Koberjevi ,v Beljaku bencin, pri čemer je dobila žena tako težke opekline, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Špijonaža med častniki. Iz Beljaka je izginil dne 31. majnika nadporočnik J. Dosedaj se še ne ve, ali je nadporočnik pobegnil, ali pa so ga aretirali. Gotovo pa je, da je bil nadporočnik v ozki zveizi s huzarskim poročnikom Jokapom, katerega so aretirali v Galiciji zaradi špijonaže, in da gre tudi v tem slučaju za špijunažo. ŠTAJERSKO. Trbovlje. V Trbovljah so sedaj v farovžu trije “gospodje” in kmalu dobimo še fajmoštra. Te trije imajo taka opravila: Šribar v posojilnici. Miklavž Globušak in Pečjak agitirata pri eventualnih' volitvah in vsem trem je “iz-veličavauje duš” deveta briga. V bolnišnici sta ležala pred dnevi dva bolnika, ki sta se pripravljala na smrt. Zdravnik, ¡ki je videl, da se jima bliža zadnja nra, je poslal po duhovna. Duhoven, namesto da bi željo bolnikov takoj izpolnil, jima j« velel, naj počakata do drugega dne. Ker pa sta bolnika ležala v zadnjih zdihljajih in jima ni bilo mogoče čakati drutzega dne, se je “gospod” po ponovni prošnji vendar odzval in storil kar mu veleva poklic. Ni naša navada, da bi se brigali še za take stvari, ampak značilno je to: če se kdo odreče zadnji popotnici, tedaj je vsa fara obveščena o hudobnežu in celo s prižnice se [razglasi njegovo ime. Če se pa “božji namestnik” ne briga “za izveličanje duš”, je vse v redu. Dokument klerikalne politične vzgoje. Župan Jakob Zemljič v Radencih je dobil po pošti pismo s sledečo vsebino: “Gospod Jakobu Zemljiču! Tiho bodi enkrat v Tvoji prokleti ‘“Slogi”. Si hinavec bil in ostaneš, ti prokleti liberalec ! Ti liberalna svinja! Praviš, da si kristjan, hudič liberalni si in skoz osle si župan postal. Ti nemškubarsko-liberalna svinja, hudič s Teboj itd.” Pismo je bilo pisano od roke, ki se ji polzna, da je od olikanega človeka, najbrže od kakega duhovnika. V pojasnilo je treba povedati, da je bil Jakob Zemljič nekoč član vodstva klerikalne stranke, je pa pozneje odstopil in bil letos celo proti duhovniškemu kandidatu Divjaku izvoljen, za župana v Radencih. Zaoraj citirano surovo pismo je izliv duhovniške maščevalnosti in politične posirovelosti. Iz Trbovelj. (Krvav pretep). Dne 27. maja je šlo več rudarjev h kajžarici Julijani Zupančič pri Št. Lenartu. Med njimi je bil tudi Silvester Švigelj, ki živi z Zupančičevo v divjem zakonu. Ko so prišli (k Zupančičevi, so jo dobili v razgovoru z rudarjem Re-marjem. Švigelj in Remar sta se sprla in stepla, pri čemur je Švigelj Rcmiarju ubil iz železnimi kleščami lobanjo in ga smtrtnone-varno ranil. Švigelj pa je dobil več ran z nožem na roki. RAZNO. Letošnja vinska letina. Na južnem 'Tirolskem kaže vinska letina dobro, obeta obilo pridelka. Na Niž:je-Avstrijskem 'je škodoval spomladni mraz, letina bo za tretjino pod normalo. Na Štajerskem bo letina slaba, manj kot poprečna. Istotako na Kranjskem. Na Ogrskem bo p o, d normalo; ni pa tako hudo, kakor se je mislilo. Na Goriškem in v Istri kaže vinska letina dobro. — Na Francoskem bo slabša kot navadno. Istotako v Švici. Dosti vina bo na Španske-mi in v Nemčiji, v Italiji pa kaže vinska letina nenavadno dobro, mnogo bolje od lani. Tam imajo pa tudi še polne kleti starega vina. Nenavadna ločitev zakona. — Pred pariškim sodiščem se je te dni obravnaval kaj čuden proces ločitve zakona. Grofica B. je živela več let s svojim soprogrom v najsrečnejšem zakonu. Grof B. je bil vzoren zakonski mož in poln pozornosti do svoje soproge. Pred nekaj dnevi je šla grofica na iiz-prebod in srečala notarja, s katerim je bila dobro znana. Notar jej je izrekel svoje sožalje ob ločitvi zakona. Grofica je mislila najprej, da zbija notar slabo šalo, ali kmalu je spoznala na .svoje najjvečje začudenje, .da je njen zakon ločen brez njene vednosti in dovolitve. Grof B. je grdo o-sleparil svojo soprogo. Predlagal jej jc, da naj razdelita svoje premoženje. Ko je grofica privolila, jo je peljal k prijatelju, pred katerim je izjavila, da ne gre več v skupno stanovanje, ker je ta formalnost potrebna za delitev premoženja. Nato je prestregel grof vsa pisma svoje soproge in s ponarejenimi podpisi je dosegel ločitev zakona. Ne da bi bila žena le najmanje slutila, se je izvršila ločitev popolnoma pravilno. Grof pa se je med tem poročil z miljo narko, ker to je bil namen njego,-ve sleparske pustolovščine. Novo zdravilo proti raku so iznašli trije nemški profesorji. To novo zdravilo se imenuje mefeoto-rium in ozdravi tudi najhujšega raka, v štirih tednih. Ali bo to o-zdravljenje tudi stalno ali samo začasno, se še ne ve. Nadaljni poizkusi bodo dognali, kaj je s tem novim sredstvom. Sestra zabodla sestro. Z Dunaja poročajo: Dne 6. t. ¡m. je žena komerenega svetnika Maubacha, Helena, rojena barpnjea. Buelow, ki je v ločitvenem procesu s svojim možem, prišla k svoji napol-sestri, gospe j Turk, kateri je tožila svoje gorje. To je napolse-stro tako razburilo, da je sklenila gospo Manbach rešiti nadalj-nega trpljenja in jo zabodla, nato .pa je začela zabadati še sebe. Tellov strel. Iz Halleja poročajo. Pred kratkim so ponoči nemški dijaki v pijanosti na nekem •vrtu hoteli posnemati Viljema Tella, Dijlak Krusekopp se je postavil k drevesu ter balanciral na glavi vrček, v katerega so njegovi tovariš streljali s pištolo. Pri tem je bil Krusekopp v glavo smrtno zadet. Če hočete zgubiti prijatelja, posodite mu denar! Kedar prosi, zlata usta nosi, Kedar vrača, hrbet obrača! Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete izogniti neprili kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne marate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam-ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto. Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite hraniti še danes. Ameriška Državna Banka 1825—1837 Bh» MmM [JSr1 Vogal Loomis St., Chicago, m. HRANITELJICA VLADNIH POŠTNIH VLOŽKOV. GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00 JAN KAREL, predsednik, j. F ŠTEPINA, blagajnik, Uradne ure so od 8.30 dopoldne, do 5.30 popoldne, ob sobotah do 9 ure zvečer, ob nedeljah pa od 9 dopoldne do 12 ure opoldan. Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta. Govorimo vse slovanske jezike. t® | ^ SLOVENCI, KI HOČETE BITI POŠTENO POSTREŽENI: |gj|P ‘ obračajte se do J£aspar J)ržavne ¡Janke Zanesljiv bančni zavod, pod DRŽAVNIM nadzorstvom. Sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Denar se vzdigne brez odpovedi. Slov. Narodna Podp. Jednota vrši svoj denarni promet potom Kaspar Državne Banke. VSAKA IZGUBA NEMOGOČA! Kaspar Državna Banka pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO. Ravnotako drafte na vse dele sveta po kur. znih cenah. Denar izplačan najhitreje. K. D. Banka stoji v zvezi z najibogatejšimi slovanskimi 'banikami v stari domovini. Na milijone kron je bilo poslanih v Avstro-Ogrsko monarhijo in v druge dele sveta potom te banke, in nihče ne more reči, da se mu je cent izgubil. Varnost, točnost in hitrost je naše geslo. Na denarne pošiljatve izven Chicage se polaga največjo pozornost, in je denar tisti dan odposlan, ko ga mi prejmemo. Vse izven Ohieage poslane denarje se naj pošilja skozi “Post Money Order” ali skozi zanesljive banke. MENJALNICA TUJEZLMSKEGA DENARJA. KASPAR DRŽAVNA BANKA PRODAJA parobrodne listke za vse najboljše premorske družbe po kompanijskih cenah. Pišite v slovenskem jeziku. Potniki, ki potujejo potom Kaspar Državne Banke so v najboljših rokah. V New Yorku pričakuje potnike zanesljiv bančni zastopnik in sipreme ljudi na ladjo in poskrbi za prtljago, s čemur se potnikom odvzame velika skrb in delo. KASPAR STATE J3-A. UST UK 1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.. : Ovirano delovanje Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni. Nikoli ne smemo dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo. Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-nili ali pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, da se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrebuje telo. Včasih tudi jetra ali čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer so prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo Trincrjevo ameriško zdravilno grenko rine. Isto bo izčistilo ves sistem, brez kakih bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi S «OnKPBTBCniVK of > . 'Er vMj («CCiST,e Rt».' prebavne organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo: USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE, NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE. Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja. Za dobiti v lekarnah in pri JOS: TRINER 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, III. m I ! RAZREDNO PRAVO V DELOVNI POGODBI. Meščanska pravna znanost razorne dandanes pod delovno pogodbo popolnoma prost dogovor med delavcem in podjetnikom. In meščanski liberalizem šteje popolno svobodo takozvane delovne pogodbe z velikim ponosom za svoj največji uspeh, ki je šele povzročil zmago nad starim fevdalnim gosposkim pravom in priznanje svobodne, enakopravne osebnosti delavca. Teoretično se to meščanski demokraciji sicer ne more o-porekati, kakor marsikateri drugi uspeh ne in iz stališča meščanskega prava je svoboda in enakoprav nost delojemalca zajamčena v delovni ¡pogodbi. Da pa so gospodarska dejstva v življenju močnejša kot vsa teoretična pravna načela, ni nikjer postalo tako jasno, kakor ravno tam, kjer gre za vprašanja takozvanoga delavskega prava. Delovna pogodba, ki se jo dandanes sklepa po redu zasebno kapitalističnega mezdnega dela, nima na sebi ničesar, kar bi jo mo glo pokazati kot svoboden dogo -vor dveh kontrahentov, ki sklepata pogodbo. Seveda se oba kontra-henta, delodajalec in delojemalec, snideta na trgu kot navidezno popolnoma svobodna posestnika blaga, izmed katerih ima eden sirovine in denar, drugi pa svojo delovno moč. V resnici pa je stvar taka, kakor jo je Marx opisal: “Za izpremembo denarja in kapitala mora posestnik denarja najti svobodnega delavca na blagovnem trgu, svobodnega v dvojnem pomenu, namreč, da kot svobodna oseba razpolaga s svojo delovno močjo kot svojim blagom, in da na drugi strani nima drugega blaga na prodaj, da je prost vseh za uresničenje svoje delovne sile potrebnih stvari.” Ta čudna svoboda pa sili delavca, da sklepa pogodbo pod vsemi pogoji, ker drugače bi nevedel kaj početi s svojo delovno sil-o. Vsa njegova svoboda obstoji v tem, da sicer lahko menja “svojega gospodarja”, delodajalca, ali neizogibno mora zopet sprejeti pogoje drugega podjetnika, to je: prodati mora svojo delovno silo pod železnim pritiskom zakona ponudbe in vprašanja. To je “svoboda v delovni pogodbi”vki jo je Marx najboljše označil ko je pisal: “Nekdanji posestnik denarja koraka naprej- kot kapitalist, posestnik delovne sile mu pa sledi kot svoboden delavec: drvi zadovoljno se muzajoč, drugi pa plah. z nevoljo, kakor tisti, ki nese svojo lastno kožo na trg in nima pričakovati drugega, kot strojitve”. če torej na splošno delovna pogodba v kapitalističnem redu ne more biti svobodna in se sklepa v gospodarski nuji, bi moralo to čisto gospodarsko dejstvo zadostovati kot dokaz za močno otežkoče-no stališče delavca. Ali v avstrijskem pravu delavec še bolj občuti nasilno stanje. Pravica, ki pri-tiče delavcu po delovnem razmerju, je stvar, ki jo je zelo težko najti in ki se jo mora šele povsod iskati. Nimamo še enotnega delavskega prava; da se ga določi, je treba poiskati razna pravna o-krožja, kakor na primer državljansko pravo in obrtni red. Potem je delovne pogodbe iskati na polju zasebnega prava, to se pravi, država prepušča dogovor in določitev pogojev, pod katerimi se izvrši prodaja delovne sile, zasebnemu dogovoru delojemalca in delodajalca. Za vzdnžavanje te pogodbe in ravnanje po njej so v zmislu obrtnega reda merodajni nazori državljanskega prava. Delodajalec jamči po tem, če se ne drži pogodbe ali če drugače predčasno razveljavi v zakonu normirane pogoje, za škodo, ki jo vsled tega trpi delojemalec. Drugače pa stoji stvar, če delojemalec krši pogodbo. V zmislu avstrijskega o-brtnega reda jamči ne le za škodo, ki jo vsled tega trpi delodajalec, temveč je vrhutega zaradi kršenja pogodbe še lahko kaznovan. Do srede 19. stoletja je bilo takozvano delavsko pravo stvar policije, ki je imela nadzorovati cehovstvo in red pri delavstvu, ki bo bili tlačani. Da se dandanes, ko je takozvana delovna pogodba o-mejena na zasebno pravo, še vedno država s svojo policijsko o-blastjo vmešava v zasebno pravno razmerje in da izvaja kazensko o-blast v korist podjetnika, je anahronizem naj hujše vrste in je še kos preostanka starega suženjstva v modemi pravni državi. Če sedaj visokorodni krščanski knezi in grofje, škofje in nadškof j e avstrijske gosposke zbornice odklanjajo reforme socialne zakonodaje je značilno tudi v drugem oziru. Bili so časi, ko je v Avstriji krščansko visoko plemstvo se zanimalo za socialne reforme. To pa seveda zato, da klerikalizem izrabi delavstvo v svoje namene kot kozla proti liberalni buržvaziji. Sedaj pa, ko krščan sko visoko plemstvo skupno z liberalno buržvazijo izkorišča delovno silo, noče gospoda o social nih reformah nič slišati. Delavstvo pa vedno jasneje spoznava, da se ne sme prepuščati varanju in pa mora vsak odpor gospode tudi proti najmanjšemu socialnemu napredku samo premagati! SLIKA. Iz krojaškega štrajka. “Vaše blagorodje,” je prosil Sinkovič, krojač na štrajku, 'mest nega sodnika. “Vaše blagorodje, moja žena je solna. Imam pismo od zdravnika, ne morem se seliti. Nimam scim najemnine plačati; sem na štrajku, vaše blagorodje, dovolite mi . . .” “Seliti se morate v četrtek,” mn reče samozavestno sodnik, ne da bi se ozrl na zdravniško spričevalo. “Jej, jej,” je vzdihoval Sinkovič. “Dvajset let v Ameriki in sedaj na ulici. Že štirideset let se vkvarjam s šivanko in škarjami, od ranega jutra pozno v noč, v sezoni in izven sezone; naredil sem veliko novih in popravil veliko starih oblek. Vsakovrstnega kroja in barve jih je šlo skoz moje roke, dokler mi niso postale nestanovitne in oči motne ...” “Jaz sem na štrajku,” je nadaljeval otožno in s povzdignjenim glasom, ko je opazil, da se nihče zajn ne zmeni: “ne da bi i-mel kaj proti svojemu delodajal cu. Toda pogodbe sedaj ne morem sklepati. Vem, da so dnevi zame prošli, držati z mlajšemi možmi ne morem več in bi moral biti zadovoljen s tem, kar mi moj delodajalec milostno še da, ker ne vem, da bi kdo drugi še toliko dal ...” “Ali veste kaj se pravi delati o-bleke štirideset let? In kaj naj pokažem od vsega tega dolgega tru-daipolnega dela? Kam je vse šlo? Kdo je spravil dobiček mojih žuljev? Ali zamore kedo reči da sem se okoristil sam. Še nikdar nisem bil toliko srečen, da bi bil imel nad potrebo dolar v žepu. Denar, ki sem ga zaslužil v sezoni sem izdal za hrano, obleko in na plačilo dolga. Kadar sem bil brez dela primoran sem bil vedno izposojevati si denar; in kai sem si v sezoni prikupil, zanesel sem, kadar nisem delal v zastavljalnico. Vse sem tam znosil; ženske poročni prstan, njene Obleke, mojo suknjo, posteljno pregrinjalo, zagrinjala, namizna pogrinjala, žepne ure verižico, ker ure itak imel nisem, z priveskom, v katerem je bila podoba umrlega mi otroka in še celo čeveljčke,, ki mu smo jih izuli.. .” ‘‘Bil sem izvrsten krojač svoje-časno. Jaz sem “Sohneider von zu Hause”, sedaj pa je Franca žena moja bolna, lastnik me je iztiral, šivanke in škarje rjavijo brez dela. Jaz sem štrajkar in . . .” “Ne pritožujem se radi štrajka. Krojači so morali zaštrajkati; njih potrpljenja je bilo konec: preživljali se niso mogli več, kot nekdaj. In jaz, da bi šel skebat proti njim? “Nit on your life!” Ne da sem bil boljši od njih, to la star sem že in onemogel in ...” “Da, da, vaše blagorodje, se.j grem! Toda kam? Ali naj bolno ženo. mojo Franco nesem na ulico? Zima je; obleke nimava. Štirideset let sem izdeloval suknje in sedaj je nimam, ne ene, da bi si žnjo ogrnil stare prezeble kosti ...” “Da bi ne šel na štrajk, pravite. Tudi jaz sem ena izmed steti-soč žrtev. Prisiljeni so bili od posestnikov hiš, od mesarjev, od špe-cirijskih trgovcov, od bankirjev — vsi so hoteli denar, več denarja. Imeli ga niso, krast niso smeli, jun torej ni drugega preostajalo kot štrajkati zanj. Jaz bi moral biti zadovoljen z onim kar sem dobival; star sem že in moji dnevi so šteti. Vesel sem, kadar moram dovršiti deset sukenj na dan, po devet centov od suknje, devetdeset centov na dan; prilično dobro za starega moža; toda tudi stari ljudje morajo živeti razen če jih takoj pomorite.” “Preti mi glad, pravite. Navajen sem gladovati in Franca mo ja žena tudi. Zadnjo zimo sem bil osemnajst tednov brez dela. Pa Bila ni moja krivda, rad bi bil delal in sedaj tudi. Nisem postopač, toda človek mora, kadar dela tudi jesti. Krojači niso imeli dovolj jesti in zato so zaštrajkali . . .’ “Vaše blagorodje, jaz sem star, lačen sem in moja Franca je vrhu tega še zelo bolna in povem vam, da se ne morem seliti; ščim in kam? Vsmilite se naju, potrpite. Ali ne vidite, da štrajkamo? Delo mi dajte, delal bom ker hočem iu vse bom poplačal ...” “Ta človek govori preveč, odstranite ga,” je vkazal sodnik in zastor je padel. Izselniško vprašanje. 'Washington. — Zbornični predsednik Clark je objavil daljšo izjavo v kateri navaja, da se vsled izseljevanja visako leto poizgubi milijone dolarjev in da dežela zgubi prave državljane, katere nadomeščajo inozemei. “Skrajni čas je”, izvaja Clark v svojem spisu, “da bi se več pozornosti obrnilo na vpliv izseljevanja in na bodočnost. Ameriški državljani, ki nas zapuste, um ej o naše naredbe, naš način in naše cilje ter namene, medtem ko se morla večina priselnikov vse to šele učiti. “Še ni dolgo tega, ko je šlo .preko meje v zapadno Kanado 1845 ameriških farmerjev z $388, 500 gotovine in $145.000 osebnega imetja, da se v Britanski-se-verni-ameriki stalno naselijo. Koliko jih gre v druge dežele, mi ni znano.” Red mora biti. Philadelphia, 23. junija'. — Danes je pogorela “Empire Automobile Top Co.”, medtem ko je požarna hramba, opremljena z vsem gasilnem orodjem, požar gledala. Ona je čakala na povelja svojih častnikov, a ko ni nobenega bilo, ¡pustila je mirno goreti. Šele ko je prišel maršal, so cevi pritrdili na vodovod, toda bilo je že, prepozno. Vročina na Angleškem. Na Angleškem! je zavladala silna vročina zadnje dni. V Londonu že od leta 1861 ni bilo take vročine. — Nekaj oseb je dobilo tudi soln-čarioo in so štiri osebe umrle vsled vročine. Tudi iz Pariza poročajo, da je bilo v nedeljo 30 stopinj Celzija, a prejšen dan je ril nenavaden mraz in silen naliv. Pridi v Crivitz y državo Wisconsin in postani moj sosed. Tukaj je toliko dobrega, in lepega od tega kraja za povedati, da bi Vam svetoval, če osebno sem pridete, da si lego in dobrote kraja ogledate ter tu živeče Slovence obiščete, kateri Vam bodo razobložili, kakšen razloček je živeti v mestu ali pa v zdravim in rodovitnem kraju na lastni farmi. Jaz imam tukaj silno rodovitno zemljo in lepa letovišča, ki ležijo cb jezerih in tekočih vodah; blizo dobrih šol in izvrstnih cest. Naša železnična zveza je najboljša, kar si jih moremo želeti, in moj svet leži blizo nje. — Tukaj zori grozdje in raste razno sadno drevje prav dobro in je že zasajenih nekoliko vinogradov in sadovnjakov. Divje grozdje raste tukaj povsod po vsem kraju, kar pomeni, da je kraj ugoden za vinogradništvo._ Crivitz sam na sebi je majhno in lepo mesto ter ima veliko prihodnost; že sedaj so tu manjše tovarne in velika skladišča, kjer farmerji svoje pridelke vsaki čas lahko prodajo za gotov denar. Kupi si farmo da bodeš neodvisen. Jaz Vam prodam 40 akrov izborne zemlje za zelo nizko ceno, in ko kupite Vam je potreba samo $100.00 na kup plačati a ostalo kupnino znate plačati po obrokih v 8 do 10 letih. Torej pridite in postanite samostojni farmerji v prosti naravi, bodite sami delodajalec svoji rodbini, da bodete srečno in veselo skupaj živeli. Le na ta način si priskrbite ugodno življenje za stare dni, da bodete z zadovoljstvom zrli v minulost ter brez skrbi za bodočnost svojcev čakali trenutka, ko Vas večna sila pokliče v boljšo večnost! Sedaj je cena zemljišču aker $12 do $30 in čez. — Ko pridete v Chicago, Vas na kolodvoru pričaka moj zastopnik, ako popred naznanite kedaj in s katero železnico se od doma odpeljete, ter Vas privede k meni v Crivitz, kjer Vam bom zemljo razkazal. Jaz prodajam edino lastno zemljo in nisem nikakoršen agent katerem je le na tem ležeče, da svoj “komišen” dobi, brez vprašanja je li potem kupec zadovoljen ali pa ne. — Jaz Vam izročim čisto zemljiško-knjižno listino in Vam jamčim, da bodete povsem zadovoljni. Pišite na mojega zastopnika v Chicago in ga osebno obiščite. S pozdravom THEO KERSTEN, lastnik N. PIKLOR, 1526 West 21. Street, Chicago, Dl., zastopnik in prodajalec. Pišite po mojo slovensko knjigo o Zemljičih in farmah, tam bodete vse našli, kar želite znati. 50.000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. VsaKa Knjižica jt -Vredna flO.oo UsaKemu bolnemu člo-veKfi. , ..ti1 da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi- Sifilis zastrupljena krt, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje vkosteh, spoine bolezni kakor tudi bolezni v želodcu na vranci, ledvicah in v mehurju* Ako ste zgmbili nado in ako vam priseda zabadavn denar dajati tako nišit^no ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni dao-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne kniiž «. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da’ ona kniL žica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite knjigi “ Dam P051*' in pošljemo popolnoma bretplXori£ IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM. J O S. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicaga 111 F0JL°ât: Mene Zanima Ponudba- s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas pro«im, da m j «‘Vsak slovenski delavec j I in napredno misleč človek j j bi moral brati “Glas Svo- j I bode” in se nanj naročiti, j -i------------------------------1- Drušlvo št. 71 S. S. P. Zveze v Marianna, Pa. vljudno vabi rojake in vsa sosedna društva na vrtno veselico z razvitjem zastave — 4. JULIJA. — Vstopnina $1.00 za možke, ženske proste. Za točno in dobro postrežbo jamči ODBOR. Vabilo na veliko društveno slavnost, katero priredi Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo št. 9 v Skidmore, Kansas, kot razvitje nove društvene zastave DNE 29. JUNIJA 1913. Po razvitju zastave se vrši prosta zabava, b kateri se tem potom vabi vsa sosedna društva in rojake, da se odzovejo vabilu. Vzemite električno karo in izstopite na št. 10, potem se koraka eno miljo zapadno do nals. Vstopnina 25c za možke, ženske (proste. Za točno postrežbo bo skrbel ODBOR. GOSTILNA kjer je največ eabav» in majvsw v Žitka za par eentov s biljassfc» miao na razpolago. Ym to a» v gostilni Johti Košiček 1807 B. Centre Ave. Chicaga, Es Telefon Canal 1439. prebavne nered-nosti rabite Richter-jev Anchor Pain Expeller po navodilu, ki je pride jano vsaki Za želodeg in steklenici. Po 26 in 50c. v lekarnah in F. Ad. Richter & Öo., 74 — 80 Washington St. New York. 3 Knjiga “ŠKOF PROTI ŽUPNIKU,” Spisal na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN, bo kmalu pošla. Kdor se torej zanima za to velezanimivo razpravo naj poseže po knjigi. Ista stane 35 centov poštnine prosto in jo je dobiti pri GLAS SVOBODE OO. 3622 W. 26th St. Chicago, Ul. Možjeozdravljeniv5dneh gf BOLEČIN. Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structua-i; dalj« ozdra-7* _.n1alozlriv® fa8tr®P]!Je®del živčno nezmožnost, vodenico in bolezni Učočich se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspešoo zdravili pri drugih zdravnikih. Moja 15 letna praksa vam jena razpolago in jamči popolno oulravljenie. Govorimo v vseh jezikih. Ozdravim pozitivno žel«dee, pljuča, ledlce In neprilike v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenj« ni treba plačati.) TAJNE MOŠKE BOLEZNI guba nagona,bolez- ZIV LEDI CA H IN JETRIH zdravim hitro za stalno In tajno. Živčen« onemoglosti. slabost, na. por, zastrupljanj« ta zguba vod«. PLJUČ A naduho, Bronchltl«, ar6-n« bolezni in pljučne zdravim po moji najno-vejši metodi Nasvet zastonj. STALNO OKREVANJE SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽEN8KE. ZASTRUPLJEN-JE KRVI in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prlšče tuclje, onemoglost itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine r oza-ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno. Preiskovanje zastonj. DR. ZINS, 183 ShSskä; Chicago °dprto od 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 zjutr. de 4 pop. ^ 4 4 4 A « A M, A. A, “Gina Svobode” vok do rok! naj kroži od ZDRAVI ZOBJE CLEVELAND CLEVELAND so prvi pogoj veselemu razpoloženju. Vsako pokvarjenost zobov za-trite v korenini in prihranite si mnogo 'bolečin kakor tudi stroškov ™ Si ve51etn®m fel°va ju pridobili simpatije vsih tukajšnlh Slovencev. Ne zaupajte svojega zdravja ljudem katere ne ZZ 22£j vSaJtTUjeV^sed0^6"0 2 ^ DR. A. A. KALBFLEISCH 6426 St. Clair A?e. CLEVELAND CLEVELAND Odprto od 8 zjuraj do 8 zvečer ■y » ' WWW W' 9 w 9 V 1 W * V 9 v w ▼91 r- ▼”9r V ▼"T 'T ▼ ▼▼ T"T ▼ ▼ ▼ 95