GOSPODINJA IN MATI
LETO 1942-XX
8. JULIJA
UZQOJ/I
Red in točnost
Kolikokrat tožijo matere, koliko dela imajo z otroci. Neprestano je treba za njimi pospravljati, prati in čistiti. Garajo in šivajo pozno v noč, vse preveč pa imajo rade svoje ljubljence, da bi nekaj svojega bremena odložile tudi na mlada ramena. A napol dorasli dečki in deklice se navadijo držali križem roke in brez materine pomoči ne morejo zašiti ne gumba, ne zakrpati v nogavicah še tako majhne luknjice.
Otroka naučim, da bo že zgodaj stal na svojih nogah, to je, da si bo sam pomagal, v kolikor je zmožen, in da bo sam odgovarjal za vse svoje stvari. Cim bolj in čim delj bo odvisen od zgolj materine in očetove pomoči, tem večji slabič bo v življenju. Preveliko usmiljenje otroku pozneje le škoduje.
Res je, da ima otrok, ko začne hoditi v šolo, precej posla z učenjem, zlasti v srednji in pozneje v višji šoli. Res je tudi, da mu moramo pustiti nekaj prostega čaSa za igro, da ima veselje s svojimi mladimi leti in se ne bo z bridkostjo spomnijal svoje otroške dobe. Vendar pa preostaja še vedno nekaj časa za vsa tista drobna dela, ki jih razvajen otrok tako rad preloži na dobra materina ramena.
Predvsem se mora otrok naučiti reda in čistoče na sebi in pri vseh rečeh. Za vsak opravek določen čas, za vsako reč določen kraj. Preden gre spat, naj si vsaj redno očisti zobe in osnaži čevlje. Če bo snažil čevlje sam, bo znal tudi bolj paziti na obuvalo in ne bo stopal v vsako lužo. Če nima pri postelji nočne omarice, mu tja postavimo stol. Pod stol naj dene osnažene čevlje, čez naslonilo vrhnjo obleko, na stol sam pa spodnje perilo in nogavice, tako da bo zjutraj takoj našel vse svoje stvari v redu in ne bo zamujal ne zajtrka, ne šole z nepotrebnim iskanjem. Prav tako naj ima stalne predale in police za vse svoje reči, igrače in druge drobnarije. To je potrebeno zlasti, kadar je v družini več otrok, da ne nastanejo prepiri.
Vstajati mora tako zgodaj, da ee bo ne samo umil. ampak bo tudi svojo posteljo lahko postlal, posebno tam, kjer nimajo služkinje. H kosilu mora točno prihajati, če ne,
mu za kazen odtegnimo najljubšo jed. Zlasti dečki se radi navadijo na netočnost in jim pozneje v bodočnosti ni mar, koliko bridkih ur pripravijo svojim ženam prav zaradi te netočnosti. Ncoarno pohajkovanje jim le prerado zaide v kri.
Če obleko res zaradi lastne nemarnosti in nepazljivosti umaže in raztrga, naj jo za kazen sam opere in zašije, čeprav je deček. To bo bolj zaleglo kot še tako huda pridiga ali boleče kaznovanje s šibo. Za svoje nerodnosti naj nosi sam vse posledice tako, da si bo v drugič premislil, preden bo spet zapadel v stare napaWe.
Kjer so starejši in mlajši otroci, naj si pomagajo med seboj in naj bodo drug drugemu v pomoč pri pospravljanju in čiščenju ter umivanju.
Prav tako pa naj otroci pomagajo tudi materi pri njenem gospodinjskem delu. Ne nalagajmo jim pretežkih opravkov, ampak take, za katere vemo, da so jih zmožni in imajo tudi čas zanje. Eden naj ves teden materi v kuhinjo prinaša drva, drugi naj pometa vsako jutro in briše prah, tretji naj bo v pomoč pri čiščenju kuhinjske posode itd. Da ne bodo imeli občutka, češ da je eden bolj preobložen ko drugi, naj se delo vsak teden menja. S tem bodo ne samo razbremenili matere, ampak dobili tudi smisel za pravo domačnost in medsebojno pomoč, smisel za skupne dolžnosti in skupno veselje. Prav tako pa jim bo tudi pozneje koristilo vse, kar so se naučili doma.
Duševni razvoj pri dojenčku
Novorojenček je kakor brez zavesti. Leži nepremično, ničesar ne vidi in še tako velikega hrupa ne sliši. Ko prvič odpre oči, se njegov pogled nikjer ne ustavlja. Obraz je brez vsakega izraza, kakor da je brez zavesti in brez volje. Samo z jokom dokazuje, da se zaveda. Z jokom opozarja okolico nase. Polagoma se njegova duša prebuja, pogled mu postane svetel in se usmerja v določeno smer. Vsi čuti sprejemajo tftise in jih odda-jaio. Če dozna s čuti kaj neprijetnega, zajoka. Če mu je kaj všeč. se nasmeje. Smeh in jok 6ta prva znaka njegove zavesti. S po-
0000000048235323484853482353234823530002020248234848
močjo teh se eporazumeva z okolico. Ce mati pazljivo opazuje svoje dete, bo dognala, da vsako neprijetnost drugače izraža. Tudi smeh je ob raznih prilikah različen. V drugem mesecu začne opazovati posamezne predmete. Vse kar se blišči, vzbuja njegovo pozornost. Kmalu začne razlikovati tudi materin glas, če ga ljubkuje ali če ga kara. V petem aH šestem mesecu zna že jasno izražati Svoje želje, grabi po tem, kar «i seli in vrže od sebe to, česar ne mara. Predmete, ki mu jih daš, hoče odpreti, kakor da se hoče prepričali, kaj je v njih. Tudi spomin se že zbuja. Takoj spozna stekleničko za mleko, Če mu jo pokažeš. Tudi že razlikuje toplo od mrzlega. Okus pa se javlja zelo zgodaj. Ze prav prve dni dete ne mara kisle hrane ali slane; prija pa mu sladka.
V tretjem mesecu se £e začne oglašati in ponavlja večkrat iste glasove. To pa še. ni pravo govorjenje. Polagoma poetanejo ti glasovi razločflejii Ln se razvijejo v prve besede, ki jih dete potem iagovarja, П9 da bi hotelo z njimi kaj izrazili. Konec prvega leta pa začne polagoma s temi glasovi tudi že nekaj izražati in se tako sporazumeva 6 svojo okolico. V drugem letu pa t a črte govoriti. Vsi otroci pa ne začnejo govoriti ob istem času. Nekateri začno zelo pozno, čeprav so popolnoma zdravi.
Ce fle mati г detetom mnogo bavi, se bo kmalu razvilo. Ce ga pa zanemarja, bo zaostalo. Zelo zanimivo Je opazovati duševni razvoj deteta. Ta je silno važen tudi za telesni razvoj; dete, ki duševno zaostaja, se tudi telesno ne razvija normalno.
Domači vrt
Vse rastline so se močno razraštle, zato moramo paziti, da ne nastane gošča v kateri se vse pretegne. Razfedtlmo korenjfcek v vrsti in sicer izpulimo najdebelejšega. Ker gre nerad iz suhe zemlje, je prav, da gredo prej dobro zâlljemo.
Zgodnji krnmpif lahko Že previdno izkopavamo. Pri koreninah zemljo eelo раг-ljivo odgrebemo tako, da tte zadevamo ob korenine, in da ne potrgamo malih go-moljčkov. Večje gomolje poberemo iz «em-lje, rastlino pa spet obsujemo. Najbolje je, če to delo opravimo ob vlažnem vremenu.
Ta mesec lahko še sejemo frno rimsko redkev, endivijo, špinafo, knlerabico. nizek fižol za strofje, korenjček in mbngold. Sadimo kodrasti in glavičasti ohrovt v razdaljah po 80 cm. Oba dobro prezimita na prostem, če sta do Zime dozorela. Najbolje Je, če jih sadimo na globoko preštihano. dobro pognojeno in močno zalito gredo. Tudi po saditvi še vsako rastlino posebej dobro zalijemo, da se brž zaraste. Najbolje je presajati kar v grudo, ker rastlina presajanje tako najmanj čuti, vendaf je tO omo-gočemo le onemu, ki ima toplo gredo doma in si je sadike sam vzgojil. Pri kupljenih rastlinah se zemlja okrog korenin navadno bolj ali manj osuje.
Letno endivijn smo po večihi že posadili. Kdor pa bolj ljubi glavnat* solato, tudi to lahko skozi celo leto še sadi. Za ta čas so zlasti primerne razne vrste ledenk in veiulj. Ce hočemo, da bo solata čimprej naredila glave, ne štedimo z vodo.
âpargljeve bilke so pognale zelenje. Zdaj je čas, da nasad pognojimo ter pri tem nasipe, izravnamo tako, da je gnoj plitvo z zemljo pokrit. Pri kopanju moramo seveda paziti na korenine in na bilke. Ce nam primanjkuje naravnega hlevskega gnoja ali komposta, lahko gnojimo z mešanico umet-
nih gnojil ki se imenuje »nitrofoskak. Uporabljamo ga 10—20 gr na m*.
Dišavnice je najbolje odrezati tik pred cvetjem, ker takrat listi v*bujejo najvefi žaželjenlh eteričnih olj. Če zamudimo z rezanjem pravi čaš. poganjki olesene in nimajo več tako prijetnega vonja. Najboljši Čas ža rezanje dišavnie je popoldanski, ker so takrat najbolj suhe. Odrezane vejice žve-žemo v šopke, katere obesimo na zračen prostor da se f>osuše. Nikakor jih ne smemo sušiti na soncu! Lahko jih ovijemo s papirjem, da jih zavarujemo proti prahu, ne smemo pa jih zapirati v pločevinaste škat-lje, ker v njih Oslabi prijetni vonj.
Znamenje, dâ je čhula zrela, so na konceh orumenela, polegla stebla. Kdor hoče zorenje Čebule pospešiti s tem, da položi stebla ob tla, preden zaînO rumenêti, ravna sebi v Škodo. Taka Čebula vsled nezrelosti zelo rada gnije.
Tudi ïivi meji posvetimo nekoliko nege. Najbrž je že spet pognala precej dolge poganjke in izgleda kar nekako zhirŠena. Vzemimo škarje v roko ter jO na Sveže sfrlzi-ramo. Čim večkrat jo obrežujetnO, tem bolj gosto rasla jjostane. Da ne zarežemo nekje bolj globoko, kot drugod napravimo ob meji vrv, ter ob tej režimo.
Cvetlicam posvečamo palnjo na ta način, da vsa odcvetela stebla sproti porežemo. 0d-cvetele trajnice, kot n. pr. perunike (Iris), takoj po cvetju pomladimo ter jih razdelimo, če so preeosto rasle.
Od bolezni m škodljivcev sta ta mesee najnadležnejša: palci na paradižniku ter rdeïi hrošč na listih lilij. Palež, ki se imenuje tudi krompirjeva plesen zatiramo na ta način, da napadene rastlinske dele škropimo z 1 % raztopino bakrene ali bordoške brozge. Razmnoževanje rdečega hrošča pa preprečujemo najbolje da ga zmečkamo.
DOM
Bsj »domačim živalicam«
Kakor so domače živali koristne, tako eo »domače živalice« škodljive in nadležne. Katera gospodinja ne pozna vsaj nekaj vrst teh živalic, ki jih po domače imenujemo mrčes? Koliko neprilik in še več škode delajo v gospodinjstvu in drugje. Kako se mora gospodinja neprestano boriti proti tej nadlogi, ki prihaja nad njo v podobi ščurkov, moljev, bolh, stenic, muh in podobne golazni.
Ščurki so po naših podeželskih in mestnih kuhinjah precej vsakdanji gostje, čez dan se skrivajo po raznih razpokah v zidu in štedilniku, ponoči pa gredo na »lov«. Ob-lezejo vee lonce in krožnike, kjer je le količkaj užitnega. Če prideš ponoči v kuhinjo ali shrambo, ti prav gotovo mine tek, tudi če je večerja bila še tako borna. Kako naj se gospodinja bori proti temu nepridipravu? Glavni pogoj je snaga. Vsa živila naj bodo skrbno spravljena, vsi lonci pokriti. Potem pa mora gospodinja te neljube goste neprestano preganjati. Ne sme odnehati s preganjanjem, dokler ie le še kak zastopnik tega rodu v hišL Ze spomladi mora preiskati vse Špranje in kotičke ter uničiti mešičke, ki jih izleze samica in ki so polni jajčec. Za uničevanje odraslih živalic pa imamo fazne kemične pripomočke. Lahko pa tudi tako sredstvo pripraviš sama. Zmešaj enako količino boraksa in v prah
Poskrbimo tudi za lončnice. Tiste lepe azalee. ki srno jih do zdaj imeli v senčnatem prostoru, kjer smo jim pridno gnojili in zalivali, postavimo na sonce, kar povzroči bujnejši razvoj in okrepitev rastline. Gnojiti zdaj ne smemo. Tudi zalivamo le toliko, da se zemlja v lončku ne izsuši. Sobne lipe in gumijeva drevesa, ki so se močno znrastlâ, obrežemo zdaj brez škode do poljubne velikosti. Do jeseni se ima rastlina še čas bogato razrasti.
Bogato cvetoče gloksinije postavimo v senco. Ne smemo pa rastline škrajšati, marveč ji samo zalijemo k koreninam. Škropljenje ji škoduje tako, da dobi pikaste in Icefrane liste in cvet.
fiklame posadimo v mešanico gozdne ter kompostne zemlje in mivke. Ne sadimo pregloboko, ter pazimo, d« bodo res korenine v zemlji Iti ne obratno. Zgornji del gomolja naj gleda še nekoliko iz zemlje. Da se ne izsuši, ga pokrijemo z mahom. Lončke postavimo v toplo gredo ali pa na sončen prostor v vrtu, ter jih stalno močno znll-vajmo. Ko so oiklame pognale odstranimo mak ter postavimo lončke v polsenca da se listi in cveti tam lepo razvijejo.
stolčenega sladkorja ter potresi na mesto, kamor prihajajo ščurki. Če to storiš zvečer, najdeš zjutraj polno omamljene golazni, ki jo pometi in vrzi v ogenj.
Molji. Teh malopridnežev se boji vsaka gospodinja, in popolnoma upravičeno. Koliko škode lahko povzročijo na volnenih oblekah in na krznu; pa tudi drugim predmetom iz živalske dlake in perja ne prizanašajo. Najhuje Je to, da Jim pridemo na sled šele potem, ko Je škoda že narejena. Ko se je molj razvil v metuljčka ni več škodljiv; škodljiva je le njegova ličinka, ki se razvije iz jajčec, ki jih samicqt znese v velikem številu na volneno blago. Ličinke se hranijo z blagom, dokler se ne zabubijo. Včasih more ena sama taka ličinka narediti veliko škodo. Gospodinja mora biti zelo skrbna, če hoče, da se teh škodljivcev ubrani. Tudi proti moljem dobimo razna kemična sredstva. Najboljše je terpentinovo olje, s katerim naj gospodinja namaže skrinjo, kamor namerava spraviti obleko. Zelo važno je, da obleko in druge predmete večkrat iztepe in prezrači.
Stenice. Skoraj je ni žuželke, ki bi se je človek bolj bal, pa ne morda samo zato, ker je zaradi neprijetnega vonja gnusna, temveč zato, ker jo je težko pregnati, kjer ee je naselila. Najdemo jo pogosto med razpokami v posteljah, za podboji vrat, za okvirji in sploh na pohištvu. Ker je tenka in ploščata, se lahko skrije v še tako ozko razpoko. Barve je rjave. Letati sicer ne more, a tem urneje teka. Edino zanesljivo sredstvo proti tej golazni, ki se Je ugnezdila v stanovanje, je vztrajnost. Ker se stenice drže najraje v posteljah in žimnicah. posvečaj tem največjo pozornost in uničuj golazen s tem, da namažeš in pollješ špranje in razpoke s kako tekočino kakor terpentinovo olje, petrolej, bencin, Jeslhova kisline. Mazatl ali polivati moraš večkrat, če so stenice zašle v zofe, naslanjače in podobno. Je treba te dati razdreti in očistiti, sicer ee te golazni sploh nI mogoče iznebiti. Zelo uspešno sredstvo Je mešanica 400 gramov soli in 100 gramov galuna v 1 litru vode. Poleg vztrajnega čiščenja in snaženja. Je treba tudi zartiazati vse špranje v zidu. pri vratih ali v tleh s primernim kitom. Treba ie tudi Izpirati tla z lueom aH klorovo vodo. Mesta, kjer hI se mogle stenice skrivati, je treba večkrat vestno pregledati in golazen pokonča vati.
Navedli smo le tri nadležne In škodljive »domače živalice«, Čeprav bi Jih lahko še več. Zaenkrat naj zadoščajo te. V glavnem je za odpravo vseh teh n.eznJellenih sostov naibolj uspešno sredstvo апагп In skrbnost. Pridna in snežna eosnoHInl« tudi najbolj zanemarjeno stanovanje kmalu osnažila.
Naše postelje
Pernica in blazine
Najmehkejši posteljni vložek je pernica. Uporabljajo jo mesto žimnice v krajih, kjer imajo mnogo perutnine, rac in gosi, tako na primer v Slavoniji in Banatu, a tudi na Češkem. Na pernicah se silno prijetno spi, a težko vstane. Poleti so prevroče in so priljubljeno gnezdo bolham, kjer premalo čistijo posteljnino in je ne nosijo na zrak.
Tudi pernice šivajo ponekod v treh delih kot žimnice, to pa najbolj zaradi tega, da jih o prilikah porabijo tudi za blazine. Za nas pride v poštev le gornja pernica, ki nam služi tudi mesto odeje. Najtoplejša je, če jo napolnimo z gosjim puhom. Svoj čas smo ga uvažali iz Češke. Ker je bil puh že pred vojno zelo drag, bomo polnili sedaj le s perjem domače perutnine. (Sicer pa pernica ni priporočljiva.)
Ker se perje rado izmika skozi posa-samezne niti tkiva, mora biti to tkivo prav posebno gosto tkano. Tako blago dobimo v trgovini pod imenom >inlet< v širini 1.40 do 1.60 m. Ker naj gornja pernica sega vsaj do dveh tretjin postelje, je širina blaga 1.60 m ravno primerna za dolžino pernica. Vzamemo tedaj blaga 2.50 m. Ker gre nekaj blaga v šiv in se pernica radi polnjenja skrajša, ostane končna širina približno 1.15 metra. Bolje, da je pernica širja od postelje in da visi čez rob, ker se med spanjem premikamo in se nam na eni strani lahko izmakneš Pri postiljanju jo pač spodvijemo, da dobimo pravo širino.
Blago sešijemo kot vrečo na narobni strani in pustimo na krajši stranici odprtino za polnjenje.
Perje mora biti dobro očiščeno, preden z njim napolnimo pernico. V dobrih priznanih trgovinah prodajajo perje že kemično očiščeno. Če pa ga kupimo pri kmeticah ali ga sami nabiramo, moramo paziti, da je res čisto. Z umazanim perjem se lahko prenašajo najrazličnejše bolezni in če imamo s perjem polnjene tudi blazine, potem vsako noč neposredno vdihavamo bolezenske klice, kar je nevarno pa tudi neokusno.
Če perje sami nabiramo, moramo že ob nabiranju paziti na to, da ga sproti očistimo. Nekatere gospodinje žival poparijo, ko so jo zaklale in jo šele potem skubijo ter perje osuše na primernem kraju. S tem delom si pozneje prihranijo čas. da ni treba vsega perja naenkrat čistiti. Ko je suho, ga je treba primerno odbrati. Pri večjih peresih moramo odstraniti srednji del ali tulec. Čim bolj odstranimo vse trde delce, tem manj nam bo potem perje sililo skozi blago in tem mehkejša in lažja bo pernica. Ob posameznem nabiranju spravljamo perje v čisto, oprano vrečo, ki jo damo na suh pro-
stor, kjer nt prahu. Primeren prostor si najdemo pod streho.
V par letih se pernice zamažejo in je treba perje znova očistiti, ker se je nabral v njem prah, prepojen z znojem. Perje stre-semo iz pernic v veliko kad ali kopalno banjo in ga očistimo tako kot žimo. Polijemo ga najprej z vročo milnico. S tem uničimo bolezenske klice in umazanija se v milnici raztopi. Ko smo ga še parkrat oplaknili s čisto vodo, ga damo sušiti na podstrešje. Razgrnemo ga po čistih rjuhah ali po čistem papirju. Lahko ga tudi sušimo zunaj na soncu, a ga je radi vetra treba prekriti s kakšnim tančičastim blagom od starih zaves, da nam ga veter ne raznese. Medtem smo oprali tudi pernico in jo spet napolnimo in zašijemo.
Blazine. Kdor ima rad visoko vzglavje mora imeti vsaj tri blazine. Zlasti je to število potrebno pri bolnikih, ki ne morejo venomer ležati vodoravno zleknjeni.
Prva, spodnja blazina naj bo polnjena z isto vsebino, kot žimnice. Lahko je tudi prešita po načinu žimnic. Blago je isto, kot za žimnice ali slamnjače. Ker najmanj pride v dotik z glavo, jo tudi ni treba tako često čistiti, kot zgornje blazine. Njena velikost naj bo: širina postelje krat 45 cm. Tudi prevleke ji ni treba, ker preko nje pregrinjamo rjuho.
Zgornji dve blazini pa, če sta polnjeni s perjem, morata biti sešiti kakor pernica. Tudi isto blago moramo upotrebiti zanju. Nekateri imajo radi precej velike blazine. V novejšem času jih delajo nekako v meri 80 krat 80 cm. Drugi spet si mesto vrhnje, to je tretje blazine dajo napravili majhno blazinico v velikosti 30 krat 30 cm. Ta blazinica pride neposredno pod glavo spečega in največ trpi. Ker je majhna, se tudi lažje večkrat temeljito opere.
Ni pa rečeno, da mora biti gornja polnjena le s perjem. Prav tako je dobra, če je napolnjena s koruzno slamo. Po kmetih jo često napolnijo tudi s plevami, zlasti prosene so priljubljene, češ, da potegnejo bolezen iz glave. Slaba stran je le, da plev pred uporabo ne moremo tako očistiti kot perja in slame.
Gornji blazini in pernica morajo imeti prevleke, ki jih napravimo iz bele kote-nine ali platna. Spretne gospodinje v te prevleke všijejo čipke ali pa vvezejo z belimi nitmi razne okrasne cvetice in orna-mente. Glavno je, da je prevleka vedno lepo oprana in da jo menjamo vsak teden pri blazinah in vsak mesec pri pernici.
Sveln bolje gori, ïe natreseš okrog stenja malo soli. Da ne kaplja, jo še novo deni v močno raztopino soli. Sol jo prevleče in vosek se ne razteka.
Črno sukno in volneno blago se dobro pere in ee ne uskoči, če ga pereš v elani vodi.