» »»»»» »9 Naša naloga: S Probuja in na- * predek naroda! [S , box 226 Wake!ield, Mich NARODNI VESTNIK :::• a s- a K ft Naš namen: V edinosti in 0 1 1 NATIONAL HERALD. § slogi do cilja! M f s- w. »» «V *>*. rit SR V*vV»?V»»^4V *** *4» »4» »4' «4» «4* «4* q) q!f #4* »4» »4* »i* No. 25. — Št. 25. Duluth, Mina,, Thursday, September 28.1911. — Četrtek, 28. septembra 1911. 9 -°0,, ' !l n aše j. pri Por<^ 1 Poverij 0 1 °Pravič t Pozd rav cenjenim delegatom K. S. K. J. ob XI. konvenciji! 'a tih [>ali ;ri. svoja z » Chi, ek za V Pozdravljeni! K važnemu opravilu vas je po¬ tikala dična K. S. K. Jednota kaj- i odločati imate nje nadaljno pot 30 katrcej naj stopa v ponos in corist svojega naroda. Odgovorna e vaša naloga, ker ravno sedaj klora se v Jednoti spopolniti to ka r jc bilo nepopolnega in kar ni bilo ■ korist Jednote. Ne bodemo vam vetovali česar treba, ker prepriča¬ li smo, da ste možje na svojem pestu, da vam je mar prospeh ednote, ter da bodete vse ukrenili a bode nje prihodnjost zasigura- la. Ker smo nadalje prepričani, a se bode to od vas cenjenih de- North Cegatov tudi upoštevalo, zaradi te- a vanj kličemo: “Pozdravljeni!“ Pozdravljeni! Lepo je vaše šte¬ vilo in vsaki se mora razveseliti, korenike našega naroda možje, ki so narodu že dosti omagali, tu so zbrani oni, ki se irudijo, da naš rod napreduje v ijini. Zogotavljeni smo, da bode- tudi nadalje trdna opora istemu I # Jodu iz kogar izhajate, zaradi tega Im II m' 11 tlK ^ tU * ‘Pozdravlje¬ nim, za za I ar, za E: i So. Chicii| rth I ik, box •idge, Pa, ' ldge ’ vidi ‘ tu so n a Ely. a okrožji letna Lotlie Iglovič, 6 mesečna Bessie Iglovič in 241etni Samuel Albert. Govori se, da je ogenj podžgala zlobna roka. V hiši je stanovalo 11 rodbin, ki so se izven goriimenovanih ko¬ maj rešili. Matere so svoje otroke metale skozi okno, katere so og- njegasci srečno vlovili. V hiši je stanovala tudi neka ženska, ki je tehtala 354 funtov. Dosti truda je bilo z njo, da so jo rešili. RAZSTRELBA V SO. CHI- CHAGO. Dne 25. tm. zvečer se je pri to¬ pilnici št. 6 od Illinois Steel druž¬ be v So. Chicago pripetila zelo huda razstrelba z grozovitim po¬ kom. Ljudstvo je skočilo Iz po¬ stelj, ker mislili so, da je potres. Šipe v mestu so popokale in ko se je zaznalo o razstrelbi, je ljud¬ stvo drlo na kraj nesreče, kjer je pa zvedelo, da se ni pri razstrelbi nihče smrtno ponesrečil. Če je kaj ranjenih poročilo ne pove. Iz Evrope. AVSTRIJA. J X UZ.UI cl V oln Pozdravljeni! Naš narod potre roditeljev. In znano je, da vo je težko in nehvaležen >osel; ker naše ljudstvo ne čisla Roditeljev, kakor bi jih moralo in /e priznava njih dela. Delegati ednot so pa izbrani iz naroda, so iamreč isti možje ki smatra narod dfllgB ^ a voditel i e ’ n ki jim poveruje va- zastopati v velevaž- no nalogo nih zadevah. Zatoraj ne motimo se, če menimo, da so ravno dele¬ gati isti, ki so in bi morali biti vo¬ ditelji svojega naroda. Prepričani smo, da je tako, u- verjeni smo nadalje, da vsak de¬ legat posveti svoje moči v blagor naroda, da gleda podučiti svoj rod v tem, česar mu treba in da bode tudi nadalje za narod deloval, za¬ radi tega vam kot voditeljem na¬ roda zopet kličemo: ‘‘Pozdravlje¬ ni !” Konečno pozdravljeni! In sicer pozdravljeni radi tega, ker je cel slovenski narod v Združenih dr¬ žavah mnenja, da bodete ob 11. konvenciji, napravili v Jednoti mir m red, cit. .n.. zgrudili verze, iz in čez katero ne pride med svet tolikanj prepirov kakor do sedaj, da bodete napravili, da se ne bode v Jednoti postopalo tako sarao- lastno, kakor se je od zadnje kon¬ vencije in da sploh na konvenciji izvolite Jednoti voditelje, ki ne bodo podirali, kar se je tekom to¬ likih let gradilo, da ne bode njih delovanje samolastno, pač pa v prid K. S. K . Jednote, kateri že¬ limo, da bi se čimbolj razprostrla čez slovenski, v tujini bivajoči na¬ rod. Zatoraj cenjeni delegati! Iz teh razlogov vas prisrčno pozdravlja¬ mo, želeč vam, da bi bilo vaše de¬ lovanje ob konvenciji plodonosno za prospeh in procvit dične Jed¬ note. “ Pozdravljeni!” KLOPOTAČA V POSTELJI. Ko se je družina farmerja Ro¬ tha spravljala k počitku in je far- merka odkrila posteljo, je našla v postelji veliko klopotačo, drugo so našli pa med dvema hleboma, kruha v ormari. Klopotače so po-|h°tela razgnati demonstiante Mir na Dunaju. Po nedeljskih kravalih je v me¬ stu zopet nastal mir. Vlada je bi¬ la proglasila čez mesto obsedno stanje. V Ottakring okraju morajo bi¬ ti hiše ,in gostilne zaprte ob 8 uri zvečer. Pomnožili so tudi garni¬ zijo, došli so dragonci iz Wiener Neustadta in pešci ter lovci iz Oedenburga. Čete so dobile na¬ log pri vsakih nadaljnih nemirih streljati z ojstrimi naboji. Do sedaj je bil ubit en delavec in 80 ranjenih. Ranjeni so tudi štirje vojaki in dvajset policistov. Vsih ranjenih je 150. Demonstracije enake vrste so se vršile po celi deželi. Poročajo o njih iz Gradca, Reichenberga in Salzburga. Kakor znano so se demonstra¬ cije vršile zaradi neznosne dragi¬ nje. — Odstopivšemu vojnemu mi¬ nistrstvu Sshoenachu so imenova¬ li naslednika in sicer generala Mo¬ ritza Auffenberg, ki je bil do se¬ daj poveljnik 15 kora v Sarajevu. — Tudi v Budapesti so se vr¬ šili razni kravali in demonstracije zaradi draginje. Razburjeno ljud¬ stvo je udrlo v razne prodajalne in jih oropalo. Došla policija je let in je dokončal univerzo v Ivievvu. \ ojnemu sodišču je prisostovalo 24 častnikov med temi tudi ju- stični minister. Šest častnikov so bili priče, ven dar ni nikdo pričal, ker se je Bo- groff pripoznal krivim. Bogroff ni hotel imeti zagovor¬ nika in vsakdo se je čudil njego¬ vi hladnokrvnosti. Pogreb umorjenega Stolvpina se je vršil v petek v Kiewu ob ve¬ likanski udeležbi. Čez 200 vencev so položili na njegov grob. Kakor se poroča, bode Stoly- pinu naslednik, dosedanji finančni minister M. Kokovsoff. ITALIJA. Velume i. — Letnik I. VEČJE POMORSKE NE¬ SREČE. 1873. Parnik ‘Atlantic’, od White Star proge, se je potopil pri Halifaxu; 546 mrtvih. 1890. Parnik ‘Shanghai’ zgorel; 300 mrtvih. 1891. Parnik ‘Ustoria’ pogrez¬ nil; 563 mrtvih. 1892. Parnik ‘Narichwo’ pogre¬ znil ; 509 mrtvih. 1893. Britska bojna laclija ‘Vik- taria’ potopila; 360 mrtvih. 1895. Britska bojna laclija ‘Re¬ gina’ potopila; 560 mrtvih. 1895. Parnik ‘Elba’ od North il • pogrezni bili. JAPONSKI POSLANIK POTOVAL. OD- Vico-mte Uchida, ki je bil japon ski poslanik v Washingtonu in ki je odstopil, se je v četrtek s snej<_> soprogo odpeljal proti Japonske¬ mu kjer prevzame portefelj zuna¬ njega ministerstva. Posle posla¬ nika prevzame začasno tajnik Ha- nihara. Pravi naslednik pa bode imeno¬ van še le takrat, ko dospe odsto- pivši poslanik na Japonsko in ko bode sprejet od Mikada. ti so se ji postavili v bran, nastal je spopad in še le po hudem boju ie policija demonstrante razgna¬ la. NEMČIJA. PONESREČEN AVIJATIK. Ameriške vesti. ZMAGA ŠTRAJKARJEV. ,RUž !rf 'EST^ . vsi^ ;iVI1 išt^| Izdelovalci oblek v New Yorku, rtO' ,a ' l Mp so se nahajali na stavki, so zo jdfvT^t poprijeli za delo. Z delodajal- i so se pogodili, da ima od sedaj jlkaprej rešiti vsako preporno toč- |l*r p j[? za to imenovano mirovno socli- . čas na teden, odprava jV® a P° kosu, $24 delavske plače, /P, 10zkl pomagači dobijo $18 žen- e P a $16 plače na teden. nih, da se jim ni nič pripetilo. Vsi izletniki so iz Neenah, V\ is., le dva sta bila iz Chicage. Mrtveci so bili grozovito razme sarjeni. Voznik je izjavil, da ni videl prihajajočega vlaka in ko ga ie vgledal, ja mahnil po konjih, ki so pa voz potegnili le do polovice proge. V tem pridrvi vlak in ne¬ sreča je bila gotova. ŠEST OSEB UMORILI. 13 MRTVIH, 8 RANJENIH. j' Nortlnvestern železnice je v na. progi stoječi senenski "z na katerem je sedelo 30 oseb, SC VTaČale iz P lesa v Neenah, Dvanajst oseb je bilo na mestu j r ,, ln ena je pozneje podlegla poškodbam. 8 oseb je bilo ranje- 11 1. le devet jih je bilo tako sreč- Iz Colorado Springs, Colo, po ročajo, da so našli šest mrtvih o- seb ki so bile umorjene od nekega neznanega s sekiro in sicer v spa nju. Glave umorjenih so bile ob dane z grozovitimi ranami. Poro ča se, da so našli morilca, ki je izpovedal o svojem zločinu. Našli so namreč krvavo sekiro in s po¬ močjo te so izsledili hudodelca. Pretekli četrtek popoldne se je ponesrečil v Batavia, N. Y., avi- atik Todd C. Chriver, ki je delal poletje pri tamošnjem slavlju. Pa¬ del je s svojim letalnikom ter si zlomil nogo in dobil druge težke poškodbe. Chriver je ravno pri¬ čel s prvim poletom in v visočini 100 čevljev se mu je letalnih pre¬ obrnil in padel na tla. IZSELJEVANJE V KANADO. Governerji Shafroth iz Colora¬ do, James Havley iz ldaho in J Carev iz Wyominga so imeli v Chicago posvetovanje z general¬ nim komisarjem naselniške obla¬ sti. Na tem so prerešetavali na črte kako omejiti izseljevanje iz Združenih držav v Canado. Skle¬ nili so izdati za reklamo $1,000.- 000. s katero hočejo opisati razli¬ čne kraje in udobnosti v raznih deželah Združenih držav, ter na ta način pridobiti ljudi, da se na¬ selijo. Nemčija sprejela francoske zah¬ teve. Nemški minister zunanjih za¬ dev von Kiderlein-Waechter je sprejel francoskega poslanika M. Cambona in ga je obvestil, da sprejme Nemčija vse francoske zahteve tika j e se Maroko. S tem bode znabiti francosko-nemški spor do cela poravnan. Oblak se je utrgaL Velikanski naliv je v petek po¬ poldne opustošil celo okolico o- koli Vezuva v Italiji. Več oseb je mrtvih in škoda ogromna. Kakor se poroča iz Neapelj a je mrtvih 50 oseb. Hiše je podiralo in več ladij, ki so bile zasidrane v nea- poljski luki, je zginilo. V petek ni bilo mogoče dobiti natančnih podatkov ker so bile te- lefoniene in brzojavne žice potr¬ gane. Papeževi so r odniki bodo stanovali v Vatikanu. Papeževi zdravniki upajo, da bode papeževem zdravju zelo ko¬ ristilo, če bode od sedaj naprej ži vel s svojimi sorodniki. V ta na¬ men se je odredilo, da pridete pa peževi sestri Ana in Marija Sar- to stanovati v Vatikan in da se papež z njimi- sestane vsaki dan na zato določenem prostoru. Ker, kakor pravijo, papež boleha za do motežjem, se misli, da če bodete sestri pri njem, ne bode več- silil na svoj prejšni dom. Papež se se¬ daj počuti sicer dobro, vendar bo¬ jijo se, da se bolezen ne povrne. FRANCOSKO. German Lloyd proge 330 mrtvih. 1898. Francoski parnik ‘La Bur- gogne' pogreznil; 560 mrtvih, med temi tudi nekaj Slovencev in Hr¬ vatov. 1898. Bojna ladija ‘Maine’ se je razstrelila v havanskem pristaniš¬ ču ; 257 mrtvih. 1904. Parnik Norge pogreznil; 750 mrtvih. 1904. Izletni parnik ‘General Hocum’ zgorel; 958 mrtvih. 1904. Parnik ‘Šlezija’ od North German proge pogreznil; 300 mrtvih. 1910. Britski parnik ‘Lowky’ pogreznil: 230 mrtvih. ITALIJA POSLALA TURČIJI ULTIMATUM. —o- Nesreča pri francozki mornarici. Velikanska nesreča se je zgodi¬ la dne 25. t. m. zjutraj v toulun- skem pristanišču. Na vojni ladiji “Liberte” se je pripetila grozovita razstrelba, ki je zahtevala okolo 500 človeških življenj. Razstrelba je nastala vsled požarja, ki je za¬ jel zalogo streljiva. Na bojni la- diji pogrešajo 350 mornarjev in častnikov, k tem prištevajo še o- kolo obiskovalcev, ki so se ravno ta čas nahajali na ladiji. Razstrelba je bila tako silovita, da je bilo tudi na drugih, blizo stoječih parnikih več ubitih 20 mož in 50 ranjenih, več ranjenih ie bilo tudi na ladiji “Verite" in ‘'Republique”. “Liberte” se je razstrelila na dvoje in pogreznila. I'a ladija, v spremstvu drugih se je nahajala v New Yorku ob Hudson slavnosti. Nosila je teže 14.900 ton ter je stala okolo se¬ dem milijonov dolarjev. Na nji je bilo 800 mornaarjev. Poznejše po¬ ročilo pravi, da je 235 častnikov in mornarjev prišlo pri tej kata¬ strofi ol) življenje. 88 oseb pa je bilo ranjenih in so. jih pripeljali v bolnice. VOLITVE V KANADI. ŠTIRJE OSTALI V PLAMENU Dne 25. t. m. je nastal v neki hiši na South Saugamen cesti v Chi¬ cago požar, ki se je tako hitro raz¬ širil, da se ni bilo mogoče vsem stanovalcem rešiti. Ponesrečili in zgoreli so: 241etni H. Iglovič, 21 Vsled izida kanadskih volitev v parlament, ki so se vršile v četr¬ tek je gotovo, da obratna pogodba s Združenim državami in Kanado izostane. Lourierev kabinet, ki je bil za to pogodbo je propadel in sedaj, z ozirom na zmago konser¬ vativcev, pride na čelo tak kabi¬ net. ki je nasproten obratni po¬ godbi. Pri volitvah so dobili liberalci 84 glasov, konservativci pa 132. Ministerstvo se je sestavilo slede¬ če: Prezident: R. L. Briden; tr¬ govinski minister: M. Bowell; državni tajnik: P. Pelletier; ju- stični minister: sodnik Doherty ; RUSKO. Stolypinov morilec obešen. Pretekli petek je vojaško sodiš- ye v Kievvu sodilo Stolypinovega morilca, odvetnika Dimitrija Bo- groffa, ter ga obsodilo v smrt na vešalah. Bogroff je star še le 24 Naj novejši brzojav iz Pariza ja¬ vlja, cla je Italija Turčiji poslala ultimatom glede tripolske zadeve. Če Turčija ne. ugodi zahtevi Itali¬ je, zasede Italija Tripolis v naj¬ krajšem času. Kakor se sliši Tripolčani so E- vropejcem zelo sovražni in sled nji so že Tripolis zapustili, ter se s francoskim parnikom odpeljali v Tunis. ŠPANSKO. Nemiri na Španskem. Španija se nahaja v zelo kritič¬ nem položaju. Vedne demonstra¬ cije in nemiri. Agitatorji se prido¬ bili pri ljudstvu velikanski upljiv. Vlada pa se trudi gibanje zatreti, in se poslužuje najstrožjih odredb. Kar je bilo prej le delavsko giba¬ nje, se je sedaj razvilo v revolu¬ cionarno, ker že so proglasili nad nekaterimi kraji ljudovlado ter so pognali uradnike. Španska vlada je že dalj časa domnevala da mora priti do kaj hujšega. Gibanje podpirajo tudi socijalisti in republikanci in se¬ dež vodstva je v Barceloni. Vsled revolucionarnih štrajkov škili nemirov je proglasila vlada čez celo deželo obsedno stanje. Najhujše se godi v Valenciji. kjer je v ponedeljek pričel štrajk in je bilo že več nemirov in krvavih spopadov. Napadli so sodišče ter sodnika usmrtili, več drugih urad¬ nikov je bilo pa ranjenih. Pred maročansko odločitvijo. Maročansko vprašanje postaja neprijetno in nevarno. Pariško ča sopisje že poroča, da odgovori francoska vlada na nemške predlo ge zelo spravljivo, a da odklanja vse predloge, ki zahtevajo gospo¬ darske predpravice za Nemce v Maroku. Francosko časopisje ze¬ lo izrablja zadnji krah na berolin- ski borzi in naglasa, da dela nem-' ška industrija s tujim kapitalom. “Temps” že prerokuje, da dovede sedanji položaj Nemčijo še do ka tastrofe, ker je Nemčija finančno tako slaba, da Francozi so prepri¬ čani da Nemčija ne more pričeti svetovne vojske radi svojih slabih finančnih razmer. Nadalje pa piše tudi francosko časopisje, da je francosko vojno brodovje že po¬ polnoma koncentirano v Sredo¬ zemskem morju, angleška vojna mornarica je večinoma zapustila Sredozemsko morje. Veliko angle ško vojno brodovje križari v Se¬ vernem morju, nemško vojno bro dovje se je umaknilo pred angle¬ škim v Kiel pod varstvo topov, a v slučaju vojske bi Kiela ne mo¬ glo zapustiti. DULUTH SOUTH SHORE IN ATLANTIC ŽELEZNICA. EGIPATSKA BANKA VSTA¬ VILA PLAČILA. mornarski minister: D. Reich Liberalci so vsled poraza zelo otožni in dosedanji premier Lau- rier, bode odstopil v najkrajšem času. Kako-se bode politika razvi¬ la v prihodnje še ni znano. Iz Londona se poroča, da je tamkajšna egipatovska banka vsta vila svoja plačila. V okrožnici na¬ vaja, da dobivajo iz Egipta toli¬ ko odpovedi vlog, da banka ne razpolaga s tolikim denarjem na roki. Egipatovska banka obstaja od leta 1856 in ima glavnice 1,500. 000 funtov šterlingov. Potniki iz Minnesote in druzih zapadnih držav kakor Dakota, Montana, Washington, Oregon in zapadne Kanade, so že dolgo spoznali veliko udobnost te želez¬ nice, zatoraj se pridno poslužuje- ri jim jamči splošno zadovolj¬ nost. Naš vlak zapusti Duluth ob 6.15 vsako večer proti New Yor- ku in vzhodu, kateri je popolno- . ma preskrbljen z vsemi potreb¬ ščinami. Naša proga ima direktno zve¬ zo z vsemi drugimi, tako da se ne rabite prevažati iz postaje na po¬ stajo nikjer, vozove premenite sa¬ mo dvakrat do New Yorka in to samo na tisti postaji na katero pridete. Kadar pridete v New York, vas spremi naš oseben zastopnik, ka¬ teri preskrbi, da dobite čedna prenočišča po primerni ceni in vas tudi odpremi na ladijo, sploh mi skrbimo da je vaša pot kolikor mogoče prijetna. Kadar pridete v Duluth, obrni¬ te se na naš urad, ako pa kupite listke na severozapadu ali od dru¬ zih agentov, zahtevajte, da vam železniški listek čita preko Du¬ luth, South Shore & Atlantic Ry. do New Torka. “NARODNI VESTNIK 1 National Herald. Slovenic Weekly. Owned and publlshed by tlie Slovenlen Prinfling & Publlshlng Co. a Corporation. Geo. L. Brozich, president. Joseph Geržin, V. president. John B. Smrekar, secretary. Joseph Mantel, treasurer. Anton Hrast, director. Raymund Feigel, editor. Plače of Business: Dulutli, Minn. Christie Bldg. vatski kot bratski narod, nezmer¬ ne veljave. V prihodnji izdaji N. V. hočemo obravnavati načrt, ka¬ ko ustanoviti časnikarsko zvezo, slovenske in hrvaške liste pa pro¬ simo, da se o tem načrtu nekoliko pobavijo, ter podajo svoje pre¬ dloge. Če nam bode osoda tako mila, da se časnikarji združimo, bode tudi narodu osoda milejša in prej mu dosežemo izobrazbo, kakor pa če vlečemo vsak na svojo stran. National Herald Isued every Thursday; subscription yearly S2.00 Kdo je kriv ? The best Advertising metiium among Sloveniens in the Northvvest. Rates on application. „Entered as second-class matter May 11.1911 at the post Office Duiuth, Minn., under the Act March 3, 1879." „NARODNI VESTNIK* 4 izdaja Slovenska tiskovna družba Duiuth, Minn. Izhaja vsaki četrtek zvečer na 8 strani ali vec. Naročnina stane Za Ameriko in Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve se naj pošiljajo na tajnika: John B. Smrekar, sec'y, DUL0TH, Minn. Dopisi se naj pošiljajo na urednika Raymund Feigel, Duiuth, Minn. Oba na naslov CHRISTIE BUILDING, second floor. Telephon: Melrose 2244. Slovenskemu in hrvaške¬ mu časopisju. Hrvatski dnevnik “Narodni List”, ki je glasilo Franka Zotti- ja v Xew Yorku ni prav nič iz¬ birčen v raznih nedostojnih psov¬ kah in izrazih, da tako jih bruha, kakor bruha ognjenik Etna gore¬ čo lavo. Sramotno, kajti, list, ki bi moral imeti in tudi izvrševati nalogo da podučuje ljudi v do¬ brem, sika kakor razdražen gad. Njegovi izrazi, kot nemoralen pop, prevarant, kranjska pijandu- ra, kukavica to, in še nebroj dru- ih so cvetke, ki cvetejo na polju ‘Narodnega Lista” skoraj v vsaki izdaji. Ne rečemo, če treba, da se kritizira, vendar tudi pri strožji kritiki treba dostojnosti in če bi slovensko časnikarstvo pričelo kritizirati gosp. Zottija, ter da bi v izrazih sledilo zgledu Zottije- vega glasila, kake potrebne izra¬ ze bi morali rabiti, da bi dali po¬ trebnega duška zaradi Zottijevega delovanja? Zatoraj gospodje okolo “Narod nega Lista" v New Yorku. Ni le¬ po, še manj pa častno na ta način izražati svoje sovraštvo proti biji- žnjemu. Navaden popis “grehov”, brez onih nedostojnih priimkov, bi bilo uspešneje, kakor pa “pi- jandursko” bruhanje. Z Vašimi izrazi osmešite le sami sebe, pa tudi časopisje. Kaj bi rekel dru- gorodec, če bi mu pokazal kaj pi¬ šete v svoji 264 izdaji pod naslo¬ vom “Pop N. Grškovič, kralj la- žljivaca.” Da ogorčen bi bil nad tako ostudnostjo. Zatoraj pa go¬ spodje, prosimo Vas v imenu slo¬ vanskega časnikarstva “bodite dostojni”. — Če se pa še drugi a- meriški slovanski listi ponašajo z enako nečednostjo kakor N. L., im tudi njimi rečemo: “Gospodje, bodite dostojni.” Hrvatskemu, kakor tudi naše¬ mi narodu treba izobrazbe. Ali jo bode našel, če bode po časopi¬ sih bral take napade? Ne, še bolj bode podivjal. Zaradi tega pa bi bilo želeti, da iz časopisja izgi¬ nejo vse ostudnosti, saj se dostoj¬ nim potom več pove, kakor pa z izbruhi. Zelo hvaležno delo bi bilo usta¬ noviti “zvezo hrvatskih in sloven¬ skih časnikarjev”, kajti če bi ta mogočen faktor za napredek ljud¬ stva, bil v zvezi, gotovo bi se za narode še več doseglo in izostalo bi, kar je posebno pri hrvaškem časopisju sedaj v grdi navadi. Slovensko in hrvaško časopisje ;e brez skupnega programa to je vsak vleče po svoje, da še več, rav no med hrvaškim časopisjem vla¬ da boj, ki ne koristi ljudstvu, pač pa mu škodi vgledu. Ali bi ne bilo možno, te boje opustiti, ali ni možno skupno časnikarsko de¬ lovanje. Če se časnikarji združi- mo ,„ se bode združilo tudi ljudstvo m če se časnikarji prepiramo, se bode prepiral tudi narod. Časnikarji, začnimo toraj skup¬ no delovati, za blagor ljudstva, ustanovimo časnikarsko zvezo, kakor jo je že člankar v “Glas Svobode 11 omenil in posvetimo skupno naše moči v narodov na¬ predek. Zelo želeti bi bilo, če go¬ spodje časnikarji poročajo v svo¬ jih listih, kako nam bi bilo zače¬ ti in kako se poprijeti, da se zvr- ,ši kar bi bilo za slovenski in hr- Slabi časi so nam pred durmi, iz vsih krajev prihajajo slaba po¬ ročila o delu ker dela se le po dva ali tri dni, ponekod pa še to ne. Delavce odslavljajo. Sicer jim o- bečajo v kratkem dela, vendar kako se ti obeti spolnujejo, nam je znano prav zadostno. Pravijo, da bode zopet kriza, da nastane zopet ona huda doba ki je zamo- re ustvariti le ameriški humbug. Vsakokrat se ob slabih časih pov¬ prašuje kdo je kriv tim čašam. Kapitalisti zvračajo krivdo na de¬ lavce, delavci na kapitaliste ali tr¬ govce itd. Nobeden noče ji biti kriv in vsaki dolži druzega. Vendar delavec, prašal bi te, ali nisi tudi sam kriv, da te mo¬ gotci opletajo z brezdeljem in kri¬ zami, ali ne premisliš, da tudi ti nosiš krivdo tem slabim časom? Da, kriv si in zakaj. Ves proizvod je delo tvojih rok, ti ustvarjaš po¬ trebščine, a tebi je tudi dana moč, da bi prav lahko dosegel, da bi se kapitalisti ne norčevali s teboj, kakor se sedaj. Če bi bil ves delavski sloj orga¬ niziran, kako velikanska bi bila njegova moč, kateri bi se ne ustav ljala nobena sila. kateri bi moč kapitalizma ne bila še senca. Združenje delavstva je skoraj bi rekel edina odpomoč vsemu te¬ mu, kar nas sedaj pritiska in za kar zdihujemo. Združenemu de¬ lavstvu bi kmalo pripadla večja kontrola nad vsim in kjer bi delav stvo imelo kontrolo, tam je prav gotovo, da bi ne bilo slabo za nje¬ ga, ker odločno bi lahko zahteval in tudi dosegel, da bi bilo konec kapitalističnega norčevanja. Ozrimo se nekoliko tam, kjer ima delavstvo kontrolo, to je kjer življenj delavcev je rudnik zahte¬ val za svoje žrtve in zahteva jih dan na dan. Med Slovenci na Ran¬ ge, je okolo 75 odstotkov od vsih umrlih, ki se ponesrečijo v rudni¬ ku in v njem pustijo svoje življe¬ nje. Kdo je kriv? Rudniško podje tje ker nima zadostnih varnostnih odredb, a tudi delavec, ker ne pa¬ zi, kakor bi paziti mogel. Rudnike prav lahko nazivamo grob slovenskih rudarjev, saj v njih je našlo prerano smrt, že ve¬ likansko število. Da, ko bi v starem kraju vedeli, kako se tu služi denar, koliko ne¬ varnosti treba za vsaki cent, po¬ tem bi drugače Spoštovali one to¬ larje, ki prihajajo iz te dežele. Drga morilka delavstva je suši- ca, ki pa tudi z našim krepkim ro dom ne dela razlike. Čuda ni! Le¬ to za letom hodi delavec v nezdra¬ ve kraje, v rudnike, kjer je polno strupenih plinov in železno nara¬ vo bi moral imeti, da bi ne imel od tega posledic. Sušica! Tudi o- na zahteva žrtve med našimi vr¬ stami. Kolikokrat beremo, ta in ta rojak je za njo umrl. Tega in tega rojaka je pobrala bela kuga. Da bela kuga ! Kar nesreče pri delu ne poberejo, pobiraš ti. Smrt no koso vihtiš nad delavskim slo jem brez usmiljenja in kakor ne¬ sreči, tako tudi tebi niso mar sol¬ ze, in le v delavskem stanu iščeš svojih žrtev. Nesreča bode pozabljena — a sušica — ? —- “Bog je dal, Bog je vzel !“ Podpirajte sloven¬ ska podjetja. yR Tu prinašamo imena n ki imajo po Mesaba okolici svoje trgovine. Kupujte potrebščine pri njih : (ly c „ ni-’ $ j0 Eveleth. Gostilne: Geo Kotze, Lrank Steblaj, Anton Bleje, Lous Čos, Math. Miroslavich, Math. Od zrna do zrna pogača, od kamna do kamna palača. mozich, Jakob Ahčin, Anton Fritz, Luka Ribič, Anton Lenič, Jakob Virant. Mesnica in grocerija: Geo Brine, Peter Junke, Frank Šebat, Geo Mihelič. Brivec: Frank Lošin. Krojač: Jakob Ambrožič. ifi Manufakturna trgovina: A. M. Ifj Murnik. j ||j Gostilne: Joe Nose, John Mu¬ star, Anton Erčul, Anton Intihar, | ic John Francelj, Marko Matekovič. J ^ SFi kR Ne ribari okolo. Gilbert. Saj imaš v mestu kar tl treba. Ne gubi časa in ne Išči d ru . ge moke, kakor 1 Duiuth Unl versal moke 0’ 1 „ Mantel, Kukar in John Praznik, Joe Brula Mesnica: Lapp bratje, Geo Mi¬ helič. Železnina: Spitznagel. Grocerija in oprava: Mike Kraker. Slaščičarna: Anton Brodnik. Zlatnina: Joe Čimžar. Vec ponarejanj se je izvršilo, pa brez uspeha. Vse drugo se je pozabilo in ostal je le proizvod Aurora. Gostilne: Frank Zajc, Maks Arko, Joe Virant, Ga. Kovač, John Kostelc, Josip Fugina. Mesnica: Geršič-Grahek. Pineville. Železnina in grocerija: Martin sever. je organiziran m s to močno opo ro vodi promet. Le poglejmo, tam brezdelja ni. tam se krizni treb'a j na . n jihl In novec? Okrogel je Nobena stvar se ne doseže kar na mah, le počasi se zbira, le po¬ časi napreduje, da nastane ono kar je. Če si hoče kdo prištediti, g'otovo mora z malim začeti, le po malem mu je možno svoto spra¬ viti skupaj. A tudi v življenju ni drugače. Naš napredek raste le počasi, le z malim se ljudstvo pri¬ čne zavedati, vendar ono malo sčasoma naraste tako, da je veli¬ ko. Omenili smo to primero iz ka tere lahko tudi za naš život nekaj posnamemo. Prvič: Delamo od jutra do no-jdac, John Čampa, či. Hudo se moramo pehati za o- ne novce, ki jih dobimo ob plači. Grocerija: Tohn Koliko potnih srag in kapelj je: Jakša. Mesnica ifi Duiuth Universal mlinarska družba. Najboljša moka za kuhinjo in pecivo. ,E utrl PO ► MO 1 ,ebN0 poz po NA ŽEN pos' SLIP PAJTEMINAF prepri« Chisholm. Gostilne: John Kuzma, P. Me¬ dved, Lovrenc Kovach, John Bra- bati. In če donaša da vsled svetov! z £> ne > ,da sami ne vemo kedaj. K^.Lovšin & Co. n ih dogodkov, nastane kaj nepri čakovanega, vendar se isto nepri¬ čakovano nad delavskim slojem ne znaša s tako silo, kakor pa tam kjer je delavec prepuščen mi¬ losti ali nemilosti kapitalizma. Ravno Avstrija nam nudi sedaj lep dokaz, kako je nujno potreba združenje. Dunaj, kjer so se vrši¬ le demonstracije zaradi draginje, nam dokazuje, da se tudi tam de¬ lavstvo zaveda. Pritisk nanj je bil ne.znosljiv. Delal je od dneva do mraka, zaslužek mu je bil pičel, draginja pa neznosna. Čuda toraj ni, da je vstal, da se je zdramil in zahteval svoje. Čeravno sedaj ni dosegel kar je hotel, da je dobil mesto kruha svinčenke, vendar te svinčenke 'bodo tako učinkovale, da se bodo delavstvo še bolj zdru¬ žilo in da bode v svoji organiza¬ ciji postalo taka moč, da jo ne bo¬ de premagati. Pri nas v Ameriki, da pri nas v Ameriki. Večina delavstva prezi¬ ra vse, kar bi mu služilo v boljšo bodočnost. Ne rečemo, da je celo delavstvo v tem oziru malomar¬ no, ne, vsaj jih je nekaj organizi¬ ranih, a kaj bo peščica v svoji ne¬ zadostni moči, proti moči kapita¬ lizma. Če bi pa bilo vse delavsvto združeno, kako lahek bi bil doseg pravic. Zatoraj bedni, neorganizirani delavec spoznaj moč organizacije, prični se bolj zavedati, ne omahuj pač pa odločno pristopi tja, kam bi mogel že davno spadati in kjer bodeš dosegel, da ti nastane mi¬ lejša bodočnost. Zapomni si za te je rešitev le v združenju. liko časa treba, da se ga zasluži, a le trenutek je treba, da zgine. Za¬ toraj pa, ker vidiš kako se težko služi in kako denar gine — hra¬ ni. Hrani v mladosti, da bodeš i- mel v starosti. Privadi se, da vsa- krat ob plači, ko poravnaš zadeve za svoje življenske potrebe, posta viš na stran mali znesek, prični ^ malem, da iz istega naraste veli¬ ko. Lepo priliko nam sedaj nudi¬ jo poštne hranilnice. V njo vložiš lahko kadar se ti poljubi najmanj¬ ši znesek, a če potrebuješ tudi dvigneš, kadar ti treba. Privadi se štediti, kupček na kupček, da bodeš, ko boš potreben v starih letah, vžival sad svojega truda. Tudi v napredku naj bi bilo ta¬ ko. Počasi a z gotovostjo popri- minio se tega, kar uvidimo in spo¬ znamo, da bi bilo za naš napre¬ dek. Potrebne so nam razne na¬ prave. V vsaki slovenski naselbini naj bi se nekoliko več bavili s po¬ litiko ter v ta namen ustanovljali politične klube. V njih se dosti, zelo dosti pridobi, če se zasleduje nalogo, ki jo nadevajo. Pridobivanje državljanstva, po- o raznih tozadevnih potrebah Bartolj, Joe Jos. Jakob Štukelj, Math. Macele Slaščičarna: Frank Jurekovič. Krojač: John Puš. Čevljar: Jernej Levstek. Hibbing. Gostilne: Kramar, M. John Pouše, Anton Bizal. FRANK CERN : : slovenski brivec ELY, M innesot Priporoča se rojakom v obilen obist električnim strojem čisti in lepša i odpravlja iz odraza mozole iz las prhuije. V zalogi ima najboiše ioni 1 : : krepijo rast lasi. Jamči se za izvrstno d : : lo m postrežbo. gostilni CHISHOLIi bilzo Miners i Toči sveže pivo, | ir. vina. - Preno rojakom. — Prif Sloveni Gostilne: Perhaj. Buhi. John Spolar, Frank j . Ely. Gostilne: Gouže, Joe Frank Virant, John Seliškar, Joe Skala, Ga. Smrekar, John Plut, Joe Smuk, Martin Skala, Agnich bratje, Math. Kapš. Grocerija: Žlogar bratje. Manufakturno blago: Bezek. Brivec: Frank Čerček. Krojači: Joe Schvveiger, Teran, Math Spreitzer. First National Bank, EVELETH, INN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. Peter John uk Kako mrjejo slovenski delavci v Ameriki ? Kdo ve, ali me ne dohiti danes smrt ali nesreča pri delu. Vsak delavec, ko se od doma poslovi in ko se bliža svojemu prostoru se lahko tako povprašuje. In to z vso pravico. Koliko tisoče in tiso¬ če delavcev se je podalo na delo, ki so bili čvrsti in zdravi, a iz ro¬ va ali kraja posla, so jih prinesli ranjene, mrtve. Poglejmo mesečna ali četrtlet¬ na izvestja naših Jednot, v krat¬ kem se izkazuje komu in zakaj je bilo splačena posmrtnina. Navad¬ no beremo kratko a žalostno no¬ vico “Ubit v rudniku 11 . — Nebroj in zadevah, vse to koristi vsake¬ mu. Vendar kakor ni mogoče kar naenkrat doseči kako stvar, tako tudi v političnem oziru se ne pri¬ dobi potrebnega kar na mah. Le počasi je treba pričeti. Danes to jutri ono in skušati hočete sami, da tudi tu nastane iz maleea ve¬ liko. b Čitalnice ali bralna društva so živa potreba kar v teh dobivamo potrebno izobrazbo. Kdor dosti čita, dosti ve. In najpripravnejše za to so pač čitalnice. Vsaka na¬ selbina bi jo morala imeti. Toraj ustanovite jih. Ni treba sprva Bo<* ve kako velike knjižnice. Ne. Ž malim začeti, a polagoma napre¬ dovati. Na splošno po uravnajmo si naše življenje, za njega potreb¬ ščine. za stara leta, za napredek in izobrazbo tako, da lahko reče¬ mo, da smo upoštevali v svojem življenju zlati rek: “Od zrna do zrna pogača, od kamna do kamna palača”. John Povsha javni notar HIBBING-MINN. IZDELUJE VSA NOTARSKA DELA. POIŠČITE ME NA 614—3rd Ave. Tower. Jakob Skala, Gostilne Mihelič. Čevljar: John Meierle. Krojač: Joe Stonič. Mesnica: Ant. Gornik. Peter KAPITAL MSI PREOSTANEK $ 67.00000 ROJAKC ZABAVO v BR 0IZABRAN] N SLIK, Pi GE ZABAVE, p VSAKo VEčEB I JAH tudi Peljite s Ne in 2l Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. 15^ Virginia. Gostilne: Frank Trampuš, An¬ ton Skubic, Joe Spreitzer. Duiuth. Gostilne: Jos. Sharabon, Jakob Stnbler, Elija Ratkovič, Marko Dančilovič. New Duiuth. Gostilna: Josip Francelj. McKinley. Gostilne: Joe Ahlin, Toni Ško¬ da, Geo Gorše. Če smo po pomoti. izpustili kako slovensko podjetje, prosi¬ mo, da nam lastnik prijavi, da popravimo do prihodnje objave. ‘NARODNI VESTNIK 11 ZA Gersich in Grahek Aurora Minn. Imajo največja zalogo svežega In suhega domačih klobas, kakor tndi grocerijsko blag® P najnižji ceni. Naše blago je najbolje, kar ga more denar kupiti. Poskusite pri nas! State Bank of Aurora Aurora - - Minn. Opravlja vse bankarske posle. - Zavaruje poslopja. VAS, VI ZA NJEGA! Kapital $25.000. Preostanek $3 "*š3 ELCO THEATER SE PRIPOROČO SLOVEN-; CEM NA ELY IN OKOLICI ZA OBILEN POSET LEPO UREJENOGA GLEDALIŠČA. PRI NAS LAHKO VIDITE NAJLEPŠE IGRE ZA PRIME- rENE CENE, PREDSTAVE SE VRŠE VSAKO VEČER IN V NEDELJO TUDI PO¬ POLDNE. J. A. Graves, poslovodja. so angleške kolonije vsaka sama talna, lepa. Na stropu, vratih, ok £ -a ■ • »si v ki -S za se skušale podjarmiti Indijance nih, mizah in stolih, na ključavni- § Zgodovina Združenih * držav. S lil N«.»’»,»’»Vt V Vi<<|> V«* V|V n* (|> l t « l| podjE d Fra ru delali skupno. Boj z Indijanci. medtem koso Francozi v tem’ 0 'zi- j cah in ključih so bili okraski; pov sod se je kazal tanek ukus in spret na roka umetnikova. Pri bogati¬ nih je bilo vse jako dragoceno. Vojvoda Albreht V. Bavarski je plačal za mizo 8203 goldinarjev. Vojvodi Filipu II. Pomorskemu je delalo ormaro 24 umetnikov in o- brtnikov. V tej omari se nahaja vse, kar je moglo tedanje umetno obrtništvo narediti lepega. Odiče- na je z raznimi podobami, srebr¬ nimi okraski, biseri, mozajiki, por treti in raznimi dragotinami. To¬ da ne samo v palačah, tudi v pre¬ prostih hišah je bila najnavadnej- ša hišna oprava ukusna, jako pri- Indijaci so nekaj časa mirno prenašali razna zla od tujcev, ven INDIJANCI. dar ko so uvideli, da pridejo ob vso oblast in prostost so se pričeli upirati in leta 1636 so Pequots In Ko so Evropejci prvič stopili di i arld prvi pograbili za orožje na ameriški svet, je bil isti že ob- j ter P nce 1 b ?i 5, nase bnki ob Con- ljuden in Krištof Kolumb je ime- j?, ec !' 1< : u J rebl - ' u b ce s .° poklali 111 noval te prebivalce “Indijance”, j skalprnah ter požgali naselbine. Ti niso bili morebiti Indijci ali pa. tem Indijancem se je poda- rojeni v Aziji, pač pa bili so onim j J® moz 12 Connecticut nasel- podobni, kar je bilo Kolumbu j bme > potem dvajset mož iz Mas- znano in jih je zaradi teg'a tako sac hussetts m nekoliko Mohegan ; kladna, olepšana tako, da^ je pri- imenoval in to ime se jih drži še Didijanccv. Napadli so jih in jih jala očesu, pa tudi zadoščala na- dan danes. do cda P ob * b - ! menu in estetskemu ukusu. Indijanci so rudeče kože, imajo j j V drugi polovici 16. stoletja so črne oči in dolge črne lase in so: Vojna kralja Filipa. jeli izdelovati umetalne omare, brez brade. ' i • lfl , . „ , .... , ! katere so bile kar najbogateje ole- ‘ - a F.° et P° lem 111 bdo b |pšane z rezbami, intarzijami, cize- ««« 8 IS d S. Vs e s °žba. 'Iv». Indijanske vasi. FOTOGRAF Charles Hendrickson ELY, M IN N. SE ULJUDNO PRIPOROČA ROJAKOM ZA IZDELOVA¬ NJE VSAKE VRSTE FOTO¬ GRAFIJ PO NAJNOVEJŠI MODI. POSEBNO POZORNOST DA¬ JEMO NA ŽENITOVANJSKE SLIKE. DAJTE MI NAROČILO IN SE PREPRIČAJTE. m »oblin Cisti in le nozole iz n najboiše rasi lasi, izvršim strežbo, ink. Lovrenc Kovach gostilničar CHISHOLM, MINN. .. bilzo Miners State banke. Toči sveže pivo, pristen whiskey las !1 in vina. — Prenočišče potujočim || rojakom. — Priporoča se vsim Slovencem. |J e 3* Hdpanci m belokozci. Leta j Uranimi j otrebe le toliko, da so imeli od dne 'do dne. Ribarenje in lov, s tem so se največ ukvarjali in bili so v tem zelo sj^retni. Pogumnost in moč jim je bila prirojena v največji meri. Bili so tudi dobri bojevniki in za vsake¬ ga vojnika je bila največja čast če je iz boja prinesel dosti skalpov. tako so si prisvojili tudi umetal- j re d* 1$ ro f* Kaner bratje Eveleth, Mirni. 509 Grant A v e. Phone 138. Danes dobimo celo karo najbolj¬ ših krav, mladih in močnih. Kdor želi dobre krave naj se o- glasi pri nas. Blago je prve vrste. Oglasite se in oglejte si blago pri nas. Francozi in Indijanci. Sestanek Francozov in Angle- žov z Indijanci je bil za zgodovi¬ no zelo pomenljiv. Od dneva, ko je Champlain pri¬ šel (1609) k Huron Algonquin Indijancem in tem s svojimi ljud mi pomagal v boju proti Iroquis Indijancem, od takrat so postali Francozi prijatelji prvoimenova- nih. Indijanci so Francoze čestili kar so najbolj mogli, pripustili so jim vse kar so poželili, in tako re koč Indijanci so se s Francozi ve¬ zali najtesneje. Francozi pa so pričeli živeti prav po Indijansko Prebivali so v šotorih, oblačili ka¬ kor Indijanci, pustili si rasti lase. ter se kinčali z orlovi peresi prav tako kakor Indijanci in celo obra¬ ze so si pričeli barvati. Pa tudi Indijanci so pričeli Fran coze posnemati v marsičem, tako rekoč, pričeli so se civilizirati. V te naselbine so potem prišli fran coski duhovniki in vojaki. Duhov¬ niki so spreobračevali Indijance v veri, vojaki pa so postavljali trd¬ njave. Na ta način so potem dobili tolikanj zaželjeno kontrolo čez In- diance. Vojaštvo si je ustvarilo o- blast, duhovništvo je pa učilo, bo¬ dite oblasti pokorni. Ravno na ta način so delali tudi Angleži, izjema je bila le to, da rimskih pisateljev vemo, da je bi lo pohištvo bogatih Rimljanov ja¬ ko potratno. Iz Azije so si kupo¬ vali toli drago jDohišno orodje, da n n m v.rl 1 rlnnrlonoo tnl*« nost kar neverjetna. Slavni govor nik Ciceron ni pripadal ravno naj- bogatejšim Rimljanom, vendar si je kupil mizo od cipresovine za milijon sestercij, to je blizo $45,- 000 našega denarja. Tudi podobe so skoro vrezovali v les. Da je ta umetalni obrt cve¬ tel že v Judih, pripoveduje nam poročila o svetem šatoru Davido¬ vem in o zidanji templja Salamo¬ novega. V starem Jeruzalemu so bile jako čislane zadruge rezbar¬ jev, kateri so se bavili z olepša- njem lesenih obojev po hišah bo¬ gatinov in z izdelovanjem razno¬ terih lesenih posod. Tudi iz starega Egipta so se ohranili pokrovi mumij, jako lepo zrezljani. Takisto so stari ger¬ manski in slovanski narodje rez¬ ljali od lesa razne oblike za mno govrstne namene; delali so si šči¬ te, orožje posode ter jih olepša¬ vah jako preprosto. Rezljali so si tudi podobe bogov. Do 10. stoletja so imeli zlasti pri crkvenih opravah razne izre- zljine, katere smemo prištevati pravim umetninam. Od 12. stole¬ tja sem pa se je spošno spopolnila ta umetnost. V cerkvah se naha¬ jajo leseni izdelki, katerih še nih¬ če ni prekosil ni v narisku ni v u- metniški dovršenosti. V Italiji se iz te dobe vidijo leseni mozajiki od raznobarvenega lesa in od slo¬ novine; zlasti pa je cvetela v 15. in 16. stoletji intarzija, katero so izvrševali večinoma menihi. Tudi pohišje se je od 12. stole¬ tja sem jako izpremenilo. Do sred njega veka so bile mize, klopi in ormare težke, vseskozi delane ar¬ hitektonski, v skladu premočrtne. V 12. stoletji so jeli olepšavati ])o hišje z raznimi ornamenti, pa tu¬ di s slikami; slovečim umetnikom se ni zdelo za malo, ako so bar¬ vali skrinje, postelje in ormare ter slikali nanje. Do jako visoke j^o- polnosti je dospel umetalni obrt v srednjem veku, zlasti v gotski dobi (15. stoletje). Mnogo pravih umetnikov je delalo zanj, zakaj tudi izdelki umetalnega obrta so imeli prav tako umetniško vred¬ nost kakor oni višje umetnosti. Tesno je bila takrat umetnost dobo se umetniki niso ošabno lo¬ čili od rokodelcev, niti se ponosno povzdigovali nad rokodelstvo, ne¬ go'sodelovali so tako, da so bili samo mojstri, pomočniki in učen¬ ci, in prav to je razvilo obrt do krasnega cvetu. Vsa hišna oprava je bila ume še rojake v Ameriki, toda to, kar se/slednji čas dogaja v vrstah K.'/S. K. Jednote res prekaša vse meje, kako se kritizira od ene strani, in od^. i vofiTruTci, T^mraTotrna blamaža m narodnja sramota, zatoraj si šte¬ jemo v dolžnost, da tudi mi ne¬ kaj spregovorim. Mi priznava¬ mo, da je K. S.| K. Jednota naj¬ večja in najmočnejša slovenska se nekaj bratska organizacija v Ameriki, in kot taka bi morala biti uzor vseh družili Jednot, če je pa res to, je jako /dvomljivo. Prvi vzrok vse; sedanje kritike je Jednotin nesrečni dom, katerega so glavni uradniki sezidali kar na svoj ra¬ čun proti pravilom/ Jednote in proti volje Jedlnotinih članov, ka¬ teri bi morali biti pravi gospodar¬ jev Jednoti. Mi ne trdimo, da ni pil j Jednotin dom potreben, da potreben bi bil, kajti vsaka Jed¬ nota, kič j e že tako napredovala kakor je| K. S., K. J.lmora imeti umesten in pripraven urad za svoje poslovanje, to zahteva že ugled take organizacije, kakor tudi potreba za varno) hranitev listin Jednote ki so velike vredno¬ sti.: Toda Jednotin dom se; mora na drug načinJdoseči kakor so ga dosegli uradniki K. S. K. Jedno¬ te,'za tak dom mora/dovoliti kon¬ vencija in nobeden J drugi. Mi ne bodemo o tem nadalje pi- shlij ker vidimo, da iz navedenih delegatov ki so dosedaj priobče¬ ni, da se udeleže glavnega zbo¬ rovanja, so možje rojaki, ki so znani kot poštenjaki, razumni' in napredni v pravem pomenu be¬ sede, poznamo jih veliko osebno, na te apelujemo v imenu sloven¬ skega narodQ,j v Ameriki, delujte pametno in premišljeno, pazite da pride vodstvo Jednote v, take roke, ki bode vpoštevalo željo in voljo članov,»Jednote. K. S. K. Jednota je prevelike vrednosti za naš narod, da bi se z njo delal ca kaj drugače. Ona je bila prva ki je pof /takorekoč od¬ prla drugim, ona je najstarejša in najmočnejša, kaj bi nam rekli tuji narodi, kaj bi nam rekli naši lastni'»rojaki, če bi s to organiza¬ cijo zavozili, da bi bila sramota vsem Slovencem v Ameriki. Ne, to se ne sme zgoditi, kar je' po¬ treba je le, da se iztrebi kar je gnjilega, da se oživi in postavi zopet na noge po katerih bode ponosno korakala pot napredka v čast slovenskemu narodu v A- merikij Letošnje zborovanje vtegne biti najvažnješe od kar Jednota obstoji, zatoraj mora bi¬ ti to zborovanje tudi v rokah ta¬ kih oseb, (, ki , bodejo vpoštevale že¬ lje vseh navzočnih delegatov, kaj- de težko z besedo na vrsto priti, toda s svojim glasom pokažejo lahko, da se zavedajo svoje dol¬ žnosti napram tistim, ki so jih poslali, da jih zastopajo. Ne pre¬ naglite, vzemite si/ čas, da tre¬ zno premislite vse kar boste skle¬ nili, nekateri vas bodejo silili k urnemu delu, češ čas je drag; re¬ snica jebto, toda boljše je en dan več biti na zborovanju in stvari premišljeno rešiti, kakor pa hi¬ teti z vsem in potem narediti po- ■ T £ T ±- Q - SLOVENSKA ČITALNICA Ely, Minn. Prostori se nahajajo v g. Josip Mantelnovi hiši. Vsak član dobi ključ od čitalnice in jo lahko po¬ haja vsaki dan od 9 ure dopoldne pa do 11 ure zvečer. Za izposijilo knjig dobite knjižničarja v čital¬ nici vsako nedeljo ob 10 uri do¬ poldne. Rojaki kateri ste ukaželjni in radi čitate, pristopite k čitalnici katera je znamenje našega napred ka na polju izobrazbe. Pristopni¬ na znaša samo 50c in mesečnina samo 2fjc na mesec. V zalogi bodemo imeli vse slo¬ venske liste iz Amerike in stare domovine, kakor tudi veliko šte¬ vilo slovenskih knjig, tudi angle- gležkih bodemo imeli za tiste, ka¬ teri se hočejo uriti v angleščini. Redne mesečne seje se vrše vsako jarvo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v čitalnici. Predsedni: John Teran. Podpredsednik: Josip Pešelj. Tajnik in arhivar: Anton Hrast Blagajnik: Karol Merhar. Nadzornik: Matija Žgonc. denar, ' f akt ^ varčl^ ^ pač pa zapravljivost, ki se ne da opravičiti. Naše iskrene želje so, da se zbo¬ rovanje složno zaključi in da sklene kar bodo poma¬ galo Jednoti še do večjih in hi¬ trejših korakov do napredka ka¬ kor do sedaj. Jednota je katoli¬ ška, zatoraj mora že samo vsled tega pokazati, da pri njej vlada tista sloga, ki se pričakuje od ta¬ ke organizacije in da se ohrani tisti princip na katerem se je vstanovila. Dober vspeh. Društvo sv. Cirila in Metoda st 1. J. S. K. J. v Ely, Minn .ima svoje redno zborovanje vsako nedeljo po dvajsetim, točno ob 2. ure popoldan, v prostorih stare cer kve. Glavni uradniki društva za le- leto 1911 so: Predsednik: Toe Spreitzer, Bo>: 974. Tajnik: Karl Merhar, Box 319. Zastopnik: John Matkovič. Bolniški načelnik: Fran Jerič. Box 884. Društvo plačuje bolno podpo¬ ro skozi 6 mesecev, 20 dolarjev na mesec. Po preteku te dobe pla¬ čuje Jednota 20 dolarjev na me¬ sec, skoz 15 mesecev, dokler ne splača $300. Za zgubo obeh rok, očes $800. Za zgubo enega očesa $200. Za zgubo ene roke ali noge $400. Zavaruje se za $500, ali pa za $ 1000 . Za nadaljna pojasnila se je obr¬ niti na odbor ali na člana, rz okiintm, nristopu vabi nog ali PODPIRAJTE SLOVENSKA PODJETJA. Tourists who know the triumphs and troubles, pleasures and punctures on the road, in- clude in their equipment DELAVEC, PRISTOPAJ K ORGANIZACIJAM IN POKA¬ ŽI SE, DA SE ZAVEDAŠ! E. P. Dahi FOTOGRAF CHISHOLM, MINN. Second Ave. IZDELUJE NAJFINEJŠE SLIKE IN FOTOGRAFIJE. POSEBNO SE PRIPOROČAM ŽENITOVANJSKE SLIKE. ZA Beer “Leads them Ali ” Its wholesome deliciousness adds to the joy of touring. Tfieo. Hamm Brewing Co. St. Paul, Minn. American Exchange ^=Bank^^ ffl VIRGINIA — MINN. | Najbolj pripravna banka za | Slovence In Hrvate v mestu, j Pošiljamo denar na vse 1 strani sveta in prodajamo | vožne liste. 3°| 0 obresti od vlog. Iz mesta Duluth in iz okrajev že¬ leznih rudnikov. DULUTH. Padel po stopnicah. 40letni železniški delavec Vi¬ ljem Anderson, se je ponesrečil s tem, da je v temi padel po stopni¬ cah in se zelo opasno poškodoval. Pripeljali so pa v bolnico .kjer mu zdravniško pomoč podelil dr. Graham. Ker je Anderson dobil tudi notranje poškodbe, je zelo težko, da bode okreval. Aretovan zaradi psovanja. 331etni Peter llvtlinen je bil a- retovan in kaznovan v globo $25 in stroške, ker je psoval in dajal razne priimke svoji svakinji Idi Hytlinen. Ona pravi, da jo je tu¬ di napadel, da je pa napad srečno odbila in zaradi tega jo je pričel zmerjati za kar ga je naznanila policiji. Zborovanje častnikov. Ta teden se je vršilo zborovanje častnikov od Minnesota National armade. Vsili skupaj je bilo ka¬ kih 140 po številu. Zborovanje se je obdržavalo v trgovski zbornici. Častniki so od prvega drugega in tretjega pešpolka, od artilerij¬ skega polka in mornarične milice. Na zborovanju se je po največ obravnavalo o reorganizaciji pol¬ kov. Delavec v norišnico. Delavca Abrama Nye, ki je bi¬ val na Hibbingu so odgnali v no- rišnicu v Fergus Falls. Nye je prej bolehal na želodčni bolezni in se je baje zastrupil vsled pre¬ obilnega zavživanja zdravil, kar mu je zastrupilo kri in se mu je zmešalo. CHISHOLM. — Upravnik Doric Theatre (gledišča) nam javlja, da se v nje govem gledišču predstavljajo naj¬ bolj izbrane premikajoče slike in druge predstave katere so poučne in zabavne. Zatoraj se priporoča svojim rojakom v obilen poset. Malo zabave po trudapolnem de¬ lu je vsakemu priporočljivo. holm rudniku in sicer racli tega - *o ker je ček za 4.66 popravil na svo to $43.66 in ga menjal. Likonič pravi, da si ni v svesti, da je s tem učinil hudodelstvo. — Samo Hajdukovič se je po¬ ročil s Sašo Malkovič. Poroka se je vršila v srbski cerkvi, ki jo je opravil duhovnik Bezikovič. se je poročil z gdč. Emilijo Pethe- rick (Pečarič) iz Ely. Novoporo- čenca bodeta stanovala na Evele- tuh. EVELETH. — Letos pohaja 128 šolskih o- trok več v razne šole kakor jih je lansko leto. Lani jih je bilo 1434, letos jih je pa 1563. Prostor je po vsili šolah popolnoma zaseden in celo v cerkvah in v mestni dvora¬ ni morajo imeti šolski pouk, ker po šolah ni zadostno prostora. HIBBING. Stefan Turi se nahaja v ječi. Odhajajoč iz neke domače veseli¬ ce je v pijanosti nadlegoval pa- sante in se tudi zoperstavil poli¬ cistu. Policist ga je hotel areto- vati, ter naprosil dva pasanta za pomoč, vendar Turi je vzel sekiro ter vsakemu grozil s smrtjo ki bi se mu približal. Še le ob 8 uri zjutraj se je udal. Seveda bode za svoje junaštvo nosil posledice. ponesrečila. Bila sta vposljena pri vrtalki, ko se jim udre gruča in ju pokoplje. Drugi rudarji so pri¬ hiteli na pomoč vendar Lička je bil mrtev, Rruska pa hudo ranjen. Lička je bil grozovito zmečkan. B ruska pa bode znabiti okreval, če ni hudo notranje poškodovan. — Tunre Inhela, 231etni, pri Virginia & Rainv Lake Lumber družbe vposljeni delavec se je do smrti ponesrečil. Zvrnili so se nanj hlodi in bil je na mestu mr¬ tev. Ponesrečenec ni bil oženjen. John Bartol CHISHOLM. MINN. Grocerijska prodajalna MERCHANTS & MINERS STATE tol __ HIBBING - MINN * * Preostanek $10.1 Kapital $50.000.00 Plačujemo obresti po 3°| 0 Dajte nam zavarovalnino in pošiljajte denar pri nas. \ a - so vedno najnižje. NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. Kaj bi bilo treba pri K. S. K. Jednoti. — Roza Scazzalio in John Kaič bodeta deportirana in sicer po¬ slali jih bodo v Duluth kjer bo¬ deta morala čakati, da se nju za¬ deva razvije. Scazzalio je pobeg¬ nila iz Sault St. Marie od svojega moža in je prizla na Hibbing ter je skupno živela z drugim mo¬ žem. Kajiča pa zahteva starokrajska oblast, ker je pri nekem plesu u- strelil svojo ljubico. Sedaj ga po¬ šljejo v stari kraj po plačilo. Usmelimo se tudi mi, čeravno nismo za to poklicani, vtikati se v upravo K. S. K. Jednote ker vidi¬ mo, da je ravno sedaj, ko se bli¬ ža čas konvencije, živa potreba spregovoriti nekoliko resnih bese¬ di ter razmotrivati, kar se nam vi¬ di. da bi bilo v korist Jednote, če bi se naši predlogi upoštevali. V prvi vrsti je red, katerega Je- dnota potrebuje. Sami vidite, ka¬ ko gine tipljiv Jednote pod seda¬ njimi razmerami, v njej je sedaj presneta malo katoliškega, kajti vse kar je bilo katoliško se je u- maknilo terorizmu. O tem scier ne bodemo dalje posegali, ker mi¬ slimo, da se temu terorizmu ob XI. konvenciji zada zaslužen uda rec in da istemu v Jednoti ne bo¬ de več prostora. — Tu so aretovali zamorko Eli¬ zabeto Hopkins ki je bila vpos¬ ljena kot kuharica v Southern ku¬ hinji. Obdolžena je, da je svoje¬ mu gospodarju pokrala nekaj zlat nine in žlahtnih kamnov. Črna sračica bode tekom prihodnjih dni sojena. — Policija poroča, da je za ča¬ sa od 1. septembra 1910, pa do 1. septembra 1911 zvršila 3067 are¬ tacij med katerimi je bilo arcto- vanih 30 žensk. Le 138 aretova- nih je bilo obsojenih v ječo, 400 v globe, 613 so jih tako rekoč po- f£'nilo aretovanih zaradi pijanče- vanja. Aretovanci so spadali k 30 različnim narodom. Največ are¬ tovanih je bilo Fincev in sicer 501. Amerikancev 362, Avstrijcev f?) 188 (kakšna čast), Švedov 144,. — Mile Stokič, Toni Staniša, Toni Musikoff in Mrs Šus so bili oproščeni. Obdolženi so bili, da so prodajali opojne pijače, kar pa jim niso mogli dokazati. Ko so Šusovo pripeljali v ječo je imela s seboj tri otroke. Dojenčka na rokah in dva mala ob vsaki stra RAUH. — Zelo hudo je obolela Miss Jaklevič, vendar zadnje čase se ji je obrnilo na bolje, tako da je u- pati, da kmalo okreva. Drugič je potreba preustroj pra vil. Dolžnosti uradnikov treba o- mejiti, da bode njih delo v korist Jednote. ne pa samolastno paše- vanje kakor je bilo do sedaj. De¬ lovanje glavnih uradnikov naj bo¬ de javno, naj se ne skrivajo s svo¬ jimi trdovratnimi odredbami, ka¬ kor so se do sedaj. Kar Jednota stori, naj stori s privoljenjem vsih, to je društev. Pravila Jedno¬ te naj sestavlja od delegatov izvo¬ ljen odsek, ne pa predsednik. 2. Glavno zborovanje naj se vo¬ di nepristransko, predsednik mo¬ ra poslušati vse predloge in vsa¬ kemu delegatu mora biti dana be¬ seda, če jo zahteva. Če pa se vidi, da predsednik ni zmožen voditi zborovanja, da hoče tudi tu te¬ rorizirati, naj se izvoli drugi zača¬ sni predsednik in ta naj vodi zbo¬ rovanje. po predpisanem redu. dete vi žvižgali. 1 —IfTn uuos-nrl —Jrertnrvfc** nni.n£j - .11 - n-- _ : potrebuje preuredite. ’ Posamezni m. — Eduard Peter, 321etni poštni uslužbenec je prišel v gostilno Louis Rossa, ter se tam usedel in zaspal. Ko so ga čez nekaj časa hoteli zbuditi, so opazili, da je mrtev. Srčna kap ga je zadela. Prijatelji njegovi pravijo, da je bil pokojni zelo razburjen, kar mu je povzročilo smrt. ELY. — Tvrdka Sartori Bros je pre¬ šla v druge roke. Kupil jo je Slo¬ vak John Koval, prejšni član me¬ stnega sveta. Sartorijeva trgovina obstoji že kakih 20 let in je bila v vsakem oziru popolna. — V zakonski stan se namera¬ vata prikleniti Josip Gerjak in Marija Merkur ter sta zato že do¬ bila potrebno dovoljenje. — Zlatar in urar Mike Wien- zierl je vložil odškodninsko tožbo proti mestu od katerega zahteva odškodnine $500 in sicer zaradi tega ker je svoj automobil poško¬ doval na ulici, ki ni bila v promet nem stanu, kakor bi morala biti. — Josip Moravec in Mike Gra¬ hek, ki sta trgovska uslužbenca sta si iz rivalnih ozirov nasprotna in zaradi tega sta se tudi spopa¬ dla. Govori se, da je Moravec po¬ škodoval Graheka po obrazu in zaradi tega je bil Moravec areto¬ van ter bode imel opravka s'so¬ diščem. — Rihard James Trezona, sta¬ rejši sin generalnega superinten- denta Fayal rudnika na Evelethu —Pri rojaku Antonu Rent je bila na obisku gospa štorklja ter mu pustila v spomin brhko dekli¬ co. — Gospa Rauhova si pusti gra¬ diti novo hišo. — Slovenski farmerji se pohva¬ lijo o dobri letini, edino le krom¬ pir ni v tem kraju tako vspel ka¬ kor se je pričakovalo. TWO HARBORS. Mestna uprava je oškodovana za $12.000, Preiskava knjig je to dognala, da zadene krivda mest¬ nega uradnika, ki se pa izgovarja, da denar ni zginil, pač pa da mo¬ ra biti v knjigah računska pomo¬ ta. Mestni uradnik, ki se zove Mc Alpine se nahaja v zaporu in ni še določeno njegovo zaslišanje, vendar izvršilo se bode še ta te¬ den. -—• Tu se je dne 21. t. m. otvo- ril takozvani State fair in kakor se sliši se je obnesel še precej do¬ bro. Iz Dulutha je odšel poseben vlak, ki je na razstavo peljal več sto obiskovalcev. Tudi iz Range je prišlo dosti obiskovalcev. Raz¬ stava, posebno kar se tiče poljedel stva, je bilo zelo zanimiva. VIRGINIA. — Robert Wise in Joe Shambo bodeta 60 šerifova gosta, ki jih bo de oskrboval z ričetom, ker sta kradla kokoši. Odpeljali so jih že v Duluth, kjer nastopita svojo kazen. — Rudarja John Lička in Frank Bruska sta se v Franklin rudniku skladi naj tvorijo račun sami za se, ustanoviti je treba tudi siro- tinski sklad, v katerem naj bi bil naložen denar nedoletnih, kajti ta denar mora biti iz računov izločen in se ga ne sme smatrati za Jedno- tino premoženje, kakor se ga je do sedaj izkazovalo. 4. Z ozirom na to, da plačajo člani vsako leto $1 za stroške žbo rovanja, da ta denar prejema Jed¬ nota, je pravilno, da Jednota pla¬ ča stroške delegatov ne pa, da se razdeljuje na Jednoto in društva. 5. Vsi glavni odbori morajo biti voljeni od delegatov, ne pa od predsednika. Predsednik ima pra¬ vico imenovati začasni odbor, ni¬ kakor pa ne trajni, a tudi začasne lahko volijo delegati, če to želijo. Delegati ne smejo pozabiti, da so na konvenciji oni gospodarji in da mora tudi predsednik in duhovni vodja tako plesati, kakor jim bo¬ dete vi žvigali. 6. Posojila Jednote je objaviti v tri ali 6 mesečnem računu, na splo šno morajo biti vsi računi taki, da se iz njih razvida premoženje. Dosedanji računi so bili zelo pomanjkljivi in nepopolni. Toraj v prihodnje je treba tudi v tem o- ziru večje popolnosti. Potem pa tudi, da se posojila privatnim ose¬ bam ne dajejo, da se vsa taka po¬ sojila iztirjajo in nalože v sklade, ali pa za nje kupi obrestonosne ob¬ veznice. 7. Pri suspendiranju je treba nekoliko več previdnosti. Duhov¬ ni vodja je suspendiral nekaj de¬ legatov. Zborovalcem bi bilo v tem oziru svetovati, da še le ta¬ krat v poštev jemljejo to suspen¬ diranje, kadar zaslišijo suspendi¬ rane delegate in se prepričajo če je suspendiranje sploh opravičeno ali pa ne. 8. Pri volitvi uradnikov'naj bi se vpoštevale tudi večje slovenske naselbine. Ne oporekamo če osta¬ ne sedež in urad v Jolietu, a drugi urade naj bi dobile druge večje naselbine, kjer je večje število članov ali društev. 9. Glasilo Jednote naj bi bil list, ki bi prinašal vse društevene do¬ pise, zdrava kritika tudi ni napač¬ na, nekoliko več pobrige za raz¬ širjanje članstva bi bila tudi po¬ trebna. Če se ne more dobiti tak list, ki bi to izvrševal, naj Jedno¬ ta ustanovi svoje lastno glasilo, kajti le potom dobrega glasila Se- doseže najboljši uspeh. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! Virginia Plumbing & Heating t) J. S. edeme, poslovodja. V pritličju Opera House poslopja. Dela In popravlja vodovode, peči, kopeli straniš' 1 Za naše delo vam vedno jamčimo. Pišite nam, ali pa nas pokličite. . r K /i% A A A A «*ts »1*1 »*£■ r*t*i A A, ; tj. 1 'J.* r 4. J John Bradač gostilna in prenočišča CHISHOLM, MINN. Zraven mestne dvorane. Josip Loushin & Comp. I slovenska mesnica | CHlSnOLM = Minn. Phone 30 . f SE PRIPOROČA SVOJIM ZNANCEM ZA OBILEN PO¬ SET. IZVRSTNA POSTREŽ¬ BA ZAGOTOVLJENA. OBIŠČITE ME, KADAR STE V MESTU. »*ž*» A A A gffis A A A A A A, sj. 5 e 4* s Kadar Želite imeti okusno meso, klobase, pe= I rutnino itd. oglasite se pri nas. Mi vse doma susimo, in vozimo na dom. Najnižje mogoče cene. = Dajte nam naročila! Frank Gouže javni notar CHISHOLM - MINN. Anton Kromar Opravlja vsa notarska dela. Do- hifp m e_ nri Miners State _ gostilničar HIBBING - Minn. 302-3rd Ave.l Toči Fitger pivo, prodaja line smodke, domače vino,j importirane likerje itd. Rojaki vedno dobro došli. Podpirajte svojega,[ Zeleznin Vaš roji banki. MOOMtMMM SfiSfiifiHiSfiaiffiifiSfiSfiifiBiSi John Kuzma Midway Saloon Lote! Na prodaj! Lote! V ARIZONI. teše CHISHOLM — — Box 74. MINN. SE PRIPOROČA V OBILEN POSET OD SLOVENCEV IN HRVATOV. Gotovo bi radi imeli svoj dom kjer ni zime, ne snega in ledu, tam kjer bi si lahko pridelali vsake vrste zelišča brez da bi se ^ bali, da bi vam slana naredila kaj škode ali pokončala pridelke, tam kjer so rudarji plačani od $3.50 do $4.00 na dan in zunanji de¬ lavci po $3.00 ha dan.. . Tak dom si lahko zagotovite ako sedaj kupite lote V Novem mestu DOLF, Ariz. ki se nahaja na zemljišču Grand Arizone Copper družbe. TOČI NAJBOLJŠE LIKERJE DOMAČE IN IMPORTIRANE. VELIKE LOTE, NIČ DAVKOV, NIČ OBRESTI, LAHKA ODPLAČILA, 5% CENEJE AKO PLAČATE V GOTOVINI. 200 lot je sedaj na prodaj po od $150.00 do $200.00, kadar bo¬ dejo te prodane, bode cena poskočila, ne odlašajte toraj ampak kupite sedaj. Za nadaljna pojasnila se je obrniti v angleščini mei 1 ste na na: NAJBOLJA POSTREŽBA. PRIDITE IN POSETITE ME. O. E. Peterson & Co. 407—8, First National Bank Building, DULUTH, MINN. h vel 111 m v Goldberg in Bogicevich odvetniška pisarna DULUTH - - Minn. 404 Columbia Bldg. Rojaki! I Ce potrebujete odvetnika v kakosnikoli zadevi, posebno za odškodnino pri ponesrecenjn v rudnikih, obrnite se na Sa s SE PRIPOROČA . SLOVEN-! CEM ZA IZVRŠEVANJE VSA KOVRSTNIH PRAVNIH ZA-! DEV, POOBLASTILA, KUP¬ NA PISMA TU IN STARO- I KRAJSKE POGODBE. PRI ZAHTEVKIH ODŠKODNIN OBRNITE SE NA NAS. RA V- I NO TAKO ČE HOČETE IME¬ TI .UREJENE VAŠE VOJA-:^ ŠKE ZADEVE. Znano je, da je pomagal rojakom ze veliko, posebno pri zahtevkih odškodnin. * Kupuje in prodaja tudi zemljišča in poslopja. Dobili ga bodete na sledeči naslov: JOSIP N1ANTEL, tsUS I (ill KKl. lin. Phone 30. ( I, i'- 1 » ELY, Minn. I S \ Phone 66. L E First National Bank Bivvabik - Minn. Kapital - - 29.000.00. Priporočamo se za vse bankarsko delo in po¬ šiljanje denarja. Dr. Richters i M i . p »* o, ^ **W Če trpite ca revmatizmu ki vam povzroča več- Dr. Richterjev Pain-Expel!er. Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico te¬ ga leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za rev¬ matizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol in nevraigijo. V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah. 1 i F. Ad. Richter C& Co. 215 Pearl St. NEW YORK. MnmBgmngnBMBttiaaiSS Iz stare demo vine. WV*»* '»» «4» «4» 2-3rd Av lomače viiff [ ijle svojeji Železnina, Pohištvo in Pogrebniski Zavod. Skušajte naše barve. NAJBOLJŠE BLAGO IN NAJNIŽJE GENE. Vaš rojak Marko Blutb vam je vedno na razpolago. OBIŠČITE NAS. Ce se nahajate v Duluthu? obiščite Miller-jevo restavracijo in hotel. inega in 3 d ‘ n bi ]e ste na Hibbingu stopite v Millerjevo restavracijo, ki :ala pridelki in zunanji dej zite ako sedaj! se nahaja v flibbing hotelu. j Ge ste na Virginiji pa ravno tako na Chestnut ulici= Priporočamo užbe. -I LAHKA [ GOTOVINI t^ffmpalbašo veliko zalogo groeerijskega i in manufakturnega blaga. I P; Cene poštene. Postrežba točna. Sartori Bratje ELY - - Minn. škodni" 0 idsk i\ (SARTORI in TRAMONTINI S CHISHOLM - - Minn. TRGOVINA z mešanim blagom rM il op!"- kih Peter Bezeka EIy, Minn. Naznanja rojakom, da je ramo dobil zalogo Ionskih svilenih jopic in kikelj, ravno $ tako tudi možkih, ženskih in otročjih klobukov. || Rudarji dobijo po namizji ceni trpežne delavske obleke. Velika zaloga , rt čevljev zenskih in otročjih slamnikov. Cene nizke, blago dobro. Umorjen otrok. V ponedeljek 4. t. m. je našla kmetica po domače Ančka iz Sta¬ re vasi pri Vidmu na njivi blizo postaje Videm-Krško med koruzo večji zavoj. Misleč, da je kak po¬ potnik ta zavoj spravil, ga je pu¬ stila nedotaknjega. V torek je'na¬ šla zavoj na istem mestu in ga tu¬ di zdaj ni odprla. V sredo zvečer ji je postala stvar sumljiva in je zavoj odprla v navzočnosti neka¬ terih ljudi. Našla je v njeni v kr¬ vave cunje in papir zavito truplo kake tri do štiri leta starega o- trolca z vrvjo na vratu. Na zgor¬ njem delu telesa je bil mrtvi o- trok že ves črn. Kdo je umorjeni otrok, kdo je morilec se ne ve. Sodi se, da je najbrž kak tujec pri¬ peljal z vlakom in truplo vrgel v koruzo. Zaljubljeni petelini. Marija Koenig je posestnica in gostilničarka na Potoku pri No¬ vem mestu. Stara je okoli trideset let in vdova. Ker je premožna, i- ma mnogo snubcev. Posebno rad bi se priženil na njeno premože¬ nje Štefko Vesel, čevljar iz Škr- janč, ki najde vedno kako priliko, da pride v njeno gostilno. Pri Ma¬ riji Koenik pa služi za hlapca An¬ ton Rožembergar, ki bi tudi rad izpremenil svoj položaj in postal gospodar, ne da bi mu bilo treba zapustiti svoje dosedanje domo¬ vanje —tudi on si je dealal upa¬ nje, da postane mož svoje doseda nje gospodinje. Pred nedolgim ča som je prišel k Mariji Koenig čev 1 j ar Vesel, da ji umeri par čev- jev. Ker pa sta bila v sobi sama in je nekam sumljivo dolgo meril gospodinji čevlje, je postal Rožen bergar ljubosumen; prišel je v so¬ bo k-obema in začel Vesela pre¬ tepati. Koenig in Vesel sta ga z združenimi močmi premagala in vrgla iz hiše. Šel je po pomočnike in pripeljal s seboj Franceta Jak se in Jankota Novaka, oba s Po¬ toka. Izvabil je Vesela od vesele vdove ven in ga s pomočjo obeli tovarišev hudo pretepel in poško¬ doval, da so g'a morali oddati v bolnico. Roženbergar pa je izgu¬ bil zadnjo milost pri Mariji Koe¬ nig ter je moral pobrati šila in kopita. Vojak žepni tat. V torek zvečer dne 7. tm. je peljal izvošček Anton Kovač iz Kolodvorske ulice več gostov v gostilno k “Burskemu taboru” na Glincah. Ko je pred gostilno na vozu sedeč čakal je v tem zadre¬ mal. Prebudivši se je takoj opazil da mu je bila ukradena srebrna žepna nra vredna 30 K. Kovač je takoj začel povpraševati in so mu nekateri povedali da so videli pri vozu stati dva vojaka ki sta šla proti mestu. Na to je v diru pe¬ ljal za njima ter ju pri mitnici dohitel v tem trenutku, ko je e- deti pri luči ukradeno uro ogledo¬ val. Vojaka sta stekla, toda jih je kmalu zopet dohitel in zadevo na¬ znanil nekemu mimoidočemu čast niku. Le-ta je vojaka pustil odpe¬ ljati v vojaški zapor, ukradeno uro pa izročil lastniku naza. Kako se skrbi za vojake. Poročajo ta-le škandalozen do¬ godek: “Na vrtu “Kranjske stav- binske družbe" leži kakšnih 20 bolnih vojakov 5. domobranskega polka iz Pulja. Mnogi izmed njih se komaj gibljejo, a nimajo niti skorjice kruha Vojaki niso že dlje časa ničesar jedli in so gladili, da se Bogu smilijo. Ker nima nobe¬ den izmed njih niti novčiča, pro¬ sijo mimo icioče ljudi, naj jim za božjo voljo dado kaj jesti, da ne poginejo, od glada. In usmiljeni ljtide, sami reveži, ki so vslecl dra ginje večkrat lačni kakor siti, so si opoldne pritrgali od svojih ust, da so ubožce nahranili. A tam v bližini bolnih in lačnih se nahaja palača deželne vlade in stanova¬ nje vojaškega poveljnika. Ali m to ironija? Nemška surovina. V ponedeljek dne 4. t. m. je sin mojstra fcnestne plinarne v Belja¬ ku radi malenkostnega prepira vr gel nekega lGletnega Antona Vrankerja ob tla in ga s tako silo suval in brcal v spodji del telesa da je obležal Vrankar nezavesten na cesti. Prenesli so ga k neki rod bini Raimund, kjer ga je dr. Kat-j nik spravil šele črez 3 ure k zave¬ sti. Suroveža so takoj oretirali, to da na prošnjo očeta začasno iz¬ pustili. čistiti tudi veliki lestenc sredi cerkve. To delo je poveril 241etne- mu Francetu Skrinarju. Ta je pri¬ stavil k lestencu dva metra viso¬ ko lestvo. Med delom pa je izgu¬ bil ravnotežje, omahnil z lestve, zagrabil lestenec, ki se je pa tudi pod njim utrgal in je padel na tla. I ii padcu si je prebil čepinjo in ostal nezavesten. Prvo pomoč mu je nudil došli zdravnik dr. Vrčon, drugi dan pa so ga odpeljali v tm žaško bolnico. Podobna nesreča se je zgodila že enkrat preje ravno pri tem lestencu mežnarju Kari¬ žu. Ogenj v železniškemu vozu med Ponesrečeni podžig. V Feldkirchnu je dobil lOletni posestnikov sin Franc Tschekl na skednju škatljico od vžigalic. Ška tljica je ležala na nekem tramu med senom. Napolnjena je bila s smodnikom, na njej pa je bila uga j snjena kresilna goba. Goba je pre gorela namreč samo do škatljice jo nekoliko ožgala in ugasnila. Ja sno je, da je hotela tu zanetiti zločinska roka požar. Skedenj je napolnjen s senom. V senu pa so ležali štirje otroci posestnika, ki bi bili brezdvoma pogoreli, če bi se bil užgal smodnik. Storilca še niso našli. vožnjo. \ Nabrežini je začelo nenado¬ ma goreti v nekemu vozu III. ra¬ zreda v laškem brzovlaku. Ogenj je zanetil velik žarek, ki je prile¬ tel iz lokomotive skozi okno v voz. V vozu je bilo 12 potnikov, ki so ogenj še pravočasno zapa¬ zili in ga pogasili. Pogorele so za vese pri oknih, precej ožgane pa so tudi klopi. Umrl je v Škednju vrl rodoljub in zaveden Slovenec, ustanovitelj in večletni predsed¬ nik škedenjske čitalnice, posest¬ nik gospod Lovro Flego. Detomor v Bazovici. Nezgode. Nenadoma je obolel v pisarni poštni uradnik, 321etni Anton Piščanec v Trstu. Odpeljali so ga v bolnico. V splošno bolnico so oddali včeraj Metno Marijo Bran- dolini. Polila se je z vrelo vodo po spodnjem delu telesa in dobila precej nevarne poškodbe. Vročin ska kap je zadela včeraj ob 1. uri C21etnega mesarja v mestni klav¬ nici Petra Čilijego. Odpeljali so ga v domači oskrbo. Kje je John Glavič? Pred dvema letoma je bival v Newarku. Če rojaki vedo za njegov naslov prosim da mi ga prijavijo, ali pa se mi sam javi, ker imam zanj važna poro¬ čila. Geo Glavič, box 151. Mount Iron, Minn. Radi nenravnosti V Bazovici je umorila svojega j novorojenčka neka 231etna Ana Jezer. Zločinko so ovadili orožni- so aretirali pri Mariji na Zilji ple: štvm Sodna obdukcija trupla no¬ tarja Alojzija Rusa in ga odpeljali vorojenčka je pokazala, da je u- v zapore deželnega sodišča v Ce- i mi 'I vsled vtisnjene lobanje. Po- lovcu. Pregrešil se je bil nad ne-1 znali pa so se tudi sledovi duše- kim Dietnim otrokom. nja. Morilka je kot vjetnica v po- rodišnici deželne bolnice v Trstu. Maks Shapero EVELETH, MINN. 311 Grant Ave. Največa zaloga možkih in otro¬ ških oblek, obuval, klobukov in kovčekov. PRIDITE IN POGLEJTE BLA¬ GO ! — DOBRO DOŠLI! . Nesreča pri kopanju. » Utonil je v Žili pri Sv. Mohorju pekovski vajenec V. Ivrcza, rojen na Hrvaškem. Deček je bil dober plavač. Kazal je v vodi zbranim kopalcem razne umetnosti. Pri tem ga je bržkome prijel krč, in ker nihče navzočih ni znal plavati! mu niso mogli pomagati. Podsut pod streho. Pri posestvu Pavle Rosbacher pri. Sv. Jakobu v okolici Volšper- ka so odstranjevali delavci leseno ostrešje, kar ga je še ostalo od za¬ dnjega požara. Radi tega se je o-j majala stranska stena, se zrušila in padla na tla. Spodaj se je pe¬ ljal slučajno mimo posestnikov sin Ivan Stromberger. Stena je: priletela nanj, razbila voz in Strombergerja silno nevarno po¬ škodovala. Prepeljali so ga v bol¬ nico, kjer pa bržkone v kratkem umre. 'MM OPPORTUNITV Primorsko. Uljudno naznanjamo, daje fl. ALBIN PAJSAR opravi¬ čen pobirati naročnino. Sedaj se nahaja po Želez, okrožju. Bik ubil pastirja. V Dragču je zbesnel na paši bik istrske kmetijske družbe. Zaletel se je v 70Ietnega pastirja Simo¬ na Grosiča in mu razparal prsi. Grosič je bil takoj, mrtev. Z ve¬ liko težavo so došli kmetje ukro¬ tili ubesnelega bika. Japonska vojna eskadra ne obišče Trsta, kakor je bilo to prvotno v načrtu. Eskadra je od¬ plula iz Reke v Pulj. Hipna blaznost. Zblazneli so dne 5. t. m. v Tr¬ stu tri osebe. Na opazovalnico so odpeljali 241etnega delavca Anto¬ na Tomazinija, 261etno prostitut¬ ko Marijo Barbarič in GOletno za¬ sebnico Alojzijo Bartolini. Vzrok blaznosti je še neznan. Nov parnik. V soboto dne 9. t. m. dopoldne so spustili slovesno v morje nov parnik “Cesar Franc Jožef I.”, zgrajen v ladjedelnici v Tržiču. Slovestnosti je prisostvovala nad- vojvodkinja Marija Jožefa. Utonil je v Soči. pri kopanju 19-letni Alojzij Bre- mec iz Lokavca. Služil je pri Fr. Bregantu v Gorici. Utopljenca je našla neka Antonija Tavčarjeva. Opozorila je dva dijaka, ki sta po¬ tegnila utopljenca iz vode. Nesreča v cerkvi. k Sežani se je vršila birma. Za te slavnost je ukazal župnik po- ieg običajnega snaženja cerkve o- MLADI MOŽ! Ča si hraniš $30 na mesec in sicer pet let, bodeš prihranil dvatisoč dolarjev. V desetih letih jih imaš že $4.500. S tem pričneš pot do bogastva. NAŠA BANKA JE VAŠA BANKA. Plačamo 3 od sto obresti. MERCANT’S BANK CIty Drug Store. Največja lekarna Phone 3. Chisholm - - Minn. Popolna zaloga zdravil in toaletnih stvari. Slovenci vedno dobro došli! Naša zdravila so vedno zanesljiva. Poselite me! C. Jesmore & $on 9 naj večja KONJUŠNICA EVELETH, - - - MINN. 415 Grant Avenne. Phone 23-1. Kakor tudi. Pogrebniski zavod PRI NAS BOSTE VEDNO DOBILI DOBRE IN ČILE KONJE ZA VSAK SLUČAJ PO PRIMERNI CENI. Izročile nam Vaše pogrebe in videli boste, da je naša postrežba najboljša in naše cene vedno poštene. ' _____ A. M. Murnik EVELETH - - MINN. * Grant Ave. Največja zaloga MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANINE, ŽEN¬ SKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRUGIH POTREBŠČIN. Posebno pozornost da¬ jemo Slovenkam! PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO ZALOGO IN PREPRIČAJTE SE O NAŠIH CENAH. Joe Seliškar slovenski gostilničar ELY, MINN. Prodaja pristno domače, ohijsko vino, rudeče in beio po $1.50 do $2.50 galona. Whiskey od $2.50 do $4.00 galona. Potujočim rojakom nudim čedno prenočišče. Sveže pivo, dobre smodke. šjj Mike Weinzierl jjj Hi Hi Hi Hi ELY, Minn. trgovec s zlatnino in urar. Hi Hi Hi Hi Priporoča Slovencem svojo prodajalno. - Po- ffi ® pravlja ure zanesljivo. ^ jn Sl s Posedajte mojo trgovino. * Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Miners National Bank, EVELETH, MINN. Kapital, preostanek in delniška odgovornost $67.000. OO Pošiljamo denar In prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Posetite nas. MAKS ARKO, Aurora, Minnesota. Priporoča Slovencem svojo gostilno in lepo urejeno restavracijo Postrežba točna. Rojaki posetite me. OBOE Anton Zalar Martin Shukle Ch. Korošec Anton Zalar & Co. EVELETH, 503 Grant Ave. Pitone 147. Priporoča novo otvorjeno trgovino grocerijskega blaga, kakor tudi mesnico s svežim in suhim mesom, perutnino in domače klobase. Kupujte potrebščine pri nas in mi vas zadovoljimo. ur.-=^=u==i Avgust šenoa: ZLATARJEVO ZLATO. Historička povest iz XVI. stolet. (Po petem hrvatskem natisu.) Poslovenil Silvester K. "Ponesite ga brž v samostan,” pripomni Pavel, “tn izročite go¬ spodu opatu lep pozdrav od mene Pavla Gregorijanca. Kako bodo zdravili Jurka, itak sami vedo do¬ bro." Naglo odhiti v hrib. Glava se mu povesi. Misli in misli, a vse misli se mu sučejo — okrog Do¬ re. Bilo je ponoči po Jurjevem dnevu. V mali čumnati ležala je Dora mirna in tiha. Tuintam je gibala z glavo in premaknila ro¬ ki. Poleg nje je z objokanimi oč¬ mi čepela Magda, gledala v olj¬ nato lučico in molila. Včasih je obrnila svoj pogled v Doro in ji pogladila razpletene la¬ se. Starka se je samo sebe začela grajati. "Ali kje sem imela neumno gla¬ vo? Bila bi moraia slušati gospo¬ darja in ne vlačiti deklice med ta¬ ko množico ljudi. O joj, ko jo je gnječa ločila od mene, mojo dra¬ go — ko je padla pred konja,” tu¬ kaj zatisne starka oči — “kakor bi imela lastno svoje srce pod kopi¬ tom ! Ne, takšnega strahu bi ne hotela prestati več za vse banove palače. Ali, hvala Bogu, da je vsaj tako, da je Mati božja poslala svo jega angelja,- kajti umrljivi človek to ni bil. Samo da bi mogla Dora zopet ustati Zaobljubila sem jo in šle bodeve na božjo pot, samo ka¬ dar ustane.” “Botra, draga botra ” pregovo¬ ri- slabim glasom Dora. "Kaj je. draga moja?” “Vode bi rada, botra!” dom je bil obrasten z vinsko tr¬ to, samo od D vere je držala ozka in strma stezica navzdol do doli¬ ne. Od mesničkih vrat dvigal se je zid do trdnjavice sv. Blaža, a od tukaj dalje do “Novih”, poznej. o- patičkih vrat. Tudi od te strani je branil mesto visok in močen stolp z imenom “Arčel”. Tukaj je bila | mesna smodnišnica, kjer se je hra- njeval smodnik in drugo streljivo. Nadalje je bil zid za Škofovo, po¬ zne Opatičko ulico do stolpa pri; “Kamenih vratih”, a od teh vrat do jezuitskega stolpa. Ves hrib od zapadne strani zida do Med-! vednice je bil zapuščen in obraš- čen z grmovjem, samo od harmi- ce do kamenih vrat se je vil slab pot, katerega so pravnuki starih Gričanov krstili “Dolga ulica”. No in ta mali okvir ni bil poln hiš j ampak Zagrebčani so imeli vmes še tudi vrte. Iz kope lesenih kolib dvigala se je le tuintam kakšna cerkev ali kamenita hiša, a zidana, hiša, in naj je bila še tako majh¬ na, bila je v očeh tedanjih mestja- nov znamenje bogastva. In kako! bi ne bila, ko je še celo sam mest¬ ni župnik stanoval v lesenem dvoru! Takšno je bilo staro kra¬ ljevo mesto. Vse drugo se ni pri-! števalo semkaj. Stanovalci “Opa¬ tove ulice,” v kapiteljski trdnjavi in prebivalci Nove vesi so bili svobodneži zagrebškega kapite- lja, imeli so svoje glavarje in po¬ sebne svobodščine, stanovalcem l.aške uice pod trdnim škofovim gradom pa je sodil sodnik v ško¬ fovim imenu. Poljedelstvo. - liknlBKHKHKKIHlHKsSHKHK:-! PRIDODNJOST FARMERJEV Oblast mestnega sodnika sega¬ la je samo do krvavega mosta, in če se je kateremu hudodelcu po¬ srečilo preskočiti potok, morali so se mestni panduri (vojaki) vrniti s praznimi rokami, ako niso ho¬ teli odnesti modra ozadja po kapi¬ teljskih svobodnežih; zadnji so rajši pripomogli lopovom k begu, kakor pa mesni straži na njiho¬ va tla, ker so imel isvoje “pravi¬ ce". “Kako se počutiš, draga ?“ vpra ša starka in poda Dori kozarec. "Sama ne vem, botra! Hudo mi je in dobro mi je! Nekaj me obje¬ ma, nekaj me drži za grlo. Glava mi gori, gori kakor živi ogenj — a srce mi hoče skočiti iz prs. Ali kadar zatisnem oči, tedaj mi je lahko in dobro, kakor bi me zibali angeiji božji, kri mi se mirno pre¬ taka po žilah — srce bije mirno, a skozi sanje se mi smeji lice —“ Dekle nakrat močno -zaječi, o- bjame Magdo okoli vratu in po staričinih prsih potoči se cela re¬ ka vročili solz. “Bog mi pomagaj, botra! Zno¬ rela bodem.” Stariča molči. Debele solze ji tečejo po licu. Doro pogladi s tre¬ sočo roko in jo poljubi na čelo. “Pomiri se, dete, mrzlico imaš.” — Da, bila je mrzlica, katero vsa¬ ki izmed nas občuti o svojem ča¬ su — bila je ljubezen. IV. Staro kraljevo mesto Zagreb je bilo v šestnajstem stoletju celo drugačnega lica, kakor v poznej¬ ših časih. Zagreb je bil trdnjava, ali pravzaprav je bilo v Zagrebu — kakor ga danes imamo — več trdnjav. H kraljevemu rrfestu spa¬ dala je vsa zemlja med potokoma Črnomercem in Medvednico, a med to zemljo se je kakor straža vzpenjalo ospredje zagrebške go¬ re, plodni in široki hrib z imenom Grič. Na tem hribu je stalo ob¬ dano z močnimi zidinami — staro mesto Zagreb ali “gornje mesto”. Pod Gričem, t. j. v poznejšem spodnjem mestu še takrat ni bilo nikakšnih hiš — ampak samo po¬ lje, vrtovi in grmovje. Jedino o- koli župnijske cerkve sv. Marjete razprostirala se je vasica Iliča, ki je-brojila nekaj revnih lesenih koč. Tudi poznejši Tridesetniški trg ali “Harmica”, kjer so običaj¬ no zažigali čarovnice, ni bil dru¬ gega kot močvirna ledina, samo okolo studenca Manduševca sta¬ lo je nekaj zidanih hiš, katerim so pridjali v starem času ime “Nem¬ ška ves”. Mesto samo je bilo zidano v tri kot. Južni zid proti Iliči se je raz¬ prostiral od vzhodnega stolpa mi¬ mo kraljevega dvora ali poznejše jezuitske šole in mimo dominikan skega samostana do zapadne to¬ čke, kjer je stal stolp; od tukaj se je spuščal zid navzdol do Mesni- čke ulice, kjer so bila Mesnička vrata, katere je branilo mogočno zidovje in dva železna topa. Pri polovici južnega zida dvigal se je v zrak visoki opazovalni stolp, v katerem je visel majhen zvonec “Habernik”, ki je naznanjal mest nim vratarjem, kdaj je treba od¬ preti ali zapreti duri, ki pa je v si¬ li tudi vabil meščane k orožju Poleg tega stolpa se je moglo pri ti iz mesta skozi manjše duri, i- menovane “Dverce”, pri katerih sta stala dva okrogla stolpa. Tu¬ kaj je bila mestna puškama, tukaj so meščani hranili večje topove, možnjarje, železne puške in ar- kebuze. Ves grič pod južnim zi- Toda med svojim zidom in med svojo ograjo so bili zagrebški me¬ ščani sami za se — a njihova ob¬ čina prava samovlada. Zlata bula Bele IV, jim je bila sveto pismo mestne svobode, te¬ meljni kamen njihovega prava. Sto in stokrat so jo tekom več sto, letij z ne malim ponosom podtak¬ nili bahatim velikašem in lakom¬ nim cerkvenim oblastem pod nos. Zagrebčan si je sam izbiral sodni ke in druge glavne osebe. Zastonj ga je vabil pred svojo stolico žu¬ pan, zastonj celo ban. Kdor je i- mel svoje domovje na Griču, ko¬ gar ime je zagrebški notar vpisal veliko mestno knjigo, ta je stal samo pod žezlom mestnega sodni¬ ka in se je klanjal le razsodbi kra¬ ljeve svetlosti, kajti Zagrebčan je bil kraljev človek Dače je plačeval malo, postave si je krojil sam, sam je določeval mero in vago. Stranskim trgovcem je bilo na za- grebšekem trgu plačati debelo “postavo” — tako se je imenovala mestna dača )— a Zagrebčan sam je s svojo robo svobodno pohajal po vsem kraljevstvu, pokazal je samo pečat s treipi stolpi in — glo boko so se mu uklanjali vsi mit¬ ničarji. Zagrebčan ni poznal dru¬ gega duhovna, kakor župnika sv. Marka in njegovega kaplana, a temu župniku je bilo ostro prepo¬ vedano plačati škofu “cathedrali- cum” ali cerkveno dačo. Kapitel- ski duhovnik ni pri živi glavi smel v cerkvenem ornatu (opravi) pre stopiti mestne meje in ne enkrat je bil mestni sodnik odstavljen po meščanih, ker je dovolil, da so škofovi kleriki peli v cerkvi svete¬ ga Marka. Meščani “plemenitega" Ni ga stanu, razven delavskega, da bi se v njem toliko pečalo, ka¬ kor se peče bax s kmetijskim. Če pogledamo razne revije, če pre biramo isto, ki jo izdaja poljedel¬ ski državni urad, in če premotn- mo dokaze s številkami, tako reči moramo, da nobenemu dru¬ gemu sloju ni zasiguran tako ob¬ stoj, kakor je zasiguran kmetij¬ stvu. Dežela v katerej prebiva¬ mo ni preobljudena kakor stari kraj in kakor kaže državno izve- stje, moralo bi biti še enkrat to¬ liko farmerjev, kakor jih je do se¬ daj. Izvest j e pa tudi bavi z ne¬ kaj drugim in ravno v tem oziru bi bilo zelo potreba ukreniti, kar bi bilo v dobro poljedelcem, kot pridelovateljem raznega živeža, pa tudi odjemalcem. Kmetovalec proda svoj pridelek konsumniku, to je konsumnik od¬ kupi razne pridelke znabite iz ce¬ le pokrajine in to po zelo nizki ceni. Ta pridelek, če se, ga hoče spraviti na trg, mora priti v roke prodajalcev, toraj ti prodajalci od kupijo pridelek od komsumnika, in gotovo je, da konsumnik na¬ pravi pri tej prodaji velikanski do biček. Pridelki pa ne ostanejo le v rokah prodajalcev, pač pa ti pro dajalci razprodajo iste manjšim trgovcem in samo ob sebi je ume vno, da prodajalec dela dobiček, a tudi mali prodajalec ni brez nje¬ ga. Toraj blago, predno pride iste mu ki ga rabi za živež, gre skozi več rok in glavni dobiček nima pridelovatelj, pač pa se oni deli na konsumnika, prodajalca in manjšega trgovca. Zelo pereče vprašanje je nasta¬ lo v tem, kajti skozi več rok ko gre pridelek, tim dražji je. Polje¬ delski urad se je bavil z mislijo, ali bi ne bilo mogoče postaviti na trg poljedelske proizvode brez konsumnika, brez prodajalca in manjšega trgovca, to je, da bi far mer ji potom zadruge spečevali svoje blago, da bi na ta način i- mel od tega glavni dobiček le far- mer, ne pa nadaljni posredovalci. Za celo deželo bi bilo to neznan¬ ske koristi, kaj ti. na ta način bi se zaprlo pot dobičkalovcem in ži¬ vila bi se pocenila. Ravno v eni prejšnih naših iz¬ daj smo omenili nekaj dokazov, ki očividno kažejo kdo, draži pro¬ izvode. Recimo, farmer dobi za bušelj krompirja 50 centov. Konsumnik ga prodaja že po 75 centov. Pro¬ dajalec, ga že draži po $1 in trgo¬ vec že hoče imeti $1.25 to je brez všteti prevoznine, kajti železnica zahteva tudi pri vsaki stvari v do bičku svoj delež. Če bi postavimo pa potom za mesta, čeprav so bili mogočni in ponosni, vendar niso bili bogsiga- vedi kakšni modrijani in preme¬ tenci, ampak bili so priprosti kro¬ jači, črevljarji, kovači, mesarji in drugo — sami pravi obrtniki in rokodelci. Pismouke ljudi naštel si lahko med njimi na prste in večkrat se je prigodilo, da sam mestni sodnik— bivši brivec ali kovač — ni znal podpisati svoje¬ ga častitega imena. K sreči se je takrat pisalo prav malo, a če je kdo potreboval pisanja, znal je mestni notar slikati na ogromne pole ogromne ugovore proti vsa¬ kim mogočim gospodom, pa še ce lo proti kralju samemu. dražja farmer prodal bušelj krom pirja po 75 centov, Zadruga bi ga spravila v tržnico neposredno, to- raj je gotovo, da bi ga prav lahko oddaljala direktno istim, ki pa po¬ trebujejo za kuho. po 80 centov bušelj in ta na način ker bi izo¬ stal dobiček dvema, bi bila cena krompirju nizka. Tako je pri vsih pridelkih. Far¬ mer od svojega pridelka res ni¬ ma zadostnega dobička temu je zopet konsumnik l H sti gleda, da kjer more dohV 1 ' po ceni. Zaradi tega i n j z ' S žira pa gleda država, k a k ^ zdigniti kmetovalstvo 'in u ? Pt ti do tega, da bi njenm ost i p ni dobiček, ne pa da bi = ^ z njim debelili. Da ima kmetijstvo v te' zasigurano prihodnjost j e ] ^ stvar, vendar ta prihodnji ’ ’ zagotovila še bolj S -' bode kmetovalci pobrigajo, Ce zadružnim potom spravlja]- pridelek na kupčevalce. 1 Sv t -o- Duhovnemu vodji K. S. (, Prav nič Vam ne bodemo tekali, kar se tiče Vaše službi duhovni vodja K. S. K. J e( j Ni nam mari če druga leta "j izvajali konsekvenci] proti ki niso storili svoje verske dol' sti in da ste še le sedaj pričeli*^ vrševati ulogo “venbacitelja” ^ V to se nočemo umešavati. ] pa nekaj druzega. V Vašem Sc ste se obdregnili ob ustanovit J. S. K. J., obdregnili ste se ob-,, ne iste, ter jih tako grdo naziva H’ 1 da temu ni molčati. Duhovni dja, li Vam je znano kdo je Lr fer, li Vam je znano kdo teptaw ro itd. ? Li mislite, da je ista |3 nota Luciferjevo gnjezdo, ki j ne ponaša s takim duhovnom vi žjem kakor K. S. K. J.? Zatoraj v lastnem in v im»J članov J. S. K. J. odločno zavračJ mo grdobijo, ki prihaja iz Vasetrj peresa, odločno to obsojamo. tej protestiramo. Odločno tudi zahte. varno, da pustite J. S- K. J. popdj nonia pri miru, kajti ona je naj Vami vzvišena. Čislano konvencijo j. S. K. I pa uljudno prosimo, da svojd duhovnega vodja v tolikem podi či, da ne bode stresal svoje omiU in olike na ta način med svet, kj kor jo je pričel v glasilu vaše bij ge Jednote. Več članov J. S. K. J. Posledice zanemarjenega pit hlajenja pozna vsak. Pravočasi drgnjenje s krepkim linimentoJ pa kali uniči. Najpotrebnejši sredstvo v domači lekarni je tol rej dober liniment. Že leta sem sl je Dr. Richterjev “Pain Expd| ler“ izkazal, da je kot tak iz! ren. Sredstvo se lahko kupi v sit 1 herni lekarni v Ameriki za 25 ctj tov steklenica. Človeku pa je trt ba biti pozoren, da dobi prave? z varstveno znamko s sidrom. J Izdeluje line Qn dilikaj dobre Mino slovensko «... Poslrei ^clte nas kadi ROJAKI. V Ely in okolici ki kupujeM hiše, oglasite se pri podpisanemu Jaz imam vedno nekaj hiš na pr» ¥ P®**** PRST daj po primernih cenah, ravno ta- Jj ko Vam lahko dobim kupca, d imate hišo na prodaj. Kolektafl j. tudi stanarino (rent) po prim«' nih cenah. G e o. L. B rozick Kai Pital $2® »res Tožb, pritoževanja in jadiko¬ vanja naslušala se je, kako so ubo¬ gi in siromašni, kako postajajo ča si slabši in kakršne so že takšne litanije. Reči pa moramo, da niso bili reveži, ampak pravi gospodje. Vse jadikovanje je korenilo v pre govoru: “Trkaj in odprlo se ti bode!” Mestno zemljišče je bilo veliko in plodno, tukaj bogato z vinom, tamkaj s senom in zopet z gozdo¬ vi, a razven mestnega zemljišča spadali so k mestu tudi Gradčani, Zaprudje, Hrašče in Petrovina. Blaga je bilo torej dovolj, mešča¬ nov malo, a troskov bi lahko rekel celo nič. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ r oda JOHN B. SMREKAR EVELETH, Minn. Vam preskrbi: ia p. ZAVAROVALNINO. VOŽNJE LISTKE. NOTARSKA DELA. POŠILJANJE DENARJA. PRODAJO ZEMLJIŠČ. 'fiVt Zanesljivo in pošteno. URAD 415 PIERCE ST. 1 First National Bank ELY-MINN. « » Kapital $50.000. Preostanek $ 11 . 000 . | v % Plačuje od ulog po 3°| 0 » Pošilja denar in ruje posestva. C- J ° Sef Se,lwod . predsednik; R. M. Sellwod, podpresenik; L. J' "te, blagajnik; A. L. Sundholm, pom. blagajnik. S fl ' n i S l&VlkJi Iz nase vasi Manufakturna trgovina in grocerijska prodajalna Slog ar Bratje ELY, Mine. i' K. S, | naznanja svojo novo otvoritev ter se priporoča v obilen obisk. V zalogi sveže grocerisko blago. Bogata izbera ženske in Svf 1 ' v ^lc e ‘Jalj as, (1 % niozke oprave in obuva!. Naročila se dostavljajo na dom. n-jp 1 'etjl _ _ _ _ _ _ _ _ P^oh ■ te"*'*, lfiss 1 HF^ teps ' (i i-sif , 1 fsb? Ps? Kas Kas Kas Kas Ras Kas KS? il)., . I^ričpi-f ' 2> ? r v w v ati Td ‘! Seti >s ^ atl °Vi| “ s e n i Josip Scharabon, ) U| na 115. Wesl Michigan St. kdo 10 a °Vlij je ] ! e Pt}l DULUTH, Minn. BLIZO UNION POSTAJE Je Jst a N J ezdo i Kadar pridete v Duluth poselite me. Zagotavljam 11 vam izvrstno postrežbo v moji gostilni. Pošilja denar v staro domovino po tvrdki Frank Sakser Co. Prodaja parobrodne liste. m eno v N zavri , T 12 Vaji , ,So ianiot i 0 J Jtl »na jeJ- ei j° J’ S, J l’’ da svj I 11 kem J s;i! sv °je 0 J ‘! n jfd svet] dasilu va y lov J. S. K. mirjenega ‘k. Pravo« im liniment .\' a j potrebj; lekarni jt Že leta set “Pain Es kot tak ii MATIJA ŽUPANČIČ Izdelovalec smodk ELY, MINN. Izdeluje fine Queen Ethel smodke. Če hočete ka¬ diti kaj dobrega zahtevajte jih po gostilnah. Maurin in Sterbenc gostilničarji ihkokupiJashwauk - - Minnesota. 1 za Edino slovensko podjetje v našem mestu. - Izvrstna postrežba se jamči vsem rojakom. 1 ,n Obiščite nas kadar sc nahajate v mestu, vedno dobro s sidrtiti| došli. .KI. } W%' w “ siFIRST NATIONAL BANKf n podpisa^ $ ¥ Si Vi* i*4 Si .v , rt« tekaj his na, ^ cenah, ravn: ^ obim kup® ^ •odaj. Kol^| ent) P° P r ^*| 5 L. Bro*>^ i'4 V # % {*4 V % Si >iV 6 Chisholm - - Minn. AR Kapital $25.000. Preostanek $20.000. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3° Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na sev strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! Si V *’4 ¥ ¥ Si v Si ¥ ¥ S ,4 A V Si V Si Si ¥ Si Vy» iT- il uk 0 oO j« 1 e* 1 FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček - - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. R. F. Še kot dijak in tudi pozneje, ko sem obesil študije na kol sem se zelo zanimal za stare ljudi, zelo sem bil radoveden in z nekakim spoštovanjem sem jih poslušal, kadar so pripovedovali dogodke iz starih časov. V moji vasi je ži¬ vel 971etni starček Rožman. Bil je kljub svoji starosti krepak in nesel je cent sena iz bljižnega se¬ nika do doma, kakih 25 minut da¬ leč, kakor nič. Čuditi se je bilo nje govi čilosti. Stopal je počasi, vaš¬ čani so rekli, da šteje korake. Go voril je le bolj malo in čudil sem se enkrat, ‘ko me na mojem spre¬ hodu ustavi in ogovori rekoč: “No, študent, kam pa greš?” — Rekel sem mu: “Oče, kar tako hodim malo na dkolo.” — “No pa le pojdi, pa tam gori v Tičarjevo ne zahajaj, tam je škratel doma.“ Radovednost me je gnala, da sem prašal starčka, kakšen škra¬ tel mora to biti in na moje vpra¬ šanje mi pove: Tam gori na isti senožeti je zelo globoka luknja, če vržeš kamen v njo, ne bodeš slisal padca, in ta luknja je uhod k škratlju. Vsaki toliki čas pride iz luknje, ter se valja po senože¬ ti. Oblečen je v ozke rudeče hla¬ če, po vrhu ima zelen jopič, na glavi pa rudečo kapico. Če ga člo vek sreča, posebno pa takrat, ka¬ dar se valja po senožeti, ne nale¬ ti na dobro. “Oče, ali ste ga videli’” ga vprašam. Da videl sem ga od daleč. Ne¬ sel seno in senika, in ko pridem mimo Tičarjevega ugledam da se nekaj po senožeti valja. Nisem spoznal hitro kaj je. Odložim se¬ no in stopim bližje. Pa kaj ugle¬ dam? Pravega škratelja. Ko me ugleda, zabrlizga tako, da mi je šlo skozi ušesa, potem pa skoči kar v jamo. Skočil je gotovo pet klafter daleč, med skokom je pa završala taka sapa, da me je vr¬ glo ob tla. Prekrižam se ter ustanem, a od samega smradu, ki se je začel raz prostirati, sem skoraj zopet na tla padel. Se le čez nekaj minut sem prišel do kraja, kjer sem bil ostavil seno. Glej, sena pa ni bilo. Gledam na okoli, križam se in molim, še le doli ob Kamenci sem ugledal butaro sena. Seveda sem ga pustil, ker gotovo je to škra- tljesro -delo in . živina bi pocrkala če bi ji ga položil. Očetu nisem hotel ugovarjati in pustil sem ga vsaj začasno v veri, da je imel res opravka s š/krateljem. Ko se razstaneva je bila moja prva pot na senožet ogledati si škrateljev uhod. Ni dolgo trajalo ko sem res prišel do luknje. Pri¬ čel sem metati v njo kamenje. A silovito je bilo globoko, kajti pa¬ danje kamenja se je slišalo zelo dolgo časa: Zvezal sem potem kup sena, ga zažgal in vrgel v luknjo. Goreče seno je padalo in svit je odseval po golih stenah. Zelo globoko se je še odsevalo a tudi svit je ponehal. Ljudje pra¬ vijo, da je ta jama globoka čez 1000 metrov. Drugi dan zopet naletim na Rožmana in mu povem, da sem škratlju s tem nagajal, da sem me tal kamenje v jamo in zažgano seno. Oče me je prašal, če se mi ni nič zgodilo, na kar mu odgovo¬ rim, da ima škratelj pred menoj “rešpekt” in da se mi ni hotel po¬ kazati. Oče me ogleduje in reče: “No, študent, korajžen si, počakaj, na¬ bral sem nekaj češenj in bodeva jih zobala ter se kaj pogovorila. Iz p-od svoje prtene srajce, ki se mu je skoraj tesno oklepala zatemne lih in poraščenih prs, privleče če¬ šnje. Vzame klobuk iz glave ter naloži sadje v njega, ter mi ponu¬ di. “No sedaj pa jej, pa povej mi kaj se učiš. Starčka nisem hotel žaliti in pričela sva zobati češnje. Ko mu nekoliko razložim kaj se uči v latinskih, me praša: “Kaj imaš majnenga postat gospod?” (duhoven). Ko mu odgovorim: “mogoče” m i reče: “Da, glej škra telj že ve, da bodeš postal gospod, zaradi tega se ti ni hotel pokaza¬ ti. Starčku pustim obveljati to, čeravno me ni čisto nič vleklo po¬ stati gospod kar bi mogel škra¬ telj tudi znati. V nadaljnem raz¬ govoru ga prašam o njegovem živ ljenju, posebno pa o onim mlade¬ niških let. Pričel mi je praviti. Rodil sem se leta 1791. Dokler nisem prišel v fantovske leta sem pomagal pri hiši in pasel goved. Življenje je bilo ravno tako na kmetih kakor je dan danes. Ko je prišel čas vo¬ jaščini, takrat so nas še lovili, se m se skrival na okolo kakor splaše- na zver in res sem bil toliko sre¬ čen, da me “jeblajtarji” niso na¬ šli. Pozneje sem ostal doma. Ka¬ kor vsak fant sem imel ljubico in sicer na Kamenci. Gori sem za¬ hajal, kadar mi je bilo treba se razgovoriti s svojim dekletom. Pa nisem bil sam jaz, ki se je za dekleta brigal, tudi par drugih fantov je bilo, ki so hoteli pri nji vasovati, vendar moja trda pest jih je kmalo pregnala in bil sem petelinček na lastnem dvorišču. •Ančka me je imela kaj rada in vsa ko soboto, ko sem šel po Ave Ma riji k nji sem dobil od nje najlep¬ ši nagelj, katerega sem nosil ob nedeljah za klobukom pripetega. Kako se vasuje ti ne smem pra¬ viti. ker si še premlad, povem ti pa le, da je to bil naj lepši čas mo jega življenja. Do polnoči sem bil včasih pod oknom, a ko sem se vračal v vas, smo se pa sprijeli in treskalo se je včasih tako, da je bilo veselje. Posebno piko sem imel na Jernejevega. ^ Ta me je zmiraj opravljal. Nekoč ga dobim na vasi pod orehom in sicer v družbi drugih fantov. Pograbim ga, zanesem ga na dvorišče, na katerem so isti dan apno žgali, in ga z vso močjo telebim v zgošče¬ no apno. Smeh se me je polotil, ko sem ga videl, kako je cepetal po njem, navse zadnje ga primem za roko, potegnem ven. in ga bacnem v zadnjico tako, da je odletel ka¬ kor žoga na bližnji kup gnoja. Seveda mlad sem bil, norel sem kakor vsak drug, tepen sem bil tu di, a- vse to so stvari ki spadajo v fantovsko življenje in brez ka¬ terih fant ne sme biti. Pozneje sem se oženil in moja stara me je imela pod komando, kateri sem se prav težko privadil, a kaj sem hotel, nositi sem moral križ, ka¬ terega sem si sam naložil. Kolikokrat sem se imenoval tepca, ko sem Ančki pripovedal o svoji ljubezni najslajše stvari in nekam čudno se mi je zdelo, če sem poznejše čase ogledoval An¬ čko kot svoo ženo. Pa kaj bi to pravil. Drugič ka¬ dar skupaj prideva bodem ti kaj povedal o Francozih pa o Pije- montezih. Ko je bila vojska s Pi- jerdonteze sem moral jaz voziti prtljago in vem marsikaj poveda¬ ti o tej vojski. Za sedaj pa z Bo¬ gom, moram iti še po steljo, da nasteljem živini. Razšla sva se, kako in kaj mi je pravil o Francozih in Pijemon- tezih opišem pri drugi priliki. ADOLPH (i. DE WILDE, Trgovina s zganjeni in likerji na debelo, 874 ISLAND AVENUE, == Mllwaukee 9 Wis. =— se priporoča slovenskim gostilničarjem za narocbo naj= finejšega zganja, brinovca tropinovca in slivovke. Cene solidne, postrežba zajamčena. Bogata zaloga kalifornijskih vin in ogrskega grenkega vina Rostopsin. NAROČITE ORLEKE "HBL ■ ki izdeluje lepe, nove, trpežne In moderne obleke, močno Izšite in priležne životu, Čisti, lika in popravlja vse po zmernih cenah, pridite si ogledati blago in uzorce Pišite na JOHN TERANA, ELY, MINN. Nels A. Nelson -u- Kopelj pevke Malibran. Sloviti francoski pisatelj in kri¬ tik Arrnand de Pontmarin, čegar stoletnico so nedavna na Franco¬ skem slavili, pripoveduje v enem s.vo-jth Jiajbolj—interesa ntnih pi- s‘vivi malo znano dogodbo iz živ¬ ljenja pevke Malibran. Pontmar- tin je bil mlad slušatelj medicine in je bil nekega dne, ko je ravno slišal prejšnji večer v nekem pa¬ riškem salonu pevko Malibran, zjutraj ob 7. v otroški bolnišnici v ulici de Sevres. Bilo je to leta 1830. Ko je prišel v bolnišnico, je vladalo tam ravno hudo razbur¬ jenje. Treba je bilo namreč spra¬ viti nekega otroka v kopelj, otrok pa se je branil kolikor se je mogel in vendar je bilo pričakovati rav¬ no in edino od te kopelj i, da otrok okreva. Ce bi pa bili otroka pri¬ silili, da gre v vodo, bi moglo to imeti za otroka ravno tako slabe posledice. V tem trenutku je vsto pila na Portmartinovo največje začudenje Malibran. Sestre, ki so bile oči vidno vajene njenih pose- tov, so ji razložile situacijo in Ma libran je stopila k otroku in mu začela prigovarjati. Toda prigo¬ varjanje ni izdalo nič in Malibran si tudi ni vedela pomagati. Naen¬ krat se ji razjasni obraz in začela je peti svojo slovečo romanci: “Bonheur de se revoir ..otrok pa se je še vedno branil in nepre¬ stano jokal, nato je začela peti špansko pesem: “Yo cjue son con trabandista!" z vsem ognjem svo jega glasu. Sestre kaj tacega v svojem življenju niso slišale, skle nile so roke in zadrževale sapo ter zrle s prekipevajočimi očmi proti nebu. Tako morajo peti pač oni angelji, o katerih stoji pri La- martinu: Bog sam jih posluša. Samo otroka niso ganile pesmi in resignovano so izjavile nune: “Tu ni več pomoči.” Takrat je stopil Malibran k otroku in mu prigovarjala ter ga vabila s se¬ boj v kopel. Tedaj se je dal otrok omehčati. Zdravniki in tudi Pont niartin so odšli iz sobice in Mali¬ bran se je slekla s pomočjo se¬ ster ter vzela otroka s seboj v vodo. In otrok se ni več branil. Pet minut pozneje je bil otrok za spal v naročju pevke Malibran, ki. ga je nato izročila usmiljeni se¬ stri. Če ima kak mlad fant, ki razu¬ me nekoliko angleški, veselje uči¬ ti se popravljati orgije, glasovirje in razna druga godala, naj se ja¬ vi ustmeno ali pismeno v našem uredništvu. Začetna plača $5 na teden. Chisholm - Minn. Phone 122. v odzadju Miners National Bank poslopja. LIVAR. Napeljavamo vodovode, popravljamo sesalke in vse v našo stroko spadajoča dela. Dajte mi naročilo! Helps Shea trgovina s pohištvom in pogrebnik 312 Grant Aye, EVELETH,MINN. Phone 58, Najboljše vrste pohištvo, postelje motroci, oprava izvršujemo po kratkem naročilu. - Proda¬ jamo dobre peči in spioh vse v to stroko spa¬ dajoče stvari. John PtlSh, slovenski krojač CHISHOLM, MINN. Izdeluje trpežne ohleke po najnovejši modi. Imam na izbor veliko vzorcev. Pridite in oglejte si blago in se prepričajte o nizkih cenah. Svoj k svojemu! Rojaki! Kadite slovenske smodke Oliver, Santiago - i in Porto Rico. Izdeluje Oliver Cigar Co. £ Pavshe in Klofanda. Hibbing = Minn. Podpirajte domače podjetje! Kadar rabite: Zavarovalnino, vožnje listke, notarska dela, pošilja¬ nje denarja, prodaja zemljišč, obrnite se na Geo. L. Broziclt kjer dobite pošteno in zanesljivo delo. Glavni urad EIy, Minn. Podružnica na Evelethu, Minn. George Brince EVELETH, Minn. 317 Grant ave. GROCERIJA IN mesnica ROJAKI! PRIJAVITE SE V MOJI PRODAJALNI .KJER BOSTE NAJBOLJE POSTRE¬ ŽENI PO ZMERNIH CENAH. Vozim na dom vsa naro¬ čila točno in zanesljivo. KHMKKKKKMKMKK Jakob Verant GOSTILNIČAR EVELETH, Minn. 310 Grant ave. NAJBOLJŠE PIJAČE IN SMODKE VSAKE VRSTE. V MOJEM POSLOPJU SE NA¬ HAJA TUDI Slovenska brivnica. PRIDITE IN POSETI- TE NAS! SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. v Stefan Zgonc javni notar CHISHOLM, MINN. IZDELUJE POLNOMOCI, KUPNE POGODBE IN VSA DRUGA NOTARSKA DELA. OGLASITE SE PRI MENI! MH6HGH9HSHSHSHSMSHGHM J. P. Ahlin McKINLEY — MINN. PRODAJA HAMM PIVO NA DROBNO IN DEBELO. SMODKE IN VSE DRUGE Pl JAČE SPADAJOČE V gostilno prve vrste SE ULJUDNO PRIPOROČA ROJAKOM. Po sokolski slavnosti. Po veliki praški sokolski slav¬ nosti sem dobil to-le pismo: Obljubil sem Ti, da Ti po svo¬ jem povratu iz Praške sokolske slavnosti povem utise, ki jih je na pravila ta slavnost name in na moje tri sinčke, ki sem jih vzel na lašč s seboj ? S kakimi utisi sem se vrnil v svojo domovino, spo¬ znaš najbolje po tem, da že usta¬ navljam enoto sokolsko tudi pri nas. In moji fanti? Veruj mi, da mi je bilo skoro žal, da so bili ti mali poredneži z menoj. Ti so bili res kakor neumni. — Že v Pragi in pa celo pot iz Prage do doma znova nisem slišal nič drugega kot: “Oče, jaz hočem postati So¬ kol ! Oče, prosim te, jaz hočem biti Sokol! Oče, daj mi napraviti sokolsko obleko!” In res, ker ni¬ sem mogel več poslušati joka, cmerjanja in nadležnih prošenj — ni ostalo nič drugega kot jim na praviti sokolsko obleko in jim do voliti, da naj bodo “Sokoli”. V nedeljo so oblekli sokolski kroj prvič. — Jaz sem res mislil, da se bo cela hiša podrla. Vsi trije fantki so enako veliki, nemirni ka kor živo srebro, torej si lahko predstavljaš, kak pogled je bil to. Čapke s sokolskim peresom neko¬ liko na stran pomaknjene, rdečo srajco, sokolski pas, kratko suk¬ njo, hlačice v škornjih, prša nape¬ ta, roke uprte v bok — ni čuda, da je bil na ulici pravi hrup, ko so prišli iz hiše, da se pokažejo stri¬ čku. Ko so prišli k stričku, se je Milan predstavil: “Na zdrar, stri¬ ček! jaz sem Fuegner!" in Vlad¬ ko: “Na zdar, striček! Jaz sem doktor Tyrš!” In Boguslav: “Na zdar, striček! Jaz sem stara sokol¬ ska garda!” Seveda preden so si razdelili ta imena doma med se¬ boj, je dalo tudi precej dela, njim in meni. Vsak je hotel biti Fueg- ner, vsak doktor Tyrš, vsak stara garda; šele ko sem jim zažugal, da jim ne bom dovolil biti Sokoli, so se umirili. Samo 51etni Vladko je še pripomnil: “Oče, saj ima dok tor Tyrš brke, jaz pa ne. Oče, jaz hočem imeti brke, kakor jih ima doktor Tyrš!” Res, dragi prijatelj, imel sem veselje nad temi otroki. A kaj še¬ le popoludne! Prirede baje slav¬ nostni sprevod in javno telovadbo. Dovoli, da ti malo opišem ta “slavnostni sprevod” in to “javno telovadbo”. Komaj sta prišla striček in teta V mit el ju po pov ludne k nam na obisk, se je za¬ čela slavnost. Teta, striček, moja žena, jaz, Božena, da, tudi naša stara dekla Marija, smo bili ob¬ činstvo. Boguslav, ki je privezal rdeč robec na drog, je bil zasta¬ vonoša; za njim je jezdil na metli doktor Tyrš, a Milan je tolkel z reno na velik kositernast lonec in delal tako sokolsko godbo pod o- sebnim poveljstvom kapelnika go spoda Kmoha! — Pri najboljši vo lji nismo mogli slediti temu “slav¬ nostnemu” sprevodu, zakaj mora¬ li bi iti z gospodi Sokoli po vseh sobah celega poslopja. Sprevod ni namreč šel samo skozi vse sobe, ampak se je pomikal tudi na dvo¬ rišče, iz dvorišča na podstrešje, iz podstrešja v hleve itd., kakor se to navadno godi. Po slavnostnem sprevodu je bila “javna telovadba”. Mi, ki smo sedeli v sobi v polukrogu smo bili vse: gledalci, imenitni gostje, tuje enote. Javna telovadba se je za¬ čela s slavnostnim govorom : 8- letni Milan je stopil na klop, de¬ sno nogo je dal naprej in z levo roko se je uprl v bok in je začel govoriti: “Gospodje in dame! Sešli smo se po 20. letih — Manča, ne sme¬ jite se Oče, prosim te, naj se Manča tako ne smeje ” ■ Mi smo se seveda vsi smejali, toda stara gospodinja najbolj. “No, pusti jo, naj se smeje in lepo nad(aljuj”, potolažim slavno stnega govornika. In Milan je nadaljeval: “Sešli smo se po 20. letih. Najprvo poz¬ dravljam velecenjene goste in tu¬ je enote, — tuje enote — ki so pri šle v obilnem številu k naši slav¬ nosti. Bodite nam vsi pozdravlje¬ ni, posebno pa vi, mili bratje iz daljne Ljubljane in Zagreba, vi, bratje — “Samo pazi, brat, da ne zgrmiš s klopi!” opomni stric govornika, ki je v govorniškem navdušenju stopil na rob klopi, pravzaprav “tribune”. “Vidiš, striček, sedaj si me zrno til!” je vstavi! govornik tok svoje zgovornosti. Toda obenem je “doktor Tyrš”, da pomore govor¬ niku iz zadrege slavnostno zakli¬ cal “Na zdar! Na zdar!” in Bo¬ guslav mu je prišel, na pomoč s svojo reno. Ko je ta glavni šum utihnil, je končal govornik svoj “slavnostni govor“: “Tako; in sedaj bo javna telovadba!” Vsi trije fantki so se postavili v vrsto in Miloš je velel, seveda ka kor pravi Sokol: “Pozor! — Roke vzpred! — Roke vzad! — Eno nogo vzpred! Drugo nogo vzad! — Pozor! — Levo v bok !” — Na to povelje sta se obrnila Bo guslav in Vladko “levo v bok“ ta ko, da sta stala z obrazom proti sebi. “Ti neumnež! Takole je levo v bok “ “Kako da ne, jaz stojim prav!“ “Nikakor ne!” “Ne obračaj me tako!” “Torej se obrni levo v bok!” “Oče, Boguslav me je vščip- nil!” “Ker ne stojiš levo v.bok, veš?” “Torej se postavi Vladko!” “Ti se postavi, ko ne znaš!“ “Postavi se, pravim!” veli Mi¬ lan. Popade Boguslava in ga šilo¬ ma zasukne. Nato popade Vladko- ta in ga postavi tu “levo v bok”. Toda Boguslav se je medtem zo¬ pet obrnil in se je branil: “Jaz sem stal prav, toda ti si —” “Ali boš stal ali ne?” In ko je Milan znova zasuknil Boguslava, se je obrnil zopet Vladko. “Ti niti Sokol nisi, veš!” “Jaz ti bom pokazal, da nisem Sokol! — Na !” “Ah, jej, jej! Oče, Boguslav mi je dal tako klofuto. To je zaradi tebe — ti ” In Milan je dobil tudi eno.... Javna telovadba bi se bila prav gotovo končala z velikim, javnim škandalom, ako ne bi bil pri vsem našem odkritosrčnem smehu po¬ šteno posegel vmes. Sokoli so zbežali vsak na drugo stran in so nam hitro izginili iz obzora. Ampak to svidenje z njimi zve čer! Sedim v prvi sobi in berem ča¬ sopise. Tu vstopi Boguslav, “sta¬ ra garda”. Priplazil se je v sobo in je drsal nekako sumljivo v dru go sobo. Jaz sem takoj uganil, da nekaj ni v redu. “Boguslav!“ “Oče, jaz — jaz pridem takoj.” “Sem pojdi, pravim!” Boguslav je počasi pridrsal. Ko se je vstavil pred menoj, je uprl name boječ in skrben pogled. “Pokaži se!” Zasukal sem Boguslava in sem zapazil na zadnem delu njegove sokolske toalete precej veliko lu¬ knjo. “Kaj pa je tole? In laket imaš tudi razbit. In tu modro liso!” “Oče, veš — jaz — jaz —” “Kaj jaz?” “— jaz — jaz sem se šel Soko- Čez nekaj časa se je priplazil “Fuegner” ravno tako, kakor prej “stara garda”. “Milan!” “Oče — jaz — jaz —” “Sem pojdi, pravim!” Milan se je počasi približal. “Ti šepaš, Milan! Kaj si delal? — Aaa! — Kaj pa je tole?” Milan je imel celo nogavico raz trgano. “Oče, veš — jaz — jaz —” “A kaj imaš na nogi?” “Nič, oče, nič.” “Pokaži! Aj! Razbito koleno!” “Veš, oče, jaz —” “No, kaj jaz?” “jaz sem se šel Sokola....” Posledni se priplazi “doktor Tyrš”. “Vladko, kje imaš cejnico?” “Veš, oče, jaz — jaz —” “Kje imaš čepico?” pravim. “Pala mi je — v —” “Kam ti je pala?” “Pri Barvirjevih v vodnjak.” “Tako?” “Ja- ja-“ “A kaj je tole? Ti si za usešom krvav?” “Veš, oče, jaz — jaz —” “Kaj si?” “— jaz — sem se šel Sokola.” Šele pri večerji sem zvedel, ka¬ ko “so se šli” gospodje fantki “Sokola”: “Stara garda” se je pred zbranim in zelo hvaležnim občinstvom producirala s tem, da se je “zvijala” okrog ojesa voza, ki je stal pred gostilno “Pri soln- cu”; “Fuegner” je plezal po brzo¬ javnem drogu pri cesti in je zletel za vseobčnega smeha svoje pub¬ like nazaj v jarek ; “doktor Tyrš” je skakal pri Barviru na dvorišču čez kup desk. Iz veselja nad svo¬ jimi posrečenimi skoki je metal čapko v zrak, dokler mu ni naen¬ krat padla v vodnjak.... Da je utis, ki ga je ta “sokolska slavnost" mojih sinkov napravila name, malo drugačen kot utisi, ki so ostali do sedaj v moji duši po praški slavnosti, to uganeš, dragi prijatelj, prav gotovo. Ko sem oznanil svojim gospodom Soko¬ lom, da ne dobe nove obleke in sploh, da ne sme biti niti eden iz¬ med njih Sokol, tedaj.... prija¬ telj, ne vprašuj, kaj se je godilo. Ko sem prišel zvečer ob pol 11. uri v spalnico, sem našel pri svoji postelji na preprogi svoje tri sraj- čnike, gospode brate Sokole, vse objokane. Sedeli so in se med se¬ boj posvetovali. Jaz in moja že¬ na sva mislila, da gospodje Soko¬ li že davno spijo v svoji sobici, ka mor jih je moja žena položila, o- ni pa so čakali na me, da me pre¬ prosijo. Sedaj so zopet Sokoli. In če ho¬ čem, da bi bili pridni, vsaj pred menoj, jim moram samo reči da “ne bodo več Sokoli” — takoj po¬ stanejo pridni, vsaj pred menoj. -O- SOCIALNO ZAVAROVANJE V FRANCIJI. Po 30 letih proučavanja in pred priprav je 3. julija letos stopil v veljavo francoski socialnozavaro- valni zakon. Zakon uvaja prisilno zavarova¬ nje industrijskih in kmečkih de¬ lavcev, katerih letna plača ne pre- seza 3000 frankov. Vplačila zna¬ šajo na leto za možke 9 frankov, za ženske —tudi te so obvezane k zavarovanju — 6 frankov. Za priložnostne in akordne delavce se donesek v isti visočini soraz¬ merno s časom zaračuni. Enako svoto kakor delavec mo¬ ra plačati za vsakega posamezne¬ ga delavca in delavko tudi deloda¬ jalec, ki na delavca odpadajočo zavarovalno premijo istemu kar od plače odtegne in potem s svo¬ jim doneskom skupno vplača v določen zavarovalni zavod. Ven¬ dar pa vplačila delodajalca ne" smejo presegati letnih 9 frankov za osebo. Država prispeva k zavarovanju tako, da vsakepiu zavarovancu od dneva, ko je začel prejemati sta¬ rostno rento, od svoje strani do¬ plačuje na leto po 60 frankov do njegove smrti. To pa le pod po¬ gojem, da je zavarovanec vplačal vsaj 30 letnih premij. Ako je šte¬ vilo premij nižje ko 30, a vendar presega 15, se državni prispevek sorazmerno zniža. Za zvišanje starostne rente lah¬ ko delavec poleg obveznega pri¬ spevka plačuje še prostovoljnega; višina delodajalčevih in državnih prispevkov pa v vseh slučajih o- stane ista. Le v slučaju, da letna vplačila delavcev ne dosegajo 9 frankov, se državni prispevek pri¬ merno zniža. Uživanje, oziroma izplačevanje starostne rente se redno prične z dokončanim 65. letom starosti, vendar more delavec že od 55. le¬ ta dalje zahteva.fi predplačila. Glede delavcev, ki so bili ob u- veljavljenju zavarovalnega zako¬ na že nad 45 let stari, bo država svoj letni prispevek 60 frankov sorazmerno zvišala za največ 40 frankov letno. Uprava starostnega zavarova¬ nja je poverjena “Narodni blagaj¬ ni za starostno zavarovanje” in raznim drugim od vlade prizna¬ nim zavarovalnim družbam in za drugam. Najemnikom zemljišč, bajtarjem in malim kmetom, ki delajo le z enim hlapcem, je na prosto voljo dano se zavarovati ali ne. Država bo tudi k njihovim starostnim ren tam orisoevala po razmerju staro¬ sti zavarovanca. Po mnenju zakonodajalca bo prvo leto 15 milijonov prisilno za¬ varovanih delavcev in 2 milijoa prostovoljnih zavarovancev. Od teh zadnjih bo okrog 1,100.000 pri padalo najemnikom in bajtarjem, 900.000 pa rokodelcem in maj¬ hnim posestnikom. -O- Nesreča na vojaških vajah v Ortlerskem gorovju. Dne 3. septembra se je vračal 1. bat. domobranskega gorskega polka št. II. po končanih vajah 'čez južne Ortlerske ledenike iz vasi Cigole v svoje poletne garni zije Salden, Traufov in Taufers. Pot čez te ledenike je silno ne¬ varna. Vsled trajnega lepega vre¬ mena so postali namreč ledeniki silno raztrgani. Napravile so se med ledenimi ploščami nenavad¬ no velike razpoke. Prekoračenje takih razpok je največkrat mogo¬ če le preko sneženih ozkih mo¬ stov, ki so pa jako nevarni, ker se radi udirajo. Kljub vsej oprezno¬ sti, vojaki so bili privezani na vr¬ vi v skupinah po 6 mož, se je u- drl pod eno tako skupino sneženi most čez 30 m globoko razpokli- no v bližini Halejeve koče na pre lazu Eissee 3000 m visoko. Ravno sta prekoračila prva dva moža most, ko se je pod tretjim domo¬ brancem Plobergerjem ta udrl. K nesreči se je pa v tem trenutku tudi utrgnila vrv, ki je vezala Plobergerja z onima, ki sta most že prekoračila. Ploberger je padel v 30 m globok jarek. Ostal pa je nepoškodovan. Toda za sabo je potegnil z vso silo domobranca Wagnerja, ki je zadel pri padcu s tako silo ob rob ledenika, da je bil takoj mrtev. Rešilna akcija je trajala nad 2 uri. Z izrednim ju¬ naštvom in mirnodušnostjo pa¬ dlega Plobergerja se je posrečilo končno, da so potegnili iz globo¬ ke zajede mrtvega Wagnerja. | Miners State Bank | | Chisholm ■ ■ Minn. 1 * —..—- s * m | Pošilja denar, zavaruj posestva in izvršuje vse ban- jji jf; karske in notarske posle, ter prejemlje zemljiške jjl | davke, prodaja vožnje listke. * K Osebna odgovornost 5,000.000. $ u: n> W. B. Pratt, blagajnik. Frank Gouže, pom. blagajnik, ijj S n # Ul Plačuje 3°|« od vlog. * S************************* vii* z"", , a iiR „ u° l /V U' , U pf 11 pr' 1 * 1 ta SS, A v kV Rojakom na znanje! Prva in jedina 'slovenska izdelovalnica unijskih kratkih in H ,,Veržinka” smodk ter prodaja raznovrstnega vina in likerjev hm samotna debelo, Wholesale. vam priporoča: Importirani starokrajski orinjevec,zaboj $10.50; kranjsko OMM tropinovico, zaboj $10.50; kranjsko slivovico, zaboj $10.50; Three Star Cognac Brandy, zaboj $8.00; Sporty Gin krepčil¬ na pijača za staro in mlado, zaboj $9.00. A. HORVVATOVO ZDRAVILNO GRENKO VINO, zaboj $5.50, kakor tudi californijski trester in “Bourbon Whisky“ i. t. d. (||gj v sodčkih on 25 galonov naprej vedno po najnižjih cenah. Pri naročilih kojim priložite denar dobite znaten popust za kar se zaupno obernite u Antona Horwat, 600 N. Chicago Str. JOLIET, Illinois. KRANJSKI »me tropihovio n NOBWHT Ja 11 ■ JA ■ rli H f' l šCJ* 1 1 L ;e st ra L ‘ )! V tod \d ,0’ 0 ,-ti l ,a H’* le< Hkest' & r i e ih ^T\o caS1 "Laku P° fs „.ui ban tloS e ... za žei % »>■ ženica C' • ie ra vnokar , • iteknj«*: c ;e na ® Z1C .‘ v Semedtempof: ciniku m v P ra "kčesa pa je t: Marta revica, ) i E jieca na steza Steel Plant lote v Norton oddelku se nahajajo prav blizo novih $20,000.000 tovarn ki jih sedaj gra¬ dijo v DULUTHU obstoječe iz devet žgalnic in 43 drugih po¬ slopij. Okolo pet milijonov so že potrošili, največ za podstavbe in dela sedaj tu od 600 do 700 mož. Kadar bode delo končano, bo¬ de vposljenih okoli 5000 delavcev. Sedaj gradijo že ceste, pocestne železnice, vodovod trgovske hiše in privatne in več delavskih hiš je že postavljenih. Če iščete dela ga dobite in sedaj je čas, da si oskrbite lote. Prašajte za reference: JOE SCHARABON, DULUTH, Minn. GEO BROZICH, ELY, Minn. ALFRED W. KUEHNOV, 4034 Columbia Bldg DULUTH, MINN. Malh. Matzele Mesnica CHISHOLM - - Minn. Zaloga syežega in suhega mesa, domačih klo¬ bas, perutnine, rib itd. Rojaki podpirajte svoje¬ ga rojaka! Dobro blago, nizke cene jamčiin. Iz moke venda [z moke! Iz ir & da ni iz pešk make!" 'No, iz pšenični 'Iz pšenične! 1: da iz kake pšenici ogrske?' “Dragec moj, ti 'ostala sem po m< rinesla moko. anko?' Gospodična Arn sila tam p-' okni: lorda hoče (lična A, 1 gotovo Seveda ne. N«la samo J 10 , Arno P 0 .™ 1 pljuč: " J 1 ’?. 11 ' bil om, 2""!" a !Toda ts : f ;!at}lco‘,< i 1 ’ 0 , ker e \ • Jauk * »LS, m. taJ le y st . 1 K«* RSfe ’ Ca, • 0 HjSis, ^ fea-Nk s Pr Duluth Breming & Mailing Co. Duluth, Minn. Vari najboljšo in rojakom dobro znano piv® v steklenicah pod imenom „REX“ kakor • • M' pivo v sodčkih. :: FRANK TRAMPUŠ«, upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Bi®** ''kr V, Si kSv . ra 1 :}* 1 to Si - % te to;> K S ,j t S «*0 : SSV’ N c ■V-itN Vtc i\v l Svoji k svojini, Iz češčine prevel Stanko Svetina. denih pijavk je pritisnila na ustna in na lice svojemu možičku, v go¬ spoda . profesorja razredu pa so med tem gospodje študentje -že šepetali: “Sedaj ga pa že ne bo. 11 vala bogu ! Gotovo ima hud na¬ hod. Hvala bogu “ ' e bati- 1 Krasno zimsko |pred Veliko nočjo. Gospod profesor. jutro, malo zlat možiček,! tudi danes kakor pona vadi pri zajtrku k prigrizuje mui uaura f'"*- , v •• --o-U” n kavi in kolaču Ravno . Gospod profesor ima danes, na dan svoje jutranje razlage o geslu Svoji k svojim šolo do enajstih. Sedaj je že skoro pol enajstih. Go spodična Arnošta sedi pri mizi in _ - . - . . [pripravlja pisati nek n u tako nekako, da je tudi 1 jube- p> r ž e kako zelo lepo ljubezensko zen samo zelo pogosto le sama j pisemce, saj poznamo take stva- inoka — moka — samo moka. Go 1 [spod profesor željno požira svoj časopis, članek o ogrski moki, čla nek z geslom: Svoji k svojim Gospa profesorjeva je že davno 1 ji vsakdani u kruh: časopis. S kere članek o ogrski moki. Ne je- S Lite se name, ljubeznive dame S (jaz sem tudi tak), ampak zdi se, p r ip rav lj a pisati neko pismo, naj- ... ' . . . . . ri. Na podlagi iz voščenega plat¬ na je še pola časopisa, in na ča¬ sopisu — kakor detece na svojo usodo —- čaka prav majhna pola modernega pisemskega papirja, o- 5| (pozajtrkovala in se smuče sedaj ; kvašenega z nekakimi cveti jjjjpo sobi semintja, in gospodična * Arnošta, gospoda profesarja navi¬ li [liana sestra sedi pri oknu, šiva ne *|ko stvar, toda kje so njene misli! Gospodična Artiošta je gost pri bratu in njegovi ženici; ljubka, lepa. okroglolična in z vsemi de¬ kliči imi masti namazana stvarica med 17. in 18. letom. Saj poznate, gospoda, take stvarice. Gospod profesor, ko čita v čašo pišu in ko časih pogleda čezenj, bega v -zraku po kolaču, zardeva, čelo se mu gubanči in obraz tem- tulji, ptički in z drugimi potreb¬ nimi kljukicami in kaveljčki, ki so v navadi na pismih, v katerih se odkriva ljubezen. Pred podlogo čaka'tudi okrašen tintnik s pozla čenim levom in s popacanim po¬ krovom, in poleg tintnika leži — res pravi božji dar —• načet kos kruha, s surovim maslom nama¬ zani: skoraj pol enajstih je že, pravim, in do dvanajstih ali do pol ene bi gospodična Arnošta lah ko umrla od gladu, revica. Neko¬ liko poštenih, večjih in manjših ni. Slednjič zazene časopis jezno polkrogov na robu krajca, z oclti- štrani, izpije kavo na dušek, ne- ■ ■ nevoljno odrine posodico in zakli¬ če zlovoljno “Marta “ Gospa pro fesorjeva, ženica, ki jo je samo življenje, lepota, ljubezen, poezi¬ ja, je ravnokar spravljala v red nekake knjige, ki so ležale razme¬ tane na mizici v kotu sobe; obrne HUnoi kleli ski ostrih zobčkov v surovem ma slu jasno priča o negalantni res¬ nici, da niso naše gospodične do¬ ma prav nič sramežljive in da me¬ ljejo, da se kar od ustnic kadi, toda drugače — posebno v družbi, jej, jej, gospodov -— da zobljejo in papajo kakor kanarčki, saj po¬ znamo to, kaj ne! Gospodična Ar- lavico in reče samo: “Kaj pa je ^PkO Obfimilji Janko r Gospod profesor ne od -1 no šta sedi že precej časa pred vrne med tem pogleda s kolača na p razno polo, konec držala ima v krožniku m vpraša: _ ^ I sladkih, v prijazno sobico naprav- "lz česa pa je tale kolač? ^ _ 1 j enih ustnicah, pogled ima sicer Marta revica, je odprla očesci ' ' in usteča na stežaj in pravi neod¬ ločno : “Iz moke vendar. Zakaj pa vpra uprt na krajec kruha, namazane¬ ga s surovim maslom , toda kje so njene misli! — ravno tam, kakor j j pri šivanju. — Slednjič vzame Ari I nošta držalo iz našobl j enih: ustnic,! z moke! Iz moke! To sam I d v igne roko v mislih, namoči na vem, da ni iz peska! 1 oda iz kak- me ggQ v intnik v krajec s surovim 3n ® I j‘ 0 H e ' v maslom,-pero se zabode, gospodi- ,[ l z pšenične. Cernu pa to . i£ na Arnošta se vzdrami iz svoje- I Iz pšenične! Iz pšenične. iO-jo- a ljubezenskega premišljevanja, pa iz kake pšenične? Iz češke ali! re ^ e “g!” obriše pero, vgrizne h sedai m * z °§ rSKe ’ . I še krajec kruha s surovim ma- r> .J.* 1 ‘Pragec moj, tega pa ne vem. slom j az ne bi moge l toliko naen- arugm po. p os i a i a sem po moko, dekla mi je krat odgrizniti, mastne prstke o- a podstavliprmesla moko. -- 1 ... Čemu sprasujes tončano, bo-!) an ko ?" I Gospodična Arnošta se je ogla- jsila tam pri oknu : od trgovski- “Morda hoče Janko postati ih. Če iščettjpek." briše — fidli! fidli! — ob rjavi prt, še nekaj časa premišljuje in pri tem pocmokuje in slednjič spusti v imenu božjem: “Cenjeni go¬ spod,- ni lepo, gospodična Arno- „ ... , v . Ista, tako pišejo čevljarji, kadar Gospodična Arnošta, s temle | človeka, opominjajo. Potem piše in. )ia le Mion. ačih k ,0 ‘ voj« a** g jan 0 p * H, dovtipom gotovo ne bodete imeli preče. Seveda ne. Gospod profe¬ sor pogleda samo z enim očesom ospodično Arnošto in vsklikne z polnih pljuč: “Žaba neumna!" pej, jaz bi bil omedlel, ako bi bil gospodična in bi mi kdo rekel: ža- pa neumna ! Toda gospodična Ar- hošta ni omedlela: namrdnila se je, golobičica, kakor bi hotela re- “To sem ga ujezila! Poglejte, rjjisako se Janko jezi!“ Medtem pa e gospa Marta prišla k razsrje¬ nemu možičku, objela ga je než- jno okolo vratu, sklonila je glavico ttako. da sta se lici obe]j skoro do tikali in je rekla: 'Čemu pa sprašuješ po tej mo¬ ki, Janko ?“ “Zato, ker si tudi ti taka.“ “Kakšna, Janko?“ je osupnila zenica. I Da niti ne veš, iz kake moke [pečeš., kolače, Marta,“ — gospod profesor je vstal — to ti rečem, od danes naprej ti strogo pola¬ gam na srce češko moko, samo češko moko. Da mi ne kupiš ogr¬ ske moke niti za en gram ne. Te¬ ga preklicanega tujstva sem že do grla sit!“ Gospod profesor je vzel časopis, s prstom sunil v u- vodni članek o ogrski moki, ču¬ dež, da ni s tem prstom predrl o- heh listov časopisa, in je rekel: Tukaj preberi to!“ Potem pa je še pristavil: Ako bi mi, mlinarji na¬ roda. manj mleli z jezikom, bi 'jCH? tudi češki mlinarji v svojih čeških mlinih in zmleli več češke moke. — Kje pa imam zimsko suknjo? Moram iti!“ „ Gospa profesorjeva je vzela časopis, pogledala postrani, kaj moziček zopet melje in šele po¬ tem, ko je vprašal po zimski suk- II P. j e odložila časopis in šla k skrinji po zimsko suknjo, zakaj gospod profesor je moral iti v šo- o. Medtem pa je napravil gospod It! P.' utesor kratko predavanje o tu- s t v areh, o ogrski moki, o naši narodni malomarnosti in tudi o geslu Svoji k svojim P° najmanjše stvarice, do s vrajnosti hočem imeti češko do¬ mače življenje. In če mi boš ku¬ povala ogrsko moko, sploh če se )0S '. kakršni koli zadevi ozirala po tujih stvareh, bom tudi jaz de- a ako: začel se bom ozirati po tujih damah. Razumeš, Martiča?“ * art ! c . a razume la: pol ducata po jubeokov kakor najslajših me¬ dalje: “Vsa sem obupana!" In okrogljični obupanec zopet vgriz¬ ne krajec s surovim maslom. To ni prav, gospodična Arnošta. Ce sem obupan, ne vgriznem krajec s surovim maslom, ker krajci s su rovim maslom niso simbol obupa, če pa vgriznem krajec s surovim maslom, pa prav gotovo nisem pri tem obupan. Ali, ali — aut, aut. Ako sem obupan, tedaj mislim na gospoda Boga in ne na posvetno ničemernost in ne na krajce s surovim maslom. “Mislila sem, da me ljubite" — saj sem rekel! — “toda sedaj vidim, da me ne lju¬ bite.” Pri piki vstopi Marta, go¬ spa profesorjeva, v kuhinjski toa¬ leti in gre naravnost k skrinji po nekak .prtiček ali kaj ; mimograde vpraša kar tako Arnošto: “Komu pa pišeš?” “Ah, mamici.” “Torej da jo tisočkrat pozdrav¬ ljam in poljubljam. In Janko tu¬ di.” “Hvala”. . Jaz bi vam dal hvala, gospodi¬ čna Arnošta, in “mamici”! Gospa profesorjeva je popolno¬ ma mirno vzela iz skrinje prtli- ček ali kaj, spregovorila še par besed in je odšla. Gospodična Ar¬ nošta se torej v božjem strahu masti, maže in melje svoje obup¬ no pisemce naprej. Kako da ne bi bila obupana: od jutra ji že ne¬ prenehoma tolče srčece od onega “Svoji k svojim”, a njen Drago¬ tin, izdajalec malovredni ali kak, ji ni pisal že cele štiri dni; to je lep “Svoji k svojim!" zato pa tu¬ di danes namesto “Moj zlati Dra¬ gotin !” nameri gospodična Arno¬ šta s samokresom naravnost v sr¬ ce svojega izdajalca in spusti — le po njem! — “Cenjeni gospod ” Dragotin bo gotovo znorel, ko bo to bral “Cenjeni gospod ” saj po¬ znamo to stvar. Gospodična Arnošta je že kon¬ čala svoje, srce trgajoče psalme; vse vezi in vse pase ljubezni, ki so jo vezali z Dragotinom, je pre¬ trgala, razvozljala, prerezala, pre- strigla, zakaj to ni noben “Svoji k svojim !” če ji, umazanec, že cele štiri dneve ne piše.” —• Tu vsto¬ pi Janko, prišel je iz šole. Ko vstopi, samo pozdravi “Servus ” gospodična Arnošta hitro pograbi kos popackanega rdečega papirja in odzdravi ravno tako malomar¬ no : “Serbus!” Gospodične na¬ mreč izgovarajo serbus. Gospod profesor odloži klobuk, rokavice, skrbno in tenko zviti dežnik, odlo ži tudi knjige in sleče zimsko suk¬ njo. Gospodična Arnošta pa med¬ tem, ko je položila popackani kos rdečega pivnika na pisemce, drsa z ročico po papirju, kakor bi hote¬ la zopet izsesati iz pisma ves o- bup. "Komu pa pišeš?” vpraša Jan¬ ko in nese zimsko suknjo v skri¬ njo. “Mamici.” “Rajši bi bila tiho !” Ob enem je gospod profesor od¬ prl skrinjo in je obstal ves osupel pred njo. Nekaj časa gleda vanjo, potem obesi zimsko suknjo, skri¬ njo pusti odprto in vpraša: “Kje pa je Marta?” “V kuhinji.” “Pokliči jo.” Gospodična Arnošta je odšla k vratom, odrpla jih nekoliko, po¬ gledala je postrani, če ne gre Jan¬ ko k njenemu pismu, in je zakli¬ cala : “Mariii!” “To tudi jaz znam,” je rekel go spod profesor zbadljivo. “Kaj pa?” “Postaviti se k vratom in zave- lcati : Mariiiii!” “No, takole pa gotovo nisem zaklicala. Meni se zdi, da je danes gospod profesor sploh prav po¬ šteno nataknjen.” “Ti si tudi nataknjena.” Tu je vstopila Marta: nekak ču den nasmeh je ležal na njenih svežih, sinobrastih ustnah. Arno¬ šta je medtem skrivoma vtaknila pisemce v žep, vzela je ostanek krajca s surovim maslom, pojedla ga je in gledala skozi okno. Go¬ spod profesar je vprašal: “Marta, kaj pa je tole?” “Kaj pa?” Gospod profesor je pokazal v| odprto skrinjo, kjer je stalo na razprostrtem, svilnatem robču par obnošenih čevljev ali bolje pove¬ dano, domačih zimskih ževljev. Marta se je ozrla na čevlje, po¬ tem pa je pogledala Jankota in odvrnila: “Čevlji." “Čevlji! Čevlji! To sam vem, da to ni fortepiano! Toda kako pri- [ dejo ravno sem ti stari pošvedra-j ni čevlji!" “Jaz sem jili dala tja, Janko,; danes dopoludne.” “Čemu pa so tu ti čevlji, kaj? In na svilnatem robcu!” Gospodična Arnošta se je zga¬ nila tam pri oknu; imela je polna j usta, valila je in valila od odgovo J rila, da je bilo težko razumeti: “Zato da se ne bi pomazali/ 1 Gospodična Arnošta, s temle dovtipom tudi ne bodete imeli sre če. Seveda ne. Gospod profesor se obrne k oknu: “Vsaj takrat dr¬ ži jezik za zobmi ko imaš polna usta!” “Jezik za zobmi ! Jej, jaz bi o- medlel, če bi mi kdo to rekel. Pr¬ vič ni lepo govoriti gospodičnom o jeziku, prej o jezičku, in drugič: ukazati dami, naj molči. Jaz tudi ne bi molčal, ki bi bil dama. Gospa profesorjeva je vzela medtem iz skrinje čudne čevlje, pomolila jih je svojemu soprogu skoro pod nos in je rekla: “Janko, tele čevlje si kupil se¬ bi ti. kaj ne da? Veš, kaj si pravil, ko si jih prenesel domov? Rekel si : “Danes sem si kupil prave li- berške* čevlje. Možiček, danes zjutraj si govoril o ogrski moki. Rekel si: Svoji k svojim! Janko, to so liberški čevlji, slišiš? liber- ški! Zakaj pa imamo laške šlape, kaj? Janko, ali hočeš, da se zopet začnem ozirati po tujih gospodih? Kaj? Ali hočeš? Nočeš, kaj ne? Torej si drugič ne kupi liberških čevljev. Tako, Janko, moj predra¬ gi rodoljub.” Ubogi, osramočeni Janko, pre¬ dragi rodoljub, je stal pred svojo ženo kakr učenček pred gospo¬ dom učiteljem in smehljajoči po¬ gled njegove ženke je počival na njegovem obrazu. Gospodična Arnošta — seveda — se je zopet odahnila: “Reči, Janko, da liberški čevlji niso ogrska moka, da se iz liber¬ ških čevljev ne pečejo kolači.” Toda gospod profesor ni rekel. V tem trenutku mu je šumelo po osramočeni glavi nekaj kakor od¬ ziv na njegovo malo, jutrajšnjo, rodoljubno razlago: Ako bi mi, mlinarji naroda, manj mleli z je¬ zikom .... d a , ravno tako: češka moka. .. . Preklicana Marta, ta mi je pa dala pod nos .... V tem e nekdo potrkal, pomo¬ lil glavo v sobo in zaklical: “Go¬ spodična Arnošta!’ Pojavila se je tudi roka z rokavom poštnega se¬ la in v roki pisemce. Skokoma je bila gospodična Arnošta pri vra¬ tih —■ da: Dragotin, njen ljubi zlati, zvesti Dragotin Dragotin in Arnošta, dragi pri¬ jatelji, to je drugačen Svoji k svo jim kakor ogrska moka in liber¬ ški čevlji. Arnold & Pickering ODVETNIKI VIRGINIA — MINN. Phone 322. Se priporočajo Slovencem za vsa advokatska in zagovorniška dela. Village Livery konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 60. Metli. Berlin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE! ELIZABETA MEDVED gostilničarka = -- . ELY, Minn. Priporoča cenjenim rojakom svojo gostilno, kjer se toči pristno, doma izpresano vino na drobno in debelo. : • Vedno sveže pivo in najboljši whiskey. : r ************* First Natinoal Bank GILBERT — — — MINN. GLAVNICA $25.000.00. PREOSTANEK $2.500. POSEBNO POZORNOST DA¬ JEMO POŠILJANJU DENAR- N TI LISTI. ZAVAROVALNINA IN JA V AVSTRIJO. VOŽ- ************* Josef Spreitzer Gostilna in prenočišča za potu¬ joče rojake. VIRGINIA, Minn. 418. Chesnut St. — Phone 134. Zraven Grant Opera. KADAR PRIDETE NA VIR¬ GINIO, OGLASITE SE PRI MENI. IZVRSTNA POSTREŽBA JAMČENA. Agnich bratje gostilničarji ELY, Minn. Phone 108. Priporočajo vsim Slovencem svojo najboljšo zalogo založeno gostilno kjer se toči Iron Range Brewing Ass. pivo, pristno vino in whiskey. V mnogobrojen obisk se priporočajo. AGNICH BRATJE. HF5 Hi š£ Hi Hi Hi S Hi Hi Hi Hi m s Hi Hi Velika razprodaja in Tiiis Hutchings Bankrupt zaloge v Lewis Mansen prodajalni na Ghisholmu. Začetek v petek dne 16, junija. Na tisGče dolarjev svežega blaga, katero je kupljeno | za manj kakor stane na debelo, Vse to blago josta- i vime na prodaj po zelo nizki eeni, kar pomeni zlate | Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi m Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi dolarje za 50 centov. Pridite zgodaj, ter si oglejte najlepše blago. Zapomnite si prostor velike razprodaje v Lewis in Manson. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiHiHiHiHiffiHiHiHiffiffiHiaHiHiHiHiffiHiHiHi^HiHiHi Maks Volčanšek Eveletti “ Minn. Je otvoril prvo slovensko trgovino v Minnesoti z ra¬ znimi likerji na debelo. Rojak«! Kadar pohajate slovenske gostilne, zahtevajte bla¬ go, katero predaja vaš rojak, in Trgovci! Dajte naročila svojemu, kateri vam da najboljše blago po boljših cenah kakor tujci. Prihranite naro¬ čila za njega. “OLIVER” NOVO MESTO V BLIŽINI VELIKIH TOPILNIC. * Liberec (nem. Reichenberg) je nemško mesto na gornjem Če¬ škem. leži v sredini ogromnega podjetja. Slika kaže podstavke tovarniškim poslopfam pri Steel Plaintu. Stavbni loti od $150 do $300. - Business & Corner lote nekaj vec. - Na lahka me¬ sečna odplačila, brez obresti, brez takse za dve leti in ne plačila v slučaju bolezni. Kupite lote sedaj, dokler so cene nizke in plačila lahka. - Brezplačna vožnja na mesto OLIVER, kakor tudi na STEEL PLAHT vsako nedeljo oh It. uri dopoldne. OLIVER TOVVNSITE CO., 203-4 Torrey BIdg, DULUTH, MINN. Iščemo dobre in zanesljive zastopnike. sr y? s s Phonei Melrose914. Zenith 934. Resldence Melrose 757. !fi ^laimtaki salonu s M. Danculovlch & Co. ^ 529 West Mich. St. j| Svoji k svojim! Hi Raznoterosti. s s h; <•> ... .>. . 1 . ... ,t ( . 1 . O, '»» '»» 'i» '»» 'i‘ **» '■> »»» «.« '»* «• Pri živi ženi se je poročil z drugo. DULUTH, Mina. |jj S IE Zlat ie ta »reaovor, a malo se spolnuie. Ml hožemo pa to spolnjevati in i£j 5fl ji c se pri nas obrnete. Kupite pri nas šllkarte, a popil te tudi Sfi l^rst«; pijače. V vsem vnm hočemo postreči In tudi če iščete dela itd. Ul UC Kadar pridete v Duluth, obiščite nas In se prcpriča|te. kaj moremo za IC l— vas storiti ln takrat bodete sami rekli, držimo sel rti * Svoji k svojim! s Hi S y* Pazite na napis 1 brof Sla venski saloon” ne Poljski*’. Broadway Livery Gilbert, Minn Phone 97« Dobri vozovi* zanesljivi konji, posebno za po. grebe in ženitnine. Pridite k nam in se prepričajte. t^njn^oinlojnioinioioinjoiojoi« »iojnjojinlojojojoioinjoinjojnj« John Francel, gostinicar Gilbert - Minn. Phone 26. Kadar pridete v mesto, oglasite se pri meni, postrežem vam z najboljšo pijačo in smodkami. Svoj k svojemu! HiHiHiHiffiHiHiHiHiHiifiHiHi HiffiHiHiHiifiifiHiHiHiHiHiHi E&lnaksg'- i' jjfS5 »m p?l te* Brfwi\gCompany Fitger Brewing Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. Gospodarji in gospodinje! Če rabite hišne sprave, rokodelskega ali kmetijskega orodja ali vsakovrstne barve izročite mi svoje naročilo. Če vam blago ne ugaja, vam vrnemo denar Prodajalna nasproti poste. PRIPOROČA SE V OBILEN OBISK. ANDREW ROINE trgovina železnine CHISHOLM - - Minn. To se med Kranjci pač težko do gaja in redko. Jakob Sebanc, po- sesestnik iz Gorenje vasi pri Tre¬ belnem se je poročil dne 4 fe¬ bruarja 1889 v Trebelnem z Ano Nadu. Leta 1900 je šel ž njo v A- meriko, kjer sta živela'v večnem prepiru kaka tri leta. Ana Sebanc je imela na hrani in stanovanju delavce m se je zagledala v Jožeta Krevsa, ki je bil tudi pri njej na ior, n > OV ? njU in hranL Ko i e leta 7 aj , izbruhnila v Ameriki splošna stavka, se Jabok Sebanc ni zme¬ rni za njo in delal naprej. Domu se pa par dni iz strahu pred stav- kujocimi delavci ni upal iti. V treh dneh odsotnosti je porabila Priliko njegova žena Ana. da mu je z vsemi šestimi otroki in Jo¬ žefom Krevsom ušla v Californi- jo. Za potnino je odnesla možu tudi par sto kron. Jakob Sebanc je bil silno uža- J en ' - 1 >saril je ženi, ki ima zdaj v ^an Frančišku gostilno in lepo premoženje, par let, sicer se pa m zmenil za njo. Že v jeseni se je ave .cala Ana Sebanc svojega ljubčka Krevsa in ga zapodila, za¬ čela pa je moža prosila, naj pride Knji m naj ji odpusti. Mož pa že¬ nine nezvestobe ni mogel pozabi¬ ti. pisal ji ,e se par pisem, da naj e s Krevsom živi, ki si ga je iz- brala m ni hotel k nji: Leta 1908 le škofijski ordinarijat dovolil Ja¬ kobu Sebancu cerkveno ločitev od mize m postelje. S tem pismenim dovoljenem je šel Sebanc v Ame¬ riko v Združene države, kjer se ! e ] |^ a J a I za sodno ločenega mo- za. Spoznal j e tam Jožefo Plesko- v c ki je bila dobra gospodinja in anca m k, ji je-par mesecev preje umrl moz. Dogovorila sta 191 n a «t- Se ! Zan , leta - Dne lr ' junija 0 sta sto Pila s pismenim dovo¬ ljenjem, da smeta živeti od mize m postelje ločena, pred amerikan¬ ko oblast, ks ju je tudi civilno po rocila mislec, da sta Jakob in A- na Sebanc pravoveljavno "ločena, m ne samo od mize in postelje. Po poroki sta prav kmalu prišla na¬ zaj v domovino. Jakob Sebanc je brezdvomno nameraval, da poro¬ čajo sorodniki Ane Sebanc le-tej da si Je on drugo vzel. S tem je otel narediti nezvesti ženi tako hudo, kakor je ona njemu, ko ga je zapustila. Toda ni izvedela o njegovi poroki z Jožefo Pleskovič samo njegova žena v Kaliforniji marveč tudi orožniki, ki so ovadili Zdaj se je začel Jakob Sebanc zagovarjati, da je prepričan, da je njegova zena že davno mrtva in da e bil torej upravičen, poročiti se z Jožefo I leskovič. Oblastva Pa so izsledila bivališče Ane Se bane ki so jo zaslišale in ta je po¬ vedala, da ji j e njen mož do zad¬ njega pisani. Vedeti je torej mo- va ' n J e Pjegova prva žena še ži- va ' Dnc ; 12 - avgusta t. I. se je za¬ govarjal z Jožefo Pleskovič vred pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Jakob Sebanc je dobil tri meseca, Jožefa Pleskovič pa en mesec ječe, poostrene z enim po- obveljal^ 0 " Pa menda tudi ne bo vrsti se bkvi ta načrt s francoski¬ mi državnimi uradniki. Država bo glasom tega zakona sprejemala in vzdržavala le oženjene uradnike. Kdor pa hoče dobiti takoj po štu¬ dijah še neoženjen državno služ¬ bo se mora zavezati, da se bode do 25. leta porčil. Uradniki, ki i- majo 3 ali več otrok bodo po tem načrtu hitreje napredovali ne ozi¬ raje se na druge za napredek me¬ rodajne okolščine. Tudi bodo do¬ bili taki uradniki posebne podpore in višje pokojnine. Posebno do¬ bro pa je to, da bodo morali slu¬ žiti vojaščino neoženjeni še en¬ krat dalj kot oženjeni, in da osta¬ nejo neoženeni pod vojaško obvez nostjo ne oziraje se na njihovo sta rost, toliko časa, dokler se ne ože¬ nijo. Kdor bo hotel torej na Fran¬ coskem hitro napredovati in do¬ bro in udobno živeti si bo kupil hitro in veliko otrok. Biologični razvitek. V biologičnem poskuševališču v Pratru na Dunaju se je posre¬ čilo s smotrenimi poskusi doseči, da so gotove kuščarice začele le¬ či jajca in da se je ta posebnost podedovala. Drugi eksperimenti so pokazali, da je mogoče izpre- meniti tudi barvo kože. Ti dkspe rimenti so dokazali, da je mogoče doseči na ta način nove živalske varijete, ki imalo popolnoma dru ga biologična svojstva kakor pr¬ votne, enako kakor se je isto po¬ srečilo tudi botanikom, da so s križanjem, bastardiranjem in z izpremembo življenskih pogojev ustvarili popolnoma nove raslin- ske vrste. bila svojemu možu nezvesta, - ! lil( da reši na ta način svojega moža J e- I 11 d la navili ^ . _ j Res je bil obsojen le na kratko co in se je vrnil jio prestani kazni na Ogrsko, kjer je umoril svojo ženo ter nato pobegnil. Zrakoplovstvo. Zrakoplovec Maro, ki se je dvi¬ gnil v Chartresu, da preleti velik tlel dežele, je padel s svojim zra¬ koplovom na neko polje. Zrako¬ plov se je popolnoma porušil in Maro je zgorel, tako da so na¬ šli samo še pojulnoma zgorelo truplo. Na Francoskem kradejo naprej. Iz Verduna poročajo, da so u- kradli predvčeraj snem neznani ta tovi v cerkvi Saint Sauveur pri be lem dnevu, med tem ko je župnik imel ravno krst, slike velike vred nosti. Etna. Umori na Ruskem. V njegovem stanovanju so na 'šli umorjenega državnega svetni¬ ka Melnikova, ki ga je zadavil ne' ki odpuščen sluga in ga nato oro¬ pal. — Pri Aleksandrovsku so na 'šli truplo od socijalnorevolucijo- | name stranke na smrt obsojenega agenta provokatorjta Artinjenka. Umorjen je bil svoj čas eden iz¬ med voditeljev socijalnorevoluci jonarne stranke in ga je pozneje jAzev pridobil za rusko policijo. —• V Kjelcu sta bila ustreljena veleposestnik Lipinski in njegova hčerka, ko sta ravno sedela sku¬ paj v salonu. Umor sta izvršili vaški župan in pet kmetov. Zadnji pozdrav. V nekem ribniku pri Bremenu je našel neki učenec steklenico, ki jo je Severno morje zaneslo tja in ki je' imela" sledečo pošto: “Zad¬ nje pozdrave vsem sorodnikom in znancem pošilja Roemler, poroč¬ nik 70. pešpolka, ki je vodil ba¬ lon “Saarbruecken”. Gotovo je, da je to res zadnji pozdrav spo¬ mladi jnonesrečenega zrakoplov- ca. “Nobene vojne, ali dinamit!“ Iz Bruslja poročajo o značilni dogodbi. Neki neznanec je napi- : sal z velikimi rdečimi črkami iz barvila minija na nemški in fran¬ coski konzulat besede: “Nobene j vojne, ali dinamit!” Vsi poskusi : odstraniti napis so ostali do sedaj brezuspešni. Tudi storilca liiso mogli dobiti. Zunanji minister je izrazil obema poslanikoma svoje j obžalovanje. Peter Mačoh. Tovarne za vžigalice. HiHiffiHiHiffiHiHiHiHiHiHiffiHiHiffiHiHiffiffiHiHiHiHiHiffi Hi Hi m LR Hi Peoples Brevving Co. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi v Diiluthu, Mino. var najboljšo pivo in ga raz= pošilja v sodcekih in steklenicah. Pivo se kosa v dobroti z vsa kim drugim. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Prihodnji mesec se vrši v Pe- trokovu na ruskem Poljskem o- bravnava proti znanemu morilcu patru Mačohu iz čenstohovskega samostana. Vsem je še znano, da je ta vredni pater preteklo leto v samostanu v Čenstohovi umoril nekega Krizanovskega s sekiro v sporazumo z njegovo ženo, ki je ; bila patrova ljubica. Truplo ubi- j tega je skril Mačoh v zofi, ki jo je i dal vreči v neki ribnik. Razen te- iga dolze Mačoha, da je bil soude ležen . pri cerkvenemu ropu, pri i katerem je izginilo za več milijo¬ nov dragocenosti. Mačoha so uje¬ li v Krakovu in ga izročili ruski m sodiščem. Mačoh, njegova ljubica in neki pater Starzevski se bodo morali skupno zagovarjati; obrav jnava pa bo tajna, to pa zaradi te- jga, 'ker je preiskava dognala, da j so ruske oblasti trpele nepostav- | nosti v čenstohovskem samosta¬ nu, dasiravno so za nje vedele. V upanju, da bo avstrijski erar ! za drag denar odkupil tovarne za izdelovanje vžigalic, katerih iz¬ delovanje namerava država mono 1 polizirati, so zlasti na Ogrskem Iv zadnjem času ustanovili več ta¬ kih tovaren. Tudi v Losonezu so ustanovili tako tovarno s kapita¬ lom 5000 K. Obrtni urad pa je po naročilu trgovinskega ministrstva odrekel koncesijo, tako da je mo¬ rala tovarna, predno je mogla z delom začeti, likvidirati. Dunajska dvorna ouera. Poroke ruskih velikih knezov. Glasom izpremenjenih štatu tov carske rodbine določa parag, 188, da se odslej naprej ne sme poročiti noben veliki knez in no¬ bena velika knjeginja s kako o- sebo, ki ni član kake vladajoče rodbine ali take rodbine, ki je z vladarskimi hišami enakovredna. | Ugodnost oženjenih uradnikov na Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Francoskem. Francoski senat je sprejel načrt novega zakona, s katerim naj bi se radikalno preprečilo samsko življenje in kolikor mogoče pom¬ nožilo število ljudstva. V prvi Med ravnateljem dunajske dvorne opere Ivanom Gregorjem in operno pevko gdč. Forst je pri¬ šlo do konflikta in je Gregor pi¬ sal gdč. Forst zelo nelaskavo pi¬ smo. Kakor izve sedaj dunajski korespondent lista "Vossische Zeitung“ Leopold Mandl, je dobil ravnatelj Gregor od intendance ukor, v katerem mu intendanca nalaga, da naj v pismenem in ust¬ menem občevanju s člani dvorne opere nastopa pri vsej strogosti dostojno. Gregor je po zanesljivih informacijah vezan na dunajsko dvorno opero samo za 2 leti. Zakonske drame. Pred par leti se je preselil iz ne ke ogrske vasi mlad kmet v Ame¬ riko. Tam mu je pravil neki zna¬ nec, da ima njegova žena doma lju bavno razmerje z njegovim ne¬ čakom. Ko je prišel nekaž kmalu nato v New York, ga je ta umoril. Nato je prišla njegova žena v New York in je izpovedala, da je Iz Katanije poročajo, da se zli¬ va lava v doline s hitrostjo pol ki¬ lometra v uri in kakili 300 m ši¬ roko. Žareča lava ogroža tudi že¬ leznice, ki vodijo okoli ognjenika. Jetnik z Balkana. Včeraj je dospel v Jeno inženir Richter in ga je sprejela tisočgla- va množica. Njegovi sorodniki so se mu bili peljali nasproti. S kolodvora se je peljal v svoje sta novanje v vozu, ki je bil okrašen s cvetlicami, čuden sprejem za mo škega. Monna Liss. Da zasledi tatove Monne Lise, nadaljuje policija preiskavo proti celi vrsti cerkvenih roparjev, ki so si nadeli ime “Roparska četa sv. Tomaža” in to vsled tega, ker je neka priče izpovedala, da je sli¬ šala. kako se je neki član te čete bahal, da imajo roparji brezplač¬ na prenočišča po muzejih. Železniška nesreča. Iz Oporta poročajo, da je sko¬ čila lakomotiva nekega brzovlaka v onem trenotku s tira, ko je bil večji del vozov ravno na mostu čez Duero. Most se je udal in osem vozov je padlo v reko. Mno¬ go potnikov, strojevodja in kur¬ jač so utonili. Natančno število po nesrečenih še ni znano. Draginja na Francoskem. V provinci še vedno revoltirajo zaradi draginje živil. V Brestu so zborovali delavci v arzenalu ter so hoteli prirediti nato demonstracij¬ ski obhod po mestu. Policija in orožništvo pa jih je razgnalo. Kljub temu so razbili delavci mno go šip na trgovinah. Tudi v Rou- baixu je prišlo do enakih izgre¬ dov. Nova drama Leva Tolstega. Ravnateljstvo dvornega gleda lišča na Dunaju je kupilo presta vo drame “Živi mrlič” iz zapušči ne Leva Tolstega. Prvič bc ' vprizorili to dramo v nemškem ziku na dunajskem dvornem g! dališču, v ruskem jeziku pa vprizore že sredi tega mecsea Moskvi. je Je- Anton Lenich se priporoča svojim rojakom ZA OBILEN OBISK UREJENE DOBRO gostilne PRODAJA SE “FITGER” . VO IN VSE KAR SPADA GOSTILNO PRVE PI- V VRSTE. Eveleth, Minn, 110. Grant ave. IGRA OD 15. Postavite eno številk. odprto mesto tako da sešteva od katere stranici vedno vkupno 15. Vsaki oni, kateri nam bod t • slal dobro rešeno igro, dobi N de kredit od $100.00, nad^iT nim lotoma, blizi Velikem vi Yorka. Cena lota je $199.00, ampul onega, kateri pošlje dobro fS Cl” c ,L igro, stalo ga bode samo $54 Jo' Lite 11 '. 1 'ji in ta denar izplačeval bode ^ jU e Jj e t, k J e ' mesečno, in to $5.00 naprej! ali' - pozneje samo $3.00 mesečno’. L, Qiic»g°' Pisma pošiljajte na: ’\ SLOV. DEP. ROOM9U, til P ark Row. NewYo rkr. ktavi : e v P° l “ršJ s e _ \jtereiJ .. i.«f D Podpirajte naš lisi ■; a K, “■' Dl> e NAŠI ZASTOPNIKI. vP •€i,nepa'' V zadnjem našem listu smo biavili imena nekaterih naših jakov, ki so sprejeli naše zasij fe et . "lil. ter ■ eo v ° rl ... Kra ,ničev« m tuo ■ršiti L« 0 - % 0 ol>las tn< oj V* :dnik Xema nK [ tetin, mesto z • evemi Pennsvh« looldne pv 5 in najman rojakom toplo priporočaraokoZOV^ naprosimo, da jim poverijo - -- čnino v katero so opravičeni^ birati. Priobčimo imena tih želeč,I bi jim rojaki zaupali svoja čila v največji meri. Zastopniki so: G. John Stupica, za Chishol Minn. G. Mat. Kostanjšek, za Virginp^-jj, mes t a Minn. | pokončane tudi IVhrton. Kar k čila, to je napra. > h tem, da sc s ip pretrgal in je eldočez pet nul ji e, ki je kamor je Minn. G. Louis Minn. G. Jakob Minn. Peterlin, za AntoJ^ •„ se , Delak, za Diwab«eno šolsko posluj grozovitim John B. Smrekar, za Evel Minn. Anton Motz, za So. Chicaj Frank Osredkar, North Chii 111 . Kajetan Erznožnik, box 15i mersel, Colo. John Mlakar Claridge, Pa Mike Krivec, box 324. Prit Colo. B. L. Kapsh, za Ely. Louis Vesel, za okrožje. hvala iz za s čevljev dolg in , kateri pa je vsi AIgIb Koti slovenski stavbeni 110 Lincoln Ave. h Eveleth - - Postavlja poslopja in druge stavbe nižji ceni. - Delo točno in Vprašajte pri meni kadar imate j' DELNIŠKA DRUŽBA RODNI VESTNIK”. išče zastopnike po vsih slo ' 1 škili naselbinah. Kdor ima^n veselje in želi pospeševati d° stvar, naj se prijavi pi srn ^ n0 . ustmeno pri upravništvu. Za gov trud in požrtovalnost P™ sti se mu običajne odstotke. Vse konzularne in 1 tarske zadeve, civil> ,e vojaške, prevzema V tro in uspešno izvrši IVAN KAKER 2201-2 Grove Street. MILWAUKEE, Wis- ocnelsa narodna banka v Mesaba Range i' First National Bank P „ HIBBING - MINN. cez $ 1 , 000.00000 varno z a zavarovanje in pošiljanje den af V °9 Plačamo po 3°| 0 obresti.