Poštni Glasnik
Stanovsko in strokovno glasilo „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“.
Izhaja 1. in 15. v mesecu.
Cena: Za poštne uslužbence po 48 kron, za druge naročnike po 60 kron na leto.
Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru.
Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. — Reklamacije, oglase in drugo na upravništvo lista (Gospodarski urad poštnega in brzojavnega ravnateljstva.) Rokopisi se ne vračajo.
Letnik L V Ljubljani, dne 1. septembra 1921.	15. številka.
Kralja Petra Osvoboditelja ni več.
Tisti kralj je umrl, ki je vse svoje življenje posvetil prav samo svojemu narodu. On, ki je ta narod rešil in otel naš jezik. Njemu se imamo zahvaliti, da ta naš jezik danes pišemo po vseh uradih, kjer so ga nekdaj sramotili.
Z zanosom smo nedavno ponovno prisegli Njemu in ustavi. Prisegli mu pa tedaj še nismo zadnjič.
Prisežimo ob njegovi smrti, da bomo ljubili to, kar je on vse življenje ljubil — svoj narod. Njemu moramo posvetiti vse svoje borne moči. Neizprosni bodimo proti vsakomur, ki bi se z zlimi nameni doteknil tega našega zaklada. Tako počastimo Njegov spomin in se mu oddolžimo za duševne in telesne napore, ki jih je On posvetil nam.
Najbolje se mu pa oddolžimo, če prisežemo Njegovemu vrednemu nasledniku, našemu novemu kralju Aleksandru, z isto zvestobo in isto ljubeznijo.
Prvi naš kralj. Tvoj spomin bo vežen
Disciplina kje si?
Pod tem naslovom je prineslo naše glasilo članek, ki je močno razburil nižje uradništvo in služabništvo. Videl sem tovariše, ki so jezno metali list v koš ali ga vračali uredništvu. Izdala ni nobena • pomirjevalna beseda.
Moje mnenje je, da je vse razburjenje nepotrebno, ker je list vsakemu na razpolago. Sedaj je vrsta na nas, da odgovorimo in zapremo sapo piscu omenjenega članka.
Najmanj upravičena je pa jeza na uredništvo ali. celo na »Zvezo«. V zapisniku širše seje odbora »Zveze« sem čital, da so v uredništvu lista zastopniki vseh kategorij. Upam, da ti možje niso samo slamnati možje, ampak da so se o članku res posvetovali in dovolili, da se natisne. Prav je, da so tako ukrenili. Pokazali so nam, kam bi prišli, če bi ne bili organizirani.
Takoj bi se vrnili časi, ko smo bili nižji uradniki in
uslužbenci hlapci višjih, ko se nas je smatralo za njih lastne uslužbence, ne pa za nameščence države.
Člankar spada gotovo v vrsto onih, ki izginjajo v oblake in izgube zaradi tega vsako zvezo z nami navadnimi smrtniki. Ker so brez zveze, so zoper »Zvezo« in bi najraje videli, da bi jo vzel vrag s predsednikom vred.
Res, bili sö časi, ko si je štel nižji uradnik v izredno čast, če je smel sedeti z višjim za isto mizo. Ni dolgo tega, ko je klical ravnatelj na odgovor vsakega uradnika, če ga je videl v uradu ali na cesti v prijaznem pogovoru s slugo. Oni, ki so res demokratično in socijalno mislili, so bili celo med lastnimi tovariši nemogoči.
Časi so se temeljito izpremenili Mesto Dunaja, je postala naša centrala Beograd in v tem Beogradu se je dogodilo nekaj groznega.
Vojak nese po Terazijah na velikem krožniku pečenega odojka (prašička). Sreča ga general. »Kam neseš?« »Gospod general, gospodje oficirji so mi na-
ročili, da jim naj prinesem to pečenko k skupni večerji v to in to ulico.« — »Postavi krožnik na tla in idi.« Vojak gleda osupnjen, kaj to pomeni in se ne gane. General ponovi povelje s pristavkom, da je srbski vojak poklican za to, da vrši vojaško službo, a ne za to, da bi stregel oficirjem. Povelje se je izvršilo in občinstvo na Terazijah se je prisrčno smejalo. Ali je tudi ta general rušil disciplino, gospod dopisnik?
Dobro ste naredili tovariši uredniki, da ste priobčili ta članek. Sedaj vemo, da nam je organizacija neobhodno potrebna. Dopisnikar pravi, da se je šlo odposlanstvo služabništva pritožit naravnost na ravnateljstvo. Seboj je imelo limanice, ki se jim pravi organizacija ali »Zveza« in na te limanice se je baje ravnateljstvo ujelo ter je ugodilo upravičenim željam odposlanstva. Živele limanice!
Gospod dopisnikar pa ne pozna discipline za svojo osebo. On kar pozvoni in poprosi ravnateljstvo tele-fonično, da naj se proti uslužbencu izvede discipliniranje. Tako ne gre in ne sme iti. Ravnateljstvo je nadrejena oblast in tej oblasti je treba take zadeve lepo obrazložiti. Prekucuha je treba zaslišati in narediti zapisnik, ki se pošlje z dostojnim poročilom na ravnateljstvo, ne pa kar pozvoniti kakor kaki ljubici za kratek čas. Disciplina, kje si? Radovedni smo, kdo so antichambristi, ki jih je Jugoslavija rešila lakote. Po dveh odstavkih, ki sledijo neposredno onemu, ki vsebuje to divno besedo, bi sklepali, da so prišli iz Nemške Avstrije.
Mislim, da mlatimo prazno slamo. Vprašanje, ki ga je načel dopisnik in okoli katerega se sučemo, je že zdavnaj rešeno v istem smislu, kakor ga je rešilo sedaj poštno ravnateljstvo. Dopisnik naj vpraša starejše gospode in ti mu bodo povedali, kako je ukrenilo graško, tržaško in dunajsko poštno, ravnateljstvo glede nošenja okrepčil v urad. Posebno interesanten je odstavek, ki govori o alkoholu.
Živela disciplina! Živela »Zveza«!
Velika opomba uredniškega odseka.
Še noben članek ni tako razburil naših naročnikov in prvič se nam je pripetilo, da so se vrnile nekatere števike »Glasnika« z različnimi opazkami. Nas to čisto nič ne moti. Imamo natanko začrtano pot do cilja in po tej pojdemo, ne oziraje se na levo ali desno.
Uredništvo se je po treznem preudarku odločilo, da priobči članek:	»Disciplina kje si?« Ravno tako
smo se posvetovali glede odgovora na ta članek. Toliko dopisov nismo dobili še nikoli in če bi hoteli natisniti vse, kar smo dobili, bi imeli za prihodnje štiri številke preveč gradiva. Odločili smo se, da priobčimo članek, ki se nam zdi najbolj objektiven in najboljši v celoti, a iz nekaterih drugih bomo omenili le misli, ki jih ne najdemo v tem članku. To bodi v odgovor onim, ki zahtevajo, da se morajo njih dopisi priobčiti dobesedno. Začnimo:
Mariborska podružnica poštnih in brzojavnih uslužbencev je naziranja, da bi ne imel člankar pisati
v množini ter vmešavati gospodov predstojnikov, ker ti gospodje baje nimajo »kofetarske bolezni«. V Trstu so bili oni sluge bolje kvalificirani, ki so pridno nosili kavo in cigarete ter peljali na izprehod psa gospoda ravnatelja. Eden je celo za take zasluge postal uradnik. Nadalje dobesedno: »Discipline manjka, discipline. Tudi jaz pravim, da manjka discipline, ali s tako taktiko kakor jo ima gospod dopisnik, bomo dosegli ravno nasprotno — razdor.« In: »Uradnik naj smatra slugo za človeka ter svojega pomočnika in ne tlačitelja.«
Tovariš M. L. trdi, da člankar ne razločuje discipline od komande in tudi ne sekature od discipline. Ko je prišel uradnik v službo, je poslal slugo po dve cigareti, takoj za tem po črno kavo in ta muzika je šla ves čas naprej. Končno je bil sluga oštet, ker ni mogel dobro opraviti svoje službe. Najboljši je članek tovariša M. V. Naj navedemo nekatere odstavke: »Disciplina je po našem mnenju, ako podrejeni uslužbenec izvrši nakazano službo v uradu in izven urada vestno, točno in pošteno. Nadalje, da spoštuje predpostavljene in izpolni njih ukaze, ki se gibljejo v okvirju službenih zakonov. Ako se podrejeni v službi pregreši, naj nikar ne ugovarja predstojnikom, ampak naj svoj pregrešek takoj popravi. Naš uradnik naj ne zablodi v temo staro-veškega, avstrijskega tiranstva, zaradi katerega je podrejeni dva dni trepetal preden je stopil psed svojega predstojnika ali kakor se je člankar sam izrazil pred polbožanstvo.
Usodimo si najvljudneje vprašati c. g. pisca omenjenega članka, naj nam v prihodnji številki »Poštnega Glasnika« pojasni, kaj je prav za prav anitchambrist. Tukaj v Mariboru imenuje tam pa tam kak zagrizen nemčur nas primorske begunce, Čiče. Pojasnite nam, ali ni beseda antichambrist morebiti isto.
Uradniku, ki je pokopan v odgovorno in naporno delo, a se vrhu tega odlikuje z vljudnostjo, se, če le mogoče, postreže, ker bi bilo greh pustiti ga stradati. Bodimo ljudje, ker okrepčila je vsak potreben, ki je iz krvi in mesa, torej tudi uradnik, ki mnogokrat ne more zapustiti odgovornega mesta, da bi si sam poiskal okrepčila. Že čut humanitarnosti veleva, da pomagamo bližnjemu. V tem oziru, mislim, ne odreče noben uslužbenec pomoči. Nekaj drugega pa je, če se ozmerja uslužbenec z besedami, za katere se morajo drugi zemljani zagovarjati pred sodiščem, če mu prinese jedila, ki mu slučajno niso dovolj sveža.
Predpogoj vsaki disciplini je dobra in modra vzgoja. Kakršen je učitelj, takšen je po navadi njegov učenec!
Tovariš — ki meni, da urad ni kavarna, kjer bi se pila črna kava. Tudi se jezijo kavarniški uslužbenci zaradi posode. Pripravljen je dokazati, da je neki uradnik zahteval, da se odnaša nočna posoda izpod njegove postelje, ker je mislil, da je tudi to služabniški posel. Časi so minili, ko je gefrajtar poslal v kantino po ogrsko cigareto pet mož s plohom za menažo.
No in sedaj smo povedali vse. Ljudje božji, čemu je bilo toliko razburjenja. Objektivnost nam menda
Zlatorog
Ne kupujte importiranega inozemskega mila, kajti to milo je veliko draže. Vsaka gospodinja mora dandanes štediti, zato naj rabi samo
ZLATOUO G-MILO
katero je v kakovosti vsem importiranim milom zajamčeno enakovrstno, ako ne boljše.
Glavno zastopstvo za Kranjsko:
R. Bunc in drug, LjuUjStia, GospOSVetsiffl CESta Steil. I
mora pripoznati vsakdo. Vprašate mogoče še, kakšno je naše mnenje. Naše mnenje se krije z onim poštnega ravnateljstva. Da ne bo trpela služba, naj gg. predstojniki določijo služabnika, ki bo hodil po okrepčila ob določeni uri. Koliko se lahko prihrani nepotrebnih stopinj s tako odredbo. Smo za to, da se uradništvu postreže, a smo istočasno odločno zoper vsako izrabljanje ali šikaniranje, ali da bi zaradi tega služba trpela. S tem končamo debato o disciplini in dovolimo samo dopisniku, da nam razjasni antichambriste.
Po naročilu: O.
Neopravičeno razburjenje.
Že opetovano smo zaznali za razburjenje kakega tovariša ali cele stanovske skupine zaradi kakega članka v »Poštnem Glasniku«. Prišlo je celo tako daleč, da je že tu pa tam kdo zaradi tega odpovedal list, kar je storil pač zelo nepremišljeno. To pa zato, ker je uprava lista ali »Zveza« pri tem popolnoma nedolžna. Saj vendar ne izvirajo razne kritike in članki slične vsebine iz uprave lista, oziroma iz odbora »Zveze«, temveč prihajajo od raznih tovarišev. Vsakdo pa ima pravico razvijati v listu svoje misli in naj te tudi včasih zadenejo v živo. To smo izrečno poudarili v naši prvi številki in poudarjamo še danes. Smo mnenja, da ima vsaka stvar dobro in slabo stran.
Na drugi strani pa je vsakemu prizadetemu ravno tako prosta pot, na slične članke odgovarjati. S takim postopanjem se navadno marsikaj razjasni in popravi.
List je vendar zato tukaj. Vsakomur je na razpolago, kdor kritikuje stvarno in ne napada osebno. Na ta način izvemo vsi, kaj komu ni prav in imamo priliko neutemeljena ali pretirana izvajanja pobijati.
Istotako nekateri stresajo svojo jezo in zvračajo krivdo na list ali organizacijo zaradi kake nove ministe-rijalne naredbe» po kateri se smatrajo na kak način materijalno oškodovane ali zapostavljene-
Neglede na to, da so velikokrat taka domnevanja neopravičena, moramo označiti slično postopanje kot docela napačno in krivično. Vprašamo se le: Jeli smo pod prejšnjim režimom vedno vse dosegli, kar so zalite* vale za nas naše organizacije? — Po presledkih dolgih let so nam vrgli sem in tja kako drobtinico in bili smo zadovoljni in hvaležni. Molčali pa smo! — Toda takrat so bile normalne, urejene razmere!
Danes je stvar drugačna! Iz konglomerata službenih in osebnih predpisov raznih prejšnih uprav, oblasti, iz tega velikanskega kaosa hočemo, da nam naj naše mlade, šibke in needine organ, v povojnih razmerah stvorijo, ozir. izsilijo od vlade ono, kar nam niti stara avstrijska uprava ni mogla dati, ali nam je dala v malih dozah, v presledkih dolgih desetletij. Res je, da so naši tovariši v Češkoslovaški, Nemški Avstriji in drugod že več dosegli kot mi. Pomisliti pa moramo, da so ti tovariši, te organizacije in njih države imele pri tem delu dosti lažje stališče, ker je njih sedanja uprava sestavljena iz enotnih upravnih teles bivše Avstrije, to je le ene države. Ne bodimo tedaj nepotrpežljivi, ali bolje rečeno, ne delajmo nikomur krivice, ki je ne zasluži, ne razburjajmo se, ker smo zato neopravičeni.
Vsak poedini si naj rajši izpraša svojo vest in ji odgovarja na tale vprašanja:
1.	Ali sem sploh organiziran?
2.	Ali sem naročen na strokovni list? Ali ga podpiram s svojim sodelovanjem?
3.	Ali podpiram naše organizacije in njih delo z nasveti, gmotno? Ali delujem pri njih aktivno?
4.	Kaj sem doslej storil v naš'stanovski prid?
Ko si bo dal odgovor» potem naj sodi, koliko je
bilo pod danimi razmerami mogoče doseči organizaciji, ki je od svojih članov tako vsestransko podprta! S tem, kar smo napisali, bomo morda marsikoga ozdravili od tarnanja in ga pritegnili k sodelovanju. To vsaj je naš namen.
Z zavestjo, da je naša organizacija doslej vršila svojo dolžnost, kličemo vsem složno na delo! Opustite zabavljanje in neopravičeno razburjenje in pričnite po malem s pozitivnim delom! — Potem bodo uspehi drugačni!	.....ar.
Strokovni del.
Poštanska štedionica in čekovni zavodi.
(Konec.)
V zadnji odstavek tega članka, ki je bil natisnjen v 14. številki našega lista, se je vrinila tiskovna pogreška. Izplačevati se ne namerava 18 odstotkov ampak samo 1 :S odstotka.
Najmanj razumljiv nam je člen 28. naredbe, ki pripoveduje o razpolaganju imovine. Doslej so imetniki odpovedovali in preodkazovali samo s čeki, a odslej se bo to lahko delalo tudi s plačilnimi nalogi. Kakšni so ti plačilni nalogi, nam ni znano. Dunaj in Budimpešta jih nista imela. Naredba ne pozna več jako praktičnih bla-gajničnih čekov, ki se niso glasili na nobeno ime, ampak so imeli na_ prostoru, ki je namenjen za naslovnika, samo črto. Škoda! Čeki, ki se naj izplačajo a vista v gotovem novcu, se smejo glasiti samo na ime donositelja. Take čeke smo smatrali vedno za imenske in smo zneske odpravljali izključno le z nakaznicami.
Odredbe o prometu z vrednostnimi papirji nas ne zanimajo posebno, ker bo poteklo še več vode mimo Beograda, preden bomo iztrgali bankam ta posel.
Reklamacije radi vplačil, izplačil, obresti in taks se bodo reševale samo v roku treh let. Po tem roku ugasne jamstvo poštne uprave. Za reklamacije poštnih pošiljk veljajo roki poštnih predpisov. Vlogi v hranilnem prometu in imetja na tekoči račun zastarajo z obrestmi vred v 30 letih v korist štedionice, če se ni v tej dobi izvršilo niti vplačilo niti izplačilo. Leto dni pred potekom roka bo štedionica, oziroma čekovni zavod opozoril v »Službenih novinah« intercsirane osebe na izgubo, ki jim preti.
Poštnine in vseh sporednih poštnih taks so oproščeni dopisi poštne štedionice in čekovnih zavodov, ker so poštne ustanove, tako tudi prijava za sprejem v promet poštne štedionice, odnosno čekovnih zavodov, vprašanja strank in odgovori na vprašanja. Ker se tu navaja izrečno, v katerih slučajih so dopisi strank poštnine prosti, kakor prijave, vprašanja, bi se lahko sklepalo, da v vseh drugih slučajih ne veha ta ugodnost in to še posebno, ker manjka koncem stavka »i. t. d.« Potem bi morale plačevati stranke poštnino za vse pošiljatve, ki vsebujejo čeke in teh je 90 odstotkov. To je gotovo stilistična napaka, ki pa je ni odstranila niti leta 1920 v Sarajevu tiskana osnova, ozir. obrazloženje. Poštninsko prostost bi bilo treba bolje obrazložiti, ker izraz »poštnine in sporednih taks« nikakor ne zadostuje. Sporedna je menda le priporočnina in pristojbina za povratnice. Čekovni računi poštnih oblasti in pošt so oproščeni manipulativnih in pro-vizijskih pristojbin. Novo, pravilno in pošteno! Napačno je bilo dosedanje prakticiranje, da je čekovni zavod zaračunal vse pristojbine poštnemu ravnateljstvu, a sam je bil oproščen vseh poštnih taks.
Štedionica in čekovni zavodi uživajo poštninsko prostost le kot poštne ustanove in bi ta ugodnost takoj ugasnila, če bi se čekovni zavodi podredili kakemu drugemu resorju.
Brezplačno bomo lahko tudi brzojavili in v prav nujnih slučajih celo telefonirali, ker bodo za nas veljali menda isti predpisi kakor za poštne oblasti.
Pridemo do najvažnejšega. Iz dohodkov, ki jih daje plodonosno naložen denar, se morajo izplačati obresti in vsi upravni stroški. Ako je to mogoče, se seže po rezervnem fondu. Ako tudi tega ni, se naredi posojilo iz tekočih prihodkov poštne in telegrafske uprave, 'laki dolgovi se morajo vrniti brezobrestno iz prebitka, ki ostane koncem poslovnega leta. Če ni prebitka, se primanjkljaj upošteva pri državnem proračunu in sicer v razpredelku ministrstva pošta i telegrafa. Čisti dobiček, ki ostane po vrnitvi imenovanega posojila, se uporabi tako:
Do 5 odstotkov za nagrado onim uslužbencem, ki so s svojim delom zaslužili posebno nagrado. Višino ugotavljajo zopet trije ministri.
30 odstotkov odpade na rezervni fond, ki mora doseči 5 odstotkov stanja vseh vlog v hranilnem, čekovnem in virmanskem prometu, a ne sme presegati zneska 20 miljonov dinarjev.
Kar ostane, se prenese v državno blagajno kot bud-žetni dohod poštne uprave.
Najmanj, samo 5 odstotkov ostane za nagrado pridnih uslužbencev, a nas ravno ta mala postavka najbolj zanima, ker je oni, ki je ustvarjal naredbo, res veliko in pametno mislil.
Štedionica in čekovni zavodi so s tem ukrepom v malem socijalizirani, ker bo vsak pridni delavec lahko deležen dohodkov delodajalca.
Paziti bomo morali na vsak, še tako malenkosten izdatek, da bo letni obračun kolikor moči aktiven. Paziti bomo morali pri pisarniških potrebščinah, razsvetljavi, kurjavi in adaptacijah. Največ bomo lahko prihranili pri pisarniškem osobju in se bo v doglednem času zgenil cel zavod, ako bo kak oddelni predstojnik zahteval novo moč.
Za sedaj bomo izkazali gromozenski minus, ki bi bil pa še veliko večji, da ni dr. Pestotnik v zadnjem trenutku poverjevanja s srečno potezo loči! čekovni zavod od poštnega ravnateljstva.
Po mojih mislih ima čekovni promet samo dva glavna namena, ki sta: Omejitev cirkulacije kovanega oziroma sedaj papirnatega denarja ter osredotočenje vsega odvišnega denarja v državnih blagajnah. Ta dva namena bomo dosegli le, če obrestujemo nam zaupani denar, a to storimo lahko samo takrat, če sami z imetjem trgujemo ali bolje, obratujemo. Kaj nam pomagajo stomilijonske številke, če je v blagajni komaj toliko denarja, da s težavo sproti rešujemo odpovedi. Malo smo si opomogli na ta način, da smo na lastno roko drezali v Beogradu, česar bi pa ne mogli storiti ako bi bili podrejeni poštnemu ravnateljstvu. Z obratom raste dobiček.
Računsko poslovanje poštne štedionice in čekovnih zavodov je podvrženo kontroli najvišje državne računske oblasti.
Omenimo naj še, da po najnovejših vesteh hranilne knjižice ne bodo veljale 16 kron, kakor smo zadnjič poročali. ampak se bodo v Ljubljani dobile po 8 kron. Tudi ta cena je za vloge po 1 dinar precej visoka. Najmanjši vlog bi moral biti 40 kron. Hranilne karte naj se odpravijo, ker so efektivni stroški previsoki. Poštno upravo bi veljala karta in deset znamk približno 1 k 60 v. a od denarja, ki bi ga naložil šolski paglavec, bi ne dobili skoraj nikakih obresti. Tudi nabava posebnih poštnih hranilnih mark naj se opusti.
Gospodarski in stanovski del.
Pojasnila k uredbi o dinarskih plačah in pragmatizaciji
Zaradi te naredbe prihaja »Zvezi« toliko vprašanj posameznikov, da bi morali vsaj tri uradnike namestiti, ki bi vsakomur odgovorili. Veliko pa je tudi takih vprašanj, katera nam more pojasniti le ministrstvo. Obe naredbi različno tolmačijo posamezna ravnateljstva, kakor tudi osobje. Istina je, da so nekatere kategorije slabo odrezale.
Predsedstvo »Zveze« zbira materijal na podlagi pritožb in vprašanj. Stopilo bo v dogovor z organizacijami drugih pokrajin, da se zedinimo z njimi v posameznih točkah in potem interveniramo pri ministrstvu, da popravi nedostatke.
Posameznikom na njih vprašanja ne bomo odgovarjali, temveč bomo v listu priobčevali splošna pojasnila, v katerih bo vsakdo našel zase odgovor. Na vprašanja posameznih ravnateljstev je poslalo ministrstvo sledeča pojasnila:
Pragmatični uradniki se uvrste po činovnem razredu, v katerem so se nahajali 1. rnajnika t. 1.
Za uvrstitev v nova zvanja in plačo je merodajen dan imenovanja v dotični čin. razred.
Dan, katerega je dosegel uradnik po časovnem napredovanju prejemke višjega čin. razreda, ne pride v poštev za uvrstitev v novo klaso.
Praktikantom se začasno sicer nakažejo osebne in rodbinske doklade po novi naredbi, a nove plače z vsemi dokladami skupaj ne smejo biti ne večje, ne manjše od dosedanjih skupnih prejemkov in to dotlej, da reši to vprašanje poštno ministrstvo skupno z ministrstvom financ. Isto velja za aspirante, stalne in začasne pomožne sluge, pisarniške pomočnike in uradne pomožne moči. K tej točki dostavljamo, da določa dra-ginjske doklade le finančno ministrstvo sporazumno z resortnimi ministrstvi za vse državne uslužbence, torej tudi za nas, čeravno smo izvzeti iz splošne uredbe. Navedenemu osobju se bodo tudi v drugih resortih dra-ginjske doklade določile s posebno uredbo.
V sledečo višjo klaso ali zvanje se bo vbodoče napredovalo z imenovanjem. Avtomatsko napredovanje se ukine in s tem so ukinjeni vsi tozadevni zakonski predpisi službene pragmatike.
Kako se bo vbodoče za napredovanje iz klase, v katero je bil uradnik uvrščen 1. maja t. 1. v višjo klaso vračunala ona doba, ki jo je prebil pred regulacijo v enem činovnem razredu, bo ministrstvo naknadno razjasnilo.
Odbitek 30 odstotkov od plače, ki se smatra kot stanarina, se upošteva le pri odmeri dohodninskega davka. Pri določitvi službene takse (odredbine) se upošteva cela nova dinarska plača.
Nadpoštarji, poštarji in oficijanti se prevedejo v nova žvanja in plače na podlagi člena V, točke 9 nove uredbe.
Poštarji in oficijanti, ki so dovršili 4 leta se uvrste v plačo 1515:60 din.
Poštarjem in oficijantom, ki še niso dovršili 4 službena leta, gre 1200 din., ozir- 1500 din., če imajo več ko dve leti službe.
Poštarji in oficijanti, ki so bili certifikatisti, se uvrste v nova zvanja in plače brez ozira na leta, ki so jih odslužili v vojaški službi.
Na vprašanje ravnateljstva, kako se uvrste poštni aspiranti z več kot 4 leta službe, je ministrstvo odločilo, da se uvrste začasno v privremene poštarje 1. klase s plačo 1500 din.
Nadpoštarjem in poštarjem, ki niso uvrščeni v dinarsko plačo od 3031:20 din. ne gre zvanje »upravnik«.
Prometni in poslovni uradniki XL in X. čin. razreda se ne morejo dodeliti direkciji v stalno službovanje.
Uslužbencem, katerim so se prejemki dosedaj nakazovalo mesečno nazaj, se nakazujejo na isti način tudi dinarske plače.
Ravnateljstvo je po naredbi ustavilo vsem rodbinsko doklado za otroke, ki so po 1. majniku dovršili 16. starostno leto, če ni bilo iz predležečih vprašalnih pol natančno razvidno, da otrok ne obiskuje šole, ali da je duševno ali telesno nesposoben za vsako prido-bitvcno delo. Za take čez 16 let stare otroke je treba v bodoče prositi ravnateljstvo za nadaljno nakazilo doklade. Verodostojno je dokazati, da otrok študira ali pa da je nesposoben za delo.
Uslužbenstvo v njegovem interesu opozarjamo, da takoj javi ravnateljstvu vsako izpremembo v številu članov, ker se ne bo v primeri zamude nakazala rodbinska doklada od dne spremembe, temveč od dneva prijave.	Predsedstvo »Zveze«.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Poštni sluge z dežele.
Mnogo naših tovarišev po deželi se ne zaveda kako v važnih trenutkih da živimo, zakaj bližajo se dnevi, ki bodo usodepolni za naš obstoj in izboljšanje našega žalostnega, lahko rečemo sramotnega položaja, v katerega smo priklenjeni dolgo vrsto let. Vsak zadnji hlapec nas prekosi v svojih pravicah. Vsak pastir ali hlapec, če služi dve leti pri enem gospodarju, ima zajamčen 8-dnevni letni dopust, poštni sluge na deželi pa ne dobe niti po dvajsetih letih nobenega dopusta, čeprav delamo mnogi po 14 ur službe na dan, mnogi še dalje, in smo izpostavljeni raznim slabim vremenskim nezgodam veliko bolj kakor tovariši po mestih. Ako si tako nesrečen, da zboliš, gorje ti. Ne morda zaradi bolečin samih, doleti te še drugo zlo. Odtrgajo ti od mesečnih prejemkov že od prvega dne bolezni toliko, da ni živeti ne umreti. Tega pri erarnih poštnih slugah ni, zakaj mi na deželi smo ljudje slabše vrste. Kdor ne more s tem živeti, naj pogine.
Kakor se splošno čuje, se bližajo časi, ko se bo odločevalo za naše izboljšanje v obliki službene pragmatike, katera se bo, kakor se govori, v kratkem obravnavala doli v Beogradu. Vsak stan javnih nameščencev se trudi, da spravi svoje želje in zahteve na merodajna mesta in jih kolikor mogoče uveljavi.
Kake želje in zahteve so pa naše, poštnih slug po deželi. Že leta in leta zdihujemo po njih. Leta 1914 je bila zadeva dobro napeljana nam v korist. Takrat smo že skoraj upali, da se nas ljubi Bog enkrat usmili. Prišla je pa nesrečna vojna in pokopala vse naše velike nade. Ista pragmatika pa ni zaspala, ampak se je pred dobrim letom udejstvila v polno zadovoljnost sedanjega služabništva. Marsikateri je danes že v poduradniški katergoriji. To je namreč pri naših bivših tovarih onkraj državne meje. Kar je tam, upamo da bi bilo tudi pri nas mogoče. Gospodom delegatom, ki pojdejo v Beograd zastopat koristi svojih tovarišev po Sloveniji, polagamo toplo na srce sledeče enostavne zahteve:
1.	Podržavljenje in izenačenje v polnem obsegu s pravicami, ki jih uživajo ppduradniki in sluge pri erarnih poštah-
2.	Poštnini slugam na deželi naj se da prilika, da po službenih letih napredujejo v višje službene stopnje in prejemke.
3.	Kdor ima deset let službe, naj se takoj uvrsti v čin poduradnika.
To so kratke naše zahteve, od katerih ne odnehamo nikdar. Mi opravljamo eno in isto delo in imamo vsi enega gospodarja. Imamo prav iste dolžnosti, zakaj bi
pa enakih pravic ne imeli? Skozi naše roke gredo vsak dan stotisoči denarja, (piscu teh vrstic še več), ki ga prenašamo na vlake. Pri erarnih uradih je to podurad-niško opravilo. Prosimo torej gospode delegate, da si prizadevajo zaceliti našo rano. Naj tudi mi začutimo blagor, ki ga nam je prinesla toliko zaželjena svobodna domovina.	ž. T.
Orga nizatorično gibanj e.
Zapisnik
širše odborove seje »Zveze poštnih o r-g a n i z a c i j v Ljubljani« od 18. avgusta 1921 ob V28 uri zvečer v mestni posvetovalnici.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsedstva,
2.	Došli dopisi,
3.	Udeležba »Zveze« pri proslavi 70 - letnice dr. Tavčarja kot pisatelja in bivšega župana,
4.	Slučajnosti.
Predsednik ugotovi sklepčnost in otvori sejo ob V« 8 uro zvečer.
Preden preide na dnevni red poudarja težko izgubo, ki je zadela ves jugoslovanski narod ob smrti Nj. Vel. našega kralja Petra. Govori o njegovih neprecenljivih zaslugah za našo osvoboditev. Pozove navzoče, da se v znak žalosti vzdignejo s sedežev in zakličejo trikrat slavo Njegovemu spominu. Živel naš novi kralj Aleksander! —
Ad 1. a) Predsednik poroča o deputaciji.\ki je šla 18. t. m. li kralj, namestniku Ivanu Hribarju, da mu izreče sožalje o priliki smrti Nj. Velič. našega kralja Petra.
b) Omenja pomanjkljivost naredbe o izenačenju plač, zlasti pa to, da prihajajo iz Beograda razne mini-sterijalne naredbe, ki nam nikakor niso v korist. Izraža potrebo, da takoj ugotovimo vse nedostatke te naredbe in da se naj zato skliče konferenca, na kateri bi bile zastopane vse skupine. Na podlagi sklepov te konference bi šla potem osebni poročevalec poštn. ravn. g- nadko-misar dr. Lebar in predsednik »Zveze« k ministrstvu v Beograd, da tam vse nedostatke pojasnita in izravnata. — Predlaga naj vsaka organizacija »Zvezi« javi v treh dneh po dva zastopnika za konferenco. Razpravljale naj bi se ločeno uradniške in poduradniške oziroma služabniške zadeve. Predlog se sprejme.
Ad 2. a) Reši se dopis Mariborskega društva št. 507, od 10. avgusta 1921., o posojilu 20.000 kron, ter se ukrep predsedstva, ki ga je zaradi nujnosti storilo naknadno odobri.
b) Dopis upravništva »Poštanskega Glasnika« v Beogradu se reši tako, da se naj do končne ureditve razmerja pokrajinskih organizacij do »Saveza«, ki se bo v kratkem izvršila z obojestranskim sporazumom, naroči po 10 izvodov »Poštanskega Glasnika« na naslov »Zveze«. Ti izvodi se plačajo iz blagajne »Zveze« in vsakokrat sorazmerno porazdele na posamezne organizacije.
Ad 3. Predsednik naglasa velike zasluge, ki jih ima za slovenski narod dr. Ivan Tavčar kot pisatelj. Spominja se tudi dobrot, ki smo jih uživali javni nameščenci za časa vojne, ko je bil on na čelu ljubljanske občine. Dolžni smo mu zahvalo in zato predlaga, da se udeleže člani »Zveze« korporativno serenade v proslavo njegove 70-letnice. Enoglasno sprejeto.
Ad 4. Stavi se predlog, naj »Zveza« vse potrebno ukrene, da se v Beogradu v kratkem prične s predelavo pragmatike. — Sprejeto.
Seja zaključena ob 9 uri zvečer. Tajništvo.
Razne vesti.
t Poštar Janko Praprotnik je umrl dne 22. avgusta v bolnipi v Ormožu po dolgotrajni in mukapolni. bolezni. Janko je bil priden in vnet član naše organizacije. Blag mu spomin.
Zahvala. Podpisani se najsrčneje zahvaljuje vsem nameščencem poštnih uradov Maribor 1 in 2, ki so nabrali 1.684 kron in mi s tem pomogli v moji bolezni. — Ferdo Klavora, poštni uradni sluga, Maribor.
Zahvala. Podpisani se najprisrčneje zahvaljuje Osrednjemu društvu poštnih in brz. uslužbencev za Slovenijo, podružnica Maribor, za podporo 505 kron.
—	Fran Krepek, poštni poduradnik, Maribor 1.
Zahvala. Podpisana vdova selskega pismonoše še najprisrčneje zahvaljuje Osrednjemu društvu poštnih in brz. uslužbencev za Slovenijo, podružnica Maribor, za podporo 1.000 kron. — Ob tej priliki pa priporočam vsem poštnim in brzojavnim poduradnikom, slugam in selskim pismonošam, da pristopijo k temu društvu, katero je že v začetku svojega delovanja pokazalo, da dela samo v dobrobit svojih revnih članov. — Genovefa Fosnerič, vdova.
Zahvala. Podpisani se zahvaljujem »Osrednjemu društvu poštnih in brzojavnih uslužbencev«, za bolniško podporo. — Fran Šuštar, ur. sluga.
Prošnja. Udova pred kratkem umrlega nadpoštarja Franca Ambrožiča v Domžalah se je obrnila na »Zvezo« za podporo. Družina se nahaja v veliki bedi. Prvemu udarcu je sledil še drugi. Štirinajstletni sinko je tudi nevarno zbolel. Prosimo nujno pomoči! Darovi naj se pošiljajo na predsedstvo »Zveze«.
Za zgled naj nam bodo tovariši in tovarišice zagrebške poštne organizacije! — To mnenje mora izreči vsakdo, kdor čita njihovo glasilo »Pošta«. — Oglejmo si samo mnogobrojne stvarne članke v tem listu, v katerih razvijajo razni avtorji svoje izborne ideje na raznih poljih. Jako je prav! V strokovni list naj piše vsak, kdor ima dobre misli, urednik pa ga naj samo urejuje.
—	1’udi ima zagrebško glasilo vedno poseben razpre-delek za »Poštni dom«, v katerem pridejo do izraza razni nasveti in načrti in kjer se objavljajo prispevki za to prepotrebno zgradbo. Nabrali so v teku dobrega pol leta 57.000 kron in to samo z manjšimi zneski prostovoljnih prispevkov. Iz tega se zrcali stanovska zavest naših hrvatskih tovarišev. — Posnemajmo jih v vsem tem tudi mi! — Pišimo v list, da bo raznoličen in zanimiv! Ne zabimo, da imamo tudi mi že osnovan fond za^»Pošfni dom« v Ljubljani, kjer naj bi bilo središče našega dela in zavetišče nas vseh, seveda tudi onih, ki prihajajo v Ljubljano z dežele. Ker pa je naš fond še jako skromen, in se ga je spomnilo šele par tovarišic in tovarišev, je treba napeti vse moči, da ne zaostanemo preveč za hrvatskimi tovariši.
K novi stanovanjski naredbi! Podrobnosti te naredbe lahko vsak tovariš preštudira v »Službenem listu poštnega ravnateljstva« štev. 37., ki je v vsakem uradu uslužbencem na razpolago. Ker pa nekateri hišni gospodarji naredbe nikakor nočejo razumeti in so stanovanja v resnici 4 do 5 krat podražili, omenjamo samo člen 5 naredbe- l'a zadene nas vse, ki živimo ob stalni plači ali pokojnini. Nam sme hišni gospodar podražiti stanovanje v smislu te naredbe tako, dase osnovna najemnina, to je čista najemnina brez raznih % jJavkov, ki se je plačala 1. julija 1914, pomnoži s številom tri. — Glede pritožb najdemo navodila tudi v označenem »Službenem listu«.
V uvažemnje! — Vsi oni tovariši in tovarišice, ki so na podlagi naredbe o izenačenju plač na kak način
I prikrajšani, naj se s svojimi vlogami obračajo naravnost na zvezo, ne pa na poštno ravnateljstvo. Vloge naj bodo kratke, a vendar jasno utemeljene. Ne mučimo ljudi, ki bodo vso to tvarino obravnavali z dolgimi izvajanji, ker se na kratko pove isto. Vsi taki slučaji se bodo obravnavali na posebni seji, ki bo potem predložila ministrstvu jasne predloge za spremembo imenovane na-I redbe. — Pri tem opozarjamo tovariše na sledeče: Prikrajšan je oni, ki je z ozirom na svojo staro plačo uvrščen v drugo plačilno stopnjo, namesto v ono, v katero bi resnično spadal. Ako je n. pr. kak mlajši tovariš dosegel isto plačo kot oni po letih starejši, to ni smatrati za prikrajšanje. !’o moramo smatrati kot prednost za vse one, ki so in pridejo za nami. — Vsak posameznik naj svoj položaj natančno prouči.
Lastna godba. — Vsled poziva v naši zadnji številki se je prijavilo že nekaj tovarišev, ki bi sodelovali pri naši godbi, vendar je to še premalo. Zato prosimo ponovno, da se vsakdo, ki je izvežban v kakem glasbilu takoj prijavi. — V poštev pridejo tudi tovariši iz drugih mest in z dežele.
Akcija za pobijanje draginje, ki so jo spomladi započele pri vladi »Zveza jugoslov. železničarjev«, »Zveza poštnih organizacij« in »Zveza javnih nameščencev in upokojencev« v Ljubljani, se je zopet energično pričela. Natančneje o tem bomo poročali prihodnjič. Eno je jasno, da pod sedanjimi razmerami javni nameščenci ne bomo mogli izhajati in da je hitra odpomoč brezpogojno potrebna bolj ko kedaj poprej.
Prošnje za premestitev z dežele v Ljubljano, Celje in Maribor se množe z vsakim dnem. Vse bi rado službovalo v mestih. Ce bi hotelo ravnateljstvo vsem takim prošnjam ustreči, bi moralo vse poštne urade preložiti v mesta. Največ takih prošenj je iz vrst tovarišic. Pri najboljši volji jih ne moremo podpirati, ker jih je preveč. Zveza pa tudi ne sme uganjati protekcije, temveč mora podpirati v prvi vrsti starejše tovariše in tovarišice.
Predsedstvo »Zveze«.
Oblačilnica za Slovenijo v Ljubljani. Na podlagi informacije pri imenovani oblačilnici naznanjamo tovarišem in tovarišicam izven Ljubljane, da lahko tudi oni naroče razno blago za obleko in perilo proti odplačilu v 10 mesečnih obrokih. Kot jamstvo zadostuje uradna izjava uradnega predstojnika, da bo urad skrbel za odplačilo ob pravem času. Za vsakega naročnika je podati posebno izjavo, ki naj se izroči oblačilnici za Slovenijo v Ljubljani pri nakupu ali naročbi blaga Vzorcev oblačilnica ne razpošilja, pač pa je navesti pri naročbi kakovost in barvo blaga. Cene so sledeče: za volneno blago od 240 do 400 kron meter, nevaljano sukno (Loden) okroglih 360 kron, bombaževina (Zeug) za otroke 70 do 90 kron, ki na je 1 do 1:20 m široka, rjavo platno za perilo 24 do 28 kron, belo 26 do 36 kron. Ako želi kdo posredovnja, se lahko obrne na »Zvezo«.
Poštnim uradom ponujam po lastni izkušnji kot prvovrstno ugotovljeno črnilo v sledečih barvah: črno, rdeče, modro, zeleno in vijoličasto. Vse vrste kot proizvod znanstveno preizkušene, popolnoma čiste in pristne kemične zmesi »konit«, so izdelane v enakomernih tabletah, kojih vsaka zadostuje za eno desetinko litra najboljšega črnila, kakor ga v tej kakovosti pri nas sploh ni dobiti. — Črnilo je popolnoma čisto, jasno v barvah, teče enakomerno izpod peresa, ne maže papirja, ne kvari peresa, pisava se hitro posuši, razen tega za moje črnilo ni treba pri nabavi plačevati dragih steklenic, ker ostane kemična zmes »konit« neomejen čas neizpremenjena. — Za napravo črnila se raztopi tableta dotične barve v desetinko litra vroče, čiste vode in črnilo je takoj rabljivo. — Na naročila pošljem
uradom črnilo v obliki tablet, navede naj se samo količina in barva. — Cena je po lastnih stroških določena na 5 kron za desetinko litra; pošiljki priložim čekovno položnico. — Poudarjam še posebno, da tako izvrstnega črnila po tej ceni ni dobiti drugod, ter da se s sigurnostjo pričakuje, da se vsi kemični proizvodi, torej tudi črnilo v doglednem času še podraži.
Karol Tiefengruber, višji poštni oficijal, Maribor 2.
Ivan 'Albrecht: Malenkosti. Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, »Narodne knjižice« 28. in 29. snopič. Cena broširani knjižici K 18;—-. Dobili smo knjižico na ogled in jo priporočamo.
Odgovorni urednik Janko Tavzes, višji poštni oficijal, Ljubljana. Izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo“ v Ljubljani. Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani.
Modna in športna trgovina za damo in gospodo
P.lapK, Ljubljana
nasproti glavne pošte. (45>

I,
tl 9]
Največja izbira damskih oblek, bluz, plaščev in nakitnib predmetov, dalje klobukov za gospode, ------ = perila, kravat in drugega.	,	=
7
[o
sn	rss		
E E en	Trgovina usnja	3 3 ra
CJ E E E	Anton Kunsfek	La 3 3 3
E E en	Ljubljana, Kopitarjem ulita štev. ?	S 3 na
E	priporoča svoje veliko zalogo usnja	L3 3
E	v vsaki množini.	3
CJ E	(51)	Cene solidne in nizke.	3 3
BOBEQQBBOOEOOBSBQIÄlOQfflGJQBS		
Barvnih trakov ogljenega papirja, razmnoževalnih aparato in vseh pisarniških potrebščin.
Mehanična delavnica za popravila pisalnih in računski strojev ter kontrolnih blagajn.
FRAN ŠKAFAR
Ljubljana, Rimska cesta 16
se priporoča za vse stavbene in pohištvene mizarsk
izdelke.
ZaSoga pohištva!	Solidne cene
vrdka Josip Peteline D Ljubljana
II ii do)	Sv. Petra nasip št. 7
ii
zaicfga'== šivalnih strojev 12^ZV'
rijal kot pred vojno. — Igle, olje in vse pos mezne dele. — Galanterijo, modno blago, n j-gavice, srajce, na debelo in drobno.
Ugodni plačilni pogoji
Ü-
JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD
Marijin trg štev. 8.
r. z. z o. z.
V LJUBLJANI.
Wolfova ulica štev. 1.
Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLJNJI LENDAVI.
Poštni čekovni račun štev. 11.323. Telefon štev. 54.	Brzojavni naslov: Jugoslovanskikredit, Ljubljana.
SPREJEMA hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
2 O
Hranilne vloge se izplačujejo _________brez odpovedi
Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru.
čistih brez odbitka, izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice.	(49)
Denarni promet v lanskem letu: 128,000.000 K. — Jamstvena glavnica 2 in pol milijona K.
-m
J
Trgovci! Tntatl! POZOR!

Cigaretni papir, stročnice, Oleschau papirčke z vodotiskom, pisalni papir, rokavice, sukane, bombaž, kremo, ličilo, konjske ščetke, vezalke, sesalke, plavila ter vsako vrsto galanterijskega in manufak-turnega blaga kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri c«)	tvrdki
Oroslav Čertalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 33
kuhinjsko posodo, cement, lepenko, železne blagajne, smodnik, dinamit, dinamon, strelne kapice in vrvico ter vse v železniško stroko spadajoče predmete edino le^pri stari (62)	domači tvrdki
FR. STUPICA
Ljubljana, tosp^pielgka sastal
Zaloga raznega usnja priporoča
ANDREJ SEVER
V LJUBLJANI, Prešernova ulica 9,
(Restavracija Perles).	[63]

S5
Sä
H
H
6
I
IH. Kuštrin
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarneWal-ter Marting. — Autoga-raže in autodelavnice s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod
—-----——■——*—■ vodstvom inženirja v
centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovor, automobilov
Centrala:
Ljubljana,
Rimska cesta štev. 2.
Podružnice:
Ljubljana, Dunajska cesta 20, tel. štev. 470. .Maribor, Jurčičeva ulica 9, telefonska št. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica broj 3.	[«]
BBBBBBBaBBBBBBSSHKBlIBBaBBBBaBBBBBflBaBa
O
ra
C C
cD .2,
>w 3
<D 3
a j’ IL
o
£
>(/)
bc
_o
Trgovcem v Jugoslaviji!
Galanterija — Pletenine
£ „ § “
“	_ S 3 o > = —	.9
•< J N O.
C3 ^
S uVŽ
^ N M-g
g
(47)
O)
.s> r c: .
>N dJ p, OJ
'.Š, S N *o
C3 O — v-
„PF/\FF“ šivalne stroje „PUCH“ vozna kolesa Pnevmatiko in drugo
priporoča
IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica 7.
Velika Hn«|S|s rjnntmlo? razhčne pneumatike tudi za otročje zaloga liUvill QlJUnüiUU vozičke, šivalni stroji in vsakovrstni deli po ceni pri Batjel-u, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otročji vozički, šivalni stroji itd. v popravo. (48)
Mehanična delavnica Karlovška cesta št. 4.
najmodernejše obleke, površnike za gospode, kostume, pomladae toalete za dame.
Obračanje obielt, moderniziranje kostumov v osmih dneh. Lastna zaioya najfinejšega blaga in žimic (Rosshaar) za obleke. Uradništvn obleke na obroke!	Cene delu za moške obleke 600 H, ženske kostume 6S0 K.
S. Potočnih, Šeienburgova ulica 6|I, Ljubljana.
(39)