f Stalna plačana v gotovini rrn Abb. postale i gruppo Lena 7U lir TRST, nedelja, 1. marca 1970 Leto XXVI - St. 51 (7545) Orel Ste- laver u rdon) Starc jrita) J ca) , GC Sol*#' lorif' oper'«) ) lorie*1 ?a) >rica) :a) rica) :a) P i-i > f ,ter° « i !» ‘ Ji/ NAUK DEŽELNIH VOLITEV NA KOROŠKEM RAZSTAVA « KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH 1 y, > % i?§ d i/ vAs y -----:ovano veličastni u- koroške socialistične pri zadnjih nedeljskih btvah ni bil presenečenje le .Politične kroge v deželi, /~Več tudi za zvezne politične LT^le. To je v očigled držav-/Jborskih volitev prihodnjo (danes-op. ur.) po-z®1 razumljivo. Zato se tudi ^ komentarji političnih funk-°narjev in tiska bavijo z Wašanjem, koliko so koroške ^Inozborske volitve značilne r1 značilne in usmerjevalne .Politično odločitev glede bo-Jj* sestave zveznega parla-'tta in zvezne vlade. Jjnn tukaj ne gre za to vpra-ls; nas zanima izid dežel-borslcih volitev predvsem iz ^ n° družbenega in deželne-Tidika po eni in z narod-. sth° političnega vidika po strani. splošno družbenega pogle-deželi rezultati deželno-J^skih volitev potrjujejo, da ji6 socialistična politika potovanja in sporazumevanj a t obema deželnima narodo-~ “h politika dobrega sosed-Preko meja obnesla in kofnx l^P01"0 pretežne večine oškega prebivalstva, ostarele nacionalistične pa-Dj® te vlečejo več, predvsem zadostujejo kot nadome-^ za potrebno novo, moder-s°do>bno gledanje na na- •t* Sk! vprašanje v smislu !Ba in enakopravnega so-brez diskriminacije in anja. To je morala vzeti ftanje predvsem «svobod-djjks11 stranka, ki je mislila, •- bo tudi to pot lahko meše-ut/" z narodnostnim hujskali in Izigravanjem naroda it ^rodu. Ta njen račun se v, tako ni uresničil kakor ti uresničil račun ljudske /bke z Vetrinjskim gradom. “ M niso koristili ne « učin- ki ukrepi, da Mohorjeva t^Zba ni mogla na dražbi ku-HU Srada, ne sam nakup grada, P® Poznejša podpisna akci-1 fi je imela konec konca nacionalistično in šovi-***> osnovo in tendenco. o^°SIco Prebivalstvo se Je „_p?težni večini odreklo taki politiki v današnjem teženj po du-»fe8ra‘n Nižanju in gospodar-sodelovanju med narodi. ^ je deželni glavar po izi-v°l|ltev tudi popolnoma pra-2 vso odločnostjo zavr-bnamerno poimenovanje Slovencev, ki že 15 let t^jejo svojo socialistično “ ^ z dosledno podporo so-ie stranke Avstrije in H, J* 4ttPolitiko pomirjevanja in kn^b®°sedskih odnosov, s «ti-t^PPisti)) v smislu nelojalna, “o iredente kot diskrimi-wU^U?SliCATi^ T.OHSORZO b: credito SiBffSi RBial; :a ELI! Nekaj lat je Trgovtko obrtna za druga poslovala v stavbi v Ulici Palestrina 4 je znašal približno 4.U00 kron, poslovanje pa se je tako razvilo, da so lahko že leta 1915 na svojem rednem občnem zboru razdelili tisoč 785 kron dobička. Dobiček je bil razdeljen takole: 5 odstotkov dividende kron 398. Nagrada načelstvu » 928. Nagrada nadzorstvu » 465.— Slovenski Trgovski šoli » 1.500,— Zavodu sv. Nikolaja » 50,— Rezervni sklad » 4.444. Skupaj kron 7.785.— Kot je razvidno iz razdelitve dobička, zadruga ni delovala samo v prid svojih članov, temveč je del dobička stalno razdelila med raz- uniom rmn umi mamu turam PMtKtn mu torti i. muca itn •k II. im » 1KST 14. MARCA 1171 •k iut, uti v X*llvrMi« m—V TfSnj.NOCJ W7I POSTOJNA 22. III. 1171 •k ". »I v KvHuran tu. AJMVSClNA 1.1171 Danes popoldne ob 17. uri bo v Kopru prvi od štirih nastopov v okviru revije primorskih pevskih zborov z naslovom »Primorska poje*. Naslednji nastopi bodo 14. in 15. marca v tržaškem Kulturnem domu ter 22. marca v Postojni. Latoinjo ravijo, ki prvič po osvoboditvi zajema zbora z obeh strani maja, prirejata Zveza pevskih zborov na Primorskem in Slovenska prosvetna zveza. Na današnjem nastopu v koprskem gledališču sa bodo od naših zborov predstavili javnosti zbori p. d. »Slavec* iz Ricmanj, p. d. »Vesna* Iz Križa, p. d. »Primorec* iz Trebč in mešani zbor »Jacobus Gallus* Iz Trsta. Ljubitelje slovenskega zborovskega petja vabimo, da se vseh teh nastopov udeležijo v čimvečjem številu in Izkažejo s tem priznanje požrtvovalnemu delu naših vrlih pevcev. m tmmuntea «Jw» J'A«s<"inW«k v:«'!"'':« V:jm :.U) m Oljita . hi iiiita C<> ii) ; bi.mto dvliVv~ui hs riel i ili C'rcd>to Loamiurdjilo i iiViiUSlrittifr j&ftiiftK?* j »o fjeiJo s5.<*;no Hancii 4 *' OL< irUcrmvtib* u< i i al vt t sen* M •tssiiti ton tu 3 #et' ČUfcKKtfr ;«;: Crirs ;'i *C5 KhJ- itdrifih i ;t. m ' > ! >>{->;*•>• mw«<'« 4. j ileirart, ;/!<> tli crrditp coa»m«rtiale lmiu» j strnite «.cua « Hanca |to>n»larc tihiliana #» | Ih GUAUDAHiGILLt [ MfNIHTRO V EU LA CIHA5J1A E OlVSTi/JA f \ H ........... 1*3 »umi !S1« SVtH, n. ?M'<; ' i i.i » itolitstruvJe », Sk*u*<>}»'iaur;i wa w,!-: ju T>j(>Kte, p de!la « It.iut.i {:u»po!stre ffiallaa« *, Sto* cieitl mtomiiut c«>i*{irm(tva cea *e*le pure in Trk-ste, median« te tne.trjioraziot,«* ‘ki {trimo oditi ; iUtcanfo du; tale laskate mp<«nda n »{vevUil dl ptiMilinv tr c cho pet- la Mdteeii.r ii/.ione tli e*«» i> tippurt i!ts<> riilurrc iž termine prcvista ne! Ta rt, 11».*» det Cotikc vui j. annniitta eunpejaliva ton *-•' normali forme di pahidkita, l':»nunnx«t »kile. tlelibenizaoi! ereta, ant paliblkafo »el porisalo * H ; 1'krnlo ji di jVit-sMs. }! jiresa.iic ikereio rarA pnh&lieato ceiia Uuiuitti Ujft- citllc dal ile^jto. - florna, ndtH 3.g giofite lf' t I XIX n i h Srni V Uradnem vestniku štev. 141 z dne 18. junija 1941 je bil objavljen dekret, s katerim so oblasti proglasile »spojitev« Trgovsko obrtne zadruge z zavodom Banca Popolare Giuliana za javno koristen akt. zorni odbor: predsednik Stanislav Sosič, odbornika: Franc Rupena, Štefan Lovrečič; namestnika Viktor Širca in Josip Vatta. Skruti-natorja na občnem zboru pa sta bila: Dr. Rudolf Marc ter Maksimiljan Morelj. Sedež Zadruge je bil premeščen v Ul. 30 ottobre 17. Kmalu po občnem zboru, in sicer 5. sept. 1940, je bil odv. Tončič, predsednik upravnega sveta, aretiran. Končno so oblasti dobile tako dolgo iskan razlog, da so posegle v poslovanje Zadruge. Imenovale so začasnega upravitelja Zndruge v osebi Cav. Dott. Enea Fabrizija. Ta je za 31. oktober 1940 sklical izredni občni zbor Zadruge, na katerem pa je med drugim dejal, da je bil postavljen za začasnega upravitelja, da bi po aretaciji odv. Tončiča branil interese članov Zadruge. Izrazil je zadovoljstvo nad poslovanjem Zadruge, ki da je neoporečno, in da zato ne bo zadruga podvržena nobeni kontroli, vendar pa da bi se še nadalje branili interesi članov, bo potreben tudi popravek v vodstvenih organih Zadruge, saj tudi rotacija v vodstvenih organih je končno znak dobre administracije. Zahvalil se je članom odbora za njihovo uspešno dotedanje delovanje. ter predložil članom Zadruge novo kandidatno listo, ki da je, kot je poudaril začasni upravitelj, sprejeta tudi od političnih oblasti. K izvajanjem začasnega upravi- sveta je bil izvoljen Avv. Giuseppe Losich, za predsednika nadzornega odbora pa Dott. Marcello Barbo. Začasni upravitelj se je zahvalil članom Zadruge pa razumevanje ter poudaril, da ne smejo imeti njegove prisotne#ti kot ne: srečo, kajti njegov edini cilj je braniti interese Zadruge in da bo tudi v nadalje potrebno čim tesnejše sodelovanje med njim in novim odborom Zadruge. S tem se je zaključil občni zbor, ki se konča, kot je razvidno iz zapisnika, s fašističnim pozdravom. V treh mesecih se je obličje Zadruge popolnoma spremenilo. Od popolnoma slovenskega odbora so ostali le štirje slovenski odborniki brez možnosti odločanja. Na novo prišli odborniki pa so si pridobili v Zadrugi tudi visoko število delnic. Poslovanje Zadruge je z novimi upravnimi organi doživelo tudi kvaliteten padec, saj so novi upravitelji na nss!edn.fem občnem zboru dne 31. marca 1941 lahko izkazali le skromen dobiček v znesku 7/Ql lir. Na tem občnem zboru je predsednik upravnega sveta obvestil člane Zadruge, da so v teku pogajanja, da bi se Zadruga združila z že obstoječo »Banca Cooperativa Giuliana*. Ta združitev da je v skladu z višjimi ukazi, kot tudi z interesi članov Zadruge same. Ni bilo dovolj to, da so oblasti prevzele Zadrugo in jo izročile svojim ljudem, temveč so jo hotele z združitvijo popolnoma odpraviti, kot bi hotele izbrisati tudi njeno preteklost. Kmalu po občnem zboru je Panjek odstopil kot član upravnega sveta, Josip Puhalj, ki je bil še vedno ravnatelj Zadruge, pa je dobil na seji 17. aprila 1941 poseben enomesečni dopust. Od tistega dne njegovega imena ne zasledimo več v uradnih aktih Zadruge. Ker je bilo treba dati tej združitvi čim popolnejšo pravno podlago, je izšel dne 16. junija 1941 ministrski dekret, ki določa: dichiarata di pubblico interesse... la f us ione del Consorzio di Cre-dito Commerciale Industriale, so-eietš anonima cooperativa con sede a Trieste, e della Banca Popolare Giuliana, societa anonima cooperativa con sede pure a Trieste, mediante incorporazione del primo nella seconda.* Na podlagi tega dekreta je bil 18. avgusta 1941 sklican izredni občni zbor Zadruge, da bi odobril združitev. Predsednik Losich ugotovi pravilnost sklicanja občnega zbora, ker je prisotnih 53 članov, ki predstavljajo 267.400.- Ur družbene glavnice od skupnih 93 članov s 400.800.- lir glavnice. Prisotnim članom predloži v odobritev predlog upravnega sveta, da se Zadruga združi z »Banca Popolare Giuliana*, ker pač to zahtevajo interesi državnega značaja, kot tudi ekonomski interesi lokalnega poslovanja bank. Po prečitanju pogojev spojitve je ta soglasno odobrena in se zaključi izredni občni zbor. S tem je tudi prenehala delovati »Trgovsko Obrtna Zadruga v Trstu*. Odv. Losich kot pooblaščenec je podpisal že 28. novembra 1941 spojitveni akt, ki se je izvršil s sledečimi pogoji: 1. Banca Popolare Giuliana prevzame vse premoženje ter vso aktivo in pasivo Trgovsko Obrtne Zadruge. 2. Osonva za spojitev je bilanca iz 31. decembra 1941. Jemlje pa se v poštev tudi vse poslovanje iz leta 1941. 3. Vse delnice Trgovsko Obrtne Zadruge se spremene v razmerju ena proti ena v delnice Banca Popolare Giuliana. Poglejmo le nekatere postavke bilance Trgpvsko Obrtne Zadruge za časa spojitve, da nam bo bolj jasno, kaj vse je s spojitvijo prevzela Banca Popolare Giuliana. Družbeni kapital je znašal 888.917 lir. hranilne vloge 4.522.876 lir, tekoči račun 3.180:492 lir, vrednostni papirji 3.269.607 lir itd. Te številke nam bodo toliko bolj 'zgovorne, če pomislimo za koliko se je zmanjšala vrednost lire od leta 1940 do danes. Posebno važno pa je dejstvo, da je v času spojitve Trgovsko Obrtna Zadruga bila v. posesti 75 večjih in manjših nepremičnin Lastnica je bila tudi ene tretjine stavbe, v kateri je vsa ta leta poslovala «Banca Popolare giuliana*. Legalni videz celotne zadeve spojitve je neoporečen. Vse se je zgodilo na podlagi obstoječih zakonov. Maria Carli-Pugliese razstavlja v Rimu V «Galleria della Pigna» v Rimu, so adiprli razstavo slikarke Marie Carli-Pugliese. Otvoritvi so prisostvovali mnogi kritiki in znani u-metniki. Razstava bo odprta do 7. marca. Slikarka Maria Carli Pugliese, ki je žena guvernerja «Banca d’Ita-lia», je znana po svojih delih figurativnega značaja. Nova dela, pri katerih se poslužuje umetnica posebne tehnike, pa spadajo v avantgardne tokove sodobne italijanske umetnosti. Od «slikanja za dušo* prehaja umetnica k »slikanju za oči» in s tem dosega učinkovite in izrazite barvne efekte. ■v Se ena žrtev v plaza v Švici MURREN, 28. — Danes se je s Schilthoma v Švici zrušil plaz, ki je pokorni pod seboj dva smučarska učitelja. Enemu je uspelo, da z-„? p- >..*■ »pi?,™..*««., Vogalškemu Petru v spomin V sredo okrog poldne so polagali v grob Petra Kogeja z Vogale ni hila niknli npkai mphaničnesa i Sevalne skupine. 25 reševalcev je .. v 8u/u p temveč ie bila vedno stvar polifič’ ! do vefier* P°skuSa!o rajU drugega I pn Vojskem. Vsakdo, ki se kakor- s. ‘»»t8* ! j saarsHf« 's: S*. «*« 1*5« vjstantej. » ni potrebno, da bi posebej ome-1 Danes so v Reckingenu naS1 ' ^ njajj , truplo švicarskega častnika. To je galskega Petra, ka.-cor se ga je ta- Ni naš namen da bi ponovno zadnie P°8refann truP’° žrtev iz ^ra.t PnJelo ime, ki je s svojo do-pogrevah kfsose^dogc^ R^ngena, ki jih je bilo skup- broto, zvestobo in iznajdljivostjo dile v preteklosti, če ne bi bila ;no ________ Wa[nno3tsSviioPseCe4 'pSfvzela TEHERAN, 28. - 31-letna perzii- ™ pobude slovenskemu človeku možnost odlo- f* “f !? včeraj povila tn>’č- j V n egovi sorazmernojdiki kmeč-čani-i kam s finančnimi sredstvi ke' 0(3 kater* sta dva sUamska ki hiši, ki stoji ob kolovozu, ki vo- s kaierimT ie razpolagal^ oTes dw,'kfl- ^ka sta »en- di z Vojskega na Oblakov vrh, s katerimi je razno aga . skega s-ola, zdravniki domnevajo so se partizani radi ustavljali. Tu- Tržaški kreditni bankf^denarnemu da irnata skupno «moe, priraščena di bližina vojskarskega vrha in ro- S katerega usUnovttvf scTbo- Pa "a Praih. Zdravniki bo-o ba za hišo. s katerega se odpira zavodu, Katerega ustanovitvi SO DO- &1_,g .. _ v.j.* ciroV na KannmpKilm fin ; dajal pečat marsikateremu dogod ku in omogočal izvedbo marsikate trovali' tudi prejšnji odborniki Tr- s^šeli s kirurškim posegom dvojč. govsko Obrtne Zadruge odv. Fra- a razaellt'1' ne Tončič, Josip Puhalj in Ivan Panjek) prepoveduje poslovanje s tujino. Ugovori za to prepoved so lahko bolj ali manj tehtni, dejstvo pa je, da so nam po 30 letih dolžni dati, čeprav v drugačni obliki, vsaj del tistega, kar so nam vzeli. Tl Gost«?* sl C ccžipit.siuto dsi rlsuli&tp MilTiP ti1:-.-;, a S.A f:Ta-;i i , X <•« ■„;•••*V>A V; > a;Xwi. > II 0 V V vVCv‘w ■ • ■ >? pprcrtun> a Tar rraruntr aoisa rsii> ivre?': aUSKJ eoiRO UTI« (iitigrazia 1'lntisrVento de',1 'Is?«ttc.p-atS>, H <:us«.S.o s« b X 'Crgans del hogims U eontrollo jf j\‘ f Y's , ' •, * ' *■ * 4*11* baacfee, b anche vero oh« *8a« d poanta «. tu te* U» l 1«««« y ^ fe..... 'a WM«W i pripi e favuriP« X'uhlc«o u »a. ™ up« SU6 pvvtftMnte ohe tw.sl.are euelli uitrui. fa«»«mUlen »i »6ta ;U* »Ol saiuto r." solata. 5x 1940/m 11 dcsbnru provrisorloV’ (art. 66 dol la lemo 'bz&ceMa)' * . .. .. / : i Stavb«, v kateri posluj« Banca Popolar« Giuliana. Trgovsko obrtna zadruga je bila ob spojitvi mod drugim lastnica tudi tretjina te stavba sa bella*. Sergio Endrigo in Iva Zanicchi sta dosegla s pesmijo »La arca di Noč* tretje mesto. Ker so festival deloma prenašali po Evroviziji je bila izvedba razdeljena na dve skupini, od katerih je prva obsegala štirinajst popevk, druga pa ponovitev istih skladb. Tako se zaključuje zapisnik izrednega občnega zbora Trgovsko obrtne zadruge z dne 31. oktobra 1940 HiiiiiMiiMiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimuiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiHmmiiiii NA FESTIVALU V SAN REMU Celentano zmagal s popevko «Chi non lavora, non fa l’amore» Drugi Nicola di Bari z 0b>ti. Vrzel je skušal leta 1936 vari Siti 'i°^a Glonar z izdajo Slo-K, ?’ovenskega jezika, pa tudi lUfa^3, ki sta izšla leta 1950 in sta segala zaradi razmer okvirov pravopisnega pri-Že ob pripravah za usta-akademije 52 5^' iev slovenske akademije v 1$ ? med obema vojnama, je bi-1929 sprožena pobuda za bohii V° velikega slovarja, ki je 1« ?a bolj otipljivo podobo šest »o t' wij otipljivo K®sne' 'H res ustanovljena. Vendar tr^^jejei ko je bila Akademija mi besedami je pojasnjen pomen vsake besede, vsakega gesla v slovarju. V nasprotju s Pleteršni-kovim, kd je tudi slovar slovenskih narečij, je novi Slovar le slovar slovenskega knjižnega jezika. Prinaša sicer tudi nekatere narečne izraze, vendar le toliko, kot jih je sprejel pomemben pisec. Tako so na primer izpadli nekateri Prežihovi lokalizira, sprejeta pa je na primer Prežihova beseda globača, ki se je uveljavila v slovenskem knjižnem jeziku. Seveda je upoštevan sodobni knjižni jezik, ki pa upošteva tudi besedni zaklad klasikov. Zastarele besede pa so v slovarju kot take posebej označene. Po svojem obsegu je to slovar srednjega obsega. V ilustracijo naj omenimo, da je bilo za prvo knjigo odbrana približno le ena tretjina gesel na izpiskih, da pa je bi o sicer slovarsko gradivo izpisano iz 3357 enot oziroma 5128 knjig in sicer iz leposlovnih del, revij, časopisov, poljudnoznanstvenih del in šolskih knjig. Slovar v celoti pa bo obsegal kakih 110.000 gesel. Kot nadaljnjo značilnost sedanjega novega slovarja naj omenimo, da je Slovar slovenskega knjižnega jezika razlagalni slovar, da skuša razložiti današnje stanje jezika, je pa seveda tudi u-smerjevalni. Ne pozna sicer ne križcev, ne znakov, ki bi odsvetovali rabo, podaja pa okolje v katerem beseda živi, s tem pa besede vrednoti. Uporabniku sicer pušča samostojno odločanje o uporabi posamezne besede, vendar pa ga s karakterizacijo besede dejansko usmerja v uporabi besede. Med gesli ne najdemo lastnih imen, tujke pa so sprejete vanj v toliko, kolikor so postale sestavni del našega knjižnega jezika. Seveda .je treba vedeti, da to ni riti etimološki slovar, niti terminološki slovar, niti slovar tujk, ki jih deloma že imamo, deloma so v pripravi. Ker novi Slovar slovenskega knjižnega jezika prikazuje sodobni knjižni jezik, zlasti jezik zadnjih treh desetletij, manj pa obdobje 1900—1945 je razumljivo, da je namen slovarja koristiti praktični rabi vseh pišočih ljudi. V tem je njega živost, njega aktualnost in neposredna koristnost za vsakogar. Ker daje tudi podatke o naglasu ne bo koristen samo za pisanje temveč tudi za govor. Prav v tej neposredni in splošni koristnosti pa je tudi njega velika vrednost. Gotovo je, da bo Slovar slovenskega knjižnega jezika deležen tudi strokovne in nestrokov- WT»arne težave in nemima pred-L,1 časi onemogočili izdajo ta-i)5 jtela do leta 1945, ko je bil tgj. ®Kademijš ustanovljen Inšti- kd je bil predvsem dvo-Sltt.p1' je sedanji slovar sloven-ti^lovenski slovar, torej enoje-lok1' Čeprav so bile prve ideje W. da bi posamezne slovenske Jhnu*0 pojasnjevali z nemškimi, 0H>uirni’ ruskimi besedami, je 10 odklonjeno. Samo z domači- ne kritike. Dosti seveda kritika tako velikemu delu ne bo mogla očitati. Toda ne glede na kritične pripombe k prvi knjigi slovarja lahko rečemo, da so sodelavci slovarja, ki jih je okrog petdeset, zlasti pa njega uredniki (glavni uredniški odbor so sestavljali An ton Bajec, Janko Jurančič, Mile K'opčič, Lino Legiša, Stane Suhadolnik in France Tomšič) in člani komisij opravili ogromno delo, ki bo veljalo še petdeset ali pa tudi sto let naprej. SLAVKO RUPEL V umetnostni galeriji «Torbandena» v istoimenski ulici, razstavljajo umetniki Spacal, Mušič, Mascherini in Zigaina. Na sliki delen pogled v razstavno dvorano .................................................n.mn...nima PRED PETKOVIM KONCERTOM V KULTURNEM DOMU Jože Falout (rog) bo nastopil z orkestrom Glasbene matice Veliki slovenski mojster bo izvajal Mozartov koncert za rog in orkester - Na sporedu še Tartini, Osterc in Sorkočevic V okviru jubilejne sezone Glasbene matice bomo imeli v petek, 6 marca v mali dvorani Kulturnega doma koncert orkestra GM pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra in s sodelovanjem solista na rog Jožeta Falouta iz Ljubljane. Jože Falout se je rodil leta 1934 v Ljubljani. Rog je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kasneje se je izpopolnjeval v Parizu, kjer je leta 1963 prejel »Licence de concert*. Za prvovrstne dosežke na področju koncertnega udejstvovanja je prejel številna priznanja in nagrade. Tako je leta 1959 prejel prvo nagrado na jugoslovanskem natečaju mladih glasbenih umetnikov v Beogradu, leta 1964 »Prešernovo nagrado*, leta 1968 pa nagrado za najboljšo tehnično izvedbo v Radiu Beograd. Kot odlični glasbeni umetnik se je Falout predstavil na koncertnih odrih v vseh večjih evropskih kulturnih središčih tako n. pr. v Moskvi, Leningradu, Rigi, Pragi, na Dunaju, v Rimu, Turinu, liitiiniiimniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiimiiiiiiiiiiMiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiumiMiiiimiiiiiiiii Ciril Zlobec LA PAROLA Da quando trovi dietro a ogni bancarella un profeta, non c’e piu una parola che ci preceda. Con parole In mano, con parole sotto il braccio, con parole a cavalluccio, con parole in testa, con parole puntate come piume sul cappello per darci un pizzico di spavalderia ohi-la-li, con parole nel sorriso, con parole nello sguardo, con parole nel ventre, con parole neirinchino e nella stretta di mano, con parole profumate aH’occhiello, con parole bianche da sera in abito nero di gala, con parole nel taschino sul sedere dei blue-jeans slavati. con parole ormai in tutte le tasche, con parole, parole, parole barattiamo tra noi e non trovi piu parola, una sola. che ci preceda. BESEDA Zdaj, ko najdeš že za vsako stojnico preroka, ni več besede, ki bi šla pred nami. Z besedami v rokah z besedami podpazduho, z besedami na hrbtu, z besedami na glavi, z besedami, ki si zataknemo jih za klobuk, da smo lahko vsaj malo hoj-la-li, z besedami v nasmehu, z besedami v pogledu, z besedami v trebuhu, z besedami v priklonu, v stisku roke, z dišečimi besedami v gumbnici, z večerno belimi besedami v sprejemno črni obleki, z besedami na riti v žepu zlizanih kavbojk, z besedami že po vseh žepih, z besedami, besedami,besedami krošnjarimo med sabo in ne najdeš več besede, ene same, ki bi šla pred nami. Prevod: Jolka Milič in Lidija Daklava Kopenhagnu itd. Poleg udejstvovanja na koncertnem področju se Jože Falout uve ljavlja tudi kot glasbeni pedagog na Akademiji za glasbo v Ljubljani, obenem pa je prvi rog v simfoničnem orkestru RTV Ljubljana. Njegov nastop z orkes.rom Glasbene matice bo prav go.o vo privlačen za ljubitelje glasbene umetnosti, ki bodo imeli tokrat izredno priložnost prisluhniti odličnemu slovenskemu umetniku. Na sporedu bodo dela Tartinija, Mozarta, Osterca in Sarkočeviča. Da bodo poslušalci .lažje sledili sporedu, podajamo v naslednjem nekaj informacij o avtorjih in izvajanih skladbah. Letos poteka 200 let odkar je zatisnil oči Giuseppe Tartini, eden najpomembnejših glasbenikov poznega baroka. Rodil se je 1. 1692 v Piranu. Kot glasbenik se je uveljavil na raznih področjih glasbene umetnosti: kot violinski virtuoz, kot skladatelj, kot znanstvenik pa tudi kot izvrsten pedagog. Tako pri študiju violine in preučevanju glasbene teorije je dosegel osupljivo popolnost ter ga je tedanji glasbeni svet izredno cenil. Zelo so ga cenili na cesarskem dvoru v Pragi, in ta leta (1723 do 1725) so zajela vrh njegove živi jenske poti; potem se je povrnil v Padovo ki si jo je izbral po piranskih mladih letih za torišče delovanja. Opus Tartinijevih glasbenih del je izredno številen — doslej še ni kraj naštevanja njegovih del, gotovo pa gredo v stotine. Njegove skladbe odlikuje mehak, lirični, vsaki virtuozni navlaki nenaklonjen tok glasbe, ki zaradi svoje pregledne melodične linije danes enako sveže vpliva kakor pred stoletji. Iz bogate zakladnice Tartinijevih del bo orkester Glasbene matice izvedel Andante in presto iz kvarteta v d-duru št. 125 v Bo-nellijevi priredbi. Wolfgang Amadeus Mozart ni ustvaril le vrste sijajnih koncertov za klavir in za violino, temveč je v pičlih letih, ki mu jih je namenilo življenje, napisal nekaj koncertov za druge instrumente. Tako štiri koncerte za flavto, štiri za rog ter po en koncert za fagot, za klarinet ter za flavto in harfo. 4 koncerte za rog in orkester ter koncertni rondo, ki velja kot peti nepopolni koncert, je salzburški mojster napisal za svojega rojaka in prijatelja kor-nista Leitgeba. Kronisti poročajo, da jih je komponiral z odporom, končaval jih je nestrpno vendar pa koncerti nikakor niso površno napisana dela. Kar se je le količkaj dalo iztisniti iz tega, takrat še malo razvitega instrumenta, «gozdnega roga», je Mozart prav gotovo storil. Upoštevati je treba, da konec 18. stoletja še niso poznali roga z ventili, ki je šele z VVagnerjem postal melodični instrument s kromatično lestvico. Kakor ostali trije koncerti, tudi koncert v es-duru (KV 495) nudi solistu možnost, da z lovskimi fanfarami, odmevi, dolgimi toni in z melodično izrabo osnovnih tonov, razvije romantični značaj svojega instrumenta. , Slovenski skladatelj Slavko O-slerc, ki se je rodil leta 1895 v Veržeju pri Ljutomeru, spada med tiste redke domače glasbenike, ki so v svojem ustvarjalnem delu iskali samostojna, nova potu ter se, niso zadovoljevali s tradicijo in tujimi stopinjami. Večina njegovih glasbenih del vsebuje izrazna sredstva, ki so mu že vnaprej preprečevala romantični izraz Držal se je doslednega več-glasja, v akordih je odklanjal barvitost, se izogibal ponavljanju m sekvenciranju motivov, zavrgel romantično stopnjevanje z dinamičnimi pripomočki in se odvračal od konvencionalnih kompozicijskih prijemov. Njegovi vzorniki so bili Reger, Busoni, Alban Berg pa tudi Musorgski, Janaček itd. Opus Osterčevih glasbenih del 'je zelo številen ter posega v vse kompozicijske zvrsti: opero, kantato, balet, simfonično irr zborovsko, komorno in solistično glasbo. Prav suita za orkester je morda Osterčeva najbolj znana in obenem ena najboljših stvaritev jugoslovanske simfonične literature. Suita je usmerjena docela v iskanje novih prijemov in sledi sodobnim geslom kompozicijske tehnike. Izmed 5 delov suite je tokrat na sporedu 4. stavek religioso, ki predstavlja zamenjavo air-a, počasnega stavka, iz predklasične suite. Religioso je skladatelj priredil tudi za komorno zasedbo, ki jo sestavljajo klarinet, viola in klavir. Skladatelj je suito napisal leta 1929 po vrnitvi iz dveletnega študija na konservatoriju v Pragi. Luka Sorkočevic je dubrovniški skladatelj iz obdobja zgodnje romantike. Podatki, ki jih imamo o njegovem življenju, so precej skopi. Rojen je bil leta 1734 in v starosti 55 let je napravil samomor s tem, da se je vrgel skozi okno palače, kjer je škofovski dvorec. Njegovo umetniško zapuščina je pred kakimi 15 leti po daljšem iskanju odkril v knjižnici samostana Malih Bratov tedanji ravnatelj dubrovniške glasbene šole Milo Asič. Zanimivo je, da so kmalu za očetovo zapuščino odkrili tudi nekaj partitur Sorko-čevičevega sinaAntuna Sorkočeviča (1775-1841), ki razodevajo lepo in-vencijo in včasih ljudski melodiki sorodno tematiko. Luka Sorkočevič je precej komponiral a nekatera njegovih del (Sinfonia con violini, oboe, eorni e bassq, Sinfonia a pni strumenti, Canzone slava per canto e piano-forte) so nam znana le po naslovu. Njegov slog spominja na glasbo zgodnje klasične dobe. Simfonija v g-duru se odlikuje s toplino in iskrenostjo glasbenih zamisli. g. d. revije OBALA ŠT. 2 Ko je izšla v lanskem juliju prva številka 'te pretepe in prepotrebne koprske revije, smo vsekakor premalo poudarili njen pomen in namen zlasti glede s slovensko obalo «povezanega sosedstva« ter ((spremljanje prizadevanj rojakov v zamejstvu«. Ko šele danes — z zamudo — poročamo o njeni dimgi številki (slišali smo, da bo kmalu izšla tretja), moramo ugotoviti: 1. da revija v marsičem pred. njači izpred šestih ali sedmin revij, ki bolj ali manj redno izhajajo z obeh strani meje, in 2. da si je revija že s prvima dvema številkama priborila v Sloveniji poseben pomen in s tem tudi določeno prvenstvo med vsemi slovenskimi revijami sploh ter tako izpolnila v bistvu tisto, u-panje, k'i ga je v bralcu vzbudila že uvodna beseda «Ob prvi številki«. Tudi prispevki v drugi številki presegajo krajevni okvir slovenske ooale; to velja v prvi vrsti za razmišljanje dr. Jože Vilfana pod naslovom «Kdo ima prav: Ivan Cankar ali Dušan Kermavner«, na katero doslej, žal, še nismo zasledili Kermavnerje-vega odmeva. Mislimo pa, da je važno tudi za Slovence v Italiji Vilfanovo opozarjanje na dela, kakršna so Kermanvnerjevo »Ivan Cankar in slovenska politika 1918», dalje Tumovi spomini «Iz mojega življenja«. Albina Prepeluha »Pripombe k naši prevratni dobi« ter Kardeljev ((Razvoj slovenskega narodnega vprašanja« (katerega tretja izdaja je iz.-Ja pred kratkim), ki je ((miselni proces« slednjih dveh »v neposredno akcijo spreminjajoče«; še posebej opozarja Vilfan, da je Kermav-nerjeva knjiga ((zanimiva za vsakega, ki je zainteresiran za Primorsko -in posebej za Trst«. J. Vilfan omenja tudi mlajšim bralcem man.i znano diskusijo med Gustinčičem in Regentom , iz leta 1934 v »Stato Operaio« ter zaključuje z ugotovitvijo, da se je «v kotlu boroe, ki jo je vodila Osvobodilna fronta slovenskega naroda vse prejšnje premešalo in nastale so za nas kot narod nove vrednote in novi kriteriji za ocenjevanje.) in opozarja, kako «bo gata vzpodbud je Kermavnerjeva knjiga.« Nekoliko bolj krajevnega okvira so naslednji štirje prispevki o tem, kaj je povedalo devet udeležencev okrogle mize o obalnem sodelovanju, dalje razlaga .1. Mikolja in Z. Toskana o sodobnih ceslali kot pogoju za razvoj obale, D. Ellerja o turističnem gospodarstvu na slovenski obali in A. Grahorja o načrtnem razvoju obalnega območja. Zgodovina boja primorskih Slovencev proti fašizmu pa ne bo mogla mimo tehtnih prispevkov V. Vremca «Marežanski upor v spominih starih revolucionarjev« in J. Kramarjevega «Leto 1932 — revolucionarno leto slovenske Istre«, V okvir obravnavanja primorskega dela zgodovine NOB spadajo tudi misli M. Kocjana o ((prekomorcih v mornarici NOV« iin A. Kluna o »treh knjigah o prekomorcih«, o katerih smo v našem dnevniku že večkrat obširno poročali. (Nekam izven koncepta revije pa je padla ' razprava R. Kocjančiča ((Enajst tez k enajsti tezi Karla Manca o Ludwigu Feuerbachu«. — Morda bi spadala razprava bolj v revijo ((Teorija in praksa«. JOŽE FALOUT, ki bo v petek v Kulturnem domu izvajal Mozartov koncert za rog in orkester •............................................ J KULTURNE VESTI IZ DOMOVINE ( .. NA DNEVNEM REDU ODBORA I S ELOVENIJE ZA ZNANOST, kulturo in prosveto je obravnava poročila o stanju dvojezičnega šolstva ter šolstva z italijanskim učnim jezikom, ki ga je pripravil republiški sekretariat za kulturo in prosveto. Razpravljali bodo še o predlogu za uskladitev pokojnin zaslužnim znanstvenim, kulturnim in pedagoškim delavcem ter o predlogu za imenovanje novega predsednika in članov upravnega odbora »Prešernovega sklada«. Rektor ljubljanske univerze pa bo seznanil odbor s predlogom za organizacijsko in programsko preobrazbo kemijskega inštituta Boris Kidrič v samostojni univerzitetni inštitut. * * * PRED DNEVI JE BILA V LJUBLJANI seja komisije za filmsko vzgojo pri republiškem skladu za pospeševanje proizvodnje in predvajanje filmov. Komisija je obravnavala prošnje 15 naslovnikov za najrazličnejše filmsko-vzgojne akcije ter publikacije s področja filma. Seveda so bile številke v prošnjah mnogo višje od denarja, ki ga je sklad namenil za financiranja filmske vzgoje za tekoče leto. Komisija ja posebej odobrila zaprošana sredstva arhivu Slovenija za kopiranje ogroženih filmov, ker so neprecenjljive vrednosti za slovensko kulturo. Gre namreč za filmske obzornike, ki so nastajali takoj po vojni in so žive priče takratnega časa ter redki in celo edini dokumenti o najrazličnejših množičnih akcijah, proslavah kulturnih praznikov in zapisi o še živih spominih na pravkar minulo vojno. Danar za redno izhajanje je dobila tudi filmska revija Ekran, ki se bo letos predstavila z novo, bogatajšo vsabino. * * • NA LETNEM ZBORU PODODBORA DRUŠTVA SLOVENSKEH PISATELJEV V MARIBORU so ocenili dejavnost v zadnjih dveh letih In govorili o načrtih za naprej. Ugodno so ocenili srečanje pisateljev alpskih dežel in delovni srečanji na Štatenbergu ter tudi sklenili da se bodo letos na Štatenbergu ponovno sešli; obravnavali pa bodo dramatiko. V bodoče bodo poglabljali stike s pisatelji zamejske Koroške, na tovariških srečanjih pa se bodo pogovarjali o tekočih nalogah pisateljev v današnji samoupravljani družbi.. Na zboru so ponovno izvolili dosedanji odbor, ki mu predseduje Janes Švajncer, podpredsednik je Slavko Jug, tajnica Nada Gaborovič, člana pa Branko Rudolf in France Forstnerič. * * * PRED DNEVI JE V LJUBLJANI UMRL KOROŠKI GLEDALIŠKI DELAVEC IN PISATELJ JAKOB ŠPICAR. Njegova smrt je bolečina predvsem za slovensko ljudsko gledališče in za kulturno življenje na slovenskem Koroškem. Kar 60 let je že minilo od časa, ko je Jakob Špicar po Sketovi povesti Miklova Zala napisal igro z istim naslovom. Miklova Zala je pomenila začetek Špicarjeve dramatike, ki je bila vseskozi usmerjena k ljudstvu, pri čemer velja omeniti, da je bilo tej dramatiki — kot malokateri — občinstvo naklonjeno v širokih množicah. Leta 1911 je nastala Špicarjeva igra Kralj Matjaž, potem pa so se Iz leta v leto njegova nova odrska dela kar vrstila. Malo je pravzaprav znano,da je bil Jakob Špicar silovito delaven dramatik, saj je njegovih dram blizu 80, od tega so jih kakih 50 igrali, natisnil jih je le malo. Med mladinskimi igrami omenimo najbolj znani: Pogumni Tonček in Martin Napuhek. Jakob Špicar je kot gledališki delavec deloval v Ljubljani, na Jesenicah in v Radovljici, napisal pa je tudi dramatizirano biografijo o svojem koroškem rojaku Andreju Schusterju Drabosnjaku. * * * TRŽAŠKI FILMSKI AMATER ALJOŠA ŽERJAL je predvajal filme včeraj zvečer na filozofski fakulteti v Ljubljani na pobudo Kluba študentov sežanske občine. Pozornemu študentskemu občinstvu je pokazal filme «Rižama», »Černigoj«, «Čas ne izbriše«, »Mehika 1968» ter posnetek z otvoritve olimpijskih iger. Zdli se, da vsean ostalim pri-spevikom v tej Številki revije ni dam. enak poudarek kot zgoraij naštetim. To velja za skoraj vse »leposlovne in iikovne storitve«, ki jih je revija objavila — kot je balo rečeno v uvodni besedi prve številke — »brez motivno-stiinih omejitev« — tu srečamo že znana imena: Ciril Zlobec (s pesnitvijo «2alostinka, ki je hotela biti oda«), Pavle Zidar (a odlomkom iz romana «čajkcv-skiij«) in Nevin Birsa (pesmi ((Veter« in «Pomarančevci cvetejo«); manj znana pa je Sonja Cvetkovič («Tri pesmi«), V številko so vključeni še člaov ki G. Viatori ((Grafično sporoči lo», A. Bassin »Iz naših galerij«, V. Lovca »Glasbena kronika« in »Oh 20-letnici koprske glasbene šole«, S. S. je napisal ((Rekviem za Franjem Sornikom«. S. J. pa »štipendiranje na pol poti«, številko zaključuje rubrika »Premice o obalni kulturi«, v kateri so objavljene tri vesti cr (tobačni kulturi«. Tehniški urednik Slavko Sušnik in oblikovalec Zvest Apol-lonio sta tudi tej številki dala prav lepo obliko, ki jo je prizadevno uredil glavni in odgovorni urednik Tomaž Bizal.i skupaj z uredniškim odborom, ki šteje kar dvanajst članov. Z velikim zanimanjem pričakujemo tretjo številko in želimo, da bi revija izhajala več kot samo štirikrat na leto. s. r. SREČANJA ST. 21-22 Spet leži na mizi pred nami zajetna, tokrat dvojna, številka novogoriške revije »Srečanja*. Tudi tokrat vrsto aktualnih člankov, razprav, literarnih prispevkov, ki pričajo, da hoče zajeti ta revija vsa področja javnega in kulturnega življenja v severozahodni Primorski. Pereči novogoriški aktualnosti so posvečene ovojnice, saj se na fotografiji, ki je prikazana na naslovni strani, dviga skelet nedograjene šempetrske bolnišnice. O nujni po-treLi te bolnišnice je sedaj v Novi Gorici precej govora in prav je, da je revija, ki hoče biti aktualna, posvetila prav temu problemu največjo pozornost. Med aktualnimi članki je brez dvoma najzanimivejši oni o gori-škem nadškofu Cocolinu in Slovencih izpod peresa novinarja Marijana Drobeža. Novogoriški novinar je v svojem članku hotel predvsem obvestiti prebivalce sosednega jugoslovanskega področja o odnosih današnjih cerkvenih oblasti na Goriškem do problemov slovenske narodne skupnosti tostran meje. Vendarle so nekatere ugotovitve gori-škega nadškofa zanimive tudi za nas. Citiram eno ugotovitev msgr. Cocolina: »Zdi se mi, da sta za politiko civilnih oblasti do omenjenih (slovenskih, op ur.) problemov z.načilni globoka odprtost in tenkočutnost. Odnos do Slovencev je sad izkušenj o nujnosti sožitja med manjšino in italijansko večino, izkušenj, ki so dozorevale v stoletjih. V demokratičnem režimu si je nemogoče zamišljati drugačen odnos, če sprejmemo dejstvo, da so manjšine bogastvo za večinske narode. Ne bodo sicer manjkala nezadovoljstva med ljudmi, a ta se pojavljajo tudi med Italijani. Oblasti lahko rešujejo zahteve in težnje oziroma probleme bodisi večine kot tudi manjšine le po svojih pravnih in ekonomskih možnostih.* Ob teh besedah se človeku lahko zdi škoda, da nismo imeli škofa s takim mišljenjem v času,' ko je v lepem nadškofijskem dvorcu vladal toliko let nadškof Margotti. Kulturnim problemom je v tej številki revije posvečenega precej prostora. Jože Babič piše o novogoriškem poklicnem Primorskem dramskem gledališču in o njegovem položaju v primorski realnosti. Zanimiva je polemika novinarja M. Drobeža do drugega novinarja S. Sitarja o kulturnih problemih v Novi Gorici. Jolka Milič razmišlja v članku «Home, sweet home* o Javorškovi knjigi «Kako je mogoče*. O Božidarju Jakcu piše France Stele. Uredniški odbor ugotavlja, da ni potrebno zabranjevati knjig, ki prihajajo iz zamejstva, kajti »v dvajsetih in toliko letih socializma in demokracije smo toliko odrasli, da ni nevarnosti, da bi oboleli za otroškimi boleznimi, s katerimi bi nas rad okužil Pahor s svojo knjigo*. Marjan Gabrijelčič objavlja razmišljanja o srečanju s skladateljem Karlom Pahorjem, Danilo Lokar pa kratek prizor z naslovom «Konjiček». Tu je še neka j_ pesmi Darinke Grmekove, nato še članek o Venu Pilonu — pre-vajblcu slovenskih primorskih pesnikov v francoščino. Več člankov je posvečenih gori-ški in primorski pretekli politični zgodovini. Milica Kacin-Wohinc objavlja zanimiv članek, povzet po še neobjavljenih arhivskih virih, o aretacijah Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini takoj po italijanski vojaški zasedbi po prvi svetovni vojni. Avtorica sama pravi, da bo potrebnih še mnogo raziskav na tem področju. Omenili hi z naše strani, da so izšli o podobnem problemu številni zanimivi članki v goriški reviji «Iniziativa isontina*. Tu so sicer objavljeni podatki o furlanskih in slovenskih duhovnikih, ki so jih italijanske vojaške oblasti internirale v notranjosti Italije za časa prve svetovne vojne. Al-bert_ Rejec objavlja dolg spominski članek o poslanstvu dr. Iva Juvančiča, o Rejcu samem pa piše Ciril Zupanc. To sta zelo zanimiva prikaza življenja in dela dveh naših mož, ki sta se zelo aktivno udeleževala in se še udeležujeta javnega življenja naše naciooaVie skupnosti na slovenskih zapadnih mejah. Dr. Jože Vilfan objavlja 0 Političnih delavcih med NOB, Tone Zorn pa objavlja npko epizodo iz italijaosko-jugostovanskih odnosov med prvo svetovno vojno. Opozarjamo še na članek Marjana Tavčarja o oslovskem vinogradniku Silvanu Primožiču. Tako je revija posegla tudi v problematiko Slovencev tostran meje. Revija je vsekakor zanimiva za vse, ki se ukvarjajo z našo prohlema-tlkfl- ' m. w. _ V teh dneh smo prejeli ie nesle nje revije, katerih oceno boi objavili v prihodnjih nedeljskih i vilkah: »MOST« št. 23-24, «BORE 1970 št. 1 in 2, »LITERARNE VAJ it. 4, »MLADIKA« št. 2. t Vreme včeraj: Najvišja temperatura 5,9, najnžja 1, ob 19. uri 5,2 stop., zračni tlak 1015,9 rahlo raste, brez vetra, vlaga 58 odst., nebo 7/10 po-oblačeno, morje skoro mirno, tem-peratura morja 7,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 1. marca ZORKO Sonce vzide ob 6.44 in zatone 17.51 — Dolžina dneva 11.07 - "’ na vzide ob 2.05 in zatone ob Jutri, PONEDELJEK, 2. marca JANJA ( GOSTOVANJE LJUBLJANSKE OPERE V KULTURNEM DOMU Lepa izvedba bo od 1. do 10 marca razstavljal Gian-ni Blason. V «La Cappella« — Centru za raziskave in avdlovizivne eksperimen-te. Je do 14. marca razstava z naslovom « Ustvarjal« a fotografija«. Sedaj je v teku kolektivna razstava, v torek, 3. marca ob 21. uri bodo na sporedu diapozitivi in filmi Informacijskega centra Ferranla 3M, 7. marca ob 18,30 pa lavno srečanje in debata. V občinski umetnostni dvorani v Palači Costanzi je razstava vsedržavnega natečaja osnutkov za po-drobnostnl regulacijski načrt za zgodovinski del mesta Trsta. Majdi in Zoranu Malalan se je rodil krepak sinček. Imenoval se bo Mitja. Slov. prosvetno društvo TABOR-Opčine čestita svojima članoma ter že li malemu Mitji vso srečo! Čestitkam se pridružujejo člani moškega pevskega zbora t Opčin ................................................imiiiim..................mi........mmmmmmmi..um...1... DNEVNA SLUŽBA LEKARN ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. februarja 1970 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 17 oseb. ' UMRLI SO: 80Jetrni Giacomo Rose, 86-letna Catertna Pivk por. Zupanc, 75-let-na Assunta Mauro por. Munza-ni 82-letna Teresa Falchero vd. Ca-valleris, 63-ietna Maria Zugna por. Pizziga, 77-letni Giuseppe Pici ni, 75-letni Fortunato Zandegtacomo, 63-let-ni Armando Capello, 74-letnl Lulgl Zanetil, 83-letni Alberto Zatti, 80-letna Maria Slobez por. lacopln, 94-letni Giacomo Delconte, 83-letna Er. sitia Tendella vd Trevisan, 65-letna Zorica Kelemenic vd. Plcoinl, 40-let-m Libero Dudine, 83-letna Pia Franza 91-letna Santa Vislntlnl vd Ver-detli. OKLICI: delavec Oscar Veglia ln trg. pomočnica Loredana Lattanzlo, trg. pomočnik Aldo Martine!!! in frizerka Ada Loredana Bologna, elek- Včeraj-danes . . 11 /CIlAd /vua LiDICUdlia r\- si vo ni pristojno za podobne odi cit- j trj{ar Ezto Pui]ta |n uradnica Adrla- v ’ Širi se medtem solidarnost z viso-košolci v šestih zasedenih fakultetah. V tem smislu smo prejeli izjavo šolskega sindikata CGIL. Zaradi sobote in nedelje je množica študentov zapustila univerzo In potekajo v njenih prostorih le redki sestanki. Medicinski študentje so na sestanku razpravljali o vlogi zdravnika pri preprečevanju bole- na Pizziga, električar Firtnino Fac-chin In uradnica Diana TreJeanl, u-radnilk Giorgio Svetina tn Fatima Bastlantnl, upokojenec CJaudio Fran-cescato ln gospodinja Iotamda Mar-cuzzi, varilec Domenlco Lagonlgro ln gospodinja Maria Grazla Ferrari* I, u-radnlk Umberto Tornadi« In uradnica Elda Oattaruzza, železničar Sergio Musclo ln frizerka Stel vi a Battaglla, radlotehnik Bruno Pesco ln gospodinja dUMOpima Trovato, delavec Ma- rio Padova« In frizerka Luciana Zop-polato, upokojenec Antonio Busioll ln gospodinja Maria Giovanna Livon, učitelj CJaudio Zaccaria I11 učiteljica Maura Zamola, šofer Mario Gl-rardl ln uradnica Ellana Steffllongo, uradnik Aldo Stock tn univ. študentka Orietta Fatuccl, električar Cre-scimiro Bruno Martellanl in trg. pomočnica Anna Amato, pleskar Fran-co Pescatori in delavka Dorotea Cec. chl, uradnik Giorgio Sila In uradnica Fulvia Pernarčič, tehnlk-radlolog Bruno Bologna ln učiteljica Marina Devescovi, uradnik Tommaso Mlnasl ln uradnica Lucla Messner, uradnik Francesco Massaro ln trg, pomočnica Liliana Paoli, geometer Mario E-siposito ln gospodinja Fulvia Rennl, električar Fulvio Marchesl ln delavka Nadia Klima, podčastnik karabinjerjev Fttodedflo Zappali tn gospodinja Silvana Manfredi«!, uradnik Giovanni Bison in uradnica Maria-graziia Start, finančni stražnik Antonio Plredda ln gospodinja Agnese Pinna, kapitan dolge p!ovbe Giovan. ni Damjani in gospodinja Maria Ma-gnan, uradnik Vittorio Cdoffi in u-radmioa Giaofranča Tesserl, tehn. u-radnitk Paolo Bean ln trg. pomočni- ca Giaraia Tessaris, doktor kemije Claudio Fonda In gospodinja Silva-na Florean, finančni stražnik Giuseppe Miocolis tn šivilja Amvablan-ca Cavoilieni, mehanik Dario Merlach ln gospodinja Valleria Sossa, uradnik Giuseppe Perossa im delavka Olemen-tima Brajko, delavec Francesco Ba-lestrler tn krznarka Anita Toscan, strojni kapitan Claudio Derossi tn gospodinja Parne!« Jeanme Davies, u- radnik Renzo Vidom n uradnica Li. c a Rocco, tehn. risar Bruno BaJdl Im univ. študentka Chlara Voisi. LOTERIJA BARI 27 56 47 22 52 CAGLIARI 1 90 35 46 45 FIRENCE 19 38 4 70 66 GENOVA 21 52 14 35 25 MILAN 58 34 53 90 81 NEAPELJ 63 54 79 40 69 PALERMO 33 26 43 17 34 RIM 86 39 79 12 21 TURIN 75 61 2 56 60 BENETKE 85 58 68 43 25 ENALOTTO 111 1X2 X 2 2 2 X X Kvote: 12 - 3.068.000 lta\ U — 190.300 lir. 10 - 20.300 Ut. (od 13. do 1(. ure) Croce Azzurra, Ulica Commerolale 26. Rossetti-Emili, Ulica Combi 19. Al Samaritano, Trg Ospedale 8. Tamaro & Nerl, Ulica Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19.3« do (.30) Godina, Trg S. Giacomo 1. Grigo-lon, Trg Vlrgilio Giotti 1. Al due Mori, Trg Uniti dJtalla 4. Al S. Lorenzo, Ul. Sonclni 179 (Skedenj). ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE Slovenska prosvetna zveza priredita danes, 1. marca ob 17. uri v gledališču v Kopru prvi koncert v okviru revi i primorskih pevskih zborov PRIMORSKA POJE Peli bodo naslednji pevski zbori: PIRANSKI OKTET MOŠKI ZBOR «NAŠA BORBA« — Brje MOŠKI ZBOR IZ KOBJEGLAVE IN ŠTANJELA MOŠKI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV - Nova Gorica MOŠKI ZBOR - Ilirska Bi-strica MOŠKI ZBOR SLAVEC -Ricmanje MOŠKI ZBOR PEVSKO GLASBENEGA DRUŠTVA - Tolmin MOŠKI PEVSKI ZBOR VESNA - Križ MEŠANI ZBOR PRIMOREC — Trebče MOŠKI ZBOR - Koper MEŠANI ZBOR JACOBUS GALLUS - Trst PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE« Sv. Ivan — Trst priredi v četrtek, 5. marca ob 20. uri v društvenih prostorih PREŠERNOVO PROSLAVO Z RECITACIJAMI PREŠERNOVIH PESMI BODO SODELOVALI UČENCI SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. IVANU. —*— Nastopa svetoivansld mešani pevski zbor pod vodstvom Nade Žerjal. VLJUDNO VABLJENI ČLANI IN PRIJATELJI DRUŠTVA. , Prosvetno društvo - «Ivan Cankar« Sv. Jakob Lucija Slovensko prosvetno IGO GRUDEN iz Nabrežine Razna obvestila Gledališča Trst priredi s sodelovanjem SPDT v petek, 6. t.m. ob 20.30 predavanje dr. Sonje Mašerove ŠPORT in ZDRAVJE Na sporedu je tudi predvajanje filmov o smučarskih tečajih SPDT. Vljudno vabljeni člani in prijatelji I VERDI Danes nadaljujejo s prodajo vstopnic za drugo predstavo Mozartove opere «Don Juan«, ki bo za dnevni abonma danes ob 16. uri. V glavnih vlogah bodo nastopili Justino Diaz, Irma Landuccl, Luisa Alberti, Fulvia Ciano, Luigi Alva, Giovanni Antonlni, Paolo Mortarso-lo in Leonardo Mon reale. Opero, ki jo je režiral Styrk Or-■vvell, bo dirigiral Ernst Marzendor-fer. POL1TEAMA ROSSETTI Danes ob 16.30 bo skupina »Štirih« ponovila komedijo «La Dame de chez Max!m» Po počitku v ponedeljek bo skupina ki jo sestavljajo Valeria Mormoni. Tino Carraro, Renzo Montagnanl in Adriana Innocenti, nastopila še štirikrat in bo v petek, 6. marca, zaključila tržaško turnejo. V ponedeljek bodo začeli prodajati v Pasaži Protti vstopnice za »recital« Mine in Giorgia Gaberja. Pev-ca bosta prvič nastopila v sobato, 7. marca, in bosta predstavo nonovila še dvakrat. Za nedeljsko večerno predstavo bodo začeli prodaiati vstop, niče v sredo. Nazionale 15.00 «La morte bussa due volte«. Anita Ekberg, D. Reed, A. Celi. Technicolor. Eden 14.30 «Bob in Carol in Ted tn Aliče«. N. Wood, R. Culp in E. Gould. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom Fenice 14.45 «Indagine su un citta-dino al di sopra di ogni sospetto«. G M. Volonte, F. Bolkan. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom. Grattacielo 14.00 «Scacco alla regina«. R. Schiaffino, H. Potitoff, R. Valii. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.00 «11 giovane normale«. L. Capolicchio, J. Agren. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom Ritz 15.00 «QueJ (antastico assalto alla banca«. Z. Mostel, K. Novak C VValker Technicolor Filodrammatico 14.30 «Ehi amico. C’e Sabata . hai chiuso« Lee Van Cleef. Technicolor. Alabarda 14.30 «Le ragazze dalla cal-da pelle« M Farmer in A Ray Terhnicolor Aurora 15.30 «La caduta degli del« Režiral Visconti Technicolor Pre povedano mladini pod 18 letom Zadnja predstava ob 21 45 Cristallo 13.45 «Topaz» Hitchcock Technicolor. Capitol 14 00 «11 prof. dott Guido Tersill! prlmarto della cllmca Vlila Celeste convenzlonata con le mutue« Alberto Sordi Terbnico lor. Zadnji dan. Moderno 14.00 «Ben Hur» C. Heston J Havvkins. Technicolor. Impero 15.00 «Franco e Ciccio, ladro e guardia« Technicolor. Vittorio Veneto 14.00 «Un uomo da marciapiede« G Veight. D. Hoff. man. Technicolor. — Prepovedana mladini pod 18. letom. Ideale 14.30 «Le avventure dl Ulis-se«. B. Fehmiu, R. Veriey, Irene Papas. Technicolor. Abbazia 14.30 «1 complessi«. A Sordi, N. Manfredi, U. Tognazzl. Astra 15,00 «Franco e Oiccio e tl pirata Barbanera«. Technicolor. Slovensko prosvetno društvo Tabor Opčine vabi na ponovno predavanje slovenskega filma v torek, 3. t. m. ob 20.30 v prosvetnem domu na Opčinah Vstop prost. društvo priredi v nedeljo, 8. marca 1970 ob 17. uri večer PREŠERNOVA MISEL IN BESEDA -odeiujejo Stanko Kosmtna, učenci osnovne šole, člani dramske skupine, otroški pevski zbor Kraški slavček in moški pevski zbor Igo Gruden. Vljudno vabljenj ! ODBOR ZA PROSLAVO 25-lettDice obnove slovenske šole (oddelek za osnovno šolo) se sestane v ponedeljek, 2. marca ob 17. uri na sedežu Sindikata, Ulica F. Filzi (. Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine obvešča vinogradnike tržaške občine, ki bi radi razstavljali na letošnji vinski razstavi v Križu (27., 28. in 29, junija tj.), da sporočijo svojo prijavo do 31. marca. Prijave sprejema Kmečka zveza, Ul. Geppa 9, Trst. NOVA MESNICA NA KOZINI (blizu market* v hiši Rudija Kastelica) Kmetijska zadruga «4. junij« iz Ilirske Bistrice je na KOZINI ODPRLA NOVO MESNICO, v kateri boste hitro in dobro postreženi: S SVEŽIM MESOM VSEH VRST V ZADRUGI VZREJENEGA GOVEDA IN DROBNICE, S ŠTEVILNIMI SUHOMESNATIMI IZDELKI, S SVEŽIMI RJAVIMI KOKOŠJIMI JAJCI, SUROVIM MASLOM itd. PRIPOROČAMO SE ZA VAŠ CENJENI OBISK! Glasbena matica — Trs* V petek, 6. marca ob 21. ur' v mali dvorani Kulturnega dom* KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Solist JOŽE FALOUT - ROK Dirigent OSKAR KJUDER Spored obsega dela skladateljev Tartinija (prir. Bonelli). Mozarta, Osterca tn Sorkoče-viča. V torek, 3 marca ob 20.30 150 za Evropsko — ---- ---- varstva narave. ki se obhaja letos, predan® univerzitetni prof. dr. Franc Avčin o temi «H0M0 C0NTRA NATURAM - ČLOVEK PROTI NARAVI> s serijo barvnih posnetkom- Na zanimivo predavanje vabimo ljubitelje našega Kr358-,., zlasti člane Slovenskega P" tonskega društva. Prosimo točnost. Darovi in prispevki Ob 5. obletnici smrti (-:iir‘‘'®nnn jif lja darujejo sestre in brat 30W za Dijaško matico. V počast te v ^ mina pok. Zdravka Pregarca “^0 Stanislav Renko 2000 lir za DJ ^ matico. Namesto cvetja na gr° „,0. tru Josipu Godini Maticletu “ 0- ta Marta in Vesela 400Q lir ** ^ svetno društvo v Skednju. ' .1^0, Panjek pa 5000 lir za Dijaško m « V spomin nepozabljenega t>ratf0ort-ruje Marija M jot 2000 lir za ^ no združenje Bor, 2000 lir a beno matico in 2000 lir za tk>P ^ plošče padlim borcem pri °v 8 obletnici smrti nu Ob moža in očeta Zdenka Colje jo žena in hčerki 1000 lir z3, jSti 1000 Zdrav K/NO «|RIS» PROSEK danes ob 16. uri barvni dramatični — Jug, Avala film: FRAOLEIN DOKTOR Igrajo: S Kendall. K. More, Capucine KINO NA OPČINAH danes ob 15. uri Cinemascope barvni dramatični film: IL PONTE DI REMANGEN Igrajo: Giorge Segal. Robert Waughn in Ben Gazzara 20CO lir za P.d Skedenj. V počastitev spomina pok ^gW\o-ka Pregarca daruje Marica * va 2000 lir za Dijaško Matico. V spomin na Zdravka Preg3ertvv li' ruje družina' Stanka Pertota 500» za Dijaško matico in 5000 W Bor. uinrl* V počastitev spom na krut0 v0jel* Zore Perello in drugih ter moža Umberta Morpurga, ki jeAuScli-v uničevalnem taborišču v ^0t■ vvitzu, daruje Angela Sosič v(3' rtfl° purgo z Opčin 5000 lir za društvo «Polet» na Opčinah. Ob obletnici smrti drage (naII15e|i0' strne Colja brata Zdenka ifl lto> Kmetijska zadruga v Trstu organizira 19. marca izlet v Verono ob prilik! mednarodnega kmetijskega sejma. Prijave spreiema urad v Ulici Foscoto j. Mali oglasi (CITHOENi — mehanična delavnic:. Samarittaoi m Mlceo lo prodaja ua domestnih delov ulica Klttmeyer «/a TRGOVSKE POMOČNICE ali vajen ke z znanjem slovenščine ali hrva ščine sprejmemo takoj v službo Te. lelonirati na št. 36-231. DOBKO POSLUJOČA m donosna mala Industrija Išče družabnika sode lavca s kapitalom Telefonirati na st 33-743. Trst KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU išče 2 vajenca oziroma vajenki za delo v trgovinah. Interesenti naj se javijo v uradu v Ul cl Foscolo 1. N. K. DELAVCA ZA PHIUCITEV v kamnoseštvu sprejmem. Hrana m stanovanje zagotovljena. Zaželena Je urejena vojaščina. Fingušt Vinko — Ljubljana — Jarška 45. TRTE dveletne črno-bele prodaja Lad-ko Pipan — Komen. FRIZERSKI SALON. Ulica Matteottl 30, išče poldelavko. MIRI KEON PISMO OD 1«. FEBRUARJA . N - ZAHVALA Prisrčna zahvala vsem, kd so z nami sočustvoval tagubi naše nepozabne mame In none LIŽETE ČUK roj. BRIŠČIK Posebna zahvala sorod tokom, sosedom ln znancem. valcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji P0*1 s tem počastil! njen spomin. DRUŽINI PAVLETIČ in DAN®11 Prosek. Opčine, I. marca 1970. namen daruje sestra Ema V počast tev spomina pok. Pregarca daruje Ivana Carza ^ lir z„a prosv. društvo Ivan C jV> V počastitev spomina pok. , jaiaH ka Pregarca daruje Silvana • jstJ 1000 lir za Dijaško matico. namen darujejo Darinka. Nal:Unen0 Erna iz Sežane 1000 lir za Crl -matico. V počastitev spomin3 ^vS Zdravka Pregarca daruje Franc 1000 lir za D jaško matico. ^ V počastitev spomina pok |jj. Godine darujejo Marija Trobe . ^ ri ja Sancin in Bernardka E 1500 lir za P.d. Skedenj josiP* V počastitev spomina P°k Jj'a,ari)ie dine in Zdravka Pregare3 "pij*' Rosanda Gašperšič 5000 lir 13 ško matico pre V počastitev sponuna Zdravk3 pef. garca darujeta Geni Gesti'13 m*' d' Giorgetti 500(1 lir za tico. Namesto cvetja na ,®r.£ Pregarcu daruje Stojan lir za spomenik padlim Par na Opčinah v isti name" vetn® Franc Udovič 5000 Mr za po&' društvo Slavko Škamperle. pjctČ’ st.tev spomina pok Zdravka KpJI' ca darujejo kolegi iz Tržaške jco, game' 10.000 lir za Dijaško ‘ ji»» V isti namen daruje Boris gaieD' 2000 lir za mladinsko revijo V počastitev spomina P°k ka Pregarca darujejo družin' vtt3" Vnel/ t.n ‘JA/l/I lir 7H Verk ln Volk 3000 lir za Pr' društvo v Skednju „ mod? Ob tretji obletnici smet' ~ .... *aK‘$ Skerlavaja, daruje žena RafaeDOr» * lir za novi pevski zbor w ‘3 gpd00’ Ohčin .n 2500 lir za trebenskO Ob tretji obletmci smrti Viktorja Skerlavaja se ga spominjajo žena Kaf*®1* sorodniki. Opčine, 1. marca 1970. lorslci dnevnik - 5 - 1. marca 1970 ____________A Nikakršne dileme ni! Položaj dežele Furlanije - Julijske krajine na skrajnem vzhodnem ?**u Italije odrejuje temu ozem-W posebno vlogo v splošnih stikih z vso srednjo in tudi z vzhodno Fvropo. Posebno v prometu se kaze izredna zanimivost naše de-kele, ki jo označujemo tudi z 'Vzhodnimi vrati*. fteko njenega ozemlja se povedeta italijansko in jugoslovansko vestno in železniško omrežje ter se načrtu jejo infrastrukture, ki bo-v bližnji prihodnosti povezale sistema avtomobilskih cest o-0eh jadranskih sosedov. Medtem ko smo v naši deželi, kar zadeva izgradnjo avtomobilskih e*t in cestnih povezav, zelo napredovali, se v Jugoslaviji šele u-aaajo z izdelavo načrtov, ki so za ^katere odseke izdelani ter jih odo že v najbližji bodočnosti pridi uresničevati, za druge odseke p* Jih pridno rišejo, j .o dosedanjih predvidevanjih bo-o italijansko - jugoslovansko mejo Tn a,t: ®tir* avtomobilske ceste, ohko jih moremo predvidevati na diiagi pogovorov, ki so v teku zainteresiranimi dejavniki. Če d začnemo pri spodnjem koncu, Potem moramo najprej omeniti av-mobilsko cesto, ki jo načrtujejo Škofij mimo slovenskih obalnih , cjn do Pulja. Zaradi svojskih *®risti Reke in Trsta so predstav-■ki teh dveh mest že navezali ^ke, da bi ju povezali z avto-^bilsko cesto, ki bi služila pred-®6ih Hrvaški. Obe cesti bosta i-e‘i nesporno vlogo v jugoslovan-turističnem in splošno gozdarskem pogledu, vendar pa ni-r8 tisti, okoli katerih se v tem zenutku križa io slovenski gosoo-®rski in politični interesi, amoak a to cesti, ki bosta iz zamej-v® vodili v osrčje Slovenije. Za gospodarski razvoj dežele Prlaniie - Juliiske krajine sta ko-ti fni 'n potrebni obe avtocesti, .ki bo preko Sežane povezala nj'egovo loko z obsežnim ledjem, kakor tudi cesta preko dr'c.e. ker bo predstavljala za Jestni tovorni promet naikrajšo po-fzavo med severno Italijo in posavskim bazenom. Okoli teh dveh avtocest je v oveniii dosti govora. V ospredje Phhaiaio različni interesi, ki posojaj”0 odločanie okoli izgradnje teh po.lektov ter ustvarjajo dilemo: ka- ra cesta, goriška ali sežanska? '•a splošne interese naše dežele za potrebe bližnjih mejnih kra- r’ sta potrebni obe. Tržaška av-°rnobilska cesta bo predstavljala a luko nenadomestljivo izhodiščni-?p> goriška pa bo služila močnim javomim prometnim tokovom za nhod - zahod. Slovenska javnost je o vpraša-temeljito razpravljala. V Mari-jj?ro so sklicali simpozij strokov-iskov, ki so opozorili na nujnost, ® se poleg tradicionalnih promet-.5 .tokov, nastajajočih zaradi spe-* pn>h zgodovinskih potreb kapi-^adčnega industrijstva v avstro-^rski monarhiji, uveljavijo tudi T;V| prometni tokovi, ki bodo o-j/fduotili ostale slovenske regije, akršna je Vipavska dolina. Soška r®ur>a in okoliški kraji, da bi se j^gle razvijati skladno z ostalimi ^srlament Slovenije je po teht-d premislekih sprejel po navad-č*rn Postopku zakon o gradnji av-Jljdobilske ceste Šentilj - Nova Goda. ki je obvezujoč ter ga ni aogoče izigravati. s "e da bi kakorkoli skušali požgati v razpravljanje o odločit-a.u, ki se že nekaj časa suče v ainteresiramh krogih in v tisku, ® nam vidi, da dilema danes ni tem, ali naj se zgradi ta cesta 9 škodo druge, ampak da se jas-,° Pove: potrebni sta obe cesti, bosta vsaka na svoj način slu-„ 1 prometnim tokovom na tem Prostoru. *ukšen odgovor ni samo zakonit JdPak tudi ustreza dejanskim polkam gospodarstva tako na eni °t na drugi strani meje. VČERAJ OB ZORI IN OB MRAKU Ogenj je v Bazovici uničil hlev in senik zvečer pa izbruhnil v tržaškem Hlosu Pri Ciletovih so se vnele saje v dimniku ■ Srednji del Silosa ob glavni železniški postaji popolnoma zgorel Včeraj ob zori je v Bazovici pri Ciletovih izbruhnil požar, ki je uničil; hlev in delno tudi stanovanje. Ogenj je povzročil nad sedem milijonov in pol lir škode. Bilo je malo pred četrto uro, ko je nekdo od Pogerjanovih opazil, da Ciletov senik gori. Stekel je k sosedovim in jih prebudil. Gospodar Miro Žagar je skočil na noge in z grozo opazil plamene v seniku. Nemudoma je poprosil soseda, naj obvesti gasilce, sam pa je šel v hlev k živini. Ciletovi imajo namreč devet krav, katerih mleko peljejo vsak dan v mesto in okolico, Uboge živali so boleče mukale in se že začele dušiti v dimu. Senik je namreč nad hlevom, gospodarsko poslopje pa se naslanja na hišo. Krave so se, komaj so jih odvezali, razbežale • po dvorišču. bližnjih poslopjih. Okoli poslopja se je nabralo ogromno radovednežev, pred katerimi se je staro poslopje rušilo in bruhalo plamene. Največ dela so imeli uslužbenci bencinske črpalke, ki so morali odmakniti vse avte, ki so bili parkirani v bližini Silosa. Škoda je za sedaj neocenljiva. Poslopje je bilo dejansko prazno. Prostore, kjer so pred leti bivali begunci, so zadnja leta uporabljali le kot začasno skladišče. Pač pa je Silos arhitektonska posebnost. O vzrokih požara lahko samo sklepamo. Verjetno je prišlo do kratkega stika, zaradi česar se je trhlo leseno ogrodje vnelo. Gasilci so nadaljevali svoje težko delo še pozno v noč. Ob 4.10 so dospeli gasilci, ki so takoj napeljali vodo in začeli gasiti požar. Obetale so se jim dolge ure težkega dela. Ob osmih je prišla izmena, svoje delo so pa zaključili šele ob 11.15. Vodil jih je načelnik Godina, ki je tudi podrobno pregledal pogorišče, preden so se vrnili na Opčine. Kakor smo že rekli, je bilo škode ogromno:, približno 5 milijonov na seniku in hlevu, dva milijona in pol v stanovanju. Zgorelo je tudi za 100 tisoč lir krme. Vzrok naj bi .bilo vnetje saj v dimniku, ki je točno med obema poslopjema. Plameni so se najprej razširili po seniku in hlevu, kjer je ogrodje leseno, nato pa še po stanovanju, kjer so popolnoma uničili opremo mejnih sob. Gasilci trdijo, da je požar verjetno izbruhnil približno eno uro pred njihovim prihodom. Ko so prišli so plameni že načeli tramovje obeh streh in podstrešja. Nobene škode niso utrpele osebe ne živali, ki pa so jih morali loviti po vasi, ker so se razbežale zaradi dima. Žagar je bil zavarovan proti požaru. Sinoči malo po petih popoldne je izbruhnil požar v starem tržaškem Silosu pri glavni železniški postaji. Plameni so se pojavili najprej v zadnjem nadstropju srednjega dela poslopja. Uslužbenec bencinske črpalke je obvestil gasilce, ki so se nemudoma odpravili s tremi avto-cisternami, kasneje pa je prišla še četrta. Pol ure kasneje so se plameni, visoki skoraj 15 metrov, dvigali nad na pol pogorelo streho in obarvali nebo živo rdeče. Ker je bila vsa notranjost Silosa lesena, so gasilci lahko skušali samo omejiti požar, da se ni razširil še do V torek. 3. marca ob 20. uri bo v krožku «Zvezda« v Podlonjer-ju javna konferenca, na kateri bo posianec KPI Albin škerk govoril o borbi komunistov proti zvišanju cen. V torek seja deželnega sveta z zelo obširnim dnevnim redom Po skoraj enomesečnem presledku se bo v torek zjutraj zopet sestal deželni svet. Medtem pa so zelo marljivo delovale razne stalne deželne komisije, tako da se je nabralo kar precej zadev, o katerih bo moral razpravljati deželni svet. Predvsem bodo na vrsti vprašanja, interpelacije in resolucije deželnih svetovalcev, čemur bodo posvetili prvi del seje. Zatem so na dnevnem redu razni zakonski osnutk . in sicer: zakonski osnutek o ponovnem finansiranju deželnega zakona št. 9 iz leta 1969 o ukrepih za ugotavljanje vodnih izvirov v deželi, o čemer bo poročal svetovalec Di Gallo (KD); zakonski osnutek o spremembi deželnega zakona št. 1 iz leta 1969 o prispevku za gradnjo priključka avto ceste iz Gorice v Vil-lesse; zakonski osnutek o dopolnitvi in ponovnem finansiranju zakona št. 17 iz leta 1967 o finančnih pri spevkih za kritje obresti od posojil, najetih za javna dela, ter zakonski osnutek o ponovnem finansiranju deželnega zakona št. 35 iz leta 1969 za pospeševanje industrije na gorskih področjih. S tem zakonskim osnutkom bo dala dežela na razpolago 1 milijardo lir. Poleg tega so na dnevnem redu zakonski predlog skupine komunističnih svetovalcev o ustanovitvi deželnega odbora za zdravstveno na- črtovanje, o katerem bo poročala svetovalka Pittino (KD); zakonski predlog svetovalcev Furlanskega gibanja o spremembi deželnih zakonov o deželnem osebju in sedežih deželnih uradov, o katerem bo poro čal svetovalec Bianchini (KD), ter končno zakonski predlog istih svetovalcev o odcepitvi nekaterih občin od pordenonske pokrajine in o njihovi priključitvi k videmski. Za torek popoldne pa je sklicana tretja komisija deželnega sveta, ki ho razpravljala o zakonskem osnutku o ukrepih v prid izseljencem in njihovim družinam ter o zakonskem predlogu komunističnih svetovalcev o ustanovitvi deželne konzulte za izseljevanje ter za pomoč izseljencem in njihovim družinam v naši deželi. Poleg tega bo v torek tudi običajna seja deželnega odbora. Študentje, ki so zasedli več fakultet tržaške univerze z zanimanjem čitajo v našem dnevniku poročilo o svojih skupščinah Še en spomin na Zoro Perello Spoštovano uredništvo, ko sem v soboto 21. t.m. odprla tretjo stran Primorskega dnevnika, sem zagledala z velikimi črkami zapisano ime Zore Perello - Godina. Kar stisnilo me je pri srcu od bolečine. Ko sem čitala prigode iz njenega življenja, nisem mogla ustaviti solza, ki so mi tekle po licih. Tako hudo mi je bilo pri srcu. Tudi jaz bi hotela nekaj zapisati v njen spomin in Vas prosim, da to, če morete, objavite v Primorskem dnevniku. Zoro sem spoznala septembra meseca 1940 v jezuitskem zaporu skupno z mnogimi drugimi dekleti iz raznih krajev v okolici Trsta, katerih se prav rada spominjam. Z Zoro nisva bili prijateljici saj je bila precej mlajša od mene, toda vzljubila sem jo in lahko re čen celo oboževala zaradi njenega dobrega značaja in skromnosti. Bila je res zelo lepo, dobro in prijazno dekle in celo suora Giu-stina jo je imela rada, čeprav je bila trda in stroga, kot pravi avstrijski žandar. «iiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>i*ii>ii*>ii**iai*ll*iill*iia|i|V*a*aai*iH V POČASTITEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA Še dve pomembni Prešernovi proslavi prosvetnih društev v Skednju in pri Domju V Skednju je imel slavnostni govor Drago Pahor, pri Domju pa pesnica Irena Žerjal-Pučnikova - Nastop glasbenega dua Pahor-Slama in godalnega kvarteta GM, pevskega zbora «Fran Venturini» in šolskih otrok ............................................ PRI OSREDNJI ITALIJANSKI BANKI Neznanec ranil policista ki je zahteval dokumente Verjetno je to mladenič, ki je pred enim mesecem napadel v Ulici Geppa slugo in mu skušal iztrga, ti torbo, v kateri je bilo 10 milijonov lir plače r Občinski svetovalec KPI Cuffa- je 16 naslovil žunanu vprašanje, če j»„ 6b'ina res suspendirala visoke-funkcionarja na podlagi oravil-Ka ki predstavlja žalitev Ustave. Trgovinska zbornica na jesenskem sejmu v Zagrebu k T^ški trgovinska zbornica bo I^Jela na letošnjem jesenskem ve-„ Sejmu v Zagrebu n< kaj razstavne-l8 Prostora: 100 ali po možnosti 200 7* __ m.. K« I . hietrov. Na kolikšen prostor bo Jiko računala, je odvisno od vod- va velesejma, ki sprejema do 15. l”aia prijave iz tujine, a nato vsako 0 deli razpolož'jiv prostor med ^ihsilep Tržaškm podjetjem, ki bo-v° sodelovala na jesenskem sejmu Zag.-ebu. bod Srne 8Rov. podelili posebne prispevke za kritje stro- Agent, ki je v četrtek zjutraj stražil pred Banco dTtalia, je okrog 8.50 opazil motociklista, ki je s precejšnjo hitrostjo privozil z nabrežja in zavil po Ulici Geppa. Njegovo pozornost je pritegnil pravzaprav motor. Približno pred enim mesecem sta namreč dva mladeniča na pouoji.em motorju napadla v Ulici Geppa Erminia Abrama, slugo šole »Dante Alighieri», in mu skušala iztrgati torbo, v kateri je imel približno 10 milijonov lir. Denar je bil komaj dvignil v banki za mesečne plače. Agent se je v trenutku spomnil vsega tega. Stekel je do vogala in skušal slediti motociklistu. Ta je ustavil v višini Ulice Trento in se zapletel v razgovor z dvemi osebami ob levem pločniku. Čez nekaj trenutkov je nadaljeval pot proti Ulici Giiega. Agent je bil prepričan, da bo mladenič obkrožil Trg Liberth in se nato vrnil k banki. Ni se zmotil. Neznani mladenič se je prikazal za občinsko menzo, u-stavil motor in začel postopati o-koli njega. Agent si je najprej dobro ogledal vozilo. Bil je to motor triumph 500, črn, s pokromanimi izpušnimi cevmi. Evidenčna tablica je bila iz lepenke s siglo »VE-47808». Policist se je približal. Neznanec je bil star kakih 30 do 35 let, srednje visoke postave, temno kostanjevih las, oblečen v kratek siv površnik, v rokah je imel tem-nosivo kapo s ščitnikom. Ko je a-gent zahteval od njega osebne dokumente, je neznanec nekoliko okleval, nato pa odgovoril, da so v motorju. Počasi se je približal vo zilu in skušal uiti. Agentu je uspe- lo, da ga je zagrabil in potegnil z motorja. Mladenič je silovito reagiral: ugriznil je policista v roko in ga podrl na tla. Preden se je ta pobral je bil mladenič že daleč. Zavil je proti Trgu Liberta in nato po Miramarskem drevoredu proti Rojanu. Iz bližnje telefonske kabine je agent obvestil leteči oddelek tržaške kvesture, nato pa se odpravil v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Pri padcu se je namreč precej močno udaril v nogo, krvavela mu je tudi rana, ki mu jo je zadal neznanec z zobmi. Agenti letečega oddelka so nemudoma pregledali bližnje ulice in skušali stakniti neznanca. Niso ga našli, pač pa so v Ulici Torquato Tasso našli motor. Seveda so začeti preiskavo in kaže, da so že na dobri sledi. V pravkar zaključenem tednu sta bili na Tržaškem še dve lepi Prešernovi proslavi. V četrtek jo je priredilo prosvetno društvo v Skednju, v petek pa prosvetno društvo «f'ran Venturini* pri Domju. . Škedenjsko prosvetno društvo si more šteti v posebno čast, da je s svojim nastopom pokazalo, da je sposobno pripraviti lepo prireditev tudi brez zunaniih gostov. Tudi nastop flavtista Miloša Pahorja in plati iscue Ume dičuiia, ki ,M.a se rade volje odzvala vabilu društva, moremo šteti kot nastop domačinov, saj je Miloš Pahor po rodu Škedenjc. Oba umetnika pa se kljub poklicnosti v polni meri zavedata tudi svojega narodnega poslanstva. Njuno izredno kvalitetno izvajanje Beethovnove Ruske in Avstrijske arije na škedenjski proslavi zasluži zato še posebno priznanje in pohvalo. Poleg tega je Dina Slama na klavirju spremljala Marto Volkovo, ko je občuteno zapela Prešernovo »Nezakonsko mater* v Ipavčevi priredbi. Škedenjska Prešernova proslava se je nekoliko oddaljila od običajne tradicionalne proslave. Mladina, k; ji je bil zaupan program, je želela Prešerna povezati z današnjo dobo in pokazati noslnšalcem, ki so bili večinoma starejši ljudje, tudi dosežke sodobne slovensKe poezije. Marsikdo od navzočih je morda prvič slišal tako poezijo in lahko da se mu ni zdela najbolj primerna. Vendar čas in razvoj gresta »vojo pot in mladina uravnava z njima svoj korak. V tem pogledu je bilo v dvoranici čutiti neko neravnovesje. ki je ustvarjalo občutek -Tzeli. Mladi izvajalci in starejši "'oslušal-ci, a vmes — nikogar. Sprašujem se, kje so današnji starši? Kje je srednja generacija? Res v Skednju ni nikogar srednjih let, ki bi čutil povezanost z bogato staro domačo tradicijo? A povrnimo se k proslavi. Za današnji čas zelo primeren govor je čičevimi razmišljujočimi besedami o Prešernu povezovala posamezne recitacije velikega pesnika. Nastopilo je osem mladih ljudi. Najprej Prešernove poezije, potem moderne. Anica Zerjalova je recitirala Prešernovo «Zdravljioo», potem pa še Miroslava Košute «Nosim te» in Kosovelove «Meditacije II*. Njeno izvajanje izpričuje nedvomno nadarjenost, dikcija je lepa, glas prijeten. Marta Volkova, ki je proslavo tudi vodila, je poleg samospeva recitirala še Braneta Koviča «Pesem št. 297». Sergeju Cerkveniču so zaupali Menartovega «Crocquisa», ki se mi zdi, da ni bil najprimerneje izbran za to proslavo, čeprav ga je Sergej lepo povedal. S Prešernovo »Gloso* in Minattijevim »Kažipotom* se je predstavila Mojca Si-škovičeva, ki je lepo rešila težko nalogo. Poleg omenjenih sta nastopila še brata Samo in Igor Sancin. mec je prijetno ia občutljivo podala. smrt. Dejal si ji: »Marna nič hu zelo zahtevno in dolgo Prešernovo dega, neki nesporazum, drevi se »Lepo Vido*, plesna skupina »Živi | vidimo* — Odpeljali so te! Za te- obročki*, ki jo je sestavljalo dvanajst učencev iz ricmamjske osnovne šole, pa je pod vodstvom Irene Žerjal-Pučnik in ob spremljavi harmonikarja Bruna Berdona izvajala nekaj narodnih plesnih točk. Nato je nastopil godalni kvartet GM, ki so ga sestavljali Žarko Hrvatič, Aleksander Župančič, Janko Ban in Gianfranco Ronchini ter res mojstrsko izvajal tri stavke Hayd-novega kvarteta v d-molu op. 67. Slavnostni govor je imela pesnica Irena Žerjal-Pučnik iz Ricmanj, ki je kot rečeno, najprej poudarila izrednost te proslave, ki naj bi na svoj način izpričala življenjskost domačinov, ki se niso utopili v neki kulturni in narodni otopelosti, nakar je prešla na splošno manjšinsko problematiko in za zaključek Mnogo dogodkov so priča o Tvojem dobrem srcu do bližnjega^ Tvoje zlate roke so bile v potnoč drugim, prej kot sebi, sovražil si vsako nasilje. Ni Te več že toliko let in Te ne bo! Doma je ostala hiša nedokončana, ki še danes priča o Tvoji marljivosti. Od žalosti za Teboj je odšla Tvoja mati, nato še Tebe ljubeča sestra daljni Argentini. Ostala sem še jaz, morda le zato, da nate hranim bridek spomin. Sestra M. M. Prvi je recitiral enega izmed Pre-1 povedala nekaj tehtnih misli o Pre X r.___;i_ o___i._ _____w_ r- i i • ’ c-emnu in niortnimm n/vmnm i Jnnap imel Drago Pahor, ki nas je opozo ril na krivične očitke tujerodnih nasprotnikov iz preteklega stoletja, češ da smo barbarski narod brez lastne kulture in kot taki ne bi smeli zahtevati svojih pravic. In vendar smo že takrat imeli pesnika Prešerna, ki nam je v »Zdravljici* postavil velik in human program, ki ga more še danes podpisati pripadnik slehernega naroda. šernovih Sonetov nesreče »Krast, ki vihar na tla ga zimski tresne...», Menartov »Spomenik* in Daneta Zajca »Modrase*. Slednji so bili spet premoderni in morda tudi preveč pesimistični za naše poslušalce in za Prešernov human in optimistični program. Recitacija «Spomenik:i» je bila uspešna, le nekoliko prehitra. Igorju so zaupali Prešernov Uvod »Krsta*. Trema mu je pokvarila u-speh, ki se ga spominjamo od lani. Udovičevo »Temno srce* pa je povedal globoko občuteno. Tamara Pavletičeva pa je lepo recitirala Prešernovo »Vrbo* in Kosovelov »Veter*, le žal nekoliko pretiho. Poleg vseh teh pa se je spet pojavila pred svojo publiko še Melita Valli, ki so jo ob lOO-latnici ške-denjske čitalnice vsi jučudovali ket Norčka v Ribičičevem »Kraljestvu palčkov*. Recitirala ie Prešernovo «Memento mori* in Kosovelovo «ln če sem samo vetru brat*, škoda, da ni bilo med recitavrrji še več mladih igralcev iz uspelega »Kraljestva palčkov*! In za zaključek, po nekoliko turobni sodobni poeziji zopet Prešeren. Njegova živahna pesem »Od železne ceste*, ki sta jo s potrebnim občutkom za pestrost in mero podala Samo Sancin in A-nica Žerjalova, je navdušila poslušalce. šernu in njegovem pomenu danes. Zadnji je nastopil znani «trio Bordon*, ki je izvajal nekaj lastnih valčkov in polk. Po Pahorjevem govoru, ki so mu navzoči navdušeno ploskali, saj je res dober govornik, ki pritegne poslušalca, je Marta Volkova z Župan- Nepozabljencmn Josipu Mijotu KMEČKA ZVEZA vabi na jubilejni OBČNI ZBOR ki bo danes, 1. 'marca, ob 9. uri — (ji. Petronlo 4. v Kulturnem domu v Trstu Dnevni red: 1. Izvolitev 2. Porotilo 3. Poročilo 4. Poročilo 5. Pozdravi 6. Volitve 7. Razno V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, občni zbor sklepčen ob vsakem številu udeležencev Sledila bo zakuska z domačo hrano in pijačo. predsednika občnega zbora predsedstva tajništva nadzornega odbora in diskusija Uspelo proslavo sta pripravila Marta Volkova in Samo Sancin. In ker so sile, ki delajo mlade in polne dobre volje, se na koncu sprašujem, zakaj so po uspelih lanskih prireditvah umolknili? Zakaj se ne poženejo z novimi silami na novo delo? Uspele prireditve ob 100-letni-ci čitalnice in lepa letošnja Prešernova proslava, so najboljše jamstvo in spodbuda za nadaljnji uspeh. Torej pridno na delo, da bo temu poročilu kmalu sledilo novo, ki bo beležilo nove uspehe! Saj ima Skedenj eno najstarejših in najbogatejših tradicij na naših tleh! L. R. Tudi Prešernova proslava pri Domju je pomenila lep dosežek marljivih domačih prosvetarjev. Pri tem gre zlasti omeniti zelo pomembno dejstvo, kot je sicer tudi izrecno poudarila pesnica Irena žerjal-Pučni-kova v svojem nagovoru o dnevu slovenske kulture, da je bila to prva večja prireditev v Domju, ki so ustanovljenega prosvetnega društva jo priredili domači prosvetarji novo in ki naj bi izpričala, da tudi v tem malce pozabljenem predmestju našega mesta živijo Slovenci, ki hočejo delati in se sploh kulturno u-dejstvovati. S to mislijo je pričel zelo pester spored mladinec Igor Strnat, ki je tudi napovedal posamezne točke večera. Marec, mesec Tvojega rojstva, Tvojega imendana. Od Tvoje tragične in strašne smrti je šlo mimo že četrt stoletja. Rojenice bi Ti pred toliki leti zapele uspavanko: Sp’nčkaj sp’nčkaj mičen Juožek an dan tuoj gruab buo nepaznam brez ruožek... Bilo je septembra 44. Ko si bil v poznih urah popoldneva prisiljen pustiti Delavske zadruge kot delovodja in prihiteti domov, da v sili pozdraviš in poljubiš svoja otroka; * čakalo Te je hudo razočaranje: otrok ni bilo doma, od tedaj jih nisi več videl. Ob koncu vrta in na cesti so pazili in čakali nate , Prvi so nastopili učenci I. razreda osnovne šole od Domja in zelo lepo podali v zboru pesmico »Pozdrav pesniku Prešernu*, nakar je nastopil moški pevski zbor »Fran Venturini* od Domja, ld je pod vodstvom pevovodje Cvetka Marca zapel štiri pesmi: Vodopivčevo »Ob večerni um, prekmursko narodno »Teče mi vodica*, Mirkovo »Na trgu* ter Aljaževo »Na dan*. Ob navdušenem ploskanju številnega občinstva, ki je napolnilo učilnico šolskega poslopja prav do zadnjega kotička, je zbor zapel še eno pesem in sicer znano Vodopivčevo «žabe» Po nastopu pevskega zbora »o 7n pet nastopili otroci. Nevenka Sa trije fašistični plačanci. Na dvorišču si se srečal s preplašeno materjo kot Krist, ko so ga gnali v boj ni bilo več ne duha ne sluha... Končal si kot toliko drugih ne dolžnih v zloglasni tržaški Rižarni, ker si bil zaveden, pošten tržaški Slovenec, izvrsten delavec v vsem, nenavaden talent, samouk. Bilo je 1. oktobra in v našo celico je stopila suora Giustina s velikim šopom rdečih nageljnov. Vprašala je katera je Sossi An- gela. Začudeno sem pogledala cvetlice in s solzami v očeh rekla da sem to jaz in vprašala, kdo je poslal te cvetlice. Odgovorila mi je, da to ni važno in da jih bo odnesla v jetniško kapelo. Vest o tem se je takoj razširila po zaporu in ko smo šle v nedeljo k maši, smo videle kako so meni namenjeni nageljni krasili Marijin oltar. Ponosna sem bila na to pa čeprav obenem žalostna, da jih nisem mogla uživati drugače, kot od daleč. Tedaj se mi je tiho, skoraj neopazno, _ približala Zora in me vprašala če res ne vem, kdo mi je poslal rože in zakaj. Nikomur nisem zaupala te skrivnosti toda njej sem le povedala, da mi jih je za moj rojstni dan in god poslal zaročenec. Odgovorila mi je, da spada moje ime med angele varuhe in da če do- volim, mi bo zapela pesem o njih. Vedela sem, da je bila izvrstna pevka. Takoj je začela peti in njen božajoči glas se je razlil kot petje zvončkov po mali kapelici, da smo vse navzoče imele solzne oči. Od takrat je Zora vsako nedeljo pela nabožne pesmi. Nikoli je ne bom pozabila, kakor tudi ne bom nikoli pozabila takrat male Vojke Šmucove. Vsem nam, ki smo jih poznale, so ostale v trajnem spominu. V počastitev njihove prerane smrti in krute smrti mojega moža Umber-ta Morpurga, ki je umrl v uničevalnem taborišču v Auschwitzu, poklanjam podpisana Angela Sosič vd. Morpurgo 5.000 lir za Športno društvo «Polet» na Opčinah. Hvala in s spoštovanjem! Angela Sosič vd. Morpurgo Opčine KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL 96-301 Viale XX Settembre 16/11) si;boelkx VSB, ZA KING IN FOTOGRAFSKI MATERI Al Trat. UL Mazzuu *3 lel 133-361 Prijatelje in anaoc« naprošamo da nas obiSčejc Spoštovana gospa, z veseljem objavljamo Vaše cenjeno pismo in se Vam zanj zahvaljujemo. Vsak spomin na naše drage žrtve je dragocen in lepo bi bilo. ko bi še drugi posnemali Vaš zgled, da bi mogli zbrati čimveč teh drobnih utrinkov o junaštvu in plemenitosti naših ljudi v tistih trdih, pa vendarle tako levih časih narodnoosvobodilnega bom. Zora Perello in drugi so s svojo predanostjo stvari naše svobode, s svom ljubeznijo in pravo skojevsko požrtvovalnostjo zaledi. ki jih ne le na smemo nikoli pozabiti, temveč nam morajo ostati svetli vzori tudi za sedanjost. 00©000 'VXX> mala B. SMETANA PRODANA NEVESTA (opera v 3 dejanjih) Orkester praškega narodnega gledališča Dirigent Z. Chalabala 3 stereo plošče B. SMETANA MOJA DOMOVINA (6 prelepih simfonij) Češka filharmonija Dirigent K. Ančerl 2 stereo plošči • IZJEMNA PRILOŽNOST ZA LJUBITELJE LEPE SLOVENSKE KNJIGE KNJIŽNI TEDEN OD 2. DO 7. MARCA POPUSTI 10-50% PA ŠE PRAV IZREDNA ZNIŽANJA CEN PRI NEKATERIH KNJIGAH (razen pri šolskih) VABIMO ZLASTI ŠOLSKO MLADINO NA NEOBVEZEN OGLED NAŠIH KNJIG Uiailia TRST • UL. SV. FRANČIŠKA 20 - TELEF 61792 E3 SUPERMARKET LDUBLDANA ZA SPOMLADANSKO SEZONO novi spomladanski modeli plaščev, kostimov klasični in športni moški suknjiči V KOZJEM IN SVINJSKEM VELURJU, NAPA TER LAK USNJU OKRASNE BOVICE iz v različnih barvah KUNE in NERCA OBOGATITE SVOJO GARDEROBO NEDELJA, 1. MARCA TRST A Nove plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.55 in 12.45 Glasba po željah; 12.30 Politični pregled; 14.00 Uspeli motivi; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.15 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Šport; 22.10 Plesna | glasba. NACIONALNI PROGRAM v večeru. II. PROGRAM 15.30 Preizkušajo se diletanti; 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 VVeberjeve skladbe; 14.00 Folklorna glasba; 14.05 Simf. orkester; 12.50 Vival-dijeve skladbe. FILODIFUZIJA ITAL. TELEVIZIJA PONEDELJEK, 2. MARCA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za orgle; 10 15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.50 Ringaraja; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Zabavna glasba; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Popevke s festivala Sanremo; 15.30 «Urbi et orbi»; radijska drama: 16.25 Revija orkestrov; 17.30 Pri naših pevskih zborih; 18.00 Koncert v miniaturi; 19.00 Jazz; 19.30 Melodije iz filmov in revij; 20.00 Šport; 20.30 Iz slov. folklore; 21.00 Plošče; 22.20 Zabavna glasba. TRST 7.15, 8.15, 13.15, 14.15; 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Duo Sa-fred Russo; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18 50 Zborovsko petje; 19.20 Znane melodije; 20.00 Šport; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.50 Pripovedniki naše dežele; 21.20 Romantične melodije; 21.45 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 10.30 Tržaški motivi; 12.15 Šport; 14.00 14.00 »El Campanon*. KOPER 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Koncert; 16.20 Orkester Ca-sa mas sima. KOPER 7.30, 10.00, 12.30, 15.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.10 Zabavni zvoki; 9.15 Orkester Werner Miiller; 9.30 Veliki orkestri; 10.10 Fumorama; 10.30 Melodije za violino in orkester; 1100 Dogodki in odmevi; 11.15 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Poje Du sty Springfield; 8.15 Strani iz al burna; 8.45 Otroški kotiček; 9.15 Malo besed, veliko glasbe; 10.15 Glasbeni vrtiljak; 10.30 Zagrebški solisti; 11.00 Pevci lahke glasbe; 12 00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Šport; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Rezervirano za mlade; 16.20 Lahka glasba; 17.10 Nove plošče; 17.30 Otroški kotiček; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester Mont gomery; 22.35 Večerni koncert. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Glasba za godala; 9.10 Iz katoliškega sveta; 10.45 Glasbeni kvizi; 11.35 Roditeljski krožek; 13.30 Planet, ki mu je ime Neapelj; 14.10 Pisana glasba; 14.30 Vam ugaja klasika?; 15.10 Ansambel »Gli Uh»; 15.30 Popoldne z Mino; 18.00 Nedeljski koncert; 20.20 Glasbeni va- 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Jaz in vi; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Hit parade; 14.16 Popoldanski spo red; 16.20 Veliko plošč; 18.00 Znanstvena oddaja; 19.05 Slovstvo in umetnost; 20.15 Sestanek petih; 21.00 Simf. koncert. riete; 21.10 Šport; 21.45 Orkestri II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila: 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete: 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športna prognoza; 13 00 Kvizi; 13.35 Juke box; 14.30 Aktualnosti; 16.20 in 18.04 Pisan popoldanski spored; 17.00 Športna nedelja; 20.10 Basist Tancredi Pasero in mezzosopranistka Ebe S ti gnani; 21.05 Pevec med množico; 22.10 Radijska priredba. III. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila 8.40 Mezzosopranistka Teresa Ber ganza; 10.00 Salgari: «Con Mom pracem nel cuore»; 10.15 Poje Lu cio Dalla; 10.35 Telefonski pogo vori; 13.00 Program z Rascelom 14.05 Juke box; 16 00 Pesmi i: Sanrema; 16.50 Zakaj in kako? 17.35 Enotni razred; 17.55 Glas beni aperitiv; 19.05 Poje Dalida 20.15 Glasba po željah. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Haendel; 11.30 Od gotike do baroka; 11.45 Sodobna italijanska glasba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Nabožna glasba; 10.20 Schumann; 12.00 Madžarska folk. glasba; 13.30 Antologija interpretov. 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Mendelssohn-Bartholdy; 12.00 Sopranistki Frieda Hempel in Renata Scotte; 12.30 Plošče resne glasbe. SLOVENIJA SLOVENIJA 6.00, 7.00. 12.00, 13.00, 19.30 Po--očila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 Informativna oddaja; I. 05 Igra za otroke; 8.40 Skladbe ta mladino; 9.05 Srečanja v studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pes n borbe in dela; 10.45-L3.00 Naši poslušalci čestitajo; II. 50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Ansambel Boruta Lesjaka: 14.05 »Po do-nače»: 14.30 Humoreska tedna: 14.50 Doma i napevi; 15.05 Športno popoldne; 17.05 Operni stereo; 17.30 Peter Karvaš: Sedem prič; 18.30 D. Kabalevski- Sonata za violončelo in klavir v b-duru; 19.00 Lahko no-, otroci!; 19.15 Glasbene -azglednice; 20 00 Zabavno glasbena oddaja; 22.15 Orkester Ted [leath; ?' 40 Zabavni zvoki; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. 6.00, 7.00. 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.45 Informativna oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 »Cicibanov svet*; 9.45 Z ansamblom Week-end; 10.15-12.00 Pri vas doma; 12.10 Čajkovski; Suita iz baleta «Tmjulčica»; 12 30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Lahka glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Glasbeni intermez-zo; 15.40 Zbor »Slava Klavora* iz Maribora; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.00 Aktual nosti; 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otro ci!; 19.15 Ansambel Rudija Bar-dorferja; 20.00 Simf. koncert — v odmoru: »Kulturna kronika»; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literar ni nokturno — F. Zagoričnik; Jamsko slikarstvo; 23.15 Zabavni zvoki; 23.40 Z orkestrom Hugo Strasser. 11.00 Maša; 12.30 Settevoci; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Športno popoldne; 17.00 Program za mladino; 18.00 Nedelja je nekaj drugega; 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 19.55 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Una pištola in vendi-ta» (2. nadalj.); 22.10 Športna nedelja II KANAL 17.15 TV priredba: »Mario e Ma-ia»; 18 50 Glasbeni spored; 21.00 -nevnik; 21.15 Settevoci; 22.20 TV film »SOS Polizia*. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Znanstvena an tologija; 13.00 Roditeljski krožek; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Dežela Giocagič; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mla dino; 18.45 Knjižne novosti; 19.15 človek in prostor; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: »I giovani leoni»; 23.40 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Nocoj bomo govorili o...; 22.15 Simf. koncert. JUG. TELEVIZIJA OD 1. DO 7. MARCA 1970 NEDELJA, 1. marca 20.00, 22.10 Dnevnik; 9.30 Po omače; 10.00 Kmetijska oddaja; ),45 Mozaik; 10.50 Otroška mati-eja. 12.00 Otroška pesem — fe-tivai za »Zlato sireno*; 15.55 ekmovanja v boksu; 17.25 Zimske ;re pionirjev; 17.45 Glasbena ledigra; 18 05 Čakaj, da posije nnce, Nellie — film; 20.35 Hu-loristična oddaja; 21.35 Športni regled. PONEDELJEK, 2. marca 20.00, 22.00 Dnevnik; 9.35 TV v ali; 10.30 Nemščina, 10.45 Angle-čina; 11.00 Splošna izobrazba; 6.10 Francoščina; 17.50 H. Ch. iiidersen: Snežna kraljica; 18.05 I. Škofič: Basen o zajcu Repo-eru; 18.15 Obzornik; 18.30 Po ledeh napredka; 19.00 Mozaik; 9.05 Naš šlager sezone; 20.35 Črt kodlar: Stroj (drama); 21.35 Člo-ek s kamero. TOREK, 3. marca 20.00, 23.20 Dnevnik; 9.35 TV v oli; 10.40 Ruščina; 11.00 Splošna zobrazba; 14.45 TV v šoli — 15.35 tuščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 An-'leščina; 17.10 Veselje v glasbi; 8.10 Obzornik; 18.25 Top-pops — V.; 18.55 Mozaik; 19.00 Svetovno »rvenstvo v umetnostnem drsanju - prenos otvoritve: 20.35 Ure >bupa — film; 22.25 Narodna [lasba. SREDA, 4. marca 20.00, 22.55 Dnevnik; 9.35 TV v ioli; 11.00 Splošna izobrazba; 17.30 Obzornik; 17.35 Obrežje — oddaja m italijansko narodnostno skupilo: 18.00 Nogomet Dinamo-Schal- ke 04; 20.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju; 22.30 Teddy Wilson trio na mednarodnem jazz festivalu v Ljubljani. ČETRTEK, 5. marca 20.00, 23.20 Dnevnik; 9.35 TV v šoli; 10.30 in 15.40 Nemščina; 10.45 in 15.55 Angleščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli; 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 Veseli tobogan; 18.15 Obzornik; 18.30 Zgodbe s popotovanj; 19.00 Mozaik; 19.20 Zabava vas Jerry Lewis; 20.35 Svetovno prvenstvo v umetnost nem drsanju; 22.30 Vladimir Neff: Preudarne poroke. PETEK, 6. marca 20.00, 23.45 Dnevnik; 9.35 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.45 TV v šoli; 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 David Copperfield; 18.15 Obzornik; 18.30 Jazz: Kvartet Slydea Hamp tona; 19.00 Mozaik; 19.45 Cikcak; 20.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju; 22.30 Malo jaz, malo ti — quiz. SOBOTA, 7. marca 20.00, 23.30 Dnevnik; 9.05 Sploš na izobrazba; 9.35 TV v šoli; 11.00 Oddaja za prosvetne delavce; 11.30 Oberstdorf: Smučarski poleti; 16.00 Košarka Rabotnički-Jugopla stika; 17.46 Obzornik; 17.50 Na rodna glasba; 18.20 Ivan Cankar: Polikarp — TV drama; 19.16 Mozaik; 19.20 Dva obraza; (Angela Boškinova, Mihaela Saričeva): 20.35 Svetovno prvenstvo v umet nostnem drsanju; 22.30 Rezervi rano za smeh; 22.45 Deetry — se rijski film. Goriško-beneški dnevnik RAZPRAVA 0 OBČINSKEM 0RGANIKU V GORIL Znanje slovenščine daje prednost pri sprejemanju v občinsko službo Besno nasprotovanje fašistov ni moglo preprečiti odločitve v tem smislu Občinski svet v Gorici je imel v svoje srede podpredsednika v ose. ■ ga sveta, ki bo v torek, 3. marca, preteklem tednu kar tri večerne bi goriškega obrtnika Giuseppa VI-1 ob 20.30 uri v sejni dvorani zaseje, na katerih je nadaljeval o- simtina. Na isti seji so imenovali časnega županstva, bravnavo členov organika občin- tudi člane dveh posvetovalnih od- skih uslužbencev. Kot so se spo- borov, za programacijo in prodz- razumeli na seji prejšnji teden, ■ vodnjo, ki bosta imela namen po-bodo tudi prihodnje dni imeli po ročaibi vsak s svojega področja in tri tedenske seje, dokler ne bodo predlagati upravnemu svetu primer- izčrpali tega argumenta. To je po ne ukrepe. trebno tudi zato, ker se je upravni odbor obvezal, da bodo najkasneje 10. t.m. začeli z razpravo o občinskem proračunu, ki je z organikom povezan. Te seje so bile precej suhoparne, vendar jim je prisostvovalo precej občinstva, zlasti občinskih u-službencev, ki so pri tem neposredno prizadeti. Za nas pripadnike slovenske narodne skupnosti je bila nedvomno najbolj zanimiva razprava o členu 23. tega organika, ki govori o dokumentih, katere je treba predložiti k prošnji za sprejem v občinsko službo. Komunistični svetovalci so predlagali dodatek, v katerem je re- Na zadnji seji so med drugim odobrili udeležbo ustanove na mednarodni obrtni razstavi v Firencah in na mednarodnem sejmu v Miinchnu. seno, da predstavlja znanje slo- venščine prednost pri prevzemu v službo. Ta predlog so podprli tudi dr. Sanzin od PSI in dva svetovalca SDZ, ki sta bila prisotna na seji. Odločno so se temu protivili predstavniki MSI, med tem ko so svetovalci PLI — z namenom, da bi zmanjšali važnost takega principa v nekem jezikovno mešanem mestu, kot je Gorica — predlagali samo »znanje kakega tujega jezika». Po tem pravilu bi bilo treba smatrati slovenščino v Gorici kot »tuj jezik* in goriške. Slovence, ki živijo tukaj že nad 1300 let na svoji zemlji, pa kot »tujce*. Nekaj demokristjanov je z namenom, da bi premostili oviro, sprejelo predlog liberalcev z izrecno pripombo, da se med tuje jezike prišteva tudi slovenščina. Za predlog KPI so glasovali poleg KPI še predstavniki PSI in SDZ, vzdržali pa so se štirje demokristjani. Proti so glasovali preostali svetovalci in odborniki KD, PSU, PLI in MSI. Vsekakor je pri tem pozitivno, da je bil sprejet spreminjevalni predlog, po katerem predstavlja znanje tujega jezika preferenco pri nastavitvi občinskih uslužbencev in da je med take preference vklju čena tudi slovenščina, pa čeprav pod oznako »tujega jezika*. Upravni organi ESA Upravni svet Ustanove za pospeševanje obrtništva (ESA) je bil u-stoličen na svoji prvi seji v Vidmu dne 19. februarja. Na svoji drugi seji 23. februarja so imenovali iz Občinska seja v Števerjanu Števerjanski župan Stanislav Klanjšček je sklical sejo občinske- Dnevni red predvideva 9 točk. Med temi je preureditev staleža občinskih uslužbencev, potrditev sklepa občinskega odbora o ure ditvi dveh parkirišč blizu županstva, in oddaja tega dela: go- vor bo tudi o plačilu računa za cerkveno uro, o pregledu cene za prvi obrok del pri vodovodu itd. Na dnevnem redu je tudi debata o občinskem proračunu za leto 1970 in njegova odobritev. Pri zadnji točki — razno — se bodo svetovalci pogovorili še o eventualnih drugih problemih občinske uprave, ki niso izrecno na dnevnem redu. NA POBUDO DOMAČIH PKOSVETA11JEV Lepo uspela Prešernova proslava tudi v Gabrjah Nastopili so dijaki in pevci iz Doberdoba «Komu bratje zdravico č’mo zapet» pravi Prešeren v «Zdravljici>, ki jo je moški zbor «Jezero* iz Doberdoba zapel in tako začel program Prešernove proslave v Gabrjah, ki jo je pripravilo PD «Skala». V tesnem prostoru šolske učilnice se je zbralo veliko poslušalcev, zlasti domačinov in mladine in tako poudarilo pomen tega praznika, ki ga obhajamo vsako leto po vsej slovenski zemlji. Doberdobski pevci so že v začetku pritegnili pozornost občinstva z izvajanjem številnih pesmi slovenskih skladateljev. Posebnega pomena pa je bil na-itop dijakov slovenskega trgovskega zavoda, saj so ti prikazali v zelo zanimivi obliki Prešernovo življenje in z recitacijami pokazali mogočnost in lepoto Prešernove poezije, s katero se je pesnik dvignil niiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiii V PETEK JE BILA SEJA OBČINSKEGA SVETA Doberdobski občinski svet odločno zagovarja pomen partizanskega spomenika v vasi Župan Andrej Jarc in več svetovalcev odločno zavrnilo tezo svetovalke SDZ Ferletičeve, ki je protestirala proti občinski podpori partizanskemu spomeniku V doberdobski občini pregledujejo specialisti šolsko mladino Afera okrog partizanskega spomenika v Doberdobu očividno ni še zaključena, če so o njej razpravljali na izredni seji občinskega sveta v Doberdobu v petek zvečer ob priliki debate o interpela ciji dveh svetovalcev opozicije. Zadeva je znana. Že pred leti so se bivši partizani in nekatere napredne organizacije v Doberdobu odločile, da je treba postaviti sredi vasi spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju. Občinska u-prava je dala svojo podporo tej pobudi, za spomenik je določila prostor pred novo osnovno šolo sre di vasi, odbor je dal arhitektu izdelati načrte za spomenik. Stvari so šle bodisi zaradi po manjkanja denarja bodisi zaradi raznih formalnosti počasi naprej. V začetku lanskega leta je bilo gotovo, da bodo spomenik odkrili v teku leta 1969. Tako je tudi bilo. Lepega poletnega dne je prišlo v Doberdob več tisoč ljudi, nastopili so razni govorniki, prišli so predstavniki okoliških županstev, pokrajinske uprave, dežele, parlamenta itd. Na čelu častnega odbora je bil sam predsednik deželne vlade dr. Berzanti, bivši partizanski poveljnik. Bili so tu predstavniki vseh miiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiminujmiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuuiiimiiii POKRAJINSKI SVET JE ZASEDAL Upravni svet bolnišnice gotov: pokrajina imenovala 5 zastopnikov Med njimi je tudi zastopnik SDZ Maksimiljan Komac, dva sta demokristjana, en komunist, en socialproletarec • Občinski svet je svoje zastopnike imenoval že prejšnji teden Včeraj popoldne se je napoveda-1 stan išče v na seja goriškega . pokrajinskega i konzorcija, sveta pričela z enourno zamudo, ker ni bito v dvorani ne svetovalcev krščanske demokracije niti svetovalca SDZ Kramerja. Svetovalci KD so bili namreč zaposleni s protesti prof. Kramerja, ki je hotel vsiliti v upravni svet goriške bolnišnice svojega človeka, namesto gospoda Maksimilijana Komca, ki ga Je bilo zato določilo vodstvo SDZ v Gorici. V upravni svet so namreč izvolili enega predstavnika SDZ, dva KD, enega KPI, enega PSIUP. V goriškem občinskem svetu pa so prejšnji teden izvolili dva krščanska demokrata, enega socialdemokrata in enega socialista. Socialist Je dr. Peter Sanzin, M bo, kot je predvideno v sporazumu med večinskimi stamkami, predsednik upravnega sveta goriške bolnišnice. okviru industrijskega Kljub odporu prof. Kramerja so svetovalci večine (KD, PSI, PSU) izvolili gospoda Komca. Baje je prof. Kramer zahteval zastopnika za SKZ. Sporazum med strankami večine pa pozna le SDZ. Trditve našega lista o določenih trenjih v vrstav goriške SDZ so bile torej resnične in so tokrat prišle javno do izraza. Vesti iz Tržiča V torek, 3. t.m., bo ponovna seja občinskega sveta v Tržiču. Svetovalci KPI so za to priliko poslali županu interpelacijo, v kateri zahtevajo debato o novi tovarni Hoe-nlg ln o tehničnem odboru za prt- Včeraj je bil v Tržiču tudi sestanek predstavnikov komunističnih obalnih občin naše dežele. Govorili so o ustanovitvi konzorcija teh občin za skupno obrambo njihove koristi ln pospeševanje turizma. Danes ob 10. url bodo v Ronkah otvorlli nov sedež PSI. Ob 11. url pa bo v kinu Excelsior zborovanje, na katerem bo govoril poslanec Fortuna o aktualnih političnih zadevah. Žrtev prometne nesreče je bil včeraj v Tržiču Franko V rek Is Sta. rancana, ki so mu v tržaški bolnišnici ugotovili poškodbo na desni nogi in na levem očesu ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Deset dni se bo moral zdraviti doma, ker ni hotel ostati v bolnišnici, 31-letnl Giuseppe Bressan Iz Nabrežine, Kamnolom 8, ki so mu antifašističnih političnih strank. Med slovesnostjo pa je prišlo do neokusnega nastopa domačega župnika, ki ni blagoslovil spomenika (čeprav je bilo tako še prejšnji večer domenjeno) in napadel dejstvo, da je na spomeniku partizanska zvezda, ni pa cerkvenega križa. En sam žvižg iz množice je bil zadostna obsodba takega postopanja. Marsikdo je sicer kaj takega pričakoval po vsej gonji, ki jo je vodil v tednih pred odkritjem go-riški katoliški tednik. V Doberdobu so zbirali denarne prispevke. Denar so prispevali vsi domačini, občinska uprava, ki je dala na razpolago tudi zemljišče, goriška prefektura, prispevale so ga razne organizacije. To ni bilo všeč nekaterim članom SDZ v Doberdobu, ki so hoteli, da bi bil spomenik posvečen samo padlim, ne pa padlim v NOB. Sicer pa bi dodali še nekaj: ker se je že vnaprej vedelo za tak negativen nastop doberdob-ske SDZ, ki se mu je priključil tudi del goriške SDZ, je goriška Krščanska demokracija javno pokazala, da ni solidarna s temi ljudmi: ob otvoritvi smo takrat videli pokrajinskega tajnika te stranke dr. Ciana, poslanca Marocca, deželnega odbornika Tripanija, deželnega svetovalca Cociannija, razne pokrajinske odbornike in svetovalce te stranke, demokristjanske župane. Odsoten pa je bil seveda pokrajinski svetovalec SDZ prof. Kranner, ki so ga bili pred petimi leti izvolili prav doberdobski volivci SDZ. V petek zvečer se Je o vsej tej stvari govorilo na seji doberdob-skega občinskega sveta. Pred nekaj meseci sta občinska svetovalca Benito in Marija Ferletič vložila interpelacijo v kateri dejansko protestirata ker je občina dala zemljišče in denar na razpolago za partizanski spomenik. Občina bi bila, po njunem mnenju, to lahko napravila samo za spomenik vsem padlim, ne pa samo padlim v NOB. V interpelaciji je še rečeno, da je to dejstvo onemogočilo blagoslovitev spomenika, da so se nekateri ljudje proti temu hudovali itd. Na seji je bila od podpisnikov prisotna samo svetovalka Marija Ferletičeva. Zupan Andrej Jarc je s citiranjem dokumentov, dopisov, in ostalega povedal, da je šlo za partizanski spomenik. Slovenski partizani so nosili na čepicah peterokrako zvezdo, neglede na njih politično ali versko prepričanje. Zaradi tega je prav, da je na takem spomeniku znak partizanstva. To seveda ni všeč, je nadaljeval župan, tistim, ki so partizane izdajali in mučili pri svetem Urhu, v Vipavski dolini, v Cerknem. Župan je svoj odgovor opozicijski svetovalki zaključil z ugotovitvijo, da je prepričan, da s tem odgovorom izraža mnenje vsega prebivalstva doberdobske občine. V debato so posegli še svetovalci Černič, Ferfolja, Lakovič, Pahor, Gergolet in vsi ožigosali na- ker je župan zaključil debato o tem vprašanju je zapustila sejno dvorano. V nadaljevanju seje so svetovalci odobrili vrsto sklepov, ki se tičejo raznih javnih del na področju občine. Ne bomo jih tu naštevali, ker je šlo v glavnem za popravke že prej sprejetih sklepov. Zanimiva pa je ugotovitev, da je doberdobska občina pristopila h konzorciju za pregledovanje šolske mladine s strani raznih specialistov. Konzorcij sestavlja osem občin s tržiškega področja, tržiška bolnišnica ter deželna uprava, ki je za to dala največ denarja. Doberdobska občina prispeva minimalno vsoto na vsakega prebivalca. Skupno je strošek 173.000 lir. Zdravniki so že pregledali otroke iz vse občine, v kratkem jih bodo pregledali še drugi specialisti, zdravniki so pri nekaterih otro-kih ugotovili nekatere bolezni, ki jih je moč pravočasno zdraviti. Ta pobuda občinske uprave je hvale vredna. Na tajni seji so razpravljali o nekaterih problemih občinskega o-sebja. Za novo knjižničarko v Doberdobu so imenovali učiteljico Milico Pahor iz Jamelj. na tPamas» evropske literature; podajanje dijakov je imelo svojevrsten pečat, saj so dijaki sami pripravili program, kar zasluži posebno pohvalo. Le redko kdaj pridejo take pobude iz študentovskih vrst. Tudi občinstvo je s pozornostjo sledilo recitacijam in se jim ob koncu z navdušenim ploskanjem zahvalilo. Torej dijaki, še bi želeli takih prijetnih večerov! Po recitacijah pa je moški zbor «Jezero» spet zapel vrsto lepih pesmi, nakar je sledilo predvajanje diapozitivov, ki jih je s spremno besedo vrtel tajnik prosvetne zveze Edmund Košuta. Ob koncu pa so se vsi prisotni zadržali pri prijetnem kramljanju in marsikdo je dejal, da take kulturne slovesnosti že zdavnaj ni bilo v Gabrjah. KLUB «SIMON GREGORČIČ* v Gorici na predavanje, ki vabi na predavanje, ki bo v klubski dvorani, Verdijev kor-zo 13, v torek, 3. marca t. L ob 20.30. O temi Pesniki ljubezni (Prešeren - Jenko . Gradnik) bo predaval dr. FRANCE BERNIK iz Ljubljane. Odbor Danes v Gorici filmi in konferenca o odporništvu Kulturni krožek »G. Salvemini* iz Gorice, ki mu predseduje G. Deve-tag, je organiziral za danes, v nedeljo, dopoldne ob 10.30 uri • kinodvorani Centrale v Gorici predvajanje dokumentarnih filmov o italijanskem odporništvu (Matteotti. Gramsci, Rosselli). Pred filmi bo kratka konferenca o temi »Kino in odporništvo*. Občni zbor «Juventine» v Štandrežu Odbor športnega društva »Juven-tina.) iz štandreža sklicuje letni občni zbor članov, ki bo v četrtek, 5. marca ob 20.30 v prostorih prosvetnega društva «0, Zupančič« v štandrežu. Na dnevnem redu je poročilo odbornikov o delu v lanskem letu, volitve novega odbora in razno. Ker se bodo ob tej priliki pogovorili tudi o bodočem delu društva, vabimo vse člane naj se zbora udeležijo. SREČANJE BIVŠIH AKTIVISTK Odbor naprednih slovenskih žena na Goriškem priredi v četrtek, 5. marca ob 18. uri v prostorih kluba «S. Gregorčič« v Gorici, Verdijev korzo št. 13 SREČANJE NEKDANJIH AKTIVISTK ob 25-letnici osvoboditve. Srečanja se bodo udeležile tudi žene predstavnice družbenopolitičnega življenja iz SR Slovenije. iiiiiiiiiifiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VESTI IZ STANDREZA Ustoličen je novi odbor društva «Oton Zupančič» Novi predsednik Danilo Nanut je zagotovil, da bodo prosvetno delo poživili in razširili zdravniki ugotovili rano’ ln udarec j stopanje opozicijske svetovalke. Ta na lobanji. ni bila zadovoljna z odgovorom in Proslava praznika žena V PROSVETNI DVORANI V GORICI Verdijev konso IB Program: 1. GOVOR O POMENU PRAZNIKA 8. MARCA. 2. KULTURNO - ZABAVNI PROGRAM, nastopajo: a) učenci osnovne šota le Solkana a pestrim sporedom; b) moški pevski Zbor »Jezero« le Doberdoba. 3. PROSTA ZABAVA prt pogrnjenih mizah. K obilni udeleibi vabi odbor. Novoizvoljeni odbor prosvetnega društva »O. Župančič* v štandrežu, ki so ga izbrali člani na ne davnem občnem zboru, je imel pretekli četrtek svojo prvo redno sejo, na kateri so si odborniki porazdelili delovna mesta. Za predsednika je bil izvoljen trgovec Danilo Nanut; namestnik Alojz Paškulin; tajnik je Angela Nanut; blagajnik Olga Pelicon; gospodar Rudi Brajnik, namestnik gospodarja Jožef Brajnik; referent za pevski zbor je Aleš Hoban, za dramsko družino Joško Marinič, za šport Dino Roner in za izlete pa Karel Nanut; preglednik računov je Franc Lupin. Novoizvoljeni predsednik Danilo Nanut se je zahvalil odbornikom za izkazano zaupanje in je obljubil, da se bo izkazal vrednega zaupanja z bodočim delom na prosvetnem področju. Zagotovil je, tudi v imenu drugih odbornikov, da bodo nadaljevali z dosedanjim pro svetnim delom ter ga bodo še razširili in okrepili, da bi ga zopet spravili na tisto višino prosvetne razgibanosti, ki smo jo imeli v Štandrežu v prvih povojnih letih. Posebno pažnjo bo odbor posvetil pritegnitvi naših najmlajših k prosvetnemu delu v domači vasi, obenem pa bo upošteval starejše prosvetarje in njihovo dolgoletno delovno tradicijo, ki se bo tudi pri bodočem delu oslanjala na NOB in na vzore naših najboljših sinov, Id so padli v borbi za svobodo in demokracijo. Iz goriškega matičnega urada V goriški občini se je od 22. do 28. februarja rodilo 18 otrok, umrlo 14 oseb, poročili so je 3 pari in 9 so jih oklicali. ROJSTVA: Eriča Marenzi, Raf-faela Manzan, Elisa Colautti, Gior-gia Visintin, David Dellasorte, Lt-viana Cechet, Stefano Visintin, E-lena Orzan, Gino Capochiani, Clati-dio Farinaccia, Laura Piemonti, Cristina Di Gleria, Andrea Brizzi, Romina Lauriti, Massimiliano Zel, Mario Vit, Mauro Vit in Fabiana Cantarutti. SMRTI: gospodinja 75-letna Amalija Devetak por. Černič; pleskar 43-letni Bruno Danelli, gospodinja 54-letna Elena Collenz por. Petea ni, gospodinja 81-letna Albina Cu-mar vd. Barnaba, uradnik 47-letni Gino Baldin, kurjač 59-letni Karlo Feletto, gospodinja 89-letna Stelama Biedermann de Turon vd. Attems, gospodinja 63-letna Caterina Rebolica por. Buzinelli, upokojenka 76-letna Marija Hojak vd. Vogrič, gospodinja 82-letna Cecilia Vrai.o-vech, vd. de Ruggero, upokojenka 85-letna Emilia FUippic vd. Mari-nis, 76-letna Elvira Francovig vd. Mulč, gostilničarka 65-letna Maria Tarantino vd. Zorzi, kmet 76-letni Karlo Kocjancic; upokojenec Giu seppe Bon in zasebnica 84-letr.a Anna Seculin vd. Iaicez. POROKE: uradnik Giovanni Dri-go in uradnica Teresa Mazzilli; dekorater Aldo Ziani in študentka Ros sella Sorbara; delavec Vladimiro Zoccolan in delavka Renata Canzi. OKLICI: uradnik Corrado Bonet-ti in gospodinja Laura Bulfoni; kemik Jan Douglas Pickett in u-radnica Maria Luisa Ferrara; pod častnik Giuseppe Masotti in kuha rica Marta Skorianc; pivar Clauclio De Lorenzo in kemičarka Charlot te Danzinger; kemik Gian Sanle De Vittor in doktorica prava Flora Primosi; industrialec Sergio Sola-ri in gospodinja Anita Perco: na takar Walter Galassio in natakarica Digna Vilas; elektromehanik Vojko Vončina in uradnica Miryam Vidi; delavec Piero Pinna in pro dajalka Grazia Vecchi. Mali oglasi ZARADI 2ENITVE želi spoznanja z dekletom ali vdovo posestnik -rojak upokojenec. Ponudbe na uredništvo v Gorioi pod »Mimo življenje«. CORSO. 14.30—22.00: «Africa segreta«, dokumentarni film v barvah o šegah in navadah črnega kontinenta; film je mladini pod 14-letom prepovedan. VERDI. 15.00—22.00: «Una suh’al- tra», E. Martinelli in M. Mell! barvni film, mladini pod 18. tom prepovedan. , t MODERNISSIMO. 14.45—22.00: donne«, M. Schell in L. Paluzri; italijanski kinemaskopski film V5® barvah. VITTORIA. 15.00—21.30: «Io sono perversa«, L. Taylor, P. 0’Neai-Ameriški kinemaskope v barvah! ' : mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 15.00—21.30: «DOT’Ž Jack«, T. Stelle ln S. Baker; fll® je v barvah. Tržič da AZZURRO. 14.00: «Un uomo marciapiede«, D. Hoffman in “• Veight. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR. 14.00: «L’albero « natale«, William Holden in na Lisi. Barvni film. M PRINCIPE. 14.00: «Quei disperaH che puzzano di sudore e di mor-te», G. Hilton in E. Borgnine-Barvni film. SAN MICHELE. 14.00: «Custeh l’eroe del West», R. Shaw in Ryan. Barvni film. l\ora florira SOČA (Nova Gorica): «Davitelj .J* Bostona«, ameriški barvni f’1® — ob 18. in 20. uri. ^ DESKLE: «Zakon Inkov«, nem«* barvni film — ob 17. in 20. uri- ŠEMPAS: «Balkon na mesečina«, španski barvni film — ob 16- ® 20. uri. KANAL: «Incident», ameriški barvni film — ob 16. in 20. SVOBODA: ((Samomorilski komandos«, ameriški barvni film •— oD 16. — 18. in 20. uri. PRVACINA: ((James Bond 007 C* sinč«, angleški barvni film — 0 16. in 20. uri. DEŽURNI LEKARNI GORICA V Gorici je danes ves dan in P0, noči dežurna lekarna Toranzo, Verdijev korzo 57, telefon 2879. TR2IC V Tržiču Je danes ves dan ln P0-noči odprta lekarna dr. Rismono°> Ul. Toti 52, telefon 72701. dežurna cvetličarna Danes je v Gorici odprta cvetačama Micheli Ferdinando, Ulic* XXIV maggio, št. 22, telefon 233»- Razna obvestila O VINOGRADNIŠTVU IN K1®" TARSTVU bo predaval v četrt«*; 5. marca ob 20. uri na Valor1^ v števerjanu (v prostorih PD «Brt‘ škl grič) ravnatelj ln enolog **" družne kleti Dobrovo v Brdih Zve-nimir Simčič. — Predavanje bo P°~ novil tudi v Doberdobu ter bon® dan tn uro še sporočili. Planinsko predavanje o Him»l#fl priredi Slovensko planinsko druš- tvo v Gorici v petek, 13. t. m- 20.30 v klubu «S. Gregorčič« Verdijevem korzu 13. Predaval Jože Andlovič, član himalajske oo-prave leta 1969 o vzponu na An*' pumo (7937 m). Predavanje bo V°T življeno z lepimi barvnimi diaP0"' tivl. Vabimo vse planince ln lju® tel je narave. Vodstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randaccio obvešča starše otrok, ki obiskujejo 10 šolo, da so vabljeni na razgovor profesorji. Taki razgovori bodo vsakega 4. v mesecu od 18. do 19- uie’ Občni zbor v Sovodnjah — ke bolniške blagajne (mutue) bo nedeljo, 8. t. m. z začetkom °° 11.30 v sejni dvorani občinske^® sveta v Sovodnjah. Na dnevu«® redu je poročilo odbora o delovanju ustanove lani; sledila bo <*' skusija o bodočem delu in o ukrepih v korist članov. ZAHVALA Vsem, ki so nam stali ob stran’ ob izgubi naše drage Amalije Devetak por. Černič se še enkrat najlepše zabvaljuje®^ Posebna zahvala pogreboem ln n* rovalcem cvetja ter vsem, ki so stali v zadnjem času ob stram-^ Žalujoči: mož Štefan, hčere sinovi, vnukinje in vnuki, SI?*| he, zetje in drugi sorod®* Vrh, Gorica, 1. marca 1970. AVT0PR0MET GORICA - NOVA GORICA vaa vabi, da obiščete zimskošportno središče LOKVE Dnevno obratujejo vlečnice, ugodna smučišča in tereni za druge zimskošportne dejavosti. Hotel POLDANOVEC s 100 ležišči in restavracijo “domačo hrano, vinom in drugimi pijačami — Ob sobotah ® nedeljah ter praznikih ples. Informacije tel. 22-911, 21-441. TI-01® PRIPELJALI SMO Tl .RANJENEGA SINAl Tfpžm £ vCav£/ PiuPicuC SHS37 SIKA'.? NIMAM VCČ SINA « IMEL SEM GA ... 5s«b. pa tudi hčer.... v mm [PRIPELJITE Sx ILIRA! S£ NE SPREJME* KOT SINA •PREJMI KOT HRABREGA . iškega vojaka . m^s PIUDICIJ JE NEMO PRIVOLIL. to. ste "naj ga pošljejo v areno.tam^n MIDVA se PA ŽE POZNAVA. ENKRAT LSI POBEGNIL ■ TOKRAT NE BO* ■* f, BO LAHKO POKAZAL SVOJ POGUM ■gs*e / aUAiB! OB 25. OBLETNICI OSVOBODITVE^ - V KULTURNEMJ)OMl]_ OD 2. DO 31. MARCA Razstava pretresljivih fotografskih posnetkov o strašnih zločinih in koncentracijskih taboriščih Skoraj 12 milijonov žrtev - Ohraniti moramo spomin Kanje brez sovraštva - Taki zločini se ne smejo nikoli teč ponavljati - Največje tovarne smrti - Mussolini je hdi v tem posnemal Hitlerja - Razstavo prirejata Slovenska prosvetna zveza in Zveza bivših političnih deportirancev ANED niti medsebojnega spoznavanja in bratstva med narodi. Ko prirejamo take razstave in kažemo na hude zločine nas pri tem ne vodi najmanjši čut maščevanja in sovraštvo do katerega koli naroda, ampak globoka želja in odločna volja, da se upremo pojavom režimov in sistemov, ki nuj- ^22®“ proslave 25. obletnice prirejata Slovenska %r!a zveza in Zveza bivših H deportirancev v nacistič-Ijdoriščih ANED razstavo fo-fc' J o koncentracijskih tabo-® bo v vežni dvorani doma od 2. marca do ^ca. J? bilo pravilno, če se ob petnici osvoboditve ne bi V •' na naše matere, očete, (ta.ln brate, ki so po strašnih Ni .V, ?l°glasnih taboriščih da-življenje v borbi pro-tg j asizmu, za ideale svobode, lg, enakopravnosti med naro-(jjijj an bi iskali gomile, da bi i, k Cvetje na njihove grobo-s° jih upepelili. boju za osvoboditev . sJPnem boju proti nacifašiz-'t Slovenci doprinesli svoj ' nji arvavi delež. Skoraj vsa-Lvvas ima spomenik padlim (tj 5 vrstami imen. Mladi in i ^ ?as,ke in moški, tudi otrobi bl* P° raznih zaporih in ijkj,v vseh fašističnih in na-? ^boriščih. Kakor v obor.o-S t tU Prot* skupnemu sovraž-•ihn-?..so se tudi v zaporih ^ r’ščih vezale ter krepile Saša Dobrila SAD MAŠČEVANJA Dachau — Nenasitna žrela krematorijskih peči no vodijo v jetnišnice in koncentracijska taborišča, tudi brez vojne in svetovnega spopada. Nočemo, da bi se taka grozodejstva in zločini spet ponavljali, nikdar in nikjer. Zato želimo, da si razstavo ogleda tudi naša mladina, da bo znala ceniti pridobitve narodnoosvobodilne borbe in se upreti proti vsakemu porajanju neofašizma in nacizma. Zdaj je tudi skrajni čas, da zberemo zgodovinsko gradivo, spomine, dokumente, pričevanja o narodnoosvobodilni borbi, konfinacijah, internacijah, zaporih, o padlih in žrtvah. Ob tej priliki, ob začetku proslav 25. obletnice osvoboditve ponovno poudarjamo zahtevo, da se v vseh šolah poučuje zgodovina boja proti nacifa-šismu in da se mladina vzgaja v duhu idealov odporniškega gibanja, iz .katerega je zrasla tudi italijanska republika. Hiflerjev režim je začel ustanavljati po Nemčiji taborišča za svoje politične nasprotnike in Jude že leta 1933, leta 1938 v Avstriji, nato po raznih zasedenih deželah Ev-I rope, ki so bile priključene cveli-l kemu Reichui. Glavnih koncentra- Namestnik poveljnika mauthausen skega taborišča Backmeyer nadzoruje delo. «Mutzen ab!» In vsak se je moral odkriti, sicer gorje njemu V taborišču Ebensee po begu esesovcev. živi okostnjaki ob zori svobode cijskih taborišč je bilo okrog 15 in so imela nad -tisoč «podružnic». Računajo, da je bilo v teh taboriščih približno 13 milijonov internirancev in da jih je preživelo le približno 1 milijon. V svoji nadutosti so nacistični voditelji bili prepričani, da bodo zmagali in da jim bodo vsi drugi evropski narodi večni sužnji. V taboriščih so imeli brezplačno delovno silo zlasti za vojno industrijo, na najbolj sadistične načine pa so fizično in moralno trpinčili jetnike in jih nato, mrtve ali še pri življenju, sežigali v krematorijskih pečeh. Največja in najbolj znana so taborišča: Dachau (ustanovljeno leta 1933) — R7 tisoč žrtev; Mauthausen (1938) s strašnimi podružnicami Gusen L, II., Hartheim itd. — 120 tisoč žrtev; Buchemvald (1933) — 70 tisoč žrtev; Auschuiitz (1939) — 4 milijone žrtev, uničevalne naprave so bile tehnično na najvišji ravni, sežigali so tudi 24 tisoč žrtev na dan, pepel so uporabljali za osuševanje močvirij; Flossemburg (1939) — tu so nacisti sterilizirali 1200 otrok, Raven-sbmek „119350. .ženska-taborišče — 100 tisoč žrtev, itd. Med uničevalna taborišča spada tudi Rižarna v Trstu, skozi katero je šlo na tisoče deportirancev v nemška taborišča, mučili in sežgali pa so v Rižarni nekaj tisoč žrtev. Na razstavi je tudi nekaj slik iz fašističnih taborišč. Mussolini je tudi v tem posnemal Hitlerja. I Za politične nasprotnike je fašistični režim imel smrtne obsodbe, zapore, konfinacije, otoke, da bi zatrl osvobodilno gibanje pa je postavil tudi koncentracijska taborišča, v katerih je zaradi glada in bolezni umrlo nekaj tisoč otrok in izčrpanih moških in žensk (Rab, Gonars . . . ). ALBIN BUBNIČ NOVICE 23. H. 1870 Iz Gorice 18. sveč. — Našemu kmetijskemu učitelju ni ime Vodopivec, kakor sem uno pot napak zapisal, temoč Ipavec. Dolžnost mi je popraviti, ker je tudi veliko Vodopivcev, ki bi si šteli morda v preveliko čast imeti tako vrlega soimenca. Gosp. Vodopivec — reete Ipavec — je bil poprej učenik v Tržiči (Monfalcone) ter je, kakor se sliši, z vso silo na to delal, da je prejel sedanjo službo. Učil bo med drugim tudi računovodstvo in razlagal ga v nemškem jeziku, ker ga v slovenskem ne zna. Naši prihodnji poljedelci naj se tedaj uče pisati svoje račune po nemško, ket se cenjeni gospod učitelj ni navadil po slovensko! - Od druge strani pa se posebno hvali gosp. Povše, ki je v vsacem obziru na svojem mestu. Priporočamo ga slovenskim poslancem za prihodnjo sesijo deželnega zbora, da mu zvikšajo plačo, ki je prepičla v primeri laškega vodje. — Tukajšnja in tržaška nunska pripravnica nehate - kakor slišim. Nadomestovala jo bode centralna odgojnica ljudskih učiteljic, ki se ima, ne vemo kje, ustanoviti za celo Primorje skupaj. Enaka usoda čaka prej ko ne vseh pripravnic moških odgojen-cev v Primorji. Upamo od novih zavodov vse dobro, a učitelj ne more in ne bo mogel uspešno u-čiti, dokler mu pajek po trebuhu prede. — Včeraj je šlo kacih 20 lovcev nad volka, ki se je — najbrž iz trnovskega gozda — priklatil v klomperško okolico. Nek gospod je povedal, da ga je i-mel kacih 15 korakov pred spbo.i, pa boje se, da bi mu volk hlač ne pomeril, ni hotel nanj streljati dasiravno je imel dvocevnico dobro nabito. Pravo, g. T.! Delo junaškega vredno imena! Ivan Mrakov ZGODNJA DANICA 25. II. 1870 Od sv. Petra Slovenov na Beneškem, 18. sveč. 1870. — Odkar se je pričelo sv. leto, se po naši Videmski nadškofiji še zdaj ver- iniiiiiiiHiiHuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuitiiiiitiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OD 30. APRILA DO 5. MAJA Komemorativno potovanje v Dathau, Mauthausen, Begunje c- r* - - Arvr- M..- - ‘ ** ’ 25) oiSletnia osvofioSftve pn-’T heim,' večerja in reja Združenje bivših političnih de- Linzu. poHitancev v nacističnih tabbri-yt' prenočišče v stijo ljudske duhovne vaje po du-hovnijah. Tako se pripravljajo ljudstva, da se vdeležujejo odpustkov sv. leta povsod zares z velikim duhovnim pridom, liberalci* zobe grizejo, ter ne morejo u-meti, kako ljudstva vendar v procesijah hitijo poslušat misijonarje, ko se vendar vedno prizadevajo jih izobraziti po novi dobi. Tresejo se o prihodu misijonarja kakor pred viharjem in nevihto, ki Vse polomi, poruje in pokanča, kar so iskali oni z velikim prizadevanjem natrositi in nasejati Čudno se jim zdi, da vkljub vsemu upiranju vera le živi, in da ljudstva, site poslušati njih čenčanja, vedno bolj goreče hitijo poslušat govore katoliških duhovnikov, ki govorijo od smerti, od pekla, od plačila in kazni po smerti, od nebes. Posebna dobrota za sedanje sveto leto je došla duhavstvu naše nadškofije. Potem ko so bili žalostno razkropljeni redovniki, se je zdelo, da bode veliko pomanjkanje za oznanjevanje Božje besede in torej nemogoče vstreči potrebam vernikov. Previdnost božja pa je v prid sv. Cerkve zdramila zbrano versto pogumnih vojakov med svetovnim duhovstvom, ktera se je pripravila in čudovito izveršuje cerkveno poslanstvo, ki je bilo sicer izročeno duhovstvu mnogoterih redov. Le-ti hrabri duhovski versti je pripisovati, da se je po mnogih duhov-nijah bolj poživila vera, lepo življenje in rast v čednostih. Vredni so torej ene besede pohvale ti skerbni duhovniki, ki so se spomnili svojega visokega poklica in so s tako skerbjo in čudovitim zatajevanjem se podali v tako težavno opravilo v vinogradu Jezusa Kristusa. Tudi med Slovenci na Beneškem se verstijo misijoni in kakor je že oznanila vaša Danica meseca mal. šerp. 1. L; pervi misijon je bil pri sv. Petru, kterega sta vodila čč. oo. Anton Bamkič in Janez Stare iz Jezusove družbe, in potem pri farni cerkvi sv. Leonarda v Podutani. Dalje je č. o. Ban-kič sam vodil drugi misijon v du-hovniji Prapotski, in v kaplaniji Kodermaski. Potem v novic pa so jih vodili domači duhovniki v du hovniji sv. Petra pri kaplanijah Laze, Tarčmon, Arbeč, dolenji Bar-nas, Lander in gorenji Barnas. Nadaljevali so duhovniki od sv. Pe tra v duhovniji Kampejski, v kaplaniji Podcirkvijo, in v Maža rolih v duhovniji Preštivski. Pri vsih misijonih so gg. spovedniki z veljkim zatajevanjem spovedova ll fio dneva Thnpo hdčij da si ravno ji :We žfnaizovalo. ^Prf nektetih misijonih 6-9 spovednikov ni bilo lio^^iktrčSf' Vsfth^pokorhikbm: še po misijonu so morali domači gos podje spovedovati. — Zadnji dan misijona so prišli srenjski pervaki povsod se poklonit' in zahvalit častite misijonarje za dobroto. Po nekterih kaplanijah so jih pri njih odhodu proslavljali z veselim zvo riilom in streljanjem. SLOVENSKI NAROD 26. II. 1870 Razne stvari. (Iz Rocolja pri Trsti, se nam piše:) Nadjamo se, da nas bo obilo rodoljubov tudi iz mesta blagovolilo zveseliti z nazočnostjo pri besedi v nede ljo 27. febr. Sledile bodo govorom deklamacije in tombola. Med tem bo pel naš pevski zbor, koji je že večkrat pokazal, da je kos sto piti na oder. — Da se svestransko prišlim domorodcem zadovoli, bo igrala glasba, dokler se bo plesal cem ljubilo. — Vstop bi bil prost ali stroški priprave nam tega ne pripuste. Sklenil je torej odbor, da dajo povabljeni vstopnine po lastni dobrovolji; za neporabljene se pa ustanovi vstopnina tako nizka, da se bo lahko vsakdo z nami zve-seljeval. iiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiifiiiiiifiiiiiinminmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiNiiiiiiiitiiniiHiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiutiiiiiiiiiifiiiiiiiiii ali prijemi, 50. ravna streha, 51. prvi predsednik indijske republike (Rajendra). NAVPIČNO: 1. majhen strok, 2. ostanek po stiskanju sadja, 3. paznik, ki skrbi za red, 4. francoski pisatelj (Claude, «Ariana»), 5. število z dvema ničlama, 6. kazalni zaimek, 7. ime nemške filmske igralke Dor, 8. konec molitve, 9. največji ptič, ki pa ne leta, 10. kemični znak za americij, 11. del padalčeve opreme, 12. vnetljiv plin osladnega vonja, 14. otočje v Polineziji, 16. največji italijanski pesnik, 19. daven narod v severni Italiji, 20. reka v južni Španiji, 22. grabežljiva morska riba, 23. francoska filmska igralka (Pascale), 25. gora v zahodnih Julijcih, 26. mesto na jugu turške Anato-lije, 28. kraj pri Ljubljani, 29. potomec belih in črnih staršev, 31. nemška denarna enota, 32. špar-tanski kralj, ki je branil Termopile pred Perzijci, .33. danski fizik, po katerem se imenuje enota za jakost magnetnega polja (Hans Christian, 1777-1815), 34. porok, 35. bojna sredstva, 36. poljska ptica, 39. mesto v severnem Čilu, 40. tovarna motorni vozil v Kopru, 42. izraz pri pokru (tri enako močne karte v eni roki), 43. del stopala, 45. glavni števnik, 46. brkati orel, 48. kemični znak za indij, 49. okrajšava za «mesto pečata*. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKF VODORAVNO: 1. kustos - Le Bon, 2. premiera — aroma, 3. Rim — klavir — gem, 4. Osip — Edam — Šale, 5. Sakai — elektron, 6. ortrta — nart, 7. Peca — Kala — Pt, 8. planinka — oslar, 9. rast — gama — tara, 10. iva aorist — pik, 11. nožek — Toti list, 12. Crane — ananas, ščih-ANED komemorativno potovanje v Dachau, Gusen, Mauthausen, Hartheim, Ebensee in Begunje. V taborišču Gusen (2. maja) in v Mauthausnu (3. maja) bo svečana komemoracija žrtev, katere se bodo udeležili preživeli interniranci, svojci umrlih in delegacije iz raznih evropskih držav. Ob povratku si bodo udeleženci našega izleta ogledali tudi zloglasne nacistične zapore v Begunjah, izlet pa se bo zaključil v iraški Rižarni. Spored potovanja: Četrtek, 30. aprila: ob 6. uri odhod iz Trsta — Gorica — Videm — Cortina d’Ampezzo — Dob-biaco (Toplach); kosilo, po kosilu odhod v Innsbruck — Garmisch Partenckirchen — večerja in prenočišče. Petek, 1. maja: Zajtrk, odhod v Muenchen — Dachau (ogled taborišča), povratek v Muenchen: kosilo. Po kosilu odhod v Salzburg: večerja in prenočišče. Sobota, 2. maja: Zajtrk, odhod v Linz — Gusen: komemoracija in ogled taborišča, kosilo, popoldne ogled gradu-taborišča Hart- Nedelja, 3. majdi^Zšjtrk; odhod" v Mauthausen — komemoracija in ogled taborišča — kosilo — popoldne odhod v Ebensee — ogled taborišča — Salzburg: večerja in prenočišče. Ponedeljek, 4. maja: Zajtrk — povratek čez Visoke Ture, Lienz, kosilo, Beljak — Bled: večerja in prenočišče. Torek, 5. maja: Zajtrk, odhod v Begunje, ogled zaporov, kosilo na Bledu ali v Kranju, povratek čez Ljubljano Trst. Cena za potovanje (hrana, prevoz prenočevanja): 40 tisoč lir. Ob vpisu je treba plačati na račun 10 tisoč lir. Vpisovanja sprejemajo: V Trstu: Združenje bivših de portirancev ANED — Ul. Crispi" 3/c/n. V Gorici: Združenje bivših deportirancev ANED — Corso Verdi 80, ob torkih od 10.30 — 11. ure, ali Ferdinando Cutrofello — Ul. Codelli 4/n ob delavnikih. V Ronkah: Predsednik združenja Aldo Gregorin — Trg Ober-dan 7. V Krminu: predsednik združenja Giuseppe Biagi — Ul. S. Qui-rino 10, ali tajnik združenja Se-rino Cecot — županstvo. KRIŽANKA 1 2 3 k 5 6 »J 7 8 9 10 11 12 13 U IV as 15 16 m 17 18 it 30 21 32 Ji K % 25 m ?6 27 3 28 29 C 30 31 32 ir 3*i a 33 w~ Sfi 37 3B 39 itO M J.3 r * V5 u r V7 B VODORAVNO: 1. močno čustvo, sla, 7. vrsta zofe, 13. čudovita alpska dob na pod Triglavom, 14. vrsta mata pri šahovskih problemih, 15. tekmovanje v kavbojskih veščinah, 16. staroperzijski kralj, 17. italijanski predlog, 18. prior, 19. odprto sobno ognjišče, 20. fizikalna enota za pospešek, 21. staroperzijski vojskovodja, 22. Mas-senetova opera, 23. siloviti brazilski nogometaš, 24. glavni števnik, 25. vozovnica, vstopnica, 26. indijski politik, eden od najbližnjih Nehrujevih sodelovcev (K>**na, 27 znameniti francoski slikar (Paul), 29. roditeljica, 30. staroslovanski rod, 31. znameniti španski baročni sbkar, 34. po vojni umrli slovenski pesnik (Pavel), 36. najvišja zmaga pri taroku, 37. enaka samoglasnika, 38. židovsko moško ime, 39. glavno mesto francoskega departmaja Pas-de-Calais, 40. trenje, 41. ljubljanska tovarna koles, 42. krilo poslopja, 43. francoski astronom, ki je odkril 37 kometov (Jean-Louis, 1761-1831), 44. slovenski alfa in omega, 45. največji oritok Save, 46. pripadnik skupine "Hnieazijskih narodov, 47. majhna njiva, 49. premišljeni postopki m Veljaven od 1. do 7. marca 1970 OVEN (od 23.3. do f 20.4.) V čustvenih I j zadevah bo prišlo do V) lažjih sporov zaradi X različnih mnenj. Z ljubeznijo in zvestobo pa boste spore premostili. Na delu morate biti potrpežljivi in čakati na ugoden trenutek. Koristen konec tedna. Zdraviti se morate zaradi neke lažje bolezni. BIK (od 21.4. do 20.5.) Mesec in Venera zagotavljata popolno harmonijo v utrjenih zvezah. Položaj je nekoliko bolj zapleten v novih ljubezenskih odnosih. V zvezi z delom ali poslovnim življenjem boste dosegli sporazum, ki bo ozdravil vašo krizo. Pazite se pred prevelikimi spremembami. DVOJČKA (od 21.5. do 22.5.) Zaupajte prijateljski osebi, ki vam bo pomagala s svojo veliko izkušenostjo, da poravnate spor z osebo, ki jo imate radi. Tudi nekaj psihologije ne bo škodovalo. Na delu morate biti bolj stvarni, sicer boste utrpeli škodo. Imeli boste lažje črevesne motnje. RAK (od 23.6. do 22.7. ) Glede čustvenih zadev ne smete verjeti raznim govoricam, ljudem namreč ugaja opravljati. Prejeli boste prijetno pismo. Vaši predstojniki vam bodo natančno obrazložili, kaj morate ta teden v službi storiti. Priporočamo vam, da si odpočijete živce. LEV (od 23.7. do 22.8. ) Ne bodite pre- ’ \ več impulzivni, da I ne boste povzročili ‘ prevelikih zapletov v čustvenih zadevah. Starejša oseba vam bo lahko svetovala najboljšo pot. Imeli boste mnogo opravka s pogajanji za sklenitev neke kupčije. Jejte manj in gibajte se več v naravi. DEVICA (od 23.8. do f 22.9.) Glede čustve- f (y-y ) nih zadev voste i-l J s^aH najboljšo pot in y/ .’4o boste tudi našli. Imeli boste prijeten obisk. Z intuicijo boste lahko pojasnili marsikaj. Na delu se morate lotiti neke zadeve zelo kritično, a vendarle vedro. Jemljite vitamine C in D, da okrepite oši-bljeni organizem. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V srčnih zadevah boste imeli mnogo uspeha. Imeli boste tudi priložnost, da pojasnite neko čustveno skrivnost, s katero ste se dolgo ukvarjali. Neki prijatelj vam bo povedal, kaj morate storiti v službi, da boste dosegli uspeh. Zaradi prezaposlenosti boste utrujeni. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.11.) Izogibajte se ljubosumnosti kakor, tudi brezbrižnosti, le tako si boste zagotovili mirno in zadovoljno življenje. Na delu boste prišli v spor z nekom, vendar se bo stvar s časom docela poravnala. Masaža hrbta vam bo zelo dobro dela Tudi odpočiti se morate. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V čustvenih zadevah boste precej osamljeni, vendar se ne smete pritoževati, kajti tako se boste bolj poglobili vase in končno našli pravo pot. Na delu boste imeli obilo zadoščenja, ker se bo marsikaj pojasnilo. Po kosilu se odpočijte _____ KOZOROG (od 21. S N 12. do 21.1.) V Iju— ( _ k T bezenskem življenju J boste nekaj odkrili, '* y kar vas bo ogorčilo x----' in potrlo. Toda ohra- nite hladno kri in bodite zelo taktni. Na delu se morate rešiti nekih vezi, nakar pojde vse kakor po maslu Priporočamo vam uživanje kakega okrepčila. Potreben je tudi počitek. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neka oseba bo hlinila do vas ljubezen, pri čemer se pazite, da se ne uiamete v past Kasneje vam bo postalo vse jasno in boste zadovoljni da ste bili previdni Imeli boste poslovni sestanek, ki vam bo prinesel mnogo koristi. Trpeli boste zaradi živčnih motenj. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaš pesimizem sploh m upravičen, kaiti oseba, ki vas zalima va« ima zelo 'ada in vam popolnoma zaupa Na delu morate navezati boljše stike s sodelavci. Neka oseba vam bo dala kopico zelo koristnih nasvetov. Motnje v krvnem obtoku. Priporočamo vam mlečne kopeli. V torek v Ljubljani začetek SP v umetnostnem drsanju Nad 120 tekmovalcev iz 16 držav - Trajalo bo do 8. marca V Ljubljani je vse pripravljeno za svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju in plesih na ledu, ki se bo začelo v torek v tamkajšnji dvorani Tivoli in bo trajalo do H. marca. Prve reprezentance so že prispele v Ljubljano in najboljši mojstri drsalnega športa že trenirajo na ledeni ploskvi v veliki hali. Vseh tekmovalcev se je prijavilo 121, svoja zastopstva pa bo imelo v Ljubljani 16 držav. Italijo bo zastopala ena sama tekmovalka, Rita Trapanese, petkratna državna prvakinja, ki je na evropskem prvenstvu v Leningradu zasedla odlično četrto mesto. Ker se je tudi za ljubljansko prven stvo vestno pripravila lahko raču DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 1 marca 1970 ODBOJKA Moška D liga 10.30 v Trstu, stadion «1. maj j Bor — Kras Ženska B liga 15.30 v Padovi FARI — Zarja KOŠARKA Moška D liga 11.00 v l^ovellari Novellara — Bor Nnraščajniška liga 11.00 na Opčinah Polet — Montuzza / fl » « 11.00 v Trstu, Ul. detla Valle Bor — Servolana B smučanj: 4. 28! 10.00 v Trbižu Organizira SPDT * * * Nagrada Cimenti — veleslalom 10.00 v Piombadi nastopa SPDT NOGOMET 5. amaterska liga 10.30 v Križu Vesna B — Primorec NAMIZNI TENIS Moška C liga 10.00 v Nabrežini Sokol — Julia natno, da bo tudi tukaj — če bo šlo vse po sreči — dosegla dobro uvrstitev. Za prvenstvo pa ne vlada veliko zanimanje le med tekmovalci in URNIK TEKMOVANJ SV. ANTON 09.30 Razdeljevanje startnih številk ob «Bajti» pr| Sv. Antonu. Številke naj dvignejo predstavniki društev in jih nato razdele svojim tekmovalcem. 10.00 Start sankanja: a) letnik 1962 in mlajši b) letnik 1960 - 1961 c) letnik 195« - 1959 č) letnik 1956 - 1957 10.00 Start teka na 2 km moški. 11.15 Start veleslaloma narašdajnice, nato naraščajniki: a) letnik 1962 - 1963 b) letnik 1959 - 1961 c) letnik 1956 • 1958 12.45 Start veleslaloma začetnice, sledijo začetniki. 12.45 - 13.15 Ekipno tekmovanje v postavljanju sneženega moža. 16.00 Razglasitev neuradnih rezultatov. 16.00 - 16.30 sprejem prizivov. TRBIŽ - PROGA «B» Razdeljevanje številk za veleslalom in slalom članov in članic bo na startnem mestu. 12.00 Start veleslaloma članic in članov. TRBIŽ - PROGA «C» 14.30 Start slaloma članic in članov. (tekma v slalomu bo v dveh spustih). Ob 16.30 razglasitev neuradnih rezultatov v restavraciji «TRE ABETIs v 1. nadstropju. Od 16.30 do 17. ure sprejem prizivov. strokovnjaki, ampak tudi med zastopniki sedme sile: na časnikarski tribuni tega prvenstva se bo namreč zbralo skoraj 250 zastopnikov tiska, radia in televizije z vsega sveta. Prvenstvo bodo seveda prenašali tudi po televiziji, prvič pa bo iz Ljubljane na sporedu tudi barvni televizijski prenos, seveda za tiste, ki imajo doma tak televizijski sprejemnik, ki sprejema tudi barvno sliko. SMUČARSKI TEK TEKMOVANJU KURIKKALA Nones šele peti LA CLUSAZ, 28. - Zahodni Nemec Walter Demel je zmagal v smučarskem teku tKurikkala* na 15 km dolgi progi, z dokajšnjo prednostjo pred Italijanom Kostnerjem. Med mladinci pa je nadvse prepričljivo osvojil prvo mesto Italijan Ernesto Zanone. 5. povratno kolo BOLOGNA - MILAN Pieroni BRESCIA — PALERMO GoneUa CAGLIARI - NAPOLI D'Agostini INTER - JUVENTUS Monti LAZIO - ROMA De Marchi SAMPDORIA - BARI Carminati TORINO — FIORENTINA Angonese H. VERONA - LR VICENZA Michelotti Rezultati članskega teka na 15 km: 1. Demel (Z. Nem.) 43’57” 2 Kosoer (It.) 44'22” 3. Stefl (ČSSR) 44'28" 4. B!anc (It.) 44'59” 5. Nones (It.) 45’02” 6. Lombard (It.) 45'31" 7. Hrubu (ČSSR) 45’38” 8. Bacher (It.) 45'52” 9. Milxk (ČSSR) 46'07” 10. Exckert (Z. Netn.) 46’16” 10 km mladinci 1. Zanone (It.) 30'07” 2. Pierrat (Fr.) , 3102” 3. Demetz (It.) 31’02” 4. Startori (It.) 3102” ALESSANDRIA — SOLBIATESE Levrero BIELLESE — SEREGNO Crista LEGNANO — PADOVA Alberti NOVARA — DERTHONA Ciulli SOTTOMARINA - TREVISO Reggiani TRIESTINA — MONFALCONE Tabanelli VENEZIA — MARZOTTO VERBANIA — PRO PATRIA Tempio 5. povratno kolo CATANIA - TERN ANA Gussoni COMO — GENOA Riccardo Lattanzi FOGGIA - MONZA Bemardis LIVORNO - ATALANTA Possagno Pri .okrogli mizi', ki je bila pred kratkim v Slomškovem domu v Bazovici (na sliki) s temo «Poslanstvo športa za zamejske Slovence*, je prišla na dan vrsta vprašanj problemov, ki se živo tičejo delovanja in obstoja našega športa. Med samo razpravo seveda ni prišlo do nobenega sklepa, kar niti ni bil namen «okrogle mize*. Kljub Danes na Lokvah smučarski skoki V organizaciji Avtopromeia iz Nove Gorice in SK Nova Gorica bo danes, v nedeljo, na Lokvah tekmovanje v smučarskih skokih za 4. pokal »Poldanovec* na 35-metrski skakalnici. Prireditelji so povabili na start okrog 30 tekmovalcev. ATLETSKI ODSEK ŠZ BOR organizira danes, 1. III. tekmovanje v krosu, na katerem lahko nastopijo tisti atleti, ki še niso sodelovali na uradnih tekmovanjih (FIDAL). Tekmovalci bodo razdeljeni v tri skupine: 1. naraščajniki (letniki 1955, 1956, 1957) proga 1 km 2. mladinci (1953, 1954) proga 2 km 3. člani (1952 ali starejši) proga 4 km Prvi trije iz vsake skupine bodo nagrajeni s kolajnami. Zbirališče in prijave atletov ob 9.30 pred Slomškovim domom v Bazovici, kjer bo udeležencem na razpolago slačilnica. Odhod na startno mesto ob 10. uri. 25. IN 26. APRILA OD TRSTA IN GORICE DO RLEJSKECA JEZERA Cilj ocenjevalne vožnje SGZ bo razkošni Golf hotel na Bledu Prijave sprejemajo na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu Ker se je že v preteklih dneh prijavilo mnogo udeležencev za avtomobilsko ocenjevalno vožnjo Trst-Bled, ki jo organizira Slovensko gospodarsko združenje iz Trsta (en del tekmovalcev bo startal tudi v Gorici), lahko rečemo, da vlada za i No sliki vidimo mladega smučarja pri startu naraščajniškega tekmovanja, ki je bilo (v organizaciji SPDT) pred tednom na Pesku pri Bazovici. Danes se bodo ti mladi smučarji spuščali v Trbižu po težji progi in na bolj zahtevnem tekmovanju, na 4. zimskih športnih igrah, ki jih tudi letos prireja SPDT ■iiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiniiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiil OBČNI ZBOR ŠD DEVIN-ŠTIVAN Sklenjena veriga naših društev od Doberdoba do Nabrežine Preteklo soboto je bil letni občni zbor ŠD Devin-Štivan. Predsedoval je podpredsednik Vilko Metlikovec; najprej je prebral pismo predsednika dr. Dragomira Legiše, ki je zaradi poklicnih dolžnosti moral odpotovati in je naslovil na odbor društva toplo pismo z iskreno zahvalo za vse kar je bilo doslej dobrega storjenega v prid slovenskemu športu v tem delu naše ob čine ter obenem obljubil vso po moč za nadaljnje delovanje dru štva. Odborniki in člani so z velikim zadovoljstvom sprejeli pismo predsednika ter so ob novici, da je v sredo 18. t.m. doktoriral na tržaški univerzi — na fakulteti za politične vede — z zagovarjanjem nadvse zanimive teze »Razvoj sociologije v Jugoslaviji*, izrekli predsedniku dr. Legiši najiskrenejše čestitke. Sledilo je poročilo blagajnika A-drijana Bravina, ki je zelo izčrpno prikazal blagajniško stanje. Dohodki so znašali skupno 885.106 lir in izdatki 885.106 lir. To je zelo razveseljivo dejstvo, ker tudi če ni aktive, ni niti pasive, ki je vseskozi spremljala delovanje društva od vsega začetka in ki je močno otež-kočila uspešnejše delovanje društva. Po dolgi diskusiji je odbor soglasno sprejel finančni obračun, nakar se je blagajnik zahvalil vsem, posebno pa predsedniku dr. Drago miru Legiši ter svetovalcu Danilu Legiši, zelo znanemu trgovcu iz Sesljana, za veliko finančno^ in sploh vsestransko pomoč društvu. Nato se je razvila razprava o delovanju nogometne ekipe, kjer so številne težkoče z raznimi igralci; končno je prišlo do sporazuma in za vodstvo ekipe je bil za nedoločen čas izvoljen član društva Danilo Tinta. Naslednja točka dnevnega reda ie bila razrešnica staremu odboru. Spregovorilo je več odbornikov, ki so se vsi zelo pohvalno izrazili o delovanju starega odbora ter mu priznali zaslugo, da se je športno delovanje premaknilo z mrtve točke. Po dveletnem delovanju je društvo prebrodilo vse začetne kri- ze in stari odbor zdaj predaja novemu obetajoče društvo. Sledile so volitve novega odbora, v katerem je 9 svetovalcev, od teh imajo 4 odborniška mesta. Za predf sednika je bil soglasno ponovno potrjen dr. Drago Legiša, podpred sednik je Vilko Metlikovec, tajnik Darko Tinta, blagajnik Milovan Knez, svetovalci pa prof. Zoran Tavčar, Danilo Legiša, Aleksander Kocman, Josip Gruden in Lucjan Kocman. Revizorji so Danilo Tinta, Adrijan Bravin in Jožef Legiša, namestnika pa Ivan Brecelj ter Lucjan Peric. Danilo Tinta je bil izvoljen za predsednika revizorjev. Upajmo, da bo novi odbor deloval čim uspešneje v korist devin- skega slovenskega športa, obenem pa tudi, da bi razširil svoje delova- , kone. V stavbi je tudi nje tudi na druge panoge. S svo ' majev to prireditev zeTzdaj veliko zanimanje. Pred dnevi srno že opisali glavne značilnosti tega tekmovanja in tudi potek proge. Danes si pa še oglejmo na kratko končni cilj tekmovanja, Golf hotel, ki je res posebnost tudi v tako pomembnem turističnem kraju, kot je gorenjski biser, Bled. Golf hotel je seveda prve kategorije. Svojim gostom nudi vso u-dobnost, ki si jo zažele. Leži na manjši vzpetini in ima krasen razgled na jezero. Gostom pa na kopanje ni treba do jezera, saj ima hotel svoj lastni odprti bazen z merami 10 x 20 metrov, poleg tega pa v spodnjih prostorih tudi pokriti bazen s termalno vodo, ki je stalno topla 28 stop. C. Ob tem bazenu sta tudi dve sauni in prostor za masažo. Za zabavo gostov pa je poskrbljeno tudi drugače, saj je ob hotelu tudi igrišče za tenis in še druga razvedrila. Hotelske sobe so najsodobneje u-rejene, vse imajo lastno kopalnico in sanitarije, telefone in pokrite bal-20 apart- jim delovanjem pa naj bi zajel tu di sosednje vasi, kot so Medja vas, Sesljan, Vižovlje in bi tako sklenil vrsto naših društev od Doberdoba do Nabrežine. Skoraj odvečna je pripomba, da razpolaga hotel z izvrstno kuhinjo, ima tri restavracije, aperitiv bar, kavarno z odprto vrtno teraso, družabne salone, dancing, konferenčno sobo, banketno dvorano, bridge- room, sobo za biljard ter namizni tenis itd. V stavbi je tudi trgovina s spominčki in modnimi predmeti, frizerski salon, turistični urad, te-lex itd. Razumljivo je zato, da se obiskovalci tega hotela, ki so bili vsaj enkrat njegovi gostje, radi zopet vračajo vanj. Vse kar smo našteli, pa bo seveda na razpolago tudi udeležencem avtomobilske ocenjevalne vožnje, ki bo na sporedu 25. in 26. aprila letos. Prijave sprejema vsak dan v uradnih urah na svojem sedežu Slovensko gospodarsko združenje v Trstu, Ul. F. Fil-zi 8, tel. 37-808. temu pa je izstopalo ne^aJ„.^a vprašanj, ki se tičejo vsega športa, in tu mislimo zla j. vprašanje enotne slovenske } ^ ske športne krovne organizacij, zato, ker je to vprašanje tasO-, žito izstopalo med mnoginu mi, lahko rečemo, da je po- miza* dosegla (kljub nekateri ^ manjkljivostim v debati) sv JLv svoj "a' men. To pa nas navaja k ‘jj naj bi ne ostalo le pri tej mizi*. Dobro bi bilo, če bi ^ ce posnemali še kje drug°9' g bi izluščili še druga vPrasaZujtef se tičejo tako posameznih °ru j in meddruštvenih odnosov, K načelnih vprašanj idejne 'j našega športa. Razgovor v e,ij je pokazal, da je izmenjava v taki obliki koristna. SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno potniškimi ladjami: , . redno linijo okoli sveta, lirtijo z zahodno Afriko nudi prevoze po vsem ***|(j. modernimi transportnim* „ jami od 8.000 do 18.00° nosilnosti. Za vse informacije se °*,rn na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA* — P'r'jj Župančičeva ul. 24 in na agente po vsem svetu. Telexl: 341-22 Yu Plovb* 341-23 Yu Plovb* Telegrami: Plovba Pir*n,«i Telefon: 73-470 do 73-«' Za nižjo ceno boljša kvaliteta pariških in posebnih saiam ter gorenjskih klobas AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA r * VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA 68. Doberdob Palir se je sklonil, toda pričakovano škrabljanje šrapne-lovega drobiža Je izostalo; snop Je šel čez kotanjo tja proti etapi. To je bil prvi šrapnel, drugi bi utegnil biti že bliže. Toda vojaki so se zastonj vznemirjali; za njim ni prišel nobeden več, beli oblaček se Je stajal v čistem, sončnem ozračju in bleščeč mir je znova zakraljeval nad soldaškim mravljiščem. Palir se je vrnil v kotanjo z nabranim gorivom, pripravil med dvema kamnoma majhno ognjišče in čakal na Ručgaja. Nekam dolgo ga ni nazaj. Meglič se je pravkar vračal z vodo Postal je, potem pa rekel: «Cakaš Ručgaja?« «Da! Po vodo Je šel.» «Potem ne čakaj več, njega ne bo. Je že dober...« Palir je odprl usta, Meglič pa Je nadaljeval: «Ne čakaj ga več, ti pravim. Tam na cesti leži za prelazom.« «Kaj pa je?« »Nihče ne ve. Kar na lepem Je padel in obležal. Menda od šrapnela...« Palir je malo pomislil, potem se je pa zagnal proti sosednji kotanji. Vrh prelaza je nenadoma obstal, sklonil glavo, a se koj nato počasnih korakov vrnil v kotanjo. Ručgaj, kmetič s Pohorja, tisti, ki ga niso mogli požreti veldkaški sosedje, tisti, ki je še nocojšnjo noč videl umirati psa na hribu, pa je ležal petdeset korakov stran razpetih rok in vprašujočih oči, kot bi gledal sinočnjo vizijo tudi zdaj, v svojem poslednjem trenutku življenja... XIV »Ne, tako ne gre več dalje. Nekaj se mora zgoditi...« Tako so govorili pred Rainerjevim šotorom zbrani vojaki. Prednja stran šotora Je bila široko odprta in na pragu sta sedela Amun in Rainer, medtem ko so na travi pred njima čepeli PaMr, Davtovič, Demark, Barfuss in Meglič. Bilo še ni pozno, a navzlic jasnemu, zvezdnatemu nebu, ki Je Mio na zahodnem obzorju še ožarjeno s poslednjo, pojemajočo zarjico, je bilo taborišče že pokrito z dolgimi, črnimi sencami, iz katerih so se le motno ločile vrste belih šotorov. Tu in tam je po temni planoti pribežal soj žarometov, ki so svetili po fronti, ležeči tam nekje na koncu planote. Nocoj je bila videti nemarna. Spet so se vrnili iz jarkov, kjer so prebili nekaj tednov. Brez posebnih bojev so pri prvem roju izgubili kar tri tovariše; Janodo, Ježka in Zugmeistra. Janodo Je težko ranilo, druga dva je ubilo. Razen tega Je bilo še več izgub, ranjen Je bil tudi Grum, dalje Skoblr, Poznik pa je zbolel. To pot je doseglo tudi Kopajnika, ki ga je pošteno kresnilo granatno frčalo. Najbolj skleleča Je bila izguba Janode. Ne le zato, ker jih je zapustil star tovariš, s katerim so toliko časa delili vse hudo in dobro. Izguba dobrega tovariša Je bila zmeraj skeleča, toda če ga je rešila trpljenja na fronti kaka razmeroma lažja rana, so mu vsi privoščili. Pri Janodi pa ni bilo tako. Njihov Janoda Je dobil za vse življenje dovolj... Od starih so poleg korporala Almerja, ki se ga menda sploh nič ni prijelo, ostali le še Demark, Rainer, Amun, Palir in Barfuss. «Ne — jaz imam po vsej božji pravici dovolj!« je spet povzel Palir, strmeč tja po grobljasti okolici, kjer se je izpod temačnega plašča zgrinjajoče se noči beliikalo mrtvo kamenje. «Jaz tudi!« je poudaril Demark. »Jaz tudi!« je ponovil za njim Amun in vsi drugi. Meglič in Davtovič sta edina molčala. Seveda, ta dva še nista bila predolgo tu. Zadnji čas jih je nestrpnost zelo mučila in njihove misli so neutrudno vrtale za kakršnim koli izhodom. Ce bodo, kot doslej, čakali, bodo pričakali to, kar se je zgodilo drugim — vsak svoj grob. Fronta je postala trda, neizprosna, tam zunaj Je skoraj vsak strel pomenil pohabljenost ali smrt. Cilji so bili izmerjeni na milimetre. Vrh tega se je pričelo šušljati o novi italijanski ofenzivi... Cez nekaj časa je dejal Demark: «Leča je bil še najbolj pameten!« Leča, ta lahkomiselni, vedno vedri mehač, si je nekega dne položil na desno stopalo hleb komisa in si Je pognal skozi kruh kroglo v nogo. Izkušeni vojaki so namreč trdili, da strel skozi kruh onemogoči ugotoviti samopoškodbo. Toda Leča se Je kljub temu zmotil. Štabni zdravnik ga le obdolžil samopoškodbe. Toda kaj so mu mogli? Nazaj so ga morali poslati, a obesiti ga zaradi tega tudi ne morejo. 2ivljenje si Je pa le podaljšal. «Primojduši, da napravim kakor Leča!« se je rotil Palir. Demark, ki Je kljub svoji velikosti po turško čepel na zemlji, je po kratkem molku dejal: «Se ena pot je...« «Katera?» so ga vprašali vsi hkrati. . V? «Tam zadaj nekje, ne predaleč od tod, sta baje d pfl nioi, kjer se lahko dobi kapavica. Ponoči hodijo tja c0> cesdje. To gotovo pomaga...« i-p “ Stvar o kapavici so čuli tudi že drugi, vendar j# nikoli globlje razmišljali o tem. Nocoj se jih je to Njih duše, prazne in mrzle, so bile pod vplivom ^ pokrajine in brlinkastega odseva fronte, ki je včasih butal sem po Doberdobu. «A11 bi ti storil?« je vprašal Palir Demarka. -gj «Bi!» je rekel ta po kratkem premisleku. Tudi d pritrdili. Njihovi glasovi so Mii zmedeni, skoraj obtožuj0*9- ijj) jj zov ni bilo zaradi teme mogoče razpoznati, toda ?laS ^or izdajal, kako se v tem hipu vsi skupaj zavedajo, da J .jlljj večje, hujše zlo kakor pa golo umiranje po strelskih J $ «Bi — ako bi nobenega drugega izhoda ne bilo.-11 J pristavil Amun, kot bi se prebudil iz omotice. j «Da!» je isto ponovil Palir. jf,* Pol ure pozneje je nad taboriščem ležal globofrJp^Pj ga je le sem in tja motilo razburljivo dihanje P°^L,, K šotorov. Rainer in Amun, ki sta bila v istem 501 jX skušala zaspati. Amun se je zastonj mučil z L raznih misli, ki so ga ta večer tako trdovratno obleL»f*j|| — to se mora končati, tako ali tako! Končati se pir. glavo naprodaj. Saj je popolnoma vseeno, kako, ^ čustvom ali ne. Delati Je treba, dokler Je še čas- jpd Zadnje dni je v njem naglo dozoreval sklep, Hi sicer že davno porodil ln ki se je doslej kakor se° za njim — da s pobegom k sovražniku naPr8fljs°* # vsem negotovostim vojne. Bili so časi, ko je na to zabijal, ko se je umikala raznim vplivom ln raznim °\iet)ll (Nadaljevani^*^,/ 950 Ui - tekoči račun: ol osmrtnice 150 Ui * tiska, Trst