132. itnlfla.
f IMM l «Ml. B. jatiji fflf.
(XIII. MA
^^^^^b     ^^^h        ^^^^^    H^HIHH fll^H^^B    MK   H^M     ^^^^^m    ^^■■^^^B    ^^^^m    ■  .        ^^^   ^^^_      - ^^^ .    '  ^^^^^^^   '   * '     ^^^^         ^^^^^^
.Slovenski Narod4 vdja v Lfm*l|aBl
na dom dostavJjca:                 |
ćelo feto naprej . «... K 24*— pol leta „ mx .,;.*. • 12-— Se« lete * .V>5?^ • £-»a mescc    »      .  Y-V^#    •   *"~
t upravn&ttru prejcsnan: , cdo leto naprej   •   9   •   •   K 22*— I pol leta        m       . v. >   .    . 11— Četrt leta     .      .^'t. f.    .   5*50
I aa mescc    m       .% V%    •    1"»
Dopisi naj se £rankira)o. Rokopld se ae vrififr. OređnUtTo: Koaflov* «ltem *L 5 (v prt«čj* ievo.) !»!■■■■ ŠL M.
fcnerati vdjajo:  peterostopna  petit vrsta za eakrat po  16 vfa. a dv^knt
«> 14 vin., za trikrit aU večkrtt po 12 vin.  Parte in zahvala vnta 2o j£l
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovor«.
UptavBtttvu aaj te pošti jajo •aiočnine, reklamacije, inserti t L ~ to je administrativne stvari.
-^-^——   r*Mamaa MtvUka ¥*lja ig vtar*-     -—            .
Na flmmm wmmito fafes iitodoboe vpoatatve rrarJ':? r- *$ ««&
.Selski Navod« vclfa 90 90MI1 za Avttw*O«jis&)?
ćelo leto slupaj na?«!     ,   K 25*—
PO« k^ n •. • • i *3'— četrt leta „ „ • , . 6*50 na jasace    .         *    ;  .    .   230
za Nemčlj*:
ćelo leto naprej        .   .   ,   K 30--^
I    za Ameriko in vse druge  deŽelet
' ćelo teto naprej   .   .   .   .   K 35.-,
Vpcafamjem gfede Inseratov te ruj priloži za odgovor dopisnica ali znamkjt, 1P*ai*«iu (»podaj, dvwttce \erel Eaalfeva »Um *t i, toUUmšLi*.
Uojsha na Kranjskem.
Maffia klerikalnih politikantov fn koristolovcev na Kranjskem čuti dobro, da si je s svojimi neodpustni-mi grehi proti koristim ćele dežele izpodkopala tla. Zamogla je nepodu-čeno ljudstvo varati, dokler to ni imelo vidnih dokazov, da klerikalci v deželi slabo gospodarijo in počenjala je to toliko laglje, ker je vedno postavljala vero v ospredje in slepila ljudstvo, da gre za njegove verske svetinje.
Prvi vidni dokazi slabega de-želnega gospodarstva pa so bili ogromni dolgovl, ki so jih napravili klerikalci. Tedaj je ljudstvo začelo primerjati to, kar so klerikalci res storili, s tem, kar so denarja porabili in začelo je spoznavati, da ne more biti vse v redu. Porabilo se je ogromno denarja, storilo pa tako malo, da je morala ta razlika pri ljudstvu omajati zaupanje v klerikalno stranko.
Končno je počila bomba. Dežela Kranjska je prišla na kant, blagajne so bile prazne in klerikalcem ni preostalo nič drugega, kakor da so zvi-šali doklade ter naložili ljudstvu tako hudo breme, da pod njim kar omagu-je. Opravičevali so se, da bodo to plačevali tujci, velike tovarne in že-leznice, a izkazalo se je kmalu, da to ni res. marveč da bo moral krvaveti srednji stan, obrtnik, uradnik in kme-tovalec.
Zvisanje deželnih doklad je velika nesreća za vso deželo, ker je ž njimi udarjeno prebivalsrvo v vseh svojih živlienjskih potrebah. Povsod na svetu je tako, da skušajo države in dežele najpoprej dobiti nove vire dohodkov, če ne morejo s svojimi sredstvi izhajati, zadnje sredstvo na svetu pa je, podražiti življenjske po-trebščine. Tako pa so sterili naši klerikalci. Vrgli so se kakor volkovi na davkoplačevalce in jim podražili kruh in meso, vino in premog. obleko in stanovanje, napravili gostilničar-iem in vinogradnikom ogromno škodo ter otežili vsem življenje in zaslu-žek.
Kako je ljudstvo to občutilo, se je že enkrat pokazalo, namreč pri no-:ranjski državnozborski volitvi. Ljud-
stvu je to strašno skozinskoz neopra-vičeno zvisanje doklad odprlo oči. Saj mora biti pravi tepec, kdor ne uvidi, da bi dežela prav lahko izhaja-la, tuđi če bi bila zvišala doklade samo za nekaj procentov. Zvisanje doklad je pa grozno in je nepotrebno. Prav dobri gospodarji bi bili lahko ćelo s starimi dokladami izhajali, samo če bi bili štedili. Toda klerikalci so hoteli imeti denar, veliko denarja, ne samo da bi kaj koristnega ž njim napravili, ampak da bi lahko Še naprej tako razsipali denar kakor do-slej, da bi lahko svojim agitatorjem polnili korita, podpirali svoja društva, plačevali izgube svojih zadrug in pokrivali pri njih storjene goljufije. da bi lahko subvencionirali svojo stranko v vseh njenih potrebah in prizade-vanjih ter zaslužili pri preplačanih napravah.
Zvisanje deželnih doklad je za-netilo ogenj v deželi in klerikalci se treseio strahu. Po notranjski volitvi je neki klerikalni poslanec jokaje zdihnil »Vse nas bodo napodili, vse nas bodo napodili« in je s tem najbolje pokazal, kako se klerikalci ljudstva boje.
Klerikalci bi se radi branili. V svoji obupnosti so segli po poseb-nem sredstvu. »Revidirali« so mest-no gospodarstvo v Postojni in v Ljubljani. A kaj je bil uspeh. Blamaža za klerikalce. Ves svet se jim zdaj smeje. Se tište malenkostne pomofe in pomankljivosti, ki se zgode pri vsakem gospodarstvu, kaj še pri ve-likem občinskem gospodarstvu, so tako malo pomembne, da so si klerikalci pri svojih revizijskih poročilih morali posluževati laži in zvijače, da bi jih nekoliko napihnili. Toda skupili so jo v Postojni in v Ljubljani in se-daj so pred vsem svetom do kosti blamirani.
S sumničenjem mestnega gospodarstva v Ljubljani in v Postojni so si hoteli klerikalci pomagati iz politične stiske, v katero so za -li vsled svojega brezvestnega gospodarstva z deželnim denarjem. Z z :jačo in lažjo kakor vedno. so mislili ^>d svojega početia odvrniti pozornr t. pa so se blamirali, kakor so dolgi i: široki!
Veliko vojsko so začeli lerikal-ci s svojim napadom na Ljubljano in na Postojno, pa so bili odbiti in pora-
ženi in so zdaj tam, kjer so biii prej. da jih namreč kliče vsa dežela na odgovor zaradi slabega gospodarstva z deželnim denarjem, da hoće in zahte-va vsa dežela revizijo deželnega gospodarstva. Ta revizija priđe prej ali slej, če ne potom komlsarijata — kaj-ti posebno dolgo časa vlada tuđi ne more gledati, kar klerikalci počenja-jo — pa tedaj, ko bodo davkoplače-valci vrgli klerikalno većino iz dež zbora.           _________
Skandalozno Huk. mesfna gospodarstvo.
Odgovarja župan dr. I. T. IV.
Mestna posolila.
O mestnih posojiiih pove revi-zijsko poročilo tisto, kar že dolgo Časa ni nobena tajnost ljubljanskemu prebivalstvu. Dovoljena posojila so se deloma porabila za druge občinske namene. katerim nišo bila namenje-na. o katerih pa niti revizijska komisija ne trdi, da ilh ni bilo treba vpo-števatL Vse se suce torej okoli formalnosti, da deželni zbor naknadno dovoli, oziroma potrdi uporabo izpo-sojenih zneskov. V tem oziru je seda-nji občinski zastop storil vse, kar je bilo mogoče. Dotični njegovi sklepi so bili favno razglašeni in se proti njim nikdo pritožil ni. Vse leži sedaj pri deželnem odboru, ki pa v stvari ničesar storiti noče.
Koliko je bila tozadevno vredna akcija zastopnikov S. L. S. v mest-nem svetu, to je tistih »naših« zastopnikov, na katere se poročilo re-vizijske komisije skicuje, je videti iz sledečega:
Res so ti gospodje, posebno po-tem, ko so izvedeli, da namerava župan mestnemu svetu odkriti vse, pričeli bobnati in »Slovenec« je na-migaval, da so se na magistratu godile krute malverzacije. Ko je podal svoje poročilo magistrat, iz katerega se je takoj videlo, da o goljufijah ni ne duha, ne sluha in da gre prav-zaprav le za formalnosti, izdali so ti zastopnrki, mesto da bi bili pri dotični seji lojalno sodclovali, to-le bombastično izjavo:
:>K točkama 1. in 2. poroČila fi-nančnega odseka o županovem po-ročilu o posojiiih mestne občine ljubljanske in njih uporabi in 0 županovem poročilu o dolgovih mestne občine v razne občinske zaklade, po-dajamo sledečo izjavo:
Ker je že prejsnji občinski svet ljubljanski, ki je bil sestavljen samo iz članov današnje večine, imel za opozoritve in svarila, ki so prihajale iz naše strani o strmi poti, na kateri se je nahajalo že skozi dolgo vrsto let m^stno občinsko gospodarstvo, samo gluha ušesa, za resne gospodarske razprave posameznih, dobro informiranih članov naše stranke pa samo sramotilen posmeh in preziranje, kar je ljubljanske davkoplačevalce spravilo na čisto napačno mne-nje o gospodarstvu narodno - napredne stranke na magistratu in o pravem finančnem stanju mestne občinske uprave, in ker gre isto pot prejšnjega celotnega obeinskega sveta tuđi sedanja večina in je s tem stranka večine pokazala, da ji do zadnjega časa ni bilo za naše sodelo-vanie, zato izjavljamo v imenu kluba S. L. S., da iz navedenih razlogov odklanjamo v tej zadevi sodelovanje z vašo stranko.
Kakor smo doslej pokazali, da nam je resno na tem, da se pokaže pravo stanje mestne uprave in da imamo jasno odprte oči, s katerimi vidimo, kam naj bi mestna uprava šla in kam bi prišla pod vašim vodstvom, boste razumeli, ako moramo iti svojo pot, po kateri edino bo prišla rešitev za Ljubljano.
Zato v znamenju protesta zoper vaše gospodarstvo in v znamenje, da odklanjamo vsako drugo odgovornost za položaj, v katerega je stranka, ki ima većino v tej zbornici, za-vedla nesrečno mestno občino ljubljansko, zapuščamo to zbornico, dokler sta v razpravi zgoraj omenjena predmeta.«
Tako delovanje je gotovo naj-pripravnejše in videti je. da hoče tuđi deželni odbor ravnati se po maksimi, katera je izrečena v gorenji izjavi. Vsaj poročevalec deželnega odbora poslužuje se nasproti mestni občini nekake pasivne rezistence, ker si drugače ne moremo tolmačiti, da deželni odbor še do danes ni rešil
pritožb, katere so se vložile proti proračunu za leto 1913 in ne onih, ki so se vložile proti proračunu za leto 1914. Stojimo pred vratini meseca julija, proračun za leto 1914. pa še danes ni rešen od strani deželnega odbora, ki s tem sam bagatelizuje svoje odločbe.
V.    •  '
Zakup državne užitnine in  pobiranje
mestnih davščin in pristojbin na mit-
nicah.
Tuka] nas revizijsko poročilo v resnici nekoliko raztrurja. Da Je to poročilo spisal portir deželnega odbora, bi ostali hladni in mirni! Neved-nost, s katero se odlikuje poročilo na tem mestu, presega skoraj tisto hu-dobijo, s katero se hočejo gotove reci prekovati v fiktivne, torej v izmišljene!
Gg. revizorji trdijo predvsem, da so številke o dohodkih mestne užitnine v letnih računih mestnega zaklada fiktivne in da so fiktivni tuđi naslovi, pod katerimi se izkazujejo. Tukaj se odlikujejo revizorji po ne-vednosti in hudobiji, ker hočejo nekaj, kar se jim je na vse strani pojasnilo, kar se je pojasnilo tuđi y mestnih sejah in kar je znano tuđi žei vsakemu vrabeu na deželnem dvorcu, predstaviti javnosti kot nekaf fiktivnega, to se pravi, kot nekaj go-Ijufivega. Tukaj se deželni revizori! postavljalo v službo lažnjivih vest! »Slovenčevih« in prav nič }ih uf sram, da pišejo reci, o katerih sami vedo, da nišo resnične!
Kaj je torej na ćeli ti fiktivnostf, katero razobešajo revizorji po linah deželnega dvorca?
Ko je mesto dobilo v zakup ce-sarsko užitnino, menilo se je, da ni dobro, če bi se v mestnih računskih zaključkih, oziroma v mestnih pro-računih, odkrito povedalo, koliko dohodka ima mesto vsako leto iz svojega zakupa. Vzrok leži na dlani: Kakor hitro bi se bili izkazovali vsa-koletni visoki dohodki, potem je čisto gotovo, da bi bili nastopili različni konkurentie, ki bi bili erarju ponudili višjo zakupnino. Erar, če bi ponudb že ne bil sprejel, bi bil pa brez dvojbe porabil to priliko in bi bil mestni občini zakupnino zvišal. To Je jasno!, Takrat so prišli pri mestu na ta iz-hod, da so dohodke mestne užitnine
LISTEK.
IHoje življenje.
XIV.
Ko sem pisal prvo poglavje teh spominov, nrsem nameraval nič viš-jega, kakor prijetno zabavati sam sebe in še koga drugega poleg. Hotel sem ogrniti svoji zgodnji mladosti haljo Pierrotovo. Ali koj sem začutil, da bi tako ravnanje ne bilo spodobno. Zazdelo se mi je, da imam živega otroka pred seboj, da ga božam po kuštravih laseh, mu gledam v velike, svetle oči in govorim po domače z njim. Prvo in poglavitno, kar otrok zahteva od tebe in kar mu moraš dati, pa je spoštovanje. Kadar se ti zdi otrosko početje nespametno in brezkoristno, tedaj premisli, da se zdi otroku tvoje početje Še mnogo nespametnejše in brezkoristnejše. In otrok se moti malokdaj, večkrat se motiš ti, starec, ki si že pohujšan in nagnit.
Kakof sem spoznaj, da mora o svoji mladosti spoštljivo govoriti, kdor se noče zaničevati sam, je bilo delo težko, se mi je beseda uprla. Spoštovanje ne prenese nobene laži, ne zavrianja. še pretiravanja ne. Naj-hujše je, da tuđi ne prenese prikrivanja. Bilo pa bi treba nadčIoveSke
moči, nadčloveškega samospozna-nja, bilo bi treba neusmiljenja do sebe, da bi človek do celega razgalil svojo dušo pred svetom, da bi jo po-kazal v nežni rasti, razkril najtanjše korenine svojega bitja, otipal brez sramu in brez strahu vse zgodnje kali poznejših zmot in grehov. Tolike moči jaz nimam, nišo je imeli možje, ki jim do kolen ne sežem.
Jean Jaques Rousseau je imel pošteno namero, da bi pokazal lju-dem svojo mladost taksno, kakorsno je videl sam. V tej svoji nameri pa je ravnal kakor nepremišljen oče, ki v nagli jezi zgrabi otroka za lase in ga trešči ob tla, nato pa ga pobere, ga objame in poljubi ter se cmeri z njim. Naprtil je svoji ubogi mladosti toliko različnih grehov, kolikor si jih je le mogel izmisliti, nazadnje pa je vse te grehe z globoko učenostjo razložil in opravičil. Ob njegovih samoizpo-vedih obiđe človeka tišti občutek, ki je za pisatelja najstrašnejša obsod-ba: ne verjame mu.
Zadnjič sem bral v rokopisu ob-širne samoizpovedi Janeza Trdine. Tega moža povzdigujc visoko nad nas vse velika in lepa čednost, ki Je nthče ni imel in nima v toliki meri, kaJcor on, tista čednost, ki je pravo merilo za človeka in umetnika; ime ji je odkritosrčnost. Brezobzirno pra-vičen je bil do sebe, nsmiliciio pravi-čen do drugih UudL Noben pisartel] še ni bii tako pokltcao in sposobeiu da sam rartaie svoje fivlienje. AU kazi
ga, da nikoli ne more zatajiti staro-kopitnega šolmaštra. ki hodi po svetu in ponuja lepe nauke, kakor Ribni-čan rešeta. V svojem življenjepisu daje zelo pametne in zelo stroge nauke svoji lastni mladosti, časih ji ćelo s palico požuga. Zato se mi zdi, da podoba te mladosti ni čisto resnična, da jo je bil popačil šolmašter.
Ce se je takim možem roka tresla, ko so risali svoj obraz, kako bi se ne tresla meni? Ko sem pregleda! ta poelavia. sem se začudil nemalo: Kčo je to? Kaj sem zares jaz? Ali ni le moj ubogi Jure, ki je hodil po drva v Blatni Dol? Ali ni moj nebo^ljenec Marko, Ki je nese! težki križ pred procesijo? Ali ni moj sirotni idealist Pcter No'Iian iz hiše smrti. Ce se se rodili iz mene vsi ti nesrečni, zmi-rom zamišljeni, prezgodaj dorasli otroci — kaj ni tedaj njih lice moje Iastno in pravo lice? Čemu še življe-njepis?
Odgovor na taka vprašanja je lahek, veael pa ni: Novelist ne more pisati o svojem življenju.' Ce je kaj prida, je vsaka novela kos njega sa-mega, kaplja njegove krvi, poteza na njegovi podobi. Objektivne umetBO-sti ni in je ne more bitu dokler ie umetnost dek) in dih človeka. Kdor je umetnik, kleše v kamen od zametka do konca sam svoj obra«. In ver-no misli, da je bil izklesal podobo Venere ali Mojz; a. Pa mu ukazi: »IzkleSi, umetnik, "e svoje lfce!« Roka se mu feo -r'tfa, podoba n    bu
resnična. Ali bo presvetla, ali bo pre-temna. resnična ne bo in nikoli ne more biti. Zato ne, ker je človeka strah pred samim seboj. In ta strah je poglavitni izvirek vsake umetno-sti. Umetnik je tišti otrok, ki poje v gozdu. da bi ne skoprnel od strahu. Ne išče se — ušel bi si rad.
Tuđi ko bi človek imel tisto moč in tišti pogum, da bi sam posegel v globočino svojega bitja — do dna bi ne segel, ker dna ni. Prepad se odpi-ra do prepada, brez kraja. Vsaka misel je blisk iz večnosti, je hči in mati legijonov. Ce si jo za silo vko-val v besedo, še legijone vkuj! Drugače podoba ne bo popolna in res-nica bo laž.
S poStenimi očrai gledaš na svoje življenje, rad bi ga pregledal in prevozil do zadnje štacije. Strahoma spoznaš, da ni nikjer te zadnje štacije, da se voziš v večnem kolobarju, Izpovej se še tako vestno in verno, zmirom ti bo v srcu kljuval grenki očitek, da si bil nekaj sila važnega pozabil povedati; ne le nekaj važne-ga, temveč ćelo najvažnejše, tisto poglavitno stvar, zaradi katere edi-ne si se bil napotil k spovedpiktk Ah, in kadar se izpoveš Je tega ^reha, občutiš iznova, da tuđi ta ni bil tišti veliki greb; kakor gora vzraste drug za njim.
Napiši po vesti in veri, kako si živci, kaj si videl, kaj si mislil in govori! en sam dan. Ce hoCt? biti tako odkritosrčcn, da bi ae   povesil oči
1      ■  E^^Base^s^^i^BiBm
pred samim Bogom, boš pisal do groba zgodovino tistega enega dne. In razodel bos tolike strahote, da bodo Ijudje najprej tebe kamenjali, na to pa drug drugega. In če bo katerJ ostal, bo od prevelike radosti skoprnel ob nezaslišanih lepotah, ki si mu' jih bil razodel.
Take in še hujše misli so mi za-grenile to delo, dokler mi nazadnje nišo izpulile peresa. Le nekaj mi je še na srcu. Nekdo je rekel, da si pišem nekrolog, nekdo drugi pa mi je kar očital, da si pojem slavo še ob živem telesu. Na nekrolog zazdaj še ne mislim in tuđi mislil ne bom vse do- tistega dne, ko se mi bodo zagabile ženske in se mi bo ustavilo vino; slavo pa sem že od nekdaj rajši drugim pel nego sebi. Zdi se mi, da bi bilo koristno, če bi vsak človek očit-no poveđal o svojem pravem življenju vse, kar more. Nikakor ne za>to* da bi se razkazoval po vlačugarsko, tuđi zato ne, da bi pisal povesti, Iju-đem v pouk in zabavo, temveC edi-nole, da se razgleda sam po prostranih poljanah svoje duše, da šega mu-koma ih trepetoma fe prepada y prepad svojega bitja, da išče dna.
To pa ie tuđi vzrok, da bora kljub vsem pomislekom m dvotnom, ki sem jih razložil, kdaj pozneje Se nadalje pisal te mladostne spomine. Morđa kmalu. morda čez dvajset let, če mi jih Bog da še toliko dočakati.
ti« fiMfcMV
Stru %
»SHLA^vcrrau hiakuu-, one 10. junija 1914,
132« Stev.
ražđddi oa raslrČoe naslove, pa to pri ten vendar oel dobodek do lad-njega vfnar]a v račun postavtt. De-
fravdfralo se tore] ni nićl
S tem se Je vsaj na videz do-fceglo, da zasebniki, Iri šo se hoteH udeležhi dražbe mestnega zakupa, iz proračuna in mestnega računskega zaključka nišo dobili potrebnih in-torroaci}. Stvar sama na sebi ni bila VeHko vredna, ker je vsak konkurent lahko dobil potrebne informacije pri erarju, sprejela pa se je pri mestni upravi# kar se ji pa more tem manj očitati, ker se ie ravnoistl sistem sprejef tuđi od strani deželne uprave glede tistih zakupov, katere ie dežeia y rokah hnela.
Sedaj se bo pa ta metoda prav lahko opustila, ker je dospela državna užitnina v Ljubljani do tja, da je država nobenemu drugemu ne more oddati za to ceno, kakor jo sedaj od-daja ltnbljanskemu mestu. Užitnina kot taka ljubljanskemu mestu ničesar več ne nese, ž njo se pokrivajo edi-nole stroški režije, tako, da dobi mestna uprava tlakarino, štantnino ftd. v polnem donesku. Če bi kdo drugi vtikal svoje prste v to užitnino, se bo opekel, ker mu bo šla režija v zgubo. No, pa to je nekaj, kar nas danes ne briga!
Revizijsko poročilo poudarja, da je leta 1912. izkazan kot dohodek tega pogtavja znesek 306.906 K 50 v. Ta znesek se je tako-le zaračunali in sicer pri poglavju IL 3. proračuna:
K
a)  mestna užitnina         .     93.268*—
b)  posebne doklade   «   .    136.732v—
c)  tržne pristojbine    .    .      10.906*50 in pri  poglavju  III. na-
štova 1.....66.000'—
skupaj .   306.906-50
Tako se dohodki mestne užitnine vsako leto zaračunavajo v II. in III. poglavju mestnega proračuna in da je bilo to revizorjem znano, izhaja že iz tega, da so ob roki računskega sklepa za leto 1912. sami prišli do prave vsote.
Do zadnjega cvenka )e torej vse zaračunano; to se je revizorjem tuđi povedalo, izkazalo in vzlic temu jmajo sedaj drzno čelo v svojem po-ročilu zavijati hinavske svoje oči, kakor da se je zgodila boiarvekaka ne-poštenost. Za take nepoštene revi-zffe se deželnemu odboru od srca zahvaljujemo!
Da pa postane Stvar se grozovi-tejša, napravili so revizorji ravno pri U številki se drug skok, katerega tuđi nočemo prezreti. Z navidezno hi-navščino opozarjajo na to, da je v računskem sklepu zaračunan znesek 306.906 K 50 v, dočim je iz računov mestne užitnine razvideti, da se je mestni upravi za leto 1912. izročilo Ie 302.287 K 94 v. In tuđi tukaj se na-pravlja iz mušice slon, kar gz< revizor ji sami najbolje vedo!
Mestna uprava teče od 1. janu-arja do 1. januar ja prihodnjega leta, Kar dobi od mestne užitnine, zaračuna v dotičnem letu. Kar je mestna uprava od 1. januarja 1912 pa do 31. decembra 1912 od mestne užitnine faktično prejela, to se postavi v računski zaključek za leto 1912. Tako se je godilo pri vsakem letu, tako se bo godilo tuđi v bodočih letih, ker drugačno zaračunavanje ni mogoče. Uprava užitnine pa ima drugačne ra-Cune in sicer se ozira pri tem na dotične užitninske slučaje, v katero leto pade slučaj, v tistem letu ga vza-jne med svoje   dohodke.    Pričetkom
vsakeg* leta pa se prtpeti, da mtlai strank plača nžitnino od užitninskih slučajev prejfnlega leta.
Tako se * pričetkom tala 1912. priperilo,da so stranke plaćala 3518 K 56 v in to od ožitnini pođvrienega blaga, k! s# |e v netii vpdhfe zadaje dn! dvctmbrm 1911. Ta znesek se ie izročil mestni upravi faktično v teku leta 1912, dočim ga )• mestni užitninski urad pripisal uŽitninskemu dohodku leta 1911. To se Je revizorju povedalo, povedalo se mu )e tuđi, da ima vsako upravno leto opraviti s takimi in enakimi diferencami, ali vzlic temu se razobeša stvar v revi-zijskem poročilu kot v dokaz poseb-nega nereda pri mestnem knjigovodstvu. Mislimo, da take ničvredne manevre lahko prezremo.
Mestna užitnina revizoriem sploh ni všeč, prekone bi jo videli rajši v rokah dežele. Delajo se pa ti gospodle, kakor da bi oni sami umeli vse stvari, kar jih je pod božjim solncem. Zatorej se vtikajo v vse in tuđi v stvari, o katerih pri svoji pičli srednješolski izobrazbi naravno niti pojma imeti ne morejo.
Čuli so nekje zvoniti, da se na-hajata mestni magistrat in finančni erar v nekakem sporu glede pobiranja neke naklade. Ćuli so torej zvoniti o tej stvari in takoj splezajo v sedlo visoke^ mozga trdeČ, da me-sto z državno užitnino pobira mestne doklade k državni užitnini, glede katerih pa ie wsvni naslov zelo ne-jasen.
Ne štejte nam v zlo, gg. revizorji, če vam očitamo, da ste se tukaj vtak-nili v stvar, katera vas pri Ijubem Bogu prav čisto nič ne briga. Pravni naslov briga samo mesto in finančni erar, vi pa ostanite lepo ponizno pri strani, ker za take reci nimate potrebne učenosti. Svoje pravne naslove bo mesto samo branilo in tukaj ne potrebuje niti pomoči deželnega odbora, najmanj pa pomoči njegovih revizorjev.
Sicer pa, da občinstvo ne zagazi v kake napačne pojme, povemo, da pobira mesto pri cesarski užitnini svoje posebne naklade in sicer na podlagi jasnih in veljavnih pravnih naslovov. V prepiru s finančnim erarjem je zgolj Ie naklada na tisto žganje, katero se v mestu producira. To naklado je finančno ministrstve dovolilo mestu samo se za leto 1914. Mestna uprava pa se radi te produkcijske užitnine z erarjem kratkomalo ne bo daMe pričkala. ker nese na leto Ie kakib par sto kron.
Revizor graja nadalje, da ima mestna občina svoje tehtnice, od katerih pobira tehtarino. Melanholično dostavlja, da mu nisc mogli izkazati pri mestnem magistratu dotične državne Koncesije. Da je sedanji župan vedel, da je revizor zahteval izka-zanja take koncesije, bi ga bil s to zahtevo lakoj pred vrata postavit Tuđi ta Ktricesija ne spada v revizijo in zadoščalo bo, da je mestna občina tehtnice prevzela od prejšnjega zakupa državne užitnine v Ljubljani in tla se je ves čas, odkar se nahaja za-Knp v mestnih rokah, od tehtnic ' 3-lirala ravnotista pristojbina, kakor so jo oobirali prejšnji zakupniki.
Vprašamo sedaj, ali je nal ?a deželnih revizorjev denuncirali mestno upravo pred finančr mi oblastmi? Morda je gospoda Še v!o-ge preiskovala, če so prav kolekova-no ali nt, mogoče, da bodemo tuđi tukaj doživeli kako denuncijantstvo prei iinančnimi oblastmi!
V dr*a;em pa govori pofeči'o o tenu d&fii mogoča kontrola pri mestni užitnini, da ni pravega poslovanja, da ni pravega knjigovodstva, da ni pravft računov in da vrag vedi. ka] še vsega ci. Koačno s* spravUajo revizorji tuđi na osobje, češ, da manjka upravnemu ravnateljstvu osobja, ki bi bilo v stanu izvrševati službo, kakor to zahteva interes podjetja.
Ta je pa lepa! Eidan so ticali gg. deželni revizorji pri užitninskem upravništvu in sedaj se vedejo, kakor da so sami salomonski dacarji. Revidirali nišo samo knjigovodstva in račusov, revidirali so tuđi osebe! in te osebe jim nišo všeč, češ, da nišo sposobne. Prej kot ne jim politično nišo všeč!
Deželni revizorji govore tukaj, kakor slepci o barvah. Lepo vas prosimo, kaj vedo ti revizorji o tem, kako naj se organizira pobiranje užitnine, ki je tako glede knjigovodstva, kakor glede različnih formularij in glede drugih navad navezana na striktne predpise finančnega erarja. Mestno užitnino vodi mož, ki je bil sam dolgo vrsto let carinski nadzornik in ki nas je pooblastil povedati, đa plača sto kron za vsako krono, o kateri mv deželni revizorji dokažejo, da ni ^ pisana ali pa da je napadno vpisana. V času, koje dežeia za leto 1913. pri svojih užitninskih zakupiti izgubila okrog 195.000 K, so uradnlki deželnega odbora najmanj poklicani d a j a t i raestni občinl svete, kako naj organizme upravo svoje užitnine. Kar se torej tiče te užitnine, pač iahko kon-čamo s Prešernovim vzklikom; »Le čevljc sodi naj kopitar1 -
(Dalje pritLCKlnjič.)
Srbska kriza končana.
Srbska ministrska kriza je končana. Pašić in cei njegov kabinet ostanejo v službi. Rešitev krize je vplivala splošno pomirljivo. Ni iz-ključeno, da se bo sedaj dosegla de-lozmožnost skupščine in da je ne bo treba razpustiti. V današnji seji skup-ščine je treba resiti nove vojaške kredite v drugem branju ter nekaj drugih zakonskih predlog. Pri tej pri-liki se bo pokazalo ali je razpust skupščine potreben ali ne. Vojaškim predlogam je na vsak način zasigu-rana većina. Castniki v novi Srbiji nastopajo popolnoma korektno ter obsojajo vmešavanje častniskih kro-gov v politična vprašanja.
Revolucija v Slbaniji.
Proti vstašem.
Iz Drača poročajo, da so priprave za napad na vstaše končane. Če bf ostalo posredovanje Ahmed bega Madisa brezuspešno, naj bi vladne čete že jutri začele prodirati proti vstašem. Kredit poldrugega milijona frankov, ki ga je baje Evropa dovo-Iila knezu za ta namen, je ime! baje za posledico, da se polkovnik Thomson z vstaši ne mara več pogajati, marveč jih hoče takoi napasti. V Drač ?ta dospela z namenom, nasve-tovati knezu primerne korake mu-tesarif iz Matija Djelal beg in mu-tesarif iz Debra Jusuf beg. Holandskl stotnik De Jong ie odpotval z dvema topom a v Valono. da se od tam združi z vladi vdanimi Četami Aziz paše, in da z njimi skupaj napade    vstaSe
od luga. Daje fe albanski ministrski svet sklenil podati vstašem ultimatum, da se tekom 24 ur podvržejo. Ultimatum bo baje potekel že danes.
Prt viMUl
Vetfl, ki prihajajo te Draža; pra-vijo. da se nahajajo v taboru vstalev pri Sjaku sedaj samo vstaški voditelji % maloStevilnimi četaši. Ostalo kmečko ljudstvo se je vrnilo v svoje vaši k delu, vendar so vsi pripravljeni na prvi poziv prihiteti in zagrabiti za orožje. V Tirani je tuđi samo kakih 300 oboroženih vstašev, dočim se je ostalo prebivalstvo vrnilo k delu. Po drugih vesteh se zbirajo vstaši zopet v velikem Ste vilu v Šjaku.
Italijanl v Draču. — HolandcL
Iz Amsterdama poročajo, da fe imel holandski vojni minister daljšo konferenco z generalom de VVeerom in majorjem Sluysom. Oba častnika sta izjavila, da Italija v Albaniji intrigira. Polkovnik Thomson je poslal daljše poročilo o zadevi Muricchija, iz katerega izhaja, da je Thomson popolnoma prepričan o Muricchijevi krivdi. Knezu se je predložilo poročilo o preiskavi proti Muricchiju v sredo. Poročilo zahteva, da se postavi polkovnik Muricchio s svojimi so-krivci pred vojno sodisče, če knez milostnim potom ne ukrene drugega. Na vsak način pa je polkovnika in njegove sokrivce izgnati iz Albanije.
Izmail Keraal o položaju.
Napram nekemu sotrudniku »Neue freie Presse<' se Ie izrazil Izmail Kemal sledeče: Mnogo, kar se je v zadnjem času zgodilo v Albaniji, je posledica dejstva, da je knez zamu-dil sklicati narodno skupščino. Ko je kontrolna komisija premagala težko-če glede obmejitve Epira, sem ji če-sti^al. Sedaj bi bilo treba delo dokončati ter izdelati za Albanijo s sodelo-vanjem narodne skupščine ustava
Velesile.
Iz Petrograda prihaja vesf, "da Je odposlanje mednarodnega brodov-ja pred Drač sedaj sklenjeno. Vse velesile, tuđi Angleška, bodo odposlale po eno bojno ladjo pred Drač. Rusija želi kategorično, da se omeji naloga tega brodovja samo na varstvo kneza, njegove rodbine in kontrolne komisije. V Petrogradu bodo vztrajall na tem, da se smejo cddelki izkrcati samo v ta namen. Prihodnje dni pri-čakujejo pred Dračem nemsko vojno ladjo.            _________
Pred novo pršha-iur^o
vojno.
Ultimatum.
Vest, da je grška vlada stavila Turčiji zaradi preganjanja Grkov na rurškem ozemlju ultimatum, se ne potrjuje. Kljub temu je položaj resen. Dasiravno pa Grška pravega ultimatuma ni podala, je smatrati noto, ki jo je izročil grški poslanik v Carigradu turski vladi, kot začetek prav resnih dogodkov. Grški poslanik je namreč osebno sporočil velikemu vezirju, da bo Grška v slučaju, da bi turske čete vdrle v mesto Aivalik, prekinila vse ZA*eze s TurČijo in da bi v tem slučaju postalo razmerje med obema državama zelo kritično in nevarno. Za-hteval je, da preganjanje Grkcv v Turčiji nemudoma preneha in da turska vlada povrne Grkom vso škodo. Nota ima silno energičen značaj. Grška vlada grozi tuđi v oštrih besedah
z represattjaml proti Turkom na Gr-škem, če bodo Grki v Turčiji še najdalje izpostavljeni zasledovanju.
Venizelos o položaju.
V zadnji seli grške posJansKe zbornice je ministrski pređsednik Ve-nizelos izjavil sledeče: Duše grškega prebivalstva se je vsled dogodkov v Turčiji polastilo globoko razburjenje. Grška vlada je od prvega trenotka opozarjala tursko vlado na nevar-nosti, ki bi mogle izvirati iz tega gibanja. Porta Je odgovorila na to opo-zoritev s tem, da dogodkov niti ni upravfttfla, niti jih ni mogla odobravati, marveč je pripisovala dogodke samo maščevanju zaradi dozdevnega trpljenja makedonskih muzlimanov. Ko se je to izkazalo kot neresnično, so nam povedali, da so dogodke pro-vzročili begunci in da turske oblasti teh dogodkov nišo mogle preprečiti. Ražen več risoc Grkov, ki so dospeli iz Trakije na Grško, je dospelo zadnje dni 20.000 Grkov iz Male Azije, dočim caka 30.000, morda 50.000 Grkov ob maloazijski obali na prilož-nost, da odpotujejo. Sedaj se vsiljuje sledeče vprašanje: Ali je mogoče, da traja tak položaj naprej? Ali je to mogoče še delj trpeti? Nočem izreci besed, ki se ne dajo več popraviti, mislim pa, da služim Ie elementarni dolžnosti in zvestobi, če izjavim zbornici, da je situacija resna, da, zelo resna. Vlada ve, da bo prisiljena, Če se položaj ne izboljša, da nesreč-nih beguncev ne bo samo pomilova-la. (Burno odobravanje.) Moja dol-žnost je, da dostavim: Ne oziraje se na šikane, katerim so izpostavljeni Grki, imamo pred seboj vse momente kršenja mednarodnega prava in pra-vic, zajamčenih po t&m pravu. Upa-mo, da bo Turčija napravila temu ko-nec, kar bi grški vladi omogočilo ostati s Turčijo v prijateljskih stikih.
Egejski otoki.
Grška zbornica je sprejela v drugem branju zakonski nacrt glede od-stopa otoka Saseno Albaniji. Ministrski pređsednik je izjavil, da je aneksija Epira s strani Grške še ne-izvedljiva, ker meje še nišo definitivno določene in ker pričakuje grska vlada izpremembo meje na strani Argvrokastrona. Kadar bo odstop Sasena definitivno spreiet, bo vlada objavila kraljev dekret, s katerim se Egejski otoki priklopijo Grški. V du-najskih diplomatičnih krogih se boje, da bo provzročila ta vladna izjava, ki naznanja skorajšnjo aneksijo Egejskih otokov, novo pooštrenje grško-turškega koriflikta. Aneksija ustvarja fait aceompli, ki jemlje nadaljnim po-gajanjem med Turčijo in Grško v vprašanju otokov tla.
Bolgarska.
Kakor poročajo z Dunaja, Je bolgarska vlada odločena v slučaju nove grško-turske vojne ohranki naj-srrožjo nevtraliteto. Bolgarska bi ne dovolila prehoda niti grškim, niti turskim četam ter bi se takemu po-skusu ustavljala z orožjem v roki. Dosedanji vodja bolgarskega posla-ništva v Atenah Pasarov, ki je bil imenovan za bolgarskega poslanika, ima nalog, da sprijazni Bolgarsko z Grško.
Velesile.
Turska vlada se je fakof, ko }e Grška izročila svojo noto, obrnila do velesil ter se skuša opravičiti glede očitanj Grške. Grška vlada se je že pred dnevi obrnila do velesil ter jih zaprosila,    da naj store v Carigradu
flrsčne Lupln v zaporu.
(Daljeg
*Počaka]te, eno sekundo... Jaz Imam namreč toliko teh zadev! Do-voftte, da najprej najdem v svojih možganih akte o zadevi Cahorn ... Aha, že imam. Zadeva Cahorn, grad Ma!aquis, departement Seine - Infć-rieure . . . Dva Rubensa, en Wattean in nekaj drobnjave.c
»Drobnia\T!c
»O, pri moji veri, vse fo nima nl-Itake posebne \Tednosti. Ima mnogo boljših stvari! Toda dovolj, da vas jsadeva zanima... Govorite toreL Ganimard.«
»Ali treba, da vas podučim, kako daleč je dospela preiskava?«
»Nepotrebno. Čital sem današnje futranje liste, Dovollujem si povedati vam, da ne napredujete hitro*«
»Ravno to Je povod, da se obra-Čam na valo blagohotnost«
»Jaz sem vam vee na uslugo.«
»Najprvo to: to 2adevo ste pač vodili vi?«
»Od A do Z.«
»Obvestilno pismo? Brzojav-ka?*
»Izvirata od vašega služabnika. Imeti moram ćelo od njih nekje re-cepise.€
Arsene je odprl prodal miznfee U belega lesa, ki je s posteljo in pru-Mcq vred tvorila vso oprava njego-
ve celice, vze! iz iste dva koščeka papirja *er ju pomolil Ganimardu.
»A«, je vzkliknil ta, »jaz sem vendar mislil, da ste zastraženi in da vas preiščejo za vsako malenkost. Vi pa čitate časopise, zbirate poštne recepise...«
»Kaj za to, ti ljudje so tako bedasti. Parajo podlogo od moje oble-ke, preiskujejo podplate mojih čev-Ijev, prisluškujejo ob stenah te sobice, niti enemu pa ni prišlo na miscl, da je Arsene Lupin toliko neumen, da si izbere tako priprosto skrivali-šče. Ravno s tem pa sem jaz raču-naL«
Ganimard, ki ga je Arsčnovo pripovedovanje žaba valo, Je vrklik-nil:
»Kakšen čuden mož ste! Vi me spravljate iz mojega ravnotežja. Razložite mi vendar to zgodbo!«
»O, o, kako vendar hitite! Vas posvetiti v vse moje skrivnostl.. # vam razkriti vse moje male trike... To je zelo resna stvar.«
»AH sem se tore} motU računa-joč na vašo uslužnost?«
»Ne, Ganimard, in ker vztra* jate...«
Arsčne Lupin je pretneril s ko-raki svojo sobo dva — ali trfkrat, po-tem se pa ustavil in del:
»Kaj mislite o mojem pišam na baront?«
»Jaz mislim, da ste hoteli ž njim nekoliko osupniti faleriisko p«-bttkoic
»A, glejte, osupniti galerijo! Za-gotavljam vas, Ganimard, da sem vas imel za zmožnejšega. Mari se jaz ukvarjam s takimi otročarijami, jaz. Arsene Lupin! Mari bi bil jaz pisal to pismo, da sem mogel barona obrati, ne da mu pišem? Vedite torej, vi in vsi drugi, da je to pismo nepogreš-ljiva izhodna točka, tisto pero, ki je spravilo ves stroj v tek. Postopajva torej po vrsti in pripravljajva, če vam je drago, skupno vlom v grad Malaquis.«
»Poslušam vas.«
»Predstavljajva si tore! zelo skrbno zaprt in utrjen grad, kakor oni barona Cahoma. Ali naj partijo opustim in se odrečem zakladom, po katerih hrepenim, z izgovorom, da Je grad, ki jih hrani, nepristopen?«
»Gotovo ne.«
»AH naj poskusim napad, kakor sicer, na Čelu krdela pustolovcev?«
»Otročarija!«
»Ali naj se, kakor kak hinavec spiazim v grad?«
»Nemogoče.«
»Preostane eno, po molem mne-nfu edino sredstvo, da se dam po lastniku tega grada povabitU
»Sredstvo je originalno.«
»In kako enostavno! Vzemhno, da prejme imenovani lastnik nekega dne pismo, ki ma naznanja, kaj knje proti njem« neki Arsfcoe Lapin, glasoviti vlomilec. Kaj počne?«
»Poille pismo driavnemu pravd-ntka.«
»Ki se iz njega norčuje, zakaj, ta takozvani Lupin je prav tedaj pod ključem. Odtod blažen strah našega moža, ki je povsem pripravljen prositi za pomoč prvega, ki ga sreča, mari ni res?«
»To je brezdvomno.«
»In Če slučajno bere v zakofnem listu, da se nahaja neki Slaven poli-cist na letovišču v bližnjem kraju .. •«
»Obrne se na tega policista.«
»Kakor pravite. Na drugi strani vzemimo, da je Arsene Lupin vna-prej računal s tem neizogibnhn po-tekom stvarij in prosii enega svojih najzmožnejSih prijateljev, naj se nastani v Caudebecu, tam stopi v zvezo z urednikom »Budilca«, lista, na katerega je baron naročen, naj skrbi, da se rve, da Je on neki gotovi slavni policist, kaj se zgodi ?<*
»Da urednik v »Budilcu« na-znani navzočnost imenovanega policista v Caudebecu.«
»Izvrstno, in od dveh stvari ena: ali riba — bocem reci Cahorn — ne ugrizne na trnek, potem se ne prigodi nič. Ali pa, in ta hipoteza Je nad vse verojetna, on prihiti ves čaplja-joč, In glejte torei mojega Cahoma, kako prosi enega mojih   prijateljev pomoči proti meni samemu!« )        »Vedno originamejši!« !        »Dm   me   dobro   raiumete,   It psevdo - policist odkloni s prva svojo pomoć. N*to priđe brzojavka Ar-i stea Lopuuu Baron se prestraft   m
znova roti mojega prijatelja ter mu ponudi toliko in toliko, da ga čuva. Prijatelj sprejme, pripelje dva velikana naše bande, ki v noči, medtem ko straži Cahoma od oči do oči njegov zaščitnik, izpraznita skozi okna gotovo Ste vilo predm&tov ter }ih po vrveh pustita zdrkniti v mal dober čoln, ki sta ga najela v ta namen. Stvar fe tako priprosta, kakot Lupin.«
»In pri tem zaeno nebesko ne-umna«, je vzkliknil Ganimard. »Nika-kor ne morem prehvaliti drznosti nacrta in duhovitosti detajlov. Toda jaz ne poznam policista, katerega ime bi bilo dovolj znamenito, da bi bilo moglo na barona vpUvaii in ga tako daleč speljatl«
»Eden je, pa tuđi ne več fcot eden.«
»Kteri?c
»Najznamenftejši osebni so-vražnik Arsena Lupina skratka, nad-zornik Ganimard.«
»Jaz!«
»Vi sami, Ganimard. Posebno zabavno je pa to-le: če greste tja doli in se baron odloči, da vse izčenča, odkrili bodete končno, da te vaša dojžnost, da aretirate samega sebe, kakor stt v Ameriki aretirali mene. Kal kako smešno maščevanje: Oani-marda pustim aretirati po Gani-nur(hi!«
132. Itev.
•SLOVENSKI NAROD*, đae 13. jiraija 1914.
Stran 8,
korake, da preneha sistematično pre-ganjanje Orkov v Turčiji. Grška vlada je ob enem tuđi opozorila na ne-varnost, da bi bila Grška prisiljena napovedati vojno. Kakor se zatrjuje, so velesile v Carigradu tuđi že stori-le korake. Tuđi avstro-ogrski veleposlanik v Carigradu Je mterveniral pri turski vladi.
Beg iz Azife.
Iz Male Azije beže Grki neprestano na Egejske otoke. O tem sploš-nem begu prihajajo preko Aten sle-deča poročila: Šest velikih od Gršite najetih vojnih ladij neprestano prevaža begunce na Egejske otoke. Na-daljnih 10 parnikov je zapustilo v če-trtek Pirej, da prepelje GTke iz Ana-tolije na grska tla. Grško prebival-<tvo ob obali pri Smimi skuša doseči v navadnih barkah otoka Kios in Mi-:ilene. Na otok Kios sam je pribežalo v nedeljo 10.000 beguncev. Več teh bark se je potopilo.
Vojne priprave,
O dogodkih v Aivaliku smo že pOTOčali. Prve represalije proti na-stopu Turkov napram Grkom so se že izvršile. Gubernator v Solunu je izdal na vse inozemske nastavijence proklamacijo, v kateri jih pozivlja, da sprejmejo tekom 20 dni grško državljanstvo. Kot znak vojnih priprav Je smatrati tuđi dejstvo, da je grška vlada odredila sporazumno z narodno banko in borznim svetom zatvori-tev atenske borze, dokler je položaj negotov.
Ministrski predsednik Venizelos, mornariŠki minister Demerdis in admiral Cunduriottis so si ogledali v četrtek veliko oklopno križarko »Averov«. Grska vlada misli na zelo energične korake. Za enkrat gre baje samo sele za demonstracijo grškega vojnega brodovja. eventualno za blokado Dardanel. Po poročilih iz Londona je bila baje grška vlada obvc-šcena, da stoji na holmih nasproti otoku Mitilene turska artilerija. Po raznih atenskih poročilih imajo turske čete pred Aivalikom topove in ^trojne puške. Mesto Aivalik baje 2: ori.
^iodimi kabinet Ribot.
Novi francoski kabinet Ribot je pođal v včerajšnji seji zbornice vlad-no izjavo, ki naglaša, da je novi kabinet sestavljen izključno iz reputli-kancev. Izjava naznanja, da bo vlada rakoj predložila nacrt posojila in prevodila v finančni zakon sprejeti nacrt splosnega dohodninskega davka. rinančno ravnotežje se more doseči samo z rigorozno štedljivostjo in s Domočio novih neizogibnih davkov. Izjava naglaša, da trileme vojaške službe, ki je prišla sele v veljavo, z ozirom na ravnotežje vojaških sil v Evropi, ni mogoče odpraviti. Vlada bo predložila v najkrajšem času zakon o vojaškem pripravljanju mladine ter bo storila vse potrebno, da organizira rezerve na trdnejši pođlagi. Zunanja politika Francoske bo tuđi v "hodoče stremila za splošnim mircm ter se bo opirala pri tem na neomaj-~.o zvezo in dragoceno svoje prijateljstvo. Smer notranje politike se da označiti vtreh besedah: Obramba po-svetnosti sol, davčna pravičnost in socijalna pravičnost. Izjava se konca z apelom na vse republikance.
Poslanci Puech, Auganeur in Dalimier skušajo nato dokazati, da je po volitvah, pri katerih so stranke le-vice pridobile sedeže, ministrstvo Pibot nemogoče. Izjavljajo, da bodo i'asovale njihove stranke proti kabinetu.
Nato je govoril ministrski predsednik Ribot ter utemeljeval vladni dnevni red proti dnevnemu redu Da-^miera. Vladni dnevni red, glede ka-.erega je stavila vlada vp rasan je zaupanja je nato z 262 glasovi proti 3% glasovom propadel. Vlada je to-rej ostala v manjšini. Ministri so ta-koi zapustili dvorano, da podajo predsedniku republike svojo demisijo.              _________
flnglešfca zbornica.
V angleški zbornici je podal državni tajnik sir EdvarJd Grey na \ prašanje, ali obstoja med Rusijo in Angleško kaka zveza glede vojnega Irodovja izjavo, da v slučaju vojne ned evropskimi velesilami ne obstoja prav nikakršna tajna pogodba, ki bi vlado ali parlament omejevala v svoji prošlosti.
Premier Asquith Je nato v dalj-nem poteku seje izjavil, da se bo dodatni zakon k irskemu zakonu, če to zahteva opozicija v zbornici lordov, se pred drugim branjem zakona pred-ložiL
Državni tajnik Mac Kenna Je nadalje tekom razprave o proračunu državnega urada oddal izjavo, v kateri zastopa politiko vlade napram izgredom suiragetjt. h&ećl j& da Sfi
ne more udeležiti politike, ki hoće pripustiti, da žene v Ječali umirajo, on Je mnenja, da so žene, ki store take zločine, plaćane agitatorice. Zato je treba postopati proti onim, ki podpisujejo oklice za zbirke za agfta-cijski fond sufragetk. Vsled teh pro-cesov bi bili potem ti podpisovalci osebno odgovorni za vso škodo, ki se zgodi. Treba bo nadalje tuđi razmiš-ijatUli ni mogoče postopati proti tem ljudem tuđi kazensko. Podpisujejo pa zlasti bogate žene, ki uporabljajo svoje bogastvo proti interesom družbe ter dajejo svojim žrtvam denarja, da se te potem izpostavljajo v jecah lakoti in žeji. Ce se bo vladi posreči-lo zamašiti vire dohodkov ženskih bojnih organizacij, bi bila moč gospe PanKhurstove in njenih prijateljic kinalu zlomljena.
Mehiha.
Glasom brzojavke iz Saltilla je dobil Carranza sporočilo, da so kon-stitucijonalisti napadli Zacatecas. Zvezne čete so se med streljanjem topov umaknile. Zatrjuje se. da je bil povod napada ta, da so skušale zvezne Čete odkorakati z veliko množino municije. Boja se je udeležilo 10.000 konstitucijonalistov. Iz Mazatlana po-ročajo, da manjkajo pri vseh topovih tam stoječih vladnih Čet zatvorni de!L Poveljujoči topničarski častnik ja pobegnil.
Vlada Zedinjenih držav je izrazila svojo pripravljenost ;)revzeti garancijo, da dobe Huertovi iristaši po-pclnc amnestijo. Tuđi premoženje naj se jim ne odvzame.
Štajersko.
Koncert Savinjskega učiteljske-ga društva« na Vranskem. »Savinj-sko učiteljsko društvo^ praznuje v nedeljo, dne 2S. t. m., svojo 401etnico. Ob tej priliki priredi društvo na Vranskem koncert, na katerega že danes opozarjamo slavno občinstvo. Pri koncertu sodelujejo priznani glasbeniki: vijoiinist g. A. Nerat, pijanistinja gospa Kokotova in baritonist gosp. Branko Z e m I j i c. 2e imena teh jamčijo, da se bo nudil ob tej priliki obeinstvu izreden uži-tek. Mešan zbor »Savinjskega uči-teljskega društva« je tuđi pridno na delu in nastopi s samimi modernimi Adamičevimi, dr. Sch\vabovimi, Ju-vančičevim i. dr. skladbami. Da bo ljubiteljem glasbe omogočena ude-ležba pri tem koncertu, bomo poskr-beli, da bo vozil ta dan poseben av-tomobil krog 7. ure zvečer iz Celja in se bo vračal po koncertu zopet v Celje.
Iz Središča. Kdor se glede politične morale ne more meriti z znanim denuncijantom in na našo sramoto deželnim odbornikom štajerskim, Karlom Verstovškom, ta ne najde milosti pri nekem mariberskem re-volverskem listiću, ki nosi ime »Straža«. Tako se je ta Iistič zagnal tuđi v uglednega tukajšnjega obrtnika Jakoba Zadravca, češ, da je na-protnik obrtnonadaljevalne sole v Središču in da noče za isto prispevati. Ne pade nam na um, da bi zagova 'ali Zadravca proti napadom v list . kateri daje denuncijantu Verstovšku prostora za zagovor, ampak naše ljudi bo interesiralo, kako stvar stoji. \Ta zadnjem občnem zboru obrtne zadruge se je osnoval odsek, ki bi naj izvršil pripravlialna dela za morebitno usta-novitev obrtnonadaljevalnega tečaja na sređiški ijudski soli. Ako se bi vi-clelo, da tečaj uspeva, bi se naj iz njega razvila obrtnonadaljevalna šo-la, za katero pa še danes ni podlage. Načelnik gori omenjenega odseka je Jakob Zadravec, elani so: Marčec, Venigerholc in Mitzkv. Zadravec je že posredoval pri merodajnih činite-Ijih za podporo, odsek je pa tuđi že v dogovoru s šolskim vodstvom in krajnim šoiskim svetom. Ako poteče vse dobro, bo zadruga Še le na pri-hodnjem občnem zboru sklenila usta-novitev tečaja in tedaj se bo tuđi prosilo posameznike, za podporo. Ni dvoma, da bo med podporniki Zadravec, ki ima za narodne namene ved-no odprte roke ter je za slovensko stvar žrtvoval že več ko vsi mariborski klerikalni politiku kateri se že-nejo za poslanskimi in deželnozbor-skimi mesti le — zaradi denarja in udobnega življenja.
Od Sv. Trojice v Slavenskih go-ricah. (Ferdinad Golob — kandidat za Franc-Jožefov red.) Z nasmehom na obrazu se spominjajo znanci našega mogočnega Goloba in njegove-ga ponosa, ko je sprcjel pred leti iz cesarskega Dunaja brzojavko, da mu je podeljen — Franc Jožcfov red. To navdu§enje! Vsakenm je pokazal brzojavko, naročil tako! nov cesarski kip kot priraerno ocadje za dvorano pri Sv. Trtici, kjer bi mu bil brez dvoma visok državni dostojanstvenik   pripel v pričo   mnogobrojnega
ziat cesarski kriiec. Cez par dni —< pa takien krop! Hudomušnež je po-tegnil našega velikana za nos — in on mu je obsedeL Nekaj časa se ni več silii ta mož tako v ospredje. A zdaj se mu zdi prilika zopet ugodna. Pred nekaj dnevi je obiskal Sv. Tro-iico mariborski glavar v spremstvu nekaterih častnikov. Bila je pre-skušnja konj. Tu ni mogel naš župan-ček drugega, kako da je v enomer tarnal glavarju, kaj da trpi, koliko da ima dela s svojimi javnimi posli itd. Zdihljaji so bili zelo globoki in je moral politični uradnik vendar razume-ti, da se lahko potolaži tega zmuče-nega moža le z dobro besedo in zla-tim križeem. A nič ni bilo slisati. Še zmenil se ni za tarnanje našega, z be-sedami preobloženega trpina. Še več! Golob je moral biti priča, ko je glavar javno pohvalil župana občine Gočova, Franceta Krambergerja, in to radi vzornega njegovega uradova-nja. To je bil za našega nemškutarja toliko hujši tobak, ker ve, da uraduje župan Kramberger izključno in do-sledno slavensko. Na Franc Jožefov red je torej malo upanja, gospod Gollob!
Abiturijenti c. kr. gimnazije v Mariboru priredt v NajvXlnem domu v Mariboru v ii: ieljo, dne 14. rožni-ka, v prid dijaš'-.. kuhinji dramatično predstavo. Vprizori se »Deseti brat«.
Iz Maribora. Cvetlični dan. Vsled vednih naber in skoro že ne-znosnegu narodnega davka ni bilo mogoče izvršiti letos v Mariboru cvetličnega dne. Na dan cvetličnega deva v Ljubljani pa se spomni Ciril-Metodove družbe gospica Danica Siarovašnikova, kupi lepih cvetk in jih prodaja iz lastnega nagibavgostii-ni Nar. doma in pri znancih. V dveh dneh je nabrala lepo vsoto 50 K in jo poklonila C. M. družbi. — Prav pri-srčna zahvala dragim darovalcem, posebno velecenjeni gospici za njeno požrivovalnost! Naj bi ostala tuđi v prihodnje med C. M. delavci, veselilo nas bo!
Iz Ptuja. Župan Ornig obhaja 201etnico svojega županovanja v Ptuju in njegovi pristaši so mu priredili na čast ćelo vrsto slavnosti s tolikim ciirindajem — da mora vsak bedak vedeti, kam pes taco moli. S ka-dilom je bilo treba vsaj nekoliko za-dušiti smrad, ki je začel zopet priha-jati s ptujskega magistrata. Volitve v mestni svet tuđi nišo več daleč in treba je bilo ob pravem času skrbeti za reklamo. V naših razmerah je naravno, da so kadili Ormgu tuđi sed-niki in politični uradniki. Ali je bila to le zahvala za Ornigovo gostoljub-nost ali pa prav surova demonstracija proti Slovencem? Zabavno je brati poročila o gevorniških cvetkah na banketu. Dr. Plachki je želei Or-nigu, da bi slavil vsaj se 2oletnico županovanja v Ptuju; bil si je v svesti, da je to visok in težko dosegljiv cilj. Nadsvetnik deželnega sodišča dr. Glas je slavil Orniga kot »vtelešenje najvišjega, kar zmore spodnještajer-sko nemštvo«. Cloveku priđe tu na misel Ornigovo premoženje, v kate-rem je »vtelešenih« premnogo ptuj-skih mestnih dohodkov, na solneu pobeljene pobotnice, septemberski izgredi... Zares, ob pogledu na za-voženo ptujsko mestno gospodarstvo in na milijonske dolgove vzklik-niti mora vsak ptujski davkoplače-vjiec s slavnostnim govornikom dr. Schobingerjem: Ornigova dela ga hodo preživela in on bode živel z nji-mi! Da bi bila galerija odličnjakov, ki so slavili Orniga na banketu, po-polna. bi bilo pač le še treba Girtler-ja in dr. Hoferja. Bil je pač le slab aranžma, da ništa ta dva tuđi na-stopila.
taško.
Nemci   v  velikovškem   okraju.
Kakor znano, sianuje v okrožju veli-kovškega okraj. glavarstva le bore malo Nemcev. Vsi ostali so Slovenci hi niti ne razumejo dobro nem-ško. Kl:uh temu dejstvu pa se zlasti v tem okraju opaža, da c. kr. uradi na vseh koncih in krajih in ob vsaki priliki skušajo slovensko prebival-stvo spremeniti v trde Nemce. Pov-sod se vidi na c. kr. uradih samo nemške napise, županstvom se poši-Ijajo nemški uradni spisi. Ob zadnji Klasifikaciji konj je velikovško okraj-no glavarstvo razposlalo trdno slovenskim občinam zopet samonemške nabitke. In kaj so storile občine? Od vseh je imela le ena občina pogum, da je nemški nabitek zavmila in za-hte vala slovenskega. Dolgo je bilo treba seveda dregati Nemce na gla-varsivu, da so končno dali »sitne-žem« le slovenske nabitke. Zaka] neki se nišo izdali tako] spočetka dvojezični nabit ki? Kako pridejo ob-cine do tega, da bodo morale nabijati nemške razglase, ko jim gre po vsej božji in človeški pravici vendar samo slovenski tekst Zaka] se pov-sod vriva nemščina, posebno v sa-moslovenskib občinah, saj Je ni potreba,  1MH Motate iztaiiio a m*
mo stovenščino, čemu naj Ncmd pri & kr. uradih propagirajo svoj jezik? Neiitibo TMibmrimie mm po^ah med Trstom » ĐeUakom, Te dni je zavladalo silno razburjenje po vseh poštah med Beljakom in Trstom. Iz Đeljaka je namreč prišlo y Trst brzojavno obvestilo, da se je odposlalo na tamošnjo pošto vsoto 460.000 K. Ko z dotičnim vlakom vsota ni došla, se je vsota brzojavno iz Beljaka reklamirala. Pričelo se je iskanje, končno pa se je ie dognalo, da se je zgodila pomota pri prvem brzojav-nem obvestilu, da je bila vsota name-njena y Trident (Trient) ter je tuđi v resnici tjakaj dospela, med tem ko je brzojavka šla v Trst (Triest).
Drobne novice. Nezgoda. Iz Št. Ruperta pri Beljaku stisnila sta v tamošnji pivovarni 2 valarja delavcu Andreju Krappingerju tako roko, da so mu morali odrezati v bolnišnici par prstov. — Otrok skoraj u t o n i 1. Pri Volšperku je padel v neki potok otrck strokovnega učitelja I. Pilgrama. K sreči je to opazi! neki mizarski pomoČni'K, ki je skočil v potok in rešil otroka sigurne smrti. — Surov napad. Predsnočnjim se je vračal hlapec Emil Nagele iz neke veselice v Gradneku. Med potjo sta ga napadla njegova tovariša Al-bert Stingl in Rudolf Amleher. Oba sta ga brez vsakega povoda pričela obdelavati z nozi in sta Nageleta pre-cej hudo poškodovala. Proti surove-žerna se je vložila ovadba. — 2 r -tev lahkomiselnosti. Pred dalj časa igral se je lOletni sin kočai-ja Krisrjana Mesnerja iz Šmarjete v nekem gozdu. Medtem pa je šel 16-letni hlapec Repnik na bližno pobočje ter sprožil kamenje, ki je zadelo 10-letnega dečka ter ga precej poškodo-valo. Dobil je težke telesne poškodbe na glavi, vendar se pa poškodbam ni pripisalo mnogo pomena, ker je bil Ječek drugače popolnoma zdrav. V zadnjem času pa je jel hirati in je 8. t. m. umri na posledicah težkih po-škodb, ki jih je zadobil vsled lahkomiselnosti hlapca. — Naplavlje-na žrtev povodnji. Minulo nedeljo sta šla dva hlapca na sprehod ob Dravi pri Baldramsdorfu. Zapazila sta na nekem kolu neko moško truplo, ga potegnila na suho in obve-stila županstvo. Oblasti so nato konstatirale, da je truplo identično z enim onih petih delavcev, ki so pri zadnji povodnji utonili. Je to 28Ietni Matija Manđler, čigar truplo so pre-ptljali v domovno občino.
Primorsko.
Sokolska veselica in telovadba pri Sv. Jakobu v Trstu se vrši v nedeljo, 14. t. m. Kakor minulo nedeljo sokolska slavnost v Gorici ni dala miru goriškim Italianom, ravno tako se skuša tuđi v Trstu naslikati sokolsko veselico pri Sv. Jakobu kot »napad na italijansko posest«. Silno se moralo bati tržaški Lahi Sokolov, ker skuša tržaški »Piccolo« v eni zadnjih številk naščuvati svoje pristaše proti Sokolom. V ta namen se je poslužil »Piccolo« tuđi laži, ter pravi, da se bo vršil dopoldne spre-jem Sokolov na južnem kolodvoru, odkoder se bo v izprevodu korakalo do Narodnega doma. Popoldne pa se bo baje vršil izprevod od Narodnega doma k Sv. Jakobu in sicer z zasta-vami in godbo. To laž je spustil »Piccoio« v svet pač samo za to, da bi nahujskal Italijane proti Slovencem. Na teh njegovih izvajanjih ni niti pičice resnice, nikdar se ni kaj takega razglašalo in je vest kratko-malo izmišljena. — Pa ne samo to. Da se Lahi tuđi boje Sokolov, dokazuje dejstvo, da je znano njihovo pre-tepaške društvo »La Giovane Trie-ste,« pričelo zopet sklicevati razne sestanke in pogovore. Znano je, da to društvo sklicuje vedno take »pogovore«, kadar je treba kaj skleniti proti Slovencem, oziroma organizirati kako tolovajsko napadamo tolpo. To društvo je tuđi pred 1. majniKom sklicevalo vedno »pogovore« in sledili so takrat poboji, v katerih so imeli člani tega društva vodilno vlo-go. — Slovenci pa odgovore na tako ščuvanje časopisja in na sklepe ta-kih »pogovorov« najbolje s tem, da Itahjane naravnost hladnokrvno puste kričati, sami med sabo pa agiti-rajo za čim večjo in čim lepšo ude-ležbo.
Utrške   deželnozborske volitve.
Jutri, t j. v nedeljo 14. t. m. vrše se ožje volitve v okrajih, kjer so take potrebne. Tako se bodo vršile jutri tuđi volitve v mestu Polju. V sredo zvečer vršil se je italrjanski volilni sestanek, na katerem se je sklenilo. da se porabi vse moči* da pri oijih volitvah zmaga laški kandidat učitelj Corenich. Na sestanku hrvatskih vo-lilcev se ie sklenilo, da se bodo ude-lefiM Hrvati m Slovenci tuđi teh vo^ litev ter da bodo oddali svoje glasove sa ka«*teta socijalne danokraci-)c Ivana Umsite.
Legar v Trstu* Zadnje dni Je vr. Trstu obolek) par pomorščakov zai legarjem. Zanesen je bil menda iz! Dedeagača, kjer se je ustavila <k>tičw na ladja.                                             I
Nezgoda otroka s smrtnim iz« idotn. V uHci sv. Mihaela v Trstu sta-nujoča zakonska Peter in Katarina; Gozzi sta pustila na praznik zjutratf svojega štiriletnega sinčka, ki je že^ spal, za nekaj časa samega vstanova-nju v petem nadstropju. Med tem pa! je prikorakala mimo neka godba, ki je šla k procesiji k Sv. Justu. Medi potjo je zasvirala veselo koračnico, Kar je gotovo zbudilo 41etnega otroka. Skočil je s postelje ter hitel k oknu, ga odprl, a je zgubil ravnotežje m padel na tlak dvorisča in si razbil lobanjo. Bil je na mestu mrtev. K ne-srečni materi so morali poklicatl zdravnika, ker je dobila živčni napad* Truplo otroka so prepeljali v mrtvaš-nico pri Sv. Justu.
Drobne   novice.   Poizkušeni
sar.ioraor. V Trstu je izpila 381et-na babica Adela Sbaizero predsnoČ-nim v samomorilnem namenu večjo količino karbolne kisline. Domači so poklicali takoj zdravnika, ki ji je iz-pral želodec. Pustit jo je v domači oskrbi. Vzrok poizkušenega samo-mora ni znan. — Žepne tatvine ob priliki procesije. Najlep-ša prilika za žepne tatove so razne gnječe, posebno pa cerkvene slavnosti- To ie izvedel tuđi urednik »Oster-reichische Volkszeitung«, ki je v Trstu stal predvčerajšnjem na Borznem trgu ter zamaknjen gledal procesijo. Ko je procesija minula, je opazil, da mu je neki neznan, spreten žepni tat ukradel s telovnika zlato verižico in zlato uio v skupni vrednosti 140 K. Naznanil je dogodek policiji. Ravno taka se je pripetilo tuđi nekemu Ivanu Paulinu, ki je na trgu Sv. Jakoba gledal procesijo. Tuđi njemu je uKra-del neznan žepni tat zlato uro in verižico, vredno oboje nad 200 K. — Otrok pod vozom. Y ulici Ca-nonica v Gorici je prišla pod voz 5Ietna deklica Kumar. Eno kolo ji je šio čez noge. Izpod voza jo je poteg-nil neki sgrent. Dekletce ni zadobilo hudih poškodb. — Aretiran vlo-m i 1 e c. Včeraj dopoldne je policija aretirala v Trstu 241etnega delavca rana Cossicha, ker je bil osumljen, da je sodeloval pri vlomu v trgovino Backer 6: Co. Pri njem so našli več vlomilnega orodja. — Nadebuden m 1 a d e n i č. Na južnem kolodvoru v Trstu so aretirali včeraj 151etnega vijenca Jožefa Godlara iz Zagreba, ki je ušel pod pretvezo, da ga zasle-dujejo in trpinčijo nastavijenci tvrd-ke Kastner in Ohler v Zagrebu. Da je lahko pobegnil, je ukradel ddeli, ki je služila pri njegovih starših 180 K gotovine in hranilno knjižico, od če-sar je 50 K že porabil za vozne stro-ške in za cbleko. Oddali so ga dežel-: nemu sodišču. — Nesrečav pod-gorskipapirnici. V podgorskJ papirnici »Leykam-Josefsthal» so popravljali te dni parni kotel. Pri tem je udaru par delavca Feliksa Tohmarja ravno v obraz in ga hudo ožgal. Po-nesrečenca so prepeljali v goriškoi bolnišnico.                                        /
III. SIov. vsBsoholsfti zlet v Ljubljani 1.191«.
Stanovanjski odsek določil je v svoji posledni seji za načelnike okraj-* nih pododsekov sledeče brate:
Babnik Jakob za I. okraj (Ro-ljanski okraj),
Est Rudoif za II. okra] (Šentja-kobski okraj),
Krapeš Milko za III. okraj (Dvor^ ski okraj),                                         :\
Smole Jakob za IV. okraj (Kra-« kovo in Trnovo),                               ;
Ružička Jan za W. okraj (Dunaj-ski okraj),
Mulaček Jos. za VI. okraj (Šent-peterski okraj),                                  \
Verovšek MBia za VII. okrajf (Vodmat),
Ogrizek Fran Siska,
Praprotnik Avgust Vič,
Jare Janko Moste.
Načelništvo stanovan]skega odseka obraća se na slovensko iavnost z vQudno in nulno prošnio, da nai bi posamezne stranke čim pre}e nazna-nile števflo prostih prenočBS pismen no ali ustmeno načelnikom posamez-nih pododsekov; naznani na} se tudi^ ako Je preaočišče brezptečno ali proti odikCHfaiiiiL v poslednem shiča]u naf se nazoaoi visočina iste.                    :
Ffatfnčai odsek izda v par dueli računske zletne listke, katerih na] se vsi, Sokolstvu naklonjeni gostflni-čarji marljivo poslužnjejo. Cena riet-; nemu računskemu listku določena je na 2 vinaria. Listke naročati je pri zletnem finančnem odseku pismeno ali pa ustmeno vsak dan međi «rad-otaBi ma* od 1. do 2, popoldM ter od & do 7. rvečer v zvezni sobi v Na-rodnem  doma   I. nadstfopfe  pflieg
9tfSR 4«
„SLOVENSKI NAROD9, dne 19. Janlja 19U.
132. Stev.
marljivo vseh predinetov, katcre Je došle] izdal zletni finančni odsefr.
*     .     •
Predsedstvo »Slovenske Sokolske Zveze« šteje si v prijetno dolž-nost zahvaliti se anonimnemu daro-valcu za velikodušno nakazano vsoto 250 K kot prispevek k zletnemu sklada; presrčna zahvala bodi na tem mestu izrečena gospodu Carliju, no-tarju v Žužemberku za nakazano zbirko 11 K.
Vsem darovalcem se enkrat iskrena sokolska zahvala in sokolski Na zdar!
Predsedstvo   Slov. Sokolske   Zveze.
Dnevne vesti.
+ Trgovska in obrt niska zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v
torek, dne 16. junija t. 1., ob 5. uri po-poldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sle-dečim dnevnim redom: 1. Predloži -tev zapisnika zadnje seje. 2. Nazna-iiila predsedstva, 3. Naznanila tajništva. 4. ZborniČni računski zaključek leta 1913. 5. Določitev zborni čnih članov, ki jim je letos izstopiti iz zbornice, ter predlog za imenovanje zbornicnih zastopnikov in za-pisnikarja v volilni komisiji za zbor-nično volitev. 6. Predlog za imenovanje enega Čana in namestnika v dr-žavnem železniškem svetu. 7. Prošnje za podporo: a) za razstavo va-jenških del v Postojni; b) za. razstavo vajenških del v Kočevju; c) za obrtno razstavo v Radovljici; d) Dežel-ne zveze gostilničarskih zadrug; e) Kranjskega odseka zveze avstrijskih faktorjev za obisk tiskar, razstave v Lipskem. 8. Informacijski tečaj za zadružne funkcijonarje. 9. Začasna odprava, oziroma znižanje carine na žito. 10. Samostojni predlog zbornič-nega člana gosp. Josipa Perdana radi brzovlakov na južni železnici. 11. Tajna seja.
4- Klerikalci na delu za ljudstvo. V »Kmetovalcu« z dne 31. maja je ravnatelj kmetijske družbe ces. svet-nik Pire priobčil članek o kranj-skem mlekarstvu. Vsaka beseda v tem članku je zauŠnlca klerikalcem. Pire poudarja, da je temelj kranjske-mu mlekarstvu položila kmetijska družba, klerikalci pa so to družbi iz-trgaii iz rok, so družbo, ki je dobro in pošteno delala, sramotili in poni-ževali, sami pa vse pokvarili. Pire pravi: Naše mlekarstvo v zadnjih le-tih ni napredovalo, nasprotno, ono ie v marsičem ćelo nazadovalo in velik del mlekarniškega zadružništva, ki ga posebno važnega smatram, je ćelo v zelo slabem stanju. So mlekar-ske zadruge, ki so iz lastne moči krepke ostale in so se ćelo v strokov-nem. merkantilnem in še v drugih ozirih izboljšale, ali pa se bore z ve-likimi denarnimi težkocami . . . Proč s strokovnini mazaštvom in prostor pravim strokovnjakom. Tako pravi ces. svetnik Pire in ni težko uganiti, kam merijo njegove besede o stro-kovnem mazaštvu. Kar se čuje o Mlekarski zvezi, presega vse me je. Za tisoče in tisoče blaga se je vsled lenuštva in malomamosti klerikalnih strok ovu jakov pokvarilo, kupci ja je šla nazaj, mlekarske zadruge crka-vajo, namesto da bi nesle dobiček. Čuje se tuđi. da so klerikalci sami odstavili in napodilt načelstvo Mlekarske zadruge. Tako so jo klerikalci z mlekarstvom zavozili v časih, ko bi lahko delali lepe kupčije in lepe dobičke. Pire sam pravi, da imamo skrajno ugodno lego za prodajo mle-ka in mlečnih izdelkov, a vendar gre vse nazaj. Kai so neki klerikalci po-čenjali v Mlekarski zadrugi? Za to bodo pač dajali odgovor v dežeinem zboru!
+ Cukrarne se ne ustanove. To smo z iskrenim obžalovanjem konstatirali v soboto, kajti prepričani smo, da bi bile cukrarne velikanske koristi za deželo. »Slovenec« pravi, da klerikalci nišo Šukljeta motili pri delut češ, da jim je prav, če priđe kaj podjetja v deželo, naj si bo od kate-rekoli strani. Ob sebi se razume, da se klerikalci zopet lažejo, kakor se vedno. Delali so z vsemi močml proti cukrarnam. Ne samo, da so svoje pristaše in njim podrejene ljudi prisilili, da so izstoplli iz odbora, so tuđi v - Domoljubu t hujskall kmečko ljudstvo, naj ne sadi sladkorne repe in so duhovniki rogovilili pri kmetih, kakor bi šio za kake volitve. Vrh tega so še klerikalni postanci napeli vse moči, da bi stvar pokopali. Ne borno rekli, da jih je vodila samo Jeza, ker stvar ni vzklila na njihovem zelniku, še več Je nanje vpfivala bo-jazen, da potUne naš kmet s slad* korno repo tako premožen fai aeod-visan, kakor ie češki kmet Sladkor-na repa je spravila češkega kmeta do blagostanja in ko se je čutil trdnega in svobodnega, ko je čutil da je mož in ne več berač, je vrel palico v roko in |e češko klerikalstvo potolkel in razbil ter ustvaril svojo veliko in igaočop kmeđto stranka ki daoeti
gospodari na CeSkmu med tom ko se proradio kterikmlstvo ie na dan ne upa. Strah, da bi si tuđi naš kmet pomacat, Je bil podavitni vzrok, da so se klerikalci tako srdito ustaviti cukrarnam in kmete tako nahujskali, da jih ni bilo pridobiti za nasajanje slađkornih rep.
+ Pesradoratari oradi so klerikalcem teko pri srcu, ne zaradi ljudstva, nego ker dobe £ njimi klerikalni matadorji na deželi veliko moč nad naprednimi kmeti. Pri nekih posre-dovalnih uradih na kmetih so se zgodile že take krivice, take nasilnosti, take goljufije, da smrdi do neba. Ljudstvu se je naredila že velikanska denarna Škoda in jeza na te klerikalne nasilnike, ki vladajo pri teh posre-dovalnih uradih, je sploŠna. Đotno še kaj dozi veli!
+ Postojna v žalosti. »Slove-nec« pravi v svoji št 130, da so napravila njegova odkritja o mestnem gospodarstvu postojnskem tak vtis, da so se Dudje kar trgali za dotično Številko »Slovenca«. Mi smo se toza-devno na merodajnem mestu informirali in dognali, da je bilo dotične številke »Slovenca« prodanih borih deset iztisov (med tem, ko se je »Naroda« v ponedeljek, torek in sre-do prodalo po 50 iztisov in so dotič-niki, ko so v »Slovencu« pamflet o Postojni prebrali, z gnjusom v stran vrgli ta revolverski list. Ta gonja proti Postojni pa je marsikaterega iz-gubljenca spreobrnila, ker se vsake-mu poštenemu PostojnČanu gnjusi, ko vidi, kako podkopava gentelman od »Slovenca« ugled in kredit Postoj-ne, tako, da lahko rečemo, Lavren-čiceva zvezda svetli Še sviti ejše. ko kdaj, med tem, ko zvezda klerikal-stva na Notranjskem bledi, kakor so to eklatantno pokazale zadnje držav-nozborske volitve. Kar se tiče me ničnih posoiil mesta Postoine, ne bo-demo o tem nič več razpravljali. Stvar ie bila vsetransko na shodu pojašnjena. Pripomnimo naj, da so bila menična posolila v desti višiih zneskih že v proračunu za leto 1911., 1912. in 1913. stavljena in da se nad tem ni nihee spodtikal. S tem je vse rečeno in vsakdo lahko nepristansko sklepa, če ni vsa gonja proti Postojni nalašč vprizorjena.
4- Postojnska elektrarna. »Slo-venec« ne more preboleti zaušnice. ki jo je dobil na zadnjem shodu dne 7. t. m. Kakor premaganec. pobere kamen, da ga zaluča za odhajajočim zmagovalcem. tako si je »Slovenac« izbral našo elektramo, na kateri glo-da. Pravi, da ista nese komaj 362 K, češ, proračun izkaže potrebščine lć.638 K in pokrit ja 16.000 K. Ker stane elektrarna 118.467 K 11 v, zne-se to komaj 3%. Se ve, da ta znani resnicoljub previdno zamolči, da od-daja elektrarna za črpanje vode iz mestnega vodovoda, ki ni tu v računu, elektriko, katere je bilo preteče-no leto oddane 55.140 kilovatov. Za to elektriko bi moralo plaćati mesto jamski elektrarni, ako bi od nje dobivalo za črpanje vode elektriko, kakor se je to godilo, dokler nismo imeli lastne elektrarne, 14.336 kron 40 v. Od pretečen. leta dobiva jama iz mestne elektrarne za razsvetliavo elektriko, in je iama vsled tega sojo elektriko opustila. Jama je imela pri elektrarni stroškov 12.470 K na i uto, sedaj, ko dobiva elektriko od rm >ta, se je pa ta strošek skrčil na 384* K. Jama ima tedaj prihranka 8630 r na leto. Ker dobi mesto od jame polovico čistih dohodkov, ima tedai isto tuđi dobiček pri tem prihranku. Taka je tedaj rentabiliteta naše elektrarne. Slovenec naj tedaj trobi kar hoče, saj je mojster v obrekovanju.
-r Postojnski dolgovi. Sedaj po državnozborski volitvi in po razkrit-ju na nedeljskem shodu bi »Slovenec^ rad popravljal svoje laži. Prizna, da mesto Postojna nima 600.000 kron dotea, pač pa mesto in politična občina skupaj. Ševe, da po svoji stari navadi zavija v svoji št. 130 z dne 10. t. m. zopet resnico. Mi se toza-devno ne borno več spuščali s »Slovencem« v podrobnosti, kajti zanj velja prislovica: »Wer einmal Iiigt, dem glaubt man nicht, und wenn er auch tausendmal die Wahrheit spricht^.
+ Socijalni deniokratje in družba sv. Cirfla in Metoda. Rekli smo zad-njič, da je ozkosrčno doktrinarstvo vzrok nazadovanja slovenske socijalne demokracije. To je tuđi resnič-no in se novič vidi iz današnje »Zar-je«, ki se zaganja v našo družbo sv. Cirila in Metoda z neko posebno so-vražnostjo. To sovraštvo je čisto doktrinarsko in tako malenkostno, tako smešno, da bolj ne more biti. »Zarja« napada Ciril-Metodovo družbo, češ: da Je drnžbmo delovanje hujskajoče, socijalna demokracija pa deluje na podlogi svojega programa za bratstvo med narodi ne pa za razdor; da \t družba skozinskoz buržo-azna in da soc^aJni demokratje prav nič ne soglaiajo z njenim ioisirim programom; da ie pouk na njenih so-lah prrkrojen prav po tistem stnr vtSkem vzorciu kakor m temfli Oad-
skih šolah; nobene moderne reforme — kakor fth z uspehom prakticiralo Kerschenstein, Schareimann in dragi — ni uvedla družba na svojih šolah; dalje tuđi nima socijalistično de-lavstvo navade, da bi podpiralo institucijo, kjer vlada pri oddaji služb nahrrSi protekcijonizem, ki ga »Narod« tako rad obsoja pri kranjskih klerikalcih.« Tako piše *Zarja« o družbi, ki skrbi za dobro vzgojo slovenske mladine v narodnem duhu, o družbi, ki je na tisoče otrok resila potujčenja, o družbi, ki bi jo moral spoštovati tuđi slovenski delavec, saj je njeno delo tuđi njemu koristno, o družbi, ki bi jo rr >ral vsaj respektirati tuđi socijalni demokrat, ke*- t-družba ne lovi tujih otrok, ampak va-ruje samo sloven^e. »Zarja« pravi, da družba huisk^. To je predrznost prve vrste. DruzM je nacijonalna institucija in ob sebi je umevno, da za-stopa ter razširja narodna načela. Ali se pravi to hujskati? Ali naj mar družba križem roke drži, ko gre nem-ški Schulverein na lov na slovenske otroke? Ali dela mar družba razdor med narodi? Razdora je kriva nem-Ška gospodstvaželjnost, nemška agresivnost, proti kateri branimo Slovenci svoje življenje, zdaj pa priđe »Zarja« in deklamira, da je za bratstvo med narodi in zato proti družbi. Prestavimo to v socijalno življenje. Kar so v narodnem oziru za nas nemski nacijonalci s Schu!-vereinom, to je velekapitalizem s svojim Bund der Industriellen za de-lavce. Ali pa se mar zavzema »Zar-ja« za bratstvo med velekapitalisti in delavci in ne za razdor, ali ne vodi socijalna demokracija najhujšega bo-h. zoper velekapital? Ta primera pač kaže, kako bornirano je stalisče vZarje^. Naj to slovenski socijal. de-mokratje stokrat za bratstvo med narodi, Slovenci so vendar in njih dolžnost bi bila, podpirati Ciril \te-todovo družbo, ker ona v resnici Ie brani slovensko posest in pravico proti tujemu navalu. Milo se nam je storilo, ko smo brali, da je družba buržoazna. Ah, kako iirtenitna brse-da je to in kako je primema. Med družbenimi člani je pač vse polno milijonarjev, denarnih žakljev, velikih tovarnarjev, ekscelenc in vrag vedi kako se že imenuiejo ti repre-zentantje buržoazije. Rabiti pri nas Slovencih besedo ^buržoazija«, je naravnost srnešno. Kaj pa smo Slovenci? Kmetje, delavci, uslužbenci, mali uradniki, mali obrtniki, mali trgovci. Sem in tja se dohi kako večje premoženje, pa to je izjema, nad ka-tero vse strmi. Buržoaziia — koliko je socijalno - demokratičnih delav-cev, ki več zaslužijo, kot marsikate-ri teh buržeazev! Ali pa je družba zato buržoazna, ker ni v n;*ej socijalnih demokratov? Mili bože, temu se da vendar odpomoči! Naj socijalni demokratie pristonijo v primernem številu, pa bo vse v redu. So vljtidno vabljeni, žal. da ni upanja na odziv. Tuđi z družbenimi šolami ni »Zarja« zadovoljna. E, tu je pa vsako govor-jenje odveč. Družba nima namena, delati eksperimente, ne Kerschen-steinske, ne Schareimanske. ampak ustanavlja sole v okviru šolskega zakona, take sole, da ima ljudstvo do njih od vsega začetka zaupanje. Družbi je za slovensko solo in vzgo-jo slovenskih otrok, ne za eksperimente po idejah velikih socijalno-demokratičnih pedagogov. Končno protekcijonizem! Kaka otrocarija! Družba nastavlja učiteljsko osobje v prvi vrsti po predloženih izkazih in gleda pri tem, da ima dotična oseba tuđi sposobnost, vzgaiati mladino v narodnem duhu. Drugih ozirov družba ne pozna in kdor kaj drugega trdi, ta družbo obrekuje. »Zarja« proglasa družbo sv. Cirila in Metoda za »torisče buržoaznih nacijonali-stov^. V toliko ie to resnično, da delu je jo in Žrtvujeio pri družbi sv. Cirila in Metoda narodni ljudje, ki nišo socijalni demokratje. Ti narodni ljudje, ki si z delom služijo kruh. žrtvu-jejo za slovensko stvar ogromno mnogo in bodr> pač lahko prenesli napade socijalno - demokratičnega lista, ki tako široko odpira usta, pa za. narodno stvar, ki je vendar vsem skupna, nima ničesar drugega, kakor zabavljanje. Sicer pa povemo »Zar-ji«, da je popolnoma vse eno, kake misli ima o družbi sv. Cirila in Metoda, ker od nje itak nihče nič ne pri-čakuje. Saj sama komaj diha, kaj bo sele družbi pomagala. Prihvatno pa, da socijalno - demokratično glasilo v svojem hrternaciHofialnem fanatizmu *apada In preganja dražbo sv. Chihi n Metoda samo zala, ker H narodna hi ker jo vzdržnjefo Htt<Qe aarod-nesa miiHeoja.
+ Poepeievanie obrtni na Kranjske i. Klerikalci so nas osrečili z zavodom, ki naj po$rrT !ie obrt na Kranjskem. Misel na ta! zavod so si izrosodiH seveda pri liheralrih, pa so jo seveda prikrojili po svofe. Ta 7rvod prireja vsakovrst.ie te^e, In •t ima oća Ložar tak tečaj, s e ia-hko misliti, kako strasansko veliko se pri olen obiskovald saače. Stre- ,
ške za te priredbe plačuje večinoma tako ministrstvo, klerikalci pa seveda sebi prisvajajo vse zasluge. Da pa ne bodo obrtniki vedeli samo za klerikalne zasluge pri teh tečajih, ampak tuđi za klerikalne zashižke, naj jim stvar malo pojasnimo. Će je kaka večja stvar, se pripelje en dvorni svetnik z Dunaja. O obrtništvu sicer ne ve dosti več kakor da krojač iz-deluje hlače, čevljar pa čevlje, ampak pripelje se vendar. To velja seveda vožnjo, fijakarje in lepe dijete in s tem zaslužkom gosp. dvornega svetnika je seveda obrtnikom veliko pomagano. Pridejo seveda tuđi druge kapacitete. Navadno Kregar, Re-mec in Ložar! Ti se imenitno drže, nasujejo obrtnikom nekaj fraz, po-agitirajo malo za klerikalno stranko in otvore tečaj. Seveda nese vožnja z dijetami vred nek? ^obička. Vtak-nejo ga Kregar, Ložar in Remec in pa pravijo, da je s tem obrtni stan po-spešen. Na zaključek tečaja se pripe-ljejo seveda zopet Kregar, Ložar in Remec, se zopet malo postavijo, malo poagitirajo in zopet zaračunajo vožnje in dijete. Tako obrtno pospe-ševanje mora seveda zaleči in poma-ga prav izdatno vsaj Kregarju, Rem-cu in Ložarju. V dežeinem zboru bo pač treba zahtevati detajliran račun, da se bo videlo, kako je obrtni po-speševalni urad podprl Kregarja, Lo-žarja in Remca.
+ Kako se delajo uradni zapisni-ki. Pri naboru dne 15. maja v Kočevju je prišlo med Kočevarji, ki doma vedno izzivajo in se vedejo nesram-no, in med slovenskimi fanti do pre-rekanja. Kočevski brivski pomoćnik Honigmann, znan lump in izzivač, se je posebno lotil mizarskega pomoćnika Franceta Zakotnika in prišlo je do rabuke. Zakotnik je bil aretiran, in ker se je tuđi orožnikom hudo zo-perstavil, je dobil v Novem mestu primerno kazen. Take stvari se zgode vsak dan, posebno v mestu s tako rabijatnim prebivalstvom, kakor je v Kočevju. Pa nekaj drugega je, kar je treba omeniti. Proti slovenskemu obtožencu ie državno pravdništvo vložilo nemško obtožnico, najbrž je torej prvi sodnik s slovenskim zasli-šancem napravil nemski protokol. V obtožnici je rečeno, da je Zakotnik udarll proti orožnikom »it!?t einem faustgrossen Stefne«. Pri glavni raz-pravi pred novomeskim okrožnim sodiščem pa zaslišane priče tega nišo potrdile. Poleg orožnikov je bilo zaslišanih še več prič, sami Kočevarji, a tako orožniki kakor priče so to zanikale. Le en Kočevar je nekako hotel tuđi to potrdiri, a dokazalo se je, da je možakar ves prizor le od daleč opazoval in da je tišti »faustgrossen Stein« proti orožnikom za-menjal z lučanjem mab'h kamnovr na i^zivajoce Kočevarje. K^ko ie pa ta »faustgrosser Stein« prišel v uradne spise?
4- V Amerlko hoče.io. V nižje-avstrijskem dežeinem zboru sedi po-slanec krščanskega imena Bauchin-ger. Ta je minole dni zapel v dežeinem zboru bridko pesem. kako slabo se "godi duhovnikom na Nižjeavstrij-skem. Tako slabo se jim godi, da mi-slijo že v Ameriko pobegniti, in zato zahtevajo višje plače. Ne moreino natančno povedati, kake zaslužke imajo duhovniki na Nižje Avstirj-skem, znano nam je pa, da so ondot-ni prebivalci sicer precej pobožni, a tuđi pametni in ne dajo radi denarja iz rok. Na vsak način se nižjeavstrij-skim duhovnikom ne godi tako dobro kakor slovenskim, ker ti nečejo nič slišati o Ameriki. Gredo le tišti, ki imajo posebne vzroke. No, pomanjkanje tuđi nižjeavstrijski duhovniki ne trpe, da bi pa premoženje zbirali, to pač ni treba. Sicer so pa duhovniki ena sama družina fn bi si lahko med seboj pomagali. Kaj pa je treba, da ima olomuški škof na leto 800.000 kron dohodkov, nekateri duhovniki njegove škofije pa baje stradajo. Cer-kev ima toliko milijonov in milijonov premoženja, da bi vse svoje duhovnike lahko po knežje plačevala in bi jim ne bilo potrebno loviti kronice za maše in groše za očenaše. Toda cer-kev nič ne da: škofje raje gledajo, da njih duhovniki baje lakoto trpe, kakor da bi kaj odrinili, in tako hočejo duhovniki, naj jim dajejo višjo plačo zopet davkoplačevalcL na] se jim zviša takoimenovana kongrua. Tako silni so, da vpijejo: denar sem, dru-gače gremo v Ameriko! Nič bati se, v naši ljubi Avstriji ne bo duhovni-kov nikoli zmanjkalo!
—  davna razprava proti g. Josipu Turku, deželnemu poslancu   in tovarišem radi pregreSka proti volilni svobodi vrši se pred c. kr. deželno sodnijo v Ljubljani, dne 19. junija ob 9. Gosp. Josipa T u r k a zagovarja g. dr. Fran Novak. O razpravi borno seveda poročali.
— Razvol katfalitva. Zadnja leta so po Slovenskem na vseh krajih nastale Javne ljudske   knjižnice,   ki imalo namen zlasti priprostemu ljudstvo nuditi t berilom zabave in pouka. V zadniem >Slov. Ilustr. Tedni-ku€ je silka 4eM knjižnice   »Gospo-1
darskega naprednega društva za šentjakobski okraj v Ljubljani. Ta knjižnica se je v teku triletnega ob-stanka iz skromnega začetka mo-gočno razvila, da je danes največja slovenska javna ljudska knjižnica t. 1. da ima največ slovenskih knjig med onimi knjižnlcami, k! ne uživajo no-bene občmske, -ležeine in državne podpore. Knjižnico je brezplačno fo-tografiral 2. L. Krema, fotograf v Ljubljani, zato £a pnporočamo ob-činstvu, da naroča pri njem toza-devne svoje potrebsčine, društvu pa čestitamo, da lako vstrajno vrši svoje nslogo gLde izobrazbe ljudstva. — Knjižnica je nastanjena koncem Florijanske ulice na Vožarskem potu št. 2 in posluje vsak torek, četrtek in soboto ed ^o* 7. do 9. zvečer. Vanjo ima prisiop vsakdo.
—  Jutri v nedeljo vsi v Narodni dom! Jutri se vrši velika ljudska veselica »Naprednega političnega in iz-obraževalnega društva za   kolize]ski okraj«. Sodeluje orkester »SoKola Iw« Postavljeni    bodo    razni     paviljoni, kjer se bode    točila   samo    izborna kapljica in bodo stregle naše narodne dame. Poskrbljeno je za najboljšo zabavo, zato naj nihče    ne    zamudi pohiteti jutri v Narodni dom. Priče-tek veselice je ob 4. uri popoldne in vstopnina 40 vin. za osebo. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v areni Narodnega doma.
—  Veselica na sejmisču. V četrtek se je vršila na   sejmisču   velika ljudska veselica Naprednega političnega in gospodarskega   društva   za Poljanski okraj, ki je kljub temu, da je bil ples zaradi praznika prepove-dan, zelo animirano potekla.   Zlasti pohvalno je omeniti ad hoc   sestav-Ijeni pevski zbor. Pred vsem pa gre zahvala požrtvovalnim  damam   po-ljanskega okraja.
—  Starinoslovec JerneJ   Pečnik
;e snoči 79 let star umri v Streliški ulici lu. Mož je prejšnja leta po ce-lem Kranjskem, zlasti po Dolenj-skem z velikim uspehom preiskaval prazgođovinska ozir. rimska grobi-šča in gomile ter izkopal marsikako dragoceno stvar, ki sedaj blešči v kranjskem dežeinem muzeju Rudol-finum. Izkopnine je pošiljal nekaj časa tud: na Dunaj. — Bil je markantna oseba. Iz skromnih začetkov in razmer si je s svojim raziskavanjem znal pridobiti med starinoslovci ime in ugled. — Bodi mu zemljica Iahka!
—  Umri ie včeraj popoldne   po dolgi in mučni bolezni občeznani   in simpatični    gostilničar    »Pri    belem Kranjcu«, gospod Josip P o d r ž a j v najlepš! moški dobi, še ne prav 35 let star. Prejšnji mesec mu je umrla žena in sedaj je tuđi njemu   napravila smrt tragičen konec. Pogreb bo jutri ob petih popoldne    iz    Sv. Florijana ulice 4. — Bodi    zavednemu   možu ohranjen blag spomin!
—  Pridobninski   vpisniki,   obse-gajoči pripadnike davčnih    družb   I., II., III. in IV. razreda je c. kr. davč-na administracija dogotovila    in    so počensi z dnem 12. junija 1914 skozi 14 dni v uradnih urah v pisarni mestnega ekspedita,    Mestni trg 27,    III. nadstropje vsakemu pridobninskemu zavedencu na vpogled.
—  Nogometna te km a na Telovo
je bila za naše občinstvo zopet nekaj novega, toda žalibog s slabe strani. Nesportno obnašanje gostov nas je naravnost presenetilo in »Iliriji« pri-poročamo v nje Iastnem in v interesu športa, da ne vabi več semkaj »športmanov« te kakovosti. »Grad-janski« je nastopil že lansko leto precej oštro. No, letos je pozabil, da je v gostih. Njegova igra ni bila več igra; to je bilo samo mrcvarenje in drvar-jenje. Žoga jim je bila bore malo mar. šli so samo na moža, da ea morda pohabijo. In potem še ono surovo kričanje »remplaj, remplaj!« In končno za nameček še neopravicena zapustitev igrišča. Prav lepa porcija športnih nepravilnosti in prav dobra šola za naše, kak športman ne srne biti. In končno še po tekmi direktna natolcevanja: da se jim je namenoma vmešal v crno kavo tobak itd. Za krono vsega pa še iskanje pomoči za svoje neokusnosti — na policiji. Občinstvo se je zgražalo nad tem obnašanjem, dajalo glasno duška svojemu ogorčenju in morda bi bilo za »Grad-janskega« prav, ako bi bil slišal to, ker bi potem vedel, da ni — doma in da smo v Ljubljani vajeni tekem, ne pa konkurenc v surovostih. Morda bi do vsega tega ne bilo prišlo, morda pa še ćelo prej, ako bi bil sodnik tako] spočetka nastopal proti gostom kar najodločnejše in par najhujših mrcvarjev in razgrajačev spodil iz igrišča. Tako so se pa hoteli ti še ćelo norčevati. Tisto poteganje po igrišču, kakor da bi bil kdo ranjen, pred kratkem od Angležev na Dunaja pokazan trik. So pač mislili, da se Jim bo kdo nasedel. Toliko v sploš-nem. Od igre same je imela »Ilirija« mnogo več kot gostje, toda njeni na-padalci so po stari navadi odrekli pred nasprotntei   vrati   »Oradjaii-
132. Siev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 13 junija 1914.
Stran 5.
skemu« se posreči parkrat prodretj in pri tem doseže v 33. in 39. minuti goale. V drugi polovici je »Ilirija« vidno boljša, napada neprestano in doseže v 8. minuti prvi tfoal iz pro-stega strela. V 14. minuti doseže »Ili— rilo« enaka usoda. V 17. minuti piska sodnik drugi goal za »Ilirije*«. Zoga je namreč dobro placirana v zgornji kot. Vratar jo vzame sele v mreži, toda noče tega priznati. Gostje, ozi-roma njih kapitan zahteva razveljav-ljenje goala, drugače da odidejo iz igrišča. Sodnik temu ne ugodi, od-piska in igre je nepričakovano ko-cee.
—  II. dirka K. S. K. Mrlje.     Da morejo naši čitatelji sami sklepati o uspeliu, ki je bil pri tej dirki dosežen, navajamo: 10. maja t. 1. se je vršila dirka Zveze dirkačev na Dunaju, na progi Schwechal-Schwadorf, 20 km; prvi je vsled protivetra vozil 45:15. Isti dan je bila dirka Inomost-Silz, 20 km; tu je vozil prvi 42:45. — Ka-kor znano, je vozil Iv. Rebolj 22 km kljub protivetru samo 40 minut 9Vs sekunde, kar znači gotovo lep uspeh.
—Zlet K. S. K. Ilirije. V nedeljo, dne 14. t. m., se vrši v Gorici velika kolesarska dirka K. S. K. Ilirije. Ob tej priliki priredi Ilirija zlet v Gorico. Odhod točno ob pol 4. zjutraj izpred Narodnega doma. Vabimo vse kole-sarje.
—  Na c. kr. I. državni gimnaziji. Tomanova ulica (poleg   »Narodnega doma«) se bodo uČenci za  prvi  razred prihodniega šolskega leta vpiso-vali že v nedeljo, dne 28. juni ja od 9. do 12. ure. Vsa natančnejsa pojasnila se čitajo v veži Šolskega poslopja ali izvedo pri ravnateljstvu.
—   Vpisovanje v I. letnik tukaj-šnjega c. kr. ženskega učiteljišča je v nedeljo, dne 2S. junija ob 9. uri,   v I. letnik moškega učiteljišča pa v sre-do, dne 8. julija ob 2. uri popoldne. (Glej inserat!)
—  Izprememba v garnizl]?.   Domobranski polk št. 27, ki je nameščen v Ljubljani, bo jeseni prestavljen v Oorico, v Ljubljano pa priđe domobranski artilerijski    polk    Št. 22    iz Gradca.
—  Državni stavbni izpit je   na-pravil na deželni vladi mestni stavbni praktikant ing. Janko Mačkov-š e k.
— Telefonska vest. Z 10. junijem se je vpeljal telefonični promet   med Trstom in Ljubljano ter krajem Zala-szentgrot (Ogrsko).     Govorilna pri-stojbina znasa 4 K za navaden,    tri minute traiaioč pogovor.
—  Mestna zastavljalnica nazna-nja.   da se vrši tamesečna dražba v ir-escu aprilu 1913 zastavljenih dra-gocenosti (zlatnine, srebrnine in dra-guljev) in v meecu juniju 1913   zastavljenih    efektov   (blaga,   perila, strojev koles itd.) v četrteK, dne 18. t. m. od 8. do 12. ure   dopoldne   v uradnih prostorih, Prečna ulica 2.
Z Vica se nam piše: V naši, po nekaterih prenapetih gospodin obče poznati občini imamo vedno kaj iz-rednega. Tako je tuđi z novo ustanovljeno šolsko maso. V brihtni glavi g. nadučitelia, bivšega deželnega po-slanca žalostnega spomina in blami-ranega slavnostnega govornika ter v glavi slovenskemu svetu znanega in zaradi denuncijantova nedolžnih obsojenega patra Arhangela, se je zlegla vzvišena misel, vpeljati za šo-loobvezne otroke posebno maso ob nedeljah in praznikih, to pa tako, da k dotični maši nima pristopa noben drugi. Tako se je že pripetilo, da so objestni gospodje z lece poznali ljudi iz cerkve. Da se pa nikdo, ki ne hodi v solo, ne udeleži več te maše, se vrata zaklenejo, in ako kateri otrok po naši farovški uri, ki do sedaj še nikdar ni dobro kazala, maso zamu-di, mora pač zunaj stati ali pa domu iti. Potem pa že dobijo starši napo-vedano kazen, češ, vaš otrok se ne udeležuje maše. Tako daleč smo to-rei prišli v naši občini! Precejšnjo število staršev se je baje pritožilo na višjo instanco. Kaj bodo dosegli, se ne ve. Lahko se pa reče, da sila naj-de vedno odpor, in tuđi menda Vi-čanom bo enkrat potrpljenje pošlo. Vičanski občani, ali se boste res pustili vedno in vedno šikanirati od ljudi, kateri so radi vas tukaj, in kateri na vaše stroške dobro živijo? Ali naj ima res vsak na novo pečeni kaplan ali klerikalno naduti učitelj prvo besedo v občini! Ali ni v občini dosti mož, sposobnih, delavnih, kateri naj odločujejo občinske in šol-ske potrebščine? Ali naj nas uči reda in morale denuncijant pater Arhan-gel, kateri bi se moraJ, da ima le tro-hico sramote, zdavnaj skriti viški javnosti? Ali pa mogoče g. naduči-telj, ki ima tako šolske kakor dru-žinske razmere, da se je nad njimi zjokati, da se že ne reče kaj več. Ti liudje s takimi lastnostmi so učitelji naše, tako mnogobrojne mladine, ti ljudje torej naj so vzor, naš vzgled — naši voditelji?!
Iz Šmartna pri Lltiil se nam piše: Pri nas smo res nesrečni. Kar dva Riharja imamo zdaj na vratu: dekana, pa tistega njegovega brata,
kl so ga zasačiH pri tatvinl ta U se zdaj dela norega, da bi se umaknil obsodbi. Tako nor pa ni, da bi ne mo-gel maievati in pri pogrebih sodelo-vati. Najbrž Je iz tabora teh dveh bratcev potekel dopis, ki ga Je pri-občil zadnji »Domoljub«. Ta dopis zmerfa delavstvo v predimici, čei, da je precejSen del zakopan v grdo govorjenje in življenje. Tako predr-zno žaljenje si odločno prepoveduje-mo. Naj ti gospodje raje pometajo po gotovih farovžih.
Pogreb Josipa Oerdešića, bivšega predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu se je vršil v petek ob pol 5. popoldne ob mnogobrojni udeležbi. Pogreba so se ražen mnogih znancev in prijateljev udeležili: sedanji predsednik okrožnega sodišča g. pl. Garzarolli, bivši predsednik dvorni svetnik g. Kavčič, vsi gg. sodniki, oba gg. drž. pravdnika, za-stopniki državnih uradov in javnih zavodov, gg. odvetniki in notarji, mestni občinski zastop z g. županom Rosmanom, deputacije: Narodne Či-talnice, DoL pevskega društva, No-vomeškega Sokola, meščanske garde, požarne brambe i. dr. Pri spre-vodu je igrala godba meščanske garde. Sprevod je vodil prost g. dr. El-ben. Vseh vencev je blizo 15. Tako na domu, kakor ob odprtem grobu je pokojniku v slovo zapelo Dol. pev-sko društve. Pogreba se je udele-žilo tirdi mnogo odličnih dam.
Kulantnost škofove zavarovalnice. Duhovniki po deželi tuđi že po cerkvah delajo reklamo za škofovc »Vzajemno zavarovalnico«. Kako kulantna nasproti kmetom je ta za-varovalniea, se ie pokazalo pri zadnjem požaru v Podhosti, kjer so kle-rikalci pogorelce slepili, da jim druge zavarovalnice ne bodo drugače iz-plačale kakor s tožbo. No, pa so se vrezali, kajti ravno vseh druge zavarovalnice so pogorelcem še več izplačale, kakor bi jim bilo po zava-rovanju Šio. Naravnost vzgleden za ktilanco škofove zavarovalnice pa ie sledeči slučaj: Nekie ob novi belo-kranjski progi ima kmet svojo hišo tik ob železnici. Zelezniška uprava mu je dala slamnato streho pokriti z opeko samo na enem delu strehe, tako, da je streha postala predmet splošnemu posmehu. Ko je škofova zavarovalnica za to kurijoziteto zve~ dela, je dotičnemu posestniku s pri-poročenim pismom, datiranim z dne 13. nekega meseca, ukazala, da mora ćelo streho do 15. dotičnega meseca prekriti z opeko ali eternitom, si cer se mu zavarovanje — odpove. Kmet je pismo prejel en dan popre-je. Očividno je bilo pismo nalašč tako pozno oddano, da bi naslovnik tuđi, če bi hotel in bi imel že vse pripravljeno, naročila ne bi mogel izvršiti. Ker mu naravnost nišo hoteli od-povedati, so se zatekli k takemu, ma-io katoliškemu manevru. Pripomniti je, da je dotični kmet bil že več let pri skotovi zavarovalnici zavarovan.
Poučen izlet absolventov kranjske kmetijske Sole na Grmu, ki se je vršil dne 7. {unija na Ormu, je izpa-del nad vse pričakovanje ugodno. Dopoldne se je vršil ogled zavoda samega kot učilnic, ucnih pripomoč-kov anatomičnega, fizikalnoga in ke-mičnega oddelka, preuredhe šolskih prostorov zadnjega Časa, nove mle-karne, hlevov, sadnih kleti, Jrevesni-ce itd. Popoldne so se vr'ila praktična predavanja gosp. ravnatelja Rohrmana o planšarstvu n,, Sakson-skem in pri nas in gosp. pristava Zdolška o lovljenju voluharja. Po preizkušnji raznih sistemov kosilnih strojev, trtnih škropilnic in žvepljal-nikov, je bila poskušnja dolenjskih in vipavskih vin iz državne vinske kleti, deloma grmske sole. Pokazala :c kaj se da z domačimi, pravilno kle-tarjenimi vini napraviti; dado se namreč meriti z najbolj renomira-nimi vini dežel, ki so na glasu vinskih proizvodov. Ob tej priliki je predaval gosp. nadzornik Skalick^ o vinarstvu in umnem kletarstvu. Izlet se je vršil v popolno zadovoljnost iz-letnikov ter odbor društva absolventov kranjskih kmetijskih šol gg. predavateljem V. Rohrmanu, B. Skalickernu, R. Zdolšku in strokov-nemu učitelju Fr. Malasku za podane duševne užitke; dalje slav. ravnateljstvu kmetijske sole, oziroma gospodu Skalickemu kot nadzorniku državne kleti za gostoljubno postre-žbo izreka svojo najsrčnejšo zahvalo.
Preskušoia kocUnlli strojev na Grmu se ponovi ob ugodnem vremenu v ponedeljek 15. junija ob 3. popoldne.
Z Vtaice. Naš prečastiti Konig, po miloU božji podnačelnik cestnega odbora, ne zna, ali pa noče znati za obstoječe doiočbe v varnost cestnega prometa. § 13. in 14. sta mu deveta briga, posebno kadar njega zadeva-Jo. Stran torej s tistimi vejami pred vašo rezidenco in drugod, da pa-santje ne bodo buUli v n|e in se godile druge po$kodbcf kakor se Je to primerilo dne 25, maja! Tadi bo potem mwj trp^a «mk, «4 nm Je
znano, koliko trpita mati in pa vrag! Opontrjamo pa tuđi druga dva gospoda cestna odbornika na obstoječe zakone, katere mora vsak avstrijski drfcavljan strogo izpolnjevati, tuđi ako ie duhovnik. Ne bojta se zamere, saj imata dovolj gradiva, da se vama prečastiti enkrat za vseiej zameri in videia bosta, da bo sijalo takoj drugo solnee. Gospoda prečastitega pripo-1 ročamo poklicanim faktorjem v drugi stvari. NaJ vprašajo revnega kmeta Tomažiča, koliko mu je računa! za malenkostno prošnjo v vojaški zade-vi? 32 K! To je že lep ekspenzar. — No, pa to je bilo še precej ceno, kajti drugi umrjoči mu morajo kar po 40 do 50 K plaćati za slične prošnji-ce. — Gospod je torej lahko naročnik več klerikalnih slovenskih in nem-Ških listov, ker ima tako mastne do-hodke, kot nobeden advokat ne. — Nam liberalcem pa predbaciva, kot naročnikom naprednih listov, da si nimamo Še s čim kupiti kruha! Pa gospod, vedite, da je naš kruh pošten in ne oderusko pridobljen! Nov privilegij so dobili botri otrok neza-konskih matera v fari pri prečasti-tem. — Po krstu so povabljeni v fa-rovž na liter rujnega, posebno pa še oni botri, ki so kaj v žlahti! — No, saj se pa nezakonski otroci prav lepo množe v fari, posebno, ker imajo lep vzgled v farovžu. — Pa brez zamere, ker kar je res, ie res!
Poskušnja avto - vožnje na progi Krani - Jezerska - Železna Kapla bo dne 18. t. m. 2ačetek vožnje je ob 8. zjutraj iz Kranja. Iščejo se torej interesenti in družabniki za to progo. Kdor želi pristopiti, naj se obrne na veletržea Antona Kolenca v Celju. Lahko se oglasi za prisiop k tej družbi že pri poskušnji, ker le tedaj, ako bo dovolj družabnikov, se proga od~ pre, katera bode pa gotovo dobro nesla.
Iz Vremskega Britofa. Včeraj, dne 12. t. ni. dobili so pri čiščeniu materijala v rukajšnjem premogoko-pu enega ponesrečenih rudarjev po 6 mesecih, seveda skoraj same kosti. Po obleki so spoznali, da je to truplo Franca Šemrova iz Oodoviča. Ob 10. zvečer prepeljali so ga na pokopali-šče, kjer so ga zjutraj ob 5. uri, dne 13. t. m. slovesno pokopali.
Iz kopališča Krapinske Toplice nam porocajo: Novri avtomobilni om-nibus (sistem Fiat, 15 prostorov, 7 prvega in 8 drugega razreda) vzdr-žuje vsakdanji promet med železni-ško postajo Rogatec in kopališčem Krapinske Toplice. Med Krapinskimi Toplicami in postajo Zabok vozi Berlietov avtobus.
Veliki cirkus Kludskv je danes zjutraj došel v Ljubljano, kjer je takoj začela velika kolonija delavcev s potrebnim izvažanjern iz železniških voz. K prihodu cirkusa došla je velika množica občinstva. Že popoldne so so bili Šotori in lastna električna naprava skoro popolnoma gotovi in ob 8. zvečer vrši se že otvoritvena predstava. Množina najboljših krasnih konj cirkusa Kludskv in sijajne točke in zmožnosti posameznih umetnikov iamčijo za mnogobrojen, spreminjajoč program, ki je vreden ohiska, na kar opozarjamo naše bral-ce v mestu in na deželi. V nedeljo, dne 14 in v sredo dne 17. junija vrše se po dve slavnostni predstavi, po-noldan ob 4. uri in zvečer ob 8. Raz-stava zveri in coologični oddelek sta odprta dnevno od 10. dopoldne do 2. popoldne. Predprodaja vstopnic na-haja se v trafiki gospe Češarkove, Šelenburgova ulica, in pri cirkuski blagajni.
§ 80., odstavek IL Poizkusni zakon traja tri mesece. Ako v tej dobi eden zakoncev predlaga razločitev, se zakon brez ovir razdere. To je smisel krasne veseloigre v treh de-janjih, ki se predvaja od danes na-prej v kinematografu »Ideal«. Ne-dvomno je to najboljša veseloigra te sezije in bode gotovo dosegla najpo-polnejši uspeh. Cene so samo za 10 vinarjev zvišane.
Kresnice so jele ponoČi frcati že prejšnji teden, — ki jih je bilo vsled slabega vremena le malo videti — ter s tem naznanjati, da se bliža praznik sv. Janeza.
Nesreća. Ko je danes zjutraj Fr. Krašnja peljal v Ljubljano vipavsko sadje, se mu je med Vrhniko in Brezovico pri Železniskem prelazu spla-šil konj. Krašnja je voz, ki se je hotel prevrniti, podpiraU med tem pa so zdrčale Skatulje z voza, podsule Krašnjo in ga na glavi tako poškodo-vale, da Je, dospevši v Ljubljano moral iskati zdravniške pomoći.
Dva uboga bogatina, pariška nravstvena slika s predigro in 2 đe-janjema; v glavni vlogi priljubljena filmska kraljica Susanne Graudais predvajala se bode danes in jutri v Grand Elektro Đioskopu v Laiter-mannovem drevoredu. Ta drama je nekaj izvanredno zanimivega in bode dosegla gotovo najlepši uspeh. Poleg tega je na sporedu še 5 drugih Gene to Jako snilaae.
Kolo ie bio ukradeno izpred sodnije. Kolo je znamke »Moeve«, št. 261.757. Pred nakupom se svari.
Opozarjamo na današnji inserat tvrdke Čameroik & Komp. v Ljubljani. Važno zlasti za avtomobilne zveze.
Narodna obramba.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslal gosp. dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani, 100 K, volila iz zapuščine pokojne Ivanke Sebenik, hišne posestnice v Ljubljani, placa-nega od dedičev ga. Vlad. Tomca, žel. revidenta, ge. Jakobine GangI, nadučiteljeve soproge in gdČ. Ane Tcmec. — Ga. Olga dr. Bergmano-va v Žalcu je nabrala za družbo 48 K.
V Mengšu je bil dne II. junija prav dobro obiskan občni zbor on-dotne Ciril - Metodove podružnice v Gregorčevem hotelu. Gg. Tomo Pe-trovec in Ante Beg sta se ganljivo spominjala vseh vrlin pokojnega predsednika gosp. Lovra Letnerja. Zborovalci so se vzdignili ter tako počastili pokojnikov spornin. Podružnica je prav priđna ter je poslala v širili ! tih glavni družbi nad 1000 K. Novi odbor se je sestavil sle-deče: predsednik g. Edv. Bohinec, nadučitelj; podpredsednica ga. Rozi-ka Bogatajeva; ta]^:v g. Tomo Pe-trovec, nadučitelj (J ■:); namestni-ca ga. Mar. Jenčičeva; blagainičar-ka gdč. Anica Petrovčeva; namestni-ca gdč. Gabrijela Jankovičeva. Odbor: ga. Mar. Žnidarjeva, %dč. Miha-ela Vidaliieva. Karei Viđali. Al. Dor-nik in Luka Blejec (za Trzin). Podružnica priredi poletno veselico.
Radovljiška ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je pred kratkim izbrala nov odbor, kateri ie priredil zadnjo nedeljo prav dobro uspeli cvetliČni dan. Požrtvovalne nabiralke odkupnine in prodajalke cvetlic so se vrlo trudile, pripomoći k čim boljšemu uspehu. Nabrale so za naše razmere veliko vsoto 230 K. Posebno nekatere mlaiše gospice so se odlikovale po neumorni delavno-sti. Čast in hvala vsem gospem in gospicam za požrtvovalni trud. kakor tuđi cenjenim darovalcem cvetk in vsem, ki so gmotno pomagali do lepega uspeha.   ,
Društvena noznsnilo.
Javna telovadba »Sokola I.« se
vrši letos dne 5. julija. Pri tej telo-vadbi fco nastopilo mnogo večje šte-vilo telovadcev in telovadk, kakor pri dosedanjih javnih telovadbah »Sokola I.« Potrebno je. da takrat pohiti vsakdo, kdor le koiičkaj napredno in sokolsko misli, na to javno produkcijo. Na zdar!
Pevski večer »LJubljanskega Zvona«, ki bo danes ob S. zvečer v areni »Narodnega doma«, obeta lepo udeležbo in mnogo zabave. — Prijatelji društva in petja, pridite!
Pcstoinsko učiteljsko društvo bo imelo v sredo. dne 17. junija ob 2. popoldne izređrJ občni zbor zaradi izvolitve delegatov za »Zavezino« glavno skupščino na podlagi novo-potrjenih »Zavezinih« pravil.
Prostovoljno gasHno društvo v Radečah pri Židanem mostu priredi dne 2. avgusta t. 1. vrtno veselico, na kar se slavno občinstvo vnaprej opozarja, sosedna društva pa napro-ša, da bi se pri svojih prireditvah na to ozirala.
Oproščen poštni uradnik. Proti poštnemu uradniku Ivanu Rešetki se je vršila skozi sedem dni porotna ob-ravnava pred sodiščem v Splitu. Ob-tožnica je navajala, da je poštni uradnik Ivan Rešetka od leta 1897. do 1913. defravdiral v nekem postnem uradu v blizini Zadra, čigar načelnica je njegova žena, tekom treh let vsoto nad 2000 K. Njegova žena je bila Ie po imenu načelnica poštnega urada, pravi vodja pošte pa ie bil v resnici Rešetka. Gba, poštni uradnik Rešetka in njegova žena sta živela baje zelo potratno ter sta posotala večje vsote tuđi raznim prijateljem. Proti njegovi ženi se je preiskava ustavila, on pa je prišel pred poroto. Ta pa je njegovo krivdo zanikala, nakar je sodišče Rešetko oprostilo.
Dogodki i Italiji.
Iz Benetk porocajo, da je včeraj ob 10. dopoldne priplul iz Ravennc parnik »Ravenns.«. Poveljnik parni ka podadmiral Borea Ricci je izročil zapečatene brzojavke politične in vojaške oblasti v Ravenni, v katerih se nujno prosi, naj se odpošljejo nove čete, da se zatro revolucijonarni ekscesi. Poveljnik je sporočil, da so revolucijoname mase popolnoma za-sedle mesto. Telefonske m brzojavne zveze kakor tuđi železniSke zve-ze 6+ pretrcana. Podadmiral ]e odre-
dil, da Je takoj odplulo več torpednih' čolnov v Ravenno.
Iz Milana porocajo: Po meetingu, ki se Je v četrtek vršil v areni, je prišlo do hudih spopadov med množico in konjenico. Množica je metala kamenje proti konjem, nakar je začela! konjenica atakirati, ne da bi zapazila, da stoji za množico kordon pehote. Konjenica je jahala v ta kordon ten poškodovala kakih dvajset vojakov. Množica se je zopet zbrala ter metala kamenje. Nato je en karabinieri ustrelil ter smrtno zadel nekega de-lavca. Mnogo oseb je bilo aretiranih, 30 pa ranjenih.
Pri enakih spopadih so bili v Florenci dva mrtva in šest ranjenih, v Turinu dva mrtva in 70 ranjenih, v Bariju dva mrtva, v Neapolju eden mrtev, v Ravenni je bil usmrčen en policijski komisar. Policijskega ko-misarja v Piombino so trrje neznanci ustrelili. Pri zadnjih izgredih je bilo čez 1000 oseb aretiranih.
Iz Bologne porocajo: Zveze z Romagno so skoro popolnoma pre-trgane. Med Imolo in Castell Bolog-nese so vse brzojavne žice prerezane in mnogo drogov izruvanih. V Ca-stell Bolognese so demolirali in za-žgali kolodvor. V četrtek dopoldne se je vršil velik meeting, nakar so Šli zborovalci na kolodvor. Od pred-včerajšnjim je železniški promet ustavljen. 5000 do 6000 oseb je na-padlo kolodvor, ki so ga branili le načelnik postaje in štirje karabinjer-ji. Demonstranti so vse demolirali ter potem odšli. Ob 11. dopoldne so ponovili napad, zlomili vso opravo, zmetali opravo, papirje, registre, aparate in drugo na tir ter vse to za-žgali v največje veselje žensk in otrok, ki so z velikim kričanjem gledali ta prizor. Ogenj se je razširil tuđi na kolodvor in le z največjim naporom so uradniki preprečili, da se ogenj ni razširil tuđi na uradniška stanovanja. Popoldne se je s kolesi pripeljalo 40 bersaglierijev in pozne-je 150 vojakov, toda bilo je že pre-pozno. Zgorelo je tuđi več tovornib voz, ki so bili vredni 24.000 lir.
V  Forliju so požgali več železniških    čuvajnic.     Demonstranti   so udrli pred katedralo, poškropili vrata z bencinom ter jih zažgali. Prihi-teli so karabinierji, ki so ustrelili v zrak. Ogenj so pogasili, zgorela pa so vrata, ki so bila dragoceno delo iz 16. stoletja. Demonstranti so šli nato pred vrata prefekture ter jih tuđi zažgali. Več oseb je bilo ranjenih   in aretiranih.
V  Imoli je, ko so vojaki stali pri nekem zborovanju, 200 oseb udrlo na kolodvor ter napravilo barikade na tiru. Izruvali so tračnice v dolžini do 100    metrov.    Načelnik   postaje    in uradniki nišo mogli ničesar opraviti proti množiei in so le obvestili bližnje postaje,   da so še pravočasno ustavili vlake. Ekscedenti so zažgali vagone, naložene z lesom in pa skla-dišča za orodje. Zvečer je prišlo sto vojakov in policistov, ki so skušali razpoditi ekscedente, toda eksceden« ti so prodrli kordon ter popolnoma porušili kolodvor.   Demonstranti  so šli nato pred sodišče ter je zažgali. Ogenj so mogli sele po treh urah po* gasiti.
Razne stvari.
*  Velika stavka. Iz Bakuja poro* čajo: Več nego 15.000 delavcev, ki so zaposleni v petrolejski industriji, Je začelo sravkati.
*  Velika tatvina zob. Iz Pariza porocajo:    Pri   največjem pariškerrj izdelovatelju umetnih zob so neznani zlikovci v Četrtek ukradli 400.000 umetnih zob,    ki so vredni 100.000 frankov.
*  Senzačni   izum   Halijanskega inženirja Ulivija.    Poročali smo   že pred časom, da je italijanski inženir Ulivi izumil stroj, s katerim more na večje daljave užgati razna streljiva. »Česky dennik« poroča, da je izumil v Plzni neki elektrotehnik še   pred Ulivijem eoak stro].
*  Litanije za miss Pankhursto-vo. Sufragetke so si zopet nekaj no* vega izmislile.    Pred par dnevi sa vdrle v cerkev v Bromptanu ter za-čele na ves glas peti litanije za miss Pamkhurstovo.   Samo   ob   sebi   je umevno, da to ostalim vernikom ni bilo prav. Med pravovemiki in sufra-getkami je nastal boj in preljube su-* fragetke so zmetali iz cerkve.   Ražen tega so pa še dve aretiralu Ista! se je prigodilo v westminstrski ka«» tedrali.
*   Đo}kot šampanjca v NemčijL Berlinska »Post«   nasvetuje   energično bojkotiranje franeoskega    šampanjca.    Šampanjec naj se pri vseh! pojedinah in slavnosrnih priložnostih nadomesti z nemškim sektom, ki je baje ravnotako dober kakor franco-ski Šampaniec. Žal, toži »Post«, dajo posebno   nemlki   ofteirji    prednost franeoskemn Šampanjcu   pred nemškim, ker je baje boljši. »Strokovnja-kic pa so baje dognali, da to ni res. Nem§ki cesar, id hoče biti vsem kot vzora le nkazal, da m w  m& M
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD* dne 13. jimija 1914.
132. štev.
idvornih gostijah servirati   francoski
3ampaniec.
*  Velika družba poaarefevalcev denarj* na Ruskem. Pred okrožnim sodiščem v VarŠavi se je te dni za-č£l senzačoi proces, v haterem na-stopa 70 dbtožencev in 497 prič. Ob-tožnfca obsega 220 tiskanih    strani. Obtožnica dolži obtožence,    da    so doiga leta v Nizzi in drugih franco-skih mestih, kakor tuđi v raznih sibirskih mestih ponarejali    denar ter izdali čez pol miLijona  falzifikatov. Glavni obtoženci so: Robert Levald, kemrk in Htograf, in njegova ljubica Volodzka. Nadalje   Siemeriov,    pre-možen hisni posestnik, ravnatelj banke in izdajatelj nekega ruskega kole-darja, in njegova ljubica. Levald in »Volodzka sta bila svoj čas aretirana v Pariz« ter izročena ruskemu so-dišču.    Od 500 pozvanih prič jih je prišlo dosedaj  90. Sodno razpravno dvorano so v ta namen posebno preuredili. Obtožence bo zagovarjalo 23 odvetnikov.    Proces bo trajal okoli šest tednov.
*  Stara Ijubezen ne zar|avL   Iz New   Yorka  porocajo:     V   mestecu Cautonu  (Ohio)  se  je  pred   nedavnim sklenil zakon, ki ima zelo zani-mivo preteklost. Pred oltar sta po-kleknila, da bi se do smrti združila, vdovec Jakob Snyder in vdova Helena Reamova. On je star 76 let, ona pa 69 let. Pred pol stofetjem sta se spoznala na neki plantaži v Floridi ter se zaljubila drug v drugega. Ko sta morala dolgo čakati ter prema-gati razne ovire, se ]ima je vendarle posrećilo, da sta dobila   od   staršev dovoljenje, da se smeta poročiti. Te-dal    pa    je  izbruhnila državljanska vojna, vsleđ katere se    je Amerika razdelila v dva sovražm tabora. Roditelji dekleta so brli navdušeni privržene: severnih    držav,    dočim je Snyder, zvest svojemu   prepričan]u, branil južne države. In zgodilo se je, da so roditelji dekleta prekiieali svoje dovcljenie, kajti njihova hči ni ni-kakor mogla postati žena    človeka drugega mišljenja, kakor so bili oni. Jakob je tedaj dobil poziv na vojno, in to tako hitro, da je mogel    svoji zaročenki le podati roko, jo poljubiti, nakar sta se razšla. Vojna in druge okoliščine ma nišo pripustile, da bi zaročenec kaj izvedel o svoji za-ročenki. In ko se je vojna še precej srečno koncala, se je Snyder vrnil  v Florido, da se snide    zopet s svojo nevesto. Toda v Floridi ni bilo niti dekleta, niti njenih roditeljev. Izselili so se. In nihče ni vedel. kam. Ves ob-upan je začel Snvder iskati svojo nevesto. Toda leta in leta jo je zastoni iskal. Poeasi je pozabil. Oženil se je doma s pridnim dekletom, ki pa je v kratkem zakonu umrla. In vendar Je rašel svojo prvo Ijubezen. Na kup-čijskem potovanju v Denveru se je slučajno po 50. letih sešel s Heleno. Bila je vdova.    In zdaj sta na stara leta postala mož in zera.
*  Boiečine v hrbtii in    udih    so večkrat neznane po velikih  naporih. Tablete Kephaldo! jih preženo takoj. Dobivajo se po lekarnah.
*  Opešanje   živcev skoro veđno vede do redno se   ponavljajočega   te-lesnega zaprtja. Za spodbudo prebave imamo resnično dobro tižitno in tuđi pri daljši rabi skoro absolutno zanes-Ijivo učinkujoče sredstvo:    prirodno *Franc Jožefovo grenčico.   Profesor Fiirstner,   ravnatelj   univ. klinike za živčne bolezni v Heidelbergu potrju-Je,   <la je Franc Jozefovo vodo večkrat tuđi pri manjših množinah rabil z    dobrim     uspehom.      Dobiva     se po     lekarnah,      drogerijah     in     tr-govinah     z    mineralnimi      vodami.
Redka prilika. Modna tvrdka Kette priredi posebno prodajo perila. (Več v oglasu.)
Telefonsko in brzojavna ponosila.
Nižfeavstriiski deželni zbor.
Dunaj, 13. junija. Nižjeavstrijski deželni zbor je sprejel učiteljsko predlogo. Predlog o crtanju določbe o celibatu učiteljic na deželi je bil ■odklonjen.
Ogrski državni zbor. Budimpešta, 13. junija. V ogr-skem državnem zboru je predloži! riotranji minister tri zakonske pred-ioge o podržavljenju uprave. Prva predJoga obsega imenovanje uradni-kov v komitatih. Ti uradniki bodo v bodoce državni uradniki. Prihodnja seja se vrši v torek, dne 16. junija. Na dnevnem redu je večje varstvo zakona in predloga o medsebojnem pravnem varstvu.
Hrvatski tabor.
Zagreb, 13. junija. Včera] se je nadaljevala v hrvatskem saboru debata o regulaciji učiteljskih plač.
Nadomestne deželnozborske votitve v BosaL
Sarajevo, 13. juniia. Pri pred-včerajšnji nadomestni deželnozbor-ski volitvi na izpraznjeno mesto de-želnega podpredsednika dr. Mandića, je bil v okraju Stolac izvoljen samo-stojni kandidat dr. Petrović. Pri ožji volitvi v okraju Oradačac, kjer sta si stala nasproti kandidata Stojčević in Miličević, ie bil izvoljen Stojčević s 3532 glasovi proti 2706 gla-sovom.
Kralj Niklta na brionskltt otok ih.
Pulj, 13. junija. Krali Nikita je dospel včera] na parntku »Salona« družbe Ungaro - Croate na brionske otoke. PrenoČil je na brionskih oto-kih ter se bo danes odpeljal v Be-netke.
Odlikovan! slovenski gO3tl v Belgradu.
Đelgrađ, 13. junija. (U'ikovani so bili ^g.: poslanec Ljuba pl. Ba-bić - Gjalski z redom sv. Save 2. vrste, dr. Č i n g r i j a z redom sv. Save 3. vrste, dr. Fran Novak in Rasto Pustoslemšek z redom svete Save četrte vrste, Janko H o-I j a c in kipar V a 1 d e c ?, redom Belega orla pete vrste. — Odlikovan je tuđi zastopnik ^Slovenske Matice4. tfosp. Anton K o d e r. S ka-terim redom našemu poroeevalcu še ni znano.
Ruski car in Romanska.
Konsianca. 13. juniia. Priprave >a sprejem ruskega caria se delajo z v>o naglieo. V dezeli živeći mornar i i ruske iadje »Potemkin« (uporni ruski mornarji crnomorske vojne mornarice), so dobili nalog, da zapuste svoje hiše. Mornarji so pod strogim nadzorstvom. Ko se bo peljal car po jlicah, morajo biti te prazne. Socijalni demokrati sklicujejo protestna zborovanja. Njih oklici vehementno napadam caria.
Konstanca, 13. iunija. Povodom bivanja carja v Konstanci bo dospela tja izredna srbska deputacija.
Rusija fe pripravljena. Francoska se mora pripraviti.
Pariz, 13. lunija. Veliko pozornost vzbu:a v političnih krogih čla-nek ruskega vojnega ministra Suho-mlinova z naslovom »Rusija ie nri-pravliena. Francoska se mora pripraviti -<. V članku nagteša ruski vojni minister, da mora Franccska ob-držati triletno vojaško službo v neiz-premenjeni obliki.
Dogodki v Italiji.
Mifan, 13. junija. V mnogih itali-ianskih mestih je r>rišlo včerai do novih spopadov. Tuđi so zahtevali sponadi novih žrtev.
Padec !ranco«keg3  kabineta.
Pariz, 13. iunija. V zgodovini franeoske republike ?e je nrvič zgodilo, da je padel kabinet že prvi d^n po nastopu. Poincare je demisijo sprejel in izreke! vsakemu ministru posebej zahvalo. Danes dopoldne je Poincare konferiral s predsedni) om senata in zbornice in bo tekom popol-dneva poveril novemu politiku se^ta-vo kabineta. V prvi vrsti nriđe Z1 to v poštev Viviar.i, ki bo skoraj £ to-vo tuđi sprejel misiio. Popoldne ali zvečer bo sestavil novo listo ter jo predložil Poincareju. Snoči je pr .IO med pristaši in nasprotniki Ribota do spopadov. Policija je mocrla sele po dolgem trudu napraviti mir.
Protineniske der»ior?straciie v Luksemburgu.
Berolin, 13. junija. »Vossische Zeitung« poroča o protinemških demonstracija v Luksemburgu. Pri vo-litvah v parlament je bil v okraju Echternach izvoljen veleposestnik de Villers, ki je bil preje pruski konje-niski častnik. Ob tei priliki je mno-žica demonstrirala proti Nemčiji in pela luksemburško himno, na koncu pa ponavljala verz: »Mi nočemo no-benega Prusa».. Na vojaskem vežba-lišču je množica zazgala slamnate^a moža, ki ea je oblekla v prusko čast-niško uniformo.
Dogodki na Balkanu.
REVOLUCUA V ALBANIJI. Esad paša.
Rim, 13. junija. Esad paša se mudi v Neapolju. Italijanska vlada ga preskrbuje z vsem ter mu je kupila vilo.
Valona ogrožena,
Valona, 13. junija. Vstaši so se polastili mesta Lusnije. Valonske oblasti so sklenile poslati takozvano južnoalbansko armado v Fieri, ker je baje Valona sama ogrožena.
Epir.
Atos, 13. junija. Sprejetje protokola z otoka Krta s strani albanske vlade ter obisk Turkan paše pri gr-škem poslaniku v Draču je smatrati kot resno voljo Albanije, stopiti z Qr-ško v prijateljske stike.
Ranjen cl.
Drač, 13. iunija. Ranjeni albanski nadporočnik Meld beg je bil od kneza odlikovan 7 redom Bele zvezde Skanderbegove. Albanski dvor na-merava ustanoviti za ranjene prosto-voljce poseben fond.
Proti vstašem.
Hiin, 13. junija. »Tribuna« poroča ii i»rača, da je ruski vojaški ataše princ Sturdza odpotoval z 250 rnož-mi, štirimi topovi in 200 konji v Sv, Ivan, kjer zbira Prenk Bib Doda Mi-ridite. Ko bo vstaja potlačena, bo ministrski predsednik Turkan paša Kneza poleti spremil v Skađer in v jeseni v Valono. Pozneje bo knez obiskal tuđi ostala mesta Albanije.
Crnogorski kralj.
Getinje,    13. junija.    Crnogorski
krali je nastopil v ceirtek s  pnnceni
Petrom in princeso Vero    potovanje
čez Bar, F^rionske otoke v Benetke.
Bolgarska.
Sofija, 13. junija. Vlada je prelila neki holandski skupini koncesijo za z^rađbo ladjedelnice v Varni.
Ruščuk, 13. iunija. V četrtek je množica napadla neko grško cerkev ter jo zasedla.
Sofija, 13. junija. Množica ie demolirala kino, last nekega Grka.
Bolgarsko posojifo.
Duna], 13. juaija. Pogajanja Bol-garske z oddelkom diskontne družbe so uspele tako daleč, da se je skleni-lo dati Bolgarski predujem v znesku 120 milionov frankov in sicer v zakladnih zadolžnicah, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu. Pogajanja zaradi fundiranega posolila so začas-no prekinjena in se bodo nadaljevala na popolnoma novi podlagi. Z druge strani se zatrjuje, da je posojilo perfektno na sledeči podlagi: 5% obre-stovanje, emisijski kurs 84, petdeset-lema amortizacija, oddaja zgradbe pristaniča Lagos, železnica liaskovo-Lagos in še neka druga železnica.
Sofia, 13. junija. Sobranje je odobrilo proračunski provizorij za me-sec junij.
Vojna nevarnost n:ed Grško in Turčijo.
Eeroliii, 13. junija. Diplomatični krogi presojajo grško - turski spor kot skrajno nevaren, izražajo pa upanje, da bo vojno morda še raogo-če preprečiti, ker bo morala Turčija uvideti, da bi bila za njo vojna na morju brezuspešna. Velesile se trudi-jo pregovoriti grško in tursko vlado, da popu štita.
Petrograd, i3. junija. Po vesteh iz Carigrada koncentrira Turčija v okolici Smirne vojsko 70.000 mož, da napade otoka Kios in Mitilene. Tuđi o oboroževanju Grške prihajajo vzne-mirjujoča poročila. Kakor se poroča je bil glavni predmet razgovorov ruskega zunanjega ministra Sazonova v Konstanci in Bukarešti ravno grško - turski konflikt.
Pariz, 13. junija. Diplomatični krogi trde, da so se velesile odločile tuđi v Atenah podvzeti skupno de-maršo.
Atene, .3. iuniia. Danes Je izšel dekret, ki proklamira aneksijo oto-kov Kiw in Mitrfene. Obenem publicira uradni list sklep glede odstopa otokn Saseno Albaniji.
Duna}. 13. juniia. Diplomatični krogi presojajo položaj kot nespre-menjeno resen. Turčija je v cirkular-ni noti velesilam odklonila odgovornost za vse dogodke ter dokazuje, da je vsa krivda na strani Grške, ki da je pričela z zasledovanjem Tur-kov. Turčija ne bo nastopila z ofenzivo, z vsemi močmi pa se bo branila proti eventunlnemu napadu.
Atene, 1.1. iunijn. Orška vlada je po svojem zastopniku v Carigradu obvestila velesile o svojih dosedanjih korakih ter naznanila, da so se Grki v Aivaliku oborožili.
Gospodarstvo.
— Kniigovodski tečaj, ki ga priredi zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, se bo pričel v ponedeljek, dne 2,2. junija v prostorih slovenske trgovske sole. Natančni čas začetka se bo objavil pozneje, učne ure pa se bodo sporazumno z udeleženci na dan otvoritve porazdelile na tri ali štiri dni v tednu. Nekaj mest je še prostih in naj se priglase nadaljne prijave v pisarni zavoda za pospeŠe-
vaiije obrti. V tečaju se bo ozjralo predvsem na kovinske obrti ter naj bi se priglasili posebno še ključavni-čarji in kleparji.
—    Nakup    splošne    avstrijske električne akcijske družbe po dunaj-skl občini. Kakor znano, je pričela 1. 1911.  dunafska občina    pogajanja s splošno avstrijsko električno    akcijsko družbo za nakup tega podjetja. Ta pogajanja so se sedaj završila in je dunajska mestna občina kupila ćelo podjetje za 12,150.000 K.
—  Ustanovitev nove tovarne za municijo. Iz Prage se poroča, da se bo   tamkaj   ustanovila   s   pomočjo »Živnostenske banke«  akcijska družba, katere namen   bo,   ustanovitev »Češke akcijske tovarne za municijo v Pragi«. Dovoljenje za to podjetje je baje že podeljeno. Akcijski kapital bc znašal 2,000.000 K. V tej novi to-varni  se bo  izdelovala municija za topove, puške in revolverje ter razni drugi kovinasti predmeti.
—  Sanacija karlovške   hranilni-ce. V zadnjih dneh so se v Zagrebu vršila  pogajanja med  za'opniki  sa-nacijske  akcije karlovške  hranilnice in med zastonniki hrvačke vlade. Po stanju  sedanjih  pogajanj bodo izgubili vložniki kakih 20% svojih    pri-hraiikrv.  Reeskomptni upniki  ?o  po večini  iziavili,    da  so  zadovoljni   z 20 do 40% izgubo. K popolni sanaciji manjka še  1,400.000 K. Vrše se pogajanja, da bodo deželna vlada in elani nadzorstva in načelstva zvišali svoje prispevke. Član nrč^lstva br> ron Vranicani bo prispeval dva milt-jona, zapuščina člana načelstva ba-rona Tiirka pa 1 milijon kron. Ostali člani načelstva bodo piačali 150 ti-soč kron, deželna vlada 500.000 K in karlovška mestna občina 300.000 K. Likvidacija bo povenena najbrže Hrvatski kreditni banki.
Zahvata.
Letošnji ljubljanski cvetlični dan si zabeležimo s ponosom v spomin-sko knjigo. Svedoči nam namreč o veliki zavednosti in rodoljubni po-žrtvovainosti naših odličnih prijateljev in pospeševateljev slovenske kulture in narodne obrambe na ogro-ženih mejah. Darov in prispevkov iščemo ob raznih prilikah med letom, tako, da priđe vsak zavedni rodoljub večkrat na vrsto, da doIoži dar domu na oltar. Tu pa je prišel cvetlični dan in v 24. urah se je pridobilo iz slovenskih rok in src lepo vsoto 4731 K 77 vin.
Za to bogato narodno zbirko iz-rekamo iskreno zahvalo častitim Slovenkam, ki so priredile cvetlični dan in velecenjenim gospodičnam, ki so vršile z neutrudljivo vnemo raz-pečavanje cvetlic, taka zahvala ve-lia tuđi njihovim gg. spremljevalcem. Hvala pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon«, ki je poživilo večerno veselico s popevanjem prelepih pesmi, hvala orkestru Ijubljanskega ^Sokola I.« za živahno sodelovanje. Hvala pa vsem Vam, častiti rodoljubi, ki ste s svojimi darovi utrdili naše obmejne trdnjave in nam dali pomoč, da mo-remo tem uspešneje \TŠiti častno slovensko kulturno in obrambno delo!
V Ljubljani, dne 12. Juniia 1914.
Za »Družbo sv. Cirila in  Metoda«:
Andreji Senekovič 1. r.
prvomestnik.
Za društvo »Branibor«: Aleksander Hudovemik 1. r.
predsednik.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali :
Za »Ciril - Metodovo družbo«: »Ribniški malčki« zbrali 8 K 16 v, Ivan Kovač tovarniški delavec na Savi pri Jesenicah 3 K, odklonivši najdbino za najdeno denarnico, kate-ro je izgubila gdč. Staralova na veselici lOletnice jeseniškega Sokola 7.*t. m. in g. inž. M. S. izročil 10 K od g. prof. T. Skupaj 21 K 16 v.
Za Tel. društvo »Sokol« v Dom-žalah: Dr. Jos. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani 20 K, iz poravnave Kuralt ca. Kirhar pred c. kr. okr. sod. v Kamniku od slednjega ptačano globo.
Za »Zletni fond III. slov. vsesok. zleta« gospod A. T., tu 10 K.
2iveli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 9. junija: Filip PeČelin, sin dninarice - hiralec, 19 let, Radecke-ga cesta 9.
Dne 10. junija: Karei Pipan, Čev-ljarjev sin, 2 leti, Streliška ulica 15. — Lovro Capuder, sin tovarniškega delavca, 8 mesecev, Streliška ulica 15.
Dne 8. junija: Antonija Topolov-šek, šivilja, 21 let. — Andrej Razpot-nik, pivovarniški delavec, 46 let.
Dne 9. junija: Marija Nevecnv, žena železniškega kurjača, 31 let.
Dne 11. junija: Leopold Žnidar, užitkarjev sin,  15 let.
V deželni bolnici:
Dne 12. junija: AleŠ Krumpestar, posestnik, 58 let. — Mihael Cvirn, deiavec, 55 let.
Današnji ?ist obsega 15 stranu
Izdajate!$ I:i odgovorni urednik: dr. Vladimir I^avnihar. drž. poslanec.
Lastnina in t?sk »Narodne tiskarne«.
Narođovc zđravilo. Tako se srne imenovati bolesti utesujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo franeosko iganfe In sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena ste-klenici K Zm—. Po postnem povzetji razpo-Šilja to mazilo vsak dan lekarnar A. M0LLf c. in kr. dvorni zalagatelj na Snnafn, Tuch-lanben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko m podpisom.      5 25
Svoji k svojim je geslo danda-nes. Pod tem geslom se priporoča urarska tvrdka F. Č u d e n, ki je res domaća tvrdka in je njen lastnik do-mač Slovenec. Ni skoro Slovenca, ki bi ne poznal te stare domače tvrdke, ki je bila nekdaj na Mestnem trgu, sedaj pa se nahaja že blizu deset let v Prešernovi ulici št. 1. Lokal na iMesinem trgu je bil svoj čas prevzel gospod H. Suttner, Čudnov svak, ki se je pozneje preselil v Gradec. Toliko v pojasnilo onim, ki iščejo tvrd-ko F. Ć u d e n še vedno na Mestnem trgu.____________________________
RilĐIUK stropazin tkanine
tovarse B. SPIEGLER in  SINOVI  Hronov
so izdelane iz najfinejše Amerika-preje, ter v lepoti in trpežnosti ne-prekosljive. Imajo prednost, da osta-nejo v perilu snežnobele ter so znatno ceneje kot konkurenčni izdelki. Dobivajo se v poljubni širjavi in de-belosti za vsakovrstno životno ali posteljno perilo v manufakturni trgovini J. Ciuha, Ljubljana, Pod Trančo. — Zahtevajie vzorce za pralne pre-izkušnje.
Kdor je izpostavljen mokroti, trpi večkrat na revmatizmu, trganju in ozeblinah. Dobrodejno, točno učinkujoče vteralo, ki se hitro priljubi je Contrheuman iz lekarne B. Fragner v Pragi. Glej inserat.
Ni moči dosti opozarjati na škodljive posledice, ki lahko nastanejo z zanemarjenjem tega tako važnega in neutrpljivega pomočka za prebavo. Dr. Ellof Forberg iz Stockholma opo-zarja na to, da je pri njegovih pre-iskavah 73% na caries obolelih oseb se imelo zahvaliti za to hudo zobno bolezen slabemu negovanju zob* Redno Čišćenje zob po vsaki jedi in predno gremo spat s staropreizkuše-nim in pripoznanim Čistilom za zobe. kakor je Sargov Kalodont se zatorej ne more priporočati zadosti nujno.
Barvasta   fotografija na papir je
želja in sen vseh amaterskih fotogra-fov. V »Wiener Mitteilungen« je jako zanimiv sestavek o tej temi in se zlasti opozarja na uporabnostni način Paget Companv, ki se sedaj vidi v fotografski razstavi Roval Society v Londonu. »Wiener Mitteilungen« imajo dalje tuđi članek iz peresa slavnoznanega strokovnjaka fml. baron Hiibla »o posebnosti in rabi fotografskih svetlobnih filtrov«, ki naj bi jih vsak fotograf natančno prouče-val in pri svojih posnet'Kih rabil. Sploh je čitanje »Wiener graphische Mitteilungen« nujno priporočati, ker prinasajo vrsto strokovnih sestav-kov, rubriko za začetnike in veleza-nimive notice iz vseh torišč znanja, ki je v zvezi s fotografijo. Izhajajo dvakrat na mesec in stanejo na leto samo 10 kron. Poizkusne zvezke razpošilja zastonj firma R. Lechner, Dunaj I., Graben 31.
Zitn« oone v Budimpešti.
Dne 13. junija 1914. Ttmliii
PSenica ra oktober 1914    .   za 50 kg 12^5 Rž za   okt. 1914    .    ...   za 50 kg    9-32 Oves za oktober 1014   .   .   za 50 kg   7-90 Koruza za julij 1914     .   .   za 60 kg   7*64 Koruza za aveust 1914 •   .   za 50 kg   779 Koruza za maj 1915 .   .   .   za 50 kg   7*40
Za varstvo bralcev
se nikdar ne utrudimo opozarjati na mnoge ničvredne   ponaredbe,   ki jih
v promet. Star je že dobri sloves in velika priljubljenost Fellerjevega blagodišečega rastlinskega esenčne-ga fluida z oblastveno varovano be-sedno znamko »El$afluid», ki, kakor znano in kakor vsak dan lahko sliši-mo iz, H$t wtavnikov^ iiftnkujf»J9-
življajoče,   krepi   živce in mišice in
blaži boiečine.
Ravno tako pogosto   kakor Fel-
lerjev fluid pa ponarejajo tuđi preiz-! kušeno, prebavo pospešujoče žetodC-[ no sredstvo, Fellerjeve odvajaloe I rabartemjte  tumJUef x oW*t¥iiO
varovano besedno znamko »Elsa kroglice«. Ker smo se o dobrodejnih lastnostih obeh preparatov sami prepričali in smo jih pogosto od mnogih bralcev in zdravnikov sllšali hvaliti, svetujemo,   da se proti ponaredbam
ravnost pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici, Elsa trg št. 238 (Hrvatsko). Foizkusni tucat Fellerjevega fluida stane franko 5 kron, Fellerjevih kroglic 6 škatlic franko 4 krone.
132. Stev.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 13. junija 1914,
Stran 7.
I    ----------—-------
Borzna porodila.
L|uJalJamaka
„Kreditna banka v Ljubljani«.
Uradni  kurzi dun. borze 13. junija   1914
Dtnnl     Blactvrf ■stolbe«! impIHL                       ^
4°'o majeva renta  . . . «  •     5lw     81"20
4-2«/o srebrna renta   . . i   ♦     &* 50      84-70
4° o avstr. kronska renta t   *      81 40      81-60
40/0 o*r. kronska renta    .   .      79-85      80 05
40/0 kranjsko de2. posojilo   .       — •—      89-—
4% k. 0. čeSke dež. banke  ,      8575     86*75
Srećke.
Srečke iz 1. 1S60 V* ." • . .    425-—    435-
„       „ „ 1864.   4 .^: + K    675*—    695 —
*        tVske....-'.;  !^    286'-    296'-zemeljske  T-Izdaje .    279-—   289-
*             „          II.      „      f    237-75   24775
*      ogrske hlrotefne ,  ,    255*75    235-75
*      dun. komunalne   « ,    469 50    479-50 *;      avstr. kreditne , # .    481-—    491 — '      ljubljanske .  .   .  »  f      57*75     61*75 "      avstr. rdeč. križa . .      49-50     53-50
n     °gr-       .,      »     t .     28*40     32'40 „      bazilika   .;..«.      24-25     2825
m      turske   .  . .*"* * » .    20890   211-90
Delnice*
Ljubljanske kreditne banke .    398-—    403-—
Avstr. kreditnega zavoda    .    600*—    601*—
Dunajske bančne družbe    .    505 50    506-50 Južne železnice  .•..,,     87*50     8805
Državne železnice ••«"»,    682-25    683 25
Alpine-Montan.....,   .    778-50    779-50
Češke siadkorne družbe •  .     282-—    284 —
Živnostenske banke «. A , .    26450    26550
Valute.
Cekini.....,* .; V I ,      11*42      11-46
Marke    ...«.;••**•    117*95    118-15
Franki   . • i . i .  ♦  .  . .      9595      96*15
Lirs   . 4 # f- . . t  t% • .      95-60      9585
Rubljl     /•«•••;«;.) 251*75 i  25250
Meteorolosično porodio.
»Išla* iad aoijea *W'2             Srednji mini Utk 7U ta
||   ČIS  |staaje    it>  I 1 »jJs; i| !Vetiovi  Nebo
12." 2.pop.! 731*6      191 ! jj. abnat ' sk.oblač „    9. zv.; 731-7      151 I   si. zah   ,pol. oblač.
13.   7. zj. j 731-9 '   12*8 j si. jvzh. )    jasno
Srednja  vCerajSnja temperatura   160^ norm.   17 4° Padavina v 24 urah   ra*n  —-8-
i Žalostnfm srcem naznanjamo j I vsem sorodnikom, prijateljem in I I znancem, da je vsemogočni Bog v I I svoji previdnosti k Sebi poklical I gospoda                                               I
Jožefa Podržaj
goatilaićmrU                  I
I k! je vCeraj ob 5. ori popoldne po I I kratW boleini, previđen s sv. za- I I kramenri, v 35. letu starosti mirno I I v Gospodu zaspal.                           I
I Tnjp'o prećragega pokojnika I I se prepe'je v nedeljo 14. t m. ob I I 5. uri pop. iz niše žalosti Flori- I I ianska   ulica   4   na   pokopaliSĆe   k I
Sv. Križu.                                 2327
I Sv. maSe po nepozabnem raj- I I niku se bodo brale y župni cerkvi I
sv. Jakoba v Ljubljani.                    I
Priporočamo   ga  v   molitev In I
blag spomin.                                    I
V Ljubljani, 13. junija 1914.      I
Martf« Pođrtal, mati. Trmn, Han, I Alojxllf Martin, bratje Marila, I Pranćlika, Jotefa, T«rexifa, sestre 1
1                                                                                            9
lafetala.
Za vse preblage dokaze Ukreoega sočutj« povodom prerane iigube «*• šega iftkrenoljttbljenega
IVBKA
izrekam nafprlarčnejio zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujem gdč. Pavli Pernatovi, ki se je udeležila sprevoda z gojenci otroškega vrtca nadalje darovalcem krasnih vencev in šopkov, kakor vsem prijateljem in znancem, ki so spremili nepozabnega rajnkega k preranemu počitku.
V ORMOŽU, dne 9. junija  1914.
Ura ▼•»•!!*
Zahvala.     I
Rodbina   Peternelova izreka tem I
potom najtoplejšo zabvalo za sožalje I izkazano ob smrti svojega nepozablje- I nega redni ka, gospoda                         I
Jurija Peternela I
trgovca                    I
dalje za darovane prekrasne vence in I za častno udeležbo pri pogrebu nepo- I zabnega rajnika izrekamo tem potom I vsem sorodnikom, prijateljem in man- I cem svojo najprisrčnejšo zahvalo. V I upanju, da se bode tuđi na vns pre- I nesla naklonjenost, katero je vžival I predragi pokojnik od vseh strani, pri- I poročamo ga v trajen spomin.               I
Ttfikf liftc. 12. junija 1914.              I
Rođbisa Peicraelova   1
Tilsitski sir
v hlebih, okoli 5 kg težkih, dober kakor emen-talski, zavit v staniol, pošilja na vse strani 1 kg a K 140 z embalažo po povzetm parna ml ekama   Joa.   Kokera,   Loibiy   (Ćesko).
Pri večjem odjemu  primemo  ceneje.    Spretni zastopniki se sprejmo.
išče mesto potnika, skladiščnika, vod ja kake filialke, vstopi tuđi kot tihi družabnik kake ga prJjetia- Kavcija na razpolago. V ponudbi je navesti pogoje. Prosi se pismeno obrniti na na  upr.   pSlov.   Naroda*  pod  „1887 2322".
iiČe Sluibe le k boljŠi družini v Ljubljani. Kastopi lahko takoj.
Ponudbe  pod   „spretna 2320"
na npravn. »Siov. Naroda*.            2320
l\m k sokolske kroje
ima   v    veliki     mnoiini    po nizkih cenah v zalogi
FELIKS URBAKiS
i   veletrgovina v LfmU;Ul.   :
Mišja nadloga?
Đceaplačaa   poja—ik   te   prospekt Tlerlrzflicfeef   Intitnt    Diiaj   VILt
Uftgmtt 88/1S.         2123
Dobir zaslužek
dobe Inteligcntri ia marljiv! IJndJe brez posebiega truda. — KJe in kiko, Izvedo ako apravniStvu »Slov. Naroda* naznanijo svoje naslove v zaprtih zavitkih z napisi »Dober zastazek/2160".                        2it>0
Utmm krepkeffa, peiteoef a
dečka
v trgovino z meŠanim blagom. Vstop t*kov                                                       2154
fiam Za8aik, trgom v Scncžećah.
Sudska tvornica iste u HMm iii Kraolsko gespoda
katerega koli pokliča za edino razpečavanje lahko razpečilnega predmeta brez konkurence, ki <:e brez truda da ž -jim mesečno zaslužiti 5—600 K. Samo ponudniki, kl razpolagajo tuđi " majhnim kapitalom, naj se v nedeljo ali po-^cdeljek od 9.—11. ure oglasijo v hotela H«7nioatf aoba &L Si.                           2319
Proda se li proste roke
visokopriflitna niša
s trgovino z vinom na drobno in debelo, ter primerna klet, lep vrt in se 6. let prosta davka. — Boftna dolina 213 pri LjubljanL                        2293
1^ »ot^i
Za pišamo v visok, pritličja ia eno-sobno podpritlično
stanovanje
se odda s 1- avgnstom Slovenski
trg 8 (trg pred justično palačo).
I   Pojasnilo!
Znameniti profesorji in zdravniki priporočaio in rabijo za lastno po-rabf)   našo   patentirano   higienično
I iznajdbo.   Zakonski  dobe   natančno
i                    brošuro 20 od
Verlag ffir  liy?ieoische   Litteratir Dunaj I.f Wollzeile 12.
Kot tiskovino zastooj.   Kot  zaprto  pismo I                   proti zaamki za 20 v.        2298J
atapl m v IJvMlaufcl otoHel
■ata ia z ntin.
Posredovalci iakljačcni.                   2250
Dopisi   na   opravniitm   »Slov, Naroda« pod „A. I, 1§-*.
za žene in deklice kateregakoli stanu s stalnim, zajamčenim delom na domu, najmanj 80 K mesečno. Popolnoma nova stvar. Vpra-šanja s priklopitvijo 60 vin. v znamkah na lastftat Selsser, Dana! VL, Magdalraas-strasse S.                                          2202
Ločena žena
s punčko, kl hodi že v Solo, vajena navad-nega gospodinjstva: kuhanja, šivanja in ročnih del, želi priti v pošteno, mirno nišo.
Cenjene ponudbe do 30. junija pod naslovom „Bodočnost it. 123", Ljubljana, glavna pošta restante.    2323
Sprejme se takoj za večjo tovarno
fc o utor is tinja
' prva rr.oč, zahteva se popolno zmožnost knjigovodstva, korespondence, stenografije, strojepisja. — Reflektantinje naj pošljejo ponudbe z navedbo referenc, zahteve plače / nemškem in slovenskem jeziku ter izpri-Čevaio trg. tečaja in sliko do 20. junija na upravn. »Slov. Naroda«.                          2321
Radi smrti lastnika          2284
se preda đeora w\]m Mu, wM,
krojaška trgovina
z vsem pripadajočim inventarjem, za-logo in eventualno z terjatvami, na zelo prometnem mestu v Zagrebu. Točne informacije daje tvrdka EUai ia Lah. Marovaka ni. 24.
3600 hektolitrov zajamčeno pristnih
prirodnih vin
velefinih belih in svetlordeČih K 44'—, rizling    K   60*—,   50%    pristne   sli-
▼OTke la  troplnovca K 140*— za 100 litrov proda            2013
J. KRAUAGNA
Ptuj9 Štajersko.
■apraial ja aa Holeatsktm ob đr<
žavnl cesti ležeći                               2301
armira poseslts,
okoli 30 oralov zemljf. Približno polovica }f gozda, drago njive tn travniki. Zraven spada hiSa z gospodar, poslopji. Ogleda In izvese ravnotam. Orile nit 1, p. St Vid aa Dolenjskem, Naslov lastnice pri uprav. »Slov. Naroda«^
Trgovci sitnili
kot vodja večje trgovine se sprejme v slul« bo na Štajerskem. Zahteva se Ima referen« ce in popolna samostojnost v manufakturi, špeceriji, železnlni usnju; steklu, porcelanu in drobnjarijah. Ponudmk mora biti vsaj 24 let star.   Naslov pove upr. »Slov. Nar.«
1        Razglas.
Dbe 23. jonija 19U ilop. oti 10. uri!? Trti
javna dražba restauracije
v Tržlća tik kolodvora t. j. hiša z vrtom. Krasna lega. Pogoji zelo ugodni. — Poizve se pri sodišču v Trilcn, Oorenjsko.   2300
Korespondent
za slovenski, hrvatski, nemSkl in la§ki jezik, obenem spreten knflgovodia, 30 let star, z dolgoletno prakso, izurjen stenograf in stro-jepisec, želi stalne službe. Sprejel bi tuđi mesto tajnika kake mestne občine ali hra* nilničnega u radni ka 02. solicitatorja.
Cenj. ponudbe pod „Veritaa 21 S3104
na upravn. »Slov. Naroda*.                   t81Ct
i!* jeđm
vajen izdelovanja novih in popravljaču starih konjskih oprav, S6 l&bt          r>
Ponudbe na papimtso Ia ^ln« lozno tvornico v Pod^c^i pri Gorici.                                       2215
Ako kdo  želi za majher  c'enar kupiti
naj si jo ogleda na prijaznetn Posavju. Hiša je lepa, prostorna, nanovo prezidana, jako pripravna za letcviščarje ali penzijo-niste, pa tuđi za delavce, ker ni daleČ od mesta.                                             2242
Natančnejša pojasnila se dobe v go« stllni Tavčar]ev dvor, poftta Jetloa pri Ljubljani,
Dobro obranfen
i a.^v"toixxol3il i
s 4 do 6 sedeži, ia                                           2324
s 3^Q.otor-3š3:olo S
z ali bres prildopnega voza se radi neprilike ceno proda« Ogleda se ju lahko pri
Ker^iču, tovar ni vozov v Šižki.
Senzacija!    Kompletni  nov  avtomobil  s 5  sedeži 4700  kron.
„Vfanderer" najboljše motorno kolo!
„Vfanderer" najmanjši avtomobil sedanjosti!
Podpisana tvrdka razstavi V liedeljo, d^e 14. jiailija 1914 Skozi ¥8S dan
sledeca moderna vozila p. t. interesentom na ogled:
Najnovejsa kolesa znambe „Klnta11. Ceaa 120 do 150 kron. I                                                Slovite motorna kolesa nWaadererM. Cena od 1300 do 1800 kron.
Nalmanjsl avtomobil sedan]ostt „iVandercr". Cena 5500 kron. i                                               Najcenetal avtomobil sveta, amerikanski „Ford". Cena 4700 kron.
Lnksns  avtomobil! In elegantni na|novelsl avtobnsl, piiznano na|bollse svetovne znamke
„Anstro-Dalmler«.
Interesentom stojimo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
Karei   Čamernik   «&   Klomp.
trgovina s kolosi, motorp In avtomoMU, mekaalcaa detaTnloa L vrsto ta garaia
LJUBLJANA, Dunajska cesta ste«. 9-12.
!                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                ___________■
,______      .        .      _                               .....     ^_____----_____                                                           -                                     -------—--------.^---------------*~-     -----—----M^^^^M^^^M^^^^^^»M
20 #p aMribisU ^rt" artmoM $ $ sddi W0t kra.> »-SaBac^i!^
Stran 8.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 13. jmiija 1914.
132. Stev.
B. Gotll
Krasne novosti sponUdanskih in poletnih oblek, površnikov i—■§•!■ liieUcE Za naročita po meri največja izbera
:=====    tu- in inozemskega blaga.    —  -^===
Bros kMkvmce!   SoUdaa pectroiba!   Najnlžje cene!
LJUBLJANA,
Mestni trg St. 19-
Ka obroke zlata verižica
za gospode in dame
60 gramov težka, K 140 —, me-seČno  4 K.   Prve  vrste  srebrna
i ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. Pošilja  se na vse strani.  Kdor
f bi Tad ceno kupil uro ip veriži-c>, naj pše takoj. R. Lechner, Bfeclava  (Lundenburg)   299
hwm Ina   *  t^bIhIma            .
[ Smrtno naznačilo, j
I                                 j
I Samo                                  2206 |
Ting-Tmg         \
I           usmrti                      j
I                sienice
I                    z zalego vređ.
I Dobiva se povsod v steklenicah po I 60 h. Zraven spadajoča razrršilnic.i J I 20 h (se nabavi ssmo enkratV Gc- j I neralna zaloea: Friderik Traub, ( I Dnnal, XVIII1, Oentig. 4. V Ljub ■ I Mani pa Anton Kane, drogerija ■ I s   In B. Čvanćara, drogerija.   :: i
Ne  postite se  premottU!
Samo Mestni trs 25
kupite po niski ceni in dobro pri svetovno-
znanl solidni tvrdki
Li ubijan a Stev« 4.
Lastna ^rotokolirana tovarsia nr v ŠvicL
Tvrdka 1£. Sntfnar Kima  nobone podružnice v Ljubljani in no đrugje.
Zahtevajtc moj novi povećani ceaik zaslon] in pestnine prosto.
NajceneJ&l nakup
otroških vozičkov
pri tvrdki
J. Pogačnik
£jubljana, parije Terezije cesta 13—18.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.
Krvna bolezen : ni sramota.:
Vsi smo ljudje in vsem prete vene-
rične bolezni (sifilis), škrofeljni, kožne
bolezni in  druge od   slabe krvi  izvi-
I  rajoČe bolezni.  Vseh teh neprilik —
i  naj  bodo   stare   kolikor   hočejo   se
SS5.,S|S 5 KROGLICAMI EU |
Prospekti zastonj.   Skatljica  z natan-   i |  čnim navodilom za zdravlje 6 kron.
! Izdeiovaiec: iekaroar Fswler Pariz.
i         Naroča se iz glavne zaloge:
Z. LEDERER, lekarnar,
I         Badimpešta IV. Mcsenmring 21.         |
I                                        vseh debela izpostuje tnženir                                   33
I   l^fi^ ^SrEIM^lEKnL^MJrS^.  oblastveno avtor. in zacriseženi patentni odvetnik I                         na Dunaju VI., Mariahilferstrasse 4t. 37.                         |
Modni salon
_ Stuchly - jvfaschke
^B žieovss:^.    ulica ^^> |
I   ^_J^   Priporoča   cenj.   damam    tu   io   na   deželi   TS02l VTSt   ^_^^   i I                                   najliaejše in najinodernejše
damske in otroške slamnike kakor tudi športne čepiće
I                                       po znano  nizkih cenah.
I               Zalni klobuki vedno v zalogi-
I  Popravna se točno Izvršujejc.          108          Cene brez konkurence!
Ptiporoca $z fpedalna
trgovina za gospode in dečke
J. KETTE
Ljubljana Franca Jozefa cesta št 3.      {
1      ZlviĐske in inaslne \zMu      \
1                    (Briiickenwagen)                   f
J  Izđelnie nalceneie in nsfsollđfiele  ^
i              - domaća tvrdka                =  j'
]        IVAH   REBEK        -
'    stavbeno   In umetao   klja&avaičarstvo,   C«1J«.    i
I             Ceaik brrzplačno ia franko na razpolago.             h
________:__________.         -___—-----^________■          ^^M  i         ——* —-   — —■■                 i
BIljLlL^ P|!mU   Ubi lili.
Kakor na solfteu belieno — izgleda prrilo po no'urnen kuhanju s rrimesio
Persil   ne   vsehuje —  kliub  svojemu hitremu    učinku    —    nikakih    perilu škodljivih  snovi.  Zajamčeno neškodljivo pra'.no sr* dstvo.
Gattiieh Voith
DUNAJ  III. 1.
Naprodai   po  vseh   trgovinab.
Prii&Uigo.
I Spomladanska in poletna sezija 1914. I
I  Rnponom 3 IO doltfo j t knpon  7 kron  I
I » n^lno nnflR onltlia   l^K I
■   (soknja.   hlače, telovnik)    iknpon!7kr«n   I I  n      stane samo      s:     1 kupon 20 kron
I   Kupon za Črno salonsko obleko 20 K H   <1a1je blatro   za   rovrsnike,  turistovski loden. svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpo5il]a ro tvorničkih cenab kot sol'dna in poštena vrlo znana:
Zaloga  tvornice  za sukno Siegel-Imhof v Brnu (BrAna).
V^orci gratis in franko.
Od tega,  da  direktno  naročajo blago pri firmi   Sie^el-Imbof na  tvomiškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost. Največia izbira.   Stalne naj-   I niLje cene. — Tudi najmanjša naroCila  I se   izvrše   najpozorneje  in   natanfno  I
■                            pa vzorcu.                 615   |
Krasne spomladasske novosti
I           dobro blago in po že priznaco najnižjih cenah dobite          I
I     « modni    l$A4Aq»2     ČS^AItir    Linbl!ana     I
I     trgovini     I Cft??ft      »Ivi XI   Stari trg 18   |
i                                                                          i
I    Specijalna   trgovina    najmodernejših   bluzy   jutra nj ih    oblekj    I
I    Ia   kakovosti   moško,   žensko   in   otroško   perilo,   najmodernejši     I
I    mOŠkl klobnkl. Čepiće ia siantniki. Čepiće za dame, deklice in     I
I    otroke, razni   nakiti, vse potnebščine za šivilje itd.    I
A. Hauptmanna nasledniki
A. ZANKL SINOVI
—=^ LJUBLJANA. ——==
Tvornica kemičnih barv, lakov in firnežev, priporoča:
Oljnate bar ve
Suhe
barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Vse vrste i ::   firnezev,    u sa   čopičev,   » as   lakov,   u
Mavec
(Gips)
Olje za pode in stroje
Rarboline)
Marilln trg št. 1.
j
Naslov  zadostuje;                  l31
A. Zankl sinovi v Ljubljanu
Ccniki zastonj!                              Ceniki zastonj!
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
n   P«lnl*fc» «l»wnlc» «,000.000 hrmm.   n                j52               Stl*iiJiPJeVa   tlllCS   ^tCVa  2a                                  R»x»nni fondi  okroglo I^OO.OOO hr^ij,
Poslovalniea I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije!                                  "~~
Podružnice v Spljetu. Celovcuy Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprelema Tloge u kapuce ni u tato« Mšm   MJ\ OJ    EaaMia ta predala srtčto ta vrednostne paplrle s   ter ph ofcrottale od Im vtof« ■• Matfli  b TT |2 |0 s   s   b   tmIi mt po damrarai tavu.   s   s   31
132. štev.
»SLOVENSKI NAROD*, dne 13. junija 1914,
Stran 9.
0 naših mofth in slakostik.
(Povodom romana »Kontrolor Skrobar«J
(Dalje.)
Če pogledamo po naši domovinu vidimo lahko na prvi pogled, kako ; se razlikuje prebivalstvo tistih   kra- : jev, koder je trta, od   prebivaistva « drugih krajev.   Koder kostanj cvete in trta rase, so ljudje gorke krvi. Sto-letja se bavijo z vinogradništvom in to 'je vplivalo na njih značaj in na vse njih življenje.    Ljudje v   vinorodnih krajih ne znajo tako trdo delati, ka-kor n. pr. Notranjec, ki so ga   same mišice in ki se zna tuđi v burji življenja vzdržati na nogah, niti so tako krepki in kremeniti. kakor so Gorenj-ci, finejši so in mehkejši in bolj živo hrepene   po    užitkih.    Oorenjec    ali Notranjec ni  tako zgovoren  in  lju-bezniv, kakor Dolenjec, pač pa teht-nejši in odločnejši. Ta razlika se vidi -udi na Štajerskem in    na    Primor-skem. Vinska kapljica je vstvarila ta razloček,   vinska   kapljica   je   tuđi vzrok, da so prebivalci    vinorodnih pokrajin bolj lahkomiselni in tuđi   v seksualnih stvareh  bolj  laksne morale, kakor prebivalci drugih pokrajin. Toda vzlic temu so prebivalci na-Ših    vinorodnih    pokrajin    na    višji moralni stopnji, kakor n. pr.    prebivalci južnofrancoskih vinorodnih pokrajin. Inklinacija k lahkoživosti    je pač v naših    vinorodnih   pokrajinah očividna, a take korupcije, kakršno nam kaže    »Kontrolor   Škrobar«    in ki naj bo tipična, ni nikjer.
Tuđi drugače ima naš narod kreposti, ki so vredne priznanja. Ta narod je v obče dobrega srca in dobrih roK. Rad in veliko žrtvuje za vse. kar se mu zdi važno in koristno. Cerkev ;e našemu kmečkemu človeku danes <e najbolj pri srcu in zanjo daruje ogromno mnogo. Sa] vemo vsi. kako škoda je tega denarja, saj vemo vsi, koliko koristnejsega bi se dalo s tem čenarjem storiti, in vsi vemo, da je :o posledica kulturne stopnje, na ka-teri je narod, a gotovo je, da se v tej veliki požrtvovalnosti za cer'Kev ne zrcali samo tercijalstvo, nego vnema za to, kar se zdi ljudstvu lepo in koristno in nad vse važno. Naš narod 1 Tmbi tuđi lepoto. To kažejo narodne \ nose. Seveda so redke, kar jih je namreč nepraktičnih in drugih, ali okus našega naroda se vendar v njih , zrcali. Kako lepe kožuhe so časih nosili naši možje, kako slikovite so Bele Kranjice, kako krasne so žene in dekleta, kadar nastopijo v pecah in svilenih krilih. Fina in nežna je vsa oprava in s kako resno in tuđi dosti gravijozno svečanostjo, se obnaša preprosro ženstvo, kadar nastopa v I takih nosah. Naj igra pri tem neci- j mernost še tako veliko vlogo, te narodne nose so vendar dokaz, koliko okusa, koliko hrepenenja in koliko j stremljenja po lepem je v našem na- ■ rodr. Kakšne smešne maškare so v primeri z našim ženstvom bavarske, solnograške ali tirolske kmetice v svojih nošah.
Tuđi ukaželjnost, veselje do Či- i :anja in petja so kreposti in zlasti i pri našem narodu bodo še rodile lepe i uspehe, ker je narod od narave in- | teligenten.                                           i
Še so kreposti    našega   naroda j velike. 2e, da smo sploh še na svetu, da nas nišo že davno potlacili, je dokaz naših narodnih kreposti. Stoietja smo pod nemškim gospodstvom. Ko •
I smo se zbudili. nismo imeli nikjer no- j bene opore.    Ob preporodu   Cehov, Madžarov in Poljakov je stalo  mo- ] gočno, bogato in vplivno   plemstvo, mi pa smo bili ubožni proletarci   in vodilo nas je nekaj duhovnikov    in posvetnjakov, ki vsi skupaj nišo imeli nič vpliva, nič veljave, nič denarja j in več kakor skromno socijalno stali- \ šče.   Tlačila nas je država, stiskala ! sta nas dva   velika naroda,   vajena j gospodstva in oborožena    z   veliko kulturo in gospodarsko silo,    a    mi ^mo se vendar izkopali iz groba. Ali ni to krepost?
Res, naš dom ni tak, kakor bi moral biti, mnogo smeti je v njem in gotovo so tega krive tuđi naše slabe lastnosti. Toda to vpitje o lastni niČ-vrednosti, ki je baje edino kriva naših slabih razmer, je krivično. Franc Levstik gor ali dol — bil je tempe-ramenten in nagel mož — res zato pa vendar ni, kar je vpil, da ni tuja sila, ampak lastna ničvrednost kriva naših razmer. Narod, Ki se je brez plemstva in brez vse podpore v boju proti mogočnim nasprotnikom po-vzel tako daleč, kakor naš narod, temu se pač kaj takega očitati ne more. Danes smo narod, pred 100 leti pa nismo bili še nič — to pove dovolj.
Slabosti našega naroda so obče-
človeške. Brez slabosti ni nobenega
naroda na svetu in ga tuđi ntkoli ne
bo, kajti clovek je rojen kot žival in
I sele vzgoja in kultura   ga  pretneni
I v človeka. Občečloveške slabosti se
I ublalijo s kulturo m pri tem igcato
i klhnatične, gospodarske, socijalne in politične raimere veliko vlogo; po njih vplivu se razvijejo narodne posebnosti.
Tisoč let je naš narod živel y sužnjosti. Tuđi drugi narodi nišo bili svobodni, ali nad njimi so gospodo-vali domaćini, nad nami pa tujec, \ Težko je bilo takrat življenje našega i naroda. Pasje je bilo. Povsod preva-* ra in sila, za vsakim grmom sovraž-nik, ljudje zlobe in pohlepnosti. Slovenski suženj ni smel nikomur za-upati, moral se je vedno potuhniti, moral porabljati vsa sredstva zvija-če, da se je ubranil. Lahkoživi prebi-valec vinorodnih dežel se je laglje akomodiral, kakor prebivalec drugih pokrajin. To čutimo in vidimo še danes v vinorodnih krajih. Tam je manj značajnosti, manj krepke volje in več potuhnjenosti. Ali ni v vinorodnih krajih veliko več krivih priseg, deto-morov in nepoštenosti, kakor dru-god? V par desetletjih se pač ni dalo spraviti iz krvi, kar je nastalo v dol-gih stoletjih. Ali v obče se mora priznati, da moraliteta našega naroda ni slabša, kakor je pri drugih narodih in veliko boljša, kakor n. pr. pri trža-ških Italijanih.
Rado se očita našemu narodu tuđi surovost in robatost. Ta slabost je najbolj razvita v krajih, koder ne raste vino, ampak nad to siirovnstjo se pač ni treba tako strašno zgražati, kakor je navada. Nazadnje so pa ti pretepi le dokaz velike življenjske sile, ki je kultura še ni ublažila.
To je pa resnica: mi ne znamo deiati in mi ne znamo štediti. To sta naši največji slabosti in v tem tiči morda največja nevarnost za našo prihcdnjost.
(Dalje prihodnjič.)
Spominjajte se
dijaškgga oruslva Jtoieeia'.
Žeiodec je prebavljajoč in čistoč organ. Da pa tema obema svojima opraviloma zamore zadostno odgo-varjati, je potrebno, da ga niti v tej niti v oni smeri ne silimo do prehu-dega dela. nego je potrebno skrbeti za to, da se mu oboje kolikor mogo-če olajša. Za to izvrsten preiskušen izdelek je dr. Rose balzam za želo-dec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi, ker je to prebavo spodbujajoč in voljno brez bolečin odvaiaioč pomoček. Dobiva se tuđi po tukajšnjih Iekarnah.   II. B.
Vi?jega štabnega zdrav-
nika in fizika dr.Scluni-
da znamenito
: olje za sluh:
odstrani  hitro in temeljito  nastalo
gluhoto, tečenje iz : ušes, Šumenje po : ušesih   in   nagluhost
tuđi ako ježezastarano. Stcklenica stane K 4 — z nnvodilom o vporabi. Dobiva sesamovlekami
na ilotfem liga n Ćelavcu.
■   kl   flAV^^I   ■     \ ^Bnt *iaB
Poskušnje    posije    na   zalitevo popolnoma zastonj
Nestlef   Dunaj   I.
Biberstrasse. 6 k.
zMoln in ili zob
tafcorno dcluje dobro znaaa
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
kl utrti dloaao lo o4stratv|« 1 steklottica s iiioMi 1 krN*.
Deželna lektnta Mflua Laisfeka
v LlmbllnO, aoal|ova ooarta a*o*. 1
poleg Fraac Mefeveg a jaUlejMfa «•**. V tej lckcnil tf«MvaJ* lirnvH* t«4l «*nl botoiikf b blšg*]• j«i. f elenice, c. kr. tetatee Urine ii t*r. *•!. ManJM f LjikljML
Sanji, Hmtto,  22.  fdmauja  1908.
Blag. ^ospod tekarnaff Prosim Tfjodno, po«l|tte ai zopjt
tyf,?tek!S!5? ^Ž6 ■b<^ii?<i^Žf?
zoper »obobol, otfja ^1««^^ ^* stranja ncpriictno ifpo."'J&Jf* ohranjenje xob in osvetoje wjo wnm r%akomutr kar najbolja popOCOcaL
Tnntop ohritika
ta trgovino t mešanim  blagom  obeh-deielaiih   jezikov  zmohiega   spMfa^ai
Otaai Mmmam w KatMjloL
Zemtna ponudba.
Jrgovtc in   hišni pos*$tniJk.   28
Ut Star, u vetjem trgu na Spodniem Štajerskim, 5« jeli s*tnamti s kako gospodično ali vdovo, Matera bi imela tO—15 OOO J^ron gotovega ali pa v prtmoseniu.                                    2280 |
Le resns ponudba vod  Jdeal V, I na upravn. „S&v- Aaroda".
Ljudevit Sorovnik
puškar   v   Barovijah   (Fer-lach) na Koroškem.
•e nriporoča v izdelovanje vsakovratalk pu4ek za lovce in strelce po nrjnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tuđi pr#-d«l«|a stare samokresnlce, sprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro izvrtuje. Vse puške so na c. kr. preskuie-valnid in od mene preizkuSene. — Nuatro-41               vani oonlkl zaatonl.
■ «mAmLa||umm      ic  racionalno   iz  u-
l^ftHlllkjlIlMItfM     mnoP  »TT-  sdravni-   I
Eonifneiinian ^a-ff^
^^^■^^■^"■^^•^■■■■■■■■^    boljiim uspehom.      I
r AmIhL AlIMI MM     m'r'        revniatične-
con mgunion ss^s^rs:
"^^^■^■■■^■"■■^^■"■^^i^"«    stranja   čut    goma-
zenja na Tzcblih m»stih in oteklin v členkih.
AABft4BlBBj||tBflBBVai     se    zaradi    točnega
conirnguninn sa**«—"*««
Ne dajte si vsiliti  kakih nadomestih Lonček K 1-—
Kko p9?Tifte um R 1'58 teaUe fnuki 1 hinfrt
.    • 5"—   M       „    5 IokItct. .     .       .    - 3€—   n      .10 tnUov.
Izdelovanje in zaloga
B. Fragnerja lekarna
c kr. dvorili do bavite] ji.
Praga III., št. 203.
Pazite  na ime izdelka in izdelovalca. Zaloga v lekarnah.

sojphšno priljubljeni k*r so n*dos*Šni v teku in trpišnostL
Sjlagovclitđ si Uh i ogledati alisaMf JB vajtm cenik*          JM
Kare/ Gamernik đ Ko.
ipmct/abta trgovima s koUsl m* tomobiU, maMi tn postom. «tott A{mhmi&m Stlmtmtea «1 gmnfm
/Ljubljana
1        Pri nakupu   različnega   oblačilnega  blaga  se blagovolitc obrniti na tvrdko                                523
A. & £. Skaberne
Mestni trg 10.
Na debelo ta drotao.                  Obstoji od leta 1883.                     Izredno nlzke cenet
frOflt KOS Sodaa nlia.
Specialna mehanična pletilna  industrija in trgovina   za po-vrSne in spodnje jopice, moderčke,  telovnike, nogavice,  ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletiini  materijal za ■                      stroje  itd.   na drobno in na debelo.
!    Pletiini stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša I    prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno
I    Ker dolam brez agentov,  so cene veliko  nižjo.
hWnjY8<naeiiAMriii[
Star« nogavloe nm cano po«plotml«lol
LmoetI,
F(HANDOJi
gioboko znižane cene!                 (jloboko znižane cene!
Zaradi  sellrve   se  nadi  samo  Se neka]   tednov ngodna prilika za cenen aaknp
drobnesn moilnego in pletenego blaga.
fiosp. trgovcem na deiell priporočam razllčno blaga v par-tt|ah po 10I0 ugodnih cenah. — Oddatl {e tndl pndel tat trt ------------------------          stekleno omare.          --------------—--------
Slavno občinstvo vljudno vabi                                             ..         2238
tvrtka £nd. Dolenc, Ijnbljana, freiernova ulica štev. 10—H.
^_________m                                                              -                                                                                           _.■■■■■—-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------^^----------------------------,—     m [ ______________________
Dobro blago se samo hvali I                 122
O-- IF1- T"CLD?^sefe
vglaševalec  glasovirjev in  trgovce  glasbil
Ljubljana, Poljanska cesta 13.
Zaloga prvovrsteih glasovirjev, pianin, barmooijer, gosli, gitar, tanbaric, citer, harmonik itđ. Najbo!jše strnne „Weicho1d- ia drage ter vse potrebščine glasbil. — Jamčim pismeno 10 let. — Zavod   za oglaševanje   ter popravila   glasovirjev in vsega
glasbenega orodja«
Najcenejča posojevalnica.
Vglašujem »Glasbeni Matici«, »Mladi ki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki instrumente samo po-kvarijo. Edini samostojni stro kov n jak   za vglaševanje ter
popravila vsen   glasbenih    inštro-             *~^
mentov je na Kranjskem           .
koncoslonirana trrilka     '
f. 6. Jurasck.
Dobre
srajce
ceno f
Padi   upti/ave   nov« specialitete  bodem prodajal del svojega skladišta perila po 3natno znijanih cenah.
Ne zamuđite te redke prilike!
Ztačetek                        Konec
v ponedeljek                    v soboto
14.                              28.
junija.                          junija.
Specialna modna in špartna trgovina za gospode in dečke
===== J. KETTM ======
LjubijvMh Franca Jožefacestašt.3. J
Stran 10.
„SLOVENSKI NAROD«, One 13. juni)« 1914.
132* 5tev.
■ V#^^        na Savi pri Jesenieah,
H Ima ^^  nmsproti velike tovar-^^M ■ ^N ^S     ne kjer se nahaja
film Jk tntviii li pitflii
III %■!   ■•   P*Oda   ali   da  t
IHalll   najerr   p >tasmla daje
■ ■llllfl ^tm< omitaiB
■■■WWal      * Rad*¥l|l*t. Zaradi bdezni se da v Ljubljani
Dostilna i oaji
tako| ali ma avguat
Pismena   vprašanja   na P.  Sittar,
66ss<nr   topot,   Sp. Slika. Za odgovor je priložiti znamko.                2314
Garantirano naravna dalmatinska
ii in tropinovet \
po Jako povoljnih cenah razpošilja   I
CIRIL ZAMETA!
posestnik vinagradov    I94S j Spljit (Dalm.).    Ceniki zastonj in franko.
Spnstei iifti1
samostojen delavec, ki se posebno dobro razume pri popravi konjske oprave in »tromih jermenov, se tako] sprejme v pivovtral  Uaiaa v Sa. ŠMkL
a^pffopBo ao tah#|
10 K piujili
proti 61;i obresti na drugo stopnjo, 1 jehranilnica vknjižena. Varnost gotova. Drugo   pove    uprav.   »Slov.   Naroda«
5 vinarjev
vas stane dopisnica, s katero lanko zahte-vate moj najnovejši, 4000 slik obsegajoči i glavni katalog, ki vsebuje bogato vsebino j potrebnih porabnostnih predmetov in pnmer-) nih daril, ki ga pošljem vsakomur zastonj in j                       roštnine prosto.
j ftasposiljalnlca  Jaa   Konrad,   e. In kr. * *vormi tobavttell, Most si. 44» (Četko).
j  Prave niklaste žerne ure K 3'9Ot 5 — in več-i  Ntkiaste budilke K 2 90,  harmonike   K 5-—, vijoline K  5 80,   samokresi K b 80.   —   Raz !                    poSl ianie po povzetiu
Brei rizika! — Zaneaa dovoljcia ali dcnar nazaj.
NepremOČlIlTOti   betonske in belega apaa ntalta.                          3    \
OfUi^Bje    vlažnih iliSov ln prosto rov.                                                      I
Proti   vremena    C ttaorae stene, kamcr llfe đet ta fasade % beiim    I
^„„^^ -^\:%Tot\ sazna                                                                                        1
SMMBpf^B^^P^MM^^s™i^w^SMpp^||jj11   M**Ta|T**rfyTlinrHrSfflB          Nestrpljiv za           I
HHBL^^Sfl Wa  ^y^yA ^B a) JS?  feB  m&mff    rsako novo stav&o.      I
^^MHHHH^^^lHHHBHIBHr^"^                        "       33ifefc^S^B^Bi    Zahtevajte  prospekt G od      I
kemlčne tvornloe Trašskirchtn pri Dunaju, Liebleln JI Co.         I
Fro4«fiM pisanu ln taloga F.  P. Vldte 4 Co. r Lfnk-janL                                        I

I Pazite ! etiketo!
Elektromotori
z enakomerntm tokom in sicer eden 5 PS, e4cn 4 PS, eden P/s PS s sprožilcem in šinami (Anlasser und Gleitschien«n) za 30 voltov, prav dobro obranjen, •• taix«»J pr+tmkm.                                              2295
Iiitiristiij]
zrr.ozaa    obeh    Heielnih    jesikov    a«
apralnia pri             2272
Kamilu Rabenstain.
livoi pemtulaa ¥ Lintomera.
Žele se nemško  pisane   ponudbe.
Za pop. mirnega vendar zmedenega mladeniča,   30   let   starega,   ae   Itto
stanovanje
1 ¥ao oakrbo vrei
proti ugodni plači. Ker rabi k ozdravljenju razvedrila, bi bil pripraven kak zakonski par, ki nima drugega opravila, da se z njim tuđi lahko sprehaja. Ponudbe pod šifro „Oakrba" na uprav.  „Slov. Naroda".              2290
Zastooniki s
za Kranjsko se iščejo proti visoki proviziji. Po kratkem službovanju na poizkušnjo za-gotovljeno ntesto s pokojnino.
Ponudbe naj se vpošljejo na „Dunajsko mestnozavaroval-nico". Gradec. Herrensrasse 11.
Resu Mto panaiba!
Prav kmaiu se želi poroćiti 271etni inteligenten, soliđen posestnik in obrtnik, kate ri posedaje 30 000 kron premoienja, z domaće vzgojeno 20 do 271etno gospico, tuđi vdova ni irklju-čena, ki bi imela okrog 12.000 kron imetja in veselje do obrtništva. Tajnost zajamčena.                                          2159
Ponudbe pod „leana ponnđba,
2199u na upravn. »Slov. Naroda*
■ ■         ■ zlatorumen, trfian, zajam-■H^fefl   ćeno čist,   v   deiicah   s llnllll 41/!   kS  vsebine, razpo-
■ ■|U||         šilja po   K8-50 III Uli   Ctbelaratvo Ilirska "'^^          »strica,
^arni $tr©j
6 konjskih sil, Še  dobro  obranjen, S6
^rođa.                                            2055
Zglasiti se je pri Avgust Prekoh, VeL tolnarske ulice 19, Linbljana.
St 985                                                                                                            2306
Podpisano Županstvo razpisuje                                                                   I
službo lampistfi
za prižiganje navadnih petrolejskih in »luks« svetiljk. Mesečna začetna plača poleg postranskih dohodkov K 70— s prostim stanovanjem in razsvetljavo. PodrobnejŠi po^o^i se izvedo v obČinski pisarni. Prošnje s potrebnimi izpriče-vali je vlagati 4o 23. |anl{a pri podpisanem županstvu.
Županstvo  občine Spod« Siska
dne 12 j unija 1914.                                                    j
C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
Zglasila  za  sprejem v I. letnik c. kr. ženskega učiteljišča v Ljubljani sprejema ravnateljstvo
v nedeljo 28. junija od 9, do 1. ure,
v I. letnik c. kr. moškega učiteljišča pa
v sredo 8. julija od 2. do 6. ura,
K zglasitvi je prinesti s seboj krstni (rojstni) list,  zadnje šolske   izpri-čevalo, zdravstveno izpričevalo uradnega zdravnika in izkaz o stavljenih.kozah,
V LJublianl, dne 12. junija 1914.                                    2312
Ravnate! "^tvo.
Št  11118.                                                                                         2293
Razpis ustanove za uboge vdove.
Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije je pri mestnem magistratu razdeliti 400 K                               ^
med pet ubogih ljubljanskih vdov
- -            (to je vdov, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico-)
* i
Nekolekovane prošnje v katerih je natanko navesti gmotne, zdravstvene fn rodbinske razmere (dohodke, bolezen, število nepreskrbljenih otrok itd.) je vlagati
4    do vštetega U. julija 1914
aa vloiaem zapisniku mestneea magistrata.
;!,        Mestni magistrat ljubljanski,
IM                                            dne 9. junija 1914.
» \              vir*
J     M\\\i Widmayer
g   „pri Sota" za vodo.
R       Zaradi  prenreditve
m    trgovine    tsc    blago
■    ''   odstotkov   ceneje.
I       Ratlnka Wiđnayer
'       .jri Jota44 za vod*  /
Zalivala  in  prlporc čilo.
Povodom Izselltre dolgoletne, dobro znane
=   gostilne pri Virantu   ^^
izrekam vsem svojim cenj. gostom iz mesta in dežele za naklonjenost in zaupa-nje, s katerim so me počaščali dolga leta, svojo najiskrenejšo zahvalo. Ob enem naznanjam, da sem MF* prevzela "^9651 sedaj
gostilno »pri Cirilu in  Metodu1'
Hradeckega vas ŠL 76 (nasprotl Poljanskema mostu),
kjer   bodem  ravnotako   vestno in   točno postrezala z  dobro  pijaco in jedjo, kakor pri Virantu.
Priporočam se za prijazno naklonjenost tuđi na svojem novem kraju, proseč mnogobrojnega obiska.                                                                             2294
Z vsem spoštovanjem
Marija Lekše,
gostilničarka.
Bradetkega vas Jt. 76. gostilna M Cirlii in Hetedn".
G. Flux
mm- Gosposka nlica 4, -w
L nadstropje, levo.           2309
Urađno dovoljens, ie 20 let obsto-Je^a najatarejia ljubljanska
TOitalnica stanovani io složeb
Utt no]no:
fospodinjo k 2 gospodoma v Bosno, rjrav Sobra hiša, 40 K; oskrbnico gospodinjstva fn reprezentantinjo k otroku brez matere, nekaj kuharic v grofovske hiše, več pomi-vafk, deklic za vse, drugi oženjeni koči-jaž itđ. itd. Vcč v pisarni.
hl Tflttjfti Tprafttajib se prosi znamka za odgo?or.
2aioga pohištva m tapetmškega blaga. Mizarstvo.
Povolna soalna soba, orahov  ali  hrastov  les
J% 350'—.
Jiamči se   3a  solidno   deh* Cene /conkurenčne*
J. Pogačnik, Ljubljana,  Mprije Jere^ife cesia št 13—18.
Vsakovrstne     2303
slamnike
od  preprostth   do   najttnejilh
priporočam gosp. trgovcem in slav, občinstvu za obila naročila, Nizke, stalne cene, postrežba točna in solidna.
ta [erar. ta slaiikov
Stob, pošta Bomžalc pri IjubljanL
Kmetska posolllnica ljubljanske okolice v Ljubljani.
4                                                                                                                                                                                                                                       440
JI    Q/       brez odbitka rentnega žavka. | /4     /0     Ustaoovljena leta 1881.
132. Stcv.
»SLOVENSKi NARDO«, dne 13. juni)* 1914.
Stran 11.
Bolgarsko posojilo. -
Bopzna kriza i Parizu. —
Monopol špirita?
Bolgarski minister Tončev se je moral   vrniti    pred    tednom praznih rok iz Berolina.    Nemške banke mu nišo    hotele    dati    posojila v zneskii 250 milijonov    frankov,    sicer    nišo principijelno odklonile prošnje,   ven-dar so stavile take pogoje, katerih ni mogla sprejeti Bolgarija.   Zahtevale so namreč. da se ustanovi eksportna i družba, povečini z nemškim kapita- i lom, ki bi monopolizirala izvoz toba- \ ka iz Bolgarije. Ako bi sprejela bol- > gorska, vlada ta pogoj, bi imeli Nenv \ ci dvojni profit. Prvič bi se ta druž- * ba visoko rentirala, ker bi obviadala j monopolistično   ves   tobačni   izvoz. J Po svoji volji bi diktirala kupne cene bolgarskemu kmetu,    ki bi bil prisiljen prodati    tobak   tej družbi po ta-kem kupu, kakor bi ga določila. Dru-ž\č pa bi si osigurala   na   ta   način nemška tobačna   podietja  zase ćelo bolgarsko tobačno žetev.   Banke so namreč interesirane s svojim kapitalom na nemskih    tobačnih tovarnah. Bolgarska    vlada ni mogla    sprejeti teh pogojev, ki bi sKodovali velikemu ! delu kmečkega prebivalstva.  V bol- | carski Trakiji   se   pridela sedaj pri- f bližno 4 miliione kg tobaka v vred- ' nosti    kakih    40—45 milijonov fran- j kov. Do sedaj pa je bila zemlja slabo obdelana; z racijonalnim in intenziv- f nim obdelovanjem bi se dosegli mno- i go večji uspehi in zemlja bi rodila tri do štirikrat več. Bolgarska vlada pa je prepričana, da ne bo zboljšal njen kmet polja, ako bode moral prodajati tobak nemški izvozni družbi po tako nizki ceni,   da   ne   bode mogel kriti niti svojih izdatkov.  Ker so nemške banke   pristajale na tem,   da se  jim mora dovoliti ustanovitev eks-ortne družbe, ki bi monopolizirala tobačni izvoz, so se pogajanja razbila, vkljub temu, da so zastavile avstrijske ban-Ke.   ki so se udeležile pogajani. vse svoje moči, da bi iih pregovorile. naj dovole posojilo brezpogojno. Nemči-ia ne ceni prav   visoko — kakor se ravnokar vidi — prijateljstva z Bol-earijo. — SHši se. da so baje naknadno obljubile nemške banke v zvezi z avstriiskimi posoditi bolgarski vladi ino milj. frankov.   Avstrijskemu po-sianiku se je baje posrećilo pregovo-riti nemške   banke,   da   so dovolile predujem v znesku 100 milj. frankov, to je začasno posojilo, katerega smelo potirjati vsak hip. Sedaj je popol-noma se negotovo,   ali se izpremeni to začasno   posojilo v fundirano.   Iz vsote 100 milj. frankov, ki se je baje dovolila.   ne dobi Bolgarija   niti vi-narja,   ker   se morajo   plačati ž njo najnujneisi dolgovi. Avstrijske banke bodo krile svojo   kvoto — se ne ve, koliko   milijonov — na ta način,   da prolongiralo za nedoločen   čas   bol-garske   zakladnice  izza   časa druge balkanske vojske.
Proti koncu pretečenega in začetkom tekočega tedna so bili fran-coski finančni krogi jako razburjeni.
Vcdilni borzni papirji so prihajali dan na dan v velikih množinah na pariško borzo ter njihovi kurzi so znatno padali. N. pr. Banque de France je notirala 22. maja t. 1. 4640 frankov, 5. juni ja 1.1. pa 4605 frankov; Credit Lvonnais 1605 fr., oziroina 1575 fr.; Societe" Generale 792 fr., ozir. 770 fr.; Credit Mobilier 515 fr., ozir. 485 fr.; Banque de Pariš 1543, ozir. 1468 fr. itd. Ne le banke, ampak tuđi industrijska podjetja so trpela vsled splosne deroute, ki je vladala tekom zadnjih dveh tednov v Parizu. Posebno pa ruski vrednostni papirji so se ponujali na vseh koncih in kra-j"h in le malo kdo jih je hotel kupiti. Že dolgo let ni doživela pariška bor-zsl rake panike, ki je tem bolj nerazumljiva, ker je ostalo gospodarsko življenje se precej normalno. De-narni trg v Parizu je jako voljan; dobi se ga na borzi po 2 1Ur/c na trime-sečno menico; tuđi v industriji ni mogoče opaziti nikake akutne krize. Te hude dneve na pariški borzi pa Je provzročila Amerika. V Mehiki se vedno traja meščanska vojska. 2e-leznice, rudokopi in druga industrij-sKa podjetja so prišli tam ob veljavo. Tam pa je bil investiran večinoma francoskr kapital. Sto in sto milijo-nov so izgubili Francozi v Mehikf. Sedaj so prišle neizmerne množine mehikanskih vrednostnih papirjev na trg, a nihče jih ni hotel sprejeti, in njihovi lastniki so prišli ob velik del svojega premoženja. Francoske banke so izgubile pri teh špekulacijah ogromne vsote, Razven Mehike se bori tuđi skoro ćela Južna Amerika s hudo gospodarsko krizo; posebno Brazilija in Peru. Tuđi tu so bili angažirani Francozi z velikimi vsotami in so izgubili visoke odstotke svojega kapitala. Mali hranile! so bili po-polnoma zbegani in so se hoteli opro-
stiti ne le slabih, ampak tuđi dobrih
papirjev, ker so izgubili v nje zaupa-nje. Pariška borza pa ni mogla pre-baviti vsega materijala in radi tega je mogla nastopiti splošna derouta, ki je potegnila za se boj vse, kar je prišlo na trg. Domaća industrija in sploh franeosko narodno gospodarstvo pa je ostalo skoro nedotaknjeno; trpeli bodo skoro samo oni, ki so neposredno izgubili pri američanskih papirjih. Pariz je doživel tedaj borzno in ne splošne gospodarske krize.
V Avstriji obvladuje cei špiritov j trg močan kartel, ki diktira cene ter i določuje, koliko srne vsako posamez-; no    podjetje    producirati,     oziroma > prodati.     Podjetniki   so   takorekoč \ uradniKi kartela,   ki nimajo drugega j dela, kakor da vodijo svoje podjetje; vse drugo preskrbuje kartel.   Ni jim j treba skrbeti niti za reklamo, niti za odjemalee.   Sedaj se sliši,   da   hoče naša vlada se nekoliko utrditi pozicijo špiritovega kartela ter mu pripomoći do nekakega monopola, tako da bi monopolistično   obviadal   cei av-strijski trg.   Sedaj namreč sicer diK-tira cene po svoji   volji,   vendar ne"! srne previsoko posegati, ker bi s tem preveč zvišal rentabiliteto špiritovih podjetij in na ta način   opozoril   obi j Činstvo   na dejstvo,   da se špiritovtl f tovarne visoko rentirajo; marsikaterl j kapitalist bi jstanovil novo podjetje f » ki bi seveda delalo konkurenco kar-| telu.   Sedaj   pa baje namerava nas:;| [ vlada    preprečiti    tako     eventualnu! I konkurenco s tein,    da    hoče   uvesti-| Koncesijo za spiritove tovarne. Kdor ; bi hotel v bodoče graditi Špirirovo to-varno,  bi si moral poprej izposlovati koncesijo.   Kakor se pa sliši,   vlada ne bo dajala take koncesije nikomur; torej bi imeli sedanji producenti špirita faktičen monopol v ćeli Avstriji. Avstrijski kar:eli se nišo mnogo ozi-rali na konsumenta, ampak so zahte-i vali visoke   cene.   Da bode špiritov i kartel izrabll    svojo eventualno mo-j nopolistično    pozicijo,    ne    moremo dvomiti.    Slovenci pa nimamo nika--kega interesa na visokih   cenah Špirita, ker ga moramo od drugih kupovati.   Ako bi se uvedla koncesija za špiritove tovarne, bi imeli mi od nje samo veliko izgubo. —   Sedaj se ne ve se natanko, kako in kaj misli vlada;    dunajski borzi pa že nekaj diši. Kurzi   špiritovih   akcij so včeraj na dunajski   borzi še precej    posKočili, kar se le redkokrat zgodi. Te akcije so namreč po pretežni večini v trdih rokah in se prav   malo in redkokrat tržijo.
Zo SratEfe čas.
—  Poglej, prijatelj, ta stokronski bankovec! Povem ti, takih ni vec na svetu.
= Kaj pa je na njem tako poseb-nega.
—  Da je moj!
*              *
*
Sodnik: Bežite no, svoje starosti vendar noben človek ne po-zabi!
Obtoženec:  Kako da ne —
saj se vsako Ieto premeni.
*             *
*■
Učitelj: Pepček, pov* i, kaj nam daje ovca.
Pepček: Ne vem.
Učitelj: Pomisli malo. No ... iz česa je pa tvoj suknjič?
Pepček: Iz očetovega ovrš-nika,
—  Kaj bi radi?
= Prosim, gospod, jaz sem pri-šel vaš klavir popravit.
—  Saj vas ni sem klicala!
= Vem da ne, ampak vaši so-sedje.
•      •      •
K a t e h e t govori v soli, kako je duhovski stan težak.
U č e n k a: Pa samo po kilo-gramih.
—  No, prijatelj, kaj ti   je   rekel zdravnik.
= Rekel mi je sledeče: če boru kakor doslej izpil na dan 13 četrtink vina, bom v treh mesecih pokopan; če izpijem vsak dan le eno četrtinko, bom živel še dve leti.
—  In kaj si sklenil.
= Napravil sem sledeči račun: 2krat 365 dni je 730 dni; 13krat 90 da 1170. Po tem računu bom raje, kakor doslej izpil 13 četrtink na dan.
♦       *      •
—  Ta osel, ta tepec ... je dobil red! Kako je to mogoče? Ali si mo-reš misliti, zakaj so mu ga dali.
—  Bržčas zato, ker... še nobe-nega ni imel.
•      •     •
Postarna gospa velike obilnosti gre počasi po cesti, kar se zaleti va-njo čez cesto pribegel raladenič, da bi jo bil skoro podrl.
—  Gospod, vi ste se nalašč va-me zaleteli je jezno zavpila gospa.
__ Ne! je   odgovoril  mladenič.
Nalašč se zaletim le v mlade in lepe žensko.                                            '
Serflo umetniških reklamnih znamk so izdah »Đersonwerke Du-naj VII.« in se vsakemu proti vpoši-ljatvi Svinarske znamke pošljejo za-stonj._____________________________
Svojega desarta   ie vsakdo smn
gosfKHter, zamore ga makari zaigrati tuđi v loteriji! Komur pa je njegov denar drag, ta naj čita sobotni oglas glavnega zastopstva srečkovnega oddelka Češke industrijalne banke, glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečk zamore obogateti, na vsak način pa mu je zajamčen za vsako srećko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk in s tem tedaj varnost za srečko izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določeae tuđi nagrade in premije, je marsiko-mu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrednostnih srečk tuđi še velik ali pa ves del zan]e izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe priporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite še danes po pojasnilo, ki vam ga takoj brezplač-no posije: Srečkovno zastopstvo, I iubljana 1.
l\SANATORIUM • EMONaI
|7LtJUBLxJANAkomenskegaulica-4 K
/ SEF-zDr^NK PF3r-.AKkj DR-FR DERGANC 1
'*e-l> KR- DVORNI LIFERANTI • PRAGA-
MATmONIS
f JEDINSTVEN   i '    U  SVOJOJ ANALITIČKOJ KAKVOĆI
r
I    NAJBOLJE   \
CDAVNA NSJSiGURl
H1J£  PCRODiCNOI
PIĆE
mi*w \i\mii\

BORCEVfl
MoLESA PRI2NAN0 NAJ: ft0tJ5«  SED/JNJOSTI X
fl.QOREC
l|\JRLJflHA MARIJE TERE .^2t)% ĆCSTAv5».4VNj0VI SVET MA5PR0TI KOtlZEJAZAH TEVflfTF. PRVI SLOV.CENIK
iStm Uih riJttn'ii'iMittiili Mfc i' i        . .>,.-■
SflDiooekonkokapinc
iMABGr m
•4fai« prava e iftUt u hMernm upravi
NtJbolJSe, uOndo^ejše
in iajceneje poaolM
inAinjsko fredstro.
| v trifiMtoii tteklnlcil
[ Carafte te yware*T|
k                                                                                                                                                                A
NopiTlcc in dinge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to jtroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini
k^ikiA.& E* Skabernć
W*f*.■■t»»l    «>■ Mcstni trg IO.                           *»
GospodlMJe in kuharice, ki Vam je Mar snažnost stanovanja in kuhinje, zahtevajte prf
pećeh in Stedilnikih patentirana
kurilna vratca
ki jih izdeluje edino Ivaa M#«U^ U|«teraI6ar ▼ LJabliani, Prala št. 0.
Vila Ježića-Opatija.
Naj modem ej sa zgradba, v cen tromu, 3 minute od pomola, ob državni cesti, poleg zdraviliškega parka. Postaja električne železnice. električna razsvet-ljava,   moderno   urejeno sobo z balkonom iz razgledom na  morje.   Vodovod  z
—                                      gorsko vodo,  — Zmerne cene.
i
IV   Mnogo denarja prihranijo kolesarji!!   "^mT
K 85fl— namesto E 125*—. Za reklamo razpošljem 500 novih koles .Torpedo" s prostim tekom elegantne oblike s svezo pneuma-tiko in 3 letnim jamstvom. Ista kolesa z gorsko pnevmatiko K 90*—. Svezi plašči a K 4'—, 5—, 6—, zračne cevi K 2*80, 3'—, 3"50. Popravila, emajliranje, ponikljanje in vse sestavine po tvoraiških cenah. Ob sklicevanju na .Slovenski Narod* 5°/o popusta na moje *  4                             =   nizke katalogne  cene.                              =
fi. Veissberg, tvomiška zaloga, Dunaj II, Untcre Donanstr. 23 S.
Cenovniki gratis.       W^F Kupci ja na obroke izključena. "W      Slovenska korespondenca.
Leeo tiiko paslople jt u pnlej.
V prijaznem kraju, deset minut od mesta in pet minut od kolodvora na Spodnjem Štajerskem, pripravno za mlekarno, lesno trgovino in kmetijstvo. Odda se pod ugodnimi pogoji. Posestvo ima najlepšo lego, primeroma 10 oralov gozda, 10 oralov njiv in 10 oralov travnikov. Hiša in vse gospodarsko poslopje je v prav dobrem stanju, zraven lep vrt in dva sadonosnika tuđi je zraven mlin z 3 pari kamnov. Iz kmetije se lahko redi do 20 glav živine, Natančnejša pojasnila daje Obrtna Kreditna zadruga ▼ Sloven]gradcu.
■                 •   dobe deklice in 2ene vsake starosti, ako
i (jnn flrfi   rabijo     moje     najnovejše     mašilo     xm Luli U Eli VI   9r%^   rab'   se  sam0  na  zunaj, edino res-•     r         nično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, 5 in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin. D   r • dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko ifini »K^the*« zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih JUHI pišem. Cena kartonu K 220 po povzetju. Od 4 kar- j tonov naprej post. prosto. — Po§i!jatve poste re- \ stante samo če se posije denar naprej. — RazpoSilja ga
\IM Mit Dona] VI., Stnmpergasse 49 K, 2. StotU
I Zdravnik želodca.
1673
ZMkželiilH
je posebnost ielodćnega llkerja iz zdravilnlh rastlin, katerl iz* borno vpllva proti slabostim rt telodcn ter radi tega ▼ noberai družini   ne   bi   smel   manjkati
JC. kr. priv. tovarna za cement]
Trboveljske premogokopne drvtbe v TrbOTlJab          1
priporoča svoj pri znano izvrsten Portland-cament v vedno enakomernJ, vse ođ I avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predplse glede flakovne in I podorne trdote 4aX*t auidkrilfvfoii dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apnoi I
Priporočila in izpričevala              2iai I
raznih    uradov    in   na j si ovi tej Ših    tvrdk    so     na raZpolago.  I
I     Centralni urad: Danaj, I., Maximilianstrasse 9.     I
PohOD f Snenu h Jižii Umirite
se vozijo sedaj lc po domtCi avstrijski progi I
Trst — >ew Terk, Bnenes Alroe, Wšm de Janerie, Santes itd.
t majMvejilai  kn«f«nrikl  s 4t«m TUaktsa,  | elcktri^M rtzsf«tyav*. taetfllalB *rfl*vm. ma j ktterfl je u fsakefa pttaikt presMUeia. tfa a—« ««W «mg šmaU krm i vmm i?ci kni, pMtlfa ktpeV ttL anssa
m HIHH: I Snm ImBi fah Mi, i Uto taoto ntttt 11 tf, I
M* h Mi? Umk: (hriW, l^c hrimO nM mm wUL              I
1 f uk«mtH Mjavite cmjt nUkt^t KcnUčM te pretfaja thm Bttt gtafU aUmrik a ! 40               r-*—-^     Imjtfcit lialfnk* h UtSk*               *        ^^            |
| SiMON RMETETZ, L^jana, Kolodvorska A 2«.
Siru IX.
JLOVBMSW NAROD', <to< 14, jnifr M14.
132. Stev.
h       K 8Myt8Kfln*—■        H                     W» KT«   iV"      I>tT."V»                     H        k 89,882.810-—.         ci
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
I  tatnli u huji. — Ithinll« «•*.-» Hn*t    M h* H*. MB Hh(l N jBknM Ml                MBU karttal li nscm «S,O0t.«Oa bn.
I                   PraakrfeOvafije v***   bankovni)*   ttaftaakdj,   rn.pt.:   h*vs*amaaje šmtmmšk «§*#)   na   hranila«      i
I     knjižice brcz rentnega taftu, kontovnt knjtft taj nt koato-korent z v sako dnevnim vadoo ugodni« obre-      I
I     štovanjem.  — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje VTa£BjaatBlb       I
I     paslrfav strogo v okviru  urmdnih kurznih poročiL   —   Shranjevanje  in  upravlja*!* (depoti) vrednostnih       I
I     papirjev ta poaoflla aaajc.                                                                                                                                          |
■     UtinMa tm plamen« p«Ja*ailla> aa aatwi a> ma* w ba 11 n ■ m+rm*m   apatfajaalli tram«afcolj»li vstkdar braspla*«*.            OaV*a»ia|avka: rraamciM mmmhm L|mbliaaa, — Telefon atev. 41
Najkulantnejše izvrSevanje banalb aaraall na vseh tuzemskfh in inozemskih mestih. — Izpla-Itvanje kuponov in iiirebafije vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje devte, valut in tujih novcev. — Najemodaja varniti prtdalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l'stm, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — BrezplaCna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev   — Promesc  za vsa žrebanja. fmplam« la ■■''■*"■ v Aaaeiiko in i% Amarika-                1660
Trgovina z oroijem in ckr. zalogt saodaika Leduer & JugU Gimiec SpMfissc I.
priporoći   po  tvoiniSkib   cenah   kot
najboljše branilno orodje avtom. Žepne piStole, točno zastreJjcne sisttmov BBrowning", Steyr#, .Mjioser* in .Bayard* samokresi naj bogatej5e iz-bire že od K 550 naprej, flobertl in karabinailce,  dvocevne   lovske  puške od 36  K naprej.  Patrone,  patronske stročnice  itd. itd
Cenovnik gratis in franko.                  55                   Cenovnik gratis in franko.
Prlznano Izborni fotograllčiil aparati
lastne in tuje konstrukcije. Dodelovanje vseh amaterskih posnetkov v naSf m ateljejn. Priporočamo pred naKtirom aparata nas povpra5ati za svet. Vsl d hitre prodaje vedno svež materijal.     Naše   priljubljene   lr »tri ,,A«*;»ri«t'
in pltića avAutrlaM se dobe tuđi pou>m  vsake  trgovine s fotografićnimi potreb§č:nami. Ravno izišli fjlavmi kirtalOf sjratfs. Trgovci naj se obrnejo na našo eksportno trgovino „ftaaiara iBtfsaMtt11 Dtinaj VII.      2120
12. Uecl^aaer i^5 (TXriiix, iw<£\illex)
SaiDO 5 đul! z brzoparniki traneoske družbe.
Najhitrejia in najkrajia vo±nja iz
Sayrc ¥ N6w Tork ođhod iz u^v^ut mu torek.
Vožnja iz HaVTO V KanailO mai n*k mnc cmkrat \m h
!fiftofjHlltnt(i|
Veijavne vozne iiste (Sifkarte)   I in  brezplačna  rojasmla  iz-  I daja •*!»•                I
EiLŠmardal
kMces. patoTalaa pisana       I
f LjMiaaL Donalska cesta 18
Veljavne vozne liste za pot-  I nike Iz  Aavarlka  nazai   v I aaoiovia« pt aajaif Ji ceai.      I
¥ Amerika m Kanado
CUNARD LIME.
R«Dai«N ladijftki prc*i^t        |
^ Trsta w Mamf Top!«
Potaiki III. razreda iobe aed vožnjo prosti vino
la ta<i t Trsta de od hoda tad je brano ia sUio-
vaaje prasto.                          29
-:1         Fo)asaOIa  v«s«a karte:    z=
Andrcj Odlasek, Ljubljana, SlomSkovi ul. 25 Cmmmr* Umm, Trst, Yia Mira var 7.
[   Župnik   Anton   Nicolich
I   pri Sv. Luciji  poleg  Labina  i
m            je bil po uporabi            m
I tinkture       I I za želodeci
I lekanar]aPlccoUIa \
r    v Ljubljani, Dnnajska cesta
rešrn    želodčne    bolezni,    na kateri je trpel skozi 9 let
Sta>kl«nica 2O win.
L                             ~ v
'JtaTmiS kopališ« Kamnik na Kranjskem.
KaMStltt« planln«.                        Žeieznlžka postaja.
Prekrasna gorska lega, zaveten kraj, brez prahu, popoln mir, tek pospešujoč planinski zrak, poživljajoče planinsko solnee. — Vse vodno zdravljenje, utrdilni načini, solnčne, ogijikovokisiinske, električne kopeli. Senčnat zdraviHSki park, krasne gozdne promenade, izborna cena restavrac ja. Stanovanje v zdraviliškem domu in več vilah Zmerne cene. Odlsćni uspeh pii krTala, iftteatth, srćnih in pl}«6Blh boleuOo, Prospekte daje gratis in franko 4r. BaUMf »■■>•, vodilni zdravnik.                                                               2233
4 prnji.;bk* ^^M                         .  dela mokre kleti.Vlažnj
iB^SB^fB^IlVia^illBJi     stanovanja !■' |Bi |p#gfc^g^i|i| zajamčeno  suha
S^BMlKa^l^KBVipfl^l BB---|AREFfRENCE-     AVSTR PATEH1 3^^51M^^'^-•^^'■^^^r~-~-~'š^^^\ ZASTOK.ŠT-56PROSPEKTI
GuHiTer
prima kavcukov
podpetnik
izredno  cen6
Cirkus Kludskv se je od zadnjega gostovanja 10 krat povečal.
t    ^^*^^"%    '^tei^^'^    '^■■^^^     ^^«i^^%    '^■■^'^    ^^*»
[         Samo 7 dni
f in  nobenega   dneva weć
f od 13- t. m. do inči. 19. t« nt.
k___________________________________________________________________________________________________
^^^       ^^1^^^        ^^^^^^^        ^^^^^^^        ^^^^^^        "^«^^"^^B
Ljubljana.
Predstava je min, ia»ji priđe ile-lat oa ii laleL
Preprodala vslopoic lUZ i%J* i. i
Češark,   Selenburgova   ulica   in   pri " eirknild blagafni.                   s
Kludskega velikanska cirkuska razstavaj
Na]več|l živi nilski kon) na svoto.
Nabavna cena kron 30^00.
200 oseb
prvovrstne umetniške moči.
300 ±ivali iz vseh delov sveta.
Skupina Kitajoev i         in Arabcev«
VaUkaasU istor uT I             fldadaloe,
, obM|al«o €•■ MOO oaafc.
'iuq l ouies
Samo 7 dtii.
V soboto, dne 13. junija 1914 ob 81/«. zvečer
velika paradia ilvvilveia predstavi
in v sredo, dne 17« junija 1914
po dve uellkl slovnostni predstavi
ob 4. popoldne in ob 8(f«- »večer. Ob detevntkih ob 8. ari zvedep
velika predstava.
Največjl Uvi nllsU konj na sveta.
Nabavna cena kron 30.000
Stalni posebni vlakl
85 iMfaHfc voz za prevažanje
Lastna električna centrala.
Of^jesasd, krojtiaica, tiskana, sedtarstro, kljitaval-Uretre, koTttalca. lutae telefuske ia^ra>e.
10 slonov in 6 ceber, I
ceferoidi, kenguri, Nilski konji,       i
22 lavov,
ttffri, Mvarairalavliavbvrut ftvgUi ] —twM% k«a«le, Im«, »ploe, pslltA, (
levi  in tigri-bastardi. ,
Jako nizkc vstopsc cent
fc#bi ui 4 #Mkt)

B»—.
B»-
b i*an
BL ppoittr
Sto|IU«Mgato.<
f^i'Vi Ha*     *
■ d   K^^p^pi^p^^Hi^Bi^^^^asBHi  ^p^h^v^b^pmwi^h  ^^^b a^HBV^^^HHiHksa  via*i^^v aaa  ^p^^b^v^rb ^p^^PaB   a^^a  B^pa^p^aa avai. ^fm^^^h   apM^aTaa^p*asa  ^a wa^p ^F a^p ai ^p  ^b ^pbb ^pb
Stojišče 40 vin.                Zvečer polne cene-
132 Stcv.
»SLOVENSKI NAROD', dne 13. junija 1914.
Stran 13.
SANATORIJ ELISABETIHUN
zdravilišče za notranje, kirurgične in leirak* botezni. BolfiHka oakfba Jeste križark. — Prosta izbira zdravnikav. — Cene zmerac. — Moderno opravljena Rftntgonova soba. — Udobno urtjcno kapaHifta z mni zdravilnimi pripomočki.  V sanatorij se sprejemajo tuđi para^ailkl sltičajl.
Potanka eesla M.                    iom                   TMm ŠL ML
i   Prodaja vina.   !
| Zadruga, hrvatskih vinogradnikoc ▼ Zagrebu ima v svojih kleteh 4000 | hekto Čistka, zajamčeno naravnega belega in rdecega visa, novega in j starega nudi po kakovosti hektolitar za ceno od 35 do 100 kroa, stavljeno j na kolodvor Zagreb. Prodaja se od  100 lito* aaprej. Na vagone mnogo   j
ceneje. Vsa n&daljna navodila daje
ravnatelj, zadr. ta. vipiliitiv ? Zaplm RMn i. 5.
.Salvator
gumijevi podpatniki.
SedoseM po elaitinoti. UkiM. triMfi.
Glavna zalogai
Anton Krisper, Ljubljana.
Odvetnik
dr. Matej Senčar
naznanja otvoritev        2239
odvetniške pisarne
v Laškem trgu, Cerkvena ulica.
Štirioglate strojne ilčne pletenlno
surove ali na ognju pocinkane, vseh dcbelosti in široko s ti pentelj
P^sebn« pripravne za o«rraievau?e gozdav, travnikav, VPtOV, ** vaHA**, •k«««ll« a«re*a ter mreže za pesek in gramoi, ^i« materijal za Offpajavanje, r«ličnih deheio«ti J<oklaaa bodeča žica za alatova, vaekrat snkana, Utttfalati, « aaaj« aaoiakaaa •trojna žičasta pletenina za varfttvo proti tajcem, pasjaka. fazaMariJa* vali+ra, lawn-tennfse. RabHzeve stene, monlr»ke stavba, žičasta In agrafa Iz miajm zeleza, stopriiika oarajs. akansfca mrate, aaeajs za graba,  pnbaiaa. ara cal ja
In  Dalkone i«r v«a radc-Tie  fabrikate do^a^Jajo po  na;nif}m cen«h  po prrznano naiholffi  kaJcovosti
Hutter & Schrantz d. d., Dunaj VI., Windmuhlg. 26/42
tvornica aitarskega ia Uobn69TlAaat«ga blaga.
Uzorci in fsa pojascila gratis in franko. Dobiva se tri vseh fečjlh trgoritak z ielezilio.
HAMBURG-AMERIKA LINIE.
Glavno zasiopstvo:
FR.   SEUNIG,   LJUBLJANA
I         Kolodvorska ulica st. 28.
442 parajkar. 99VateplandM
BMJOOO ton,
„Imperator11
S2.000 taa.
NafnoToJia ia aa|T«6|a panika ma ivata.
Predno kupite vozne listke, pišite po brezplaCtia pojasnila ter paiabe teh paroikav, kajti nudijo vam i naio vožnjo danes najprijetnej§e in aajaifanitjie potovanj« v
pottellaml i ••polao tprtao. V obednicah pri pofmjenUi ailjah at đaoafa brana
po strežajih. Cena meščanskemu razredu 20*30 K visja.
Za *%lm\% %% mmfr* 7 atet daam mm ttaHfl tmttm.         I
^.^,,_^_,.MMI^,,^M^^.^MMMt__^—^M^^^^^^^^MMaaaaaaaaaaa
^^^^■^^     vteh vrst za urade,
VHbV^^bV    dru5tv*>u*°vce itd •
L#CK I  ^Im Ceru 9
^^^^™^^    frwcr Ia izfclMattlj
^^•arnm^^        ka?eak«fil   iUatliij
Mt^aaMt iiimk^u ista mll— U
Ceniki franko.                    Ceniki franko.
! Blaž Jesenko
I    M«blJ«n», Iteri trg 11     \
|                         priporeča                          I
klobuke, ilaiike j
I   cilindre, čepiće itd.
B  =  najnovojio faisne         ■-■   '
I        po najnižji ceni.        I
I  Ilastrofasi ceniki zastoaj in poštoine prosto    j
Popravila in preobleke ::  točno in ceno.  ::
Popravila In preobleke ::  točno in ceno.  ::
PJaJcanaJa«
dežnike
in solnčnike
domačega  izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skofljo 19 — PreSernova ulica 4.
Teodor Kom
(popro] Seorlk Eom)
pikrivalH streh ii Mepar. vpeljalet !tTf!onđO!, ter instalater vodovodov
^ Linfeliana. Poljaesks cesta st. B.
Priporoča se si. občinstvu  za izvrSe-vanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje  z  angleškim,  franeoskim   in tuzemskim Skriljem z
astet-tnamtiia M)n (Etnit)patiH Ritschat
z iabočno in ploSčnato  opeko, lesno-cementno in stresno opeko.
Vsa stavbinska in  galanterijska kle-parska defa v priznano solidni izvršitvi.
•Sa ii Majska jnu. hsttfjoa posada.
Poprave  točno in ceno. ProraCaai brezplačao in post prosto.
flKaiHf.piai
Mm, Sdataim dia l i
ftlftnla stoj« togato zalog« ratMvntaili
pušk in samokresov
Mat PU, IM H HB (UBI)
MH iiaJ^lStii ma!.
Popravila puifc, aamakrtaot ta biciklov
I                                                                                                                                                                                                        točno ta solidno.
Caa)0Vaaal  aafl0a\|   !■   POŠttaUM   BCVltOb ■
lUOPloilllS lUPIIlc ssS&P mati™, ischias.
I            Haznanllo.                               I
I            Dovoljujem si   slav. občinstvu   kakor tuđi   gospodom stavbnikotn
I   naznanjatt, da imam    veliko ZalO^O  doma                                       13^1
i:     izgoiovljenih žtedilnikov-     bi
i   Delo je prav solidno   »zgotovljeno. Priporočam se tuđi za vsa   druga T |
I   mojo stroko spadajoča dela kakor vrtne, stopniščne, balkonske   ograje,
I   rastiinjak«  itd.  ter vsa popravlldi katera se točno ia  ceno   izvrŠujejo.
I   Cen«   imtrne.                                                                                 G««a>  inrarMa   I
RUDOLF GEYERf ključarski mojster Cesta   na   Rud. železnico 4tew. IO* Ljubljana.
Vsled naivlšjega odobrenja Njegovega   |£^   ces. in kr. apostolskega Veličanstva
30. c. ki1- irža^sa loterlfa
za   skupne   vojaške   dobrodelne   naanene.
1T5I    fii^nannSI    HAfAiaila   obsega  21.146  dobltkov v gotonat v 1 a   aeUar&a   iOICraja         8kupnem inesku 625.000 kron-
%           Glavni dobitek znaša
Zrebanje bo javno na Dunaju dne 2. julija 1914.         Srećka stane 4 K.
Srećke se dobivalo pri cćđelkn za  dobrodelne loteriie na Dnnaja IIL,
Vordare  Zollaaatsstrzsse   5,   po  ioteri ah,   tralikah,  pri   davčnlh,   pofttnifc,
brzotavnlh  In  teleiuiških  uradih,  po  d9nja nicah itd.;   igralnl sačrtl sa
knjpcvalce sreć^ xaston;. — Srećke se ao$o£ljefo poštnino prosto.
Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterij. (Oddeiek za dobrodelne loterije).
________________                                        1994_________________________
asBaaaaaaasaavBjfl *tM23±Jr**&y%?-^££±ž£i aaaaaaaaj mwBmBK3mt£Bmam vajffiVBBaaaaaaaaaal I
Pisama  za   urejevanje   splošnih   gospodarskih   zadev. |
J.  ROZi^AN.  KRANJ.j
IL denarni promet: Izposlovanje   posojil v vseh   oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupilsrnovarno ralaganje.  — Ranžiranjc  insolvenc  — |      Eskont   menic   —    Nakup   in   prodaja I      :;      državnih vrednostnih papir]ev.      ::
I           U. Infornsad|ske zadeva:
I Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter I naslovov dobaviteljev in odjemalcev za I      --------     vse blagovne stroke.     ---------
I             m. IitarieTan^e terjatavt
Ilzterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. Inkaso menic.
IV.  Promet z napremičninaml In
podietji t
Posredovanje pri nakupu, prodaji in za-raenjavi nepremičnin, industrijskih, tr-::        gorskih  in obrtnih podjetij.        :;
V.  Tehnićno-komercilelne zadeves
Nakup in  prodaja  industrijskih,  obrtnih
in poljedelsklh stroj ev vseh sistemov. —.
Oprema celih delavnic. — Instalacije. —•
Nacrti in proračuni.
VL StrokOTni nasvetl v vaeh navedenih sadevaH-
Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago.
Nal&Iife cene.
|  UstanOTlJena 1847.
Dstanovljraa 1847.
ran poni j. j. u3p
Ljubljana, Kongresni trg št 12.    m
za tpalae In Jelilue  sobe, salone In gosposko
sobe.   Preproge,   sastorji,  nodrool na vunet
iimnatl mođrocl, otrošld vozlćU Itd.
Najsolldnejie blago.
UuMjan  Fr. ŠeVČlk MmhiU
I                                   puftkair
I                         priporoča svojo velike salOfO raznovrstnih                   217
pnšk In samokresov
I lastaefa lsieLka, kakor tuđi belgllsUh, anlsUli in toiklli stre§e
I preitknienlll pvSk|  za katere jamčim za dober streL Posebno prfpo« I ročam lahke treeerke  io pvtte Bock s Kruppovimi cevmi za brez- i I                              dimni smodnik. — Priporoiam tuđi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
I                      B4T   P«» n«Jni*Jlh oanah.   ^H|
I       rapravlU ta ■«•»• m lsnrinl«!« *^»» *■ VMiMdttv*.
I                                                                                     - -'-■                                           •                                                                                              • ^^                                                                                                                  ■■>■■-■■    _________     -1
stran i*.
.oluvgnsm isakuu-, anc id. junija 1914.
132. štev.
«OO   kron
Vam plaCam, ako moj uničevalec korenin JR&m balsam"   Vaših  kurilfc   •£•«,   Ummmmw%n9 •tlteancov v 3 đneh ne odstrani brez bolečin Cena   lončku   z garancijskim   pismom   K I'—,   3 lončki K 250. Na stotine zahvalnih in prizn. pišem. K*M*»y, ******* (latta)       2185 I.   Faitfach   12 73S   (O«r»ho)._______
7%i*mrim itCftfth  ali P* denar nazaj. SdravalAkl Iskaz o izvrst-M)4fllv%ll UdJItJI nem u^initu^ zraven pa še na tisoče zahv. pišem na ogled.
Bujne,    lepe   prsi
dobite ob rabi med.
7k*    ^T    9«v«  I^AtMift  9«   ttret  oblastveno preiskano, par. neškodljivo za Ol•  /1. IlUla Kl KUll U pi5I vsako starost, lABetljlv upak.   Rabi
se znnanje.   Edina krema za prsi, ki jo vsled  čudovitega učinka prodajajo lekarnarjl, dvorne parfumerije itd.   Poizkusna pusica K 3, velika  pusica, za-dostna za uspeh   K 8'—     Razpošiljanje strogo diskretno.           1684
Eos.   dr.   A.   Bis,   laboratorij,  DunaJ   IZ.,   Bwnaase   17 E.
lalog«   v   Ljubljani x   l«kanui   pri   „Jlat.m   ]«2«n«M,   drogeriji   Kam   ftn   „AArlJ*".
"^)iDlf   najnovejši «^P brzošivalni stroji
713          so priznano najboljši.
I ^^^^ Pouk šivanja in vezenja na stroj' brezplačem ^^^= I
I Desetlctno  Jamstvo. — Cesikl   zasioaj In postotno prosio. I
\*x>+%     \1 đx%r    špecialna trgovina šivalnih strojev in koles !
lgll#  VOK   Ljubljana, Sođna ulica štev. 7.
I  Žagni polno jannenik in
I  stroji za obdelovanje lesa
i   v«eh vrst zlasti patentni
I   brzodelni jarmenik, jarraeniki
I   tepilniki, (samice), benećan-
I  ,'#   .'.   ski jarrnenik   /.  /•
I       cnolistnf In dvolistni.
Vsi stroji za mizarje,
kolarfe, stm^arje,  so-darje,  tesarje  itd- Itd.
Vsi stroi!
za izdelovanje pohiStva
\z vpognjenega lesa. Strofi sa lupljenjt lesa. j
Stroil xa lesno volnc.____
Tvornica strojev G. TONNIES, Lfnbljana P. I
turbiaeI
ta vse vodne razmere
z največjc izrabljivostjo.
Precizijski regulatorji.
------Patent prijavljen.------
MOĐSKNE       320
TRANSMISIJE.
Prevxem  kompL  tror-
niikih oprav za vso
::   lesno industrijo    ::
Najfinejše reference mnogo-\Tstnih obratov tu in v ino-zemsh'u. Sedaj se izdeluje I tnrbiKska   naprava za I 7. kranisko elektr. cen- I L iralo: 2 turbini po 1600 I *— konjskih sU. ----- I
|  I    FA TfcT ^      nrSCTMII/     oči:eJJ GlzsDsae Matice  in edini
ALrONZ dklZNIK ^rgeanu^°'nj^=^
lilubifazia, Kongresni trg £5.
(Masprcti nnnike  cerkve.)
Največja   in   najsposobnejša   tvrd ka   in   izposojevalnica
klavirjev in harmoni|e¥
na jucru Avstrije. — Velikanska   sal-iga  vsega
glasbenega orođja, strna in miizllsalf. Edici zaloiDik rivnmih  in komornih tvornic   Boser«-dorfer,   Holzl & Heitzmann,   Fčrsten  Ehrbar,  Celiru'er ^~                  StingI, Rud. Steizharainer, Czapka,   Lauberirer & Glo-s,
Hofmann in Hofberg famerk. harmoniji).                                             -------—
Obrok!   od K 15B— naprej. Najbogatejša izbira v vseh
modernih slogih in Iesnih  barvah   Oglejte  si klavirje z
angleško  ponavljajočo  mehaniko.   lOletna postavno
obvezna garancija. Najamnina najnižja.  Zamena  naj-
ugodnejša. Uglaievanie ter popravila strokovnoin ceno.
Ker imam zgoraj navedene   prve fabrikate lxkl|nćno le
|ax za Kranjsko v zalogi,  svarim   pred nakupom falii-
ilkatov in navideznega  HpolelnaM  pri kričačih, ki se
drznejo   govoriti o „dobrom   blagu",   dasi    nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi-
Briz^ainice
mi telovadno orodie io aftomobile
kupujte samo pri
R. A. Snekol, Zosreb
katera tvrdka se zdaj  glasi:                        2093
Sredifttna prodafa ogalegasalli brizfaloic la p#lrebft6iB telovadn. orod]a in aTtomobil^T d. s, o. J. Prafa-Smiek#¥ B. A. SmekaL            ¥. L Stratile*.            V. E. SmkaL
Opozarjamo
da v zadnjem času razpoŠiljajo različne nemške tvrdke po svojem za-stopniku v Zagrebu na gasi Ina družtva mmašškB C—ih# in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko.
Antoa PreskGr
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
pri porota svojo
veliko zalogo gotovih oblele ? gospode in dećke, jopic in plaščev za gospe, nepne-močljivili havelakow itd. itrf.
Obleke po  ni eri   se po  najnovejših   V20f
rih   in   nainifiih   rpnah    irvr^niein.
Vsak dan svež 1
h                                      wm
m
ledez&a kava
se dobi                   I
V  Sl3SCIC3Pni    I
J. ZALAZNIH
Stari trS št. 21. 1
(J. Čadež
v Ljubljani
Mestni trg U. 14
noleg Urbančeve manof. trgovioe priporoča
slamnike
čepiće, razno ibojIo perilo, kravate. ovralnUie itd. iti.
Blago imam solidno,  cene zmeme. Postrežem točno.
LHIKUSCH
Ljubljana, Mestal trg 15
I          priporoča svojo veliko Izber
I  Popravila se izvrSujejo točno in solidno.
Ir;^, Toplice 19 Dtaiita.
[>olenjskih  železnic  postaja Straža-Toplice. Gorki  vrelec 38° C, Cez 30.000 hektolitrov radioakt termalne vode   vsak   dan,  veliki   basini,  posebne   kopeli,  mabovne   kopell,
elektroterapija, masaža, konfortro opremljene sobe, izborna rcstavracija.
Zdravi se: raraiUieii,  protln,   nenralglle (ischlis),   nenrastenlia,  histerija,
tonsko iNileznt itd. Prospekte razpošilja topliško ravnateljstvo.
Sesija •*! 1. maja do 1. oktobra.                            1480
:
Biti-
uvljui L 1842.
: Torama uljnih barv, ia in fimeza
—t> ^ ^ rt m i
I    Telefon tte?ilka 1     154.
BRATA
EBERL
DtoHa.liAiraria.MDa'
1
Proda jalricaa
i Miklošičeva   ulica  št. 6. j         aasproti hotela „Unioi*".
Liiiana
in poništim pleskaria:.
Delavnicai        t
Igriška ulica štev. 6.    3 Električna sila.                i
St&dLUnifcA, fxečJL+,   ]


| *Do bcujni nastavi se usoftemu naznanJLjo!*
\Sf£iantptt touavnal
I SteriilnLhjoro inpeči^ozlUels "
liaH in nieneiša pot V AlllCtillO
z modernimi velikim! brzoparniki iz
Lizane čez flntwenjen v Hew-York
13                        ie proga
Red Star Line deča zvezda
Na naših   pamikfh   Finland,   Kroontand, Vaderland, Zeeland, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom ]e snažnost, izborna hrana, vijudna postrežba in spalnice po novem urejene kajite za 2, 4in 6oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ijubljane vsak torek popoltae.
Naši parniki vozijo tuđi na mesec po večkrat 6ez Sanado v SeTerno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi Yort
Pojasnila daje vladao potrjen  zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica ».1,1,, stev. 35,
od južnega kolodvora na desno poleg prođilnice«
Anvepsa ^
thcVera
American Shoe
%a gospode in dame
SO dofpeli
iz   Amerike.

Sdina prodaja    % Hvijatnica
Ljubljana Se/enburgova ulica jft. 4.'
BnllikUis^^
V9VMM fliBM^^^ ^r^m^m^^m
132. 5tev.
»SiUVfcNSM iMAlŽUiD*. dne 13. junija 1914.
Stran 15.
Ali ste  oženjeni?
Potem zahtevajte m&W Uzorce 3 za 1 K, 6 ta. Kl K8Ohp 12raK, 34z ■Hustrovan   cenovnik i, IzdravniSkimi    nasveto [gratis in franko (zaprto) ffo bv   —  L   Šlager ; fclfiOTltaa    mam. faktora,    Ihaaf PI VlesiBf «rttr. i P.
Stalni               2200
brolevni afienti
imožni nemščine m sprefnofo ali pa nastavi/o s stalno plačo za prođajanje duvo-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brao, leugaste Mr. 20.
Nadležne Koclne
na obrazu ali na rokah odstrani  v 5 minutah
|Dp. A. Rixa 2121
ođstran]2vaiec Kotio.
Zaj. neškodljivo,   gotov  | uspeh.    Pusica   za 4 K zadostuje. RazpoŠiljanje strogo diskretno.   I
Kos. dr. I. Rit laboratorij. Bnaj IX., Bsrsgtsse 17 L
Zaloga v Ljubljani: Lekarna »pri zlatem   I iHenu"    drocreriii   A.   Kane  in  . Artriia"    I
Posojila.
Brez porokovl           Brez porokovl
Brez poprejšnjlh strošfcov
častnikom, uradnikom, učiteljem, poduradni-
kora in penzionistom na mesečne obroke z
obrestmi K 6.16 za vsakih 1000 K
Posojila
vsakemu proti porokom. Priskrbljevanje polic tuđi brez zdravniške preiskave do 70. leta. Brezplačna pojasnila daje banana in zava-rcvalniška pisama krafcovskega vza[em-ne ga zavarovalcega dro&štva v Gradcu, Scfelessalattgasae 47. Hociiparterre. — VpraSanja v nemškem jeziku.     2220
■ im leSko posteljno perje
1 kg sivega očiščenega 2 K, boljše K 2-40, napoibelo K 3*60, belo K 4-80, prima mehke .-^~**.:'.,Td! K 6—,veleprima K720.Naj-Dofjfe VTste snežno belo perje K 9*60. — hlhdana nittolifl iz neprodirnega rdeče^a, uHSMK (WMc1|C modre^a, belega ali rme-nega posteljnega inleta. Prav dobro napol-nieno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10*—, K 12—, K 15— in K I£—, 2 metra dolga, 140 cm Široka K 13-—, K 15-—, K 18-—, K 21-—. Zglavnlk 80 cm dolg, 58 cm širok K 3*—, K 3*50 in k 4—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4*50, K 5*50 in K 6*—. Nepovoljno se za-mettja ali denar nazaj. — Natančni ilustro-vani cenik gratis in franko.      3350
gnedflrt Sariisel. Lnbes II. 35, pri Plzajn h Uha, i
i^r   Siđro-Thymol-mazilo ij£
^g    A*t&h\e doškodba (rane), »eiaceljene^g W >^   rase ld opekline. Doz* K, — .80.         yt
/* Sidro-Liniment. Ss. \
> Kađomestilo za sidro-Pain-Expeller
>         eotećioe  ofajšujold mazilo sa prenlajenje,    i \           teuinatiaemj trg&oj* po udib. itd.        š
^W      BteVtetiTca   K -.80, t.*3. 7.. — . ^^r
S.idro-Aiburninat železna-tinktura
2» ctalokrvnost Ja. bledica* Steklenica K tA4O.
Dcbt se »toro v t-saki apotekj ali pa        i v                            direktno t                             J
m, Oivfiicfcter-jevi apoteki ,fpH Matera ^fl ^V             !evuu, Praga I,              >«p
■>^^^EUzaliethstrasse 5. ^^A&
Uri raMio uroti
kašlj u i
I   hripavosti, kataru in zasle«   I
i   zenju, krćnemu inoslovske-   1
-.       mu kaplju, nego slastne        I
"   Kaiserjeve!
prsne karamele I
s „tremi jelkami"t         I
riirilnot. povenenih I lili III izpričeval od I IIIIJlJ z^ravnikov in      I
jamcu je gotov ospeh. Izredno prijetni I
in slastni bonbonL        1562 I
Za¥ltek  20  in  40 vln., Akatlfa  I
50 v.  Prodafa \ih  r I4ubl\unii   I
Ubald pL. Tmkoczy, lekarna. Rita. Suimk, !e-   I
kanuu   Dr. G- Piccolf,  lekarna.    Dežcliu !e-   ■
kama- Mr. Ph. And. Bohinc, lekarnt pri kronL    ■
Mr. Ph. Jos. čizmar, lekarna. AnL Kane, dro-   I
feri ja. B. Cvanćara, droferija „Ađrija".        ■
Daniel Pire, lekarna Jđrija. J. Ber|rmann, !«•   I
kiru,   Novo mesto.  C Andrijandc,   lekarna,    ■
Novo mesto. Jul Hut, lekarna pri Mar. R Vi*    ■
pava. Mi an Wacha, lekarna, Metlika. A. Ro   ■
blek,   lekarna,   Radovljica.    Hinko   Brfilf.    ie-   ■
kama, Litija.   Karei ^avnik, lekarna ori .Sv    ■
Trojici", Kranj. Fr.Eaccarcich, lek,  Pottojna.   ■
Jot. Moćnik,   lektrna, Kantnik.    E. Bardych,    I
lekarna ▼ Šk. Loki. Mg. Ph. B. Lavicka, lekarna,    ■
Tržić.   Ph. Mr. E. Koželj.   lektrna.   Jesenke.   H
V. Arko, trgovce, Senožeće. Jos. Rudolf, drog.    ■
Litija. J. Kanduiar. trj? Men?«4. Jos. Ancfk. Ie-    ■
kama t Ribuci. J R. Hoievar, let.  na Vrhniki    B
_______________________________H
VHalt« siv spomln a    sliko In ime    s
ciiaretiega papirja ii sfrolnic
inu
kro s ponaredbaml bočojo konsumonte s       zavajatL       &
I Zobozdravniški in zebotehnični atelije I
= v hotelu pri „JKali&i" nasproti glavne pošte .===
se   priporoča   p.  n. občinst^n za   vsa zobozdravniška   in zobott hnična dela.   Zobotehničn! laboratorij vodi gospod LeOpOld Wel8Sv  ki je izvrSe?al ^ ikozi 9 let   svoj poklič   v   tuA ni   in   bil   pozneje   4   leta   nastavljen   pri   tvrdki O. Seydl kot prvi asistent  in teh (ik. — Atelije odgovarja najmi dernejšim zahtevam higijene  in   je  opremljen   z najnovejšimi  iznajdbami r. t   polju  zobotehnike.   Vsakoja] o zdravljenje zob, vrši se brez bolečltl.               I
Cenc zmeme, za rcvaejše tu   primerc« popust.     2174      ii rdinacijske ure o9 8. zjulraj )o 6. ure zvecer.
Ljubljana, hotel pri „Muliću", nasproti slovne pošte. I
■■■■PKMraaHBHBHnaK^RHiift^HiajMPr Ifli^iVMimivmHBnHB^Hi^HiBiiiiiaaii *^——^^——^—^^---------------------                         ____I
Deoar taftof U10
iz lastnega za trgovce, obrtnike, tvomiČarje itd., za vi§je uradnike, častnike in privatne uradnike, strogo diskretno. Majhna vračita. Kornere, pisama Sanđor Wlener (protfirma) Poiun (Pressbnrg.)          1873 <
Smreko¥lh In borovib
se kupi vsaka količina franko
vsak kolodvor.   Ponudbe pod
„modi 2107" na upravništvo
„Slovenskega Naroda41.
r   ......                   _                       ____                                                                     _____^__                                                                         ^^^^^^
Ii3P^DUF De¥iB-8ackaiL Mi: Osnaj BI, Am Mmi\ 21
Dunai 1013: xlaU kolajna. Eomo-tov 1913 a zlata kolaima • posebnim up-^pn'fm tn srebrno dr*. ftarlio.
Originalna konstrukcija Wolf 10-800 k. s. 3249
J/ajizdatnejša poraba sile za vse obrti.
Moibl in tonske, ki so pri
boleznih   sečne  cevi
(iztok svež in zastaran) brezuspešno po-
skušali vse mogoče, naj takoj zahtevajo
brezpla&iega pojasnila o popolnoma ne-
škodljivem,    povsod    lahko    izvršljivem
zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega
natiska- Ozdravljenje v okoll  10 dneh.
Cena   jako  zmerna*   Ob   neuspešnostl
znesek nazaj.              4564
Dr. međ. H. Seemann, Sommerfeld 83.
(Bez. Frankfurt - Oder.)
I  Potrebna zdravila posije ob naročlhd du-najska ali budimpeštanska razpošiljalnlca, v izogib vsem carinskim neprillkam.
Že od 1« 1863 sljajno  pp«lzkuieno
Bergerievo medicinsko
kotranovo milo
tvrdke G. HELL ft COMP.
ti ga pHporočajo odlični cdravnikl, ikoro ▼ vaeh evropfilnb driavab s odličnim  ospebom  uporabi ja   proti
vsake vrste  izpuščajem
zlasd proti krcničnim in lusHnMstiin liSajem in parwitarn:m
izpn^čalem, luskinam   na   glavi in, T bradi,   ima   v tebi 4O
odstotkAv  letsega  kotrana in  te razlikuje blitveno od
vseh drugih kotranovih uail, ki se nahajaj« v trgovini.
I       Pri   trćovratnih kožnih   boleznih   rabite  jako  oapdfatt Bergerjevo   kotranovo - žvepleno   milo, Kot bUije koftnuoTO milo  za ženske in otroke:
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo.
Dalj« brez kotrana jako slovito;
Bergerjevo boraksovo  mflo
a sicer proti ogroszn,   ogorenfn,   pegam, moxoIJ«V  10 Orngtm  zMprlllkam kote.
Cena komadn vsake vrste z navodiloni
o nporabl 70 vinaiiev. Koro: Bergerjeifo tekoće kotranovo   mito
j« irrrstneja nčinka pri kožnih fbolemih kt-4
skinam na glavi   In v bradi  Icakor radi kot 9
*red»tro za. nsi las.  Steklenica 1 K 50 vin 9
Zah tevajre po 1 ckarnah in radevnih trgovinahp
:zklju£no  Bergsrjeva   hotranova   mila   in
pazite na polrg srojeio varstveno znatikn *
in sa poleg«;tojciJ ilrmin podpia        ^^^^» j^L^   ^p
6. HeU k Co. na vsaki etiketi.     §^H£Z^m^mm^
(Odlikovan i časeno diplomo na ^^                   ^^^^3r
DTin-;u    l^S.^    in  X liat«    ***•   •                  m^^^mm^^
ttnjo na avUml rautarl v Parim tote 1900.
Tvornica:
G. Se!! & Coibp. Opava in taj L, OelfiTStolferstr. tl/13.
V Ljubljani se dobiva v lekaroih: Milana Lenstka dedlći, Ph. Mr. Josip Ćiimar,  J. Marr,  0. PlccoU,  Ubald pt Tmk6cxy in ▼ vseb drugih lekain&h na Kramjskei?
Za ohranitev
\jimm želodcn
I za podpiranje in nravnavo prebave za od-stranitev škodljivega zagatenja, kate-rega posledicaso mnoge bolezni, vedno učinknje jako dobrodejno
dr. Rose babaD za lelotec
Znane posledice nezmernosti, napadne diete, prehlajenja in telesna zaprtja n. pr. vzpehavanje, goreSca, napenjanje, tvoritev kisline, čut polnosti in krine bolečine se omiljujejo in odstranijo in tako zabrani razvitek težkih in dol-gotrajnih bolezni.
Svarilo! "Vi Vsi deli emb&ltže nosi- , jo zak. vpisano zoamko. Nikjcr si ne dajte tsi-liti  nadomestil.                ^ZZZJ^ <■    j
dsiviaa »smJI«»0am        I
A raiGMFB c,inkr.dTonii dobiTiteUile. I D. rimUlM, karat pri „Čraemortn% Praga 1 Mala strana, št 203. ogel NerndoTe ulice   I
I   Itf" Pt Hiti n ni|tH|i mk ta. ^H|   I
Vćlika steklenica 2 K. — Mala steklenica 1 K. — Po poSti ako poSljett   I naprej 1 K 50 vin. dobite eno malo   I steklenico, za 2 K 80 vin. eno veliko,   I za 4 K 70 h dve veliki steklenici, za   I 8 K štlri velike steklenice, za 22 K   I pa 14 velikih steklenic franko. Za-   I loga v lekarnah Avstro-Ogrske.       I

5a---------                                                                                                 ------------------------------            1
I""   Zidno steklo   -*ti
■   gladko    in  ripljano,   skoro   bele   barve,  4—R   mm    deHelo    z»    strcsska okna   v     I
1   dr'avtJicab, 6—7, 8 in 10 mm deb«lo sa gOTrijo svctlobo vseh rrat,  15—30 mm     I
I   debelo za konstrukcije podov.    Po^zod   najbolje pre:skcSeno in nedosežno proti     I
1                                                                             vtrenja.                                                               I
i Olifl gil!2Di ju o?!3 prebili izmeDjajen sleftlsni slavžoi kameni
B                                                                                  I
I   — oblastveno varovani — sa   okna, stene, kritje obokov verand, zimskih tttov,     I
i    kioskov,    predstreSrc,   kopaliSč,    bolnic,   tvornic   Ircu,    ledenice,    vrelne    kleti,     I
I   kleti  za    polnjenje ,    klavnice ,    kolodvorska    poslopja,    lokomotivne    remise,     I
I                                                     tvomiške naprave i. t. d.                                                 1
I   Sfeklenf streinlk, gledek In raresan, vaeh oblik.   Tlakova« ploiče s vio-    I
1   teno ilco ali brei   n|e,   različitih   vzorccv   in vel^kcsti   1b   debeiosil od    I
'   13—40 mm. — Sorovo steklo,  glećko  ia  r!pl)ano.  —  Skodello«  sa loto-    I
\   grale----Slgnaln« ploiče sa lsltznic«. — Varstretia »tekla pri aapravab    I
) "a Topon banje. — Staklene irkt u sapime table in rekl. ftrke wfh vrst    !
a_____                                                                         i

P       P .••.:■ P
Kjmanjc-ćevlji so mprakosljln kakovosli |
LJDBLJANA. \mi M tuli šllt. L
23621
Stran 167
.SLOVENSKI NAROD-, dne 13. junija 1914.
—-^^___________________._________
132. Stev.
Irardd umnik
samostojeći ddavee, a« nrt|at talrej proti dobrcma plačilu pri rr. P. Kal««.
Hahlluu, Stari tri t.             2251
IZamoške in ženske. I
I Brex vHrizgavanla
I v nekaj malo đneh ćelo najbolj I I zanemarjcne toke fcolttai 9%tnm I I                   e«fl ozdravi
Ursin - Tecton.
I 1 škatlja s 100 kroglicami  K 5---. I
I Za popolno oitravljenfe udt-1 I štafeta   1   skatlfL     Izdelovalec: I Thm Vrste CneaUcal Ca., London. I
I        Naro ča se v glavni zalogi:         I
S. LEDEREH, lekarnar, I Budimpešta IV. Mnseomriog 21. I
^^^^^^^^^^^a^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^aaaaaaaaaja«
I Sprtjcm savamvsftj* ni»a1h»aa &*»
I   11 _ ,^ 1 _       ^^^^      ^&^fcaa^BiaBBLa^aaaaariaiai^ataaaaa^     |aAaMaWaW^
I Ijtflja pO VmjnMMmfWiWnmJKM aaaaHaa*
Icijah pod tako ugođaja* pogaji, ko I       f^fM droga asvaiovalaica.
IZtastl Je ifoina savarovaaft aa Idofivetia ia mrt x aumjiaJoOmt se 112                   vplačili.
BaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaasHBaaa^^^^^M ^^^^^^^^^^^^^^^^^^■^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaBaaaai
MSlrAVIJA^
.». - .v   tiaUataa  sataravalaa  buka v  Pt-agl.   .••  -  .-. ■»■ara* *m*M m •#,yaa-Ta«-ta — Hplaaa— adahadaiaa te kapMalif« B UM**-**t-23
N ftttMti *«fa fzajesBsB zamavalaici laie Mm* r fteskozi slOTaisko-nirodao ■pravo.
'^'BivB^^BV^avavBBjBsaavssavBSBSi^BBisavjBHB^^4            «* ttal     a%4%aaaa%aaattaa'      aa^šaAsait             ■aaaaaaBBHaa^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H
ssr Gante afflimi i liaHai SSaJttsju f foiirti iliti fln. 12. ^«
BaaaaaaaaaaaaavssBBBssaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaM
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^aaaaaaaaaa«aaWB
Zavaruje poslopja in premfćnlne proti I požarnim Skođam po najnižjih cenah. I Škode cenjuje takoj in najkulantneje. I Uživa najboljši slovea. koder posluje. I
Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja I proti vlomski tatvini pod zelo ugod- ( nimi no^oiu    - Zahtevajte prospekte? I
■^■^^^^■^^■^■^^^^^^^^■m^HBHBBHI
:; HENRIK :: T . A m\^^TT^ MANNHEIM I
NMKi:taiillU,Uiin|.9.
LOKOMOBILE
Z VENTILNIM KRMILOM ,SISTEM LENTZ*
ZA VROCO PARO NAJBOLJ PRIPRAVEN OBRATNI STROJ PREPROSTA STREŽBA. — DEL A  DO   1000 HP.
NAJVEČJA ŠTEDLJIVOST.                                         NAJVEĆJA ŠTEDLJIVOST.
LETNEGA    IZDELKA    CEZ   2000   LOKOMOBIL.             g
OBISK INŽENIRJA IN PONUDBA BREZPLACNO.             I
3

} Franc Furlan j
l                    nasleđnik Faschingove vdove                    \
\ kljnčavničarstvo j zaloga štedilnikov ;
f                  senahaja:            172 \
I ^mbrožev trg štcv. 9. ]
».pouši^na^o,™.  Ceno   pOSteljno   perje!
1 ke. sive^a, Hobre^a, pulienejra 2 K; boljšeea 2*40 K; Drima polbeleea 2*8^ K; bcletra 4 K; bclesja oubasteea 5*10 K; kj? vclefincpa snefnobcleea. oulicne^a, 6'4o K, 8 K; kcr r»nha. Givega 6K,7K, belega, nnega 20 K; n^Jfineiši prsni puh 12 K. Narttila rt ?» k^ nafiret tr&ak«
76fltnollD7!0 flflftellD   iz   eostoaiteor« rdočesra,   mo-
tsUlUVlJ(:!^ PUM^IJC    dre^a.   heleea    ali    ruro^neea
nankinga,   pernica 180 om do I ga,  120  cm Široka, z dvema .glavnicama, 80 cm dlgf, 60   I
cm   šir.,   polnjena z novim, sivim,  prav stanoritnim   puhastic peri em  16  K;   napol   I
^   pnh  20 K; puh S4 K; posamezne pernice 10 K,   11 K,   l4 K,   16  K,  i^lavnice  3 Kt   1
^•50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K,  z^lav-   P
\;ca, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, "5 K 20, 5 K 70,  spodnja pernica iz močne^  I
čr:3stega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po oovzetju   1
od  12 K naprej franko.   Lahko  se franko tamenia za neofraiajois se vrne denar    -   |
Natarcni cenovniki   cr^Ltis in franko.       S Benlsch, De*en!c« št. 767, Češko.   E
475.000
kron, ozir. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki velike skupine
g originalnih  vređnostnih sreck 5
kojih i3 vsakoletnih žrebanj  se vrši dne
2\ in 15. jamiarja,           1. in 14. majnika,            1. septembra (dve),
L februarja,                     1. julija,                           14. septembra ter
1.  marca (dve)                 I. avgusta,                       2. novembra.
^^^^B ^^^S^ S^^fc^        ^^M^ak ^^^^^B ^^^^^A
^^^^b      alt         ^^^^Rt           ^^B    J^B ^^t   ^^M ^^B   ^^M
^^K^R^       ^^k^        ^&m&lr      t^^P     ■^J^JJr       ^^^^^r       ^^^^^^
kron, oz. fraakov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjše skupine
3 originalnih vrednostnih srečk 3
kojih 9 vsakoletnih ircbanj se vrši dne
2.  januarja,                    1. majnika,                     1. avgusta, 15. januarja,                     14. majnika,                   14. septembra,
1. februarja,                      1. julija,                            2. novembra.                I ______________.------------------------------------------------------------------
Kupnina  za   veliko   skupino   V5eh 5   srečk   se   plača v 60 mesech po 6 K, za manjšo skupino vseh treh srečk pa v 60 mesecih po 4 krone.
Vsaka irečka mora nsjmanl enkra! i ado ti!   Val dobitki so
izplačajo v gotovam denarjal
Vse srećke imaio trajno   vrednoat  deaarja In   igrafo po Isplatila kupnine fte dolgo vrsto let brez vsakega aadaljnega
vplaćevanja, tore] z as toni.
j   ^F"     Vsak cenj. naročnik zamore dobiti nagrade  in premije ter na ta   I i   9fip"      način kupnino zasenaročenih sreČk poliabno znižati ali sploh dobiti   1
i                   WW   iih zastonj.    ~&&
Q   Pojasnila   daje in  naročita   sprejema:    flla^ĐO   ZastOpatfO   BTOikOV-
d nega oddelka Čeftke lndntMlalne banko v Pragi, Llnblfana.
d                 Naslov za pisma: Srečkovno zastopstvo Ljubljana 1"        2199
904
sivaJni   stroji jBr^E^^   šivaine  stroje
so   neprekos- 1^%£kB^m   dobite    snmo
ljivf   v    traj-   ^£ct^BJ  v  naših   pro
no^ti in   vse- k   ijf^Mfa    dajalnah 7.
stransko upo- El^wBff§y    \M%* izvc-
SINGER Ko.
đ^ln. dmiba fiivalnlb  streiev.
Ljubljana,  Sv. Patra cesta &t. 4. Rrnnj, Glavni trg ite«. 113-Movo mesto, Glavni trg štev. 45. Kočevj«, Glavni trg itev. 79.
POZOR11
POZOR!
[vidi siloi
Viktor Baft
Šelenbnrgova iL 6. znien slame potte.
I   Sopki,   venci   s  trakovi   in  napisi  se I  izdelujejo po na|nlt|lli eenaa. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih su hi ti vencev.
Priporoča se z odličnim spoStovanjcm I Viktor Ba|t     I
Naslov za brzojari:                    I
Viktor Bajt, cvctlitui saloa, Ljabljana.  I
^Baaaaaaaaaaaaar        .^b^aar^       ^laaak             ^bbi                       aaa*      v^BEa^^^    BBB            ^^^Bf       ^vPaaV
4bbf                     a^Hr^^^^^^^^^jaaam      ^^B^^^^^^H    iBaa                          kaa£   ^a^^La^^^^^^^^^^^^aaaV
lierot
Pešta.
(PALMA'
Najboljše švicarske vezeninc.
A. SARC
I       lasL Jadvlga Saro
LiubliaĐa. Seleabargova ulica 5. ]
Najboljše platno v vseh širjavah.
Največja izbira namiznih garritur.
Perilo za dame in gospode po meri.
Mestna hranllnica llnbllanska
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.                               I
^Tstj"ve63sc  slovenska 33.rsL3^.il33uiosLl     I
Denarnega prometa koncem leta 1913 .•••••   K 700,000.000'—                                                                     I
Vlog.......*   •........    •   •    «i    43,500.000—                                                                     I
Rezervnega zaklada   .   <......••*.•    m      1,330.000*—                                                                     I
41/   0/                                                        I
I        /           brez odbitka.  Hranilnilnica je pnpllamo ▼ama in I
/2/0                                                              I
stoji pod kotrolo e. kr. aatabia vlada.                                                              I
Hranllnica posoja na zemljiiča In poalopja proti SV«% obrestim in najmanj */*'/» amortizacije   Za varčevanje ima vpeljane lične                               I
m       domaće hranllnlke.