t2AKŁEŁDO Trojni aleluja. Na veliko soboto se oglasi pri sv. maši najprej pri oltarju, potem na koru v velikem veselju trojni aMuja. Ravno tako zadoni ta trikratni radostni spev tudi pri »vstajenju« v soboto zvečer ali na Veliko noč zjutraj. Vsako leto poslušamo z novim veseljem to velikonočno pesem in se mi zdi, če katero, to pesem pojejo vedno tudi naša srca. Je pa v resnici tudi vzrok, da se veselijo naša srca, ko slišijo ta troj•ni aleluja — Hvalite Gospoda. Oznanjuje nam ta trojni aleluja: trojno zmago Kristusovo — a tudi trojno našo zmago. Nam oznanjuje aleluja zmago nad grehom. »Glejte Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta«, je pozdravil Janez Krstnik Kristusa, ko ga je zagledal prvič ob Jordanu. Da, to je bila velika Kristusova naloga: odvzeli svetu greh. Bil je veliki petek darovan na križu kakor jagnje, da nam je dobil odpuščanje grehov, da nam je zaslužil milost in moč, da se lahko odpovemo grehu in se dvignemo iz njega. Zato pa je prvo veliko darilo, ki nam ga je prinesel vstali Kristus v svojih prebodenih rokah, zakrament, ki uničuje greh na svetu, zato so bile prve besede, ki jih je vstali Zveličar govoril svojim apostolom, besede zoper greh: »Prejmite Sv. Duha! Katerim fooste grehe odpustili, so jim odpuščeni.« Da, s Kristusom vstalim, naj bi bili tudi mi tako srečni, da bi vstali iz svojih grehov. »Kakor je Kristus vstal od mrtvih, tako naj bi tudi mi hodili v novem življenju«, pravi sv. pismo. Moč zato nam prihaja iz vstalega Kristusa. Apostoli so bili veliki četrtek in petek kakor na tleh. Vsi so Jezusa zapustili, Peter ga je zatajil, a ob Kristusu vstalem so vstali tudi oni. Tako hoče biti Kristus vstajenje tudi nam. Če malo premisliš, kaj naredi greh v tvoji duši, kako te odtrga od Boga, kako ti zapre nebesa, kako te obsodi v večno pozabljenje; če malo pogledaš po sve tu, kaj napravi greh že tukaj, kako iztrga človeku iz srca mir in veselje, koliko družin napravi nesrečnih, koliko bridkega gorja povzroči, ali ni zmaga nad grebom velika zmaga, ali nimamo vzroka, da vsi hvaležni in veseli pojemo aleluja — hvalite Gospoda? Aleluja je zmagoslavni klic nad trpljenjem. Na veliki petek je bil Kristus pravi mož bolečin. Najrazličnejše trpljenje, ki je na svelu sploh mogo6e, se je zgrnilo z neizmerno težo nad njega. Bil je reven, zadnjo nit so mu vzeli. Bil je lačen in žejen. Bil je bolan, ni bilo na njem zdravega mesta. Zaničevan je bil. Kot največji hudodelec je visel na sramotnem križu, ljudstvo ga je zavrglo, apostoli so ga zapustili. žalosten je bil, da je govoril: »Moja duša je žalostna do smrti.« Zapuščenega se je čutil, da je tožil: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!« A na Veliko noč! Kako je poveličan, kako veselje mu preveva dušo, kako se njegove najgroznejše rane svetijo najbolj svetlol Ne, njega, božjega Sina, vse trpljenje ni moglo uničiti in streti za vedno, na njera, božjem Sinu, se je spremenilo vse trpljenje in vsa bridkost v poveličanje in srečo. Ko gledamo Kristusa, ki vstane iz svojega trpljenja in ponižanja tako poveličan in srečen, nam sv. pismo govori tako tolažilno: »Ako bodemo ž njim trpeli, bodemo ž njim tudi poveličani.« Za marsikaterega človeka je usoda tukaj na zem Iji — trpljenje. Ne bo rešen prej, dokler ne bo umrl na svojem križu, ki ga mora nositi leta in leta. A če mi nosimo po milosti božji v sebi nekaj od Kristusa, nckaj božjega, če mi trpimo s Kristusom vdani v voljo božjo, nam postaja vse trpIjenje in vsa bridkost neizmerno bogastvo, ki se bo spremenilo enkrat v neizmerno sreoo in radost. Da, četudi raoraš obhajati Veliko noč v žalosti in nesreči, lah ko tudi ti veselo poješ aleluja. Na Veliko noč lahko govoriš o svojemu trpljenju: »Ti kelih trpljenja im bridkosti, ti mi boš kelih sreče in veselja!« Aleluja je zmagoslavna pesem nad — smrtjo. Ko je Kristus živel, je izrekel velike besede: »Jaz sem vstajenje in življenje« in je zagotovil: »Pride ura, ko bodo vsi, ki spe po grobovih, slišali glas Sinu človekovega in bodo vstaLi.« Ko bi bil pa Kristus ostal v grotm, bi pač mi morali opustiti vsako upanje in si reči: »če je on, ki naj bi bil naše vstajenje in življenje, za vedno segnil in strohnel v grobu, bo pač to tudi naša usoda.« A sedaj, ko je vstal, vemo, da je res naše vstajenje in življenje, vemo, da se bo ogtasil njegov glas nad vsemi grobovi po svetu in bode priklical k novenra življenju vse. Zato pa je lahko zapisal sv. Pavel besede: »Bog je Gospoda obudil, on bo obudil tudi nas s svojo močjo. Morebiti imaš žalostno veliko noč. Ni še dolgo, kar si moral položiti katerega tvojih v grob. Morebiti že dotekajo t\'oja lastna leta, hočeš ali nočeš mo raš mislili na to, da postane grob kmalu tvoj ozek in temen dom. Velika noč je tudi za tebe praznik tolažbe. Njeri tretji aleluja velja tebi, da lahko kličeš: »Smrt, kje je tvoje žrelo? Smrt, kje je tvoja zmaga? Hvala Bogu, ki nam je dal tako zmago po Kristusu Jezusu!« To je trojni aleluja trojne zmage, zmage nad grehom, nad trpljenjem, nad smrt jo. Zmaga nad grehom je na prvem mestu. Ali veš, zakaj? Brez te zmage ni zmage nad trpljenjem, ni zmage nad smrtjo. Brez te prve zmage je brez upanja trpljenje, je brez upanja in temna smrt. — Med svetovno vojno je po končanem hudem boju prišel k vojaškemu duhovniku mlad častnik, ki se je imel črez nekaj ur zopet vrniti v strelski jarek. Rekel je: »Prosim, ali bi lahko opravil sv. spoved? Tako ne bi šel rad več v bojno vrsto.« 1 a mladi človek je dobro čutil: s čisto estjo se drugače trpi, s čisto vestjo človek gleda drugače smrti v obraz. Obhajaj zato duhovno Veliko noč, vstani, potem bode trojni aleluja veselo pel tudi v tvoji duši. Papež obsodil Mussoliuijeva nasilstva. Sv, Oče je pred kratkim sprejel v avdijenco dunajskega nadškofa in kardinala dr. Piffla. Pri tej priliki je papež povdanil, kako ga boli krrvica, ki se je zgodila Nemcem na južnem Tirolskem, ker jim je italijanska vlada prepovedala verouk v materinem jeziku. Povedal je, da je sicer poskušal doseči, da se to ne toi izvajalo, pa je tudi z žalostjo pripomnil, da papež še tudi sedaj nima več pravic, kakor leta 1870. Ravno tako je obsodil Pij XI. pred nekaj dnevi nasilje, ki ga vrši sedajna italijanska vlada nad vestjo svojih podanikov, ker hoče vso odraščajočo mladino z dušami vred vpreči v fašistovski jarem in ne dajo pri vzgoji otrok starišem tistih pravic, ki jim gredo po naravmem in božjem zakonu. Misijonsko delo. Odkar je sedanji »misijonski« papež porval ves katoliški svet k gorečemu delu za misijone, lahko opazimo povsod živahno delo za to veliko zadevo Kristusove Cerkve. To vidiino prav posebno v dveh deželah, namreč v Nemčiji in v Zjedinjenih državah Sev. Amerike. Na Nemškem prirejajo vsako leto velika misijonska zborovanja, kjer se navdušujejo za raisijonsko delo in se posvetujejo, kako bi mogli za misijone kar največ storiti. V Wurztmrgu so ustanovili velik zdravniški zavod, v katerem se izobrazujejo zdravniki, zdravnice in strežniki, ki potem gredo v misijone. »DruStvo za razširjenje vere« v Severni Ameriki pa se odlikuje s tem, da bogato sk^bj za denarna sredstva, ki so potrebna za uspešno misijonsko delovanje. Lansko poslovno leto je nabralo to društvo okoli 85 milijonov dinarjev za misijonske potrebe. Če pomislimo, da ima Sev. Amerika nekaj nad 20 milijonov katoličanov in da je zelo "veliko teh delavcev, je to gotovo velika in posnemanja vredna požrtvovalnost. Evharistični kongres v Avstraliji. Na svetovni evharitični kongres v Sidney-ju se avstralski katoličani pripravljajo že več mesecev z veliko vnemo. Iz Zjedinjenih držav Severne Amerike se je priglasilo dosedaj že 5000 udeležencev. Tudi evropski narodi se hočejo tega zborovanja udeležiti v velikem številu. Tako se trudi posebno čehoslovaški konzul v Sidney, da bi bila udeležba iz Čehoslovaške kohkor mogoče obilna in častna. — Ob tem kongresu bodo slavili avstralski katoličani uspehe s\Tojega smotrenega in požrtvovalnega dela. Vseh skupaj jih je 900.000, torej ena petina vseh prebivalcev v Avstraliji. Kljub temu pa jim je angleška vlada nekaj časa odrekala najnavadnejše pravice. Tako posebno ni hotela priznati pravice javnosti njihovim zasebnitn šolam. Tudi še potem, ko so katoličani sezidali krasno Marijino cerkev v Sidney-ju, ki je dosedaj največja stavba v Avstraliji, ni hotela angleška vlada računati ž njimi. Nazadnje so si katoličani s pomočjo delavcev, ki se v Avstraliji niso pustili vpreči v protiverski voz, izvojevali za svoje šole pravico javnosti. Sedaj so protikatoliški listi začeli pisati, da so katoliške zasebne šole za nič, da ne dosegajo predpisanih uspehov itd. Šlo je tako daleč, da je prišla nepristranska komisija iz Angleškega preiskovat katoliške šole v Avstraliji. A ta je morala ugotoviti, da katoliške šole še celo presegajo državne. Avstralski katoli^ani tudi največ izmed vseh drugih žrtvujejo za svoje šole in za dobrodelne ustanove. Tej veliki požrtvovalnosti hoče letos veliki evharistični kon gres izreči priznanje vsega katoliškega sveta.