mis
misli
(TIIOUGHTS) - Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urednik in upravnik (Editor and Manager) Fr. Metod Ogorevc. O.F.M.. Baraga llouse, 19 ABeckett Street. Kew. Vic. 3101 + Ureja (Production Editor) Katarina Mahnič + Računalniški prelom Draga Gelt + Naslov: MISLI. P.O.Box 197. Kevv. Vic. 3101 + Tel. (03)9853 7787 - Fax (03)9853 6176 -E-mail: misli@infoxchange.net.au + Naročnina za leto 1997 je 15 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije po ladijski pošti 25. letalsko 45 dolarjev + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Prispevkov brez podpisa ne objavljamo + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Vnašanje in priprava strani (Tvping and Lay-out): MISLI. 19 A'Beckett Street. Kevv. Vic 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Ptv. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunsvvick, Victoria 3056 - Tel. (03)9387 8488 - Fax (03)9380 2141
MAREC je mesec postnega časa in v Avstraliji tudi mesec jeseni, mesec obiranja sadov, kar smo želeli ponazoriti z okraski v reviji.
Letošnje leto je zadnje v času priprave na jubilejno leto 2000. Posvečeno je Bogu Očetu.
Posebno postni čas je čas vrnitve v Očetovo hišo. Post naj bi nam pomagal okrepiti duhovne moči na življenskem potovanju v nebeško domovino, v Očetovo hišo. Malo skrajšano pastirsko pismo slovenskih škofov za letošnji postni čas govori o tej temi ob razlagi molitve očenaša. Vabim k branju!
Tokrat prvič objavljamo molitvene namene za tekoči mesec, kijih predlaga bogoslužni koledar. Vabim, da se v duhu pridružite mnogim po vsem svetu, ki molijo po teh namenih. Velika je duhovna moč skupne molitve oziroma molitve po skupnih namenih.
O papeževem obisku smo v času tiskanja prejšnje revije izvedeli razveseljivo uradno novico, da bo sveti oče prišel v Slovenijo 19. septembra in proglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Podrobno lahko o tem preberete v rubriki Izpod Triglava.
Do velike noči nasvidenje!
Glasba iz Baragove knjižnice
NOVE KASETE	CENA	$12
ZORAN CILENŠEK - Špela
ALPSKI KVINTET - Na Brezjah že zvon zvoni
LOJZE SLAK - Popotnik 1
LOJZE SLAK - Popotnik 2
BIG BEN - Stara mama
LOJZE SLAK - Raj pod Triglavom
LOJZE SLAK - Stari spomini
SIMONA WEIS - Mati, največji uspehi
ZATE SLOVENIJA - različni izvajalci
SEM RIBENČAN URBAN
ANSAMBEL BRATOV AVSENIK - Otoček sredi jezera
HENČEK - Moje uspešnice
ZLATKO DOBRIČ - Sedem dolgih let
ANSAMBEL BRATOV AVSENIK - Vse življenje same želje
MELODIJE MORJA IN SONCA - Največji uspehi
MAGNET - Polnočni poljub in največji uspehi
BRATJE IZ OPLOTNICE - Pesem nikoli ne umre
ALPSKI KVINTET - Veselo po domače
ANSAMBEL LOJZETA SLAKA - Iz bogate glasbene skrinje
Gornje in druge kasete (poglejte v junijsko številko Misli) lahko naročite po pošti. Vse čeke z naročili prosimo napišite na Baraga Library. Prosimo, vključite poštnino.
Slika na naslovnici je delo melbournske umetnice ZORKE ČERNJAK in nosi naslov Jesen. Leto 1999 je namreč Mednarodno leto ostarelih, leto jeseni življenja. Zato vam bomo na fotografijah prek celega leta predstavljali portrete starejših ljudi vseh narodnosti in ras, saj je prav strpnost do različnosti ena največjih in najlepših prednosti življenja v Avstraliji.
m misli
človeške
Leto 48, št. 3 Marec 1999
Bog oče, vir življenja Pastirsko pismo slovenskih škofov
- stran 33 Slovo od naše sestre Eme
- stran 36 Tuje bil moj drugi dom
' s. Maksimilijana Kaučič
- stran 39 Naše pesnice: Draga Gelt
Nebesa	-	stran	40
Sv. Rafael Sydney -p.Valerijan	-stran 41
•zpod Triglava	- stran 44
Naše nabirke	- stran 46
Pismo o slovenščini VIII.
•	Mirko Mahnič - stran 47 Sveti Frančišek Asiški
- Marija Kmetova	- stran 48 Tonček iz Potoka
' P- Bazilij Valentin - stran 50 Sv Ciril in Metod Melbourne
- P-Metod	-	stran	52
Križem avstralske Slovenije
- stran 54
Sveta družina Adelaide
' P- Janez	-	stran	56
Tiho, tu smo v kleti
Dinko Bizjak	-	stran	57
Z vseh vetrov	-	stran	58
Znamke	.	stran	59
Kotiček mladih
Novi razred Slomškove šole
- Veronica Smrdel - stran 60 Križanka, fotografija - stran 62
Bog oče, vir življenja
Pastirsko pismo slovenskih škofov za post 1999
Leto 1999je tretje in zadnje leto v pripravi na veliki jubilej 2000. Posvečeno je Bogu Očetu. V tem letu naj bi se še močneje zavedali, da je naše življenje veliko romanje v Očetovo hišo in da nas na tej poti spremlja njegov Sin in naš brat Jezus Kristus, vse pa druži v eno Sveti Duh.
Vsak dan molimo Gospodovo molitev očenaš. Prav ob tej molitvi, ki je kratek povzetek celotnega evangelija, bomo tudi začutili, kakšne so naše odgovornosti, da bi ljudje iz našega pričevanja laže spoznali, da je Bog v resnici naš Oče, mi pa bratje in sestre med seboj.
Gospodovo molitev začnemo z vzklikom »Oče naš, ki si v nebesih.«
Boga kličemo 'Oče ’, ker nam ga je razodel njegov Sin, ki je postal človek, in ker nam ga daje spoznati njegov Duh. Tu je temelj našega dostojanst\’a Božjih otrok. Bog ni oddaljeno bitje, ki s hladnim razumom vse ureja, ampak je Oče, ki nas ima rad in skrbi za nas.
Vera v nebeškega Očeta je temelj našega krščanskega upanja in zaupanja v življenje. To danes močno potrebujemo, saj se v naše okolje pogosto useda megla črnogledosti in strahu pred prihodnostjo. Tudi zato je vedno manj otrok. Namesto da bi se veselili življenja Jn se nanj odgovorno pripravljali, se mnogi mladi predajajo raznim
odvisnostim. Vse to kaže, da smo izgubili pravi odnos do življenja, da ga ne sprejemamo kot dar in obljubo, ki se odpira v neskončnost. Odtod tudi pogostna zamorjenost in nemalokrat celo obup.
Vzroki so različni. Eden glavnih je nedvomno v naši šibki veri v Boga, ki je »življenje ljubeči Gospod«. Tudi naš pogled je preveč uprt le v to minljivo življenje. Če bi bilo s smrtjo vsega konec, bi res ne imeli pravih razlogov za veselje in pogum. Toda kristjani verujemo, da nas ob koncu tega življenja čaka Oče. Še več. On nas spremlja tudi v tem življenju. Kar storimo dobrega, ni zaman, saj je življenje močnejše od smrti in Božja ljubezen močnejša od zla v svetu.
Škofje se še posebej obračamo na vas starše, ki ste po zakramentu svetega zakona posvečeni za sodelovanje z Očetom, »po katerem se imenuje vsakršno očetovstvo v nebesih in na zemlji«. Hvaležni smo vsem staršem, ki se ne bojite sprejeti v svoje družine več otrok. Če bo v vas še naprej močna vera v Boga Očeta, bodo vaši otroci in drugi mladi videli, da kljub vsem življenjskim težavam ostajate trdno zasidrani v Bogu in iz te vere črpate veselje in pogum.
Po vašem očetovstvu in materinstvu želi nebeški Oče tudi v Cerkvi na Slovenskem in v naši družbi deliti bogastvo svojega življenja in veselja. Vaša vera v Boga Očeta je in bo najmočnejša protiutež kulturi smrti, ki nas ogroža.
Vera v nebeškega Očeta nas povezuje v veliko družino Božjih otrok. Zato
C	\
Hvaljen Gospod, nebeški Oče.
V	svojem neskončnem usmiljenju si se zavzel za uboge ljudi in nam poslal Jezusa, svojega Sina, rojenega iz žene.
On je naš rešitelj in prijatelj, naš brat in odrešenik.
Zahvaljujemo se ti, dobri Oče, za dar jubileja.
Naj postane to leto za vse nas leto tvoje milosti in vrnitve v Očetovo hišo,
kjer čakaš na nas, svoje izgubljene sinove, da bi nas poln ljubezni in odpuščanja objel, oblekel v praznična oblačila ter povabil k svoji mizi.
Tebi, Oče, čast in slava vekomaj!
Usmiljeni Oče,
sveto leto je čas odpiranja,
dialoga in srečevanja z vsemi,
ki verujejo v Kristusa,
in z verniki drugih religij:
v svoji neizmerni ljubezni
bodi usmiljen z nami vsemi!
Tebi, Oče, čast in slava vekomaj/
Bog, vsemogočni Oče, naj tvoji sinovi in hčere spoznamo, da nas na poti k tebi, poslednjemu cilju vsakega človeka,
spremlja dobrotljiva žena: Marija, izvirna podoba čiste ljubezni, ki si jo vnaprej izbral za Kristusovo Mater in Mater Cerkve.
Tebi, Oče, čast in slava vekomaj!
Tebi, Očetu iivljenja,
Začetku brez začetka, neizmerni Dobroti in večni luči, s Sinom in Svetim Duhom čast in slava, hvala in zahvala vekomaj.
Rmen.
Papež Janez Pavel II., Molitev k Bogu Očetu, v tretjem letu priprave na veliki jubilej 2000
molimo Oče »naš«. Vse prošnje v tej molih’i so v množini. Naša molitev in naša vera v nebeškega Očeta nikogar ne izključujeta. Bog je Oče vseh ljudi. Ljudje smo med seboj bratje in sestre, ne pa tekmeci. To nam nalaga, da skupaj z vsemi ljudmi dobre volje presegamo razdeljenosti in nesoglasja.
Zaradi vere v Boga, Očeta vseh ljudi, smo člani Cerk\’e dolžni prizadevati si za socialno pravičnost. Nikakor se ne moremo strinjati z liberalističnim kapitalizmom, ki mu je mar le dobiček za vsako ceno. Vera v skupnega Očeta nam nalaga dolžnost najširše družbene solidarnosti.
Ko molimo: »Posvečeno bodi tvoje ime,« prosimo, da bi bilo Božje ime posvečeno v nas, ki smo v njem - pa tudi v drugih, ki jih Božja milost še čaka. Gospodovo ime je sveto, zato ga človek spoštuje in ga izgovarja le, ko ga poveličuje, hvali in slavi.
Kdor preklinja Boga, ne spoštuje ne sebe ne drugih. Vsi smo dolžni spoštovati ne samo obrede in znamenja drugih veroizpovedi, temveč tudi dobro ime vsakega človeka in njegovo čast. Bog je Oče vseh ljudi.
Prvi del molitve očenaš sklenemo s prošnjama: »Pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.« Božje kraljestvo in Božja volja se uresničujeta v naših besedah in dejanjih. Le tako je Bog Oče pristno navzoč v našem življenju.
Bratje in sestre, v redni družinski in osebni molitvi ter z branjem in premišljevanjem Svetega pisma odkrivajmo Božjo voljo. Bog želi predvsem našo srečo in naše odrešenje.
Pri nedeljski maši prejemajmo duhovno hrano, da bomo zmogli z Božjo pomočjo ostati zvesti in izpolnjevati tudi težke odgovornosti.
Božja volja ne zadeva samo našega zasebnega ali domačega družinskega življenja, marveč tudi naše delo na gospodarskem, kulturnem, družbenem in političnem področju.
Zelo nam je blizu prošnja: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh.« Pri tem morda mislimo le na tvarne dobrine, ki jih potrebujemo za življenje. Pozabljamo pa, da »te očenaševe prošnje ni mogoče ločevati od prilik o ubogem Lazarju in o poslednji sodbi«. Kdor moli to prošnjo v resnici, se bo nujno zavedal, da Bog Oče želi tudi po njem deliti materialne in duhovne dobr ine. Toliko bolj, če je mnogo ljudi ostalo brez dela zaradi krivičnega lastninjenja in korupcije.
Cerkev se je vedno zavedala, da je dobrodelnost poleg oznanjevanja in bogoslužja njena bistvena naloga. V pripravi na vseslovensko sinodo bomo veliko pozornosti namenili prav služenju ubogim. V resnici ni dovolj, da kristjan zgolj pozna krščanski nauk in se udeležuje bogoslužja. Poklican je, da svojo vero tudi udejanji. To pa odseva najprej v njegovi odprtosti za stisko v okolici.
Škojje zelo želimo, da bi v pripravi na veliki jubilej 2000 vsaka župnija ustanovila Karitas. V bližnji prihodnosti bo tudi vedno več ostarelih potrebovalo ljubečo in pozorno oskrbo. Tako kot kristjan ne more iskreno
klicati Boga za Očeta, če se ukvarja le s svojimi potrebami, tako tudi župnija ne more pristno oznanjati evangelija in obhajati Bogu ljubega bogoslužja, ce hkrati v ljubezni in skrbi za človeka ne razodeva tudi svojega materinskega obraza.
Mladi in starejši! Če je le mogoče, velikodušno darujte vsak teden vsaj nekaj ur prostovoljnega dela svojim bližnjim, zlasti prizadetim, ubogim in osamljenim. Bodite odprti tudi za duhovno dobrodelnost. Potrebujejo vas -osvojenci, otroci iz razbitih družin, zakonci, katerih zakoni se krhajo, mladi brez prave vzgoje, ljudje brez življenjskega smisla, ki se umikajo v črnogledo brezbrižnost. Tega duhovnega uboštva je v naši družbi vedno več.
Zahvaljujemo se vsem tistim učiteljem in vzgojiteljem, ki kljub včasih neugodnim razmerajm mlade ne le izobražujete, ampak jih s svojim zgledom ,n besedo tudi vzgajate v odgovorne, poštene in nesebične ljudi. Tudi po vas nebeški Oče deli duhovni kruh mladim, ki ga najbolj potrebujejo.
Ustaviti se želimo še pri eni prošnji iz očenaša, ki čudovito razkriva Očetovo usmiljenje in ljubezen: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.« V tej prošnji se vračamo k Očetu kakor izgubljeni otroci ln mu priznavamo svojo bedo. Toda v prošnji je tudi beseda »kakor«. Očetovemu odpuščanju se lahko odpremo le, če iz srca odpustimo bratom in sestram. »Ni v naši moči, da ne bi več čutili žalitve in bi nanjo pozabili; toda srce, ki se preda Svetemu Duhu, rano preobrazi v sočutje in očisti spomin s 'em, da žalitev preoblikuje v priprošnjo.« (Katekizem katoliške cerkve.) Moč .Pioezni se nikjer ne pokaže tako izrazito kakor prav v odpuščanju in spravi.
eto Boga Očeta, Boga ljubezni in odpuščanja, nas spodbuja k odpuščanju ln delu za spravo.
Leto Boga Očeta je tudi »primeren okvir za ponovno odkritje in zavzeto obhajanje zakramenta sprave v njegovem najglobljem pomenu«. Kristus nas v Očetovem imenu stalno kliče k spreobrnjenju. Sveti krst je glavni zakrament prvega in temeljnega spreobrnjenja. Toda Cerkev »je hkrati sveta in vedno P°l>ebna očiščevanja ter nikoli ne preneha s pokoro in prenavljanjem«. Zato nam je Kristus daroval zakrament pokore, da lahko v nas ozdravlja ranjeno krstno milost.
^ Tega zakramenta smo potrebni vsi: verniki, duhovniki in škofje, saj čutimo,
o	smo grešni in nepopolni ljudje. Radi bi poudarili, da je v našem času, ki Je otopel čut za greh, zakrament sprave še toliko bolj potreben vse naš Pozornosti.
Naj hujše, kar se lahko zgodi posamezniku ali družbi, je to, da izgubi svoj notranji kompas, svojo vest, zavest o tem, kaj je prav in kaj ni. Zato radi in ro pripravljeni prejemajmo ta zakrament, in to ne le za naivečje praznike, aniP»k pogosteje.
Na koncu Gospodove molitve prosimo nebeškega Očeta: »i\e vpelji nas v
14 nJav°> temveč reši nas hudega.« Prosimo ga, da bi bili osvobojeni vsakega anjega, preteklega in prihodnjega zla. » V tej zadnji prošnji Cerkev nosi ^ela vso s,‘sk° sveta.«
°jje in duhovniki za vas vsak dan molimo. Tudi vas prosimo, bratje in lahk' ^ ra<^' mo^,e za nas- Bodimo vsi povezani v molitvi, da se bomo oz zaupanjem in pogumom lotili nalog, ki so pred nami v tretjem c etju. Izročamo vas v Marijino varstvo in na vse kličemo Božji blagoslov.
Rembrandt Van Rijn (1606-1669): Vrnitev izgubljenega sina
Slovo od naše sestre Eme
+ Sestra Ema Pivk, Frančiškanka brezmadežnega spočetja
Po dolgi in težki bolezni je na prvi petek v februarju, 5.2.1999, mimo in vdano zaspala v Gospodu naša sestra Ema Pivk. Svoje zemeljsko popotovanje je zaključila med svojimi rojaki na peti celini, med katerimi je preživela največ let svojega redovniškega življenja.
Sestra Ema seje rodila 15. junija 1915 v Stari Gorici, ki danes spada pod Italijo. Njena mama Marija je bila doma iz Hotedrščice in je v Gorici službovala. Koje bila stara dva meseca in so zaradi bližajoče se fronte mnoge izseiili, med drugimi tudi njeno mamo, jo je vzela k sebi neka dobra družina. Z mamo sta se kasneje še večkrat selili. Osnovno šolo je obiskovala v Ihanu pri Domžalah. Tukaj je spoznala sestre Sv. Križa in v njeni otroški duši se je že takrat porodila želja, da bi tudi sama postala redovnica. Vendar je bila pot do tega cilja še dolga. Po osnovni šoli je našla nov dom pri starših sestre predstojnice v Šmarju pri Jelšah, kjer so imeli veliko kmetijo. Sprejeli sojo za svojo in kar kmalu seje navadila na vse kmečko delo. Tako je svoja mladostna leta dozorevanja preživela v tej družini. Nihče ni slutil, da je v njenem srcu dozoreval tudi duhovni poklic. Pri štiriindvajsetih letih se je odločila, da svoje življenje posveti Bogu kot redovnica. Domači so bili zelo presenečeni in kar težko so si predstavljali, kdo jo bo nadomestil pri kmečkem delu. A Božji klicje bil močnejši in z vso mladostno navdušenostjo je 1. 12. 1939 prišla k sestram v Slovensko Bistrico. Sprejela jo je m. Romana Toplak, kije bila takrat provincialka. Kdo bi si mislil, da bosta čez 27 let skupaj potovali na peto celino. Kot kandidatinja je bila nekaj časa v Slovenski Bistrici. Kmalu seje začela vojna in predstojniki sojo poslali v Ljubljano. Pomagala je v ljudski kuhinji na Celovški cesti, kasneje pa tudi v Kočevju. Skupaj s sestrami je preživljala težke in nevarne čase. Bili pa so tudi lepi trenutki, koje skupaj s petimi postulantkami 5. novembra 1942 obhajala slovesnost preobleke in bila sprejeta v noviciat. Vse je bilo zelo skromno, saj je bil zaradi vojnih razmer vsak košček kruha prava dragocenost. Sestra Ema je ostala v Ljubljani do konca vojne. Julija 1945 pa jo že srečamo v Čmečah pri Dravogradu. V tem kraju je bil v starem gradu banovinski poboljševalni zavod, kjer so
S. Ema in p. Bazilij v kuhinji Baragovega doma
sestre že pred vojno prevzele vzgojno poslanstvo za dekleta. Med vojno je bilo to delo prekinjeno. Sestre so zdaj skušale oživiti prejšnje poslanstvo. Sestra Ema je pomagala povsod, kjer je bilo potrebno, saj je bila vajena vsakega dela in je rada delala. Zato je tudi 7. novembra 1946 z vsem zaupanjem v Božjo pomoč v Slovenski Bistrici položila večne zaobljube. Tako se je za celo življenje odločila, da bo služila Bogu in ljudem. Ta njena odločitev paje bila kar kmalu na preizkušnji. Nova oblast je namreč kmalu pokazala svoje sovražno razpoloženje do vere in verskih ustanov. V letih 1948 in 1949 je nacionalizirala vse samostane in prepovedala vsako versko delovanje. Tretjega februarja 1948 so tudi sestram v Črnečah odvzeli samostan in so morale oditi iz kraja. Sestra Ema je kakor po čudežu lahko ostala v župnišču. Dela ji seveda ni manjkalo in znala je delati tako, da ni bila “nevarna” za ljudstvo. Poleg gospodinjskega delaje čez nekaj časa prevzela administrativna dela na žagi, v gostilni, pri čevljarju, stregla je bolnikom, delala na njivah itd. Vaščani sojo kmalu sprejeli za svojo in bili veseli njene navzočnosti in pomoči. Še danes se je radi in s hvaležnostjo spominjajo kot preproste in ljubeznive sestre, ki je bila pripravljena vsakomur z veseljem
Pomagati. Leta 1957 je prevzela novo službo gospodinje pri družini, kije ostala brez matere. V tem času je enkrat mesečno potovala prek meje na Koroško k duhovniku dr. Ferdinandu Koledniku, ker ni imel gospodinje. Bilje velik dobrotnik naših sester. V Črneče seje preselila tudi nJena mama, da je bila tako na starost deležna njene bližine in pomoči.
Nekega dne pa je s. Ema prejela posebno pismo od m. Romane. Spraševala jo je, če bi se bila pripravljena žrtvovati za slovenske izseljence v Avstraliji. Sestra Ema Je v tem spoznala Božjo voljo, potem ko je dobro vse premislila in molila za pravo odločitev. Tako se je januarja 1966 preselila k sestram v Ljubljano, kjer so potekale Priprave na odhod. Devetega marca 1966 seje skupaj z m- Romano in sestrami Silvestra, Hilarijo in Pavlo podala na dolgo pot proti peti celini. Tretjega aprila so z ladjo Marconi srečno priplule v melbournsko pristanišče, kjer so jih rojaki z veseljem in slovesno pričakali. V Slomškovem domuje sestra Ema prevzela vlogo kuharice 23 sestre in otroke otroškega vrtca. Proti koncu leta pa jo že srečamo v kuhinji Baragovega doma, kjer je potem dolga leta kakor skrbna mati skrbela za hrano in gostoljubje patrov, stanovalcev hostela ter mnogih drugih gostov, ki so prihajali na krajše ali daljše obiske Naše zemeljsko življenje je kakor popotovanje v +++
MAŠI DRAGI SESTRI EMI V SLOVO - Pred več k°t dvema desetletjema ste prišli med nas slovenske l-seljence. Skupaj z drugimi sestrami ste nas bodrili, razveseljevali, velikokrat brisali sohe zaradi žalostne duše in bolečine tujine. Polni delovne energije ste neu,rudno delili dobrote nesebičnosti kjer koli je bilo Potrebno. Našim fantom ste s svojo pomočjo in iskreno dobroto nadomeščali domače okolje in nudili materinsko oporo.
Mrzel veter vas je, tako kot vse naše sestre dobrotnice, °dpeljal prek oceanske luže nazaj v Slovenijo. Za vami Je ostala hladna praznina, tako v slovenskih verskih središčih kot naših srcih.
Draga
sestra Ema, prijetno so me osvežile novice o obiskih pri vas v vašem novem domu v Šiški, ki so jih ob vrnitvi iz Slovenije pripovedovali rojaki. Še posebej pa vala za vašo dobroto, ki ste jo izkazovala moji Angelique v času njenega bivanja v študentskem domu v °ožni dolini.
Helena Leber, Melbourne
Očetovo hišo in tudi sestra Ema seje bližala temu cilju. Prihajala je starost, bolezni so napredovale in tako sojo moči za opravljanje njenega dela počasi zapuščale. Sedemnajstega septembra 1992 seje zadnja od skupnosti sester iz Kewja vrnila v Slovenijo, v Ljubljano. Zdaj je postalo njeno delo vdano prenašanje križa bolezni in starosti. Na povabilo rojakov seje konec leta 1996 podala k njim na obisk. Kar kmalu je resneje zbolela, prestala težko operacijo in našla svoj zadnji dom v Domu matere Romane. Tukaj je bila deležna skrbne nege in pomoči vseh zaposlenih in tudi drugih, ki sojo radi obiskovali, predvsem p. Metoda in članic Društva svete Eme. Ko sem bila novembra 1998 pri njej na obisku, je kljub bolečinam delovala zelo mirno, predana v Božjo voljo in hvaležna za vse. Tako je tudi v zgodnjem jutru, 5. februarja 1999, mirno zaspala v Gospodu. Zdaj čaka vstajenja skupaj z m. Romano, p. Bazilijem in drugimi rojaki na slovenskem delu pokopališča v Melbournu.
Hvaležni smo Bogu za dar njenega življenja, predvsem za dar njenega posvečenega življenja. Sestra Ema ni dočakala slovesne razglasitve Slomška za blaženega, upamo pa, da se mu je v občestvu svetih že pridružila.
Vsem, ki ste jo spremljali v njeni težki bolezni in na njeni zadnji poti, iskren Bog povrni.
sestra Marija Kadiš
Sestra Ema pri božični maši I998s
Sestri Emi Pivk zadnji pozdrav
V Melbournu februarja leta 1999, po hudi bolezni je sestra Ema končala trpet.
V	Sloveniji redovnica postala, v Baragovem domu dolgo let kuhala.
Kuhala fantom emigrantom od vseh strani, razno hrano po predpisih je vsak dobil.
Odšla v rojstni kraj, bolna priša v Melbourne na ‘holiday\
Še huja bolezen jo je tu zadela, daje nazadnje na voziču obsedela.
Z bisago polno dobrih del...
Z veseljem jo bo Bog sprejel.
Sestra Ema - truma angelov je z muziko priletela, da bo Vašo družino v nebeški raj sprejela.
Za vas široka cesta pelje do Boga, polna rož je in zlata.
Tudi v Kilorju se mnogi pokojni veselijo, da sestro Emo v svojo čredo spet dobijo. Avstralska zemlja naj Vam mir in pokoj da, tu, kjer ste z veseljem ljudem pomagala.
Pogreb sestre Eme na keilorskem
pokopališču, 10. februar 1999	Zbogom,	sestra	Ema,	hvala,	hvala za vse,
kar je storil Vaš prijazen pogled in roke.
Marcela Bole
Zahvala Doma matere Romane
Zahvaljujemo se vsem, ki ste na pogrebu sestre Eme darovali denar za Dom matere Romane. Nabralo se je $2129. Opravičujem se in mi je žal, da se zaradi pomanjkanja časa ne morem zahvaliti vsakemu osebno. Naj vam Bog povrne.
Sestra Ema je bila pri nas približno dve leti. Zelo hvaležni smo, da smo lahko zanjo skrbeli, posebno tiste zadnje tri tedne njenega življenja. V tem času in že prej smo za sestro Emo dobili sredstva za lajšanje bolečin, prav tako pa kupili bolniško posteljo in druge potrebne stvari. Zelo sem ponosen na naše osebje, še posebej na njihovo vodjo, ki je z velikim veseljem sprejela sestro nazaj iz bolnice.
Hvala gospema Sandi Potočnik in Francki Anžin. Bili sta res dobri prijateljici sestre Eme, zmeraj pripravljeni pomagati. Gospa Potočnikova je redno vozila sestro na preglede, gospa Anžinova pa je vsak dan prišla obiskat sestro in jo peljala ven na vozičku. Hvala tudi gospe Anici Smrdel, ki je organizirala, da je zmeraj kdo od naših ljudi dežural pri sestri, ko je bila zadnjič v bolnici. Posebej se zahvaljujem patru Metodu in sestri Maksimilijani, ki sta z božjo ljubeznijo sestro obiskovala.
Če nam bodo Slovenci še naprej pomagali, vem, da se bo v prihodnosti naš dom lepo razvijal in ostal eden najboljših domov za ostarele.
Tu je bil moj drugi dom
sestra Maksimilijana Kaučič
Pozdravljeni moji dragi Slovenci v Avstraliji! Prinašam sveže pozdrave iz Slovenije, posebno od sester, ki so delovale v Melbournu in Sydneyju. Minilo Je dobrih šest let, odkar smo se videli. Na povabilo p. Metoda in članic društva sv. Eme, ki so mi obisk omogočili, sem danes med vami. Z veselim srcem sem se odzvala povabilu, kajti ves čas je delček srca še med vami. Tukaj sem bila 21 let in to s srcem, tuje bil moj drugi dom. Srečna sem z vami, ko vidim, kako lepo napredujete ln sodelujete, saj stojijo Baragov dom, cerkvica in Dom matere Romane v sami lepoti cvetja in zelenja. Bog naj blagoslovi in ohranja pri zdravju p. Metoda kot dobrega dušnega pastirja in izvrstnega organizatorja. Bog naj bo tudi z vami, dobri ljudje. Še naprej radi pomagajte svojemu dušnemu pastirju. Posebno čestitam izvrstnemu Pevskemu zboru za ubrano petje. Bodite še naprej Povezani z verskim in kulturnim središčem v Kewju in sPomnite se tudi nas, sester, ki smo bile med vami. Posebno v molitvi.
Pogrešam tudi veliko Slovencev, kijih ni več med vami. Odšli so v večnost, naj počivajo v božjem miru. Posebno mi je žal sestre Eme, ki je ni več med nami. Za vse trpljenje, ki gaje voljno prenašala, naj ji bo Bog bogat Plačnik. V zadoščenje mi je, da meje, ko sem jo obiskala, spoznala. V imenu vseh sester v Sloveniji sem jo Pokrižala in ji sporočala pozdrave. Nenadoma je odprla ofii in mi podala roko v pozdrav. Čez dva dni, na sam Prvi petek, ko se spominjamo trpljenja in smrti Jezusa ristusa, jo je po dolgem trpljenju vzel k sebi. Sestra maje srečna pri Bogu. Naj nam bo njena krsta zgovorna Pr,diga in opomin. Prizadevajmo si, da pridemo nekoč tudi mi v tisto domovino, kjer ni več trpljenja in solza.
Vse njene sestre in gsp. Francka Anžin se zahvaljujemo vodstvu in strežniškemu osebju Doma matere Romane.
e ‘k Bog plačaj in poseben božji blagoslov naj bdi nad tem domom.
Enaka zahvala vsem melbournskim Slovencem, ki ste J' stali ob strani med njeno težko boleznijo. Saj Jezus Pravi: »Kar ste storili moji najmanjši sestri, ste meni st°rili!« »Ti pojdejo v večno veselje!« Posebna zahvala tlJdi g. Sandy Potočnik, kije žrtvovala veliko ur za prevoz olnico in nazaj. Iz srca sem vam hvaležna, da ste se z rali v tako velikem številu in napolnili svetišče, v marec 1999
katerem je bila s. Ema vsak dan, razen zadnjih, pri sveti maši. Dragi Slovenci, s. Ema z veseljem gleda iz nebes na vas in želi, da se vas vsako nedeljo toliko zbere ter vam govori - ne bo zaman, jaz sem srečna.
Naj bo v vaših družinah in na delovnem mestu prvi Bog, molitev, ljubezen in medsebojna povezanost.
Tudi jaz vam želim, bodite povezani med seboj in si v tej slovenski cerkvici nabirajte moči za dušo in telo.
Saj tako bomo enkrat vsi skupaj uživali večni mir s sestro Emo pri 'Bogu.
Še enkrat,
Bog povrni za povabilo, za vso gostoljubnost in izredno topel sprejem. Nikoli vas ne bom pozabila, še posebno v molitvi.
Dobrodošli ste letos v Sloveniji, kamor bo prišel, če bo božja volja, sveti oče in v Mariboru slovesno proglasil škofa A. M. Slomška za prvega slovenskega svetnika.
Poslavljam se s Frančiškovim pozdravom: »Mir in dobro!« Ker se že bližajo velikonočni prazniki, vam vse sestre želimo, naj vas vstali Zveličar blagoslovi in napolni s svojo milostjo, da boste vedno delali dobro.
Prisrčno vas pozdravljamo, za vse hvaležno vdane sestre iz Slovenije.
S. Maksimilijana s p. Metodom, p. Valerijanom in p. Janezom na stopnicah slov. cerkve v Kewju.
P PESNICE: Draga
A Jok brez priče,
brez solza;
jpk s skelečimi kapljami obupa... Utripajo želje v velikosti hrepeneče toplote? [	srce*
- predramljeno
pjCptaznmc pekla:
"!i
i zamisli
j
standu.
meseca.
sv. rcifael, sydneY
P- Valerian Jenko, OFM; p. Filip Rupnik, OFM St- Rupliael Slovenian Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S. W. 2160 (P.O.Box 280, Merrylands, N.S. W. 2160)
Tel.: (02) 963 7 7147 Fax: (02) 9682 7692
VELIKA NOČ 1999- Spet je tu velika noč - največji krščanski praznik. Vse rojake od blizu in daleč vabim, da poskrbe za lepo praznovanje. Prejem zakramentov za Praznike je bila vedno navada v domovini. Čistili smo hiše in stanovanja, poskrbeli pa tudi za očiščenje srca in vesti. Če tega ni, ne moremo govoriti o krščanskem Praznovanju. Vse, ki imajo priložnost za slovensko službo božjo v naših verskih središčih, vabim, da seje še Posebej v tem svetem času udeležujejo. Druge, ki žive daleč stran, pa vabim, da se pridružijo krajevni cerkvi in dožive radost velike noči. Ena naših lepih velikonočnih Pesmi - ki so tako edinstvene za naš narod - se začne z besedami: »Kristus je vstal, vstanimo tudi mi.« V tem je Za nas bistvo velike noči.
bogoslužni SPORED
MERRYLANDS - Pri svetem Rafaelu bo na cvetno nedelj0, 28. marca ob pol desetih, na parkirišču ob dvorani blagoslov oljk in drugega zelenja, katerega Prinesite s seboj. Nato gremo v procesiji v cerkev, Prepevajoč pesem v čast Kristusa Kralja, kakor ga je Pozdravljalo jeruzalemsko ljudstvo, ko je jezdil na osliču.
cerkvi bo sveta maša in dramatizirano branje pasijona P° svetem Mateju. Bogoslužje te nedelje nam nudi močan °ntrast. V prvem delu pozdravljamo Kristusa kot zrnag°slavnega kralja, v drugem pa slišimo zgodbo njegovega trpljenja.
Veliki četrtek, I. april, je spomin Jezusove zadnje večerje in slovo od apostolov, s katerimi je praznoval Judovsko veliko noč, ki jih je spominjala njihove rešitve ^'sli, marec 1999
iz egiptovske sužnosti. Nato pa je postavil zakrament svetega rešnjega Telesa, ko je spremenil kruh v svoje telo in vino v svojo kri in s tem dal njim in nam samega sebe v duhovno hrano. Sveta maša zadnje večerje bo ob sedmih zvečer, nato sledi prenos Najsvetejšega na stranski oltar in molitvena ura za duhovnike in Cerkev.
Veliki petek, 2. april. To je dan Jezusove smrti na križu. Svete maše ni, pač pa se deli sveto obhajilo. Začetek je ob treh popoldne. Obred vsebuje pasijon po sv. Janezu, češčenje križa, prošnje za vse stanove in sv. obhajilo. Nato se izpostavi Najsvetejše v božjem grobu. Prosim, da napišete na seznam pri cerkvenih vratih, kdaj bo vaša družina pred Najsvetejšim. Zvečer ob sedmih bo sveti križev pot.
Velika sobota, 3. april. Od devetih dalje bo prilika za molitev pri božjem grobu. Ob dveh popoldne bo blagoslov velikonočnih jedil. Ob sedmih zvečer je začetek
velikonočne vigilije: blagoslov ognja, velikonočne sveče, hvalnica Vstalemu - slavje Luči , branje sv. pisma, blagoslov krstne vode in obnovitev krstnih obljub, sledi slovesna maša, oglasi se aleluja in zvonovi. Blagoslov velikonočnih jedil.
Velikonočna nedelja, 4. april. Ob osmih zjutraj bo slovesno vstajenje, procesija, zahvalna pesem in slovesna maša. Ob desetih bo druga maša z ljudskim petjem velikonočnih pesmi. Na vigilijo in na veliko noč prepeva mešani zbor.
Velikonočni ponedeljek, 5. aprila, bosta sveti maši ob pol desetih dopoldan in ob šestih zvečer. Ob sedmih zvečer pa bo v dvorani tradicionalno pirhovanje ob zvokih ansambla The Masters. Priporočamo se za rezervacije najpozneje do opoldneva tega dne na telefon 9637 7147 ali na 9682 5478.
WOLONGONG-FIGTR.EE - Veliki petek, 2. aprila: opravilo tega dne ob sedmih zvečer: pasijon po sv. Janezu, prošnje za vse stanove, češčenje sv. križa, sv. obhajilo.
Velika sobota, 3. april. Ob šestih zvečer obredi velikonočne vigilije (kakor za Merrylands). Blagoslov velikonočnih jedil.
Bela nedelja, 11. aprila, in nato spet 25. aprila (ANZAC Day), redno vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob petih popoldne, cerkev Vseh svetnikov, 136 Princess Highway, Figtree.
Surfers Paradise, Gold Coast - Velikonočna nedelja, 4. aprila ob pol osmih zvečer praznična služba božja. Cerkev Srca Jezusovega, Fairway Drive, Clear Island Waters (Merimac, Qld.). Prepevajo Hrušiški fantje.
in Vesna Lukežič. - Sv. Rafael, Merrylands, 28. februarja 1999.
BAILEY JASON FARKAS-ASHBY, St. Clair, N.S.W-Oče Andre, mati Tanya Farkaš. Botra sta bila Clinton Ashby in Stacey Payten. Sv. Rafael, Merrylands, 7. marca 1999*
Novokrščenima, staršem in botrom iskrene čestitke!
POROKA
VANESSA ZRIM, Wetherill Park, N.S.W. Hčerka Hermana in Eme, roj. Kovač, rojena v Sydneyju, krščena pri sv. Rafaelu, Merrylands-je poročila FRANCESCA RICCIO. Priči sta bila Annuncio in Mira Riccio. Župna cerkev sv. Gertrude, Smithfield, N.S.W., 6. februarja 1999.
Novoporočenima iskrene čestitke z željo za obilico božjega blagoslova na skupni življenjski poti!
Nevvcastle, bela nedelja, 11. aprila, bo ob šestih zvečer sveta maša v stolnici Srca Jezusovega, Hamilton. Po maši srečanje v dvorani. Nato pa spet v nedeljo, 30. maja, 29. avgusta in 31. oktobra.
Blagoslov velikonočnih jedil bo na veliko soboto ob dveh popoldne v Merrylandsu; v Figtreeju po vigilni maši, na veliko noč v Canberri in Surfers Paradisu.
KRSTI
MATEJA DONNA MAREE LUKEŽIČ, Fairfield West, N.S.W. Oče Karl Anton Lukežič, mati Donna Montgomery. Botra sta bila Igor Poč
Pilat obsodi Jezusa na smrt in si umije roke, Križev pot v cerkvi sv. Rafaela »’ Merrylandsu
POGREBI
V	četrtek, 4. februarja 1999, je v Liverpoolu umrl 1LIJA BADAVINAC, kije bil rojen v Istri, 22. 7. 1925, in je bil poročen z Lidijo, roj. Rakar, kije po rodu izTrbeše v Istri. Poleg nje zapušča sina Ivana in hčerki Jožico in Mileno, hčerka Marica paje pred leti tragično preminula. Ilija je bil pokopan na pokopališču v Liverpoolu.
Planinka Cornubia, Qld. - Velikonočni ponedeljek. Ob dveh popoldan bo velikonočna služba božja. Sledi koncert ansambla Hrušiški fantje.
Canberra, Garran, A.C.T. - Na velikonočno nedeljo, 4. aprila bo ob šestih zvečer slovenska služba božja, nato pa spet redna na tretjo nedeljo v mesecu, 18. aprila, prav tako ob šestih zvečer. Cerkev sv. Petra in Pavla,
Wisdom Street.
V	soboto, 6. februarja 1999, je v bolnici v Canberri (prej Woden Valley Hospital), umrl PAVEL MOČNIK, k' je bil rojen v Mater Hospitalu v Sydneyju, 4. I. 1975, devet dni po ciklonu v Darvvinu, od koder je družina pribežala v Sydney. Pavel je sin Ivana, kije po rodu iz Idrije, in Ane, roj. Maver, ki je bila rojena v Idriji ob Bači. Pogrebna maša za Pavla je bila v krajevni cerkvi sv. Janeza Vianeja v Waraamangi, A.C.T., 10. 2. 1999.
Zahvala
Ob prerani izgubi dragega moža in očeta Jožeta Želeta, ki je umrl 19. januarja, se iskreno zahvaljujemo p. Valerijami in p. Filipu, sorodnikom in mnogim prijateljem za obiske v bolnici, za udeležbo na pogrebu, Ukazano sožalje, poklonjeno cvetje in darovane •sv. maše. Iskrena hvala gospodinjam, ki so tako požrtvovalno poskrbele za sedmino po pogrebu, pevkam in pevcem za petje pri pogrebni sv. maši in pokopališču, Mariji in Jožetu Bedernjak, Marti in Stanetu Tomšič in Milki Stanič za vso pomoč in še mnogim za vse, kar ste dobrega storili v najtežjih dneh.
Naj bo pokojnemu Jožetu lahka zemlja, vam vsem pa naj Bog stotero povrne.	;
! Hvaležna žalujoča žena Ivanka Žele s sinom Jožetom, njegovo ženo Brigito in otroki
^okopan pa je bil na pokopališču Woden, v grob stare niame, kj je umr]a precj |etj( tak0j k0 je prjSpela v Avstralijo na obisk k sinu Ivanu.
krščanska mati in žena in je redno obiskovala službo božjo v krajevni cerkvi, pa tudi k slovenski maši je vedno prišla, kadar je bila ta na sporedu in je dobila prevoz. Pogrebna maša je bila v cerkvi sv. Benedikta, Narrabundah, v sredo, 3. marca. Pokopana pa je bila na pokopališču Gungahlin, Mitchell, A.C.T., v grob pokojnega moža Ivana.
V	nedeljo, 28. februarja 1999, je na svojem domu v Werringtonu, N.S.W. umrl MIHAEL ŽOHAR, sin Jožeta, kije po rodu od Sv. Jurija na Goričkem (Prekmurje) in Mire, roj. Klančar v Ljubljani. Pokojni Mihael je bil rojen 31. 7. 1975 v Sydneyju. Po poklicu je bil bolničar, zaposlen v bolnici v Ryde. Dan pogreba za pokojnega Mihaela še ni bil določen, ko sem moral poslati podatke za marčno številko Misli.
Isti dan, v nedeljo, 28. februarja 1999, je v Ballina Nursing Home, Pennant Hills, N.S.W., umrl ANTON ŠTUKELJ, ki je z družino 42 let živel v Artarmonu, N.S. W. Rodil se je 26. 3. 1921 v vasi Osojnik v župniji Semič. Bilje sin Antona in Ane, roj. Konda. Dne 30. 8. 1958 seje v Paddingtonu poročil z Marijo Skala, kije po rodu iz vasi Sodji vrh pri Semiču. Pokojni Anton je bil zaposlen v Coomi pri gradnji hidroelektrarne kot gradbeni delovodja. Pozneje pa sedemnajst let v sydneyjskem pristanišču. Zadnjih deset mesecev je bil v imenovanem domu in je veliko trpel. Pogrebna maša za Antona je bila pri sv. Rafaelu v Merrylandsu v petek, 5. marca, nato pa smo ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče Northern Suburbs. Pokojnik zapušča poleg žene Marije še sina Johna, 32 let, in hčerko Gweny, 29 let. V domovini pa še sestri Tončko in Micko ter polsestro Ivano.
Naše iskreno sožalje sorodnikom imenovanih pokojnikov. Naj jim Bog nadomesti izgubo svojcev z drugimi darovi njegove ljubezni!
pater Valerijan
V	soboto, 27. februarja 1999, je v Canberri, na domu hčerke Dore Calvo, Duffy, A.C.T., umrla FRANČIŠKA KAVČIČ, roj. Čarman. Rojenaje bila2. 10. 1910 pri Sv. Ani nad Tržičem. Poročena je bila z Ivanom Kavčičem,
i	je po rodu iz Reteč pri Škofji Loki in je umrl v Canberri eta 1992. Ivan in Frančiška sta se poročila v Avstraliji m sta sem prišla s hčerko Doro na ladji Portea. Najprej so nekaj časa živeli v Bonegili, nato v Queanbeyanu in nazadnje v Narrabundah, A.C.T. Pokojnica je bila verna
/---------------------------------------\
Starost zame ni ječa, v katero je človek zaprt, temveč balkon, s katerega lahko dalje vidi.
Marie Luise Kaschnitz
V_______________________________________J
Mariboru opravi slovesno razglasitev. Sledili so meseci ugibanj in negotovosti. Zdaj pa je že gotovo, da bo papež spet med nami. Tiskovni urad Svetega sedeža je 15. februarja potrdil, da bo papež Janez Pavel II. obiskal Maribor na Baragovo nedeljo, 19. septembra letos. Obisk ne bo pastoralni ne državniški, ampak vezan le na slovesno bogoslužje, pri katerem bo papež škofa Slomška razglasil za blaženega. To se bo zgodilo dopoldne na travniku pri Betnavskem gradu pod Pohorjem blizu letališča. Temu bo sledila običajna nedeljska opoldanska molitev Angelus Domini. Po kosilu v škofijskem dvorcu in krajšem počitku bo sveti oče odšel na letališče, od koder se bo po dogovorjenem državniškem protokolu poslovil in vrnil v Rim.Geslo tokratnih priprav na papežev obisk v Sloveniji bodo Slomškove besede: Sveta vera bodi vam luč!	T.	G.
TEMNA STRAN MESECA - Od 26. novembra do konca januarja 1999 je bila v Cekinovem gradu v ljubljanskem Tivoliju oz. v Muzeju novejše zgodovine na ogled razstava s pomenljivim naslovom Temna stran meseca -kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945 - 1990.
Avtorji in sodelavci razstave, ki so se odzvali na pobudo pisatelja Draga Jančarja, posvečajo svoje delo »vsem žrtvam komunistične diktature in njenega totalitarnega sistema v Sloveniji, imenovanim in neimenovanim, znanim in neznanim, v čast živim in v spomin mrtvih,« kot so zapisali v katalog razstave. Za vse tiste, ki še dvomijo in si postavljajo vprašanje, ali smo res še ne dolgo tega živeli v totalitarnem režimu, so pri Novi reviji izdali tudi obsežen zbornik z naslovom Temna stran meseca (860 strani, od tega 460 strani fotografij in dokumentov). Pri vsem tem pa »ne gre samo za preteklost, ampak predvsem za prihodnost. V koncentracijskem taborišču Dachau V Nemčiji stoji napis: Narod, ki ne pozna svoje preteklosti, je obsojen, da jo bo ponovil. Tudi pred nekaj manj kot 2000 leti so zapisane besede o tem vprašanju:... gledajo, pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne doumejo«, je dejal pisatelj Drago Jančar.
M. P.
PAPEŽ JANEZ PAVEL II. V SLOVENIJI - Prvi obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji maja 1996 je mnogim ostal v lepem spominu. Tudi rojaki iz Avstralije so se udeležili srečanj z njim v Ljubljani, Postojni in Mariboru. Že takrat smo upali, da bo svetniški škof Anton Martin Slomšek prištet k blaženim, vendar se to ni zgodilo. Sveti oče paje v Mariboru posebej poudaril, da
Papež Janez Pavel II. na obisku v Sloveniji maja 1996
je že priznal junaške kreposti mariborskega škofa Slomška in da je pot za njegovo skorajšnjo razglasitev za blaženega odprta. Postopek je bil uradno zaključen 3. julija lani, ko je bil v Vatikanu izdan odlok o uradnem priznanju čudeža na priprošnjo božjega služabnika škofa Antona Martina Slomška. Teden dni zatem so škofje svetega očeta povabili, naj znova obišče Slovenijo in v
SKLADATELJ, ORGANIST IN AKADEMIK PRIMOŽ RAMOVŠ je umrl v Ljubljani 10. januarja v 73. letu starosti. Velja za enega najbolj znanih in cenjenih slovenskih skladateljev z izjemnim in vsestranskim opusom. Znan je bil tudi kot organist, še posebej po improvizacijah na orglah. Poleg nastopov v koncertnih dvoranah in evropskih katedralah je več kot pol stoletja °b nedeljah igral v ljubljanski stolnici, pri uršulinkah in frančiškanih. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pred kratkim pa je od papeža Janeza Pavla II. prejel tudi priznanje - Red sv. Gregorja ^likega.	T.	G.
PRVI SPORAZUM MED DRŽAVO IN CERKVIJO
~ Na skupni seji vladne komisije R Slovenije in komisije Slovenske škofovske konference sta vodja cerkvene komisije dr. Anton Stres in vodja vladne komisije, Minister za pravosodje Toma: Marušič, I. februarja Podpisala dokument, ki ga vladna stran označuje kot »soglasje«, cerkvena pa tudi kot »sporazum« obeh komisij o ureditvi odnosov med državo in Cerkvijo v ‘oveniji. Dokument naj bi bi! pravna podlaga za Morebitno sklenitev delnega meddržavnega sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem.
Nedelja
NOVA REDOVNA SKUPNOST - Redovna skupnost sester dominikank .sv. Katarine Sienske se je po petinštiridesetih letih znova naselila v Sloveniji. Prišle so iz Italije, po rodu pa so iz Istre. Čeprav so pri nas že pot leta, so blagoslovitev prve redovne hiše v Piranu opravile šele pred kratkim. Sestre bodo skrbela za piransko cerkev Marije Snežne, poleg tega se bodo posvečale skrbi za uboge in ostarele. Že zdaj pa poučujejo verouk v župniji sv. Lucije in v Bujah na hrvaški strani.	T.	G.
PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD - Na
Predvečer Slovenskega kulturnega praznika so v ankarjevem domu v Ljubljani predstavili letošnje rešernove nagrajence in jim podelili nagrade. Prešernovo nagrado sta za življenjsko delo prejela skladatelj Alojz rebotnjak in pesnik Tomaž Šalamun. Srebotnjakje znan tudi po uglasbitvah Kosovelovih pesmi, Šalamun pa velja Za enega najvidnejših predstavnikov modernistične Poezije. Nagrado Prešernovega sklada pa so prejeli avtorja ^■rniranega filma Zvonko Čoh in Milan Erič, baritonist arko Fink s pianistko Natašo Valant, Komorni orkester ovenske filharmonije, slikar Živko Marušič, pisatelj an' in filmski ustvarjalec Andrej Zdravič. Slovesni govor je imela scenografka in režiserka Meta Hočevar.
T. G.
Piranska cerkev
OBČINA SEMIČ in Kulturno društvo Orel sta konec meseca februarja v spomin na rojaka organizirala Krakarjeve dneve. Pred nekaj leti umrli pesnik, prevajalec in literarni zgodovinar Lojze Krakar seje namreč rodil 21. februarja leta 1926 v Semiču. Že nekaj dni pred pesnikovim rojstnim dnem je v kulturnem domu nastopila domača folklorna skupina Semiška ohcet in vokalna skupina Lan iz Metlike. Dan zatem so ob spremljavi kitare pripravili recital Krakarjevih pesmi. Prebirali pa so tudi Pesmi štirih: Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Toneta
Pavčka in Cirila Zlobca. Teden dni zatem so v galerijskem prostoru semiškega muzeja odprli razstavo Klavdija Tutte.
ZAČEL SE JE POSTNI ČAS, ki bogato zaznamuje bogoslužje v naših cerkvah. Zadnja leta pa odmeva tudi v slovenskem kulturnem prostoru. Že v prvih dneh posta so v nekaterih galerijah odprli razstave križevih potov. Posebnost letošnjega posta bo predstava Škofjeloške pasijonske procesije, ki so jo Škofjeločani in prebivalci okoliških vasi uprizarjali v prvi polovici osemnajstega stoletja. Že lansko leto so se v mestu odločili, da obnovijo to staro navado in znova odigrajo srednjeveško igro o Jezusovem trpljenju, ki jo je napisal kapucin oče Romuald.	T.	G.
ŠTEVILKE O STANJU V CERKVI - Letošnja druga številka Sporočila slovenskih škofij prinaša podatke o številčnem stanju v škofijah oz. statistiko Cerkve na Slovenskem, kakršna je bila 1 .januarja 1999.
Koprska škofija ima 175 duhovnikov: 124 j ih deluje v dušnem pastirstvu, 22 je upokojenih, šest se jih posveča delu med našimi izseljenci, šest jih deluje na ozemlju ljubljanske nadškofije, pet na ordinariatu v Kopru, po trije pa v Malem semenišču, misijonih, uredništvu revije
NASE NABIRKE
TISKOVNEMU SKLADU P. BERNARDA ZA NAŠE MISLI
Sl00.- Anka in Toni Brožič; $85.- Vinko Čoper; $40.-Jože Štemberger, Maria Martin; $35.- Astrid Bemes, Emilija Kuzma, družina Rede; $25.- Zinka in Janez Škraba, Jožica Gerden, Ema Kowalski, Jože Topolovec, Nadia Peters, Danilo Gašperin; $20.- Janez Rutar, Janez Klemeničič, Marija Gomboc, Marta in Roman Zrim, Vekoslav Rutar; $15.- Vinko Prinčič, Eva Wayon, Davorina Gustinčič, Valerija Pančur, Milka Medica, Marija Borosak, Ida Sedevič, Lojze Kovačič, Rezka Smolič, Stanislav Ogrizek; $10.- Anica Korošec, Maria Novak, Jožef Klement, Janko Majnik, Janez Primožič, Katie Dodig, Ivan Stanjko, Vera Kenda, Jože Konda, Ivan Truden, Marija Grl, Majda Brožič, Frank Šabec, Ferdo Godler, Ivanka Smrdel, Alojz Seljak, John Cugmeister, Frances Truden, Elizabeth Kovačič, Katarina Hvalica, Anton Cevec, Marija Danko, Dušan Jenko, družina Krušeč; $5.- Milan Čeligoj, Stanislav Bec, Vida Koželj, Angela Lečnik, Ivan Damis, Danica Sustar, Rozika Pless,
Ognjišče in na študiju v Rimu. Poleg škofijskih duhovnikov deluje v škofiji še 26 redovnikov in 88 redovnic. Koprska škofija ima petnajst bogoslovcev in tri malosemeniščnike.
Ljubljanska škofija ima 383 duhovnikov. Med njimi jih je 34 začasno v tujini (študij ali pastoralno delo med izseljenci), zraven pa je še 46 duhovnikov, ki redno delujejo v tujini. Na ozemlju ljubljanske nadškofije deluje še 181 redovnikov in 12 duhovnikov iz drugih dveh slovenskih škofij. Nadškofija ima 305 župnij in eno pastoralno - bolniško. Od tega jih ima 260 svojega duhovnika, 45 pa jih je v soupravi. Nadškofija ima letos 51 bogoslovcev in dva malosemeniščnika.
Mariborska škofija ima 329 duhovnikov. Na ozemlju škofije deluje s pastoralnim dekretom še 74 redovnikov. Vseh bogoslovcev je 45, malosemeniščnikov paje 30.
Za primerjavo še podatek, da je v katoliški Cerkvi trenutno 1.070.000 posvečenih oseb. Od teh je 140.687 redovnih duhovnikov, 58.210 pa redovnih neduhovnikov. Največ je redovnic - 819.000, od tega 58.210 stroge klavzure. Inštitutov papeškega prava je 1582 (242 moških in 1340 ženskih), okrog 1800 inštitutov paje škofijskega prava.	M.	P.
Marica Bitežnik, Irena Ivetič, Ivan Denša, Vera Može, Franc Janežič, Andrej Pichler, Ivan Stanič, Zofija Brkovec, Zora Pace, Anton Šajn, Barbara Forte, Marica Uršič, Ivanka Kontelj, Štefan Baligač, Lojze Furlan, John Mihič, Italo Bacchetti, Franc Križman, Anica Rezelj, Angela Dajnko, Luka Korče, Miro Bole, Frank Plesničar, Ivanka Dekleva, Marija Dolenc, Jože Zorman, Evgen Bene, Nikolaj Bric, Paula Udovič, Milan Kavic, Majda Guštin, Silva Jenko, Marija Grum, Ivan Lapuh.
ZA LAČNE SIROTE MATERE TEREZIJE $570.- namesto cvetja na grob Janezu Smoliču; $20.-Frank Šabec.
ZA DOM POČITKA MATERE ROMANE $1.594.- namesto cvetja na grob sestri Emi ZA SPOMENIK PATRA BAZILIJA $30.- A. Šabec.
VSEM DOBROTNIKOM BOG POVRNI!
Pisma o slovenščini našim rojakom v Avstraliji, IX.
Mirko Mahnič
Nič nisem vedel -čeprav bi rad-kako moji avstralski rojaki spremljajo to moje pisanje. Pred tedni pa sem le dobil prijazno pismo gospoda Lojia Kereca s sporočilom, da rad prebira ta moja nepopolna premišljevanja o slovenskem jeziku in govoru. Zelo sem bil pisma vesel, zahvaljujem se mu zanj in ga lepo pozdravljam.
Ponovimo najprej v prvo: življenje nam narekuje vrsto različnih vsebin govorjenja - od vzdihov, smeha in joka, pozdravov, čestitanj, tja do glasnega branja, pogovarjanja in javnega govora. Ponovimo v drugo: pazimo kaj, kje, kdaj, komu in kako govorimo. In ponovimo v tretje: pazimo na pomembnost in jasnost vsebine, na primerno dolžino in porabno glasnost našega govorjenja in še na marsikaj, o čemer je doslej tekla naša beseda.
Zadnjič smo ves čas porabili za pogovor o branju; danes poskušajmo na kratko, a čimveč premisliti o govoru pred poslušalci. Vsakdo mora kdaj izreči kak govorček, zato ne bo odveč kakšna misel o tem.
Na govorniškem tečaju, ki so se ga udeleževali mladi izobraženci in izobraženke - vsi so morali tudi nastopati - smo se pogovarjali o govornikovi drži, o izrazu obraza (o mimiki), o kretnjah, o vrednosti vsebine, o učinkovitosti podanih misli, o razumljivosti in razločnosti, o primerni glasnosti, no, tudi o tremi. Govori so bili različni: strokovni (npr. o varstvu narave), priložnostni (pogrebni, jubilejni), družabno zabavni, spominski, ideološki, vzgojni, pravni, politični. Pri tem smo si tako tečajniki kot predavatelj izmenjavali opazovanja, pripombe, ocene.
Naj navedem nekatere, ki sem si jih zapisal:
govornica kar naprej trga govor z neartikuliranim stokanjem eee... eee...; govornik nastopa tekoče, a prehitro; dolgi stavki ji povzročajo dihalne težave in zmanjšujejo preglednost; trema je razdrla ves govor; dela prevelike pavze med sta\’ki, celo med besedami; menca z nogami, kremži obraz, v zadregi mežika; tudi ta govornik stoka eee... ; ne ve, kaj bi z rokami, ima jih stalno prekrižane na trebuhu in govori preveč "po domače”; privlačna tema, preprosto, prisrčno govorjenje, čutimo prijazno razmerje do poslušalcev; govori napeto, zanimivo, priteguje uho in oči; razpravlja o zanimivih rečeh, izvedba pa je manj zanimiva; tečajnica učinkuje z očmi, topla je, prijazna, sproščena, razumna, privlačnega obnašanja, noge so mirne, lepo postavljene; resna razprava, zato bi nujno morala biti v knjižni izreki; reven, obrabljen besedni zaklad, medlo oblikovanje misli (stavkov); zna ustvariti stik s poslušalci; sijajen hudomušni govor o upokojenem balinarju - govor za prijateljsko družbo - samozavesten nastop, a preveč gibanja z glavo in s celim telesom; takoj za tem govornik, ki izžareva zbranost in mir; prevečkrat uporablja isto besedo, posebno ''pač" in “v bist\’u”; čvek, mlatenje prazne slame; dobra ideja, dobri poudarki, a škoda, ker bere; pri govornici ni bito opaziti treme, zato ne, ker se je, kot pove, dobro pripravila, večkrat govor povedala očetu in mami, a s sramežljivim nasmehom priznala, da je vzela pomirjevalo; preveč monotono in brez razgibanosti (dinamike); dobra izraba časa, hitrosti ter moči in višine glasu; znal je sarkastično obarvati stavek; duhovit, samozavesten nastop; govor o mami: suh, hladen, niti malo prisrčen; šaljiv nagovor v narečju - vžgal je; presladko, masleno govorjenje, ponarejen glas, spakljivo posnema neko napovedovalko; občutek, kot da govori neki urednik, neki matičar, a lep zaključek, žal pa veliko slovničnih napak; dobro, natančno izrekovanje, lepa pomoč rok, zelo prepričljivo; preveč mašil, predloge s, z in v izrekuje posebej, ne zvezano s pripadajočo besedo; vzbuja simpatije in zaupanje, verjamemo mu; ni uvoda, ni jedra, ni zaključka - ena sama razvlečenost; prijeten konec govora: miren pogled po občinstvu in nasmeh; neizrazito - na koncu se vprašaš, kaj je povedal; dober stik s poslušalci; lepe misli, a zaradi treme brez učinka; še in še bi jo poslušati, ni bilo občutka za čas; šarmanten, prijazen nastop, prikupen pogled, določno govorljive roke; sprašujemo se, kaj je pravzaprav hotel povedati; izumetničeno, učenjakarsko, tuja beseda za tujo besedo - kako je zapisal pisatelj Pavle Zidar: "Začarani smo z besedo, sredi katere je sedmero ničev in ki je razglašena do amena zakaj zapleteno, če je boljše preprosto.
Kaj pa prihodnjič? O pogovarjanju.
Marija Kmetova
3.	Kraljev poslanec
Škrjanček seje dvignil. Druga pri drugi so ždele zelene bilke in čakale sonca. Rože so še dremale v popju, mravlje so bile skrite za rumeno prstjo, pajčevine so bile kakor biserne tenčice, belili so se kamenčki na stezah, sivele so rebri.
Frančišek je stopal navkreber.
Oguljen plašč, ki mu gaje bil podaril škofov vrtnarje pokrival njegovo slabotno telo, oči so gorele, globoko je sopel v jutranji zrak. Obstal je, ko je bil prispel skozi mestna vrata in je bilo mesto Assisi vse sivo za njim. Navzgor je uprl pogled, nasmehnil seje škrjančku, zamahnil z roko v pozdrav svobodnim višinam.
“Zdaj sem čisto sam in nimam ničesar več,” je vzkliknil.
Daleč pod njim so se belile hiše in hišice, kakor kamenčki so se dvigale izmed oljk. Proti mestu Gubbio seje odpravil Frančišek, da obišče prijatelja; veselo in neskončno svobodno mu je bilo v srcu, pričel je peti kar vse, česar seje spomnil. In menil je, da poje vsa priroda z njim.
“Kdo je?” je iznenada udaril glas iz grmovja in roparji so stali pred njim, kakor bi jih bila vrgla zemlja iz sebe.
“Poslanec mogočnega kralja sem,” je odvrnil Frančišek in se ni prav nič prestrašil.
“A kaj vas to briga?” je dostavil in hotel iti mimo.
Roparji so se zakrohotali, planili na Frančiška, mu strgali plašč z ramen, ga zakotalili v jarek, kjer je bil še sneg, in odhajajoč zavpili za njim:
“Tu imaš, ti trapasti poslanec!”
Frančišku se je zmedlo, zaboleli so ga udarci in ves obtolčen seje počasi in s težavo splazil iz jarka. A ko se je otepal snega in listja in vejevja, se mu je spet povrnila
dobra volja.
“Hvala Ti, Kristus, tudi za to,” je dejal, “to še ni nič v primeri z vsem onim, kar si Ti, ki si naj višji Gospod, prestal zame.”
In odpravil seje dalje in je spet pel, dokler ni prišel do nekega benediktinskega samostana, kjer je bil že tako utrujen in lačen, da ni mogel nič več dalje.
“Tu poprosim, če me bodo marali,” je sklenil. Nezaupno so ga ogledovali benediktinci, nič kaj povšeč se jim ni zdel čudoviti potnik in prav neradi so mu dovolili, da je stopil v samostan. Ondi je pomagal v kuhinji, a ker mu niso dali ničesar, da bi se bil vsaj preoblekel, je odšel čez nekaj dni in dospel - še vedno vesel in dobre volje-v Gubbio, kjer mu je podaril prijatelj tako oblačilo, kakršnega sije bil Frančišek želel: obleko ondotnih kmetov in pastirjev: kratko haljo, usnjat pas, čevlje in palico.
Tako preoblečen je spet krenil nazaj proti Sv. Damijanu. Prišel je mimo bolnišnice gobavcev. Spet je ostal nekaj dni pri njih, jim stregel, jih tolažil in jim pomagal na telesu in duši. Zakaj, dobra volja ga ni zapustila; veselo je kramljal z bolniki, z dovtipi in otroškim smehom jim je preganjal mučne in težke noči, govoril jim je o ranah Kristusovih in o veselju v nebesih. Kakor resnični angel iz nebes je hodil med njimi, in če je bil kak gobavec prav posebno neznosen, seje pomudil še dlje časa pri njem in se pokoril njegovim muham, daje slednjič obvladal vse. Velika žalost je stopila mednje, ko se je nekega dne odločil Frančišek, da pojde k cerkvici sv. Damijana izpolnit obljubo in zidat hišo božjo.
4.	Zidar hiše božje
Stari duhovnik pri Sv. Damijanu seje začudil, ko je Ogledal mladeniča, in še v taki obleki, in je dejal:
Kaj ste spet tukaj in kakšna bo zdaj Vaša pot? Ali se povrnete domov in prosite očeta odpuščanja?” Frančišek se je sklonil in poljubil duhovniku roko. Ne, gospod,” je odvrnil, “cerkvico sem prišel popravit. Pa ne vem, odkod bi dobil sredstev za to delo.”
Tudi duhovnik, kije bil sam reven in zapuščen, ni vedel, kako priti do denarja, in sem in tja sta ugibala s Frančiškom, dokler ni dejal Frančišek in plosknil z rokami:
^Takole bo: pojdem v Assisi in povem ljudem, kaj bi
Nikar,” je dejal duhovnik, “ljudje Vam ne bodo Prijazni; in oče - kaj bo Vaš oče?”
Frančišek je zamahnil z roko in pokazal po ravnini: Ali vidite vse to polje in bilke in trave in mravlje in Ptičke? Bog skrbi zanje! Vanj zaupam, pomagal mi bo.” se je okrenil in odšel, duhovnik pa je vzljubil mladeniča, kije tako zvesto zaupal v božjo pomoč, in ga Je blagoslovil.
Popoldne je bilo. Ljudje so posedali na stopnicah pred > ami in se nenadoma zgenili, ko so zagledali popotnega človeka.
Puščavnik je,” je dejala ženica; žejo je prekinil mož, 'se je ostreje zazrl v puščavnika:
Bernardonov je. Seveda, vidiš - Francesco je!” Kakor bi udaril mednje, so vsi poskočili in stekli proti rančišku, otroci so se mu smejali, nekateri meščani so azali s prstom na čelo in se muzali.
Frančiškovo lice se ni zmračilo. Obstal je, se ozrl po Judeh z radostnim pogledom in dejal:
Ljudje božji, cerkvico sv. Damijana moram popraviti, omagajte mi. Kdor mi da en kamen, bo poplačan enkrat, or mi podari dva kamna, bo prejel dvojno plačilo, kdor 1111 da tri kamne, bo dobil trikratno plačilo.”
Kaj govori?” je šlo od ust do ust, "kaj se mu je v resnici zmešalo?”
Nič se mu ne meša, “je odvrnil nekdo, “poglejte ga, 3«pr otr°k je ves vesel in zares misli, kar govori.” esnično,” so povzeli nekateri, “Francesco
•	ernardone seje popolnoma preokrenil. Glas božji gre 12 nJegovih ust.”
i, tak°i zares,” so pritrjevali tudi drugi, “resno misli. Sodimo njegovi prošnji.”
...n ^rančiŠek je hodil iz ulice v ulico, radostno se je marec 1999
oziral v ljudi; s solzami v očeh so gledali za njim, kako je nosil težko kamenje, in v dno srca se jim je zasmilil.
“Tak slaboten revček je, glejte, in tako težko nosi! Bog mu pomaga!”
In Frančišek je bil nanosil kamenja k cerkvici sv. Damijana. Pričel je zidati.
“Dobro, da sem bil že v prejšnjih letih pomagal zidati mestno obzidje, ko smo se pripravljali na vojno,” je mislil. “A tedaj sem zidal, da postanem vitez; zdaj, o zdaj iz ljubezni do Tebe, Jezus, da ne boš v taki razdrapani hišici!”
Duhovnik od Sv. Damijana se ni mogel načuditi Frančišku. Ker je bil star, mu ni mogel pomagati, a vsaj nekaj je hotel storiti: skrbno je premišljal, kako bi mu dal kaj priboljška pri jedi. “Revček, saj vem, kako trda mu gre. Česa je bil prej vajen, moj Bog! Taka hiša, kakršna je Bemardonova-in še Francesco, tak razvajenec!”
Frančišek je bil izpočetka vesel in dobro mu je dela skrb duhovnikova. A polagoma so prihajale vse drugačne misli:
“Da bi imel priboljške? Kaj pa
Kristus? Kdo je zanj skrbel? In meni, ki sem Njegov hlapec, naj bi se godilo bolje kakor Njemu, ki je moj Gospod? Nič ne bo. Drugače mora biti zdaj.”
In je povedal duhovniku, da bo odslej sam skrbel za svojo prehrano.
"Pa kako, za božjo voljo!” je vzkliknil starček. “Kako? Od hiše do hiše pojdem.”
Duhovnik seje začudil in razprostrl roke.
“Pa menda vendar ne,” je dejal čez nekaj hipov, “kaj bodo pa ljudje rekli! In tudi - ne boste zmogli.”
“Lepo prosim, tako bo najbolj prav,” je odvrnil Frančišek, duhovnik pa gaje prijel za roko:
“Francesco, Gospodje z Vami!”
Prekrižal gaje in se zamislil v pota božja.
Se nadaljuje
P. Bazilij
TONOEK II POTOKA
Mladinska povest
»Midva bova pogrebca, zajec pa mrlič,« je pojasnil in že sta hitela čez travnik. Spotoma je Tonček napodil krave z roba in tekel po desko, na katero seje slučajno domislil. Ležalaje na bregu potoka: gotovo jo je ob kakem nalivu prinesla voda od Bog si ga vedi kod.
Kar tale krtina naj bo grobek,« je povedal in že sta kopala z Nežiko v rahlo zemljo.
Nato sta zbezala s palicama zajca na desko in ga pobožno nesla preko travnika na »pokopališče«.
»Bingale, bongale, v jam’co zvoni,
štirje ga nesejo, eden pa spi...
Bingale, bongale...«
In spet od začetka, da se je razlegalo po vsej dolini. Nekje daleč v gozdu seje oglasil Lojz in ju zategnjeno oponašal.
»Bingale, bongale...«
Prinesla sta »mrlička« dojame, kjer je Nežika glasno zavekala. Tonček pa je porinil zajca v grobek in začel s pokopom. Pomagala mu je tudi sestra in končno je bila v travi spet samo krtina, le nekoliko večja od prejšnje.
Sonce seje nagnilo za hrib in krave so začele mukati ter siliti domov. Otroka sta jih pognala preko lesenega mostiča in po cesti proti domu. Kmalu sta sedela za mizo pri soku, kjer je začel Tonček hujskati hlapca, naj vpraša sestro, kako je lovila zajca.
Saj je pri obljubi, da ne bo nikomur povedal popoldanskega dogodka, držal v žepu figo. Bil je prepričan, da figa drži bolj kot pa obljuba.
»Spet bova dobila Kati na glavo,« je šepnila Nežika bratcu in jezno pogledala proti cesti. Tonček je bil koj pokonci in v ognju, »nak, te cmerikavdre pa ne maram!«
Po kolovozu se je izza ovinka primajal domači voz. Hlapec Martinek je imel vajeti v rokah, ob njem je sedel Janez, zadaj cela gruča. Namenjeni so bili na njivo, ki so
RiSe: Zorka Černjak
ji rekli Pod trebežem. Med delavci je bil tudi Klamovčev Tone, kije hodil h kmetom na dnino in seje zlasti pri Pintarčkovih kaj rad mudil. A vedno ti je privlekel s seboj svojo Kati, kije za vsako malenkost bruhnila vjok in se je ni smel nihče dotakniti. Še maček ni smel zazehati: dekletce je takoj zajokalo, da ji je muc pokazal jezik...
»Vidiš ga, možak že vstaja na vozu,« se je na tihem jezil Tonček.
Klamovec je res počasi in zategnjeno povedal vozniku: »Počakaj malo, počakaj! Bom Kati odložil.«
»Eeee!«
In dninar Tone je skočil z voza ter postavil na tla svojo jokavo hčerko. Nato jo je peljal čez mostič na pašnik. »Tako, vidiš! Zdaj se boš pa s Tončkom in Nežiko igrala! Zvečer pa le pridi ž njima domov,« ji je povedal, kakor je znal le on. Zaradi njegove govorice so se mu vsi smejali, komaj je odprl usta.
Kati je že spreminjala obrazek, kot bi jedla kislo repo, kajti Tonček se ji je za atovim hrbtom zapačil, da so mu oči stopile izjamic. Klamovcu se ni upal reči, naj vzame Kati rajši s seboj. Nežika pa je bila tudi tiho kot miš.
Dninar Tone je zlezel na voz, hlapec je pognal - in trije otroci so ostali sami.
»Kati! Kaj pa če krava zbezlja?« jo je hotel Tonček postrašiti in dekletce je bilo z jokom že čisto na koncu-Toda danes je še nekam vzdržalo. A vseeno seje zdelo pastirčku bolje, da pusti za enkrat Kati pri miru: voz je bil še preblizu in ako bi se že zdaj začela dreti, bi bil Klamovec hud.
Nato je nekaj časa drežnjala vanjo Nežika, a je tudi ona ni mogla premakniti s tira. Kati je stala na mestu, vrtela med prsti rob predpasnika in gledala v tla. Šele čez dolgo časa je spravila iz sebe: »Ata so rekli, da se igrajmo!«
Potem je bilo zopet vse tiho...
Hm! Zdaj se pa igraj s tako cmerikavo punčaro! Saj še Neža, kije deklica, ne ve, kaj bi z njo. Tončka je prijelo, da bi Kati posadil na Lisko, kije ležala v bližini. Potem bi žival brcnil v stegno, da bi vstala... Pa saj bi gotovo slišali Katin jok prav do voza, ki seje majal v hrib proti njivi.
»Ata so rekli, da se igrajmo,« je trmasto in že skoraj v solzah ponovilo dekletce.
Zopet so vsi trije molčali in seje namesto njih oglasila Ruda z zateglim: »Muuuu!«
Končno seje navihanemu pastirju le posvetilo: »No, Pa se dajmo! Pojdimo se pogrebce!«
Nežikaje nezaupno pogledala, kaj to pomeni, brat pa
Je že iskal tri klinčke. Dalje vsaki enega, a zadnjega je obdržal sam.
»Mi smo pogrebci in klinčki mrlički. Tale krtina bo m°j grobek, onale Nežin, tegale pa dobiš ti, Kati!« In Pokazal ji je krtino, kjer sta z Nežo prejšnji teden Zakopala nesrečnega zajca.
Neža je komaj zadrževala smeh; kar hitro je pokazala hrbet ter počenila k svoji krtini. Ko je Kati stopila k svoji, Se je začel Tonček spet na vse grlo dreti:
»Bingale, bongale, v jam’co zvoni,
Štirje ga nesejo, eden pa spi...«
Nežikaje potegnila za njim in končno je tudi Kati boječe odprla usta.
»Bingale, bongale, vjam’co zvoni...«
»No, klenkanjaje dovolj! Zdaj pamrličkom skopajmo Srobke!« je resno ukazal Tonček. Prvi je začel počasi °pati v mehko prst in škiliti na Kati, kije gledala Nežiko ln jo posnemala.
Da, tudi Kati je kopala grobek svojemu »mrličku«. Toda nenadoma je postalo pod prsti tako čudno... In potem je zasmrdelo, daje takoj prenehala z delom. Nesla je roke pod nos, nato pa bruhnila v strašanski jok, ki bi Nežinega tistikrat daleč prekosil.
»Ata, ata!«
Žeje tekla z rokami od sebe prek pašnika naravnost na kolovoz in po njem proti njivi Pod trebežem.
Tonček in Nežika - ta je bila vesela, da se ni edina ujela na zajca - sta obsedela v travi in se smejala, ker sta se tako lepo odkrižala cmerikave Kati. Voz je bil tudi predaleč, da bi Katin oče prilomastil nazaj. Le malo sta se bala, kaj bo zvečer, kajti Klamovec je Tončku že večkrat navil uro.
Katre pa le ni bilo nikoli več k njima na pašo in to je bilo več vredno kot ne vem kaj!
OB BISTREM POTOKU JE MLIN, JAZ SEM PA MLINARJEV SIN...
Drugo leto je stiški učitelj zopet odkimal z glavo, ko je oče pripeljal otroka v šolo. Še nič se nista potegnila. A da bi take pritlikavce jemal... Le kam pridemo!
»Saj bi ju moral spremljati v Potok, da se ne bi zgubila,« seje smejal šomašter Kovač.
in sta bila zopet za leto dni prosta. Tončku se je zdelo sicer kar zamalo. Končno pa nič ne de! Tudi doma je mnogo opravkov.
Dečko seje kaj rad vrtel v delavnici ob hlevu, kjer je imel oče stružnico in vse mogoče mizarsko orodje. Saj je prav potoški Miha z rajnim očetom ves mlin prenovil, tak mojster je bil. Starega očeta oče gaje pa postavil. In kakor pomni po pripovedovanju potoški gospodar, so bili Pintarčkovi kar po vrsti nekaj rodov samostanski sodarji. Zato ni čudno, daje strugalo veselilo tudi našega Tončka. A ko ga je vzel prvič v roke, je poskušal njegovo ostrino prav na deski, iz katere so gledale zarjavele glavice žebljev... Nesrečna duša! V rokah pa Janezovo strugalo, ki gaje brat dobil za lanski godovni dan.
Kako je ostrina pela po žebljih! Kar jokala je. Seveda je Tonček ni slišal, tako je bil zaverovan v svoje delo. Zdramil gaje šele Janezov glas. Bratje prišel iz hleva, videl Tončkov ‘zločin’ ter zakričal, kot bi ga kdo stružil po hrbtu.
»Smrkavec!«
Tonček je spustil strugalo in se zagnal skozi vrata na prosto. Janez pa za njim.
Se nadaljuje
ciril in metod melbourne
p. Metod Ogorevc, O. F.M.,
SS. Cyril & Methodius Slovenian Mission,
Baraga House, 19 A’Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 9853 8118 in (03) 9853 7787 Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176 Dom počitka m. Romane - Mother Romana Home 11-15 A’Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tei in Fax: (03) 9853 1054
PREGLED DOGODKOV
Zadnjo nedeljo v januarju je bil sestanek Društva sv. Eme. Prišlo je lepo število žena in mož, ki so bili tudi povabljeni v to dobrodelno društvo našega središča. Izvolili so novi odbor. Predsednica je Gabrijela Burgar, podpredsednica Marta Krenos, tajnica Anamarija Cek in blagajnik Jože Rozman. Novemu odboru želimo božjega blagoslova, staremu pa naj Bog povrne za vse nesebično služenje.
Sredi februarja je bil uvodni sestanek glede tečaja slovenščine za odrasle, ki bo potekal v okviru našega verskega in kulturnega središča oziroma Slomškove šole. Kogar ta tečaj še zanima, lahko pokliče Drago Gelt, tel. 9756-0103.
V	Slomškovo šolo seje letos vpisalo osemnajst otrok. Konec januarja je stekla akcija pripravljanja novega razreda in sicer v sobi z biljardom. Delo je koordiniral odbor staršev, pomagali pa so tudi drugi. Za posamezna
KRSTA
Med deseto mašo sta bila 21. februarja krščena dvojčka Patick Thomas in Noah Edvvard Vandelaak. Rojena sta bila 6. 10. 1998 v Femtree Gullyju, starši pa so Adriaan Vandelaak in Colleen, roj. McNamara. Patrickova botra sta bila Danielle WiIkinson in Rex Gregorič, Noahova pa Tom in Koula Hegeduj.
POROKA
Frank Kirn (starši so Ivan Kirn in Ivanka Skerbinek) iz Footscray Westa, Vic., in Vicky Antonopoulos (starši so Peter Anthonopoulos in Anna Kasimtis) iz Favvknerja, Vic., sta se poročila v naši cerkvi v soboto, 20. februarja. Priči sta bila Anthony in Anastazija Kirn.
POGREB
Stanislav Ogrizek, Vic., je umrl 24.2. na svojem domu v Hoopers Crossingu. Ob njem so bili žena Pavla in sinova Mick in John. Pogreb je bil 2.3. iz naše cerkve na pokopališče v Werribeeju, na predvečer pa smo za pokojnega molili rožni venec. Rojenje bil I. 5. 1930 v Orehku pri Postojni. S Pavlo sta se 3. 3. 1958 poročila v Vatikanu. Poročil ju je slovenski duhovnik. V Avstralijo sta prišla eno leto kasneje. Štiri leta in pol sta živela v Wodongi, potem pa v različnih delih Melbourna, zadnjih petnajst let v Hoopers Crossingu. Poleg žene zapušča sinove Micka, Johna, Stana, hči Suzi ter dva vnuka, v Sloveniji pa mamo in tri sestre.
dela smo poklicali avstralska podjetja. Podrobnosti sem sproti objavljal v oznanilih, tukaj naj dodam, da meje presenetilo navdušenje in zagnanost naših ljudi pri tem delu. Rok je bil določen, in sicer nedelja, 21. februarja, tako daje bilo treba krepko pljuniti v roke, da bi delo končali v enem mesecu. Morali smo izprazniti sobo, ki je bila doslej ropotarnica; odstraniti stari pod, ki seje na nekaterih mestih že udiral; nasuti petnajst kubičnih metrov peska in nanj zabetonirati ploščo, napeljati
Draga Gelt in Magda Pišotek na odru
dodatne električne priključke, montirati luči, prebeliti stene in prebarvati okna, napeljati vodo v razred, položiti linolej, obnoviti pohištvo in ga namestiti, montirati temne zavese (rolete) in zašiti ter namestiti svetle, razred primerno okrasiti... Bog povrni vsem udarnikom in vsem mojstrom, ki so s tako zavzetostjo opravili veliko delo v tako kratkem času. Nekateri so prišli na pomoč po službi, v večernih urah ali ob prostih sobotah.
V soboto, 20. februarja, sta pri nas gostovala pianist Aleksander Vodopivec in tenorist Dušan Kobal. Obisk Je organiziral SNS.
Nedelja, 21. februarja , je bila velik dan. Pri maši sta bila krščena zgoraj omenjena dvojčka. Po maši smo imeli blagoslov novega razreda Slomškove šole in Slomškove slike, ki smo jo ob tej priložnosti obesili v razred. Anita Fistrič je v spomin na svojo mamo Berto Zele podarila šoli lepo starinsko sliko z motivom Jezusa, ki sprejema otroke. Po blagoslovu je bila v dvorani Predstavitev novih šolskih učbenikov, Učimo se slovensko 2. in 3. del., avtoric Drage Gelt, Magde Pišotek 'n Marije Penca. Predstavitev učbenikov je spremljal turni program, ki gaje pripravila Slomškova šola s sodelavci. Med drugimi so bile povabljene vse učiteljice, 1 so kdaj učile v Slomškovi šoli, in so ob tej priložnosti Prejele priznanje in zahvalo. Ker je bila to tretja nedelja v mesecu, je sledilo družinsko kosilo, na katerem je bilo ar 240 ljudi. Družina ki je prinesla h krstu, njihovi sorodniki in prijatelji, so imeli kosilo v veliki jedilnici.
si o Slomškovi šoli in novih učbenikih lahko Preberete v Kotičku mladih.
Nick Gregorič je priskrbel in montiral kakovostno rabljeno mešalno mizo za luči v dvorani. Pri odmontiranju stare in nameščenju nove mu je pomagal Ivan Urdih. Draga Geltje za novo pisarno naslikala motiv Dvanajstih apostolov, naravnega simbola Viktorije.
Pogreb s. Eme Pivk je bil primemo lep, vendar sem na pogrebu pričakoval vsaj še enkrat toliko ljudi, glede na to, daje bila sestra v Baragovem domu dolga leta in je postregla premnogim, ki so tu stanovali ali pa se samo oglasili. Ni prepozno moliti za pokoj njene duše ali dati v ta namen za kakšno mašo. O njenem življenju lahko več preberete na drugem mestu.
S. Maksimilijana Kaučič je po tritedenskem obisku odšla nazaj v Slovenijo. Našim darežljivim rojakom priporočam, da v prihodnje obiskom iz Slovenije raje dajo nekaj dolarjev kot težka darila, ker je imela sestra velike težave in stroške s pretežko prtljago.
Verska znamenja na slovenski planinski poti - s
predavanjem ob diapozitivih in povečanih fotografijah nas v marcu obišče Ciril Velkovrh, dipl. matematik iz Ljubljane. Gostovanje v Melbournu, Sydneyju in Adelaidi koordinira naš kulturni odbor.
Velikonočni razpored boste lahko prebrali v velikonočnem pismu, ki ga boste dobili pravočasno.
Na četrto nedeljo v aprilu bo v našem središču razstava ročnih del. Vabljeni k sodelovanju!
p. Metod
*-"7
Klic na pomoč!
Iščemo zavzete in zagrete prostovoljce za kuhanje nedeljskih kosil v slovenskem verskem središču v Kevvju. Ta kosila so postala skoraj osrednji družabni dogodek, kjer se vsako tretjo nedeljo v mesecu srečamo s prijatelji, sorodniki in znanci ob okusni hrani in prijetnem
pogovoru.
Da bi lahko s temi kosili še dolgo gostili vse, ki sijih želijo, iščemo čim več prostovoljcev; tudi take, ki bi hoteli enkrat ali večkrat na leto organizirati in prevzeti vodstvo kuharskih ekip. Prosimo, prijavite se pri Društvu svete Eme - Kevv, osebno ali po telefonu, kjer boste dobili vse
potrebne informacije in pojasnila.
Prijave sprejemata Gabrijela Burgar, tel.: 9850 7846 in Jože Rozman, tel.: 9546 3165.
II
naj bi zagotovilo, da bi bile slovenske cerkve v Avstraliji prazne.
V	Sloveniji je bilo na tisoče komunistov, pa niso mogli uničiti vere, kako naj bi sedem matičinih poslancev uničilo vero Slovencev v Avstraliji.
Pribac pravi, da so pravoslavni in protestantski narodi bolj patriotski. Bi želel spreobrniti vse Slovence v
j	^	^	»	I I	UU1J	pdlllUljNI.	Dl	Z.	C	ICI bpiCUUIllill VbC >jlUVCIiCC V
Ur j	15k^5s*0vensk° Pravos'avno cerkev po vzorcu Srbov? Trmasti
Slovenci se oklepajo katoliške tradicije verjetno zato
Slovenije
SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR 98 -ZAVEDNI IN ZAVEDENI SLOVENCI
Glavna tema koledarja 98 je sprava Slovencev. Vsak po svoje iščemo pot v lepšo prihodnost za Slovenijo. Trdimo, da smo zavedni Slovenci, a zavedamo se, da so nas v preteklosti tujci mnogokrat zavedli. Radi bi popravili napake in krivice. Radi bi ohranili kulturno dediščino in skupni prostor. Več glav več ve.
Slovenci smo podedovali katoliško vero in okrog nje
So	se razvili obredi in običaji. Slovenska kultura in umetnost izvirata iz našega verovanja.
Bert Pribac krivi katoliško vero za nesporazume med Slovenci. V koledarju na strani 187 trdi, da bi katolištvo med avstralskimi Slovenci propadlo, če bi izseljenska matica kot izpostava udbe in komunizma poslala v Avstralijo sedem svojih ljudi. (Katoliška cerkev je poslala sedem nun in duhovnikov). Teh sedem matičinih ljudi
ker so se v preteklosti predvsem slovenski duhovniki ukvarjali z ohranjevanjem slovenskega jezika in kulture.
Zdaj se mnogi Slovenci navdušujejo za vstop v Evropo. Naša slovenska tla se nam spet majejo pod nogami. Za vstop v Evropsko skupnost so naši voditelji v imenu Slovencev dovolili, da tujci lahko kupujejo slovensko zemljo. Ko bomo izgubili svoj prostor, bomo lahko pozabili tudi na slovenstvo.
Strinjam se s Pribcem (stran 183), da bi lahko uspeli tudi kot neodvisna članica N ATO. Pravi, da bodo Hrvati in Bosanci tudi kmalu v Evropi in v združeni Evropi bo Slovenija pribežališče južnih Slovanov, ki nas bodo preplavili in potem iskali svoje narodnostne, manjšinske pravice.
Žal so slovenske oblasti takoj po osamosvojitvi že dale državljanstvo 200.000južnim bratom. Ta manjšina bo za Slovenijo predstavljala velik problem, tako kot ga predstavljajo manjšine po vsem svetu.
Slovenci morda verjamemo, da se bo zgodil čudež in bo slovenstvo zmagalo, ne da bi s prstom mignili. Narod
~\
Vpis k pouku slovenskega jezika
Vpisovanje k pouku slovenskega jezika v Melbournu se bo začelo prvo soboto po začetku šolskega leta 1999 in nadaljevalo naslednje sobote od devetih do dvanajstih dopoldne. Pouk se začne v soboto, 6. februarja. Lahko pridete v razred, govorite z učitelji in vzamete prijavnico.
Slovenščino poučujemo v
Princes Hill Secondary College, Arnold Street, I\orth Carlton, tel. 9416 0641
Vpišejo se lahko učenci od 4. letnika osnovne šole do 12. letnika VCE. Zavpisv II. letnik VCE pričakujemo zadostno znanje slovenščine ali najmanj dve leti pouka. Vpišejo se lahko tudi odrasli.
Vpisnina za učence do 10. letnika je $40, za VCE kandidate $52, za odrasle $120.
Za druge podatke kličite na šolo, tel. 9416 0641. Če se želite pogovoriti o slovenskem jeziku, kličite tel.
9544 0595, po sedmi uri zvečer.
Oglasite se, če vam je pri srcu učenje slovenščine. Radi se pogovorimo z vami, če imate vprašanja, skrbi ali težave s šolanjem vaših otrok. Predvsem vam bomo razložili, kako vam slovenščina lahko koristi.
Aleksandra L. Ceferin, State Reviewer and Chief Assessor for Slovenian
V	:   J
je živa stvar in rabi duševno in telesno hrano. Še tako močno drevo brez hrane propade.
Tone Brulc na strani 227 opisuje, kako se je rodil argentinski čudež s trdim delom in trdnim prepričanjem Slovencev, ki so tja pribežali po vojni. Med drugim pravi: »Spravi seje treba približati kot Najsvetejšemu, s čisto dušo, s pošteno preteklostjo.« Kdo pa ima pošteno Preteklost? Kdo je prepričan, da ni na seznamu tistih, katerih preteklost je omadeževana? Kdaj bodo vsi slovenski seznami postali last vsega naroda, da bo vsak Slovenec vedel, česa ga dolžijo in se bo lahko zagovarjal?
Jožica Gerden (stran 188) ganljivo piše o svoji rosni mladosti, kije bila grenka, ker ni bila otrok borcev. Bila Je zapostavljena, ponižana in osramočena, ker je hodila v cerkev in ker so njeni starši bili protikomunisti. Komunistični otroci so dobili malico v šoli in so seji smejali, ker je bila lačna. Jožica pravi, da ni denarja, ki bi lahko izbrisal njene otroške solze. Le vera jo tolaži, daje Bog pravičen sodnik. Kesanje in odpuščanje je božja milost, ki človeka osvobaja in osrečuje in nas končno vse zbližuje. Iskreno opravičilo bi pomagalo, da bi lahko 'skreno odpustili, pravi Jožica.
Osebno spravljanje je posledica političnih in pravnih Postopkov države. Ko bo naša pisana zgodovina sprejemljiva za vse Slovence, ko bodo vsi Slovenci, mrtvi ln živi, deležni osnovnih človekovih pravic, ko bo vsak Slovenec lahko videl sebe kot del naroda, se bodo Slovenci v svojih srcih spravili.
Tudi jaz sem žrtev druge svetovne vojne. Moja 16 in let stara brata so vzeli domobranci, petnajstletni je °dšel s partizani. Ob koncu vojne so bili vsi živi. Domobranca so pobili kot narodna izdajalca, partizan Paje v komunizmu uspel.
Pravi moj brat, bivši partizan: »Kakšen nesmisel. Moja brata nista imela pojma o komunizmu in ne, za kaj sta se borila.«
»Naša družina je bila zaradi bratov petdeset let °žigosana kot protikomunistična,« sem mu odgovorila. ^Zdaj, ko je komunizem propadel, bi nam pa radi vzeli
zmago nad komunizmom.«
Slovenske oblasti pritiskajo, da pozabimo na Preteklost, medtem paje Slovenski izseljenski koledar Poln medvojne in povojne preteklosti in zahtev, da se stvari razčistijo.
Kje je grob mojih bratov, kakšen je datum njihove smrti, kdo je dal nalog za poboj, kdo jih je obsodil, kdo jih je streljal ali zaklal?
Narod si zdaj piše sodbo sam. Je ta sodba pravična in
častivredna? Si upamo brez sramu priznati stiske in zablode preteklosti? Ko poudarjamo, kako zavedni Slovenci smo, priznajmo tudi, da smo bili mnogokrat zavedeni.
Cilka Žagar, Lightning Ridge, N.S.VV.
Miro Zupančič: Glava
IŠČEMO - ALBERTA JURMANA, rojenega leta 1936 v Bukovici blizu Šempetra pri Novi Gorici. Po poklicu je ključavničar. Leta 1954 je iz Trsta odšel v Avstralijo. Od tam seje oglasil samo leta 1956. Išče ga sestra Angela iz domovine. Kdor bi imel kakršne koli podatke, naj jih sporoči na uredništvo Misli. Hvala.
//■
Posebna ponudba Misli lahko v prihodnje naročite tudi na kaseti. To je možnost za vse, ki zaradi poslabšanega vida težko berete. Prosimo, da nam pomagate in obvestite o tem vse, ki bi jim lahko s tem pomagali priti v stik s slovensko besedo.
Oglasite se na uredništvo Misli.
—V
sv. družina addaide
Fr. Janez Tretjak, O.F.M.,
Holy Family Slovenian Mission,
51	Young Ave, W. Hindmarsli, S.A. 5007 (P.O.Box 479, Welland, S.A. 5007)
Tel.: (08) 8346 96 74 Fax: (08) 8346 3487
sem že omenil, skupnost stara, in bom moral pri bogoslužju več uporabljati angleški jezik, da tisti, ki ne razumejo slovensko, ne bodo prikrajšani oziroma se ne bodo dolgočasili. Včasih neradi priznamo, a če prisluhnemo mladim, med seboj govorijo le angleško. Pa vendar smo ponosni, da imamo svojo cerkev, in da lahko praznike popestrimo z našimi slovenskimi navadami - jaslicami za božič, polnočnico, z božjim grobom za veliko velikonočno tridnevje, vstajenjsko procesijo in blagoslovom velikončnih jedil. Če bi kje gostovali ali delili cerkev s kakšno drugo skupnostjo, bi veliko tega odpadlo ali bilo zelo omejeno. To se vidi, ko gremo duhovniki maševat za naše skupine po drugih krajih; vsi ste odvisni od župnij in njihovega razporeda bogoslužja.
Mesec februar, kije že za nami, je bil umirjen, nobenih večjih posebnosti ni bilo v naši skupnosti svete Družine. Slovenskega kulturnega praznika smo se bežno spomnili z molitvijo, predvsem, da bi ostali zvesti materinemu jeziku in ga ljubili kot naš France Prešeren. Žal med mladimi tega prepričanja ni, razumljivo, saj je njihova domovina Avstralija. Morda smo včasih preveč zahtevni? Ali pa ni dovolj ljubezni do materinega jezika? Kakor koli že, trudili se bomo, kolikor je v naših močeh, čas pa bo prinesel svoje. Na drugo nedeljo v mesecu februarju smo obhajali šestnajst let odkar je ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar 13. februarja 1983 blagoslovil našo cerkev, posvečeno sveti Družini na begu v Egipt. Kako hitro je minilo šestnajst let od tistega čudovitega dne, ko je bilo naše delo, oziroma delo rojakov, kronano z blagoslovom. Koliko lepih trenutkov smo doživeli v tej hiši molitve. Od krstov, porok raznih obletnic, do tistih težkih trenutkov, ko se poslavljamo od naših dragih in jih pospremimo k večnemu počitku. Še vedno pa lepšamo našo cerkev. Tako smo lansko leto dopolnili zakristijo z omarami, ki so bile nujno potrebne, proti koncu leta pa smo še v vhodno vežo postavili razstavno omaro z raznimi poljskimi predmeti. Dokler delamo, tudi živimo. Kljub temu je opaziti, da se zadnje čase skupnost stara, mladi nimajo tistega ponosa in zavesti kot njihovi starši. To ne velja vedno in še je kar nekaj mladih, ki radi pomagajo, pa naj bo pri branju beril, prošenj ali deljenju obhajila. Tudi na proslavah ali prireditvah radi pomagajo, le nagovoriti j ih je treba. Tudi pri radijski oddajah, ki so vsako sredo zvečer, že od vsega začetka sodelujejo mladi. Hvala Bogu. Vendar pa se, kot 56
\
Iz bogoslužnega koledarja katoliške Cerkve v Sloveniji za navadno leto 1999
Nameni apostolata molitve za marec
- Splošni: Da bi kristjani s svojim prizadevanjem pripomogli k temu, da bi bila postopno odpravljena zadolženost revnih držav in da bi Jubilejno leto bilo leto resničnega odpuščanja in osvoboditve, kakor nas uči Božja beseda.
- Misijonski: Da bi po posebnem zasedanju škofovske sinode za Azijo krajevne Cerkve pogumno in odkritosrčno oznanjale evangelij in pri tem vedno upoštevale verska pričakovanja azijskega sveta.
- Slovenski: Da bi se kristjani zavedli svoje odgovornosti pri oblikovanju socialno urejene družbe.
Zato smo Bogu hvaležni za cerkev. Letos smo se med mašo spomnili vseh naših živih in pokojnih dobrotnikov, po maši pa smo imeli kosilo. Kot vedno so se tisti, ki redno prihajajo k maši, udeležili maše in kosila. Od kosila, loterije in lecitacije smo dobili $628. Vse gre seveda za pomoč pri vzdrževanju cerkve in hiše. Zato
Misli, marec 199“?
naj bo vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali, pomagate in boste še pomagali, Bog bogat plačnik!
RAZPORED VELIKONOČNEGA PRAZNOVANJA
Na cvetno nedeljo, 28. 3., bo ob lepem vremenu pred mašo ob 10. uri blagoslov oljčnih vej s procesijo. Med sveto mašo bomo brali Trpljenje našega gospoda Jezusa Kristusa.
Na veliki četrtek, 1. aprila zvečer, je ob 7.uri sveta maša v spomin na zadnjo večerjo, ko je Jezus postavil zakrament mašništva in svete evharistije.
Na veliki petek, 2. 4., je strogi post. Popoldne ob treh je bogoslužje velikega petka, branje evangelija po Janezu, Prošnje za vse potrebe, češčenje križa, sveto obhajilo, °b koncu bo odprt božji grob. Nato rožni venec s petjem.
Na veliko soboto, 3.4., bo ob devetih dopoldne križev P°t, nato češčenje Najsvetejšega v božjem grobu po razporedu. Popoldne bo ob treh blagoslov velikonočnih Jedil. Zvečer ob 7. uri obredi velike sobote, blagoslov velikonočnega ognja, sveče, branje Svetega pisma, obnovitev krstnih obljub, po maši slovesno vstajenje in na koncu blagoslov velikonočnih jedil.
Na veliko noč, 4. aprila, bo ob 10. uri slovesna peta sveta maša.
Spovedovanje bo vse dni ob večerih; na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto. Priprava na spoved pa bo na veliki ponedeljek ob sedmih zvečer.
Na veliki ponedeljek, 5. aprila, bo zvečer v dvoranici tudi pirhovanje s pestrim programom za mlade in stare. Imeli bomo različna tekmovanja s pirhi, najbolj okusna Potica pa bo nagrajena.
Rojake v Milduri in Berriju bom obiskal po velikonočnih praznikih. Obveščeni boste pravočasno.
Vsem rojakom želim milosti polne velikonočne Praznike. Vstali Kristus naj vam podari veselo upanje in n°tranji mir. In seveda veliko lepih in dobrih pirhov!
p. Janez
Tiho, tu smo v kleti
Srečal sem Istrana, zvabil me je v hišo, lepo in kamnito, in potem še v lastno klet.
»Provajte to naše vino,
Bog ga dal je tudi vam za pet!« Po zelenem kamnu smo polzeli v mračno, vlažno, vendar toplo klet.
Srce je kar zastalo: stopil sem v sveti hram. Glasno sem govoril, on pa: »Tiho, tu smo v kleti.«
Trkal sem na sode in poskušal uganiti, koliko je vina v njih.
»Tiho, vino spi,« je rekel, »trkanje ga zmoti in zbudi.«
Mislil sem, da šali se, pa ni bilo tako.
» Vino se prestraši, je kot človek, v njem življenje spi.«
Umaknil roko sem od tam, utišal vse besede, bil sem tih in zrl sem sode, stare, hrastove posode.
Priznati moram, ven prišel sem nem, drugačen, prenovljen, ne od polnega kozarca, ampak od življenja, ki je v njem.
Sečoveljski župnik Dinko Dominik Bizjak
z vseh vetrov
VELIKA BOŽJA DELA NA RDEČEM OTOKU
Malgaški misijon nam je dobro znan, saj je med najstarejšimi in tam še vedno deluje lepo število naših misijonark in misijonarjev. Posebej odmevno in veliko je božje delo, ki gaje zastavil in ga vodi Peter Opeka. Upravičen sloves in občudovanje uživa v Zahodni Evropi, kjer je naletel na veliko razumevanje in darežljiva srca.
Naslaja nov zaselek slovenske vasi
Njegovo delo dobiva razsežnosti, podobne tistim, za katere je mati Terezija prejela Nobelovo nagrado za mir. Iz februarske revije Misijonska obzorja smo za bralce Misli povzeli njegov članek.
“Madagaskar je gospodarsko še vedno na tleh, življenje ljudi pa še naprej zelo trdo. Težko je verjeti, vendar je letni dohodek na prebivalca zdaj nižji kot je bil leta 1970. Od 450 je padel na 220 ameriških dolarjev na prebivalca! Nič čudnega torej, če je bil tudi začetek novega šolskega leta za mnoge družine težak. Kako omogočiti svojim
otrokom šolanje, ko so pa šolske potrebščine tako drage? Tudi glede šolstva je stanje v deželi slabše, kot je bilo pred desetletji. Zdaj okrog 50 odstotkov otrok ne hodi v šolo; na podeželju je ta odstotek še višji. Naše humanitarno združenje Akamasoa si prizadeva, da bi omogočila otrokom družin, ki živijo v naši ustanovi, vsaj osnovnošolsko izobrazbo. Že to je veliko breme, saj je v okviru Akamasoe okrog 7.000 otrok.
V razmerah, kjer 80 odstotkov prebivalstva živi na robu preživetja, skušamo stati ljudem ob strani. Letos seje tako število ljudi v Akamasoi povečalo za 39 družin ali 130 oseb. Skozi naš sprejemni center je šlo lani 2850 družin (3318 odraslih. 7191 otrok), skupaj 10.509. Pri nas so se zadržali nekaj dni. Pomagali smo jim vrniti se v domači kraj in s skromnimi sredstvi začeti na novo.
Stiska pa ni samo tu v glavnem mestu. Zato smo šli lani na podeželje Fianarantsoe (400 km južno od glavnega mesta), kjer smo v sodelovanju z vaščani zgradili tri šole in en dispanzer. Na jugovzhodu otoka nadaljujemo s pomočjo krajem, kijih je prizadel ciklon. Do zdaj je bilo tam obnovljenih ali povsem na novo zgrajenih petnajst šol (lani pet). Trenutno pa sodelavci Akamasoe skrbijo za podhranjene otroke v treh centrih. Usposobili so tudi cesto v kraj Bevata, ki je bil do nedavnega popolnoma odtrgan od sveta. 62 družin se je naselilo v nove hiše: v Ambanili 60 družin, Mahatsari 36 družin, Lovasoa - 28 družin, Atolojanahary - 28 družin in Andralanitra - 10 družin. Pri gradnji ne smemo pozabiti tudi na ceste, dispanzerje, športne objekte, dodatne šolske prostore, primerna skladišča. Poleg tega moramo misliti na duhovne vrednote, ki jih ljudje prav tako potrebujejo. Tako sta dve vasi dobili novi kapeli, kjer se bodo ljudje lahko zbirali k molitvi in poglabljali svojo vero.
V letu 1999 želimo pomagati vsaj stotim družinam, da uresničijo svoj življenjski sen in si zgradijo dom. V eni od vasi načrtujemo novi dispanzer, v vaseh brez pitne vode bi radi napeljali vodovod ali zgradili velike cisterne za vodo. Spet druga vas potrebuje nov otroški vrtec. Urediti nameravamo nekaj cest, povečati kamnolom, da bo več ljudi dobilo zaposlitev, zgraditi štiri delavnice, kjer se bodo mladi lahko priučili za različne poklice, v glavnem centru, Andralantiri, pa načrtujemo gradnjo gimnazije, kjer bodo mladi lahko dokončali srednjo šolo.
Ko vam govorim o našem delu in načrtih, pa se vam želim, dragi prijatelji, iz srca zahvaliti za vse, kar ste do zdaj naredili za nas. Delo seveda še ni končano. Zato vas vabim, da ostanete z nami tudi v prihodnje. S skupnimi močmi bomo lažje uspeli.”
Znamke
dr. l-'mn(r\
ISOO-IMVI
dr. l-'mn(r\
ISOO-IMVI
Tudi tokrat nam je nove slovenske znamke, ki so izšle januarja, poslala gospa Maura Vodopivec, kateri se za njeno vestnost najlepše zahvaljujemo. V zbirki Znamenite osebnosti so tokrat: pravnik, geograf in politik Peter Kozler, ki se je rodil 16. 2. 1824 v Kočah pri Kočevski Reki. Poudarjal je slovenskost Istre in zahteval za Slovenijo slovenski del Štajerske in Koroške, Kranjsko ter goriško in istrsko okrožje z istrskimi otoki. Pripravil je Zemljevid Slovenske dežele in pokrajin, prvi zemljevid slovenskih pokrajin, ki pa so ga avstrijske vojaške oblasti zaplenile. V Javnosti se je pojavil šele leta 186 L Kirurg dr. Božidar Lavrič, rojen v Novi vasi pri Cerknici 10. novembra 1899. S svojim znanjem je v povojno kirurgijo v Sloveniji vnese! številne spremembe: sodeloval je pri ustanovitvi in organizaciji transfuzijskega zavoda, posodobil anestezijo in s tem ustvaril pogoje za hitrejši razvoj kirurgije prsnega koša ter kirurgije srca in ožilja. Slovenski general in pesnik Rudolf Maister, ki se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. V prevratnem času v letih 1918-1919 je odločno posegel v dogajanja v Mariboru in na slovenskem štajerskem, sodeloval pa je tudi v bojih na Koroškem. Bil je slovenski pesnik, slikar samouk in zbiralec knjig. Od 1. novembra 1918 je bil general Maister najpomembnejša oseba v bojih za slovenski Maribor in severno mejo na Štajerskem. Najpomembnejši slovenski pesnik in eden najvidnejših evropskih romantikov France Prešeren, rojen v ^rbi na Gorenjskem leta 1800. Svoje pesmi je izdal leta 1847 v zbirki z naslovom Poezije. Med pomembnejša dela 'ega velikega slovenskega ustvarjalca spadajo epska pesnitev Krst pri Savici (1836), cikel petnajstih sonetov Sonetni Venec (1832), cikel Gazele (1833), cikel sonetov Sonetje nesreče (1832) in pesem Slovo od mladosti (1830).
Voščilna znamka je posvečena ljubezni in prijateljstvu, zato tudi izide v bližini znanih praznikov, kot sta Valentinovo 1n Gregorjevo. Na njej je podoba dveh belih konj, ki sta se znašla v vesoljnem svetu, ki jima omogoča dovolj lobode za gibanje v neugnanem zanosu ljubezni. Beli konj simbolizira čistost in plemenitost čust\’a, kot je ljubezen.
Znamka Brkinski škoromati - maske. Škoromati so skupno ime za številne pustne šeme na območju Brkinov, Pokrajini v jugozahodni Sloveniji. Osrednji tik skupine škoromatov predstavlja ‘škopit ’. V vsaki skupini sta po navadi dva ‘škopita' - grozljivi šemi v črnih ogrinjalih in po obrazih namazani s sajami. Na glavi nosita velika klobuka s perutmi kragulja ali vrane, v rokah pa velike lesene klešče, s katerima lovita svoje žrtve in jih namažeta s sajami. Poleg teh pa nastopajo v skupini škoromatov še drugi pustni liki, ki jih v takih ali drugačnih inačicah Poznamo skoraj po vseh slovenskih območjih z ohranjeno pustno dediščino.
kotiček naši mladih
Novi razred Slomškove šole
Veronica Smrdel
V	nedeljo, 21. februarja, je bilo v našem Verskem in kulturnem središču sv. Cirila in Metoda v Kevvju zelo živahno. Slavili smo napredek naše slovenske kulture. Na programu je bila predstavitev dveh novih učbenikov Učimo se slovensko 2. in 3. del, avtoric ga. Drage Gelt, ga. Madge Pišotek in ga. Marije Penca ter otvoritev novega razreda Slomškove šole, ki neprekinjeno deluje že 39 let.
Takole seje začelo z novim razredom. P. Metoda smo vprašali, če bi lahko dobili večji razred. Katero sobo pa, je vprašal. Tisto, v kateri je bilijard, smo rekli. Odgovoril je, da lahko. Potem smo imeli sestanek s starši otrok. To je bilo pred božičnimi prazniki. Dogovorili smo se, da začnemo z delom po novem letu, da bi bilo končano za novo šolsko leto. Delo sta vodila g. Hajek in g. Urdih. Starši so morali odstraniti pod, kije strohnel. Odkrili so vodovodno cev, ki je šla skozi sobo. Vodovodni inštalater je ugotovil, da v njej ni vode, vendar je tudi povedal, da ne bi bilo prevelikih težav z napeljavo vode v razred. Tako so vodo priključili, česar smo zelo veseli. Treba je bilo zamenjati luči, vse na novo prebeliti, namestiti zavese poti soncu in tanjše zavese. Pozabljena stara skrinja je po obnovi dobrega mojstra
Blagoslov nove slovenske učilnice v Kewju
postala kot nova. Dobili smo lepo Slomškovo sliko, ki jo je prinesla iz Slovenije sestra Maksimiljana. Vsi smo bili navdušeni, kako je delo lepo napredovalo in kako lepo podobo je dobival razred. Patru smo omenili, da bi bilo lepo, če bi blagoslovitev razreda imeli takrat, ko bo tudi predstavitev knjig. Strinjal seje z nami.
Bila je lepa sončna nedelja, 21. februar, ljudje so prihajali od blizu in daleč, saj je bilo ta dan kot vsako tretjo nedeljo v mesecu tudi družinsko kosilo. Po sv. maši smo se premaknili na Baragovo dvorišče in v razred, ki ga je pater blagoslovil ter spregovoril o pomenu šole. Za konec so mladi zapeli Zdravljico. Vsi smo šli potem v dvorano pod cerkvijo, kjer je bil pripravljen program.
Povabljeni gostje so bili: ga. Drnovšek iz Canberre, vsi nekdanji učitelji in učiteljice Slomškove šole, ga-Ceferin, knjižničarke, učitelji sobotne šole za višje razrede, voditeljici slovenskih radijskih postaj in številni drugi gostje. Program sem vodila jaz, Veronika, s pomočjo dobrih ljudi. Sponzorja knjig sta bila Ministrstvo za zunanje zadeve - Urad za Slovence po svetu in naše Versko in kulturno središče sv. Cirila in Metoda. Učimo se Slovensko, 2. del je predstavil p. Metod, Učimo se
Materina beseda je od vseh dobrot največja, jasno ogledalo vsakega ljudstva, mila dojka vsakega nauka in izobraženja narodovega.
Dokler materina beseda slovi, se narod časti in oživlja. Kakor hitro materina beseda umira, peša tudi narodova slava in moč. Prijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci!
Anton Martin Slomšek
V	J
slovensko, 3. del pa s. Maksimilijana. Hvala obema za lepo predstavitev. Ga. Drnovšek seje opravičila in poslala Pismo, ki smo ga prebrali. Potem smo na oder poklicali avtorice: ga. Drago Gelt in Madgo Pišotek, ga. Maria Penca pa seje opravičila, ker je bila v teh dneh zdoma. Zastopala jo je njena hčerka. Ob prejemu šopka sta Draga in Magda povedali nekaj o pripravi in pomenu knjig in podarili posameznikom izvod novih učbenikov. Potem smo na oder poklicali vse učitelje. Prejeli so priznanje in zahvalo za njihovo delo
razdelila in so iz nje brali. Eden od učencev seje vsem zahvalil za novi razred. Učiteljica je za konec pouka zapela še Slomškovo pesem Preljubo veselje, oj kje si doma. Potem je bilo še nekaj deklamacij v zvezi s knjigami in govor o sobotni šoli slovenskega jezika. Kulturni program seje končal z velikim ploskanjem.
Vsi, prav vsi, smo ostali na kosilu, saj je bilo zelo dobro. Hvala kuharicam! Polni lepih doživetij smo odšli na svoje domove.
Naj se še enkrat zahvalim staršem, ki so sporazumno delali skupaj, in vsem, ki ste pomagali z zastonjskim delom. Tudi bivši učenci Slomškove šole so dali svoj dar. Zelo smo veseli novega razreda. Posebna zahvala p. Metodu, ki nam gaje omogočil.
Ohranili bomo lep spomin na našega patra Bazilija, kije s šolo začel in jo ves čas podpiral.
Učiteljici Lidija in Veronika s poklonom Anite Fistrič
v Slomškovi šoli. To šobili: prvi leta 1960 -l°že Kapušin, za njim že pokojna Anica Srnec, Draga Gelt, nadaljevale so slovenske sestre, potem Lucija Smec, Viki ^rak, Pavlina Pahor, in nazadnje že tukaj r°jene Mary Petelin in Veronika Smrdel, ^daj nam je priskočila na pomoč tu rojena Lidija Lapuh, ki je tudi učiteljica na sl°venskem društvu Planica. Program so nadaljevali otroci. Na oder so prišli s t0rbami in posedli v šolske klopi. Ko je ystopiia učiteljica Lidija, so vstali in jo Pozdravili, nato so skupaj zmolili Sveti angel. Potem jih je poklicala po imenih 'n Preverila, če kdo manjka. Začela jim je Pripovedati, da so dobili lepo novo knjigo ^čitrio se Slovensko. Potem jim je knjige
Nastop otrok z učiteljico Lidijo ob predstavitvi novih učbenikov
Vodoravno
I. gradnja, zidanje; 4. trimestno število; 7. mesto v Afganistanu; 8. reka v Sibiriji; 11. vek, razdobje; 12. zavetnik Kranjske, svetnik; 13. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju; 15. duhovnikovo krajše belo oblačilo; 16. kraška planota Dinarskega gorstva v Bosni; 20. moško ime; 23. mozoljavost, mozolj; 24. dolgorepa papiga, znesek ki se plača vnaprej; 25. moško ime; 26. vodljivi zrakoplov, napolnjen s plinom; 27. ime ruske balerine Pavlove; 28. vrsta dušika, kalcijev cianamid.
Navpično
1. kdor se poklično ukvarja s popravljanjem zob; 2. petindvajset zaporednih črk; 3. isto kot pod številko dvanajst; 4. sneg, ki ga prekriva zmrznjena skorja; 5. teža embalaže; 6. okrajšano ime za Otilija; 9. čutilo za sluh in ravnotežje; 10. huda bolezen, vodna žival; 14. dolina reke Inn v švicarskem kantonu Graubunden; 17. štirinajsta, dvanajsta in osemnajsta črka abecede; 18. dalmatinsko žensko ime; 19. nehote, navadno nepričakovano priti do nečesa; 20. Perzija, Adžam; 21. reka v SND, ki se izliva v Belo morje; 22. ime pevke Mousskouri; 24. grobo orientalsko domače sukno.
Gospa Zora Kirn iz Melbourna je rešila uganko poletne fotografije iz januarsko-februarske številke. Povedala nam je, da je bila fotografija posnega na plaži v Mt. Elizi nekje v sedemdesetih letih, fantje, ki sestavljajo piramido, pa so poleg patra Stanka Zemljaka še: Joe Čelhar, Stan Kirn, Darko Benčič, Edi Ludvik, John Pekolj, Joe Vučko, treh pa ni prepoznala. Hvala Zori, ki bo za nagrado prejela kaseto po lastni izbiri.
Mi pa spet objavljamo fotografijo, za katero ne vemo ne kraja, ne časa nastanka. Pazljivo si jo oglejte in nant poleg teh dveh podatkov, če le gre, napišite tudi imena ljudi na sliki. Z vašo pomočjo bo naš arhiv fotografij popolnejši, saj fotografija brez datuma in kraja, kjer je bila posneta, bolj malo velja. Lep pozdrav
Uredništvo Misli
KRIŽANKA (Ivanka Žabkar)
1	-					■	4	5	6
				■					
H							"		
12					. L	14		P	I
15					■		P		H
				>					
■					■				
			■						
26					■		T		
27			■	,’K					
Kdo ve kdaj, kje, kdo?
E
°grizek Solicitors
* CONVEYANCING
* WlLLS
* Probate & Deceased Estates
* Associations & Club Law
Vour FIRST 15 MINUTE CONSULTATION IS fREE OF CHARGE
W'ck Ogrizek, MA, LLB (Hons)
Legal Practitioner
^elephone
Mobile
Fax
Email
(03) 9748 3650 0418 326170 (03) 9748 3619 MOG@NETSPACE.NET.AU
p°stal Address:
p O- Box 175, World Trade Centre Vic 3005
MARIO JURCIC
Builder - Lic. No. 15968 Member Master Builders' Association
• HOMES • EXTENSIONS SPECIALISING IN ALL CONCRETE WORK CONCRETE POOLS, LANDSCAPING AND PAVERS
PHONE: 9402 0584 MOB: 0417 403 427
PO Box 384 Frenchs Forest 1640
<3>
TOBIN BROTHERS
a better way
Viktorijskim Slovencem na uslugi! v casu žalovanja
Head Office:
NORTH MELBOURNE 189 Boundarv Road
9328 3999
BERVVICK	9796 2866	NOBIE PARK	9558 4999
BRICHTON	9596 2253	PAKENHAM (03) 5940 1277	
CRANBOURNE (03)	3996 7211	RINGVVOOD	9870 8011
DONCASTER	9840 1155	ST AlBANS	9364 0099
EAST BURWOOO	9886 1600	SUNSHINE	9364 8711
E5SENOON	9331 1800	VVERRIBEE	9748 7900
FRANKSTON	9773 5022		
CIENROV	9306 7211	Frances Tobin <& Associates	
MALVERN	9576 0433	EAST BURVVOOD	9802 9888
MOORA88IN	9532 2211	BRICHTON	9596 8144
Member AFOA
Are your dentures more comfortable in a glass...7 If so, f°r a free consuUation contact Stan Kknel
DEffTAL TECHNICIAN
sP®cialising in dentures and rnouthguards.
|47 Morack Rd, Vermont South Tel: 9801 3066
Mobile: 019 695 576
Bi raje imeli umetno zobovje v kozarcu...? Če ne, za prvo brezplačno posvetovanje, z zaupanjem pokličite: Stanko Krnel Zobni Tehnik specialist za umetno zobovje in zaščitne proteze.
Suite 7/14 Market St, Box Hill Tei: 9898 6293
'^elbournjlpim Slovencem se pnporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE
IUCIANO VERGA & SONS ALDO »nd JOE
memorials p/l
V ix
dela so
pod garancijo
SLOVENIJE
Tut i t/K C of f i
| Časnik za vso druiino v sloven-. skem in angleškem jeziku.
I Izhaja dvakrat mesečno | na 16. straneh.
•	Novice iz Slovenije z interneta.
I Iz slovenske skupnosti v | Avstraliji in po svetu.
i	Vedno več rojakov sega po Glasu Slovenije!
1	Naročite	se	tudi	vi.
|	Letna naročnina za Avstralijo S 50.00
,	v prekomorske driave z letalsko pošto S 100.00
,	Naslov:	Glas	Slovenije
L P. O. Box 559, Round Corner Dural, NSVV 2158
Viktorijskim rojakom se priporočamo za razna obnovitvena dela na grobovih in tudi nove spomenike na vseh pokopališčih Viktorije.
R & R Memoricils Pty Ud
ACN 006 888 624
20 Field Street, Craigieburn VIC. 3064 Telephone: 9305 7777 Mobile: 0412 448 064, 018 531 927 Facsimile: 9305 7369
DISTINCTION PRINTING PTV. LTD.
Lastnik Simon Špacapan
Tiskarna za brošure, knjige in barvna dela
164 Victoria Street, Brunsuuick, 3056 VIC. Telephone: 9387 8488
		
	& SMALU	
	Rojakom (S*-— v Sy d n ey u H Y	M J la toplo / priporočam F
V	| 220 Burwood Rd. 8urwood N.S.VV. 2134 j Phone: (02)747 4028 J	
(mR Hvunom
l m 1	OMn*«ny
V.F.L
A
UITSUtiVii
MASTER BODY VVORKS P/L
ACN 007 152 203
MELBOURNE, VIC.
265 PRINCESS HIGHWAY, DANDENONG, 3175
GS
COLOISJIAL MUTUAL
Ph: 9793 1477
Fax: 9793 1450
i
L
*MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS •PRESTIGE CAR SPECIALIST"
•ALL MAKES AND MODELS
CAR-O-LINER-MEASURING SVSTEM •INSURANCE WORK *3 YEAR GUARANTEE
A.H. Frank Kampuš - 9560 5219 Za nujno potrebo imamo tudi avlo na razpolago.
Novo in staro branje iz Baragove knjižnice
Draga Gelt, Magda Pišotek, Marija Penca: UČIMO SE SLOVENSKO - LET’S LEARN SLOVENIAN, I., II. in III. del. Prilagojeni učbeniki za učenje slovenščine v Avstraliji.
Slikanice za najmlajše, ki pripomorejo k učenju slovenščine:
MOJ PRVI SLIKOVNI BESEDNJAK, cena je 25 dolarjev.
MINKA GRE SPAT, cena je 30 dolarjev.
PIKIJEV ČAROBNI BOŽIČ, cena je 30 dolarjev.
SLOVENSKA DEŽELA V PRIPOVEDKI IN PODOBI - izbrala in za mladino Priredila Dušica Kunaver. Cena je 15 dolarjev.
LUČ V ŽIVLJENJE - MOLITVENIK ZA STAREJŠE - primeren za vse, ki že slabše ridijo, saj so črke veliko večje kot običajno. Cena je 20 dolarjev.
SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR, izdan 1994. Cena je 27.50 dolarjev.
ANGLEŠKO-SLOVENSKI SLOVAR, izdan 1993. Cena je 27.50 dolarjev.
Ivan Kobal: MEN WHO BUILT THE SNOWY (MEN WITHOUT WOMEN), cena knjige je 9 dolarjev.
Ivan Žigon: ŽIVLJENJSKI IZZIVI, spomini, članki, pesmi pod velikim vozom in južnim križem. Cena je 10 dolarjev.
Videokasete iz Baragove knjižnice
IN LOVING MEMORY - Ema Pivk, Frančiškanka Brezmadežnega spočetja, 15. 6. 1915 - 5. 2. 1999. Cena videokasete pogrebne slovesnosti je 25 dolarjev.
PAPEŽ JANEZ PAVEL II. v SLOVENIJI - obisk Svetega očeta maja 1996. Cena videokasete je 25 dolarjev.
Prosimo, da k ceni naročenega prištejete tudi poštnino.
Dom počitka matere Romane	Mother Romana Home
Slovenski dom za ostarele	Slovenian	Hostel for the flged
11-15 R Beckett St., Keui, VIC. 3101	Phone	and fax: 03-9853-1054	P
Dom počitka matere Romane je slovenska ustanova, ki za daljši ali krajši čas nudi domače okolje ter postrežbo ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego.
Osnovna cena je 85% od pokojnine.
Ce ste sami že razmišljali o selitvi v dom, poznate koga, ki bi nas potreboval ali ste samo radovedni, kakšni so pogoji za sprejem, pokličite upravnika po telefonu, ali pa se v domu oglasite osebno. Z veseljem Vam bomo odgovorili na vsa vprašanja.
j
1999
GROUPS FOR SLOVENIA
departing from Adelaide, Brisbane, Canberra, Melbourne & Sydney
SPECIAL AIRFARES FROM $1450
Book now for the following dates:-
27/2/99; 31/3/99;	15/5/99;	29/5/99;
2/6/99;	23/6/99;	5/7/99;	9/8/99
Some of these dates are to coincide with the visit of the Holy Father to Slovenia.
J* J« »t» ^ si* ^ »i* m ^ m m ^ ^ ^ ^ ^
We are now sole agents in Australia for the ABC Car Rental
Company in Slovenia. Ml 11^ Please contact us for very economical rates.
Lic. No: 3 0 2 1 8
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
PRIGLASITE SE ZA ENO SKUPINSKIH
POTOVANJ NA OBISK SLOVENIJE V LETU 1999
Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije
in vseh strani sveta ...
Pokličite ali obtičite na! urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!	i
ERIC IVAN GREGORICH	!
Ne pozabite, da je že od leta	>
1952 ime GREGORICH	dobro	Slovenija Travel / Donvale Travel	/
poznano in na uslugo vsem, ki	nui	n	.oj	'
„ odi»»ijaio	po,o,«,j.i	I042-1044 Doncaster Road,	j
pridemo tudi	na	dom!	KAST DONCASTER, Vil*.	3109	;
Telefon: 9 842 5666