mmrn
iesglas
kto XLIII - št. 72 - CENA 6
din
Kranj, petek, 14. septembra 1990
Franc Križnar:
PETER LIPAR
Matija Logar:   PG KRANJ V NO VI SEZONI
Lea Mencinger:
LANGOBARDSKA SLED V ZGODOVINI
#00
Slovenska vlada pojasnila svoje načrte
Prepih v zakonodaji, tudi davčni
^■tani slovenske vlade so v sredo predsednikom občinskih izvršnih svetov Pojasnili svoje namere in posege predvsem v obstoječo zakonodajo. Del te-U bo obravnavala republiška skupščina že na seji, ki bo 27. septembra. '°venska država naj bi tudi s temi ukrepi postala bogatejša.
gfrjbljana, 12. septembra - Predsednik republiške vlade Lojze Pe-
r'e in nekateri ministri iz njegovega kabineta so povedali, da si £5 2asta*ija težke naloge, vendar jih je odločena uresničiti, im |.Vsem naJ postane slovenska država bogatejša, ker smo doslej
eli bogate posameznike in revno državo, kot je dejal finančni mi-
«*r dr. Marko Kranjec. Ukrepi, od katerih bodo nekateri že ko-
c 'ega meseca predloženi republiškemu parlamentu, posegajo na
spodarsko področje, v družbene dejavnosti, v zaposlovanje, stano-Ust   ° po'',i,io' davčno politiko, denacionalizacijo in spreminjanje
za
v Sloveniji od prvega sep-dalje delujeta agencija prestrukturiranje, ki za skuPščino pripravlja zakon o Privatizaciji, in poseben sklad *a razvoj. Preprečevanje stečaja se bo nadaljevalo, obenem pa Slovenija sprejema svoj "sojini program." Presežke dedcev naj bi urejeval zakon o ^Poslovanju, ki se pripravlja, Pfedvsem pa Slovenija teži. da
£*^e ne?aposleni hitrejše vklju-
tudi  t de'0' PriPravlJaJ° pa se kolektivne  pogodbe za
^bene in infrastrukturne de-
javnosti. Družbenim dejavnostim republika namenja 20 odstotkov več denarja, namenili pa naj bi ga predvsem za plače.
Vlada se loteva reform davčne politike. Uveljavljeno bo progresivno obdavčevanje fizičnih subjektov. Davčne osnove bodo razširjene, širi se obdavčevanje posameznikov, saj je nevzdržno, da so posamezniki bogati, država pa revna. Seveda to ne bo preprečevanje bogatenja. Vlada predlaga davek na hranilne vloge in obresti, pa nove davke na premoženje, kar
J.vdxedniki občinskih izvršnih svetov so bili obveščeni tu-5 Pogovori slovenske vlade s predsednikom zvezne vla-'Uitcicm Markovičem in sodelavci. Povedali so, da
tiLlVe,nya ne pripaja tta spremembo zvezne ustave zaradi initvc avtonomiji' Kosova in da tečaj dinarja, monetar-a politika in politika osebnih dohodkov niso skladni s
1 r°Kramom. Zvezna vlada priznava napake in bo ukre->a v korist izvoznikov, obrzdala bo monetarno politiko, "dar Slovenija razmišlja o svojih ukrepih za pomoč go-
P(,darstvu, še posebej izvoznikom zaradi precenjenega
,ec<*ja dinarja.
ni enako kot jemanje premoženja.
Reorganizirana bo državna uprava. Korenite spremembe bodo storjene po sprejemu nove slovenske ustave. Sedaj bo šlo za racionalizacijo, nekatera upravna področja bodo združena, pripravlja se nova sistemizacija.
Slovenija bo spremenila stanovanjsko politiko. Gospodar bo lastnik stanovanja ne stanovalec, vendar bodo najemniki zaščiteni, tako imenovane stanovanjske pravice bodo postopoma ugašale, promet s stanovanji pa bo prost.
Trd oreh bo denacionalizacija. Problem je občutljiv. Izvršni svet je oblikoval posebno strokovno skupino, skupščinska komisija pa bo obravnavala politične vidike. Glavni problem je v tem, da popravljanje krivic ne bi povzročilo novih krivic. Vlada bo ubrala selektivno pot. Pomembno pa bo delo na ustavi, spreminjaju sedanje in oblikovanju nove. Že na prvi seji republiške skupščine bo obravnavanih 17 zveznih zakonov, šest pa jih je že na osnovi sedanjih ocen popolnoma v nasprotju s slovensko zakonodajo in ustavo. Seveda pa ostaja federacija še vedno subjekt mednarodnega prava. • J. Košnjek
lil n„ ['"a Ukleta - Dobra stotnija jih je že štirinajst dni v Lescah vt.£j ll'n na svetovnem padalskem prvenstvu. Skok s padalom je Med  ..° nt'kaj i/jemnega, zanje pa je to povsem običajno dejanje.
naših, /a Miro (»rčič (levo) in Ireno Avbelj v«Hsiv, Vt>nstvo tudi mednarodna uveljavitev. Več o padalskem pr-1 n* zadnji strani. J. K., slika (.. Šinik
SVETOVANJE FINANČNE AGENCIJSKE iN DRUGE STORITVE
Global Kran|, d.oo 64000 Kram C JLA 4 tel (064) 21 320 lax (064)28167
• so Voge, bo Se Plunina-jug
^°va stanovanja da ali ne
*i(Ulni    ■••lembra - Pred kratkim je "padel" za-jjftto,      r' Brltof-Voge, *daj pa se Je lahko vpra-''Ui,lh' '     podobna uvida doletela /a/idalni načrt H nmiuTiivajo graditi stanovanja *
Jih ,Dii " »ovih stanovanj potrebuje Kranj in ali
sCjl i^'h itd, s,, bila \ prašanja. ki mi |ih na< cli nu hili pr'"(l,|sk,>''1 izvršnega sveta, ko so n.i mi/o do °btnolei   ' " odltupu en« od stanovanjskih hti na
n'SoJU '«'idaliu-ga n.u II.. 1'l.imn.i mg 1'icdloga
/1   Pfej^l: -
čeprav so \ skladu stavbnih zenilpšč 0rr> le/ko dosegli soglasje, počakali bo ino
ral, da dorečejo obseg stanovanjske izgradnje in s tem usodo /a/idalnega načrta Planina-jug.
Po nekaterih ocenah Kranj letno potrebuie Ml do 70 novih stanovanj, vendar pa je ocena /al se premalo argumentirana, nedvomno pa bi marsikaj lahko napravili / boljšo i/rabo stanovanjskih prostorov, k čemur bi veliko doprinesla nova /akono-d.il.i Vsi seveda novih hiš ne bodo gradili, še vedno p,i |c kljub it/kun (.asom pritisk na individualno gradnjo velik, na občini imajo 350 vlog graditeljev, ki bodo po/idali .V7 hektarov zemljišč na ob-močph. kiei z družbenim planom gradnja ni predvidena • M. V.
Uči se, da boš lahko delal
Naposled se poslavljajo časi, ko so nam starši vtepali v glavo, uči se, da ti ne bo treba delati. V mislih so imeli seveda lepe, tople pisarne, kjer prekladajo papirje in imajo dovolj časa za klepet in kavico, nemara celo za dopoldanske sprehode po mestu. Tako kot mnoge druge stvari, se je tudi ta postavila na glavo in aktualen je nasvet, uči se, da bo lahko delal, da boš znal poskrbeti zase in zaslužiti svoj kruh, kolikor več boš znal, toliko večji bo kos.
V podjetjih so pisarniške službe že nekaj časa na prepihu, zdaj so začeli šteti uradnike tudi na občinah, kar je za mnoge dovolj resno opozorilo, da gre zares, da to ne bo zgolj politična akcija, polna besedičenja o preveliki porabi, kakršnih je bilo v zadnjih letih kar nekaj, spremenilo pa se ni nič. Celo ukinitev sisov je bila z letošnjim letom zgolj navidezna, saj so njihove strokovne službe poiskale zavetje v občinski upravi, službe pa ni izgubil nihče. Novi župani in predstojniki pravijo, da so bolj ali manj ohranili delovne navade, sprva so jih malce prikrivali, počasi pa je strah izginil in pokazalo se je, kdo pridno dela in
kdo ne, kaj velja tudi za občinske uslužbence. Vendar ni problem samo v tem, da jih je preveč, še večji problem je kvaliteta dela, eden od škofjeloških predstojnikov je denimo potožil, da raje stvari naredi sam, kot da bi ves teden dopovedoval, kako naj kdo kaj naredi.
Brez novih zakonov bodo občinske uprave težko oklestili, napovedani so pred koncem leta, marsikje pa bi politiki radi že prej izpolnili predvolilne obljube. Brez njih so nemočni, saj bo resnično racionalizacijo omogočila šele sistemska ureditev uprave, ko vsem občinam ne bo potrebno imeti vseh služb, do zadnjih podrobnosti, kar se danes na Gorenjskem odraža tudi v tem, da ima tržiška občina največ občinskih uradnikov glede na število prebivalstva, ker je pač najmanjša. Nove rešitve verjetno ne bodo nikakršna novost, ki so sijih pri nas nenehno izmišljali v preteklosti, birokracija pa se je množila. Nemara bodo ubrale stara pota, v smislu manjših občin in deželnih uprav, kakor imajo upravo urejeno pri naših severnih sosedih in kakršno smo v obliki nekdanjih okrajev poznali tudi pri nas. # M. Volčjak
Novo letalo Adrie Ainvavs
Ljubljana, 12. septembra — Od torka je flota Adrie Ainvavs bogatejša še za eno letalo, ki ga strokovnjaki ocenjujejo kot dosežek najsodobnejše tehnologije v svojem razredu. A 320 je 37,57 metra dolgo letalo s 168 sedeži, katerega cena je višja od 80 milijonov ameriških dolarjev in je namenjeno predvsem za letenje v kratko in srednjelinijskem prometu. To je drugo izmed treh letal Airbus A 320, ki jih namerava AA vključiti v svoj potniški promet. Tretje bo na Brnik priletelo v naslednjih dneh. Priložnostne slovesnosti ob sprejemu novega letala so se udeležili člani republiškega predsedstva in slovenske vlade. Na sliki direktor AA Janez Kocjančič in minister za promet Marjan Kranjc. • M. A., foto: Gorazd Sinik
Turistični delavci v Železnikih
Železniki, 14. septembra - XXI. srečanje turističnih delavcev Gorenjske to soboto, 15. septembra, pripravljajo v Železnikih v Selški dolini. Srečanje se bo začelo ob 13. uri s sprejemom udeležencev pred Plavžem. Od 14. do 15.30 ure pripravljajo ogled zanimivosti Železnikov, Plavža in muzeja. Pozdravni govori, podelitev priznanj in kulturni program bodo v Kulturnem domu v Železnikih, ob 18. uri pa se bo začel zabavni del prireditve. Za dobro voljo bo igral ansambel Lojzeta Slaka s Fanti s Praprotna. • V. S.
-7-
Seja republiškega izvršnega sveta
Davčne spremembe
Ljubljana, 13. septembra - Republiški izvršni svet je na včerajšnji seji soglašal s predlogom za i/dajo zakona o davku na promcl nepremičnin, s katerim naj bi pri prometu z nepremičninami veljale viije osnove ter nižje, 2-odstotnc stopnje za obdav-čiiev. ukinili pa naj bi tudi številne olajšave in izjeme, ki jih dopušča sedanja zakonodaja, ter odpravili razlike pri obdavčevanju ra/lične oblike lastnine. Kol je na novinarski konferenci po seji republiške vlade povedal finančni minister dr. Marko Kranjec, naj bi kljub večkrat nižji stopnji obdavčitve (zdaj je za nekatere nepremičnine 25-odstOtna) /brali s tovrstnimi davki več denarja kot doslej in s tem ustvarili tudi boljše možnosti /a razbremenitev gospodarstva. Vlada bo kmalu pripravila Še dva zakona o davkih (na dohodek in dobiček), s katerima se bo slovenski davčni sistem približal evropskemu.
Izvršni svel je tudi sklenil, da bo pri izplačevanju osebnih dohodkov \ obliki internih delnic vztrajal pri tem, da bodo podlega plačala tudi prispevke in davke, zavrnil je predlog zvezne vlade, da bi Slovenija plačala lanske in letošnje obveznosti za nerazvite, izoblikoval pa je tudi besedilo o možnih elementih konfederalne pogodbe, • C. Z.
"<M^TO©ISSGLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Vroča jugoslovanska juha
Že nekaj let v Jugoslaviji velja pravilo, da za vročim političnim poletjem prideta še bolj vroča jesen in zima. Za letos je veliko znanilcev, da bo tudi tako. Skoraj nikogar več ni v tej državi, vsaj med oblastnimi in političnimi organi, pa tudi med običajnimi ljudmi je vedno bolj zasidrano tako prepričanje, da se sedanjemu ustroju Jugoslavije bliža konec, da bo tako imenovana "druga Jugoslavija" živela petinštirideset let in da prihaja možni čas tretje Jugoslavije, preurejene, drugače organizirane, ohlapno federalne, konfederalne, asimetrične, lahko pa je tudi več ne bo. Ta čas se kuha vroča jugoslovanska juha, kuharji pa so sila različnega mišljenja in nagnjenj, od mirnih, pomirljivih, razumnih, pripravljenih za dogovor, do skrajno ostrih, napadalnih in s silo ter orožjem pripravljenih zastaviti svoj prav, svoje poglede v imenu tega ali onega naroda, te ali one "zgodovinske pravice". Mislim, da je veliki večini državljanov te države do spoštovanja reka, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, oziroma, da jo bomo v miru posrebali sami, saj smo jo sami skuhali.
Kljub neusmiljenemu in grobemu času je za takšno upanje še nekaj prostora in je vredno zanj zastaviti svoje moči in delovanje. Jugoslavija, oziroma njen večinski del, je ta hip notranje sprta do najnižje točke. Do nasilja in sile, bodisi s strani posameznikov, političnih skupin in celo republiških držav, pelje spopad, čigava bo Bosna in Hercegovina, srbska, hrvaška, muslimanska ali povsem samostojna država, kdo ima pravico do Makedonije, komu bo pritrdila Crna gora, komu vse je sovražna in koga ogroža domnevno ustaška hadezejevska oblast na Hrvaškem, katere račune bo morala poravnati Slovenija, če bi šla na svoje, kosovski problem pa je očitno za mnoge v državi povsem pravilno reševan.
Več konceptov možnega razpleta jugoslovanske krize kroži po državi. Položaj je zapletenejši zaradi tega, ker reformski koncept predsednika vlade Anteja Markoviča, ki mu vsi enemu redkih v državi še priznavamo legitimnost, doživlja ostre kritike in ga marsikje že odkrito odklanjajo. Slovenija in hrvaška se čutita oškodovani, južni deli terjajo denar za gašenje socialnih nemirov, Slovenija ne sprejema njegovega koncepta sprememb zvezne ustave, ker je bila kosovska avtonomija ukinjena, sploh pa je premier sedaj v precepu med interesi njegove vizije Jugoslavije in interesi republik. Predsednik zveznega predsedstva dr. Borisav Jovič je v torek zvečer na televiziji skušal narediti vtis velikega demokrata in reformatorja z besedami o enakopravnih možnostih federacije, konfederacije ali odcepitve posameznega dela. vendar iz svoje kože le ni mogel: federacija bi bila najboljša, možna je tudi konfederacija, vendar naj se o tem na vsejugoslovanskem referendumu odločijo ljudje, ne oblast. Ideje, en človek - en glas ni mogel skriti, da gre v dobro Srbiji, in somišljenikom. Ante Markovičje v torek Slovencem ponovno povedal, da je bodoča Jugoslavija stvar dogovora legitimno izvoljene oblasti na svobodnih večstrankarskih volitvah, ki morajo biti v vseh delih države do konca leta, vendar oh spoštovanju sedanje, sicer spremenjene zvezne ustave. Slovenski koncept, oziroma podlage za konfederalno pogodbo, ki jih je v začetku tedna razložil predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je v marsičem soroden Markovičevemu. Le da mi trdimo naslednje: po ustavni poti preurejevanje ali novo organiziranje Jugoslavije ni mogoče, ker skupščina zaradi ukinitve skupščine Kosova in avtonomije nima več legitimnosti, zato je treba doseči dogovor o tem, potem ko bodo v vseh delih Jugoslavije svobodne večstrankarske volitve. V obrisih je znan slovenski pogled na konfederacijo, ki naj bi bila zveza samostojnih držav, subjektov mednarodnega prava. Ponujamo več inačic: konfederacija vseh sedanjih delov Jugoslavije, konfederacija nekaterih delov ali konfederacija med Slovenijo in drugim delom Jugoslavije. V pogodbi naj bi bil obsežen ekonomski interes, urejevanje obrambnega sistema in mednarodni odnosi. Za zdaj je v Jugoslaviji ta koncept ponuđen le Hrvaški (mi smo obratno seznanjeni s hrvaškim), verjetno pa ga bo treba kmalu v celoti ponuditi vsem kot uraden predlog.
Na splošno zoper konfederacijo v Sloveniji ni več ugovorov, so pa pomisleki in predlogi, kijih v resni politični razpravi ne bi smeli zanemariti. Ali v Sloveniji dovolj razmišljamo s stališča koristi in škode? Gre za to, da preračunamo, tega menda resno v svoji zgodovini še nismo nikdar storili ali pa smo bili onemogočeni, kaj dobivamo alt zgubljamo v federaciji, kaj v konfederaciji in kakšna je računica v primeru samostojnosti. To bi kazalo storiti. Leta 1917 sta se tako obnašala Korošec in Krek. nekaj takega sta kasneje poskušala Kavčič v Sloveniji 01 Kučarjeva na Hrvaškem. Politika je namreč tudi računica, računica tudi zato, ker ne bo tako enostavno razdeliti dolgove in obveznosti, ki jih ima sedanja država.
Slovenija pa je prvi korak h konfederativnosti že storila in obenem izstopila iz federacije. Sprejem dopolnil k slovenski ustavi in fprejem ustavnega zakona, ki bo slovensko ustavo in zakonodajo postavil pred zvezno in priznal Beogradu le tisto, kar ni v nasprotju s črko slovenskega zakona, bo samo še potrditev tega koraka.
Jože Košnjek
Ob V5-l»-iniri jr kiilrkriv (;orea|skegs glasa prejel red laslug s srebrno ivezdo
Ustanovitelj In Izdajatelj C P Glas, Kranj, tlak ft.V Delo Ljubljana, TOZ.I) 11 V. LJaMJaaa
Predsednica časopisnega svela Kristina Kobal Naretalaa u III. trimesečje je 120,00 din
Gorenjski glas urejamo in pišemo štrfin 2argi (Klavni urednik in direktor), l«opoldina Bogataj I v d. odgovornega urednika I, Vilma Stanovnik I Lpoi t lun/iiii poslovne informacije), Danica Dolenc (/a dom in druJmo. /iinimivosh, Tržič), Daalca Zavrl - Zle bir (sol ta I na polni k. i, goreniski kiaii m ljudje). Andrej Zalar igoreii|ski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Len Mencinger (kultura), Helena Jetovcaa (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika, Skolia I ok.il. < »eto /.aplotnik (klMtiJMVO, Rado* hica). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Stojan Saje (družbene oigamz.K i|e, ekologija). Jože Kotnjek \ notranja poliuka, špoii I, Marija VolČJak (gospodarit V O, Kranj), Gorsrd filnlk j fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), l*o Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler itehnicno urejanje) in Marjeta Voilli (lektoriranje).
Naslov arednl«tva in uprave: Kram M ose l'ij.ideia I. Kram Tek«« račun pri SDK: 51500403-J I«Ws>
irUfoai: direktor in glasni urednik 28-463, uredmilvo 2I-H60 in 21-835. ekonomska propaganda 23-917, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-v>60 Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo časopisje oproščen prometnega davka po
pristojnem mnenju 421-1/72.
Opozorila slovenskih socialistov ob procesih polastninjenja
Ne nalagajmo si pretežkega bremena
Zaradi napadov na delegacijo ameriškega senata in izgona članov Mednarodne helsinšk* delegacije je Socialistična stranka Slovenije poslala pismo senatu Združenih držav Ani** ke in Mednarodni helsinški federaciji z izrazi podpore njunemu delovanju.
Ljubljana, 10. septembra - Izjava je bila posredovana tudi skupščini Jugoslavije, predsedstvu in vladi, ki po sodbi Socialistične stranke Slovenije probleme Kosova raje prikrivajo pred svetovno javnostjo, kot bi jih želeli odpraviti. Vedno manj upanja je, da bi jugoslovanske oblasti zoper srbski nacionalizem ukrenile kaj učinkovitega. V izjavi sta senat Združenih držav Amerike in Mednarodna helsinška federacija naprošena, naj nadaljujeta s prizadevanji za humano in demokratično rešitev tega jugoslovanskega in obenem svetovnega problema.
Republiški odbor, ki je v ponedeljek to izjavo sprejel, je tudi menil, da so bili vsi pozivi na "domače naslove" zaman, razlog za tokratno dejanje pa je tudi nevarnost, da Kosovo po sedanjem scenariju zavre demokratične procese v Sloveniji in spremeni odnos tujine do Slovenije, saj marsikje v svetu še gledajo na Jugoslavijo kot enoten blok.
Republiški odbor Socialistične stranke Slovenije je soglašal z dopolnili k ustavi Republike Slovenije in z zasnovo nove slovenske ustave, ki jo pripravlja strokovna skupina pri predsedstvu republike. No-
va ustava utegne biti sprejeta že konec tega ali v začetku prihodnjega leta, ko bodo najverjetneje tudi nove volitve. Ustavna dopolnila izhajajo iz Deklaracije o suverenosti Republike Slovenije in so v bistvu prvi korak Slovenije pri izstopu iz federacije v sedanji obliki. Ustavna dopolnila in ustavni zakon, kar bo skupščina sprejela konec meseca, bodo postavila pod vprašaj veljavnost okrog 50 zveznih zakonov, ki sedaj veljajo v Sloveniji. Gre za zakone, sprejete pred Deklaracijo v začetku julija, in po njej, ki so za nas sprejemljiva le, če se zanje pozitivno izreče slovenski parlament. Celotno
območje obrambe naj bi prišlo pod komando republiškega predsedstva, tudi imenovanje vodstva teritorialne obrambe. Po sodbi socialistov kaže predvideno veljavnost republiške ustave in zakonov nad zveznimi še bolj utemeljiti, tudi glede JLA, in predvideti tudi posledice. Skratka, gre zato, da ima republiška ustava primat nad zvezno in da so zvezni zakoni del republiške zakonodaje, če niso v nasprotju. Glede JLA smo že rekli, kaj velja in kaj ne, enako pa bi morala storiti skupščina na predlog stroke in vlade tudi pri drugih zakonih.
nacionalizacij, je nujna, mnoge politične grupacrK' Sloveniji pa je tudi pomen)" volilna obljuba. Vendar p»£ ne sme skrajno, do onertioi
sti, obremeniti sedanje s
love"
ske države in eno, dve pn
nje generacije. Posebno vprašanje so zahteve tujcev, predvsern Avstrijcev, ki množično terjajo odškodnino. Sedanji lastniki.so zbegani, množično brskaj", kdo je bil pred njimi lastniki" kakšne hipoteke so bile ptg vojno vpisane na to lastnino,.10
če bo premoženje treba yu naturi. Ljudje se že delijo je nekdaj kaj imel in kdo Problem je  treba n^fE tehtno in vsestransko analiz
ti, pogledati tudi, kaj piše v P" vojnih meddržavnih pogoO
recimo v Avstrijski državni y . godbi iz leta 1955, v kateri so
Na seji pa je povzročila največ  pozornosti problematika procesa lastninjenja v Sloveniji. Socialisti bodo morali strokovno zagristi v to jabolko, problemi menda urejen oblikovati politiko do tega pro- pogodbe z Italijo, MapW ^ blema in z njo seznaniti repu- Ali bo morala Slovenija ^ bliski parlament. Odprava ali prej nekomu dajati, kar P^j poprava    krivic    preteklosti, že vsa leta v svojo škodo-agrarne reforme, zaplemb in Košnjek
Bo referendumski program naposled le uresničen
Na vrtcu streha že pušča
Škofja Loka, 11. septembra - Za uresničitev referendumskega programa izgradnje šol in drugih objektov se bo letos nateklo manj denarja, kot so računali. Sploh pa bi ga končno že morali uresničiti ali mu vsaj reči drugače, saj je star že več kot deset let, več kot pet let pa že mineva od samoprispevka.
Škofjeloški izvršni svet bo imenoval novo delovno skupino, vendar le za dokončanje načrtovanih referendumskih del, ne pa za dodatne zahteve, ki so se pojavile v zadnjem času. Referendumski program resnično že dobiva sive lase, saj je bil sprejet leta 1979, pet let so denar zbirali s samoprispevkom, ker vsega, kar so obljubili, niso uspeli zgraditi.
je skupščina sklenila, da ga morajo dokončati.
Računali so, da se bo letos zanj nateklo 16,8 milijona dinarjev, vendar zdaj ocenjujejo, da se bo zaradi refundacij le 13,5 milijona dinarjev. Do 20. avgusta so 11,3 milijona dinarjev že porabili in do konca leta jim tako ostaja le približno 2,2 milijona dinarjev. Za dokonča-
Krčenje škofjeloške občinske uprave
Crtali prazna delovna mesta
Škofja I uka, 11. septembra - Škofjeloška občinska uprava ima sistematiziranih 142 delovnih mest, zasedenih je le 125, vključno s funkcionarji, prazna so zdaj črtali, saj sicer sploh ne morejo ugotavljali, koliko jih je preveč.
nje del jim bo zmanjkalo 244 tisoč dinarjev, pri čemer oprema za osnovno šolo v Železnikih v celoti ne bo kupljena, oprema pa prav tako ni predvidena za Glasbeno šolo.
Pojavljajo se že dodatne zahteve, ki v referendumski program ne sodijo. Prostorsko stisko imajo v gorenjevaški osnovni šoli, ki bi jo po mnenju izvršnega sveta lahko rešili v vse bolj praznem otroškem vrtcu. Osnovna šola v Železnikih s pomanjkanjem telovadnih površin utemeljuje izvedbo vzdrževalnih del na bazenu, kar verjetno ne bo deležno podpore. Osnovna šola na Trati sprašuje, kdaj bo dokončano igrišče, dobivajo pa odgovor, da so v dogovoru s krajevno skup-
nostjo zgradili večjo telovadjjj. co, ki je tako namenjena 1 krajanom, krajevna sk"P?or)-pa se je obvezala, da bo doK Čala igrišče. V podružnični^, Bukovščica, ki je bil na pred štirrmi leti, dodatno   učilnico PreULno-podstrešje. Podobno kot V .■ vna šola Peter Kavčič v S* Loki pa predlagajo ureu zvočne izolacije v telovacin e Kako je možno, da se w* ^ zahteve porajajo nekaj ' gradnji, so se spraševal!"*^, izvršnega sveta, mar to P ^. da dela niso bila kvalitet . ^ vedena, kar je moč reči tu v, otroški   vrtec Najdinojc Skofji Loki, kjer po dese« # tih želijo zamenjati štren M. Volčjak
ZAPOSLKNI N* tOOO 1'KEIUVAUKV
K KANJ RADOVLJICA    SKOriA LOKA
PKIMKKJAVA Z GORENJSKO
DEJANSKO ZAPOSLENI
KJO'iHlUSin KRITERIJI
Gorenjska primerjava, kolikšne občinske uprave zdaj terjajo republiška merila in koliko je dejansko zaposlenih, zelo na/orno pove, da je potrebna tudi sprememba zakonodaje.
Izvršni svet je pri tem lahko le Ugotovil, da brez sprt membe zakonodaje ni moč radikalno skrčiti občinske upiave, črtali so le prazna delovna mesta, odhodov v pokoj ne bodo več nadomeščali, predstojniki upravnih organov pa bodo pregledali, koliko zaposlenih lahko pogrešajo
V občinski upravi je bilo lani zaposlenih 134 ljudi, do konca letošnjega leta bodo njihovo število /manjšali na 120, pri čemer moramo dodati, da je vštetih tudi 21 uslužbencem bivših sisov, ki so se z letošnjih letom vključili v občinsko upravo. Do konca prihodnjega leta pi naj bi število zaposlenih zmanjšali na 108. V celoti to pomeni, da bi se v dveh letih za poslenost na občini /manjšala /a 15 odstotkov.
Tolikšno zmanjšanje bodo lahko dosegli brez sprememb zakonodaje, če bo prišlo do bistvenih sprememb sistemske organiziranosti uprave, takšne pa so napovedane, bo zmanjšanj seveda lahko večje. • M. V.
Od 17. do 23. septembra v Zagrebu
Jesenski mednarodni zagrebški velesejem
V ponedeljek bo predsednik Republike HrvaŠke dr. F*** 1 udinan odprl že 81. Jesenski zagrebški velesejem- ^
Ljubljana, 12. septembra — Na novinarski kofl ci smo zvedeli, da se bo letos na 500.000 kvadratni" ^j. trih sejemske površine predstavilo kar tri tisoč ra^h^ pa cev iz štiriinsedemdesetih držav. Slovenska ude lez p0. sejmu bo tudi letos precej velika, saj naši proizvaja ^ krivajo kar trideset odstotkov razpoložljivega razsta prostora. |ićlljh Zagrebški veiesejem, ki letno organizira 26 ra* ^, sejmov, na katerih sodelujejo predstavniki i/ mn°^ojZv0' žav, dobro opravlja svojo funkcijo prikaza novih p1^. ^ dov in kocentracije ponudbe, saj ga kljub s e Jc* N n c i a I spanziji v svetu - posebej v Nemčiji     ugledni rt limes uvršča na peto mesto med devetimi vrhunski stavnimi centri Evrope. )n0 sfc'
Tudi tokrat na Sejmu pričakujejo tradicionau ^if. čanje predsednika Zveznega izvršncg;i sveta ^n,c''/vajal kovica s predstavniki vodilnih jugoslovanskih P[° An ye; cev, ki je najavljen /a 21. september Seveda pa
hod*1 clMUI '
s prireditV« potekala tudi razna strokovna NrCL' s,j in c. med drugim dan Kvropske skupn
manifestacije, dan LITA-e.
(r/ilekatna
^M4_septembra 1990
NOVICE IN DOGODKI
3. stran mmmmmmGhAs
Radovljiški izvršni svet ugotavlja
Predpisi zaostajajo za družbenimi spremembami
fes Kr'01' sePtemDra " Občinski izvršni svet je podobno kot U» »   . 8 v'a<'a pregleda! delo in rezultate prvih sto dni vladanja.
s tavlja, da je največji problem, ker spremembe predpisov tako j °vZaostajajo za hitrimi demokratičnimi spremembami, da mora ¥|)os,u Sv«t za uresničevanje nekaterih nalog najprej ustvariti pra-
. izvršni svet je industrijskim ln, drugim gospodarskim organizacijam, ki so zašle v likvidnostne težave, pomagal z odlo-8°rn plačil prispevkov najprej *a deset dni in nato še za dvaj-
Ker niti izvršni svet niti skupščina ne moreta sprejeti JPjošnega odloga plačil, je izvr-J_n,MSvet lahko takšno "politi-
uresničeval le od primera d° primera in s posamičnimi ?klePi- Suknu iz Zapuž je dal Jarnstvo za del posojila in svojo 8arancijo zavaroval z zastavno Pravico na del njegovega pre-
moženja. V okviru agencije za spremljanje gospodarskih gibanj, organizacije poslovanja in gibanja kapitala pripravlja zasnovo ustanavljanja delniških družb, sodeluje pa tudi v postopkih reorganizacije leske Verige.
Na področju turizma je izvršni svet dal pobudo za ustanavljanje delniških družb v turistični infrastrukturi, v katerih bo, če bo tako ocenila občinska skupščina, sodelovala s svojimi sredstvu tudi občina, sicer pa je sprejel predlog prometne
ureditve Bleda in sklenil, da bo tak predlog pripravil tudi za Bohinj. Kar zadeva drobno gospodarstvo, je izvršni svet oblikoval nekatere predloge za spremembo obrtnega zakona. Za družbene dejavnosti pripravlja program racionalizacije za zadnje četrtletje (ukinitev in združitev posebnih računov, spremembe finančnega poslovanja izvajalcev, oblikovanje novih standardov), takšen program pa bo posebej pripravil za novo srednjeročno obdobje.
Izvršni svet pripravlja tudi podrobnejši pregled razmer na področju varstva okolja ter ustanovitev občinskega ekološkega sklada. Kar zadeva urejanje prostora in varstvo okolja, je zahteval obnovo postopka za ureditev objekta Rikli na
Bledu, določil rok za odpravo pomanjkljivosti v prostorskih načrtih, ki jih je še v času prejšnjega izvršnega sveta razveljavilo Ustavno sodišče Slovenije, pripravlja pa tudi postopek reorganizacije Komunalnega gospodarstva Radovljica v javno podjetje.
Da normativni del ne sledi družbenim spremembam, se kaže tudi na področju občinske uprave, kjer mora izvršni svet za uresničitev svojega načrta najprej pripraviti pravne osnove. Gre za načrt racionalizacije, po katerem se bo število zaposlenih v upravi po naravni poti do konca leta zmanjšalo za sedem odstotkov; za nadaljnje zmanjšanje pa se z upravo za zaposlovanje že dogovarjajo o reševanju presežkov. • C. Za-plotnik
^a loškem gradu urejajo dvorišče, pušča pa streha
Vključili bodo Crngrob
Ba h^fj *J°ka' 11- septembra - Program kulture za prihodnje leto, ki grtj ?d° predlagali za polovično, republiško sofinanciranje, so na ceri *0lje!oškega izvršnega sveta dopolnili z obnovo erngrobške Imj Ve 'n "neznanje ter nekaterih znamenj in kapelic v občini, kar ^W     ° Se sPrem'nia °dnos do varstva kulturne in naravne dedi-
Za .^ePubliškemu sekretariatu terr,kUlturo morajo do 20. sep-mbra sporočiti, kakšen škof-
jeloški
-■ kulturni program naj bi Pr'nodr '
njem letu polovično fi-e Clrala republika. Predloge
sirot dejavnosti (bivše
jih e službe sis), razvrstil »ker V ,r' skuP'ne; spomeniške obieif' V7-drževanje kulturnih ga 1 m nabava knjižnične-tni ?dlVa- fyled spomeniški-n0vdkciJami so predlagali ob-•tov°k     Enoloških spomeni-
ban0     S kaSe° V Brodeh <Vr" Va hiša) in leseno hišo na
i cesti (Skončnk). Prva
%nsk
^n?°Tnik šplohle^frazgla" ker s obnova pa je potrebna, vjie ,° Se na hiši in kašči pojase rJpotresne) razpoke, stene
bovj ajo- freske in sivani r°-ljanskProPadaio. Hiša na Po-
žat0 ■ CCSti pa se Je nagnila, Ije Je Potrebno utrditi teme-tJi'le,  °viti pa Je Potrebno tu-
°PravT 'i dt"' ,>rinodme ,eto bi lo ie 1 1 ic meritve, kar bi velja-
v W tisoč dinarjev, tov l- Upino kulturnih objek-Uvrst:i- naJ bi i'h obnovili, so gy u.1,*3^0 uti Spodnjem tr-
' 0Skl grad in arhiv. Proble-
matika kašče je znana, zanjo že obstajajo izvedbeni načrti, arhitekturni spomenik I. kategorije pa že leta čaka na obnovo. V obnovljeni kašči je rojak, slikar France Mihelič voljan trajno razstaviti svoja dela, razstavljati želijo tudi loški umetniki. Obnova bo veljala 6 milijonov dinarjev, v občini naj bi ga polovico zagotovili iz sklada stavbnih zemljišč in občinskega proračuna. O nujnosti obnove loškega gradu ne kaže izgubljati besed, zaradi birokratskega planiranja in razdeljevanja denar tam urejajo dvorišče, medtem pa se podira streha. Pred obnovo strehe pa bodo morali v severnem traktu gradu postaviti betonski stolp, ki bo povezal zunanje zidove. Predračunska vrednost obnove gradu je ogromna, zahteva kar 35 milijonov dinarjev. Prihodnje leto naj bi obnovili severni trakt in sicer streho, stropove in strelovod, kar bo veljalo 2.290.200 dinarjev. Prihodnje leto pa želijo obnoviti tudi streho in fasado arhiva, kar bi veljalo 283 tisoč dinarjev.
Knjižnično gradivo pa naj bi republika prihodnje leto sofi-
nancirala vsaj 50 odstotno, s 30 odstotno udeležbo občino bi zagotovili vsaj 80 odstotni nakup, ki bo veljal 40 tisoč dinarjev.
Na seji izvršnega sveta so odseku za družbene dejavnosti naročili, da vključijo tudi obnovo erngrobške cerkve, vključno z mežnarijo, ter obnovo zanemarjenih znamenj in kapelic v občini, Zavod za spomeniško varstvo pa naj to ovrednoti. Crngrob je zanesljivo spomenik republiškega pomena, aktualen pa je v zadnjem času postal tudi zaradi povojnih do-
godkov, zato naj bi vključili tudi obnovo mežnarije, kot opomin, da- se kaj takšnega ne bi nikoli ponovilo. Crngrobška cerkev spada v starološko faro, ki je doslej skrbela za njeno vzdrževanje, ljudje so z malo denarja veliko naredili, smo slišali na seji, čas je, da se s sredstvi vključi tudi družba, ki se je v škofjeloški občini doslej le pri obnovi cerkve v Gostečah.
Glede obnove obeh hiš - etnoloških spomenikov pa je izvršni svet sklenil, da želi imeti soglasje lastnikov. • M. Volč-jak
Gorenjski nagelj bo spet zamenjal orel
Kranju bodo vrnili stari grb
Kranj, 12. septembra - Kranjska vlada je sprejela odlok o simbolih kranjske občine, ki ga je predlagalo predsedstvo občine, skupščina pa naj bi ga sprejela po hitrem postopku.
Pobuda ni povsem sveža, sliša-   za svojega, do tedaj je bil v velja-
li smo jo 2e na lanskem posvetu o kranjskem turizmu. Vse kaže, da jo bo uresničila nova oblast, ki je to obljubila pred volitvami, tudi razprava na julijskem zasedanju nove kranjske skupščine, je pokazala, da obstaja konsenz večine političnih strank. Predsedstvo občinske skupščine zato predlaga,' naj bi Kranju zgodovinski grb vrnili po hitrem postopku.
Sedanji grb - gorenjski nagelj z zvezdo je bil sprejet leta 1979, vendar ga večina ljudi ni sprejela
SERGI0 VVERICH • TERMOTECNICA - TRBIŽ
% VJTT, VEN ETO 100(100 m dalje od Trbiskega trga) tel: (9939)428-2586 ^Majhna specializirana trgovina - vedno dobro založena z instalacijskim materialom.
S^I^UV ekonom 2000 samo 850 DEM
ŠUPIMO VAM:
Ji*ffo —'
^r/v"" [>n:min gorilnik švicarske firme El.CO 'jJ?J'Jf*f tehnologij* • nP °J n° Porabo goriva okolja
■t,,,. '"ni(it\kim sistemom zapiranja zraka
g__"a kombinacija za peči Stadlcr in I enoten
i k " ——— ' «<S^tt/vwa prodaja samo pri nas.
J*VlS ZAGOIOVUEN V SLOVENIJI.
Na zalogi tudi:	
- Gorilnik ECOFLAM	500 DEM
- Gorilnik E. B R.	600 DEM
- Specialni gorilnik	
za etažne peči RlELLO	850 DEM
- Komplet oprema	
za cisterne 80	-150 DEM
- Sobni elektronski termostati	
s program, uro	200 DEM
■ kotlin ne avtomatike	170 DEM
- Ekspanzijske	60 DEM
posode It. .15	
- Kroglični ventili 5/4	20 DEM
- Črpalke (irendlas	ISO DEM
- Regulator vleka Samson	60 DEM
- lermostatni ventili	46 DEM
Danfoss	
■ enoročne	120 DEM
mešalne baterije od	
vi mestni grb z likom pečatno rdečega orla na sivo modri podlagi iz prve polovice 16. stoletja, na listini je vpisano leto 1530. Kranju naj bi torej vrnili njegov zgodovinski grb, vendar ne bo le mestni, temveč grb kranjske občine. V predloženem odloku je poleg grba predvidena "tudi zastava, modre (kobaltno sive) barve z orlom z razprtimi krili in na desno obrnjeno glavo na sredini. Grb bodo lahko uporabljale politične, družbene, kulturne, športne in druge organizacije za listine o priznanjih in odličja, za oznake na oblačilih, za okrasitev prireditvenih prostorov. Razmišljajo pa tudi o tem, da bi grb uporabljali za oznako kvalitetnih izdelkov.
Na seji so načeli tudi vprašanje, kolikšni bodo stroški, saj so s stavb pred enajstimi len i/.gimli slari grhi, so bili uničeni ali ne, niso vedeli povedati, obstajajo pa govorice, da so v zasebnih zbirkah. • M. V.
Sekretariat za LO občine Kranj, OŠTO Kranj in OK ZRVS Kranj obvešča občane, da prireja 15. 9. 1990 s pričetkom ob 8. uri in zaključkom ob 16. uri na strelišču v Struževem IX. Odprto prvenstvo Kranja v streljanju s polavtomatsko puško. Prijavijo se lahko vsi polnoletni občani neposredno na prireditvi. Tekmovalci bodo streljali s po lavtomatsko puško CZ M-57/66 na razdaljo 100 m v krožno tarčo 0,5 x 0,5 m s tremi naboji za preizkus in petimi za uvrstitev. Tekmovanje v streljanju bo potekalo v moški in ženski konkurenci. Prvi trije v vsaki konkurenci bodo nagrajeni s praktičnimi nagradami.
Sekretar Stanislav Rupnik
I NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR ~j
Telegram Demosu
Dogodek, ki je v zadnjem času najbolj vzburka! slovensko politično sceno je brez dvoma odprto pismo uglednega slovenskega znanstvenika dr. Veljka Rusa namenjeno dr. Jožetu Pučniku. Veljko Rus ga je v dveh nadaljevanjih objavil v sobotni prilogi Dela in že požel pni val kritik in odgovorov.
Namen tega zapisa ni odkrivati konkretnih Rusovih spodrsljajev v trditvah in navedbah (ki največjo škodo delajo avtorju samemu), pač pa ugotoviti vzroke za ta »medijski dogodek«. Dejstvo je namreč, da Rus že na začetku besedila prizna, da ga ne piše kot »sociolog sociologu«, temveč kot »simpatizer in potencialni volivec So-cialno-demokratske stranke«. Bralec bo na začetku besedila tudi ugotovil, da gre med Rusom in Pučnikom za več kot le strokovno sodelovanje. Gre za močan prijateljski odnos, vreden dolgega iskrenega pisma. Če pa se to nato kot »javno pismo« pojavi v največjem slovenskem časopisu, potem je mogoče opaziti tudi druge dimenzije teh »prijateljskih nasvetov«.
Nekateri bodo v Rusovem pisanju takoj odkrivali poskuse vnašanja zmede v Demos ali celo zametke njegovega razpadanja. V tem gledanju je tudi precej resnice, saj avtor sam na koncu pisanja Demosovega prvaka Pučnika opozarja na to, kako je pred volitvami večkrat omenil možnost razpada Demosa po volitvah oziroma potem, ko bodo doseženi osnovni cilji: zmaga Demosa, samostojnost Slovenije in konfederalna ureditev Jugoslavije oziroma odcepitev Slovenije od nje. Takoj za tem pa mu pove še to, da socialni demokrati živijo za Demos, vse druge stranke pa od njega. S tem postajajo vzroki Rusovega pisanja precej jasnejši. Znano je bilo, da so volilni rezultati presenetili tudi marsikoga v Demosu. Glavni idejni motor te koalicije sta bili namreč pred volitvami Slovenska demokratska zveza in Socialdemokratska stranka, na volitvah pa so največ glasov poželi krščanski demokrati. Že tedaj se je slišalo, kako to »ni prav«, saj so ravno v SDZ največ storili v predvolilnih bojih, medtem ko so se krščanski demokrati v tej agitaciji držali bolj postrani. Toda to trditev je mogoče razložiti tudi drugače: če so krščanski demokrati ob tako pomanjkljivi agitaciji dobili največ glasov, potem bi jih ob večji samozavesti bržkone še precej več.
Dejstva govorijo tudi tako, da je bila večina prvakov danes najmočnejše stranke v parlamentu dolga leta praktično odrinjena od javnosti, saj so vedno lahko računali na očitke, ki so sicer leteli na krščansko demokracijo v emigraciji. Krščanstvo je bilo za povojni sistem sprejemljivo le v obliki krščanskih socialistov, pa še ti so doživeli ogromno problemov. Znan je Kocbekov primer. Najprej so ga izigrali s tem, da so krščanski socialisti podpisali Dolomitsko izjavo, potem pa ga v petdesetih letih uničili še na kulturnem področju. Kocbek je s svojimi krščanskimi socialisti v partizane pripeljal ogromno ljudi (in hkrati s tem postal večno osovražen tudi pri povojni politični emigraciji), njegova politična nepripravljenost pa je pripeljala do tega, da so bili kršćani vsa povojna leta državljani drugega razreda.
Namesto krščanskih socialistov danes na slovensko politično področje vstopa Krščansko demokratska stranka, nekakšna naslednica predvojne Slovenske ljudske stranke (torej tudi tiste iz emigracije), ki seveda v družbi navajeni »revolucionarnih sprememb« prinaša določen šok. Krščanska demokracija je namreč skregana z revolucionarnimi spremembami, zanjo je pogosto značilna arhaičnost, vendar tudi urejenost, na vsak način pa je to pomembna utež na političnem področju. Če je na prvih svobodnih volitvah po vojni ta utež premagala nad levičarsko skrajnostjo, to ni nobena katastrofa, pač pa normalna posledica vsake leve diktature. Vsaka družba včasih potrebuje tudi svojo mero konservalivizma. Že zato, da se ustavi, da se stvari premislijo in dodelajo. Ker je bil dosedanji revolucionarni zalet pačprehiter in premalo domišljen, je trenutna prevlada krščanskih demokratov povsem zdrava stvar. Od njih samih pa je odvisno, kaj bodo sedaj storili. Če bodo narod, vajen in željan sprememb, predolgo pustili v stagnaciji in premišljevanju, potem bodo pač na naslednjih volitvah morali z vladnega prestola.
Marko Jenšterle
POZIV
Članom sindikata NEODVISNOST in v sindikate nevčianjenim zaposlenim
Na dobro organiziranem in obiskanem informativnem tečaju o sindikatih, ki so ga organizirali Slovenski krščanski demokrati in NEODVISNOST, so udeleženci opozarjali na protipravne postopke sicer maloštevilnih direktorjev in drugih vodilnih uslužbencev proti članom NEODVISNOST -KNSS.
Te dni sta nas naš sindikalni zaupnik ing. Marcel Švab in predsednik sindikata Tomaž Bohm, zaposlena v podjetju »Hermes« v Ljubljani, obvestila o takšnem ravnanju generalnega direktorja mag. Dušana Pivka.
Predsedstvo NEODVISNOST je sklenilo, da bo odslej ukrepalo s pravnimi sredstvi proti vsem kršilcem sindikalne svobode.
Pozivamo sindikalno organizirane zaposlene v gospodarskih in negospodarskih organizacijah, da nam vse morebitne poskuse kršitve sindikalne svobode, zlasti pa kršitve pravic naših sindikalnih zaupnikov, takoj javijo, tako bo lahko NEODVISNOST podvzela vsa za takšen primer predvidena pravna sredstva.
Sekretar Predsedstva NEODVISNOSTI - KNSS
Alenka Orel prof.
EDINOST, SREČA, SPRAVA
geslo
I. tabora Slovenskih krščanskih demokratov na Ptuju, 15. septembra 1990, od 9.30 do 18.00.
Sodelujejo: pevci, igralci, godci, pripovedniki, folklorne skupine, slikarji in izdelovalci domače obrti.
Okrogle mize o prihodnosti Slovenije.
Govor predsednika Slovenskih krščanskih demokratov g. Lojzeta Peterleta ob navzočnosti domačih in tujih državnikov.
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Praznik v Lomu - letos cesta do konca vasi - V krajevni skupnosti Lom v tržiški občini, kjer bodo v nedeljo proslavili krajevni praznik, SGP Tržič prav v teh dneh izvaja zahtevna dela na ureditvi ceste in obnovi vodovodnega omrežja v vasi. Z deli na cesti od cerkve do konca vasi bodo končali še letos. Z obnovo vodovoda pa se bodo v krajevni skupnosti v glavnem rešili dolgoletnih težav, ki so jih imeli zaradi pomanjkanja pitne vode. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bodo pri urejanju cest morali rešiti le še nekaj manjših vodovodnih problemov. Letos pa bi radi v krajevni skupnosti začeli urejati tudi ograjo pri starem pokopališču pri cerkvi. Staro kamnito in razpadajočo ograjo bi sami podrli in če bi dobili denar, bi še letos naredili temelje za novo... Sicer pa bo v nedeljo v Lomu v počastitev krajevnega praznika pri Domu družbenih organizacij dopoldne najprej tekmovanje v streljanju, popoldne, po srečanju s pokrovitelji krajevne skupnosti in šole ter gosti iz pobratene KS Planina in nastopu harmonikarjev ter folklore, pa se bo ob 16. uri začela veselica s srečelovom. - A. Ž.
Praznik na Kokrici
Kokriea pri Kranju - Konec tedna bodo praznovali tudi v krajevni skupnosti Kokriea v kranjski občini. Jutri, 15. septembra, ob 9. uri bo v dvorani kulturnega doma slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, ob 10. uri pa se bo začelo tradicionalno strelsko tekmovanje borcev NOB Kokrice, Britofa-Pre-doselj in Vodovodnega stolpa. Praznovanju pa se bodo v nedeljo zjutraj pridružili tudi gasilci, ki bodo imeli ob 8. uri ob Cukovem bajerju gasilsko tekmovanje za Snedicev memorial. • (až)
CATV na Planini
Začelo se je priključevanje
Kranj, 12. septembra - V krajevni skupnosti Bratov Smuk v kranjski občini se je konec minulega ledna začela uresničevati načrtovana akcija, o kateri so začeli razmišljali že pred časom, lotili pa so se je letos spomladi. Prvi naročniki priključkov kabelske I V namreč že gledajo dvanaj t satelilskihh in sedem zemeljskih programov TV programov.
Kot smo že spomladi zapisali, gre pravzaprav za prvi primer na ta način zgrajenega kabelskega sistema v Sloveniji. Posebnost pa je, da si bodo naročniki, ki so bili sovlagatelji pri gradnji sistema, poslej z mesečno naročnino podjetju TELE-TV zagotovili vedno kvalitetno sliko, redno vzdrževanje in v končni fazi izbor 35 TV in 25 radijskih programov. Sistem, na katerega bo še letos vključenih blizu 500 naročnikov (priključkov) v krajevni skupnosti, bo imel tudi dva interna kanala. Na enem bodo predvsem tehnične in druge informacije o sistemu in dogajanjih, na drugem pa naj bi potekal program krajevne skupnosti skupaj s šolo. Sicer pa prvi na ta način zgrajen sistem CATV v Sloveniji omogoča tudi nadaljnje vključevanje (izgradnjo) sosednjih krajevnih skupnosti (v krogu 12 kilometrov) oziroma interesentov (skupno okrog 30 tisoč priključkov). Predsednik (bivšega) iniciativnega odbora za izgradnjo kabelske televizije, ki seje zdaj že preimenoval kar v Odbor za KTV v krajevni skupnosti Bratov Smuk, Danici Pangeršič, pravi, da pri uresničevanju projekta, ki so si ga zastavili skupaj s firmo TELE-TV, poteka vse po programu oziroma pogodbi in da bodo vsi, ki so se spomladi odločili za priključek, imeli kakovosten sprejem zemeljskih in satelitskih TV programov še pred koncem leta. V krajevni skupnosti pa že ugotavljajo tudi povečano zanimanje novih interesentov (in tudi v sosednjih KS). Novi interesenti za priključek se lahko oglasijo v KS vsakega 20. v mesecu. • A. Ž.
Antenski sistem /a sprejem satelitskih in zemeljskih IV in radijskih programov je na strehi stolpnice Tuga Vidmarja 2. Pod streho pa je ludi prostor, ki ga je t razumevanjem in sodelovanjem Domplana uredila krajevna skupnost.
Praznik v krajevni skupnosti Visoko
Nadaljevanje na dobri dediščini
Živjenje in delo v krajevni skupnosti, ugotavljajo v spomladi izvoljenem novem vodstvu KS, se ni začelo šele z letošnjimi volitvami. Večina aktivnosti in uresničevanje dogovorjenih projektov je lZ prejšnjega mandata tega srednjeročnega obdobja.
Visoko, 14. septembra - S slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti, ki bo jutri (v soboto) ob 19. uri v dvorani kulturnega doma na Visokem, se v tej krajevni skupnosti v kranjski občini začenja praznovanje krajevnega praznika v spomin na 16. september 1941, ko je bil v Zormanovem mlinu ustanovljen prvi odbor OF za Visoko in Luže. Že v nedeljo bo v Športnem parku množični tek, med tednom so na programu gasilske vaje, konec prihodnjega tedna pa bo spet več prireditev v Športnem parku. V nedeljo pa bodo med drugim slovesno odprli tudi večnamensko asfaltirano igrišče z osvetlitvijo dveh teniških igrišč.
Takoj po izvolitvi novega vodstva krajevne skupnosti letos spomladi so sprejeli tudi letošnji program dela, ki pravzaprav, kot pravi novi predsednik sveta KS Rajko Bakovnik, pomeni nadaljevanje že pred leti dogovorjenih in smelo začrtanih ter tudi že nekaterih uresničenih projektov. Sicer pa so v letošnjem programu dali prednost tistim nalogam, ki pomenijo največjo pridobitev za večino krajanov v krajevni skupnosti.
Še posebej iz celotnega programa izstopa gradnja telefonskega omrežja. Krajevna skupnost Visoko je v tem primeru pravzaprav nosilec velike akcije, ki poteka na območju šestih krajevnih skupnosti (Visoko, Predoslje, Hotemaže - Olševek, Preddvor, Bela in Kokra). Z izgradnjo nove telefonske centrale na Visokem, bo sproščena centrala v Preddvoru, ob preve-zavah naročnikov iz KS Hotemaže, pa bo na celotnem območju na ta način dobilo telefone 380 novih naročnikov.
"Ta akcija se po izrednih naporih tako krajevnih skupnosti, krajanov, ki so prispevali denar, bivše Cestno-komunalne skupnosti in Podjetja za PTT promet Kranj bliža kraju. Že prihodnji mesec se mora po programu začeti postopno vključevanje novih telefonskih naročnikov," je povedal predsednik sveta KS Rajko Bakovnik. "Vzporedno potekajo tudi priprave in dogovori, da bi v prostorih bivše trgovine Živil v Zadružnem domu dobili nov poštni lokal. Želimo si, da bi v Podjetju za PTT promet zmogli uresničiti ta dogovor, čeprav razumemo, da imajo težave. V najslabšem primeru bo otvoritev lokala morala za nekaj časa še počakati, da pa prostor ne bi propadal, bomo v krajevni skupnosti skušali poiskati začasno drugo rešitev."
Pomembna med letošnjimi akcijami v Športnem parku na Visokem, urejanju večnamenskega prostora na Miljah, zbiralnice mleka na Lužah, pa je bila v krajevni skupnosti tudi obnova cerkve. Poseben grad-
Poleg telefonije so v zadnjem obdobju veliko naporov v kraJevD skupnosti vložili v izgradnjo Športno-rekreacijskega centra—
beni odbor je skupaj s krajani, ki so množično denarno podprli prenovo, uspel to nalogo hitro in kakovostno uresničiti. Še posebej pa se v teh dneh, ko praznujejo, lahko pohvalijo z uspešnim nadaljevanjem že pred leti začrtanega in postopno uresničevanega programa urejanja Športno-rekreacijskega centra na Visokem. Zdaj jih čaka še dokončna ureditev meja vaških zemljišč in prostorska opredelitev bodočega turističnega centra na tem področju.
"Pred nami pa sta tudi dva problema. Dokončati oziroma uresničiti moramo začrtani in tako rekoč dokončani projekt kabelske televizije z internim
kanalom; pri čemer bo še ■*/ bolj pomembno programsko lovanje in vzdrževanje sistem* Drugo "kislo jabolko", da [g rečem, pa so divja odlagali«**' Tem, kljub organiziranemu <>d' vozu smeti in odpadkov nek«*" ne moremo priti do konca. Ce " bo šlo drugače, se bomo moral pač odločiti za zelo stroge in priljubljene ukrepe..."
Sicer pa trenutno v kraje*"1 skupnosti ne razmišljajo o nek'" večjih, smelih projektih. Ta**' nih je bilo že do zdaj »reW Ohranjanje le-teh in skrb za galejše kulturno in društveno «jj vljenje v krajevni skupnosti n*J bi imeli prednost v prihodnje- " A. Žalar
Ljudje želijo, da ponovno odprejo pokopališči v Stari Loki in v Retečah
Nova vlada namerava ponovno odpreti pokopališča
Škofja Loka, 11. septembra - Pobuda o ponovnem odprtju pokopališč v Stari Loki in v Retečah je stara dve leti, (ne)razumljivo je tedaj poniknila in očitno morala počakati novo oblast. Nova škofjeloška vlada je pobudo načelno podprla, če ne bo sanitarnih in tehničnih ovir, jo bo tudi uresničila, že zdaj pa lahko rečemo, da jih verjetno ne bo. Poleg tega je sodila, naj bo vključeno tudi mestno pokopališče v Škofji Loki.
Pobudo za ponovno odprtje pokopališč v Stari Loki in v Retečah je dal Dekanijski urad v Škofji Loki, seje se je udeležil tudi dekan Andrej Glavan, ki jo je podrobneje predstavil. Dejal je, da si tega želi veliko ljudi, da zadnje čase ne mine teden, da ga ne bi kdo poklical. V Stari Loki, kjer pobudo podpira tudi krajevna skupnost Stara Loka-Podlubnik pa je bila na /boru volilcev izražena želja ljudi potrjena tudi z zbiranjem podpisov, zgolj eno nedeljo so jih /brali 80u.
Pokopališče v Stari Loki je staro več kot tisoč let in eno redkih, ki se je ohranilo vse od časov pokristjanjenja na Slovenskem, saj je bilo neprekinjeno odprlo, do leta 1^78 seveda. Zelo tehten je torej tudi kulturno zgodovinski vidik. Andrej Glavan je dejal, da tam pokopavanje ne bi bilo problematično, razen morda na nekaj lokacijah zaradi plitvosti terena, kar je doslej služilo kot izgovor. Pokopališče v Retečah pa obstaja od leta 1948, prej so pokopavali v Stari Loki
Ponovno odprta pokopališča bodo morali primerno urediti, lahko bi uporabljali mrliške vežice na pokopališču v Lipici ali pa v Stari Loki in v Retečah zgradili nove. Podobno v Ljubljani, ki je seveda veliko večja, tudi za druga pokopališča uporabljajo mrliške vežice na Žalah.
Pokopališče v Lipici je bilo pred dvanajstimi leti zaradi povečanja prebivalcev Škofje Loke vsekakor potrebno odpreti, saj so dotedanja pokopališča postala pretesna, zdaj pa bo tudi tam kmalu potrebna razširitev. Zato bi jo ponovno odprtje starih pokopališč seveda odložilo.
ljudem se bodo torej želje po vsej verjetnosti uresničile, saj je predsednik škofjeloške vlade Vincencij Demšar pobudo odlo čno podprl in dodal, da je bilo odprtje pokopališča v Lipici tedaj rešitev, vendar kot namenska ureditev, da se versko zabriše. Zato so ljudje dolgo molčali in ni čudno, da so se zdaj želje po ponovnem odprtju starih pokopališč ponovno prebudile. Napovedal |c tudi, da bodo v kratkem spremenili odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih.
Kako resnične so želje ljudi, je povedala tudi pismena prošnja, ko sojo dobili na sejo i/vršnega sveta Krajanka Reteč jih izprosila, naj ji dovolijo pokop svoje sestre v družinski grob v Re lečah, da ne bi kasneje imela stroškov s prekopom, /.elo rad bi prošnji ugodil, je dejal Vincencij Demšar, vendar se je nato pridružil mnenju, da bi se s tem usula kopica prošenj, zato sojo zavrnili Dve izjemi so doslej pred leti napravili le v Slan Loki, ko so pokopali tamkajšnjega /upnika m imeli cn /.um pokop • M. Volčjak
Jubilej lešanskih gasilcev
Leše, 14. septembra - Gasilsko društvo iz Leš nad W* čem je staro 90 let. Jubilej so začeli proslavljati že včeraj,^ je biia ob petih popoldne mokra vaja. Praznovanje se bo ^ daljevalo danes in jutri. Danes ob 7. uri bodo v gasilskem ^ mu odprli razstavo starega gasilskega orodja. Med drug"71^ na ogled tudi 90 let stara brizgalna, pa tudi prapor iz let "-^ novitve, ki ga lešanski gasilci skrbno čuvajo. ^azstava^e|a odprta do šestih popoldne. Jutri ob 16. uri pa se bo osrednja slovesnost, po njej pa bo obvezna veselica, rta *■ ^ bodo igrali Stari prijatelji iz pobratenih Leš na Koroškem-J. K.
Cvetje Klavdija v Britofu
Britof - Prijeten in lep lokal so dobili konec minulega t cd« . krajevni skupnosti Britof v kranjski občini. Klavdija ,_^jjVv*'
poMicu vnnarsKi icnniK, je namreč v uriioiu m<-> j- jjj3 sili meanict, odprla lokal Cvetje Klavdija. Doma je K|aV J ^ cer i/ Preserij pri Radomljah, kjer sta vrtnarstvo in cvetJ<j v,rk^: tradicija. Klavdijin oče je namreč vrtnar, mati pa c\et *ja P1^' oba sta si strokovne in druge bogate izkušnje s tega P° .?:|0 id' dobila v tujini. Tako, kot je povedala, se tudi Klavdiji Dl. *•„ s** ko odločiti, da si najde poklic in delo "v cvetju". "V Br"1 ^ m odprla lokal po nasvetu znancev oziroma domačinov, saj |lU> pfi; o/iroma naokrog ni podobnega lokala..." To je zares lep j^jti kupno urejen ter bogato založen lokal. Menda so, kot Je_„.,aiif* prva mnenja, domačini kar ponosni nanj. Poleg svežega
1 nor
ga) cvetja in bogate izbire lončnic ima Klavdija vse V1SI Jt0w zemljo, sadike, pripravi darila, poročne šopke, venec, im ^jjrfj lončene in drugačne spominke, i/redno lepe ure, suhe ^^^li-aranžmajc i/ naravnega suhega cvetja in se bi lahko l1'0|tov'11' Celo hrano /a ptiče boste dobili pri Klavdiji; in tudi s v^tjc nasvet O v/goji in oskrbi lončnic Ima ludi čebulice m ptfO Holandije. Ob koncu tedna bo v lokalu vedno tudi r.i/st-'w
čnih šopkov. Sicer pa Klavdiji Seme dan od I I do l*V, ob sobotah j>.i od S posebnosti, presenečenj.«, s katerimi namerava bolj popestriti ponudbo in obogatili lokal, ne nianjkJ-
n, k, -ma lok,l <;Jf;>J dO 17. ure, idej/-namerava n \"Kk-p
^tek, 14. septembra 1990
OBVESTILA, OGLASI
5. STRAN ©®mHKI^©)EnGLAS
BLEO, Ljubljanska 4
Tel.: 064/77-007 In 064/78-970
Najstarejša jugoslovanska potovalna agencija je spet Pripravila za Vas potovanja po vsem svetu, ki slovijo P° svoji kvaliteti in ugodnih cenah: SEDEM DEŽEL EVROPE,11 dni, bus, odhodi 20. september £ARlz,6 dni, letalo, odhodi, 14., 28. september, 12. oktober PARIZ,8 dni, letalo, odhodi: 22. september, 6., 20. oktober LONDON,6 dni, letalo, 27. september, 25. oktober pARlZ IN MuNCHEN, 8 dni, bus, odhodi: 15. september, 24. november, 29. december
AŽURNA OBALA IN TOSCANA, bus, 7 dni, bus, 22. SePtember m
AŽURNA OBALA IN ALPE, letalo in avtobus, odhodi: 15.
september, 20. oktober, 24. november
KLASIČNA ITALIJA, 10 dni, bus, odhodi: 14. oktober, 18.
november
PJM dni, letalo, odhodi: 13., 20., 27. september spANUA IN PORTUGALSKA, 8 dni, letalo, odhodi: 24. september, 22. oktober
MADRID IN ANDALUZIJA, 8 dni, letalo, odhodi: 10. september, 8. oktober
GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA, 3 dni, avtobus, odhod: «■ september
'STAMBUL IN MALA AZUA, 8 dni, letalo in bus, odhodi: 23. september, 21. oktober
'STAMBUL, 5 dni, letalo, odhodi: 19., 26. september, 24. oktober
ATENE, 7 dni, letalo, odhodi: 13. september, 4., 18. oktober ANTIČNA IN BIZANTINSKA GRČUA,8 dni, bus, odhodi: 15. september, 24. november
ATENE, 6 dni, bus, odhodi vsak teden, zelo ugodno! *APADOKIJA,9 dni, bus, odhod 29. september
ZELO UGODNE CENE ZA POTOVANJA V VZHODNO EVROPO IN V SOVJETSKO ZVEZO
PET EVROPSKIH GLAVNIH MEST, 14 dni, odhodi: 14. september, 12. oktober 5.900 din
VZHODNI BERLIN,4 dni, letalo, odhodi: 27. september, 25. JJfober, 3.100 din
pRAGA,4 dni, letalo, odhodi: 22., 29. september, 20. oktober, 2.900 din
MOSKVA, 5 dni. letalo, odhodi vsak teden do decembra J/00 din
MOSKVA IN LENINGRAD.8 dni, odhodi vsak teden do £°nca oktobra 6.300 din
KIJEV, LENINGRAD IN MOSKVA, 8 dni, letalo, odhodi vsak "Jen 6.300 din
*>ARA RUSKA MESTA, 12 dni, letalo, vlak, avtobus, odhod ^september, 9.100 din
b"EDNJA AZIJA,13 dni, letalo, vlak, avtobus, odhodi: 23. september, 28. oktober, 10.700 din
INTERKONTINENTALNA POTOVANJA
RAJSKA - SINGAPUR, 11 dni, odhod 7. oktober 9.240 din + 250 USD
J"AJSKA,13 dni, odhodi: 16. september. 14. oktober, 8.500 °'n + 220 USD
M*JSKA,11 dni, odhod: 23. september 9.240 din 4- 250 USD REZIJA - SEVERNA SUMATRA - SINGAPUR - 15 dni, odhod: 19. september
JJrZlR IN MAROKO, 8 dni, odhod: 20. september
° POTEH STARE ZAVEZE, 14 dni, odhodi: 4. oktober, 20. december
oktobAN,JA ,N IZRAEL' 9 dni' odhodi; 21. september, 19.
JORDANIJA IN SIRIJA, 8 dni, odhodi: 14 september, 5., 26. oktober
5^'RO, 6 dni, odhodi: 21. september, 5., 10 oktober, 9., 23 , ^november 2 550 din + 155 USD Tili    JENJE P0 NILU- 12 dni' odnod 11 september "NIS, 9 dni, odhod 21 september ^aiPT - pot V DEŽELO FARAONOV, 9 dni, odhodi v
jffijembru In oktobru
kA^'NQ' 8 dni' odhodi 13 september, 20. september JjNADA - AMERIKA - 12 dni, odhod: 25 september Sm - HAVAJI - NEW YORK, 16 dni, odhod: 22. september vp .LANKA - 17 dni, odhod: 19. september oki      MEHIŠKA TURA, 17 dni, odhod: 10. september, 1.
lND|ber' 5 ' 26 november
jijJ^A, 8 dni. odhodi: 12. september, 28 november no      'NDIJA, 15 dni, odhodi: 24. september, 26. SP\/tTlber' 28 januar, 25. februar CVERNA INDIJA, 16 dni, odhodi: 22. oktober
Renske počitnice doma in v tujini
Cq?Jc. PULA, HVAR, OHRIDSKO JEZERO...
5 «i    BRAVA, 11 dni, letalo, odhodi: 17., 26 september,
Mai ober
T^^RCA, 11 dni, letalo, 18., 27 september. 6. oktober °klob 8 dn'' poln' Penz'on'' odhodi: 27. september, 4.
žftnn     n 14     odhodi vsak teden do konca oktobra, od Suifi! 1 M "SD dalje
lov,. 8CA IN B dni, letalo, odhodi, vsak teden v oktobru, Costa u ,n decembru ?A 'A "RAVA cena 3.550 din i 130 USD ^l£h£ REPUBLIKE IN ZA NOVO LETO SMO ZA VAS tRVlRALI SOBE V HOTELIH PO UGODNIH CENAH.
"ri7G TEGA ORGANIZIRAMO PREVOZE PO DOMOVINI
S^UtlNl, IZLETE ZA ŠOLSKE IN SINDIKALNE SKUPINE Vo>PNKURENČNIH CENAH, PRODAJAMO LETALSKE KOVNICE IN NUDIMO VSE STORITVE RENT-A-CAR. BLPR0BNEJŠE INFORMACIJE IN PRIJAVE: PUTNIK ali o ' ^UBUANSKA 4. BLED (v novem trgovskem centru) pa Po toletonu 064 77-007 in 78-970
IGRADIMOI
MANJŠE NOVOGRADNJEaiMI NIZKE GRADNJE ADAPTACIJEBPOPRAVIMOBOLEPŠAMOBPRPDA JAMnLIPRIPEUEMOBGRAMOZalPESEKalBETON
IPROJEKTIRAMOI
SVETUJEMOL REALIZIRAMOI HaHflRHm NAKUPI BREZ PROMETNEGA DAVKA
JKALKULIRAMO INADZORUJEMO
u POPUSTA
NA PONUDBO IZ PROGRAMA PODJETJA GRADNJE
DEL. ČAS   VSAK DELOVNI DAN OD 6. -14. URE OB SREDAH OD 6.-16. URE
Iskra
ISKRA KIBERNETIKA PODJETJE STIKALA KRANJ p. o. Savska c. 14, 64000 Kranj
razpisuje mesto DIREKTORJA PODJETJA
Vabimo mlade kreativne kandidate, ki poleg splošnih, izpolnjujejo še naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri
— da imajo 5 let delovnih izkušenj v dejavnosti, ki jo opravlja podjetje ali njej sorodni
— da aktivno obvladajo nemški ali angleški jezik
— da poznajo problematiko dejavnosti podjetja s programskega, tehničnega in tržnega vidika in da jim je znan razvoj te dejavnosti v svetu
— da so pri dosedanjem delu pokazali uspeh pri vodenju
— da podajo kratkoročno vizijo podjetja.
Kandidate bomo predhodno povabili na razgovor in jih o izbiri obvestili v 15 dneh po naši odločitvi. Rok prijave je 15 dni, mandatna doba pa traja 4 leta.
Kandidati naj prijave oddajo osebno ali po pošti v zaprti ovojnici z oznako »za razpis« na naslov: Iskra Kibernetika, podjetje stikala Kranj, p. o., tajništvo, Savska c. 14., 64000 Kranj.
DAŠ DOBIŠ
PRODAJALNA
ŠPELA
JANKA PUCLJA 9, KRANJ
Velika izbira šolskih potrebščin, igrač, časopisov in revij, tobačnih izdelkov...
UGODNO
TV ISKRA ekran 51 cm, color, daljinsko upravljanje
samo 6.600,00 din -
možnost nakupa na 6 obrokov brez pologa
TV GOLDSTAR ekran 51 cm, color, daljinsko upravljanje
samo
6.300,00 din
OBIŠČITENAS!
Proizvodno in trgovsko podjetje GALANT
Prušnikova 95, Ljubljana
Komisija za delovna razmerja »GALANT« Ljubljana, Prušnikova 95, objavlja prosta dela in naloge:
1. VODJA OPERATIVNIH DEL ČEVLJARNE - MOJSTER
2. ŠIVILJE IN IZDELOVALCEV GORNJIH DELOV OBUTVE
3. ŠIVILJE ZA ŠIVANJE USNJENE GALANTERIJE
Pogoji:
Pod 1: čevljarski tehnik - tehnolog, V. stopnja, najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri vodenju operativnih del obutve. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
pod 2. in 3.: KV ali PK šivilje zgornjih delov obutve in usnjene galanterije, 1 leto delovnih izkušenj. Delo je za določen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi Kadrovski službi podjetja Galant, Ljubljana, Prušnikova 95.
Ha^
PODJETJE LAHKE_ OBUTVE p. o "Strojarska 12, Žiri Tel : 064-69-332
razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA
Pogoji:
- visoka izobrazba čevljarske ali druge splošne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu ali
- višja izobrazba čevljarske ali druge splošne smeri in 5 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu Delavec, ki bo opravljal razpisano delovno mesto, bo imenovan za mandatno dobo 4 let, z možnostjo ponovne izbire. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: POL1KS podjetje lahke obutve Žiri, Strojarska ulica 12, Žiri, s pripisom - ZA RAZPIS -.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sklepu pristojnega organa.
SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA
Srednja kovinarska in cestnoprometna šola Škofja loka v šolskem letu 1990/91 vpisuje kandidate, ki se želijo izobraževati ob delu v sledečih programih in smereh:
1. Program: STROJNIŠTVO Smer: strojni tehnik Šolanje traja: 2 leti
Pogoji za vpis: končan 3-letni program strojništva ali poklicna šola in leto delovnih izkušenj
2. Program: PROMET
Smer: prometni tehnik Šolanje traja: 2 leti
Pogoji za vpis: končan 3-letni program srednjega usmerjenega izobraževanja ali poklicna šola poljubne smeri (končana IV. stopnja zahtevnosti)
3. Višješolski program: STROJNIŠTVO
Stopnja zahtevnosti: VI. stopnja zahtevnosti Diplomanti dobijo naziv: Inženir strojništva Šolanje traja: redno šolanje traja dve leti in pol, ob delu se šolanje podaljša
4. Program: STROJNIŠTVO
Smeri: Oblikovalec kovin
Monter in upravljalec energetskih naprav
Mehanik vozil in voznih sredstev
Strojni mehanik Stopnja zahtevnosti: IV. stopnja zahtevnosti Šolanje traja: 3 leta
Pogoji za vpis: Uspešno končan osmi razred osnovne šole
5. Program: CESTNI PROMET
Smer: Voznik-avtomehanik
Stopnja zahtevnosti: IV. stopnja zahtevnosti
Šolanje traja: 3 leta
Pogoji za vpis: uspešno končan osmi razred osnovne šole
6. Program: OBDELAVA KOVIN IN UPRAVLJANJE STROJEV
Smer: Obdelovalec kovin
Stopnja zahtevnosti: skrajšani program - II. stopnja zahtevnosti
Šolanje traja: 2 leti
Pogoji za vpis: uspešno zaključen šesti razred osnovne šole
7. Vsak mesec imamo tečaj iz cestno-prometnih predpisov in možnost opravljanja šolske vožnje. Prijavite se lahko po telefonu 622-761, int. 32.
Vse informacije lahko dobite v pisarni Šolskega centra Boris Ziherl št. 235 ali po telefonu 622-761, int. 32.
GLAS 6. STRAN
PISMA, PODLISTEK
Petek, 14. septembra
PREJELI SMO
Novi časi - nova šola
Naša šola je ne glede na demokratične spremembe že dalj časa opozarjala na nujno prenovo, če si bo hotela še obdržati svojo primarno funkcijo, si spet izboriti ugled. Vse, kar se je v zvezi s šolo nabralo, je pač naplavina nekega obdobja. Mnogo študij, analiz, predlogov se je nabralo v prenovitvenih časih. Nova šola zahteva plemenite odnose v korelaciji: družina, država, otrok, učitelj, vzgojni proces. Najbolj občutljiv dejavnik je tu vzgoja, ki si v imenu humanosti ne sme, ne more dovoljevati eksperimentov. Kakšna naj bo vzgoja, da bo dala osebnemu življenju pravo podobo, da bo osmislila življenje in vrednote, da bo vzdržala tudi v kriznih časih in znala stopiti v odnos do sočloveka in bi družbo počlove-čevala.
Ne bomo kar čez noč stopili v idealne, ali vsaj primerne pogoje, treba si bo te pogoje pridobiti, jih sprevideli, zaznati, izboriti, oblikovati, kritično ovrednotiti. Najprej pa se izpostavlja učitelj kot strokovnjak na svojem področju, ki preko svojega poučevanja razkriva moralno-kultur-no bit, je odprt za multikulturno družbo v usmeritvi zahodnoevropske kulture in svoje tradicije.
Prav je. da smo pozorni na ocene strokovnih svetov. Letos so v svoje študijsko delo švicarski pedagogi in učitelji vključili tudi nekaj osnovnih šol v Sloveniji. V kratkem so naši OŠ očitali:
1. da je preveč storilnostna,
2. da so učni načrti preobsežni, učbeniki pa pretežki,
3. da se učitelj preveč oklepa učnega načrta
4. da v glavnem uporablja frontalno metodo ter premalo upošteva čustveno razpoloženje otrok.
Naše pedagoške institucije se precej megleno ukvarjajo z opredelitvijo učitelja obrtnika in učitelja ustvarjalca.
Delavstvo in gospodarstvo pa na splošno gleda na šolstvo kot strošek. V razvoj šolstva in znanosti glede na zahodnoevropske države premalo vlagamo, zato naša pričakovanja ne smejo biti prevelika, oziroma so lahko le sorazmerna. 7. julija, 1990
M. tlafnar
Duh gnilih jajc
Ne vem kaj se dogaja, ampak zadnje čase so vsi nekam živčni, nervozni, nevrotični. Morda je že polna luna. kaj vem. vsi nekam popizdevajo Recimo moja prijateljica Marijana. Če jo povabim na čaj. nima časa. če jo
povabim na plavanje še manj. Zadnjič sem jo prijel za bedro, pa je zatulila, kot bi jo iz kože deval: "Ti stara pohota prismojena,... a ti grejo samo te stvari po glavi... kdaj boš prišel k pameti...!" Ampak že od nekdaj so rekli, da ko ti ni več do tistih reči, se lahko kmalu posloviš s tega sveta.
Šefu sploh ne rečem ne bev ne mev, ker se že navsezgodaj zjutraj tako grdo drži, da bi še krokodila prestrašil.
V bifeju potrpežljivo čakam na tisti svoj pir. Ko nazadnje le boječe dvignem svoj glas. ker so že trije pred mano dobili svojo pijačo, kar ne lepem en majhen črn zlodej zatuli: "Ja kva pa misliš, da si..., počak, da prideš na vrsto!!" V Avstriji, ja koj čez Karavanke, bi taka prepirljiva prepelica takoj dobila knjižico. Potem bi pa lahko na ves glas krakala kar v bližnjem parku.
Sicer se imamo pa super. Imamo več strankarski sistem, imamo demokracijo, imamo strank kolikor hočeš, toda ali se je kaj za vraga spremenilo ?! Ljudje, da o poslancih ne govorim, se še kar naprej bojijo reči bobu bob. Ali lenuhu lenuh. Ali barabi baraba. In zakaj za božjo voljo ne znamo in ne znamo nagraditi PRIDNEGA človeka?! In mu TAKOJ dati večjo plačo! Pa niso lenuhi samo tisti, ki se naslanjajo na lopate, ko jih vsi vidijo! Lenuhi, barabe in nesposobneži so tudi tisti fini gospodje, ki svojim podrejenim ne znajo dati dela, ker ne vedo, kaj to je, ker ne vedo, kako se tej stvari streže... Ker še nikoli niso delali. Kaj da bi znali še prav voditi delo..., pa vseeno komandirajo...
Socrealizem je naredil v 45 letih kup birokratskega gnoja. Ta še nikoli ni in nikdar ne bo rešil gospodarstva. Gospodarstvo bodo rešili čisto navadni zidarji, kleparji, tesarji, kmetje, šoferji, ključavničarji, peki in tisti natakarji, pa bančni in poštni garači, ki poleg slovenščine obvladajo še kakšen tuj jezik.
Znati narediti, to nas bo rešilo, pa nič drugega. Z.a socrealizem je bil najvažnejši marksizem. Kdor ni na vsemogočih sejah govoril v duhu marksizma je bil sovražnik ljudstva.
Le kakšen duh preveva ZDAJ našo mlado slovensko demokracijo. Kaže, da prav ta: "NAJ ŠE SOSEDU KOZA CRKNE..!'
Mar ni to duh po gnilih jajcih ? Va stari praslovenski duh!
Jeseniško dolino prežema prav ta duh Od Rateč do Rodin se valja. Enkrat dol, drugič gor. Dolina je ozka. In ozki po duhu so ljudje. Fant moj že stoletja. In zato ni čudno, da smo spet zadnja občina v Sloveniji. V vseh ozirih. In dokler bo tako. bomo še dolgo ostali. Naj t' koza crk-
Na zdravje, jest grem na dopust, ampak ne v Knin, tudi v Prištino ne, ampak nekam drugam, kjer je mir in bom prosil nebo, da slučajno ne pride kakšna Marjana za mano. Ja zdaj grem na dopust, ko ste že vi vsi nazaj in ko ste se lepo spočili.
Tomaž Iskra Jesenice
Dvorno pesništvo ali Izjavi društva piscev zgodovine NOB ob rob
Stvar nikakor ni nova, aktualnosti pa z zorenjem človeške zgodovine očitno ne izgublja.
Kot prvi stavek izjave društva so si trije podpisniki v imenu izvršilnega in nadzornega odbora izbrali zvezdo vodnico osnovnošolskih učbenikov zgodovine, kakršne smo bile deležne povojne generacije slovenskih šolarjev: »Naše društvo je nastalo zaradi spoznanja, da je bilo obdobje NOB najsvetlejše obdobje v zgodovini slovenskega naroda.« Dr. Jože Potrč, veliki komunist, mislec in zdravnik je avtor mota v zborniku ženevske konvencije, ki se začne takole: »Ideja Rdečega križa se je rodila sredi strahot bojnega polja in prav kot odgovor na strašno mizerijo, ki jo povzroča vojna.«
Osebno sem globoko prepričan, da je nasilje način, ki nas vrača k Neandertalcu, in ne ena odlik človeštva. In čeprav v svoji človeški omejenosti večkrat grešim, si vendarle prizadevam za manj in ne več sile. Vojna je v nekem smislu višek nasilja, tega človeka nevrednega početja. Kako moremo kot najsvetlejše obdobje v zgodovini slovenskega naroda označiti petletno morijo, med katero so Slovenci stradali, trpeli, se bali. sovražili. - predvsem pa nasilno umirali na vseh mogočih bojiščih in v zaledjih? Kaj res najsvetlejše obdobje v zgodovini nekega naroda pušča za seboj na tisoče znanih in neznanih grobov, požgane domove in svetišča, neštete jame polne kosti ujetih vojakov, žena in otrok, na tisoče mater, ki so upale in čakale svoje fante ter na tisoče mater, ki so vedele, da sinov ne bo nikdar domov - pa jim je brezsrčnost vojnih morilcev vzela celo pravico, da bi svojo materinsko bolečino izjokale ob sveči na gomili svojega otroka!? Kdo m taka grozodejstva upa imenovati najsvetlejše obdobje Slovencev, kdo? Kolikšen del slovenskega naroda je bil pobit v tem času in za kaj? Šestina, petina, četrtina morda? Pa čeprav bi eno samo človeško življenje ugasnilo nasilno in brezsmisel-no, bi bila vojna vredna vse obsodbe, ne pa slavospevov! Kajti vsako človeško življenje je sveto in uboj je dejanje, ki je greh in
zločin ne glede na čase, razmere ali namene. Uboja ne upravičuje služenje nobenih, za človeške oči še tako lepi ideji, uboj je grozota v vseh časih in vseh odnosih. Tudi uboj na smrt obsojenega! Je grozota za žrtev, ubijalca in človeštvo kot celoto!
In kolikšen del slovenskega naroda je bil po vojni izgnan v tujino, oropan doma in domovine, označen za izdajalca?
In za tem najsvetlejšim obdobjem, koliko generacij invalidnih Slovencev nas je zraslo pod Triglavom ? Koliko nas je bilo, ki smo dan za dnem svoje šolske učenosti in pridnosti začenjali in končevali s pozdravom: Za domovino s Titom - naprej!, doma pa so nam starši ob večerni molitvi za vse rajne pripovedovali, da stricev Jožeta, Antona in Franceta ni med nami, ker jih je po vojni pobila Titova vojska. In to pod »rdečo peterokrako zvezdo, ki je simbol svobode, čeprav izvirno ni samo slovenska.«
Seveda ni samo slovenska -ali pa ste, gospodje pisci zgodovine, prepričani, da so kitajski študentje na Trgu nebeškega miru videli na kapah bližajočih se vojakov simbol svobode? Ali pa , da ne zaidem predaleč, mislite, da so otroci, kijih je naša policija lani postrelila na Kosovu, v svojih uglašajočih očeh videli na kapah policistov simbol svobode?
Sledi razlaga o ukinitvi (prepovedi) simbola srpa in kladiva v letu 1942. Dokaj abotno, ko pa vsi vemo, da do letos še cicibanov nismo mogli sprejeti med pionirje niti praznovati vseh svetih, ne da bi z vseh mogočih kan-delabrov viseli ti simboli.
Je že tako. da se človeku še dobri nameni radi skvarijo, kaj šele slabi! In globoko prepričan sem, da so Kardelji, Mački in Ribičiči revolucijo na Slovenskem začeli iz slabih, egoističnih namenov. V tem me utrjuje njihova materialna, še mnogo bolj pa moralna zapuščina pol stoletja po revoluciji!
Največja tragedija društev dvornih pesnikov je že v njihovem obstajanju. Posmeh je, če imajo dvorni pesniki še svoj nadzorni odbor. Farsa pa je, če dvorni pesniki še vedno kujejo slavospevno trilogijo dvoru, ki je medtem že davno zgnil!
Zato od slovenske vlade zahtevam, da: prvič - ukine vse beneficije Društvu piscev zgodovine NOB, začenši pri jinančnih pa do prednosti pri objavljanju tekstov: in drugič - da še živim slovenskim vojnim oziroma povojnim zločincem omogoči njihov odrešujoči in pomirjajoči nurnbcrški proces! Da bodo vsaj poslej občutili, da jim je narod slovenski njihov genocid zameni, ne pa da indolentno spremljamo njihovo odmiranje, kot da ne zaslužijo niti besede obsodbe.
Brate Slovence pa, ki pišejo in bodo še pisali o žrtvah med vojno in po njej. lepo prosim, da pi-
šejo kot ljudje o ljudeh. Z vso potrebno pieteto in z grozo pred to, danes neumljivo, morijo - ne pa, kot bi pisali o kostni moki. Zakaj nespoštljiv odnos do naših rajnih ne bo prinesel blagoslova in miru ne nam, ne našim potomcem!
Seveda pa ima človeška toleranca večinoma le svoje meje. Celo, če pozabimo na dejstvo, da so pobiti domobranci prav vsi do zadnjega dali življenje za svoje prepričanje, medtem ko tega ni storil niti eden teh, ki zdaj pljuvajo po njih - pa če je bil to še tako globoko pripravljen ali pa samo zdaj vse glasneje deklarira, je to mejo prešla izjava g. Francija Strleta, enega soavtorjev IZJAVE, ki je v zadnjih dveh mesecih s svojo revanšistično li-kvidatorsko mentaliteto obilno zasedal prostor v poštnem predalu 29. Upal sije namreč zatrditi, da: »mi (partizani), razen redkih izjem, nismo pričakovali ali dobili nobenih posebnih pravic«. Sancta simplicitas! Kot član Zveze borcev, institucije, ki je v povojnih desetletjih uzakonila metamorfozo slovenskega patriotizma v zastonj recepte in toplice enkrat letno, bi pa že moral pogledati malo okrog sebe. Če že ne ve, kaj so pričakovali, se pa da videti, kaj so dobili! Saj smo Slovenci osli, ampak osel je, kdor misli, da smo taki osli!
Pa še nekaj, kot pravi biblija: »Kdor bere, naj razume!« -upam, da Slovenci še ločimo med »obsodbo« in nasiljem!
S spoštovanjem
dr. Janez Kesman, Radovljica Cesta na Jezerca 12
Krajevni skupnosti Gorenja vas
Vaščani starega dela vasi prosijo KS, da temu delu vasi posveti več pozornosti pri urejevanju in komunalnih storitvah. Občani tega predela, skupaj z neštetimi vikendaši se upraviče-
no jezijo nad nekaterimi pomanjkljivostmi, ki bi jih vodstvo KS z malo dobre volje lahko odpravilo. Luč na kovinskem drogu sredi vasi pred staro Pestotni-kovo »štalo« ne gori že od spomladi. Vrstijo se razni prazniki in obletnice v okviru Krajevne skupnosti, ki bi v takih primerih morala poskrbeti za funkcionalnost obstoječih virov, ki so na-menjeni za varnost in lepši videz kraja. Vzdrževanje svetlobnih virov - javne razsvetljave je večkrat zelo problematično, ker so svetila na visokih drogovih. Krajevna skupnost pa čaka. da pride do več okvar (na več drogovih)' da se bo splačalo nameščati visoko lestev oziroma k izvedbi tega dela pritegniti gasilce. RazU' men gospodar vzdržuje red tia svojih predelih in tudi KS naj temu resorju osvetlitve posveti vec pozornosti. Tudi prižiganje i" ugašanje bi bilo potrebno boli pazljivo usklajevati z nastankom noči in dneva.
Naslednji problem je uredite* oziroma položitev asfalta v smeri počitniških hiš. Ta predel pOtl je zaradi nalivov zelo neurejen in potreben stalnega popravlj0' nja z nasipanjem. Taka pot kamnom in luknjami je nevarna mobile-
Vikendaši že več kot
za pešce in draga za avtomob
Vikendaši že več kot 20 let meljejo in tlačijo to »cesto« skupaj z vaščani tega predela. Zelo so uvidevni in potrpežljivi in te#* ko bi bili svoje osebne želje jn vplive uveljavili preko svojih vplivnih funkcij, pa tega niso storili, ker so pač vaščani. Cestišče so urejevali udarniško in tudi prispevali denarna sredstva, da je dovoz kolikor toliko znosen-Vsekakor pa pričakujejo eni koj drugi, da bi se zadeva te poti & enkrat uredila, saj je stanje tegO predela vasi kar se poti tite skrajno neurejeno. Merodajm naj poskrbijo za ureditev tegO predela, uporabniki pa so pripravljeni sodelovati tako denarno kot z delom.
Prizadeti vaše«"1
Živilski kombinat .:w
NOfNA DOLINA •
»ŽITO« »GORENJSKA« D.O.O. Lesce - komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. PEK - 3 izvajalci Pogoji:
dokončana poklicna živilska šola - smer pek — eno leto delovnih izkušenj
2. VEC DELAVCEV za priučitev v pekarni
Pogoji: f0lt3 — dokončana osnovna šola in odsluženje vojaškega Za objavljena dela in naloge se zahteva trimesečno po s sno delo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen polnim delovnim časom. ■ ^
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprej 15 dni po objavi »ŽITO« »GORLNJKA« D.O.O. ' Rožna dolina 8. clri 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končan zbiranju prijav.
MIHA NAGLIC
Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja
Za kmeta in za komunizem
iz Titovega Velenja. Njen obširni članek z naslovom t,enLa|cev genocid, zločin za zločin je bil objavljen v rubriki Pisma v časopisu Delo /. dne 26. aprila l°90.
2i prej p.i to m
morale partizanske enote prav tako na ultimativno zahtevo zaveznikov umakniti s slovenskega Koroškega na staro jugoslovan-sko-avstrijsko mejo. Odnosi so se tedaj tako zaostrili, da je grozil vojni spopad. Tako je prišlo do izsiljenega umika jugoslovanske vojske iz Koroške, Gorice in Trsta ter z dola Primorske. Zaradi tega tedaj na srečo do vojnega spopada ni prišlo, čeprav so bili še dolga leta zatem odnosi dokaj napeti, včasih prav do roba skorajšnjega spopada. K temu naj dodam še to, da v Italiji še vedno obstaiajo skra|iio desne sile, ki si še vedno lastijo Primorsko in Istro TO velja tudi za našo severno sosedo. Te sile čakajo na primeren trenutek za uresničenje svojih želja. Odcepljena in samostojna majhna republika Slovenija bi bila v takih razmerah tem silam prav gotovo lahek plen.
Prepričan sem, da je navedena situacija v veliki meri, če ne že kar odločilno prispevala k tako rigoroznemu in obžalovanja vrednemu obračunu z znatnim delom vrnjenih domorancev in drugih kvizlinških enot. Ne opravičujem storjenega, vendar pa je res, da v tedanji zapleteni in do skrajnosti napeti situaciji ni bilo veliko možnosti za dolgotrajne sodne procese. Zato je verjetno, da vsaj manjši del kaznovanih ni imel krvavih rok ali pa vsaj ni zagrešil hujših zločinov. Prav tako pa je tudi res, da je marsikateri, ki ga za storjene zločine ni nihče obtoževal, utekel zasluženi kazni
Kar se tiče reka "Gorje premaganim", pa je še prav posebno prišel do izraza pri početju I nemškimi vojaki, ki so jih na bojišču ob Renu zajele ameriške in francoske oborožene sile aprila in maja 1945. Ti vojaki, v znatni meri še skoraj otroci člani Hitlerjugenda so bili strpani v taborišča, ki so bila postavljena na travnikih vzdolž. Rena, in ki so kmalu postala prave mlakuže zaradi nagnetenih nemških vojnih ujetnikov. Bili so brez šotorov in brez kakršnekoli strehe nad glavo, na odprtem, z žico ograjenem prostoru, izpostavljeni dežju in hladnemu vremenu. Načrtno niso dobili nobene hrane ne vode ter so zato v skrajni sili jedli travo in pili svoj urin. Zaradi tega so množično umirali. Zaradi te okrutnosti je v ameriških taboriščih pomrlo po končani drugi svetovni vojni 79.L23M nemških vojnih ujetnikov, v francoskih pa 167.000.
Iniciator te skrajne okrutnosti je bil takratni zavezniški vi hovni poveljnik in poznejši predsednik /DA l)wight Liscnho wer, ki je pri združenem poveljstvu štabov izposloval, da se ujeti nemški vojaki ne obravnavajo kot vopu uiciniki, ampak kot "ra zorožena sovražna vojska", lo je pomenilo obsodbo na smrt brez kakršnekoli zaščite po ženevskih konvencijah o vojnih ujetnikih. Obsojeni so bili kar vsi povprek, brez ugotavljanja krivde posameznikov, na grozljivo smrt z lakoto, žejo in splošnim izčrpava njem. O tem je po članku v reviji Duga z naslovom Genocid za genocid, povzetem iz ameriškega Timea, pisala IVp< t Razboruik
Čas miru
--—vas n*
Ker vi sami takrat niste imeli opravili t. domobrani'1* jj|Jf|i boni spraševal po modni temi, o narodni spravi. Opraviti y fItn1*" predvsem s kmeti, i. eno od listih Ireh "kategorij" naših lju „j/f t je, inteligenca, kristjani), ki jih je partija po lu-polrebnem p* ^ vala in se tako ali drugače /našalu nad njimi — tako vsaj ^y predvolilnem zboru ZKS-SDP v Žireh zatrdil najin poljan** ^„Ji Emil Milan Pintar. Vi ste bili tedaj po eni sirani J1"'1 jjajjn0' mož, po drugi pa partijski funkcionar. Partijska H'tifn* °LV' stika pa je ugotovila, da ima kmet dve duši, da torej trpi za P )(l,j.n>' obliko politične shizofrenije: po eni strani bi rud tudi sam P s proletariatom, po drugi pa ne more i/ svoje "kulaške" *l0«J0rrt'r'' ste vi doživljali lo dvojnost? Je mogoča "sprava" oziroma tev" znotraj tega nasprotja? inm^l Res je, da po osvoboditvi nisem imel opravka / .mlj<"va ci, če izvzamem |VOJ razgovor z mojim večkratnim M>rt" . d»5' cem na poteh pri opravljanj« tvojih dolžnosti med vojn" ^i(flo uc|šim domobrancem /dravkom Murnikom. locla to
Min, kn sem bil leda] \ Mariboru, kajti tudi če hi r,at1jih/ Ljubljani, hi bilo isto. ker, kot sem že omenil, o teh vP|,l^|;,vlj'|' političnih forumih in organih na mž|ili lavueh niso m" )fl'
-~ic o »
li ne odločali Kljub temu pa bom povedal svo|c mneni* o v [sjeni spravi. Popolnoma namreč soglašam s tem, kar je o ,CwrlJSni''' deljskem dnevniku z dne V pinija IWU napisal Slavko * pO"
t>_ •   _______: j •_ i »o____________:____loVll'S.
Spi.na pomeni zame zgodovi^^,^ ...čilo z,i posamezne napak« in^pT**J Stranka demokratične pn nove že štorih'.' ^ct? posledic teh krme, kjer je to možno, obvestilo o krajih ** ^l*1 . i ■ i r 11.1111. i in podobno, Mik.ik.M pa sprava ne pomeni 1/1 borcev /.t svobodo in i/dajalcev slovenskega naroda.
Ta je o spravi dejal tole |.isnile\ dogodkov, opravi kar |e / KS
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
Po jubileju - znova delo
VESELJE OB PETJU IN PLESU
Kranj - Folklorna skupina Sava Kranj je letos proslavila že kar lep jubilej - štiridesetletnico delovanja. Praznovanje je sicer prijetno ob Vs&kem času, vendar pa je pred vrati nova sezona, nov program, s katerim se bo treba pokazati na prireditvah doma in v tujini. Delovno, _      Če se lahko tako reče, pa je bilo tudi poletje, saj imajo plesalci za seboj kar dvanajst tako imenovanih turističnih nastopov.
Ples v folklorni skupini mora lat*     ne'caJ posebnega, nekaj osnega, česar se vsak spominja
najlepše strani. Zato tudi ni
fudno, če nekdanjih članov, ki so Pred dolgimi leti plesali v Folklorni skupini Sava Kranj, ni bilo treba kako posebno dolgo prosti, da bi za letošnjo 40. obletni-Co znova naštudirali nekaj ple-Sov- Da ljubezen do plesa in °8er>j v nogah ostanejo, so se lah-ko Prepričali obiskovalci priredi-tVe- ki je bila v začetku letošnjega maja v kinu Center. Najboljše Pr> tem pa je to, da se veterani, kot si pravijo nekdanji plesalci, ZQ"aJ znova redno zbirajo (enkrat tedensko) na vajah, sami temu Pravijo rekreacija, in bodo ob pr-Priložnosti znova pokazali, da 5e niso za odpis. Razen tega pa so
Piesn
'treningi poleg rekreativne-
^ učinka tudi priložnost, da se e^aJo znanci in prijatelji. Y KUD Sava se prav dobro za-,iaJo, da so praznovanja in ^letnice eno. trdo delo, vzdrže-"je plesne kondicije, študij noga in utrjevanje že osvojenega, vL1emelJ- na katerem je treba
yedno
zncva potrjevati doseženo
folklorne skupine. °rez novosti seveda ne gre." Folr ^vone Gantar, predsednik _01klornc skupine Sava. "Letos
Srno naštudirali štajerske plese in Jln tudi predstavili na prireditvi v kinu Center. S temi plesi vred lrr|amo zdaj v programu enajst Plesov. Tako počasi dopolnjujejo svoj program, ki že od vsega Očetka v okviru svojega železne-8a Programa ohranja gorenjske P'ese po zapisih Tončke Marolto-ye- Štajerske plese smo odlagali *ar dolgo časa: potem smo dobili Pr'ložnost. da nam pri tem poma-
8a ko
reograf Vaško Samec iz Ma-
^ora. Ker so plesalci vajeni go-l. Jskega poskočnega koraka, je J.!0 treba za lahkolnejši korak 1 štajerskih plesih kar precej
vaj, dosti več kot jih sicer navadno potrebujemo za osvojitev novega plesa."
Prav zdaj dopolnjujejo tudi postavitev "gorenjske ofrehti", ki so jo sicer že predstavili na prireditvi ob obletnici, vendar pa se jim zdi, da še ne dovolj popolno. Novosti pa se ne loteva le 45-članska plesna skupina, pač pa tudi ostali sestavi v okviru Folklorne skupine Sava. Ze pevski kvintet se je spomladi predstavil z novim programom pesmi, s tem pa se je predstavil tudi na dveh prireditvah ljudskih pesmi v Avstriji, ta mesec pa potujejo še na prireditev v Vzhodno Nemčijo.
Za plesno skupino pa so z jesenjo zaključena potovanja in nastopi. Letos jih je bilo celo nekaj več kot prejšnja leta: celotna Folklorna skupina Sava, torej plesalci, instrumentalisti in vokalne skupine ter tamburaška skupina Bisernica, so bili letos na dveh večjih turnejah in sicer v Kijevu
v Sovjetski zvezi ter v Turčiji na mednarodnem festivalu v Carigradu.
"Celo vrsto nastopov pa smo imeli tudi doma. Za večino folklornih skupin namreč velja, in tudi za nas. da si je treba potovanja v tujino prislužiti s tako imenovanimi turističnimi nastopi. Vrsto let že nastopamo na Bledu, v Portorožu. Opatiji in drugod. Z denarjem, ki smo si ga prislužili s temi nastopi, dvanajst jih je bilo čez poletje, bomo poravnali stroške za letošnja potovanja, kar ostane, pa bo prišlo prav za prihodnjič. Denar, ki ga dobi KUD Sava Kranj od ZKO Kranj in od svojega sponzorja Save Kranj je namreč namenjen le za redno dejavnost." pravi predsednik Gantar.
Sicer pa gre Folklorni skupini v tem zanjo jubilejnem letu, tudi vse drugo kar dobro od rok. Zadovoljni so, da so končno zbrali vse zapisnike o obstoju in delovanju nekdanje folklorne skupine.
ki sega celih štirideset let nazaj, in upajo, da se bodo kmalu lahko postavili z urejeno in napisano kroniko. Nič manj važno ni tudi to, da se jim obeta v kratkem tudi stalen prostor za garderobo; samski dom Save Kranj namreč prav zdaj preurejajo, v njem pa bo tudi okoli sto kvadratnih metrov prostora za folklorno skupino in njen garderobni problem. Treba je namreč vedeti, da je za deset plesov, ki jih pleše na primer dvajset plesalcev, kar zajeten kup oblačil, od vrhnjih do spodnjih "untarc", pa obutve, pokrival in ostalih rekvizitov, ki so potrebni pri predstavitvi enega plesa. Vsa garderoba pa mora biti po nastopu oprana, zlikana; da je pri tem tudi obilo zamudnega škrobljenja, samo z eno poškro-bljeno "untarco" je dela dve uri, niti ni treba govoriti. Toda z dobro organizacijo se tudi ta morda za plesalce manj prijetna, a nič manj važna plat sodelovanja v folklorni skupini, tudi da prestati.
"Da gre vse zelo dobro skupaj, ples, petje, igranje in skrb za garderobo, priča že to, da plesalci pridejo in ostanejo v naši skupini deset, petnajst let," meni Zvone Gantar, ki je tudi sam vrsto let plesal. 'Toda vsako jesen in tudi zdaj je tako, sprejemamo nove člane. Veliko novih sicer pride iz pionirske folklorne skupine, navadno takoj, ko končajo osemletko. To jesen pa bi radi sprejeli kar dvanajst novih plesnih parov. Zato imamo ves mesec tja do 23. oktobra, ko bo za novince prva vaja, odprt prost vstop. Kogar veseli folklorni ples, lahko pride vsak torek med 20 in 21. uro v Osnovno Solo Lucijan Seljak v Stražišču, kjer imamo vaje. Vpisati se je mogoče tudi po telefonu na številko 25-461, interno 902, vsak dan dopoldne." • Lea Mencinger
Obnavljanje muzeja na prostem
SKOPARCA Z NOVO STREHO
^**"J* Loka - Muzej na prostem - Škoparjeva hiša iz 16. stoletja - je z novimi obnovitvenimi deli za sedaj rešena.
|a , .Roparjeva hiša iz Pušta kot *j'?.jo le,a 1962 postavili
*raiaP,čno l«Sko domačijo v Je
a«
jern vrtu Loškega gradu, 'mela
vse doslej slamnato bi|0".°" ^av zaradi tega pa je V?(lrze mVzcJ n;i prostem težko ^teriaL1'' saj Je Premega *ato " s'amc ■ vs« rnanj. 0tJ'oči]° Se v 1 oSlccrn muzeju Prav , kritino zamenjati, če-Prvoir,0 SC s tem odm«nili od ven<jae   etnološke podobe
Al
aJdob
P« je Skofparjeva hiša
''a kritino - škrilj - ki
je prav tako značilen za loško področje.
Kot je povedal Andrej Pav-lovec, ravnatelj Loškega muzeja, so kritino zbrali z več koncev, streho pa sta pokrila Vinko Potočnik s Stirpnika in Jože Benedičič iz Zalega Loga. Skri-lasta streha je zdaj zagotovila dobro streho Skoparjevi hiši vs.i| za nek,i| deset let.
Prav zdaj pa pod lesenimi deli Skoparjeve hiše betonirajo betonske temelje, saj jih leseni
del stavbe sploh ni imel. V prihodnje bo seveda treba ta muzej na prostem temeljito obnoviti, predvsem lesene dele v notranjosti zavarovati pred vlago in lesnimi škodljivci, nekatere lesene dele na primer dotrajane tramove pa bo treba docela zamenjati. Razen tega so narejeni tudi že načrti za postavitev nove kmečke peči, saj so prejšnjo vandalski obiskovalci povsem razbili. Prav uničevanje tega spomenika na prostem je poseben problem, saj so zadnja leta nočni in dnevni obiskovalci kar tekmovali, kdo bo bolj "kulturen" in bo naredil več škode na stavbi. Dokler ne bo urejeno zavarovanje Skoparje-ve hiše tudi nima nobenega pomena v obnovljeni stavbi zno-
va urediti spominsko zbirko z etnološkimi predmeti, kakršne je imela ob svoji otvoritvi - pa so vse obiskovalci odnesli kot svoj spominek. Obstaja pa tudi ideja, da bi notranjost Skopar-jeve hiše uredili tako, da bi lahko v njej prirejali poročna kosila. To pa šele tedaj, ko bo zaključena adaptacija grajske kapele v Loškem muzeju, kjer naj bi v prihodnje lahko opravljali poročne obrede. Talno ogrevanje je v ta namen grajska kapela že dobila, ko pa bodo ustrezno tlakovana tudi tla, pa bo prostor v glavnem nared. Grajska podoba pa bo dobila drugačno podobo tudi s predvidenim tlakovanjem grajskega dvorišča.
• L. M., Foto: Gorazd Sinik
JESENSKE SERENADE
tja p|[* * I >anes, v petek, ob 20. uri bo v Kosovi graščini z,hI 1 ^" vl'tV v °'tv'ri' letošnjih Jesenskih serenad. Predstavila y*Ceru°, r,il lupina AVL pri Glasbeni mladim I jubljane. V Meru rcn«-'sanse m baroka bodo predstavili dela J. Gallusa, T
Ky,,> A. i „„,,;,, j s Bacha
l-jub|j.,l>n,,)ln<1 Vokalna skupin.) AVL pri (ilasbeni mladini Bnjji"*   se Jc 'z peščice navdušenih mladih pevcev v viški
l^n^ir/ rckordnem času razvila v eno najpomembnejših llo °^ri} 1 V°k«lnih skupin  lo je med drugim potrdila tudi žirija
*° in 1 "1,,r'borske Naše pesmi, ki |im |c prisodila zlato plake
"ajs^j^ebno nagrado za izvedbo Gallusovega motela. Stin-ansko skupino vodi dirigent Andraž Hauptm.m
M..H
K R "A N J Prešernovo gledališče
IŠČEMO PONUDNIKA ZA OPRAVLJANJE
GOSTINSKIH USLUG
v času gledaliških predstav obiskovalcem gledališča.
Pričakujemo dobro in solidno postrežbo, ki bo dopolnjevala kulturno podobo kranjskega gledališča.
ZA SPREJEMANJE OBISKOVALCEV predstav vabimo k občasnemu sodelovanju MLADE IN KOMUNIKATIVNE OSEBE, ki želite in morete dati Prešernovemu gledališču pečat prijaznega gledališča.
Prijave sprejemamo do 21. septembra na naslov: Prešernovo gledališče Kranj
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava del avstrijskega slikarja Joea Sagbergerja. V Mestni hiši pa je do konca tega meseca na ogled razstava Kranj, kakršnega ni več.
V modri dvorani gradu Kieselstein v Tomšičevi ulici bo v ponedeljek, 17. septembra, ob 20.30 predstavitev knjige Iztoka To-ryja Ptice na Kosovu. Avtor, priča zadnjih kosovskih dogodkov je o Kosovu posnel pred tem že dokumentarec z enakim naslovom.
ADERGAS - KUD Velesovo prireja danes, v petek, ob 20. uri v Adergasu večer skladb za klavir in kitaro. BLED - V cerkvi na Blejskem otoku bo v ponedeljek, 17. septembra, ob 20. uri koncert ženskega zbora Milko Škoberne z Jesenic.
RADOVLJICA - Danes, v petek, ob 20.30 bodo v Izobraževalnem centru Intertrade nastopili Talijini ljubitelji kieselsteinski iz Kranja z izborom pesmi iz zakladnice slovenskega grdopisja. Jutri, v soboto, ob 20. uri pa bo v atriju radovljiške graščine koncert Mešanega pevskega zbora Cantemus iz Kamnika.
V prostorih Ljubljanske banke razstavlja slike Jože Horvat. HOTAVLJE - V gostilni Lipan bodo dabnes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slikarskih del Marjana Jesenovca iz Škofje Loke.
TRŽIČ - V Foto galeriji Slovenija razstavlja fotografije aktov Boštjan Gunčar iz Kranja. V Kurnikovi hiši razstavlja slikar Uroš Žitnik.
KRANJ - Vpis otrok v glasbeni semester Centra za estetsko vzgojo pri ZKO Kranj bo v ponedeljek, 17. in v sredo, 19. septembra, ob 17. uri v gradu Kieselstein.
JESENSKI VEČERI ~
Škofja Loka - ZKO Škofje Loka je to poletje pripravila celo vrsto prireditev, ki so se zvrstile pod skupnim naslovom Poletni večeri. Zadnja prireditev z Iztokom Mlakarjem, ki bi te prireditve zaključila, je zdaj predstavljena za mesec dni in vključena v nov niz prireditev, ki so jih naslovili Jesenski večeri. Že danes, v petek,ob20.uri bo prva prireditev, vse po vrsti bodo v gostinskih lokalih, in sicer v pizzeriji Jesharna. Predstavila se bo harmonikarska skupina iz Železnikov, ki bo igrala n? diato-nične harmonike - frajtonarice.
Organizator je za naslednje petkove večere septembra in oktobra izbral še naslednje prireditvene prostore: Loški hram, Freising na Loškem gradu, Srčni as in Mihol. Prestavljeni večer šansonov z Iztokom Mlakarjem pa bo v gostilni Homan.
SREČANJE LJUDSKIH GODCEV
Tržič - ZKO Tržič bo v nedeljo, 16. septembra, ob 15. uri v domu družbenih organizacij v Lomu pod Storžičem organizirala VII. srečanje ljudskih godcev. Pričakujejo, da se bo te tradicionalne prireditve udeležilo večje število ljudskih godcev iz vse tržiške občine. Predvsem gre za nastope godcev z diatonično harmoniko - frajtonarico. Na prireditvi, ki bo popestrila krajevni praznik Loma, se bodo predstavili tudi plesalci odrasle Folklorne skupine Karavanke pod vodstvom Ljube Nadišar. Tako kot vsako leto bodo v programu sodelovali tudi gostje iz avstrijske Koroške. Vsem sodelujočim bosta ZKO Tržič in KUD Lom pripravila spominska darila.
Po končani prireditvi bo za dobro počutje igral glasbeni ansambel Folklorne skupine Karavanke. Letošnje srečanje ljudskih godcev bo v Lomu zadnjič, saj bo organizator prireditev prihodnje leto preselil v Jelendol in tako zaokrožil popotovanje tržiških godcev po tržiški občini. • Boris Kuburič
OBLETNICA ROJSTVA FRANCETA BEVKA
Zakojca - Odbor za praznovanje 100-letnice Franceta Bevka na Primorskem pripravlja ob tej obletnici slovenskega pisatelja prireditev, ki so jo naslovili Shod Slovencev. V Zakojci, rojstnem kraju pisatelja, se bo slavje začelo v nedeljo, 16. septembra, ob 1 L uri s slovesnim odprtjem Bevkove domačije. Na prireditvi bo govoril Ciril Zlobec, član predsedstva Republike Slovenije.
Film
JEKLENE MAGNOLIJE
Režija: Herbert Ross Igrajo: Shirley McLaine, Sally Field, Olympija Dukakis. Dol Iv Parton, Julia Roberts, Danil Hannah
Producent in režiser filma Jeklene magnolije sta verjetno upravičeno računala na gledalčevo radovednost, medlem ko sta dovoljevala glavne vloge prekaljenim zvezdam starejše in srednje generacije (Olympia Dukakis, Shirley McLaine, Dolly Parton, Sally Field) ter dvema mlajšima igralkama v vzponu (Julia Roberts in Daryll Hannah). Tovrstna kombinacija intrigira tudi s tem, da pogumno ruši eno od osnovnih nepisanih pravil castinga v filmski industriji, ki pravi, da preveč znanih obrazov v istem filmu ne pomeni nič dobrega. Dolg in žalosten je seznam projektov, ki so svoje visoko leteče ambicije želeli podkrepiti z dolgo vrsto slavnih imen - in propadli.
V primeru »Jeklenih magnolij« gre za tipično ženski žanr -melodramo. Zgodba se odvija v južni ameriški provinci, vendar na način, ki ni nili malo v skladu s predstavo, ki smo si jo ustvarili ob gledanju nekaterih drugih ameriških filmov s teh prostorov. Na tleh, ki tradicionalno pripadajo westernu. macho grobijanom z dolgimi puškami, iz. katerih se neprestano kadi, vladajo ženske. To niso niti resne, izobražene, poslovne ali uspešne ženske, so zgolj povprečne tipične malomeščanke: gospodinja, fiizerka, dekle, ki jo je zapustil mož, žena bivšega župana, cinična samolarka (briljantna igra Shirley McLaine) in bodoča mlada mati. Takšne, kot so popolnoma dominirajo nad svojimi moškimi, katerih vloga v filmu reducira na funkcijo lažnega razumevanja postopkov pripadnic lepšega spola Zato je razumljivo, da so osnovne teme tega filma podrejene ženskam: njihovo prijateljstvo (z obiljem emocionalno različnih vsebin: od usmiljenja preko humorja do zavisti) ter male-rinttVO, ki se, glede na ženski žanr zorni kol presenetljivo problematizira.
Torej, če ste ženska, je to film o vas in za vas.
Če ste moški, peljite svojo ženo v kino. Z.S.
GLAS 8. STRAN
TELEVIZIJA, RADIO
Petek, 14. septembra
1990
TV SPORED
PETEK
14. septembra
9.00 TV mozaik 9.00 Kljukčeve dogodivščine 930 Odlagališče jedrskih odpadkov, poljudnoznastve-na oddaja
10.00 Afera prisluškovanja, dokumentarna oddaja
10.30 Mihajlo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka
14.25 Video strani
15.05 Žarišče, ponovitev
15.35 Sova, ponovitev
17 00 TV dnevnik
17.05 TV mozaik
18.10 Spored za otroke in mlade
18.40 Pet   prijateljev, angleška nanizanka
19.05 EP Video strani
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik
19.50 Vreme
19.54 Zrcalo tedna
20.20 V 80 dneh okoli sveta
21.15 Zakon   v   Los Angelesu, ameriška nanizanka
22.05 TV dnevnik
2225 Sova
Družinske vezi, ameriška nadaljevanka
Ciklus filmov Johna Fran-kenheimerja: Vnovič rojeni, ameriški film(čb) 0.35 Video strani
2. program TV Slovenija
17.30 Regionalni   programi TV
Slovenija 19 00 Domači ansambli
19 30 TV dnevnik 20.00 Žarišče
20 30 Kultura vina VVeinkultur 21.10 Veliki dirigenti - Karajan v
Salzburgu
22.40 Vprašajte ZIS
23 40 SP v padalstvu Lesce, reportaža
000 Satelitski programi - poskusni prenosi
HTV
9.45 9.45 10 00 12.00 12.10 1445 14.50 17.00 17.20 17.50
18 20 18.40 18.45
19 15 1930
20 00
21.00
21.45 2245
23.10
1 20
1 25.
Poročila TV koledar
30 let šolske televizije Poročila
Prezrli ste, poglejte Poročila
Program plus, ponovitev Poročila
Izobraževalni program Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična nanizanka
Številke in črke Poročila v nemščini Taksi, ameriška humoristi čna nanizanka Risanka TV dnevnik
Popolni vohun, angleška nadaljevanka
Festival   zabavne glasbe Split '90: Vice Vukov Oddaja o kulturi TV dnevnik Nočni program Dragi John, ameriška nanizanka
Avtoštopar, ameriška nam zanka
Santa  Barbara, ameriška
nadaljevanka
Poročila
Ekstra program plus Para lax, dokumentarna oddaja
SOBOTA
15. »eptembra
8 50 Video strani
9 00 Spored za otroke m mlade
Radovedni Taček: Karta 9 15 Čebelica Maja 9 40 Zlata ptica
9 45 Čudežna leta, ameriška na
nizanka 10 10 Zgodbe iz školjke 1045 Ob obisku Erica Ericsona v
Ljubljani, oddaja o zborov
ski glasbi 11.10 Večerni gosi 13 25 Videostrani
13 35 Karavana zapravljivčkov:
Nogometni stadion
14 15 Imeli bodo glasbo, ameri
ški film (čb)
15 55 Žarišče, ponovitev
16 25 Sova, ponovitev
17 00 TV dnevnik
17 05 Spored za otroke in mlade
18 40 Zdravila, izobraževalna od
daja 1910 Risanka
19 20 TV okno 19 30 TV dnevnik
19 54 Utrip
20 20 Žrebanie 3x3
20 35 Euromusica, 2 del zabav
noglasbene oddaje
21 30 Kratka raziskava o kruhu,
dokumentarna oddaja
22 00 TV dnevnik 22 30 Sova
Srce mesta, ameriška na nizanka
V temi, ameriški film Zlata dekleta, ameriška nanizanka 1.20 Video strani
_2. program TV Slovenija
17.00 Satelitski programi
19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV
Priština 19.30 TV dnevnik 20.15 Filmske uspešnice
Umor v spalniku, francoski
film
21.45 Večer s Tino Turner, posnetek koncerta iz Zagreba 22.45 Satelitski programi
_HTV
9.25 TV koledar
9.35 Čebelica Maja, ponovitev 10.00 Izbor iz šolskega programa 11.35 Poročila
11.40 Lov za srečo, kanadska nadaljevanka
12.30 Televizijski družinski magazin
14.30 Ciklus filmov o Lassie:
Lassiejin sin, ameriški film 16.00 Kritična točka 16.45 TV dnevnik
17 00 Narodna glasba
17.30 Ulica strahopetcev, angle ška nanizanka
18.20 Sedmi čut, oddaja o prometu
18 30 Prisrčno vaši, dokumentar-
na oddaja
19 15 Poročila v nemščini 19.30 TV dnevnik
20.15 Največji rop stoletja, angleški film
21.45 TV dnevnik
22.00 Športna sobota
22.20 Poročila za goste iz tujine
22.25 Program plus
Smejmo se naprej, ameriška nanizanka Santa  Barbara, ameriška nadaljevanka
Neuničljivi, humoristična
serija 0.35 Poročila 0.40 Ekstra program plus
NEDELJA
16 septembra
8 30 Video strani
8 40 Živžav
9 30 Pet   prijateljev, angleška
nanizanka 9.55 Gradovi: neme priče preteklosti
10 25 Priobalna jezera v pokrajini
Languedoc Roussillon, francoski kratki film
11 05 'Alo, 'alo. ponovitev angle
ške nanizanke 11.25 Domači ansambli
12 00 Kmetijska oddaja
1300 Danica iz Podjune. glasbe
na oddaja 13.35 Video strani
13 40 Euromusica, ponovitev 1440 J   Marek   Praški panopti
kum, češkoslovaška nani
zanka 15.35 Sova, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.05 Zlobna   gospa, angleški
film 18.45 Risanka 19 00 TV mernik 19.30 TV Dnevnik 2 19 50 Vreme
2000 Abdulah Sidran - Slobo dan Praljak Vrnitev Katari ne Kožul, nadaljevanka hr vaške TV
21 05 Zdravo 22.30 TV dnevnik
22 50 Sova Doktor Doogie Hovv
ser, ameriška nanizanka, Srce mesta, ameriška na daljevanka
_2. program TV Slovenija
10.00 Oddaia za JLA 13 00 SP v padalstvu Lesce, re portaža
19 30 TV dnevnik
20 00 Čudežna čutila  šesti čut,
angleška poljudnoznan stvena serija
20 30 Volite mene, dokumentar-
na oddaja
21 05 Le   Corbusier, francoska
dokumentarna serija
22 00 Zgodbe iz klubba BP, za
bavna oddaja HTV 22 20 Športni pregled
_1. program HTV
9 30 Poročila
9 35 Smrkci. risana serija 10 00 Nedeljski   zabavnik, pro
gram za mlade 1100 Kmetijska oddaja
12 00 Resna glasba
13 00 Poslovna ženska, angleška
nadaljevanka
13 50 Poročila
14 00 Nedeljsko popoldne. TV re
VI|B
15.55
16.45
16 50
18.45 19.10 19.30 20.00
21.30
22.00 22.20 23.05
23.10
1.20
Svet narave: Indija, angleška poljudnoznanstvena serija
Informativna oddaja za goste iz tujine
Dvorjenje Eddijevega očeta, ameriški film Risana serija TV Sreča TV dnevnik
E. Zola: Denar, francoska nadaljevanka
Melodije morja in sonca, zabavnoglasbena oddaja TV dnevnik Športni pregled Informativna oddaja za goste iz tujine Program plus
Alo, alo, angleška humoristična serija Detektiva, ameriški film Poročila
PONEDELJEK
___17. septembra
900
9.45 10.00 15.35 17.00 17.05 18.30 1830 18.45 19 10 19.20
19 30 19.50
20 00
21.10 22.00 22 30
22.25
0.25
17.00 19.00
19 30
20 00
20 30
21 00
21.20
2200
Spored za otroke in mlade Utrip
Zrcalo tedna Sova, ponovitev TV dnevnik Zdravo, ponovitev Spored za otroke in mlade Radovedni Taček Čebelica Maja Risanka TV okno TV Dnevnik 2 Vreme
O. Braaten: Odpoved, nor veška drama Osmi dan TV dnevnik
Portret slovenskega glas benika: Bogo Leskovic Sova
Alfred Hitchcock vam predstavlja
Srce mesta, ameriška nadaljevanka Video strani
2. program TV Slovenija
Satelitski programi - poskusni prenosi Ivvelen - obdobje po neoli tiku v Nigru
»Čas zapreg v Airu«, fran
coska poljudnoznanstvena
oddaja
TV dnevnik
Žarišče
Po sledeh napredka
Sedma steza, oddaja o športu
Karavana zapravl|ivčkov: Bled. zabavnoglasbena oddaja Omizje
1. program HTV
9.15 920 9.30
10.00 1200 12.10
13 00 1320
14 45 1450 1700 1720
17,50
18 20 18 40
18 45
19 15
19 30
20 05
21 55
22 25 22 50
1.00
Poročila TV koledar
Ročk Bajke Aladin in 40 razbojnikov, serija za otro ke
Šolski program Poročila
Velike avanture, ameriška dokumentarna serija Risanka
Denar, francoska nadalje
vanka
Poročila
Program plus, ponovitev Poročila
Mojstri glasbene delavni ce: Ura trobente, izobraže valna oddaja
Ročk bajke, serija za otroke
Številke in črke
Informativna oddaja za go
ste iz tujine
Teledish
Risanka
TV dnevnik 2
Žar dneva, angleška TV drama
Zunanja politika
TV dnevnik 3
Program plus
Cheers, ameriška nanizan
ka
Profesionalci, angleška na nizanka
Škandali   Kralj prevaran
tov, 1 del
Poročila
TOREK
18. septembra
9 00 Zgodbe iz školjke 9 30 Portret znanstvenika
10 00 Boj za obstanek
10 25 Nemščina
10 50 Sedma steza
11 10 Osmi dan 14.25 Video strani
14 35 Nemščina, ponovitev
15 05 Žarišče, ponovitev 15 35 Sova, ponovitev 17 00 TV dnevnik 1
17 05 Šolska TV
18 00 Spored za otroke in mlade 1905 Risanka
19 20 TVokno
19 30 TV Dnevnik 2
19.50 Vreme
20.00 P. Mugia: Zmaga, italijanska nadaljevanka
20.55 Da ne bi bolelo: O kajenju
21.25 Festivalska noč gostov Melodij morja in sonca Portorož '90, 2. del
22.15 TV dnevnik
22.40 Sova
Dekameron, slovenska nanizanka
Srce mesta, ameriška nanizanka, zadnji del 0.05 Video strani
2 program TV Slovenija
17.10 Svet športa, oddaja HTV 18.00 Trenutki odločitve: Žrebanje za Ol '96, posnetek iz Tokia
19.00 Ob obisku Erica Ericsona v Ljubljani, oddaja o zborovski glasbi
19.30 TV dnevnik
20.00 Žarišče
20.30 Žrebanje lota
20 25 Gradovi: Kje so nastali naši prvi gradovi
21.00 Umetniški večer: John Hu-ston, ameriški dokumentarni film
23.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
1. program HTV
9.15 Poročila
9.20 TV koledar
9.30 Oddaja za otroke 10.00 Šolski program 12.00 Poročila
12.10 Čajkovski   Ena simfonija,
eno življenje 12 40 Sedmi čut 21 50 Tokio: žrebanje za 01 '96 14.10 Prezrli ste, poglejte 14 45 Poročila 14.50 Program plus 17.00 Poročila
17.20 Družinske teme, izobraže valna oddaja
17.50 Mali svet, oddaja za otroke
18.20 številke in črke
18 40 Risanka
1845 Znanost
1915 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20 00 Žrebanje lota
20.05 Lorca, smrt pesnika, španska nadaljevanka
21.05 Kontaktni magazin
22.40 TV dnevnik 3
23.200Poročila za goste iz tujine
23 05 Program plus
Midva, angleška nanizanka Skrivnostna  Indija, doku mentarna serija Profesionalci, angleška nanizanka
Škandali:  Kralj prevarantov, 2. del 0.15 Poročila
SREDA
19. septembra
9 00 TV mozaik
9.00 Spored za otroke in mlade Živ žav
10.55 Zmaga, italijanska TV na
daljevanka 14.45 Video strani 15.25 Sova, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 1 17.05 TV Mozaik 18.20 Spored za otroke in mlade 19.10 Risanka 19 20 TVokno 19 30 TV Dnevnik 2 19 50 Vreme
2005 Večer samospevov Huga Wolfa z mezzosopranistko Marjano Lipovšek, neposredni prenos iz Cankarje vega doma
21 00 Film tedna Afriška kraljica,
ameriški film
22 45 TV dnevnik 3, Vreme 22 25 Sova
Alf, ameriška nanizanka Ljubezen pa taka, angleška nanizanka 0 20 Video strani
_2. program TV Slovenija
17 00 Satelitski programi
18 30 Mostovi
19 00 Zdravila, izobraževalna od
dala
19.30 TV dnevnik 2000 Žarišče
20 30 Športna   sreda evropski
nogometni pokali
22 30 Svet poroča
23 30 Satelitski programi po-
skusni prenosi
_1. program HTV
9 20 TV Koledar 10 00 šolski program 12 05 PoročilB
12 10 Lovski  psi, dokumentarni film
12 40 Vlaho Paljetak. kratek film
13 00 Potepam  se  in sneman
Bolšji trg ali čas ironije, do kumentarna oddaja 13 00 Risanka
1345 Lorca, španska nadaljevanka
14.45 Poročila
14.50 Program plus, ponovitev 17.00 Poročila
17.20 Petar Hektorović, izobraževalna oddaja 17.50 Oddaja za otroke 18.20 Številke in črke, kviz 18.40 Poročila za goste iz tujine 18.45 Življenje je življenje, reportaža 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.00 Gibljive slike: Filmski festival Montreal '90 21.00 Papirnata poroka, kanadski film
22.35 TV dnevnik
22.55 Poročila za goste iz tujine
222.20Program plus
Cheers, humoristična serija
Inšpektor Morse, angleška nanizanka
Portreti: Charles de Gaulle 1.10 Poročila
ČETRTEK
20. septembra
9.00 TV mozaik 9.00 Grizli Adams 11.10 Zakon v Los Angelesu, 10. del
14 50 Video strani 15.00 TV mozaik
15 30 Žarišče, ponovitev 16.00 Sova, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 1
17 05 TV mozaik
18.25 Spored za otroke in mlade
18 40 Čudežna leta, ameriška na-
nizanka 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Vreme
20.00 Mihajlo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka
21.20 Tednik
22.30 TV dnevnik 3
22 50 Sova
Vse razen ljubezni, ameri ška nanizanka Ljubezen pa taka, angleška nanizanka
r
0.05 Video strani
2. program TVJ5]pv£Pji2 TV
17.30 Regionalni Slovenija na
19.00 'Alo, 'alo, angleška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče
20.20 Slovenija: Počitnice v Sloveniji, dokumentarna oddaja
21.00 Mali koncert nagrajencev 19. tekmovanja učencev m študentov Srednje glasbene in baletne šole Ljublja-
programi studio Ljublja-
21.10 Afera prisluškovanja 21.30 Večerni gost 22.05 Videogodba 22.50 Satelitski programi skusni prenosi
po-
1. prograjn_HjV
9.15 Poročila
9.20 TV koledar 10.00 Šolski program 12.00 Poročila
12.10 Split 90: Vice Vukov, P°s" netek koncerta ..
13.05 Papirnata poroka, kanadski film
14 45 Poročila
14.50 Program plus, ponovitev
17.00 TV dnevnik
17.20 Izobraževalna oddaja
17.50 Oddaja za otroke
18.20 Številke in črke
18.40 Poročila za goste iz tujine
18.45 Dokumentarni program 19.15 Energija, ekologija, ekonomija
19.30 TV Dnevnik 2 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Enkini podvigi, humoristična serija 21 50 TV dnevnik 22.15 Program plus
Alf, ameriška nanizanka Popotovanje po škem zahodu, potopis Inšpektor Morse, angleška nanizanka .. Portreti: Charles de Gaulle
amen-
0.25 Poročila
KERN
-l
KOZMETIČNI SALON IN SAVNA
L
KERN MARTA KOROŠKA 5 64000 KRANJ (HOTEL CREINA) TEL (064 ) 23-650
TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA
V SALONU POHIŠTVA V PRIZIDKU VEČNAMENSKE DVORANE PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ
rbn^v^
/A I"Ril I THO FOCn|l
AVTO ŠOLA
ZŠAM
VPISUJE V TEČAJ CESTN0-PR0METNIH PREDPISOV KRANJ:
Delavski dom /vhod 6/, od. 12.00 do 16 00 ure, sobota od 8.00 do )000 ure SK0FIA LOKA: novi gasilski dom na Trati, od 8 00 do 12 00 ure in od 14.00 do 17 00 ure, sobota od 8.00 do 12.00 ure. telefon za obe Soli 631-729 Praktična vožnja na vo/'»n OPEL corsa in GOlf^
d"'
Republika Slovenija
SKUPŠČINA OBČINE JESENICE
I/vršni svel
V 67. številki ? dne 28. 8. 1990 k bil objavljen članek z na*^. vom "Pri stavbi ima največji delež občina", ki pov/e"1' divc /a sejo izvršnega svela, ^aV,a| l/vršni svet Skupščine občim- Jesenice ic na se|i orM',%jC'c i'1 gradivo o problematiki nepremičnin - Titova K6, J*se. y(). sprejel dva sklepa tla imcnu|c n člansko komisijo, ki J p. di Anion Korošec, ki bo pregledala dokumentacijo o jc-ctianju zgradbe bivših družbenopolitičnih organizacij j. seme.ih in ocenila predlagano t.i/delile\ lei pnpr.ivi ^t;jt-nc
log v /ve/i / nadaljnjo uporabo in vzdrževanem zgradbe Rok je 14 dni
obv«!
lil
Sekiel.ni.il /a občo upravo m splošne /adeve p.i t"1 "^.o'.'' stranke, ki so posredovale vloge, da bodo vloge °nl',^(,ni' ne o/uom.i re .ene po /akljut I- u di l.i /gotai navedem
In še lo \ * I. m k u je napačno navedeno da bo delež n^,,|V n|e SZDI prištet občini, to je delež bivše stanovanj***
Slunisluv RcpOV* dU >
nosti.
Petek, 14. septembra 1990
SPOREDI, KRIŽANKA
9. stran ^mmmsmMGUis
RADIO
PETEK, 14. septembra: _
Prvi program
430-8.00 Jutranji program - glasba - 9.05 Z glasbo v dober dan -11-05 Petkovo srečanje + glasba ■ 12.00 Poročila - na današnji dan • 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 °d melodije do melodije + EP -17-00 Studio ob 17.00 in glasba J8.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabav-n|mi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni "okturno - Vladislav Stres. Izgon lz faja - 23.15-4.30 Nočni prosim - glasba
JIPjOTA, is, septembra: Prvi program
j*-30-8.00 Jutranji program, glasna - 8.05 Počitniško popotovanje °d strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober d?n - 10.05 Kulturna panorama -
'.■■05 Radijski kabaret - 12.10 Na si -
f!.poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14.40 Radijski Merkurček .t Ep - 15.30 Donoriki in odmevi -
... jrček
leč'   -5.30 Dogodki in odmev
Zabavna glasba - 16.00 Od jl'todije do melodije + EP -lnn Tedenski aktualni mozaik -'urJ5Znano in priljubljeno - 19.45 *: zabavnimi ansambli - 20.00 Ra-"l0 na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva "
- ^£.ju rsratKa raaijsKa igra 1^2 Literarni nokturno - Harry ^Uhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni pro9ram - glasba
16. septembra:
program
^•°0-8.00 Jutranji program, glas [!*- 8.05 Radijska igra za otroke 3'°5 Pomnienja - 10.05 Nedeljska 11.03-16.00 Naši po-*'Usalci čestitajo in pozdravljajo -l6-00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna 18 00 Priljudne operne melodi|e - 1900 „ 'dijski dnevnik 20.00 22.00 V ^deljo zvečer - 22.00 Zrcalo aneva 23.05 Literarni nokturno -ft8. Tate: Pesmi - 23 15-04 30 °cni program, glasba
f^NEDELJEK, 17. septembra: J* Program
•30-8.00 Jutranji program, glas S*. 7 00 Druga jutranja kronika ■°5 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldan *K| dnevnik Informacije, gospo darstvo ■
20.00 Ra
___00 Zrcale
22.30 Kratka radijska igra
dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo - 19.00 Radijski dnevnik -20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno -Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba -
ČETRTEK, 20. septembra:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Znanja široka cesta -9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku -14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti
KINO
KRANJ CENTER_
14. septembra amer. akcij. kom. K-9 ob 16. in 18. uri, predavanje Reinholda Messnerja Antarktika in 14 osemtisočakov 15. septembra amer. akcij. kom. K-9 ob 17. in 19. uri, prem. amer. akcij, filma OBCESTNA KAVARNA ob 21. uri 16. septembra amer. akcij. kom. K-9 ob 17. in 19. uri, prem. amer. melodrame JEKLENE MAGNOLIJE ob 21. uri 17. septembra amer. akcij. krim. film ČRNI DEŽ ob 16. in 18. uri, amer. melodrama JEKLENE MAGNOLIJE ob 20. uri 18. septembra amer. pust srhlj. ALIENS - OSMI POTNIK II. ob 15.45 uri, amer. melodrama JEKLENE MAGNOLIJE ob 18. in 20. uri 19. septembra hongkon. karate film SUPER NINJA ob 16. uri, amer. melodrama JEKLENE MANGOLIJE ob 18. in 20. uri 20. septembra prem. amer. znan. fant. thrill. ROBOCOP 2 ob 16., 18 in 20. uri
STORŽIĆ KRANJ__
. glasba  -  11.05 Izbrali 14 ?n   12.30 Kmetijski nasveti 0 Mladi na glasbenih revijah tekmovanjih   15.15 Radio da gradio jutri - 15.55 Zabavna 1700 Studio ob 17. in 18.05 Pihalne godbe vam »luT 1,2000 Sotočja (prenos iz Kg,? Radia Maribor)   21.05 Za lokt    1 nam' " 2305 Literarni ^urrio    Anka Petričevič: Po-ćnvn° te kličem   23 15 4 30 No Program, glasba
^E^J8_ septembra:_
<3oT5T
ba . Jutranji program, glas Od «t     Počitniško popotovanje
dan,L?ni d0 strani 1000 D°Po1 SDort dnevn'k: Informacije, go ' ,"arstvo, glasba 11 05 Človek zdravje
12.10 Pojemo in go ElK    12 ^° Kmet'iski nasveti I7nn Znanie  za prihodnost lo'Xr Studio ob 17 in glasba I945 2a 'iubitelje lahke glasbe 20nn J zabavnimi ansambli -ber/ Rad'lska 'gra   20 39 Glas dno ,ntermezzo - 22.00 Zrcalo j8nVa   23 05 Literarni nokturno 231t. Kochanovvski: Pesmi &-4.30 Nočni program, glasba
^EDA.1?^ptirnbra:
Jerrio 14 1/
4,'Pr°8'»m
ba . «j£ Jutranji program, glas Orj S1r     "očitniško popotovanje
v rJoh    do strani   9 05 z 9lasbo °«r dan   10 00 Dopoldanski
14. septembra amer. trda erot NAJBOLJŠA UČITELJICA ob 18 in 20. uri 15. septembra amer tr da erot NAJBOLJŠA UČITEUI CA ob 18. in 20. uri 16. septembra hongkon karate film SUPER NINJA ob 18 uri, amer trda erot. NAJBOLJŠA UČITELJICA ob 20. uri 17. septembra Danes zaprto! 18. septembra amer krim film 8 MILIJONOV  NAČINOV SMRTI ob 18 in 20 uri 19. septembra amer pust srhlj ALIENS OSMI POTNIK 2 ob 17 45 in 20. uri 20. septembra   prem.   amer. trda erot VROČE USTNICE ob 18. in 20. uri
ŽELEZAR_
septembra amer. kom. NOČI V HARLEMU ob 20. uri 19. septembra amer. akcij. krim. film ČRNI DEŽ ob 20. uri 20. septembra amer. trda erot. NAJBOLJŠA UČITELJICA ob 20. uri
KOMENDA
14. septembra amer. akcij, film OBCESTNA KAVARNA ob 20. uri 19. septembra amer. bocv. film BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO ob 20: uri
ČEŠNJICA _
amer. krim. film CRNI DEZ ob 20. uri
_TRŽIČ_
15. septembra amer. kom. NOCl V HARLEMU ob 17. in 19. uri 16. septembra prem. amer. bocvan. kom. BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO ob 17. in 19. uri DOVJE
16. septembra amer. krim. film ČRNI DEŽ ob 19.30 uri
RADOVUICA
14. septembra prem. amer znanstv fant filma ROBOCOP 2 ob 18 in 20. uri 15. septembra
amer. znanstv fant film ROBO COP 2 ob 18. in 20 uri, prem. amer. trde erot ZGODBA O Nl-COLE ob 21 uri 16. septembra amer. znanstv. fant. film ROBO COP 2 ob 17. in 19 uri, amer. trda erot. ZGODBA O NICOLE ob 21. uri 17. septembra amer. znan fant film ROBOCOP 2 ob 18 uri, amer. trda erot ZGODBA O NI COLE ob 20. uri 18. septembra Danes zaprtol 19. septembra amer melodrama GORILE V MEGLI ob 17.45 in 20. uri 20. sep tembra amer melodrama GORI LE V MEGLI ob 17 45 in 20 uri
DUPLICA_
14. septembra amer. bocvan. kom BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO ob 20 uri 15. septembra amer bocvan. kom. BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLA VO ob 17 in 19 uri, prem. amer melodrame GORILE V MEGLI ob 21. uri 16. septembra prem. amer kom NOCl V HARLEMU ob 17 in 19 rui, prem. franc ljub filma ŠTUDENTKA ob 21 uri 17. septembra   Danes  zaprtol 18.
14. septembra amer. krim. film MORJE LJUBEZNI ob 20. uri 15. septembra amer. krim. film KOKAIN NE OPROŠČA ob 18. uri, amer. pust. film VVILLOV ob 20. uri 16. septembra amer. pust. film VVILLOV ob 18. uri, amer. krim. film MORJE LJUBEZNI ob 20. uri 17. septembra amer. krim. film KOKAIN NE OPROŠČA ob 20. uri 18. septembra amer. krim. film MORJE UUBEZNI ob 20. uri
19. septembra amer. krim. film KOKAIN NE OPROŠČA ob 20. uri
20. septembra amer. ital. pust. kom. BARBARI ob 20. uri
_(_BLED_
14. septembra amer. pust. film ZAKLAD CARJA SALAMONA ob 20. uri 15. septembra amer krim film PREGON MOŠKE SVINJE ob 18. in 20. uri 16. septembra amer. fant film SUPERMAN III. del ob 18. uri, amer. pust. film ZAKLAD CARJA SALAMONA ob 20. uri 17. septembra amer. pust. film VVILLOV ob 20. uri 18. septembra amer pust film VVILLOV ob 20 uri 19. septembra amer krim. film MORJE UUBEZNI ob 20 uri 20. septembra amer. krim. film KOKAIN NE OPROŠČA ob 20. uri
_BOHINJ_
15. septembra amer. pust. film ZAKLAD CARJA SALAMONA ob 20. uri 16. septembra amer. krim. film PREGON MOŠKE SVINJE ob 18. in 20 uri 20. septembra amer. pust. film VVILLOV ob 20. uri
Članom stanovanjskih zadrug nudimo iz zaloge v skladišču Murke na Lipicah radiatorje Jugoterm naslednjih dimenzij:
761,60 din
650 x	400-	550,00 din	900 x	400
650 x	600-	825,10 din	900 x	600
650 x	800-	1,100,10 din	900 x	800
650 x	1000-	1.357,20 din	900x1000	
650 x	1200-	1.650,10 din		
650 x	1400-	1.925,20 din		
Na zalogi imamo tudi:
navadni zidak silikatni zidak porolit 8 cm porolit 12 cm klinker zidak betonski vogalniki 30 opečni vogalniki 20
2,80 din/kos 4,50 din/kos 6,30 din/kos 7,80 din/kos 5,20 din/kos 20,50 din/kos 14,50 din/kos
Oglasite se v skladišču Lipice ali po telefonu 064/74-163.
Nagradna križanka
ion ni l križanki*: voiloi,i\no siilel, I amalave, Ahesinec, Nbj^ qJ*°< Maribor, dar, kalota, sliažai. II'. ro. II. prevara. ''°rin L- cv>iina/ija, Aka, S.i.n, Dajan, votek, llon, Ask.i
Acru ' ■"-'"«-■ n. Al), I <). Ai i.uln.i asim.i Ir.itoslen, dralon, Vaso |„ ' h;,|i;.n.i
ritkah
«aitr i    ° l,aslt,,,,,i*' reševalec:
\ naL' ,   K,,k Potočnik, Sp Besnica 26, Betnica 3 naSr'11': "-""i'"1 ZdeSar, Britol 182, Kranj
JCnb l: M-1'iM Nmak. Al-ažr\a I V lesen.ee
Mitica l'u Graškova |2, i jubliana ^aittl  ' *uPani'Ceva 16 Kranj
! ti;K.?,|*1n^0 križanko raspisujemo naslednje limiti
\!&S? »M) din ' 0 din
[HlVc . ";lk'iaile p,. 11)11 uin.i.iev
l ^nisk Jl(c d(1 sr«de, 19. septembra, na naslov: uredništvo i 'Wk v     8lasa- V,ust" Pi|.«ilc|a I, '-llKMi Kranj l/a nagradno
ln'k,Sp11,!1^1'^'^! kn/.mke i/ /O. številke I nabada Kok Poto-ir""l 1h' iS"h'' -u Oesim.i mndin J nagrada: Damjan Alesar. S^'-'u- 'ii '"' -^"il"' ■ napada M.h ija Nos.ik. Al|.iževa I s. pilića ki,    .lll»n Si,m,n /arjiskt.va 12, 1 juhljiina. 100 din
Jc,1certi n'-, ' 'llPio>čičeva 16, Kranj, 100 din Prosim, če nugra-1 "s'Jl,«c n.lp,u|,
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Ko majhni koraki postanejo veliki
V Kranjski Gori je v zasebnih penzionih in lokalih delo dobilo veliko ljudi.
Nezaposlenost postaja akuten problem, vse več ljudi zaman išče delo, vse večjih trepeta zanj. Direktorji pravijo, da na vsak razpis dobijo kopico prošenj, seveda je tudi razpisov vse manj. Vsepovsod so zaposlitvena vrata priprli, če ne povsem zaprli, na Gorenjskem jih bo v kratkem odprla Karavanška poslovna skupnost, kjer so na evidenčni razpis za 350 delovnih mest dobili več kot 2.000 prošenj, usipajo pa se še vsak dan. Karavanški predor je svetla zaposlitvena izjema, v industriji investicij ni, če pa že so, je zanje značilna usmerjenost v nove tehnologije, ki praviloma zmanjšujejo zaposlenost.
Preostanejo torej druge dejavnosti in seveda zasebna podjetja, kijih vse pogosteje preštevamo, da bi izvedeli, koliko ljudi so zaposlili. Veliko je ustanovljenih za vsak primer, če bodo bodoči podjetniki izgubili službo, vendar zaradi tega seveda ni potrebno zganjati panike. Vsaka stvar potrebuje svoj čas in vsa nova podjetja ne morejo zaživeti čez noč.
Dober primer, kako majhni koraki postanejo veliki, je Kranjska Gora. kjer so pred dvema letoma, ko to še nikakor ni bilo tako aktualno, kot je danes, odprli vrata zasebni pobudi. V zadnjih dveh letih so zasebniki tam zgradili šest penzio-nov, v vseh so sobe A kategorije, odprli 15 novih gostinskih lokalov, 22 obrtnih delavnic in trgovin, konec prihodnjega tedna bodo odprli športno-turistični center Relax. ki ga je prav tako zgradil zasebni podjetnik, do prihodnje pomladi pa bo odprtih še 32 lokalov.
Za Kranjsko Goro so to pomembne pridobitve, ki so bistveno obogatile turistično ponudbo, nič manj pomembno pa ni. da je delo dobilo veliko ljudi. V novih objektih so zaposlili 162 ljudi. 70 delovnih mest pa bo odprtih v novih objektih do spomladi. Skupaj bo v dveh letih in pol torej delo dobilo 232 ljudi, za celo tovarno torej in Kranjska Gora je vsekakor dober primer, kako je moč poleg industrije razvijati tudi druge dejavnosti, ki zaposlijo ljudi. • M. Volčjak
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Iskrina telefonska centrala za Čehoslovaško
Iskra Inženiring, ki sodi v okvir kranjske Iskre Telekom, je 6. septembra v Pragi podpisala pogodbo, ki se nanaša na velik sistem za komutacijo govora in podatkov, uresničen bo z Iskrinim digitalnim sistemom Iskra 2000. Pogodbo so podpisali s če.skim kombinatom strojne industrije CKD iz Prage, pogodbena vrednost znaša 1,3 milijona dolarjev, objekt pa bo v omrežje vključen v prvi polovici prihodnjega leta. Iskra si je s tem poslom še utrdila tržni delež in položaj na Češkem, kjer je s telefonijo navzoča že pet let, doslej je tam instalirala 20.000 priključkov na področju zasebne telefonije. Poudariti velja, da je Iskra posel dobila v konkurenci svetovnih proizvajalcev telekomunikacijske opreme, sklenjen pa je bil že po novem načinu plačevanja v konvertibilni valuti.
V Kočevju pa je bila v promet vključena vozliščna centrala sistema Iskra 2000, že tretja vozliščna centrala po vrsti, spro-jektirana v sistemu SI 2000. Centrala ima zmogljivost 5 tisoč priključkov in 500 spojnih vodov za povezavo z drugimi centralami, zgrajena je v novejši, precej izpopolnjeni izvedbi.
Med nagrajenci ni Gorenjcev
Na letošnjem celjskem sejmu obrti sodeluje 2.520 razsta-vljalcev, ki so odprli 810 paviljonov, med njimi pa je 261 ra/ stavljalcev iz tujine, zlasti iz sosednje Avstrije. Podelili so pri znanja in nagrade, med njimi tokrat ni prav nobenega Gorenjca. Povedati velja, da so zlate plakete prejeli Iztok in Jože Špan iz Ljubljane za konzolno in dvostebrno žaro, ki sta unikatni doma in v svetu. Zlatarna Celje za izvirno oblikovan nakit in Obrtna zbornica za Munchen in zgornjo Bavarsko /a predstavitev celotnega programa izobraževanja avtomehani-kov. Predstavniki bavarske obrtne zbornice so se pogovarjali s člani slovenske vlade, vabljiva je njihova ponudba, da naj bi slovensko obrtno združenje pripravilo seznam izvozno sposoh nih obrtnikov, na Bavarskem pa bi jih nato vnesli v datoteko ter jim tako omogočili nastop na tujih trgih.
Evropski delovni čas bo udarec za hribovsko kmetijstvo
Nezaposlenost narašča tudi v škofjeloški občini, trenutno zaposlitev išče 308 ljudi, od tega jih le 99 prejema socialno pomoč, ostali so prepuščeni sami sebi. Mesečna podpora pa trenutno znaša 1.916 dinarjev. Do srede julija je bilo registriranih 153 zasebnih podjetij, v katerih je poleg lastnikov zaposlenih 51 ljudi, vendar le v 17 podjetij, tri četrtine jih zaposlujejo štirje zasebni podjetniki. Brezposelnost pa se bo nedvomno pove čala z zaprtjem Rudnika urana Zirovski vrh, saj bodo po nekaterih ocenah le za polovico zaposlitvene možnosti odprte z organizacijo podjetništva.
V nekaterih podjetjih uvajajo evropski delovni čas, ki ga seveda mnogi niso prav nič veseli, v reteški Iskri so ga denimo zaradi nezadovoljstva med delavci v proizvodnji že opustih Vsekakor bo evropski delovni čas udarec za hribovsko kmetijstvo, saj so v hribih kmetije majhne in brez kombinacije z delom v tovarnah v dolini se ljudje ne morejo preživeti. Zato bodo morali v socialnih programih, ki bodo spremliali odpuščanje presežkov delavcev in uvajanje evropskega delovnega časa upoštevati tudi problematiko hribovskega kmetijstva, saj se bodo sicer spet praznili in bodo kmetije ostajale zapuščene.
V Kranjski Gori bodo odprli penzion Langerholz in vršiško obvoznico
Turistično športni center Relax v Zagmajnici
V Kranjski Gori so pred dvema letoma odprli vrata zasebni pobudi, kar se jim že bogato obrestuje.
Kranjska Gora, 12. septembra - Konec prihodnjega tedna bodo v Zagmajnici odprli turistično športni center Relax. S sovlaganjem Intertradejevega podjetja ITA iz Ljubljane ga je zgradil zasebni podjetnik Miro Brkovič, ki je v Kranjsko Goro vložil 25 milijonov mark. Hkrati bodo odprli tudi vršiško obvoznico, ki bo prometno razbremenila središče Kranjske Gore. V Planici pa bo Petrolov hotel Špik pripravil lokostrelsko tekmovanje, ki naj bi postalo tradicionalno.
V Kranjski Gori je sodelovanja vse več. Nove pridobitve, ki jih bodo slovesno odprli v soboto, 22. septembra, so nam predstavili skupaj na tiskovni konferenci. Povedali so, da bodo prvič imeli skupno stojnico na sejmu avtobusnih prevoznikov RDA v Koelnu. Pred kratkim so izdali skupni turistični prospekt zasebnih penzionov in lokalov, pripravljajo zemljevid z izletniškimi točkami. Oktobra pa bo na pobudo Kranj-skogorcev izšel skupni prospekt slovenskih smučišč, pri katerem po besedah Jožeta Borštnarja, predsednika Turističnega društva Kranjska Gora, posnemajo slovenska zdravilišča, ki so znala ustvariti skupno podobo. Skratka, po številnih podrobnostih je moč sklepati, da je sodelovanja v Kranjski Gori vse več, kar nedvomno prispeva k razvoju kraja in turizma.
Pokrita teniška dvorana in penzion Langerholz
V Kranjski Gori so pred dvema letoma široko odprli vrata zasebni pobudi in tako dobili šest zasebnih penzionov, najnovej-
Podjetnik Miro Brkovič je zgradil pokrito teniško dvorano in penzion, ki mu je dal družinsko ime Langerholz. Ni domačin, po materi Marinki izhaja iz Škofje Loke, natančneje iz Trnja pri Stari Loki.
ša pridobitev je turistično-špor-tni center Relax v Zagmajnici. ki obsega 6 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin. Center sestavlja več objektov, posebnost je pokrita teniška dvorana, ki je za Kranjsko Goro velika pridobitev. Ob njej je penzion Langerholz z 48 ležišči
A kategorije in sedmimi stanovanjskimi apartmaji, ki so klimatizirani, opremljeni z radiom, televizorjem in direktno telefonsko linijo. Penzion ima restavracijo s 150 sedeži, savno, fitness, solarij, zdravstveno ambulanto, bazen z masažo, diskoteko, skratka gostom tam resnično ne bo dolgčas.
V center sodi tudi gostišče Mojca in drsališče, vendar sta oba objekta temeljito preurejena. Mojca je postala Countrv bar, kjer bo pivnica, pekli bodo pizze in drugo hitro pripravljeno hrano, lokal bo odprt pozno v noč, v objektu pa je 20 ležišč B kategorije. Drsališče je preurejeno tako, da bo poleti namenjeno igranju tenisa, ob njem je tudi nova brunarica. Tudi okolica je že lepo urejena, obnavljajo še most čez Pišnico.
njem tujih firm. Miro Brkovič je dejal, da natančnega izračuna deleža lastnine še niso naredili, ker pod stroške gradnje še niso potegnili črte, verjetno pa bo večinski lastnik.
ITA mu bo dala svoj delež v najem in Miro Brkovič oziroma njegovo zasebno podjetji Relax bo upravljalo center-Pod streho tega podjeli s°đl tudi njegova restavracija v Portorožu (kamor bodo goste vozi; H na izlete in si na poti ogledali tudi Ljubljano), in koča Na Gozdu, ki jo je že pred leti d3' lo Brkoviču v najem Planinsko društvo Kranjska Gora. n
pove-stišče
dati velja, da je tudi gos Mojca in drsališče ostalo v m Športnega   društva Kranjs^ Gora. V podjetju Relax je zaposlenih 40 delavcev, oC ga 28 v Kranjski Gori.
Center začenja brez dolga VršiSka obvoznica
Turistično športni center Re-lax je zasebni podjetnik Miro Brkovič zgradil v dveh letih, vanj je vložil 25 milijonov mark, objekt pa je v celoti plačan in bo torej začel obratovati brez bremena posojil. Pri tem je zanimivo, da je Miro Brkovič lani kandidiral za slovenski razvojni dinar in posojilo so mu tudi odobrili, vendar ga je kasneje zavrnil, pravi, da ga je visoka inflacija tako hitro na čela, verjetno pa je izračunal, da se mu to ne splača. Raje je poiskal novega poslovnega partnerja, za sovlaganje se je odločil ljubljanski Intertrade, natančneje njegovo podjetje ITA, ki se ukvarja z zastopa-
Konec prihodnjega tedna bodo v Kranjski Gori odprli vršiško obvoznico, 1.800 metro* dolg cestni odsek od Pitoco^' ga mostu do mostu v Jasni. Domačinom se bo s tem uresniči'3 dolgoletna želja, saj bo središče Kranjske Gore protne®6 razbremenjeno, /lasti mimo i°. le. S tem bo seveda lepša tuj? pot v Jasno, kjer so letos tired'-li drugo jezero, na prostor, kUc
bolni doslej zelo •" do jeseni navozili zemlji' dili park in otroško igrišče. ^ Turistično društvo P* i ^ naročilo projekt ureditve ^ nega obrežja PiSnice, kje bi bila osvetljena sprenaj pot. • M. Volčjak
Škofjeloško klavnico so I. septembra že zaprli
Klavnico bodo obnovili
Skofja Loka, I L septembra - Škofjeloška vlada je bila postavljena pred dokončno dejstvo, saj kaj drugega ni mogla napraviti kot soglašati i obnovo škofjeloške klavnice, ki bo tako zanju dobila ustrezna dovoljenja. Klavnico so namreč zaprli Že L septembra, i obnovo so že začeli, novo lokacijo pa tako ali iako zaman iščejo že petnajst let, kar je seveda slaba izkaznica tudi za škofjeloški urbanizem.
Škofjeloški Mesoizdelki, ki zdaj, je seveda preprost: ker spadajo v okvir Mercatorja, so   imajo denar. Za obnovo bodo
s temeljito obnovo klavnice že začeli, zaprli so jo I. septembra, obnovitvena dela pa naj bi zaključili še letos. Odgovor na vprašanje, zakaj so začeli prav
porabili 23 milijonov dinarjev.
Klavnica je star škofjeloški problem, že večkrat so jo skušali preselili na drugo lokacijo, vendar jim ni uspelo, ostala je
/m razpravo SO pripravili tudi zanimivo arhivsko informacijo. Že leta I8H6 je okrajno glavarstvo želelo, da občina uredi lastno centralno klavnico, zanjo SO določili prostor na Studencu ob levem bregu To Ijanščiee, nasproti sedanjega Taborniškega doma. Arhitektu je prostor ustrezal, vendar je opozoril na drago zavarovanje obrežja reke. Stvar se je zavlekla, ker so se l.očani izgovarjali, da popravljajo šolo, mostove, ureta/o pokopališče in nimajo denarja, po letu 1900 pa so S€ izgovarjali z gradnjo vodovoda. Leta 19Ć3 j t občina od nunskega samostana odkupila primernejši parceli v bližini m februarja IVOf) so slovesno odprli škofjeloško klttvnico.
v Jegorovem predmestju, kjer bo verjetno še lep čas, čeprav so med sklepe ponovno zapisa li, da dolgoročno rešitev zanjo vidijo le v preselitvi.
Obnove je klavnica resnično potrebna, inšpektorji so jo zahtevali ie večkrat Obnove je potrebno poslopje, oprema je sta ra ll> let, po besedah Mira Din ča, direktorja Mesoizdelkov se iztroši v desetih letih, medtem pa se je zelo spremenil tudi način klanju živine. Obnova je potrebna tudi zaradi zaščite okolja, na kar v zadnjem času opozoi jajo /lasti Zeleni.
Poleg obnove poslopja in namestitve nove opreme bodo /gradili silos za odpadke in namestili čistilno napravo, v kate-
11 bodo prečiščevali odpadne vode, da čistilne naprave na Suhi ne bodo preveč obremeni li Bistveno man|ši bosta potem smrad in hrup, ki nust a |.i ob prehodu živine iz hleva v klavnico t)b|ekl pa nameravajo kasneje ogrevati z zemeljskim plinom, ki bo zamenjal mazut Soglasje za obnovo klavnice je poprej že dal odbor za prenovo, ki verjetno drugačne rešitve trenutno ni videl, ter kra-
jevna skupnost Skolji ^Jf-mestao, saj krajani, ''a ^ajO' čani verjetno že težko L^rgpa kdaj bo manj smrada i" ob klavnici. .. fvoif
Miro Duič je na seji Jjg^ loške vlade dejal, da '^V-sti klavnice ne bodo P*Leflj»: saj zakol nazaduje, v Pr njjl vi z letom ll>7S je danes* si
i 08
kar za 60 odstotkov. Ze|eA seveda, da bi klavnica v Loki tudi dolgoročno "V saj imajo na Trati hladi ^ Sloveniji je predviden"1 ^ni' pokrajinskih klavnic '^JJ}
vlogo naj MJme!»£°jM Na (iorenjskem )ih je v* vendar       - """a vC°
pred leti /gornjemu Kt,JcSCfli' namenjena klavnica ni
cah, v Iržiču pa kolje.!0 ' 00 siče Manjši se obstajati» .^jif hinju in v Radovljici, ^c%iftffi
pa je nima *~;ia|C občina, kakor so vztra jei
namenjena klavnica na Jt nfi»-
n.imeniena lurizniu
predelov ,ilne obi ate P"
Kranju, na Jesenicah* ^ j |# vljici in v Bohinju, v * ,Ji&* ki pa so ga pred leti pr' di /družitve s K/K K"1 j|i ' opustil, m s Umu odsl^jflid Mestnega trga, karmw rt m sodil. • M. VolčJ«*
• • - • • •
17
VSEBINA
Tomaž Kukovica:
KAJ JE PRIJAZNO LICE POLETJA
Franc Križnar:
PETER LIPAT
Matija Logar:   PG KRANJ V NOVI SEZONI
Lea Mencinger:
LANGOBARDSKA SLED V ZGODOVINI
je     raZličnih oblik so ena najbolj razpoznavnih predmetov iz langobardske kulturne zapuščine. Na sliki kk    a' sPonka *a oblačilo, razstavljena na razstavi v Čedadu. Najdena v langohardskem grobu ob °PavQnju Krof,išča v kranjskem Lajhu.
Urednikova beseda
Po poletnem premoru prinaša nova številka Snovanj odmeve na poletno kulturno dogajanje v Kranju, oceno dela Petra Liparja, napoved nove sezone v Prešernovem gledališču Kranj in zapis z odmevne razstave o Langobardih, ljudstvu, kije pomembne sledove svojega bivanja zapustilo tudi v Kranju.
Lea Mencinger
Š2!paž Kukovica
Kaj je prijazno lice poletja ?
v
avzalna nujnost zahteva, da javimo skok; ne skok na-s,e^niti nazaj, temveč skok v. b °\ v, je skok v strukturo esnicc ali yot pravj pregovor Njuni resnici v oči. Teatral-<WSkokl1 v sc »'kazuje v ne-tw pliuvar>ja sebi v oči. Ne-„: c »h nezmožnost opravljata^i ia rituala ie strah ''udi
i«:0 dejstvom, da bi si s tem b]-lrl! pči. A to je le metafora.
tod li schi v Porncnl mc_ »ost- Spo/nai1i;i IttNtnc odtuje-sn^v ln luui P^i korak k samo-^navanju.
ra'J^.n° lice poletja je metafo-k0r j 1 n« tako pesniSka, koli-je g? 'iudska, s;l) kdorkoli jo %ul, el« je videl v njeno basl Uro- V kateri leži pasi ja*en0menjene metafore je bo ^išlja{Jr,Ctl lastno nemočjo raz-
C«n
ri0 "re,dcmo - heglovsko reče-&WJZ enotno«!i ..........—
0 ■ i/ .   10 _ heglovsko rcčc-^eiafo *n°tnosti mnogoterosti %jerij,e v njena notranja povelj r   P?tem si bomo poste t»rjj    esnico v koncentratu.
S ?e° 'Jce P»'etja je resnično %rj, J kruta podoba našega SVP, :.d' Pred u-*:~ *,
°hrazi" *,u,a podoba našega vet ilu/-rci1 kalcrim '1<'/|m,> \
> d^hu:v,svct- ki«r ni pasu
* *e|eni"(,tu|enega hlastanja
, Poteki SVc,(),n lliml. ^ *e 'Ju Pni-.'VM'- "aiajočem pole
'Ul (,,. .1.. i ■ ...
in napravil sklep, da govorimo o prostituciji, bomo njegovo željo pregnali z. Resnico.
Notranja struktura prijaznega lica poletja se glasi: HAPPE-NINCi. Kaj je happening ali dogodek je bilo meščanom Kranja moč videti v Mestni hiši ali ob Plečnikovi fontani na vrhu Mohorjevega klanca. Protagonista dogodkov, poosebljeni Resnici sta bila MURI I M. LIN Hl. 11 in MATIJA PUHA R.
Kaj je happening?
Skok v /strukturo happenin-ga/ je skok v zgodovino, v čas revolucij - v revolucionarno le tO 1968. Studentsko gib a nje, ki je bilo tedaj na svojem konstruktivno rušilnem višku, si je happening vzela kot sporočilno orožje. »Izstreljeni naboji« happeningov so bili naperjeni zoper odtujenost v družbi ( .n dogodkov je bila njihova ile galnost, saj so jih oblasti prepovedale, kei so se bali možnih prevratov in teatra v revolucijo Slast prepovedanih sadežev se je spi. \ mil.i \ manijo: prebivalci /študentje, gospodinje, intelektualci, organi represije so vsak iz lastnih interesov iskali nenapovedana pri/oriš< a dogodkov.
Pii/oiisc.i happeningov io bili
različna Skupinice študentov so se pojavile na določenem mestu, odigrale absurden prizor    npr. Shakespearovega
Hamleta, in za konec sežgale državno zastavo. Seveda je dolžina happeninga vedno ostala v režiji, ali množice, ali policij. /Včasih je bila množica tako enotna, da policiji ni pustila do centra prizorišča, dokler predstava ni bila končana./ Anarhoidni izbruhi študentskega gibanja so imeli največji odmev v Amsterdamu, kjer so bili anarhisti najmočnejši. /Akcije anarhistov so temeljile na idejah občinske ali komunistične integracije; npr. bela kolesa. Vsak, ki je imel doma kolo, ki ga ni potreboval, ga je prebarval na belo in postavil pred hišo. Kdor je videl to belo kolo, ga je vzel, se z njim odpeljal npr. v trgovino, ga tam pustil, da bi ga naslednji mimoidoči lahko zopet uporabil. Te t.i. bele taksije so organi represije po dolgem in trdovratnem boju le uspeli odstraniti z amsterdamskih ulic/
Happening kot
Zeitgeist
Življenje je dvospolni problem - zaplojuje in poraja. Studentska revolucija je zato povrgla veliko število nebodigatieba otrok. Ni naključje, da letnici roistva M11R H J A M. LIN HI ITA   alias Andrej.i Slulai
ja In MATEJE PUHAR datirata malo pred omenjenim letom 'se ena v/poiednica sili v oči. Mateja Puhar je študentka v Amsterdamu.
Po vsem tem bi rekli, da sta happeninga Einhcita in Puhar-jeve napravile Kranj za Amsterdam v malem, kar bi marsikdo zanikal, vendar takšna antiteza je nujna za gibanje misli. Casovno-prostorski prenos kot tak, lahko vsekakor pozdravimo kot oživitev mrtvo-bivajo-čih žanrov, a ne kot izdelek. Happening kot predstava napravljena z datumom 1990, le galno, torej brez organov represije kot nepovabljenih gostov, ki pomenijo zaključno dejanje predstave, ne more biti zasnovana na podobnem konceptu. To dejstvo je neizpodbitno, saj so organi represije v happeningih z letnico 68 del predstave. Torej je happening s tega aspekta okrnjen. Drugo izpodbijajoče dejstvo je nastop. Neorganiziranost, ne-načrtovanost oz. volontarizem na taki javni izpostavitvi - pomeni lastno negacijo in hkrati nižanje že tako nizke igralske ravni.
Kot tretji očitek si pod lupo vzemimo režijo. Pogled nanjo je shizofren:
Prva faza shize je pogled 1990. Ne da je, kot smo že ugotovili, transplantacija časa in prostora nemogoča, torej lahko napravimo kritični marksovski posmeh /18. brumaire Ludvika Bonaparta/, temveč je tudi povsem viden in odvzemajoč vpliv evropske temne sence. To pomeni drugi marksovski po-
smeh, se pravi, posmeh s pozicije teze, da se zgodovina ponavlja: 1. kot farsa /to je naš prvi marksovski posmeh/, 2. kot tragedija /slednji in trajajoči posmeh/. S te pozicije lahko ugotovimo nezahvalni vpliv Laibacha, ki je množico slovenskih umetnikov ujel v svoj labirint.
Druga faza shize je pogled 68: Iz tega gledišča je potrebno mladima ustvarjalcema izreči priznanje, saj sta s prenosom forme predstave /po/oživila -dokaj togi gledališki repertoar. Ta pozicija, prenos forme iz pozabe pred oči /budalnih/ gledalcev, je mesto, kjer se kritiki zazremo gledalcem kot pesek v oči.
Gledalci so pokazali vso svojo /ne/kulturo. Drugače rečeno: kultura gledalcev je nekultura, popolna neotesanost, ki se lahko primerja z drenjanjem in kruljenjem svinj pri /za njih praznem/ koritu.
Polno ali prazno korito!
Kakor v Bibliji izpodbijajo zob za zob, tako tu izpodbijamo mit z mitom. HIC RHODUS H1C SALTA. Ljudski mit pravi: potrpljenje je božja mast. Kdor je spremljal rdečo nit kritike, je lahko dojel raison d'etre. Kdor pa ni uspel zapo-pasti vsebine pojma happening in je bil zvest načelu božje ma-
sti, svoj čredo prejema HIC ET NUNC.
Prijazno lice poletja, kot smo že rekli, je Resnica, je to, kar je bil raison d'etre happeningov: /samo/odtujitev. Samoodtuji-tev je, drugače diskurzirano -skepsa, ali prazno, ali polno korito. Problem miselnega gibanja gledalčevega uma je temeljni cilj /so/dobnega teatra. Polje cilja gledalca pa se s poljem cilja teatra aphanisijsko ujema. Aphanisis pomeni izginjanje, torej miselni gibalec gledalčevega uma samocenzur-no izgine v trenutku, ko je treba raison d'etre prenesti na sebe in ga dojeti za sebe. Na tej, za mnoge pikolovski distinkciji /Piko-lovstvo je stvar znanosti. Če i ima piko na i, potem govorimo o črki, ki je del človeškega sporazumevalnega koda; če i nima pike, potem je palica, s katero se lovijo in tepejo neuki, da se izobrazijo./ se ločijo gledalci, ki vidijo prazno korito in gledalci, ki vidijo polno korito. Ergo, Resnica, dialektika je polno in prazno korito hkrati. Bistveno spoznanje, ki daje, tako igralcem, gledalcem in kritikom, da je potrebno temeljiteje vaditi, študirati, se izobraževati oz. da nič od navedenega ni treba početi. Polno korito je dalo vsem spoznanje o lastni ničnosti, prazno korito o ničnosti drugih, katerim je treba odpreti, pascalovsko rečeno, SRCE /za delo/.
Franc Križnar
Peter Lipar (1912-1980)
Deset let po smrti L
Skladatelj, dirigent, učitelj-ravnatelj in organizator Peter Lipar (Mengeš, 30/12-1912 - Kranj, 13/8-1980), je študiral kompozicijo na Konservatoriju v Ljubljani Bil je ravnatelj Glasbene šole v Kranju, zborovodja pevskega društva "Prešeren " in Učiteljskega zbora "Stane Žagar", dirigent Mladinskega simfoničnega orkestra in Godalnega orkestra (vse v Kranju). Komponira! je zbore, samospeve, solistične insturmentalne, komorne in orkestralne skladbe (Atematikon in Fantazija za klarinet in klavir; Sest skladb za violončelo in klavir; Fantazija za orgle-solo; Suita za godalni orkester; primerjaj vse navedeno v Glasbeni enciklopediji, drugi zvezek, Gr-Op, Jugoslovanski leksikografski zavod, Zagreb 1974, str. 460, v.: Cvetko D. in dodatki F. Križnar).
Peter Lipar.
Ljubljana, oktober 1937
Osebnost, življenje in delo slovenskega skladatelja, dirigenta, učitelja in organizatorja glasbenega življenja v Kranju, Petra Lipar ja (1912-1980), ki se nam ponovno odpira kot nikoli dokončana glasbena partitura in hkrati tudi kot likovni torzo, tudi po več kot desetletnem mirovanju še vedno živi. Peter Lipar, katerega življenje in delo se je že pred začetkom zadnje svetovne vojne (1938) krepko zarezalo v glasbeno življenje Kranja, je bil res vsestranska glasbena osebnost. Sledovi njegovih rezultatov se kažejo še dandanes, ko se praktično želimo ponovno ozreti v Liparjevo več kot desetletno mirovanje. To se je po zadnjem vojnem viharju (po letu 1945) pa tja do 31. decembra 1972, ko se je Lipar upokojil v kranjski Glasbeni šoli, ponovno razživelo ter ves čas kot strogi glasbeni kontrapunkt (latinsko punctus contra punctum = nota proti noti) razpotegovalo na področju glasbene kompozicije, dirigiranja, učiteljevanja in ravnatelje-vanja in glasbene organizacije in nazadnje tudi kot pisanje ter urednikovanje.
Vse skupaj pa se je seveda pričelo že dosti prej, davnega predzadnjega decembra 1912. leta (30/12-1912). Kajti Peter Lipar je bil kompleten Gorenjec in glasbenik že s svojimi predniki vred. Že rodil se je v mengeški družini z glasbeno tradicijo, ki ji vsaj zaenkrat lahko sledimo preko očeta Petra (1884-1953), in kije bil tudi že prvi glasbeno izobražen. Končal je ljubljansko Orglar-sko šolo (v Ljubljani ustanovljena 1877) Cecilijanskega društva. Mati Petra Liparja, mlajšega, je bila Ana, rojena Vrhovnik, tudi Mengšanka. Tudi Liparjev ded Matija Lipar je bil eden aktivnih godbenikov mengeške godbe: član in kapelnik. Na godbeniški način glasbenega izobraževanja in izražanja pa je v Mengšu zdaj že v tretjem zaporednem rodu pričel tudi Peter Lipar, mlajši. Medtem ko sta bila njegova prednika: ded Matija - še samouk, in oče Peter, starejši že orglarsko izšolani glasbenik (Mengeško godbo, ki so jo ustanovili kot eno najstarejših na Slovenskem že leta 1884, je vodil kot njen tretji zaporedni kapelnik v času 1901 - avgust 1953, ko je nenadoma umrl), pa je bil Peter, mlajši že čisto pravi šolani glasbenik. Z osnovami glasbene teorije ga je najprej seznanil kdo drug kot oče in seveda v povezavi z "očetovo" mengeško godbo je najprej spoznaval njene instrumente pihala, trobila in tolkala. Nanje je mali Peter tudi najprej
igral: mali boben in klarinet in kmalu (1924) je že postal član takrat najkvalitetnejše in najpomembnejše Godbe svojega Časa in kraja.
S petnajstimi leti (od 1928 dalje) pa je sin Peter (mlajši) že občasno nadomeščal očeta -kapelnika v isti godbi, kasneje (1931) pa je Peter Lipar, mlajši že prevzel v Mengšu še dodatno moški, ženski in mešani pevski zbor. S šolanjem pa je Peter Lipar začel v Mengšu v takratni ljudski šoli (1919-25), srednjo šolo - gimnazijo, pa je obiskoval v Celju (1925-29). Ko pa je hkrati končal še glasbeno šolo ljubljanske Glasbene matice (1929-31, ustanovljena 1882), se je Peter Lipar istega leta (1931) vpisal na ljubljanski Državni (glasbeni) konservato-rij. Vmes pa je še študiral klavir pri učitelju Šmalcu-Švajgerju, violino pa pri Vidi Jerajevi in Karlu Sancinu. Tu - v Ljubljani je leta 1937 diplomiral v kompozicijskem razredu slovitega slovenskega modernista Slavka Osterca (1895-1941) in tako bil eden redkih študentov, ki so izšli iz te "šole": Karol Pahor (1896-1971), Pavel Sivic (roj. 1908), Marijan Lipovšek (roj.
solo), Fantazija (za klarinet in klavir; Šest skladb (za violončelo in klavir); Prvi godalni kvartet; Nonet(za godalni kvartet in pihalni kvintet); Plesna suita (za godalni orkester s stavki: Marehe/Valse/Intermezzo in Kolo) in v Koračnici (za veliki simfonični orkester). Preneka-tero od navedenih del je Lipar kasneje (po drugi svetovni vojni) izdal v tisku pri stanovskem Društvu slovenskih skladateljev v Ljubljani (Edicije DSS: Fantazija, Ed. DSS št. 552-1973; Šest skladb, št. 333-1970; Plesna suita št. 328-1969). V zborovskem opusu, ki se pri Liparju prav tako pojavi že zelo zgodaj, pa je še dodatno vplivalo skladateljevo sodelovanje v Maroltovem (France Marolt, 1891-1951) Akademskem pevskem zboru. Kljub temu daje prve tri skladbe za mladinske pevske zbore Na trgu in Zima sirot (oboje na besedilo Ine Slokar) in Otroci se love (Mile Klopčič), ki so izšle v "Naši pesmi" (1936) in v izdaji jugoslovanske sekcije S1MC (Siciete internationale music contemporaine = Mednarodno združenje za sodobno glasbo), že z izborom besedil
Mengeški pevci: oba Petra Liparja, oče in sin, sedita v sredini.
1910), dr. Dragotin Cvetko (roj. 1911), Demetrij Zebre (1912-1970), Franc Šturm (1912-1943) in Primož Ramovš (roj. 1921). Žal je Osterc prekmalu umrl, da bi se navedena kompozicijska veriga še nada ljevala, vendar tudi danes ocenjeno delo z drugačne optike in geografije še vedno veliko pomeni. Kajti tudi 46 let Oster-čevega življenja je zapustilo v slovenski moderni glasbi 20. stoletja tako v glasbeniškem opusu kakor in predvsem v kompozicijski   "šoli" Slavka
Osterca res precej. Predvsem so tukaj mišljeni Osterčevi nadaljevalci moderne glasbene misli in prav mednje kot med elito slovenske kompo/ici|ske avantgarde sodi tudi Peter Lipar. Ne le kot sopotnik, naključni član te družine, ki smo jo medtem tudi zato vsaj našteli, temveč tudi kot njen tehten tvorec.
Že izza študijskih let in Oster-čeve kompozicijske "šole" Petra Liparja beležimo zanimiv, predvsem pa instrumentalni glasbeni opus. Zanj je značilen moderni in atonalni kompozi-CJjtki prijem, ki se v Liparje-vem opusu pojavi že zelo zgodaj v delih, kot so: Kuga v d-molu; Humoreska; ijori;.mi; Marcia; Atematikon (vse za klavir - solo); Fantazija (za orgle -
slovenske socialne lirike, obarval sodobno in aktualno, je Liparjev vokalni glasbeni opus od tu naprej ostal v mejah sicer zaostrene atonulnosti K;i|ii 1 i par se je sam imel v svojem zborovskem glasbenem opusu še dodatno za "Maroltovega učenca". In to kljub tako uradno zaključeni Osterčevi kompozicijski "šoli", ki jo je končal na ljubljanskem glasbenem Konservatoriju.
Liparjev kompozicijski opus se torej pne od začetnih vokalnih zborovskih skladb (prva že leta 1932!), torej že iz svojih dvajsetih let. Že leta 1936 pa beleži Lipar prve tri, štiri glasne mladinske skladbe a cappella (brez spremljave) v tiskam izdaji že omenjene jugoslovanske sekcije SIVK . Tudi lo je v Ljubljani vodil  Liparjev učitelj Slavko Osterc. Ob koncu leta 1939 pa že tiskanih (12) Bagatel za kla vir (solo) s stavki: Allegro viva-ce   /Andante/Moderato con dolore   a ffe t u oso/Tempo   d i valse/Tranquillo/Allegro/ Tempo di marcia/Moderato/ Giocoso/Capriccioso / Tempo di polka. Istega leta (1939) pa je izšlo v skladateljevi samo/a ložhi (Tisk M. Kunaver, Ljubljana) še Šest ZBOROV. Ta druga Liparjeva vokalna zbirka, ki pravzaprav tudi sledi ne posrednemu zaključku kompo-
zicijskega študija pri Ostercu, obsega mladinske, moške in mešane zbore, komponirane v času 1934-39. Vsaj za polovico teh zborov lahko trdimo, da so nastali še v študijskem času, ostali trije pa neposredno po njem: Godovnica (na besedilo Franca Ločniškarja, mladinski zbor, komponiran 30/1-1934), Zvon v nedeljo (Danilo Gorin-šek, mladinski zbor, 21/1-1939), Tiho polje (Gustav Strniša, moški zbor, 25/6-1936), Procesija (Pavel Golia, moški zbor, 14/2-1938), Pomladna (Ivo Peruzzi, mešani zbor, 24/9-1934) in Sanjači [Pa-vel Golia, mešani zbor, 26/10-1939). Iz arhiva Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani-Glasbene zbirke (NUK-GZ) pa je še dodatno razvidno, da je Lipar vsaj en tiskani izvod omenjene zborovske zbirke (Šest zborov) poklonil svojemu bivšemu učitelju-verjetno tudi vzorniku(?) Slavku Ostercu na ljubljanskem Državnem (glasbenem) konservatoriju.
In potem je šla Liparjeva skladateljska pot v dvoje različnih smeri: v prvi - instrumentalni je do konca svojega ne preveč obsežnega opusa (po tej plati!) obdržal vse začetniške značilnosti in vzore Osterčeve kompozicijske šole in iz katere je izšel: moderne, atonalne skladbe, vseskozi oblikovane v absolutnih glasbenih oblikah in vsebinah ter v drugi - vokalni, z velikim številom skladb (250), kjer je Lipar ostal zvest razumljivi melodiki, prijeten in obču-tenjsko razumljiv. V teh (zborovskih) skladbah, ki so redno organsko povezane z besedili, pa je iskati tudi drugo - absolutni glasbi nasprotni - programsko glasbo. Ce že nista bili v Liparjevem kompozicijskem opusu ves čas obe enakovredno navzoči: moderna in tradicionalna/romantična, pa je skladatelj z začetka svojega ustvarjanja (že pred drugo sve tovno vojno) prehajal iz prvih modernih in atonalnih skladb (poleg Bagatcl še Atematikon, fantazija. Trije plesi. Pet (od Šestih) skladb. Suita) v svet prijetne in razumljive melodike zborov (samostojne skladbe, objavljene v samozaložbah, pri Jugorcklamu, Edicijah Društva slovenskih skladateljev, v Na ših zborih, Grlici, Prosvetnem servisu in še kje, pa številne zbirke, kot recimo: Naša pesem, Ljubljana 1936" - trije mla dinski zbori; Sest zborov. Tj u bi Jana 1939 - mladinski, moški in mešam zbori; "Pesem po-11111 " Pet mešanih zbOfOV, Kranj 1949; Dve narodni za ženski zbor, Kranj 1950; Tri narodne pesmi za ženski zbor, Kranj 1951; Dva mešana zbora, Kranj 1952; trije zvezki mešanih zborov: 1. Ed. DSS št 216-5 zborov; 2. Ed. DSS št. 236 - 6 zborov in 3. Ed. DSS št. 239 - 6 zborov, vse Ljubljana 1965). Kljub prevladujočemu I cappella (brez spremljave) zborovskemu opusu, pa beleži Lipar tudi nekaj le-teh s spremljavo: Domovina za mladinski /bor in orkester (1962), štirje dvoglasni /bori s klavirjem Med vokalom in instrumenta lom pa se sučejo tudi l.iparjevi samospevi zasedbe enega (ali več) od moških ali ženskih soli stičnih pevskih glasov (sopran, alt, tenor in bas) s spremljavo obligatnim klavirjem: Pravlji ia; \if>red; Polžja tekma; Zajček
Družina Liparjevih iz Mengša: ded Matija (v sredini), oče pfJ,erjLj rejši (tretji z desne) in mati Ana z otrokoma v naročju: starejši (p* z desne) je Peter Lipar.
v snegu; Moja urica; Uspavanka,
Marsikatero od navedenih skladb je Lipar napisal ali po naročilu ali pa nenaročeno in naključno skladbo posvetil različnim izvajalcem (zbori).
Ker je večino svojih zrelih ustvarjalnih in poustvarjalnih let Lipar preživel v Kranju, se zlasti v vokalnem opusu ni mogel izogniti besedilom prvaka slovenske poezije - Francetu Prešernu. Na njegova besedila je Lipar komponiral zbore: (mešani) Svarjenje(1948), Pevcu (1952), Soldaška (1952); (moški zbor) Moj bron je najden bil (1952); (mladinski zbor) Zdrav-lica (1952). Poleg Prešerna, ki ga očitno ni prevečkrat uglas-bil, pa je pravo nasprotje slovensko ljudsko-literarno blago.
Sicer pa je Lipar v svojem obsežnem vokalnem opusu z zbori za najrazličnejše zasedbe komponiral na naslednja literarna besedila (tukaj navajam avtorje po abecednem redu, ne pa po številu niti po naslovih uporabljenih pesmi, nili ne po njihovih vrednostih v literarnem ali Liparjevem glasbenem opusu): Vera in Ivan Albreht, France Bevk, Martina Bidovec,
Matej Bor ( Vladimir Pavšič), Jože Ciuha, Ivica Cermak, Anica Čeme, Karel Destovnik-Ka-juh, Jože Dular, Anton Erjavec, Tone Gaspari, Cvetko in Manko Golar, Pavel Golia,
Danilo Gorinšek, Gosleški, Dora Gruden, Alojzij Hudales, Urban Jarnik, Simon Jenko, Vida Jeraj, Ludovika Kalan, Vladimir Kapus, Živojin Kla-rič, Mile Klopčič, Meri Kokol, Irance Kosmač, Srečko Kosovel, Kajetan Kovic, Ferdo Kozak, Cirila Kozjek, Mirko Kun čič, Peter Leveč, Franc Ločni-škar. Mirni Malenšek, Svetlana MakaroviČ, E. Martimici, Janez Menart, Ivo Minatti, Jane/. Mohar, Tone Pavček, Ivo Pe-iii/zi, France Pibernik, France Prešeren. Fran Roš, Radislav
Rudan, Branko Rudolf, Janko Samec, Anton Schwab, Tone Seliškar, Maks Simončič, Zdravko Slamnik, Ina Slokan, Gregor Strniša Lev Svetek /o rin, Adolf in Črlomir A.(dolf) Šinkovec, (Utva), Zora Valen čič, Miroslav Vilhar, Stana Vm šek, (Vojka), Stanko Vraz, Ivan Vuk, Ciril Zlobec, Črtomir Zoreč in Oton Župančič. To je bil pravi cvetober slovenske m le v nekaj redkih i/jemali tudi lii|c poezije I o pa je tudi v glasbe nem o/iru pomenilo, da je skla
dateljeva "sprava" z ritmom, kol najpomembnejšim komp -/icijskim elementom (skupaj še z melodijo, harmonijo, barvo ni obliko) odlična I ipai je tako v glavnem v primerih vokalnih glasbenih del izbiral m iz bral ritinično-mctrično urejena literarna besedila, v teh prime rili pa mu je tudi metrum glas beni tempo vseskozi tekel glad
ko. Mnogo manj je bil skladatelj pri izbiri besedil za vokalrj3 in vokalno-instrumentalna dela izbirčen v idejnem-vsebinskem pogledu. Tu je glede vsebin izbiral in izbral vse povprek, P0' gosteje pa se je v teh ozirih vračal k poeziji dveh prvakov slovenske umetne besede: k Sreč-ku Kosovelu in Otonu Župančiču, k dvema res univerza\r»; ma in tudi sicer v slovenski glasbi nasploh največkrat "uporabljenima" poetoma.
Kljub temu da dosedanji kompozicijski opus Petra Liparja «e ni bil izmerjen in da nekaj P0' skusov v tej smeri že obstaja (dvoje neobjavljenih dip'0171' skih nalog: I. Ajdovec A., IJJ Lipar - zborovski skladatelj. W kopis, Akademija za glasbo ' Ljubljani, 1984 in 2. Železni* A„ "Peter Lipar (1912-1980/ ♦ tipkopis. Pedagoška akademij" Ljubljani, julija 1990), pa k**, ko zaključim ta najobširnejši * prikaza skladateljske podobe f*
OR
NA DELA - 5; KLAVIR^ DELA - 7; ORGELSKA PF^' 1; VOKALNA DELA - 260 M ri s klavirjem: 22; zbori a capf . ta. 251 in samospev
i: 9). skvp> torej 275 ugotovljenih del. M*<
sikatero od navedenih del je vedno v skladateljevi ™PuSL. ni (na naslovu družine m P tomcev Lipar v Kranju) v rt* pisu, precej navedenega P*L medtem /e izšlo v tiskih, D!
tra Liparja z naslednjo (**Z0. tirno) izmero slednjega- [,tnR. STR A L NA DE U - 2 i
mcatem z.e i/siu * ".""-denin' posnetih ali javno 17 ,:parj3 Dokončna ocena ^tr* J^jjetJ' niti še ni opisana. PJ*, 0 Lini izmerjena. Deset let K- V0
parjevi smrti pa je Pra.v iicv»'c'
/e i .i .. d.i uiei-.ou nadali [sK-ter slovenska strokovna g q0. na javnost, predvsem P 0{\-renjci vsaj prično s ta" r(1o som Že iz. doslej fragm«"^ oits.incga Liparjevega g ^\\ nega opusa pa je "nj^jjjp* vsekakor vredno *>lada|,s|V podobo, ki je zlasti še v^ jalnom pogledu skoraj P Q+ letja (1932-80) polnila * f0v ske parte in v večin" Pn^ segla i/ rodnega ^''^„j / vanjskoga Kranja, tki i«1 Ljubljano; s tiski. .P()S7dvSetii javnimi izvedbami '^rna'f Liparjevih /borov |>a i krat še preko meja ožje domovine - v tujino.
ustvi,r'
Ne le kompozicijsko • ?elf)
ilno :•! i J......       podrocj s<*-
I ,,,.,,„ tudi l-h.'^'' .,„„;."; n,.,, glasbenega uč.ttl < etf ravii.iteljev.ii.ia ter ph* j k*1 organiziran ja. je M0,..^., za univeiz.iluoga H premalo. To si b^iio Ob f nadaljevanju, ki bo sit" hodnjič.
fnadal/evanje in konec
etek, 14. septembra 1990
13. STRAN d©S®5i^©IMGLAS
Prešernovo gledališče Kranj sezona 1990/91
Vrata gledališč se odpirajo
a** dneh se vpisujejo na vseh koncih Slovenije različni abonmaji V kranjskem Prešernovem gledališču bodo abonente vpisovali do vključno 21. septembra. Predstavitev gledališča in njiho-Xega repertoarja prihodnje sezone naj še dodatno spodbudi k vpisu abonmaja ali obisku gleda-predstav, ki se bodo zvrstile v nastopajoči kulturni sezoni
Prva premiera
Kot prvo premiero načrtujejo v kranjskem gledališču konec septembra uprizoritev dramskega besedila Harolda Pinterja Hišnik, ki ga režijsko Pripravlja režiser mlajše generacije Jaša Jam-p'.k- Hišnik je brez dvoma eno najznačilnejših ^nterjevih del, delo, ki utemeljuje pinterjansko dramaturgijo in tisto življenjsko atmosfero, ki J° je mogoče v odrskem prostoru uprizoriti sko-z| t.i. dobre vloge, ki omogočajo igralcu uveljavitev vseh njegovih izpovednih sredstev. Vloge v.Pinterjevem Hišniku so hvaležne. Skozi pisanje Harolda Pinterja se vidi njegova igralska izkušnja.
sanjsko gledališče je že pred leti imelo v svojem okvirnem repertoarju Pinterjevo besedilo Strežni jašek, ki pa nam ga avtor ni dovolil Uprizoriti. Potem ko je gledališče prešlo fazo sy°je polpoklicnosti, je Pinter pristal na uprizo-ntev Hišnika.
V. kranjskem Hišniku bodo nastopili Polde Bi-b,č, Tine Oman in Matjaž Višnar. j*°lde Bibič je pred leti posebej za kranjsko gledališče obnovil in na novo uprizoril Lužanovo !JQriodramo Živelo življenje Luka de. Tokrat Polde Bibič prvič nastopa v našem gledališču v Podstavi, ki zahteva ansambelsko igro.
Druga premiera
?a svojo drugo premiero (v mesecu oktobru) si J? gledališče izbralo "razvpito" delo Edwarda Albeeja Kdo se boji Virginije Woolf. Najboljše Vrarnsko delo pomembnega ameriškega avtorja le nastalo v šestdesetih letih in na začetku naših devetdesetih let s svojo problematiko visokega Srednjcga sloja z vso ostrino beleži travmatična stanJa štirih posameznikov, ki v eni noči opravijo svojevrstno inventuro... Identifikacija z nastopajočimi liki bo lahka, na trenutke tudi gren-*a>n boleča. Albee je skozi navidez preprost in "c'nkovit tip dialoga, ki je značilen za angloa-^enški komedijski bulvar, napisal gledališko Prodorno igro. Tako kot pri Pinterju je tudi tu Oilo priložnosti za izjemne kreacije in /a pred ^Javo, ki bo našla svoj odziv med občinstvom.
Predstavi bo prvič v našem ansamblu nastoji11 'gor Samobor ob Juditi Zidar, Bernardi jjjaan in Pavlu Rakovcu. redstavo režira Barbara Hieng Samobor, ki s ranjskim gledališčem sodeluje drugič (uspešna Postavitev Pravljice za Vesno Fme Kurent).
Tretja premiera
Tretja premiera je namenjena najmlajšemu občinstvu. To je Mojca Pokrajculja v režiji Lojzeta Domajnka. Pravljico je za oder priredil Janko Moder.
Četrta premiera
Prešernovo gledališče je stalni organizator festivala Teden slovenske drame. Kot je že Teden tradicija, tako je tudi tradicija, da gostitelj z novo uprizoritvijo slovenskega besedila otvori vsakokratno gledališko manifestacijo in osrednji kulturni dogodek, ki se odvija v našem mestu. Gledališče tako že leta daje s svojo izvirno ustvarjalnostjo tisti ustvarjalni ton, ki uvede gledališki praznik, ki pa ga mesto kljub letošnjemu jubilejnemu festivalu še vedno premalo podpira in zaznamuje. Vzporednice z Borštnikovim srečanjem tu ne vzdržijo. Maribor je ponosen na svoj gledališki festival, za Kranj pa se zdi, da pravzaprav ne ve, kaj bi. Morda bo v prihodnje drugače... Za otvoritveno predstavo bo PG uprizorilo noviteto Iva Svetine Kamen in zrno. Pomembni slovenski literat (s svojo Šeherezado žanje doslej največje mednarodne uspehe slovenske uprizorjene dramatike) piše svoje najnovejše delo po dogovoru s PG. Svetinovo delo bo reži-ral Boris Kobal, ki bo sodeloval s PG prvič. Igra v verzih Kamen in zrno je zasnovana na bajeslovnih virih o Ajdih - velikanih, imenovanih tudi Orjaši ali Grki - kot jih je zbral in zapisal dr. J. Kelemina, in arheoloških najdbah zlasti v severozahodnem delu Slovenije (Velika Ajdna pod Stolom).
Zgodba o ajdovski princesi Ajdi in njenem rodu - ljudstvu dobrosrčnih in nekoliko nerodnih velikanih, ki so poznali le lesene sekire in divji ogenj, se odvija v trenutku, ko iz tisočletnih ajdovskih sanj prijezdijo svetlolasi in modrooki tujci z vzhodnih step - Slovani, ki se naselijo na »sončni strani Alp«, saj samo tu je pognalo seme njihove čudežne rastlinice, ki daje kruh in se imenuje - kakšno naključje ali cinizem zgodovine?! po ajdovski princesi.
V soočenju dveh kultur (paleolitske in neolitske - bi rekli strokovnjaki), dveh jezikov, dveh tehnologij doleti avtohtone prebivalce današnje (suverene?) Slovenije iztrebljenje, izničenje. Prisiljeni so se - pred agresivno slovansko silo -umakniti na najvišje vrhove svoje gorate dežele
Prizor z uprizoritve Tartuffa J. B. Moliera (predstava je imela v lanski sezoni 20 ponovitev).
Kroki za igralčev portret
Let nad odrom
m.dJ;i K' moja ljubezen". Ta , sel izraža osnovni smisel pe-KJJJa Prenekaterega gledali-iTTl* ustvarjalca. Igralec Mat-so . nar je hrc/ dvoma s tclc-di|m 'n dušo zavezan temu vo-, • 11 Z neskončnim ponavlja-SE pJ*,fl»ca»ega stavka, pretila ■ kar tdo,ne odrske si sVoUK' d,) skiajnosti i/piliti rnn,1 ,Uasl(,P Vložen trud za "u gc *a enkrat še ni možno gotovu," v živi predstavi prd vaj- utTV Matjažu številne lJstv,n!So si/ilovsko opravilo daii4?a.!nost e avantura, gle-
(j^ n!s<> tizifovsko opravilo. <Uli£Ja.!nost ? avantura, gle-ra i C .organizirann" avanlu jc' ,n VaJe so prehodno obdob cijf> blišča u avanture v krca dos,,   r nis' avanturist, le/ko
nosti    roinimum tiste krcath
M, ' na katero se vs.ii mehko U7°ve avditorij.
zgodfncc Matjaževe življenjske >ejn H" sP<»minja|„ mi človeka /IVl ;}a avantut Kot da ne po
hirirr,' i'" Ro|r" 'c bil Prccl je h Vii se,U'li' "a Jesenicah trot«!!! v °«novno solo, elek Kr jet
irin;    n° fto,° ic k,,«K"al v
« S a«tel 1973 ,r bil »P" ohv,.'!      'Kl 1   »re/ \s.iki snih
»tinen?rM! Ra >c na Akademiji hirala jeseniške občina
V času enoletne prekinitve študija na AGRlTjc bil v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici rekviziter, po ab-solutoriju se je zaposlil v novo-goriškcm gledališču in v sezonah 79/80/81 je študiral kot edini Jugoslovan na šoli Jacqu-es Lecoq v Parizu. Pied vpisom na ljubljansko AGRFT je bil Matjaž dobri dve leti avioelektričar na brniškem letališču. Cas pubertete je čas svojevrstne Matjaževe (pre)drznosti: bil je padalec in jadralec
Svojevrstna uspešna avantura je Višnarjev študij v Pari/u, sa| je n.i to mednarodno šolo odšel brez znanja francoščine in po prvem letu uspešno prestal vse selektivne i/pite. V prvem letni ku te mednarodno priznane umetniške šole je bilo vpisanih dobrih sto slušateljev, v drugi letnik pa je bilo pripuščeno Ic 7l> slušateljev in med njimi tudi Matjaž Višnar, kar je seveda pomenilo več kot navadno priznanje.
Za svoje umetniško delo je dobil dve nagradi: študentsko Prešernovo nagrado za plesno študijo Vrač in Sevcrjevo na-
PG je v lanski sezoni uprizorilo 129 lastnih predstav (lanske premiere in ponovitve preteklih sezon), ob tem je bilo v PG še 49 ponovitev gostujočih predstav ter 53 različnih prireditev (proslave, gledališke ure, literarni večeri, okrogle mize...). Vsega je bilo torej v sezoni 1989/90 224 predstav in prireditev. V prostorih gledališča je bilo tudi 9 različnih razstav.
in tu - na njihovi sveti gori, ki ji je ime Zlata, poslednji svojega rodu čakajo na veliko, belo, hladno, kamnito zvezdo, na katero se presele, ko v dolinah in na ravnicah Iztok in njegovi, ki jih poznamo iz Finžgarjeve zgodnjeslovanske epopeje, že žanjejo darove belorožnatih cvetov - ajdo!
Poetična igra o poslednji ajdovski princesi, najlepši med vsemi ajdovskimi deklicami, ki je v žalosti za svojim izginjajočim rodom do slepote izjokala oči, se vsekakor dogaja v času po Jal-novih »Bobrih« in še pred »Krstom pri Savici«. To je tudi njena umetniška intencionalnost in tak je njen pesniški jezik.
Prešernovo gledališče na letošnjem Borštnikovem srečanju
Za tekmovalni program letošnjega Borštnikovega srečanja je Prešernovo gledališče prijavilo dve lanskoletni uprizoritvi: Molierovega Tartuffa in Jesihov Fn sam dotik. Selektor Metod Pevec, za selektorja je bil imenovan absolutno prepozno, si je v živo ogledal samo Jesihovo predstavo in se odločil, da v svoj tekmovalni program uvrsti Fn sam dotik. V svoji selektor-ski obrazložitvi je za predstavo Prešernovega gledališča zapisal: »Cehovljanska parafraza o
slovenskih travmah; jesihovsko pač: poetični irealizem, virtuozni verbalizmi za sladokusce, smeh za vsakogar in morda še kaj. Lansko leto bi moralo kranjsko gledališče v tek movalnem programu Borštnikovega srečanja odigrati Filipčičevo Božansko tragedijo. Zaradi bolezni avtorja, ki je v predstavi igral eno 0< vidnejših vlog, je predstava odpadla. Naj s< lanskoletna smola ne ponovi...
Predvidene gostujoče predstave
V rednem abonmajskem programu so poleg premier Prešernovega gledališča tudi predstave gostujočih gledaliških ustvarjalcev. O gostujočih uprizoritvah lahko pišemo le okvirno, saj nemalokrat povsem banalni razlogi preprečijo v naprej predvideno uprizoritev.
Ansambel Primorskega dramskega gledališča bo predvidoma nastopil s komedijo mandrago la N. Machiavellija ali s predstavo Triumf ljubezni Pierrea Marivauta. Pri obeh predstavah gre za znani klasični literaturi.
Slovensko ljudsko gledališče naj bi v okviru abonmaja uprizorilo Alexandra Dumasa: Pokvarjenec ali lepota in moč oziroma delo Mi-haila Bulgakova Škrlatni otok.
Tako Mandragola kot Pokvarjenec ali lepota in moč sta že doživeli premiero in izjemno uspešno preveritev pri občinstvu.
Kot šesto abonmajsko predstavo pa želi PG organizirati gostovanje igralca Zijaha Sokolovića z njegovo nenadkriljivo in glumaško nabito predstavo. Igralec je... igralec. Svoje avtorsko delo uprizarja Zijah Sokolović že nekaj let. Za rezervo Zijahu Sokoloviću pa gledališče predvideva gostovanje Teatra u gostima z uprizoritvijo Sarmice, komedije Milana Grgića. Zagrebško gledališče je garant polnih gledaliških avditorijev.
PG je bilo in bo odvisno od gostov
grado za kreacije v Cervanteso-vih Štirih medigrah. Širšemu slovenskemu občinstvu je znan kol protagonist večjih vlog v nekaterih slovenskih filmih (Deseti brat. Razseljena oseki ) Igralsko delo je pravzaprav nadaljevanje njegovega plesnega udejslvovanja v folklorni skupini Irance Marolt in revijski skupini... Po nekaj letnem angažmaju v ansamblu novogoriškega gledališča se je jeseni 1986 redno zaposlil v Prešernovem gledališču.
Letos poleti se je kot francoski stipendist udeležil mednarod-nega umetniškega seminarja v Franciji.
V zadnjem času se PG definira kot komorno gledališče. Glede na sam prostor igranja predstav tO seveda nikakor ne more bili t.i. "veliko" gledališče, sa ma možnost zasedb pa sili v take repertoarne izbore, ki so najbolj značilni za komorne gledališke predstave. V času letošnje pomladi je bila sprožena nekakšna polemika okrog kranjskega gledališča. Polemika je bila sprožena in zaključe na s sirani takratne že potapljajoče se izvršne oblasti našega mesta. Presenetljiv je bil pred vsem zaključek te polemike v nekakšnem nasvetu, da bo moralo gledališče skrbeti za pretok pomembnih slovenskih igralcev. Cinizem brez primere.
Najprej gledališče onemogočati, celo razmišljati o ukinitvi nato pa rokohitrsko predlagati nekaj, kar je gledališče v zadnjih desetih letih bolj ali manj izdatno že počelo. Kljub vsemogočemu   nasprotovanju je PG v svojih predstavah gostilo niz. prominentih igralskih imen (Janez. Hočevar, Danilo Bene-dičič, Silvo Božič, Milena Zupančič, Mira Sardoč, Aleš Va-lič, Alenka Svetel, Janez Škof, Alja Tkač, Vesna Jevnikar,...) Kadar nepoznavanje in neznanje kroji usodo posameznega medija, je vsaj navidezno naj-priročnejši cinizem. Že nekaj časa je v zraku bodoča podoba vseh slovenskih gledališč. Ali bodo gledališča s
svojimi ansambli družinsko zaprta ali se bo začel intenziven prehod igralcev iz gledališča v gledališče. Dejstvo je, da je le malokdo zadovoljen z današnjim položajem. Kranjsko gledališče, ki iz povsem jasnih razlogov nima številčno velikega ansambla, je morda vsaj na videz, v najboljšem položaju, da si brez večjih pretresov privošči igralca, ki ni stalno angažiran v kranjskem gledališču. Pričakovanje, da bodo kolektivne pogodbe, ki jih gledališčniki do danes še nismo videli od blizu, omogočile pameten premik med gledališkimi ustvarjalci je bilo za enkrat naivno.
Pripravil: Matija Logar
Veličina in blišč nekega evropskega ljudstva
Langobardska sled v zgodovini
Čedad - Če so v sosednji Italiji v Furlaniji veliko zgodovinsko razstavo o Langobardih podnaslovili kot prikaz veličine in blišča nekega evropskega ljudsfta, potem so seveda natanko vedeli, kaj delajo. Že to, da so razstavo pripravili prav v času. ko je bilo v sosednji državi svetovno nogometno prvenstvo, ena od tekem je bila tudi v Vidmu, priča o izjemnem občutku, kdaj se je treba pokazati v najboljši luči in s čim seveda.
Gre za resnično izjemno predstavitev, na katero se že od začetka junija stekajo množice radovednih turistov in predvsem domačinov, vse to pa bo trajalo še do 30. septembra. Izjemen je že prostor, v katerem so pripravili razstavo. Pravzaprav gre za razstavo razdeljeno na dva lokacijsko ločena dela, kar pa vsebinskega prikaza popolnoma nič ne zmoti. V prenovljeni Pretorjevi palači v Čedadu je večji del razstave namenjen predstavitvi naselitvene poti do Furlanije ter zlati in srebrni predmeti iz grobov iz prvega obdobja njihove naselitve v Italiji. Za ta del razstave so prireditelji dobili izbrane muzejske predmete tudi iz več evropskih muzejev, predvsem iz Moravske, iz Jugoslavije -okoli 40 muzejskih eksponatov, iz Avstrije, Madžarske in seveda iz grobišč v Čedadu in okolici.
V Passarianu, le dva kilometra od Kodrojpa (Codroipo), pa je v nekdanji poletni rezidenci zadnjega beneškega doža, v izjemni Vili Manin drugi del razstave o Langobardih iz italijanskih in tudi tujih muzejev s poudarkom na drugem zgodovinskem obdobju bivanja Lan-gobardov v Furlaniji nekako od druge polovice šestega pa do sredine osmega stoletja. Skratka gre za izjemen prikaz tega germanskega ljudstva, ki se je pojavilo v evropski zgodovini, obstalo kakih 400 let, se romaniziralo in se končno pod kulturnim in političnim vplivom spojilo z drugim narodom. Langobardi so povsem izgubili svojo kulturno identiteto pod vplivom italijanskih srednjeveških mest, kot sta bila Akvileja in Benetke. Pozornejši obiskovalec pa morda pogreša predstavitev načrtov grobišč okoli cerkva, saj so predstavljeni le posamični grobovi brez okvira ostalih romanskih in slovanskih grobov.
Panonijo. Zgodovina pravi, da so se usmerili tudi proti Bizan-cu, vendar pa se vojaško odbiti kasneje usmerijo proti zahodnemu svetu. Puste pomembne sledove o svojem bivanju na sedanjih slovenskih tleh, najdbe iz te dobe so na grobišču Lajh v Kranju in po nekako štirih desetletjih se iz Carniuma začno seliti proti Furlaniji. In seveda še nižje proti Rimu, ki pa je za langobardske vojake neosvojljiv. Ostanejo v sedanji Furlaniji, Lombardiji, sežejo tja do Trbiža, v del Koroške (Ppdklošter). Zgodovina jim je naklonjena tja do 744. leta, tako piše njihov kronist Pavel Diakon v knjigi Historia Lan-gobardorum, nato pa nič več. Ko jih vojaško premagajo Franki in njihov Karel Veliki, langobardska vojvodstva izginjajo drugo za drugim; langobardska materialna kultura izgineva in izgine; danes nanje spominjajo le nekatera furlanska imena in priimki, posamezne besede.
Iskanje lastnih korenin
Ko radovedni obiskovalec te vsekakor doslej največje predstavitve Langobardov, le Italijani jih imenujejo Longobardi, strmi v imenitne pisne in zlate arheološke materiale, se mu seveda postavlja vprašanje, zakaj tolikšen poudarek na teh brez dvoma impozantnih prednikih. Ne gre prezreti, da se o tem, od kod izvirajo, od kod prihajajo in podobne za identifikacijo nekega naroda zelo pomembne stvari, sprašujemo tudi Slovenci in tudi drugi narodi. Nič ni najbrž napačnega, če se hočejo Kurlani identificirati kot potomci Langobardov. In razstava je postavljena tako, da obiskovalec ne more drugače, kot videti v določenem obdobju
Nekropola v Kranju
Jedro vrstnega grobišča predstavljajo sorazmerno številni grobovi staroselskega rotnanizirancga prebivalstva ju-govzhodnoalpskega področja v poznoantičnem Carmumu in okoli njega, za kar se kot oporišče ponujajo dobro ali nezadostno raziskane grobne najdbe iz zahodne Jugoslavije in iz sosednjih področij na Koroškem ter v alpski severni Italiji. Poznoanlični Carnium je imel približno štiri desetletja, to je od okoli 500 do 540, vzhodnogotsko posadko, katere obstajanje je možno ugotoviti samo iz majhnega števila grobov, pri čemer so opazni tudi gcpul-ski sledovi. Zatem je sledilo nekaj let trajajoče vzhodno-ritnsko gospostvo pod cesarjem Justinijanom 1. Okrog leta 546/8 je kas tel Carnium sprejel langobardsko posadko, ki je ostala tam po letu 568 - to je leto prihoda Langobardov v Italijo - do približno leto 600 kot predstraža langobardskega vojvode (iisulja iz Forum lulii oziroma h ( edada (Cividafe), ki pa je po letu 600 dokončno klonila pred premočjo uvarsko - slovanskega vala. Približno več kot pet desetletij trajajoča langobardska navzočnost se kaže v langobardskih grobovih iz druge polovice 6. stoletja.
Dr. Zdenko Vinski: Ovrednotenje grobnih pridatkov
Od kod Langobardi?
Po ljudskem izročilu prihajajo Langobardi iz južne Švedske. Na svoji naselitveni poti je to v začetku germansko pleme, ki je sčasoma v stoletjih preraslo v narod, pustilo na krajih, kjer se je ustavilo za desetletja ali več, kar občutne sledove. Vsaj tako govori arheologija. Tajim sledi na Moravsko, do Donave in v
zgodovine na furlanskih tleh in širše le langobardske kulturne in materialne sledi. Na ta način seveda veličina nekega ljudstva, ki ni preživelo v zgodovini, postane še veličastnejša. /godov m,i pa enoplastnih predstavitev ne prenaša najbolje in pomni tudi staroselce, romanska ljudstva, od katerih je langobardsko prevzelo krščanstvo,  pa  slovanska ljudstva,
Zgodovina izkopavanja
Z odkrivanjem nekropole v Lajhu v Kranju je začel lastnik mlina na Kokri Tomaž Pavšiar, ki je leta 1898 kopal na svoji parceli temelje za gospodarsko poslopje. Ta prostor je zajemal tedanje območje parcel ob okrožni cesti, kije vodila v smeri proti Čirčičam in Smledniku. Pavšiar je odkopal skupno okoli 200 do 250 grobov. O teh izkopavanjih poroča W. Šmid in trdi, da je bilo izkopanih pri teh zemeljskih delih le okoli 150 do 200 grobov. Poudarja tudi, da je Pavšiar izkopaval zelo nenačrtno. Inventar posameznih grobov pa je vendarle ohranil v grobnih celotah, od katerih jih je baje 71 z vsem inventarjem prodal v Narodni muzej v Ljubljani leta 1937. Material teh grobov je v zbirkah Narodnega muzeja, vendar je evidentiranih le 68 grobov in še grob št. 86 in 100. Razen lega je ohranjenih še nekaj predmetov, ki so brez grobnih celot in bi utegnili pripadati Pavšiarjevim grobovom, ki so bili prodani v muzej. Ugotoviti pa moramo, da se je Pavšlar-jevo gradivo ohranilo po grobnih celotah le deloma. Zavedamo se tudi, da je dobro ohranjeno in da je Pavšiar poslal v muzej le manj vredne predmete, dragocenejše in vrednejše pa je prodal ali obdržal sam.
Zaradi tega je treba pri vsaki presoji o Pavšlarjevem delu grobišča upoštevati možnost, da bi gradivo iz manjkajočih grobnih celot ali tisto, kije bilo morda iz grobov odtujeno, lahko v popolnosti spremenilo podobo grobišču.
Dr. Vida Stare: Zgodovina izkopavanja
Na prelomu 20. stol. so na ledini v luijhu v Kranju, nad sotočjem Save m Kokre, odkrili veliko in obsežno grobišče i: časa preseljevanja ljudstev (iz 6. stoletja). Domneva se, da /<■ bilo od kritih okoli 700 skeletnih grobov
Kulturno materialni pridat ki i: grobov zapone. uhuru. zapestm ce, ogrlice, prstani, koščeni glavniki, pašne spone, dolgi meči. bojni noži, orodje in drugi pribor izpriča/cjo kompleksno ttnlčno sestavo Raziskovalci so ugotovili tncrovtnškc. frankovske, ale-manske. vzhodnogotske. langobardske in staroselske romanske kulturno etnične značilnosti ter njihovo pripadnost l: skupnega števila pokopov se izdvaja IS langobardskih moških grobov : orožjem in 16 ženskih grobov z značilno ptičjo S zapono oz. fibulo. Glej sliko "S "fibule tz grobišča Kratil - l.oih 1'oilobne oblike fibul so se odkrile v langobardskih najdiščih o: posumit tuli gro bovib Panom/c iipolosko poilobne tO zasledili se v najstarejših langobardskih grobovih v Čedadu m v okoliških krajih najdi ščih.
/o germansko langobardsko ljudstvo predstavila mesto Kranj -njihova večdesetlelna postojanka, prelomno ključni kulturno zgodovinski krti/ Naselbinski ostanki njihovega bivan/a si> ko maj zaznavni    Aleš lalič - Na sliki izbrani eksponati v Čeda du in Kodroipu
Del langobardskega vojaškega ščita
med njimi tudi Slovence in še druge. Vse to je bilo že pred prihodom Langobardov, prihajalo je z njimi in za njimi in tudi pozneje. Toda identifikacijo si najbrž vsakdo lahko izbira in razstava zato ni nič manj zanimiva in pomembna; le poznavalcem zgodovine bodo manjkale podrobnosti o tem, koliko in katera ljudstva so v tistem času tudi živela pod Langobardi na tem istem prostoru.
skih in drugih evropskih muzejev tudi vrsta predmetov, ki jih. je za razstavo posodil Narodni muzej Ljubljana. Ta ustanova namreč hrani poleg predmetov iz ostalih najdišč v Sloveniji tudi večino langobardskih predmetov iz kranjskega najdišča v Lajhu, največjega pri nas znanega grobišča iz časov preseljevanja narodov. Zakaj je teh nekaj deset tipično langobardskih grobov v nekdanjem Carniumu arheološko tako pomembnih, da jim je tudi na razstavi v Čedadu odmerjeno pomembno mesto?
Odgovor je dokaj preprost: elementi langobardske kulture so do Carniuma takšni, po odseh-tvi pa so se pod vplivom stalne naselitve in seveda ob srečanju s kulturnimi vplivi ostalih narodov spremenili. Treba pa se je spomniti, daje Carnium tudi po odselitvi Langobardov ostal nekako za naslednjih sto W njihova vojaška postojanka v verigi drugih, ki je branila novo naselitev pred vpadi staro-slovanskih ljudstev. Vsekakof pa so bili na teh kranjskih tleh premalo časa, da bi njihova
Zlata krona langobardske kraljice Teodelinde
Zakaj so Langobardi izginili?
Na to vprašanje raziskovalci ne vedo odgovora, čeprav se ne le italijanski, pač pa še posebno nemški zgodovinarji in arheologi zelo ukvarjajo s pojavom Langobardov v zgodovini. Vemo sicer vzroke, zaradi katerih se je začel langobardski zaton -vojaško in politično so jih premagali Franki. Za Langobarde vemo, da so bili vojaki in kot takšno ljudstvo tudi niso bili vezani na zemljo, lastne zemlje torej niso imeli. Ali nam zgodovina pripoveduje, da narod brez svoje zemlje ne obstane? Tudi Slovence so nasilno po-kiistjanjevali 11 Ivod h Kisiu pri Savici), pa niso izginili z zgodovinskega odra. Tudi pri nas smo občutili nadvlado Karla Velikega, toda to ne pomeni kulturnega in siceršnjega izničenja, stapljanja z drugimi na rodi, pač pa v/nik karantanske kulture in države Karantanskih Slovencev. Furlanski jezik je ohranil le langobardske elemente, vojaško podrejeni Slovenci pa so v zgodovini ohrani li jezik, kulturo, zemljo - in obstanek Razredčeni Langobardi s sijajno vojaško zgodovino pa v 9. stoletju sicer ustaljeni na sedanjih italijanskih tleh niso imeli več moči obdržati svoje kulture, svojega jezika, obstoja sploh. Za njimi so sicer ostali spomeniki sijajne materialne kulture ohranjene tudi v arhitekturi m kiparstvu, kovani de nar, dokumenti na pergamentu in drugi dok.i/i vojaško ure je ne družbe in to je vse. Vseka koi se ni kompleksnega odgovora u.i zastavljeno vprašanje .ili u.i izginotje nekega naroda in njegovo kulturo lahko vpliva tak odločilen vojaški poraz, kol so ga doživeli Langobardi, ali pa |c res z.t narodovo kontinuiteto v /godov ni i i.llc u 11 nega pomena lastništvo zemlje, ki omogoča preživetje, ohranitev lastnega iczik.i. kulture...
Carnium -
specifična kultura kaj močneje vplivala na kulturo staroselcev m drugih narodov, ki so se mešali na tem področju. Celo tako se jim je zgodilo, da seje ta nemirni narod po naselitvi pust'1 vsrkati krščanstvu, pustil se je predrugačiti, njihova narodna specifičnost izgine iz "zlate materialne kulture: v grobovih ni več zlatih kovancev, bižuie-rije, znamenitih "S" fibul sponk, keramike z značilnim ni več zna-
pcčatiiim vzorcem, čilnih pašnih sponk, ni v
eč lan-no-
gobardskih mečev, bojnih žev in ščitov - skratka, °opuvSi li so, da so jih preplavili drugi kulturni vplivi
Turizem in kultura
Langobardi so bili vsegjj nekaj posebnega na evrop-tleh. vsaj tako lahko ugoJJ ^ mo iz predmetov mate r v kulture, ki je bila najden.^, langobardskih grobovih-šila posebnost v sekakof jy. ži, da jih spoznavamo. OD*' ^j. jemo in se končno učim1' \ro^\
hove usode tudi danes* zgodovina najbrž pozna se
Sne narode, ki so se drugačen način izjemno _ h v zgodovino in /asluŽU ' j, o njih kaj več vemo. O« stavitve vsega, kar /nanosi ^ tem, pa je seveda ''^'^lifli kultura v povezavi s sod j. turizmom /more takšno \ |L. st.iviiev. Cedadska razsia ^ vsekakor takšna, kakrino ^ zeleh imeti ludi pri nas - zey terokoli temo. Sodobn« ^gfcof ska predstavitev je vS ekftj nekaj, kar naj ne bi bilo ^ nedosegljivega tudi za mu/eje # Besedilo in Lea Vleticillgei
Opomba: Odlomki so (|/,„;'"' kov objavljenih v t S. zvezka Qf in monografij Sarodnega "'"^^if bljuna z naslovom Kranj - ilpi^'l> i: časa preseljevanja ljudstev dr. Uda Slare 1 \<>dela>ei-
prelomnica
Na ra/stavi o 1 angobardih je poleg eksponatov i/ it.ilij.in
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
kakršna setev, takšna žetev
Katere sorte ozimnih žit sejati
Nobenega dvoma ni več, da je za nami najobilnejša žetev ozimnih žit doslej. Tako lahko Pričakujemo, da bomo tudi po statističnih podatkih za Slovenijo v letu 1990 prvič presegli Pri pšenici povprečni pridelek 4,00 t/ha zrnja. Na posestvih se po dosedanjih podatkih povprečni pridelki pšenice gibljejo med 5 in 7 t/ha zrnja, na KG Rakičanu, obrat Rakičan, pa celo preko 7,5 t/ha zrnja. Tudi pridelki ječmena in rži so bili večinoma izjemno visoki.
Tako visokim pridelkom ozimnih žit so v prvi vrstj botrovale izjemno ugodne ^menske razmere v času rasti in razvoja zit od setve do žetve. Med temi dejavniki So bili najpomembnejši:
' Pravočasna setev v dobro pripravljeno setvišče.
~ Izjemno dolgo obodbje razraščanja žit zaradi visokih temperatur v zimskih mesecih.
' Precejšnje rezerve dušika v tleh, saj zara-• pičlih padavin od setve do kolenčenja ^ ni bilo izpiranja dušika.
'^orazmerno hladno in vlažno vreme v času od kolenčenja do cvetenja je po eni strani povzročilo bujno rast ozimin, po drugi strani pa so nizke nočne temperature zavirale razvoj glivičnih bolezni. Predvsem pepelaste plesni.
-Obdobje razvoja od cvetenja do tehnološke zrelosti posevkov je bilo dolgo, brez temperaturnih šokov in dovolj vlažno, v času žetve pa je bilo vreme suho in vro-
če. Oboje se je odrazilo v visoki absolutni in hektolitrski teži ter v celotni kakovosti zrnja žit.
Seveda pa je za doseganje visokih pridelkov žit poleg ugodnih vremenskih razmer pomembna tudi tehnologija pridelovanja. Zaradi raznolikosti pridelovalnih razmer v posameznih območjih Slovenije je pravilen izbor sorte eden najpomembnejših elementov te tehnologije. Ob sedanjih odkupnih pogojih oziroma cenah pšenice se dosedanjim merilom za izbor sort (višina, stabilnost in kakovost pridelka, odpornost na mraz, bolezni, škodljivce in poleganje, dolžina rastne dobe) pridružuje tudi primernost sorte za uporabo v prehrani posameznih vrst živali. Pri tem je potrebno poudariti, da je mogoče tudi z osnovnimi sortami pšenice (III kakovostni razred, BI - B2 in Cl kakovostna skupina), kot so naprimer sana, zagrebčanka 2 in lonja, na temelju veljavnih pogojev za odkup doseči ob uporabi primerne tehno-
S°rtni izbor ozimne pšenice za leto 1990/91
Sorta	Kakovostni razred	Višina slame	Cas dozorevanja	Občutljivost za	Rajonizacija
ANA	I-A:	N	SZ	rjavenje plevic	vsa pridelovalna
BALKAN	I-A.-A,	SV	sz	p. plesen	območja vsa pridelovalna
DŽERDANKA	II-Aj	SN	SP	rjavenje plevic	območja vsa pridelovalna
Marija	I-B:	SN	S P	p. plesen	območja vsa pridelovalna
sana	III-C,	SN	SP	mraz, p. plesen	območja vsa pridelovalna
^anaesta					območja
	I-B-	SN	sz	rjavenje plevic	vsa pridelovalna
Zagi 87					območja
	II-A;	N	SP	p. plesen	vsa pridelovalna
Zrinka	I-A;	SV	SP	p. plesen	območja vsa pridelovalna
rana 2 Občanka 2					območja
	1 I-B,	V	Z	p. plesen	osr. Primorska
	III-B;	N	sz	rjavenje plevic	vsa pridelovalna
Lonja					območja
	lll-B,	N	sz	rjavenje plevic	vsa pridelovalna
Vslavija					območja
	I-B,	V	SP	p. plesen, fuzarioze vsa pridelovalna	
zvezda				klasa	območja
	I-B,	SV	SP	p. plesen	vzhodna in osrednja
Angora					Slovenija
	II-B,	V	SP	p. plesen	vzhodna in osrednja
					Slovenija
	I-B,	SN	S P	pozna setev	vzhodna Slovenija
SM ~nizka			z	— zgodaj	
Sv -srednjenizka			sz	— srednjezgodaj	
V "Srednjevisoku L   ■* visoka			SP	- srcdnjepozno	
logije pridelovanja "II vrsto pšenice" in s tem višjo odkupno ceno.
Na temelju letošnjih in večletnih rezultatov natančnih poskusov s sortami ozimnih žit na štirih poskusnih mestih v Sloveniji je strokovna skupina za poljedelstvo določila priporočene sorte ozimnih žit za setev v Sloveniji v letu 1990/91. V razpredelnici so prikazane temeljne lastnosti in rajonizacija za 15 sort pšenice. Za vse nosilne sorte pšenice je organizirana proizvodnja semena v Sloveniji, prav tako za sorti ječmena robur in alpha ter za rž sorte danko.
Vsem pridelovalcem, ki menijo, da je izbor sort prevelik, priporočamo, da se odločajo za nosilne sorte ali pa za tiste, ki so priporočene za njihovo pridelovalno območje. Poudarjamo, da je ta seznam sort samo priporočilo, in da lahko pridelovalci izbirajo med vsemi sortami ozimnih žit, ki so vpisane v Jugoslovansko sortno listo.
V Sloveniji imamo tudi specifične potrebe po zelo zgodnih sortah pšenice (setev strniščnih dosevkov) in po resnicah (divjad). Žal je takih sort pšenice zelo malo v sortni listi, le pri posameznih pa je organizirana proizvodnja semena. Najzgodnejša sorta med priporočenimi je novosadska rana 2, ki pa daje bistveno nižje pridelke kot ostale sorte ter je slabo odporna proti dolgotrajni snežni odeji in ptičem. To sorto lahko nadomestimo s sorto ana, ki je mnogo bolj rodovitna in le dan do dva poznejša. Med resnicami je proizvodnja semena organizirana le za sorto zaječarska 149, ki jo tako priporočamo za setev na pridelovalnih območjih, kjer dela škodo divjad.
Sorte trdih pšenic (Triticum turgidum var. durum) načrtno preizkušajo na Kmetijsko veterinarskem zavodu v Novi Gorici, kjer lahko pridelovalci dobijo potrebne informacije.
Zoran Čergan, dipl. inž. agr. Andrej Žemljic, dipl. inž. agr. KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE
Petletni načrti kranjske Mlekarne
Več posodobitev in zmanjšanje števila zaposlenih
k
Hjjj^i' "k septembra - V kranjski Mlekarni predvidevajo v nasled-sjra Pl>t!" h'tih obnov«) in posodobitev nekaterih delov mlekarne oz. rru" in zmanjšanje števila zaposlenih /a približno 30 odstotkov.
■   V Mlekarn
)odov načrtujejo, da
|<ty| ^^dnjeiočncm obdobju siroti Posodobili predelavo I i s,r C' °nnovili sirarno, uredi-dobhi     7d mcnke s're, poso-
n'Sčeriwt>lnilniC.0 1,1 nad /akl°" poslovne pro
Ve Sjr" »,u«Hiohitvijo predela ?riiži|()      na| *>! /li P°l°vico
Ve /V ^ Posodobi
*nižl°tke n*J h' encrBiii?,r0*kc <P>cdvsem Pn di ef,J,n< naložba pa bi bila lu tovan,   ko Pomembna. Načr-
'jogurtarne", izpopolnitev nači na pakiranja ter nabavo novih strojev za polnjenje jogurtov in drugih izdelkov i/, svežega mleka Stare poslovne prostore naj bi prepustili mlekarski šoli, nove pa uredili v nadzidanem de
lu nad zakloniščem.
Število zaposlenih naj bi se v petih letih zmanjšalo za približno 30 odstotkov oz. za toliko, da bi vsak zaposleni "predelal" tisoč litrov mleka na dan. Pomemben cilj je izboljšanje izobrazbene sestave, problem presežkov delavcev pa bodo reševali delno s prekvalifikacijami, sicer pa tako, kot
predvideva zakon.
Vse naložbe, kijih predvidevajo do konca 1995. leta, bo mogoče uresničiti na "tovarniškem dvorišču" oz. v okviru obstoječih stavb. Na področju gospodarske infrastrukture jih najbolj moti neurejena kanalizacija od mlekarne do čistilne naprave.
• C. Zaplotnik
ana 1 ob
rekonstrukci
V0S|
ja sirarne p*)\ d aiije /moglji
sirov S'an'cc> obnovo sušilnice UveHKPOV^anic /orilne kleli m Huk.    0   n«^- .-u_-
nje V°
nove  tehnologije . nove opreme za pakira
h J*, K^oniranJe) sirov, n« Dr'1,rukt,i.' bi bila potreb
vodni nm mo> da bi
proiz-
1 fiekat 8n,m lahko obogatili ^torik n,n,n" V ffedili . i'i,rv Sl,-'nie naj bi Votj, m;«l«
rov
ni,,     ,   s,rarno /a pmi/
0 mehkih
in poltrdih si
, rK'l bi na dan pre
dei;uV k:"<
M|,
run nidi":'.M.,in"i' 1111 m h,la
m|,.I ,Solski objekt" bl.ž-N«iliUco   *-*°,e-. Kar zadcva
nicrtujejo obnovo
h (kmetijske) preteklosti
Preplačevanje živine
Do so nekatere tržne zakonitosti Vit/ali te ob k<mcu petdesetih let, se lahko prepričamo tudi iz zapisu v "starem " (ilusii (ioreniske Ker je poleti I95H. leto "poman/kan/c meso poslalo bolj m bolj občutno", /i leda n/a okra/na irgo\uisko m obrtna zborni-to sklitala sestanek s predstavniki gorenjskih mesarskih podjetij in tržnimi inšpektorji Na sestanku je bilo, kot navajajo viri, slišan podobne ugotovitve, kot pli slišimo tudi na sedanjih sestankih: kmetje prooojajo 'milo tistim, ki so /o priprovljtni plečeti draž/e fin se ne meni/o dosti za odkupno diseiplino, predpisano z uredbo o odkupovanju kmetijskih pri-delko\ Med listinu, ki so ob konto petdesetih let pieplat esali Zmno. \t> bde tudi bolnišnue. podietio. počitniški domovi in delovne hn^ode
Mlekarna tudi na Jesenicah
Na Jesenu tih so v petdesetih letih zagovarjali jioheho po frodnjl note. lastne mlekarne, zalo so bili /om i ra očaram, ke/ /e okrajni perspektivni plan
ni predvidel Nekateri so bdi namreč mnen/a, da se mlekarne na Jesenieah ne splača graditi, ker bi bilo za uspešno poslovanje na tem območju premalo mleka. Ce hi že zgradili novo mlekarno, bi morala odkup mleka razširiti prav do 1'odbrezij. s tem pa bi že posegla na področje kranjski mlekarne.
Ce danes /'ogledamo v petdeseta leta, lahko le ugotovimo, do so se na Jesenieah tedaj pametno odločili Mlekarniških zmogljivosti /e (tudi brez načrtovane jeseniške mlekarne) v Sloveniji prirej preveč, prav loko mleka, domala vse po so tudi v precejšnjih težavah.
Arondacija kmetijskega posestva Cerklje
Kmetijskemu posestvu ( erkl/e je po prvi arondaciji zemljišč še vedno ostalo I2d obdelovalnih kosov, zato se je I9SS leta odločilo še za drugo arondacijo, v kolero /e ■a/elo 213 zasebnih parcel Ft> arondaciji /<■ mulo posestvo skupno NI) hektarov zemljišča v petih obdelovalnih kosih Kmet/e so se v začetku upirali aiioidocljl. kasneje po so se "z vztrajnim delom m stalnimi m posu dmmi sliki s prizadetimi ktmčno izluščile ml danih možnosti najboljše rešitve".
Vračila, odškodnine in delnice
Občinske premoženjsko pravne službe dobivajo vse več zahtevkov za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov, stavb, gospodarskih obratov in tovarn, vse več je tudi zahtevkov, da bi popravili druge oblike povojnih krivic, vse več tudi nestrpnosti in negotovosti med tistimi, ki naj bi prepustili lastništvo, kot med onimi, ki naj bi spet postali lastniki.
Predstavniki slovenske oblasti so na nedavni okrogli mizi o denacionalizaciji v Ljutomeru potrdili s predvolilnimi obljubami izraženo odločitev, da bo Demos na oblasti popravil povojne krivice, zmote in napake. Ker je takšnih primerov zelo veliko, nekateri med njimi pa so tudi izjemno zapleteni, popravljanje krivic ne bo niti malo preprosto in hitro. Kot je za zdaj znano, bo vlada do konca leta pripravila republiški zakon o zadružništvu in v njem tudi opredelila, kakšni bodo pogoji za vračanje krivično odvzetega zadružnega premoženja, pa tudi to, ali bo Slovenija spoštovala v zveznem zadružnem zakonu določene časovne mejnike. Iz razprav na sejah kmečke in zadružne zveze je mogoče sklepati, da se slovenski kmetje in zadružniki ne bodo zadovoljili samo s premoženjem, ki jim je bilo odvzeto v petdesetih in kasnejših letih, ampak tudi prej, v povojnem času.
Ljudi bolj kot zadružne krivice "bolijo " zasebne. Primere, ko so kmetom zaplenili del premoženja samo zato, ker so se med drugo svetovno vojno "postavili na napačno stran", niso izpolnili obvezne oddaje ali tedanji oblasti kako drugače niso ugajali, bo še najlažje rešiti z obnovo sodnih postopkov ali kako drugače. Dobri poznavalci razmer pravijo, da tudi z vračanjem podržavljene in podružbljene srenjske lastnine prejšnjim lastnikom ne bo težav, prav tako ne pri kmetijskih zemljiščih in gozdovih, ki so po vojni z različnimi oblastnimi ukrepi prešli iz zasebnih rok v državno last in s katerimi zdaj gospodarijo gozdna gospodarstva, kmetijske zadruge, kmetijski kombinati in drugi. Če se bo slovenska vlada odločila za to, da bi območje protokolarnega objekta Brdo zmanjšala na nekdanjo velikost, tudi to ne bi bil nerešljiv problem: nekateri kmetje so zadovoljni z gozdovi, ki so jih dobili za zamenjavo, drugi bi zahtevali le pravično odškodnino, le del kmetov bi bržkone hotel nazaj svoje gozdove.
Najbolj zapleteno in težavno bo v primerih, ko je nacionalizirana, zaplenjena ali kako drugače krivično odvzeta kmečka lastnina zamenjala številne lastnike, med katerimi medsebojna razmerja in terjatve niso znane, pa primeri, ko na tako odvzeti zemlji stojijo tovarne, stanovanjska naselja, zadružni domovi in drugi objekti. Kot je mogoče sklepati iz prvih razprav, bo zakonodaja za takšne in podobne primere predvidela odškodnino ali nekdanjim lastnikom ponudila "odškodnino" v obliki delnic ali obveznic. Ob tem se kajpak zastavlja vprašanje, ali bo slovenska družba s precej obubožanim gospodarstvom sposobna zbrati dovolj denarja za plačilo odškodnin, pa tudi to, koliko generacij bi moralo prispevati za to, da bi popravili povojne krivice. • C. Zaplotnik
Kmečki praznik pod Storžičem
O starih opravilih in običajih
Bašelj, 10. septembra - Turistično društvo Bela-Bašelj prireja ta konec tedna v dolini Belice v Bašlju sedmi Kmečki praznik pod Storžičem. V soboto (začetek ob 16. uri) bodo prikazali delovne in zabavne igre, vaški fantje in možje bodo prepevali fantovske pesmi, za zabavo bo igral ansambel Meh. Osrednji, nedeljski del prireditve se bo začel ob 14. uri. Po otroškem "miš-mašu" bodo prikazali nekatera stara kmečka opravila in vaške običaje: prekrščevanje vaškega fanta, vasovanje, kovaška opravila... Predstavili se bodo tudi zmagovalec Zlate harmonike Ljubečna, ansambel Obzorje, ki bo igral za ples in sploh za dobro razpoloženje, pa 2,50 metra visoki čebelar, ki ga je iz votlega jesena izdelal eden izmed bašeljskih "vikenda-šev". V slogu kmečkega praznika bo tudi kegljanje: zmagovalec bo dobil za nagrado prašiča. Kako debelega in koliko težkega, pa pridite pogledat! Pokrovitelja prireditve sta Šiviljstvo Klakočar s Srednje Bele in GKZ-TZO Sloga Kranj. + C. Z.
Mešetar
Od ponedeljka, 10. septembra, veljajo v škofjeloških Mesoiz-delkih (podobno pa tudi drugod na Gorenjskem) nove, višje odkupne cene živine.
MPC - mlado pitano govedo (v oklepaju so stare cene) v din/kg
kakovostni razred	živa teža	meso
extra 1. 11. zunaj razreda	25,00 (18,50) 23,00 (17,00) 21,10 (15,70) 18,75 (12,30)	44,64 (33.00) 41,07 (30,30) 37.70 (28,00) 33,48 (22,00)
Ostalo (starejše) govedo		
kakovostni razred	živa teža	meso
L 11 111 zunaj razreda	18,00 (12,20) 1 5,00 ( 9,80) 13,50 ( 8,85) 12,00 ( 7,40)	34,60 (23,50) 28,85 (18,50) 25,96 (17,00) 23,08 (14,20)
Odkupna cena telet je, odvisno od kakovosti, od 38 do 40 dinarjev za kilogram (prej 35 dinarjev), odkupna cena prašičev pa, prav tako odvisno od kakovosti, 23 do 24 dinarjev za kilogram (prej 22 do 23 dinarjev).
Kmetijska zadruga Ljubljana bo v sredo, 19. septembra, odprla na sejmiščno-razstavnem prostoru KZ med Ižansko in Peru-zijevo ulico (pri Mokarju) sejmišče, na katerem bodo vsako sredo od 7. do 12. ure prodajali prašiče, vsako prvo soboto v mesecu od 7. do 12. ure pa plemenske telice, krave, konje in ostale živali.
SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO
UREJA: VILMA STANOVNIK
1 KOMPAS
★ POČITNICE ★ domovina ★
★ KOMPASOV ŠPORTNI KLUB - BOL, od 17. 10. do 21. 10. (tenis, jadranje, surfanje..)
POSEBNA PONUDBA:
★ BOL. zasebni apartmaji
★ ROVINJ / V. RUBIN. 7 dni, 1.420 din od 15. 9. do 15. 10
★ M LOŠINJ, 6. 10., 3. 11. (organizirani 5-dnevni tečaji tenisa)
★ ROVINJ, h Eden/h. Park. 10 % popusta za upokojence!
★ POČITNICE - tujina *
★ PALMA DE MALLORCA, 7 dni, 9. 10. POSEBNA PONUDBA:
★ KANARSKI OTOKI - G RAN CANARIA. 10 dni. 16. 10.
★ KRETA, 6 dni, 24. 9.: 5 dni, 30. 9
★ TUNIS, 4 dni, 28. 10.
★ KOLESARJENJE Z GORSKIMI KOLESI KRETA, 3 dni, 30.
★ GRAN CANARIA, 10 dni, 16. 10. (7-dnevna šola tenisa) JESENSKE POČITNICE
* KOMPASOVI KONCERTI ★
* MUNCHEN - DEPECHE MODE, 1 dan, 17. 10.
★ POTOVANJA V TUJINO ★
★ S POSEBNIMI LETALI V:
★ GRČIJA, 4 ali 5 dni, 4., 6., 11. 10.
★ BARCELONA, 4 ali 5 dni, 12., 17. 10.
★ LIZBONA, 4 dni, 1.11.
★ PARIZ, 4 dni. 25. 10.. 11 11
★ PARIZ, 5 dni, 31. 10., 28. 11., 22. 12.
★ VELIKA POTOVANJA *
★ KAIRO, 6 dni, 7., 14.. 28. 11.
★ KRIŽARJENJE - GRČIJA, CIPER. IZRAEL, 9 dni, 3. 10.
★ MAROKO, 8 dni, 24 10.; 5. 11.
★ KRIŽARJENJE PO NILU, 9 dni. 22. 9.; 27. 10.
★ EGIPT. 9 dni. 13 10.. 11. in 25. 11.
★ SVETA DEŽELA IN JERUZALEM. 8 dni. 4. 10.; 22, 29. 11.; 27. 12
★ INDIJA, GOA, 14 dni. 4. 11.
★ INDIJA. KATMANDU, 14 dni. 21. 10.; 18., 25 11
★ SRI LANKA, MALDIVI, 14 dni. 15. 10., 19. 11.
★ BANGKOK. PATAJA. 10 dni. 28. 11.; 26. 12.
★ BANGKOK. PHUKET, SINGAPUR. 11 dni, 22. 11.
★ HONGKONG, BANGKOK. PATAJA, 11 dni. 17. 10., 21. 11.
★ TAJSKA - MALEZIJA - SINGAPUR. 10 dni, 17 10, 21. 11; 28 12.
★ ZAKLADI TAJSKE, 10 dni, 17. 10.
★ BANGKOK - SINGAPUR. 10 dni, 17. 10.; 21 11.. 20. 12.
★ SINGAPUR - MALEZIJA, 11 dni, 19. 10.; 23. 11
★ MEHIKA, 14 dni, 19 10.. 18. 11., 26. 12.
★ ZDA - HAVAJI, 14 dni, 18. 10.; 27. 12
★ NEW YORK - SAN FRANCISCO - LOS ANGELES LAS VEGAS - SAN OIEGO, 11 dni, 22. 11.
★ KENIJA - ZIMBABVE - TANZANIJA. 14 dni. 22. 11.
★ MADAGASKAR - REUNION - MAURITIUS - SEJŠELI. 17 dni. 24 11
★ KARI BI. 19 dni, 18. 11
★ JUŽNA AFRIKA, 17 dni, 13., 29 10.; 12., 19. 11.
★ GAMBIJA, 10 dni, 27. 10 ; 4. 11.
★ V PRIPRAVI FLORIDA, KARIBI, 8 ali 15 dni
★ STROKOVNA POTOVANJA ★
★ S POSEBNIMI LETALI V:
★ KOELN (PHOTOKINA), 3 dni. 3 10
★ BARCELONA (IFRA 90), 3 dni, 15. 10.
★ PARIZ - MATIC, GIA. ELEC, PRONIC, 4 dni, 1111
★ GALERIJA KOMPAS *
Titova 12. Ljubljana
-KITAJSKI SLIKARJI IZ NANJINGA-, 6 9., 4. 10 PRODAJA UMETNIN. SLIK IN GRAFIK. UPORABNIH PREDMETOV IZ KITAJSKE itd!
★ JESENSKE POČITNICE *
RABAC, 7. oz. 10-dnevni aranžmaji v hotelih MIMOSA in HEDERA, izredno ugodne cene. avtobusni prevozi 6 . 13. in 20. 10. VRSAR, 7-dnevno letovanje v PINETI ali PANORAMI, cene ugodne, avtobusni prevoz 6 , 13 m 20 10
NOVIGRAD, letovanje v hotelu MAESTRAL v novembru in decembru TOPOLŠICA. 7 oz 10-dnevni aranzma|i. ugodne cene, popusti za upokojence
TUHELJSKE TOPLICE, 7 oz 10 dni lahko preživite v idiličnem kolu Hrvaškega Zagoria
LIPIK. slikovito mesto v zahodni Slavoni|i vas vabi na 7 oz večdnevne poči tmce, cene so ugodne.
★ IZLETI DOMOVINA *
KORNATI. 3 dni. avtobusni prevoz, odhodi septembra In oklobra cena 1 740.00 din
MLIJET. otok večnega zelenja 6 dni z avtobusom, hkrati tudi ogled Dubrovnika m Mostaria, odhod 27 9 . za skupine po dogovoru
★ IZLETI TUJINA *
SVETE VIŠARJE, 1 dan z avtobusom, odhod 22 9 , cena le 225,00 din LOURDES, 4 dni, avtobusni prevoz, odhod 14 10., cena ugodna 2 500,00 din
RIM CAPRI POMPEJI- VEZUV - ASSISI - ali FIRENCE, 4 dni z avtobu som, odhod 29 9 za ASSISI in 23 10 za FIRENCE, cena ugodna 2 980,00 din
★ SEJMI *
F IMA, mednarodna razstava pol|edeljskih strojev ter pripomočkov za reio živali v BOLOGNI, avtobusni prevoz, cena 470,00 din, odhod 10. 11 OKTOBERFEST v Munchnu, 1 dan oz. 2 dni z avtobusom, odhodi 21. in
27 9. oz. 22 in 29. 9., za skupine po dogovoru.
Sport Čarman
Od tekaških dresov do oblačil za veslače
Sveti Duh, 12. septembra - Kot mnogi naši nekdanji športniki se tudi Ivo Čarman, reprezentant in olimpijec v smučarskih tekih, ni čisto poslovil od športa. Poleg tega, da je pred dvema letoma v okviru kranjskogorske zimske turistične ponudbe odprl prvo šolo teka na smučeh v Jugoslaviji, je začel izdelovati športno opremo.
kratkimi hlačami, krili in puloverji. Tako je trenutno za te izdelke precej povpraševanja tudi pri trgovcih, predvsem zasebnih. V Čarmanovih dresih že dve leti teče in tekmuje Dušan Mravlje, pa tudi večina naših veslačev se oblači pri Čar-manu." Sedaj skrbim za oblačila veslačev v približno sedemdeset odstotkih naših veslaških klubov, saj najraje delam veslaške drese. Tako so že lani naši veslači (Krašovec, Janša, Slivnik) na svetovnem prvenstvu tekmovali v pri meni narejenih dresih, opremil sem jih za letošnje svetovno mladinsko prvenstvo v Franciji, pripravljam pa tudi drese za opremo naše veslaške reprezentance v Tasmaniji. Poleg tega delam različne drese in hlače po naročilu, tako da kupec pri meni izbere tudi barvo blaga in model. Precej imam naročil za trgovine, k meni pa prihajajo tudi posamezniki. Delam namreč za vse velikosti, od štirih let naprej. Seveda pa v prihodnje načrtujem še pestrejšo proizvodnjo različnih artiklov iz takih in podobnih materialov," pravi Ivo Čarman. Vsi, ki bi se radi oblekli v Čarmanovi delavnici, se lahko oglasite pri Svetem Duhu, lahko pa tudi pokličete po telefonu (064/633-753). • V. Stanovnik
"Ko sem prenehal s tekmovanji, nisem ostal naprimer pri trenerskem delu, saj za to ni bilo pravega razumevanja pri Smučarski zvezi in pri mojem nekdanjem klubu Triglav v Kranju. Zato sem na pobudo Božidarja Pristavca v Kranjski Gori odprl prvo šolo teka na smučeh pri nas, ki pa zaradi dveh slabih zim ni zaživela tako, kot je bilo načrtovano. Začel sem izdelovati drese za tek na smučeh, kasneje pa še elastične kratke in dolge hlače, opremo za aerobiko in atletiko," pravi Ivo Čarman, ki ima svojo delavnico doma pri Svetem Duhu.
Živopisane elastične hlače in dresi so se priljubili mladim, ki jih nosijo kar vsak dan pod
M-7?	
	
Naklo, 4. septembra - Pred dnevi je Naklo dobilo cvetličarno, ki pa je nekaj posebnega, saj poleg rezanega cvetja, lončnic in cvetličnih aranžmajev tam dobite tudi darila, ki jih Dana Semrov napravi sama. Zelo lepo riše na steklo, ukvarja se z vitražem, domiselnosti in ustvarjalnosti ji resnično ne manjka, saj smo v cvetličarni našli celo poslikano strešno opeko. Sicer pa je ljube/en do barv in čopičev v družini doma, njena mati Lucija Sulm se ukvarja s slikanjem, njena dela, ki jih domačini že dobro poznajo, zdaj prijetno dopolnjujejo ponudbo cvetličarne Resa. Lokal je odprt vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, našli pa ga boste ob poti, ki vodi v St rabin j. • M. V. Foto: (.. Šinik
TELEFAX
PANASONIC
VSE NA ENI TELEFONSKI LINIJI - TELEFON -TAJNICA - TELEFAX - KOPIRNI STROJ - AVT KRETNICA
TELEFON - TRGOVINA - SERVIS
tel./fax (064) 25-867, (061) 573-209 DOBAVA - PROGRAMIRANJE - MONTAŽA Servis vseh telefonskih naprav!
BREZŽIČNI TEL. - AVT. TAJNICE - CENTRALE ITD.
Avtomobilski trg
Ugoden nakup Zastav v Beogradu
Kljub številnim tovarniškim popustom, ki so jih v zadnjern času deležni kupci Zastavinih vozil, pa je ugodnost, ki jo ponuja beograjsko podjetje 21. maj za sedaj največja. Poleg rednega tovarniškega popusta od 3 do 10 odstotkov priznavajo še njihov lasten popust od 3 do 8 odstotkov, ali pa od 3 do 6 odstotkov s tem, da k vozilu dodajo še radiokasetofon z zvočniki. Poleg tega kupcem izven Beograda omogočijo brezplačno enodnevno bivanje v hotelu, tako da je sitnosti pri nakupu nekaj manj. Dobava vozila je takojšnja, na razpolago pa je omejeno število. In še telefonske številke za tiste, ki bi jih tak nakup zanimal: (01U 581-406, 592-111, int. 644, 514, 702.
M. C
Nova brunarica Mah v Škofji Loki
Za lačne in žejne
Škofja Loka, 11. septembra - Konec prejšnjega tedna je naspro^ škofjeloške avtobusne postaje odprl lokal Matej Hartman. ***z,'j seljiva novost škofjeloške gostinske ponudbe pa je predvsem, da J tam moč na hitro tudi kaj dobrega pojesti.
Brunarico Mah so "za
svojo" že vzeli škofjeloški pošt^J': šoferji avtobusov in mladi. Matej Hartman jim namreč že zgo i dopoldne pripravi okusne hamburgerje, tople sendviče in P1* činke. Postreže tudi s svežimi štruklji. krofi, kifeljčki in slanl^ poleg tega pa pripravlja tople napitke: mleko, kakao, kavo, , je... "Ponudba hrane je še precej odvisna od tega, kaj do bi Peksu. trudim pa se. da bi bila čimbolj pestra. Začuden sem, k ko Ločanov in Ločank, pa tudi drugih obiskovalcev, se oglaša P. meni na malici ali pr -čnejše sokove, pivo
ci ali pa pridejo na kavo. Za žejne ponujam najraz" w..v.^,v .~^,e, pivo in osvežilne napitke, pa tudi toplo pUai0' Predvsem pa obiskovalci večkrat pohvalijo kavo. Tudi glasbo v brunarici prilagajam željam strank, saj imam na zalogo velik0 najrazličnejših kaset," pravi Matej Hartman. ..
Čeprav je Matej še mlad zasebnik, saj mu je komaj dobrin dvajset let, pa se je že srečal, kot sam pravi, z birokratskimi težavami. V krajevni skupnosti se je namreč spomladi dogovoril j postavitvi brunarice in zagotovili st) mu. da dobljeni dokument' zadoščajo za delo. Kasneje je prišlo do zapletov na občini in, namesto da bi brunarico odprl konec junija, se je zavleklo za dva meseca. Ze prve dni pa tudi ugotavlja pomanjkljivosti škofjeloške ponudbe: "Vso nedeljo so k meni hodili vojaki, pa tudi drugi, ki so želeli telefonirati. Čeprav je na avtobusni postaji 10 mestu neka, telefonskih govorilnic, pa je v nedeljo nemogoče dobiti žetone. Morda bi jih začel prodajati kar jaz ker mi je PraV nerodno odgovarjati, da jih ni moč nikjer kupiti' Tako tudi pro-'h'iam najlepše razglednice Škofje I oke in tujci 10 Ot*\ »doVOg 111 1,1 Hh lahko vsaj kje kupijo," tudi pravi Matej Hartman,/' ima zaenkrat svojo brunarico odprto med tednom od 8. urefflffi traj do 19. zvečer, pa tudi ob sobotah in nedeljah dopoldne. • v<
KOLIKO JE VREDEN DINAR
Tečajna lista z dno 12.9. 1990 država devize
Avstrija 100 ATS
Nemčija Italija švica ZDA
100 DEM 100 LIT
100 CHF 1 USD
velja za »rednji^
DINAR ČEZ MEJO
pa,p
Povpraševanje po dinarjih na avstrijskem Koroškem ostaja ^ vnl zadnjih tednov Najbolje se se vedno zamenja v enotah bank - zveze slovenskih zadrug, drugod pa je menjava nekaj ša Za sto dinarjev dobite okrog 90 šilingov .flr irn^
V Italiji je zadnje dni manj povpraševanja po dinarjih, ven A\nfS dinar še vedno staro ceno. V Tržaški kreditni banki dobite z 100 LIT, prodajajo pa ga po 105 LIT
Enakost pri carini
Ointltell nOVCga carinskega zakona piedvidcva ti k i n it c-v vsc^. ^. ledinjih carinskih olajŠa\ za gospodarstvo Vsi gospoda ^ l .v s 111 k i v družbenem, mešanem in zasebnem sektorju bot j^el'* kopravnem položaju. Kot pojasnjuje načelnik v zveznem , jir njatu za finance Borivoje Nešič, je predvidena tudi u otot&t sedanjih olajšav za tuje naložbe v državi. Carine ne bo °^^fCn. uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, namenjen P cflrifl' nji za izvoz. Tudi povratniki iz tujine ne bodo mogli brc ^jd' uvoziti gospodarskega uiventai|.i <> predlaganem novC gpgj-skem zakonu bodo dokončno odločili delegati skupščin
^tek, 14. septembra 1
990
RAZVEDRILO
UREJA: DARINKA SEDEJ
17. STRAN
GLAS
Leva ali desna - vseeno katera? JEŽ
Zgodi se vsakomur od nas sem in tja kakšen Prav slab dan, ko gre vse od kraja narobe in ko
resamo slabo voljo vse naokrog. Takrat nas verjetno ie kdo vpraša, ali smo morda zjutraj vstali
evo nogo. Potem se najbrž zalotimo pri razmiš-janpj, & vendarle ni bilo res tako, in kako bi bi-
lo dobro vstati vsak dan z desno, da bi nam potem morda stvari šle bolje od rok. Koliko nas je, ki kaj damo na to vražo? Kako si jo razlagamo in koliko jo upoštevamo, smo poskusili ugotoviti s tokratno anketo, ki smo jo začenjali z vprašanjem: "S katero nogo ste zjutraj vstali?"
^°jca Košorog: Joj, res ne vem, s *«ero. Vstati z levo... Mislim, da .?on,eni, da si potem prav slabe y.Je! na desno pa, da si dobre, časih morda res pomislim, da f tisti dan vstala z levo nogo, če 1 gre vse narobe. V resnici sem W sama kriva. No, pa vreme tudi P iva. Kadar mi gre gladko, si mi-'fn da je takrat najbrž moj sre-sni dan.
Vesna Cosar: Res se ne spomnim, kako sem vstala. Tole o pravi nogi pri vstajanju sem že slišala. Mogoče je res kaj na tem, ali pa gre bolj za to, da tako mislimo in si potem, če se kaj zgodi, to tudi tako razlagamo. Mislim, da gre v resnici slabo ali dobro bolj zaradi nas samih. Če imamo probleme, ne more iti dobro kot takrat, kadar jih nimamo.
Srečo Bodlaj: Ja, jaz pa vedno z desno vstanem, ker imam v postelji tak položaj, da drugače ne morem. Mislim, da vraža pomeni, da ni dobro za začetek dneva vstati z levo nogo. Sicer pa o tem nič ne razmišljam. Morda zato, ker se mi nič posebno slabega ne zgodi. Prej bi rekel, da so slabi dogodki povezani z usodo, s položajem planetov in z rojstnim znamenjem.
v r*n Udir: Danes sem najbrž Ser« * l'esno- Tisto o levi in desni pri *e *''*aL ampak mislim, da je
sn0men' VSt holJ od vremena wlv'" > Pa tudi od luninih men.
Viktorija Česnik: Ne bi vedela, katera noga je bila danes prva. Za tole vražo sem že slišala, pa na to nič ne dam, ker nisem še nikoli opazila take povezave. Je vse kar bolj od mene odvisno.
NORDMENDE GOLDSTAR HITACHI SAMSUNG LOEVVE ITT NOKIA MEMOREX ORION JvVC
UGODNI PLAČILNI POGOJI
ŠIROKA PONUDBA DOSTOPNE CENE KVALITETA!
DO IMPEKS IMPORT EKSPORT d. o. o. TRŽIČ tel: 064 50-340 l«x.: 064 52-378
TELEVIZORJI "ORDMENDE SPECTRA
631 MC — 14.950,00 721 MC - 15.850,00 <£. raven ekran, antireflex, stereo 2x40W, 2xeuro priključek, 40 programov, 100 kanalov
H,TACHIC-21745 VT 55 cm - 15.100,00 AUDIO
63 cm - 17.070.00 $ monitor look, 2 x 20 W, teletext, euro 2 X. S-VHS, 60 programov, 100 kanalov.
9325 CDT samo 5.800,00
9522 CBT samo 6.500,00
JJIDEO REKORDERJI
SAMSUNG SE 9000 a 6.600,00
J-ASIO VVX 4500 a 6.600.00 JAPONSKI
*NITECH AE 6000 a 6.800.00 JAPONSKI
Štefan Borovac: Vedno vstanem z desno nogo, ker tako ležim. Na to vražo tudi nič ne dam, pa tudi razmišljam o tem prav nič. Kako se dan obrne, je odvisno od raznih okoliščin, najbolj pa od človeka samega. Treba si je vedno vse pripraviti tako, da gre potem gladko. Meni le zdravje včasih prekriža račune. • T. j Foto: Katja Prem m
- 5
OTR
Programov na 14 dni, kabelski kanali, stoječa slika.
snemanje z eno lipko
a 4.390,00
a 6 900,00
S5*S pl*yerji hi-fi goldstar
o25E° m|di glasbeni stolp °r|on MCD 120
^ ojačevalec - 2 x 60 W - equalizer
radio turner - UKW/MW/LW, 18 spominov, avtomatično parije postaj
avojni kasetar hitro presnemavanje, continouos plav ^    auto stop
~- Rr,airno,on     polavtomatski, magnetna glava
D P'aver — 20 x programiranje, LCD displav. ponavlja
Nr>DRr£° MlDl glasbeni stolp komende
ojačevalec «X40 W
radio  tuner,  dvojni kasetar,
" °iačevalec
^SUngpact s'stem
* sevalec CD Plaver
radio tuner, dvojni kasetar
radio tuner,
h l'.H.il
a 5 350.00 gramofon,
a 8 900,00
a 6 390,00 gramofon.
dvo|ni
iver
'0EO KASETE AUDIO KASETE VVALKMANI SESALCI KASETARJI DVOJNI KASETARJI
Na Šuštarski nedelji v Tržiču je bilo moč videti tudi lepotice. Tale je svoje čare razkazovala v prostorih Osnovne šole Heroja Hračiča. T. j., foto: j. ( igler
Predvolilni boj In volitve so že davno mimo, nekateri propagandni rekviziti pa so ostali na svojih "stražarskih mestih". Obiskovalce samopostrežne trgovine na Kokrici In številne mimoidoče in mimovozeče z višave bližnjega smrekovega debla še zdaj pozdravlja podoba takratnega predsedniškega kandidata. Morda bi v njegovem zbledelem nasmehu in na sliki (ki to več ni) prevladujočih zelenih odtenkih, za kar je neizbežno poskrbela mati Narava s svojimi vremenskimi prilikami in neprilikami, kdo videl tudi kanček simbolike. Kakorkoli človek pogleda, novi kranjski občinski metli, ki je pred kratkim tako lepo "poma-lala" mesto in je tudi sicer s pogostimi sprehodi oranžnega mehanskega pometača poskr-
bela za svež videz mestnih ulic in cest, taki "obeski" nikakor niso v ponos. Demosu in smreki pa tudi ne.
Bralci za bralce ali
Smeh je pol zdravja
"Ta pregovor sem prvič slišala, ko sem bila še majhna punčka, in povem vam, da to še zdaj drži. Od takrat je sicer minilo že precej let, punčka je zrasla, ima že sama dva na-raščajnika, a kadar pridejo problemi in slaba volja, vedno najde v šalah ali kakšni drugi smešni stvari dovolj energije za premagovanje težav...," piše Irena Krivec z Jesenic in predlaga, da bi za smeh na naši strani za razvedrilo poskrbeli tudi bralci sami. In prav ima! Če bomo lahko izbirali med šalami, zraslimi na različnih zeljnikih, končni rezultat ne more biti slab.
Torej, vsi Pavlihe, ki se skrivate med našimi bralci, na plan! Zaupajte nam šale, zgodbice, anekdote ali celo svoje lastne dogodivščine, ki vas ob spominjanju nanje vedno znova spravijo v dobro voljo. Privoščite še drugim, da se nasmeji jo in sprostijo ob tistem, kar spravlja v smeh tudi vas. Pa vendar, prizanesite jim z vsem, kar ste sami že tolikokrat slišali ali prebrali, da ste to že spravili v predal starih vicev. Najboljše, kar premore vaša zakladnica humorja, nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Moša Pijade 1, Kranj, in ne pozabite pripisati imena rubrike - Smeh je pol zdravja.
Danes objavljamo nekaj šal, ki jih je skupaj s predlogom za to rubriko poslala Irena Krivec. Pa na dobro voljo!
TEŽAVA
Nosečnica pride v trgovino in išče pravšnji jogi za bodoči naraščaj. Prodajalec ji razkaže vse, kar trgovina premore, vendar ni z nobenim jogijem zadovoljna in hoče večjega.
"Ja, koliko otrok boste pa imeli, gospa?" de začuden prodajalec. "Veste, pričakujem šesterčke."
"Potem pa vam priporočam, da daste kar tla tapecirati."
HVALA BOGU
Nerodnež Edi na obisku pri prijatelju razbije vazo neprecenljive vrednosti. "Joj, ne, nemogoče, grozno, Edi, kaj ne veš, da je ta vaza nenadomestljiva!" je obupan prijatelj.
"Uh, hvala bogu! Sem že mislil, da bom moral kupiti novo," si oddahne Edi.
K0RAJZA
Miho je dolgo bolel zob. Nazadnje seje le opogumil in obiskal znanca, ki je bil zobozdravnik. Ta ga je že poznal in vedel za njegov strah pred zobozdravniki, zato mu je za korajžo ponudil šilce "domačega". Prvemu je sledil drugi, nato pa še tretji in četrti. Ko se je zdravniku zazdelo, da bo dovolj, je vprašal: "No, Miha, ali bo zdaj dovolj korajže?"
"O, seveda. Rad bi sedaj videl tistega, ki bi se upal dotakniti mojega zoba!"
STATISTIKA
Zgodovinar na podlagi študija statističnega gradiva napiše strokovno oceno: "Na našo moralo je iznajdba avtomobila zelo blagodejno vplivala. S pojavom avtomobila se je namreč bistveno zmanjšalo število konjskih tatov."
Cvek
Prejšnji ameriški predsednik Ronald Reagan je svojo hčerko Patti (47) izločil iz oporoke, ker ga je globoko užalila - z javno kritiko. Patti se je namreč pojavila v neki TV-oddaji (oblečena v bikinij.in se zavzela za zaščito delfinov, ki so jih lovci na tune masovno pobijali ravno v času Reaganove administraci je
To je globoko užalilo njene starše. Mama Nancy meni, da Patti "z javnim kritiziranjem njegove politike svojemu očetu
poskuša uničiti mesto v zgodovini," in pravi, da tega ne bosta dovolila. Ronnyu se je celo, pravi njegova soproga, v očeh pojavila solza, ko je videl, kaj mu hčerka pripravlja. Sankcije je potem predlagala Nancy: izločitev Patti iz oporoke. Ker se ocenjuje, da imata Reaganova okrog šest milijonov funtov, bo Patti tako izgubila okrog milijon in dvesto tisoč funtov.
Vendar, če gre verjeti nekemu prijatelju uporniške hčerke, želi ona svet le seznaniti s tem, kaj je administracija njenega očeta storila delfinom. Poleg tega se njen oče zna braniti, delfini pa tega ne morejo.
Patti je staršem povzročala skrbi že pred tem. Velik udarec je bila knjiga "Home Front", v kateri ju skozi prozorno aluzijo zasmehuje.
Anekdoti:
Veliki nemški fizik, utemeljitelj relativnostne teorije, Albert Einstein, je imel na Sorboni vrsto predavanj, na katera je - že iz puhloglavosti - prihajalo mnogo poslušalcev. Einsteinova izvajanja pa so bila tako suhoparna, da je o njih neki fizik dejal:
"Prvo predavanje je docela razumljivo. Drugega razumeta samo bog in on. Tretjega samo Še bog."
Mnogo slušateljev univerze v Heidelbergu je prišlo poslušat I insieinovo predavanje. Einstein je takole začel: "Včeraj, ko sem prispel, sem se slabo počutil. Relativno, seveda. Zdravnik, ki sem ga poklical \ hotel, mi je predpisal absolutni počitek, ker da sicer naslednji dan absolutno ne bom mogel stopiti pred občinstvo. Tako vam zdaj lahko navedem praktičen primer relativnosti, za katero trdim, da je v vseh stvareh. Ubogal sem zdravnik« samo relativno Piivoščil sem si relativni počitek in zdaj sem vseeno med vami.,."
I/ ozadja dvorane je neki glas končal stavek: "...med vami relativno zdiav
I mstein je nemoteno nadaljeval: "Popolnoma pravilno, laj v vesolju, kot vam bom zdaj doka/al, ni nič absolutnega..."
Isti glas: "...niti Einsteinova relativnost
V dvorani je nastal smeh in študentje so zagnali tak hrup, da je bilo treba predavanje preložiti na naslednji dan.
letošnji vinski sejem je obiskovalcem_poleg pričakovanega ponudil sem in tja tudi kakšno izvirno idejo. Takole domiselno in posrečeno je eden tujih razstavljalcev ogradil svoj razstavni prostor. Koliko buteljk je bilo treba zaradi lega odpreti in kdo jih je izpraznil, sicer ni znano, ideja pa je odlična. Za tiste, ki niso pri "ta žejnih" in bi svojih /amaškov nikoli ne nabrali niti za kvadratni meter take steklene stene, še ena ideja: domenite se z drugimi ljubitelji žlahtne kapljice, ki očitno tako uporaben predmet, kot so plutovinasti za-maški, mečejo v smeti, da vam jih odstopijo. Morda bi kazalo ustanoviti celo združenje "Praznimo buteljke za lepoto stanovanja" ali kaj podobnega. T.J., foto: J. Cigler
.©@Mi3^U©IEIIGLAS 18. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: JOŽE KOŠNJEK
Petek, 14. septembra 19$
Kranj gosti Reinholda Messnerja, Corine Labrun in Jeana Baptista Tribouta
Plezanje je njihov kruh
Za drevišnje predavanje Reinholda Messnerja je dvorana kina Center razprodana, vendar Tomo Česen upa, da bomo Reinholda, ki bo imel jutri popoldne na Brdu časnikarsko konferenco, zvečer pa bo med gledalci tekme v športnem plezanju, še srečali v Kranju. Pravi športni dogodek pa bo jutrišnja tekma v športnem plezanju na kranjskem letnem bazenu (ob 18. uri) z imenitno mednarodno udeležbo.
Kranj, 14. septembra - Reinholda Messnerja, Južnega Tirolca, verjetno pozna vsak, ki se količkaj zanima za alpinizem. To je človek, ki je osvojil vseh 14 osemtisočakov na svetu, k temu pa dodal še druge podvige, med drugim prečenje Antarktike. Drevi bo v kinu Center v Kranju pripovedoval prav o tem in prav škoda je, da predavanja že med tokratnim bivanjem v Kranju ne more ponoviti. Kasneje ga bo zanesljivo, vsaj tako si bo prizadeval Tomo Česen, ki je za Messnerja po podvigih v Jannuju in Lhotseju trenutno svetovni alpinist številka ena.
ZNAMENITA GOSTA - Jean Baptiste Tribout in Corine Labru-ne. Foto: T. Č.
Kdo pa sta 25-letna Corine Labrune in 29-letni Jean Baptiste Tribout, osrednje osebnosti jutrišnje plezalne prireditve na umetni steni na kranjskem letnem kopališču. Vstopnina za prireditev bo 20 dinarjev, če pa bo slabo vreme, pa bo prireditev v nedeljo ob isti uri.
Gosta iz Francije sta prišla v ponedeljek v Kranj. Tomo Česen jima je že pokazal glavna slovenska plezalna središča. To je način popularizacije, saj še marsikdo v plezalnem svetu ne ve, da se ponašamo s takimi središči, kot so Osp, Dovžanova soteska. Bohinjska Bela. Slo bo tudi za uskladitev ocen posameznih smeri. Corine in Jean Baptiste sta doma iz Pariza, v glavnem pa potujeta po Franciji in Evropi ter obiskujeta plezalna središča. Francija je v športni plezariji vodiina v svetu. Oba sta profesionalca. Pred tem je Jean študiral fiziko, Corin pa je končala medicino in se posvetila pedikerski usmeritvi. Oba pa izhajata iz gorniških družin, s plezanjem se ukvarjata od mladih nog in Jeanova stara mama je bila že leta 1925 na Mt. Blancu. Sedaj je stara 88 let. Kako popularno je športno plezanje v Franciji, pove podatek, da se s tem športom ukvarja blizu 100.000 ljudi (pri nas okrog 1500), da imajo okrog 600 umetnih sten, od katerih jih je večina po šolah, kjer je športno plezanje ena od pomembnih interesnih dejavnosti šolarjev. Vsak Šolar se lahko poskusi, seveda ob strokovnem vodstvu in varovanju. Tudi pri nas prodira spoznanje, da ta šport ni nevaren, saj je plezalec varovan in je bistveno bolj nevarno plezanje po vrvi, če zmanjka moči in se plezalec ne more več obdržati in počasi spustiti na tla. Jean je tudi predsednik mednarodne zveze športnih plezalcev in je tudi v tem oziru dobrodošel gosi Oba, Corine in Jean, sta v svetovnem vrhu. Corin je ena od treh deklet na svetu, ki je preplezala smer, ocenjeno s čisto desetko, kar je pri nas uspelo samo štirim fantom. V lanskem svetovnem pokalu je bila tretja. Jean je med desetimi najboljšimi na svetu, na pogled je že preplezal deset minus, sicer pa deset plus in enajst minus. Na tekmi v Arcu v Italiji konec preteklega tedna je bil med najboljšimi plezalci na svetu Jean drugi, Corine pa peta. Na tekmah takega ranga so nagrade za zmagovalce med 5 in 15 tisoč markami (v Kranju bo 400 mark). 15 tisoč je na primer dobil zmagovalec v Arcu, v ZRN pa so na dveh tekmah zmagovalcem že podarili avtomobil.
Jean in Corine sta v torek povedala, da se s plezanjem preživljala in da ne počneta nič drugega, vendar ta šport še ni tako donosen, da bi zagotavljal trajno preživetje Vendar trenirata in plezala Pel do šestkrat na leden po tri, štiri ure, manjšo umetno steno imata v hiši Sicer je to šport, ki terja vajo. Prsti, kite se morajo navaditi / leti, sicer popokajo. Ker gre za mlad šport, še ni trenerjev, za plezanje nasploh pa velja, da je kompleksen šport, da delajo vsi deli telesa in da prihajajo v poštev neponovljivi gibi Čez leta se bo ra/vila tudi tovrstna stroka, grajena na izkušnjah sedanjih plezalcev. V to smer utegneta poseči tudi francoska plezalca. Trd kruh služiva, sta dejala, S plezanjem, nagradami, pomočjo sponzorjev in pitanjem v strokovne revije. • J. Košnjek
Mednarodni atletski miting Kranj 90
• V •
MARJAN KROPAR
Danes popoldne se bomo na cerkljanskem pokopališču poslovili od mladega smučarskega skakalca, državnega reprezenlanla Marjana Kropa rja iz Zg. Brnika, člana SK Triglav iz Kranja. Komaj 19-letni športnik je moral zaključiti življenjsko pot zaradi prometne nesreče naše državne reprezentance na Češkem. Kot tu letni deček se je vključil v kranjski klub in pod vodstvom trenerja Jani ja Grilca zrastel v odličnega tekmovalca - repre/.entanta. Bil je večkrat mladinski in pionirski državni in republiški prvak. Največji mednarodni uspeh pa je dosegel I. 1988, ko je bil zmagovalec alpskega pokala in kot član mladinske reprezentance Jugoslavije, ki je lani osvojila srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu. Z njim je skakalni šport izgubil izredno perspektivnega skakalca iz odlične generacije skakalcev.
Skakalci in športni delavci se ga bomo vsako leto spomnili na tekmovanju za memorial Marjana Kroparja v novem smučarskem skakalnem centru na Gorenji Savi, kjer je začel tVOJO športno pot in se na teh skakalnicah kalil v reprezentan ta Kranja in naše lepe domovine ter ponesel ime Kranja v številne dežele po svetu.
Najboljši dosežki v kopju
Nagrade za najboljše dosežke mitinga po Madžarskih tablicah so prejeli metalci kopja Ščekić, Mustapič in Krdžalič, skakalec v višino Apostolovski in tekač na 1500 metrov Raičević.
Kranj, 12. septembra - Na
sredinem mednarodnem atletskem mitingu Kranj 90 je tekmovalo nad 140 atletov iz 26 klubov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Avstrije in Italije. Med njimi so bili tudi nekateri udeleženci zadnjega evropskega atletskega prvenstva v Splitu: metalca kopja Krdžalič in Mustapič, tekač na 1500 metrov Miović, skakalec v višini Apostolovski, troskokač Djurdjevič in tekačica na 1500 metrov Silva Rožič - Vivod. Nastopili so tudi atleti kranjskega Triglava.
Sašo Apostolovski
Radovan Sčekič
Miloš Krampi je bil v troskoku tretji, čeprav je še vedno poškodovan, Saša Udir je zmagala v teku na 100 metrov, na 400 metrov pa je bila druga, Andrej Udovč je bil drugi v pionirskem teku na 60 metrov, Marcela Umnik pa je bila druga v isti kategoriji med pionirkami. Andrej Babic pa je bil v metu kopja šesti. Najbolj razburljiv je bil skok v višino, kjer je bil v bistvu dvoboj med Apostolov-skim in Prijonom. Prijon je pristal na 210 centimetrih, Apostolovski pa je naskakoval 227 centimetrov, kar bi bil njegov
Nogomet
Naklo in Britof igrata doma
Kranj, 14. septembra - Objavljamo rezultate zadnjih kol tekmovanj v slovenskih in gorenjski nogometni ligi: Ljubljana : Naklo 2 : 0, Jesenice : Tabor Jadran 3 : 0. Triglav : Ilirija 1 : 0, Brda : Sava 5:1, Ljubljana : Britof 0 : 0, Jesenice : Tabor Jadran 0 : 3 in Triglav : Vozila 2 : 2. Gorenjska nogometna liga - člani A II. kolo. Polet : Bled 2 : 2, LTH : Mavčiče I : 0, Zarica : Tržič 3 : 0, Lesce : Alpina 2 : 4, Trboje : Creina 1:1. Britof Hitnje 1 : 4; B skupina: Podgorje : Grintavec 0 : 2 (prek). Podbrezje : Visoko 0 1, Hrast je : Kondor 0 : 0, Preddvor : Velcsovo 2 3, Šenčur : Kokriea 4:1; kadeti I. kolo: Creina : Tržič 3 0, Britof : Jesenice 2 : 8, Naklo : Triglav 0:13, Alples : Alpina 6 : 0, Zarica : LTH 3 : 0, Polet : Sava 8 : 0; mladinci I. kolo: Creina : Visoko neodigrano, Tržič : Lesce preloženo, Naklo : Bled 2 : 3, Zarica Alpina 11:1. Sava : Mavčiče preloženo, LTH : Trboje 9:0; pioniri. I. kolo: Lesce : Bled 3 : 2, Tržič : Jesenice 3 : 4, Triglav B : velesovo 1 : 4, Visoko : Creina 0 : 3 Naklo : Britof 3 : 2, Polet : LTH 6:1, Alpina : Alples B 7 : 4, Šenčur : Trboje 2 : 5, Sava : H rast je 3:1, Mavčiče : Zarica 0 : 4.
Pari prihodnjega kola - slovenska nogometna liga: Naklo : Partizan Hmezad Žalec; območna članska liga zahod: Bilje : Sava, Primorje Ajdovščina : Triglav, Slavija papir Vevče : Jesenice; slovenska mladinska liga Britof : Slavija papir Vevče; območna mladinska liga: Solinar Piran : Triglav, Usnjar Vrhnika : Jesenice. Vse tekme bodo v nedeljo ob 16.30 na igriščih prvoimenovanih.
Nadaljevalo se bo tekmovanje v gorenjskih ligah. Člani A bodo igrali v soboto ob 17.30. Pari so: Bitnje : Polet, Creina : Britof, Alpina Irboje, Iržič : l.esee, Mavčiče /anea. Bled LTH. Ob 17.30 v soboto bodo igrali tudi člani B Pari: Kokriea : Podgorje, Velesovo : Šenčur, Kondor : Preddvor, Visoko : H rasi je, Grintavec : Podbre/je. Kadeti igrajo v soboto ob III. uri P.m so: Jesenice : Naklo, Tržič : Britof, Šenčur : Creina, Alpina Sa va, I III : Polet, Alples : /anea Mladinci igrajo v nedeljo ob 9 10 Pari: Visoko : Bled, Lesce : Naklo, Creina Primskovo : Tr->ič, Mavčiče : I III, Alpina : Sava in Bitnje /anea. Pionirji igrajo v soboto ob 16. uri. Pari: Bled : Jesenice, l.esee : Tržič, LIH Alpina, Alples A : Polet, Zarica Sava, Creina : Naklo, Velesovo : Visoko, Triglav A : Triglav B, Hrastje . Šenčur, Bitnje Mavčiče Creina Primskovo i^ia vse tekme na stadionu Si.nik.i
Mlakarji v Kranju • K. Antolin
Ledine zaprte
Kranj, II. septembra - Planinsko društvo Kranj obvešča planince, da bo postojanka na Ledinah od 16. septembra dalje zaprta. Dom Kokrškega odreda na Kališču pa bo odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. Planinski dom na Krvavcu pa bo še naprej stalno odprt.
Balinanje
Balinarski turnir v Radovljici
Radovljica, 11. septembra Čeprav vreme ni bilo naklonjeno, je vsakoletni mednarodni balinarski turnir za pokal Gorenjske tudi letos uspel. Odigran )e bil na pokritih baliniščih v Lescah Sodelovalo je 12 moštev i/ Slovenije, Hrvaške in Italije. Zmagal je BK Brdo, zvezni ligaš, ki je premagal V finalu Radovljico s 13 : 7. Za Radovljico so igrali Rebec, Humcrca, Uran, Domovšček in Besele. Tretji so bili balinarji Železničarja iz Postojne, četrta je bila Šiška, peti pa gostje i/ Italije, BK Roncln, s katerim Rudo-vljičani že dolgu leta sodelujejo. Turnirje spremljalo veliko števi lo ljubiteljev balinanja. • J. Rolc
Miloš Krampi
najboljši letošnji izid, vendar ni uspel, tudi zaradi hladnega vremena. Kljub temu je 223 centimetrov lep dosežek.
Zmagovalci kranjskega mitinga so postali: Nedeljko Viš-njič (Mladost Zagreb) v teku na 110 metrov ovire (14,36), Loris Tavagna (Gorica) v teku na 100 metrov (11,18), Matija Šestak (/Ah Ljubljana) v teku na 400 metrov (48,18), Goran Raičević (Partizan Beograd) v teku na 1500 metrov (3;42,94), Sašo Apostolovski (IBL Olimpija) v skoku v višino (223 cm). Zoran Djurdjevič (Crvena zvezda) v
Udirjeva in trener Vučkovic
troskoku (16,12), Radovan^ kić (Crvena zvezda) v *°W (79,92), Saša Udir teku  na  100 metrov (1Z „8 Steffi Graf (Villach) v ' 400 metrov (58,30), Silva ko* Vivod (TAM Maribor) v teK" 1500 metrov (4;26,43), "JJ Radič (Mladost Zagreb) v * ku v višino (150), Luka ^ (Triglav) v teku na 60 me' (8,04), Damjan Barič (Do««*8., v teku na 300 metrov (3 M " Gordana Djurič (Olimpa j ku na 60 metrov (8,43). Košnjek, slike G. Sinik
Stefe
V Tržiču balinanje, tenis in atletika
Tržič, 14. septembra - Nekdanji tržiški smučar Janez ^- ^ vrotar vabi ljubitelje balinanja na dvodnevno tekmovanje za rrv t nov pokal. Jutri se bo tekmovanje začelo ob 16. uri. v nedeljo P 10, uri. Tekmovanje bo na Šlcfctovem balinišču na Ravnah. -r-
Na igriščih v Križah bo jutri, 15. septembra, ob 8. uri tem** ^ venstvo v absolutni konkurenci. Prijave sprejema še danes do -■■ -Jane/ Brzin na odboru za telesno kulluro (telefon 50-776). PrMa,nj,iJ) bodo sprejemali tudi pol ure pred začetkom tekmovanja. ^rl!?«u pri je 30 dinarjev. V sredo. 19. septembra, ob 15. uri pa bo na '8rlir v8t-Bračičcvi osnovni šoli V Bistrici letošnje odprto prvenstvo Trzi aji leliki. Prijave sprejema Jane/ Brzin do srede do 13. ure. spwy ^ pa jih bodo tudi pred začetkom tekmovanja Prijavnine ni. • kel
Košarka
Smelt Olimpija : AH Starš 102 :108 (46:58)
gledal
Četrta mednarodna košarkarska Smelt Olimpija : Ali Starš (/.DA), dvorana na Planmi
Kranj, 12. septembra
1000, sodnika Džordževič (Ljubljana), Kovačič (Kranj). gjjk"
Smeli Olimpija - Badin, Gorenc 19. J. Dancu 6. Bačar 1". 5. Tomovic, Trunič 6, Curčič 24, Djurišič 32. iVhca1'-
All Starš - Dukes 22, Mack 2. Mc Kinne 17, Coopcr 8, w 9. Me Kinon 6, Bruson II, Reid 21, Nevitle 11. ^ ftfc
Pred pričel kom četrte mednarodne tekme je
predsednik Ra-
glava Sandi Ravnikai izročil "zlatima fantoma" Juretu /do* V'^sk"-'1" dosavu Čurčiču za osvojeno prvo mesto na svetovnem kos." • ^„.i-prvenstvu v Argentini priložnostna darila Darilo je dobil ,ut tjj 1^ či mladinski reprezentant Robi Horvat. Zal Jureta Zdovca z» lezni ni bilo v ekipi Smelta Olimpije. odiH
Tekma se je začela v korist Olimpije. Ljubljančani so v ifl do dosele minute prvega dela i^re Nato pa so Američani 'zC jjjZ*' povedli ter vodili sko/i vso tekmo. Ameriški profesionalci s0 yih li vse kvalitete košarkaiskc igre   lako je sedaj rezultat pO š" mah 3   I /a AN Starš. • D. H.
Jutri na Kokrici
Tek po Udinborštu
dru
Kokriea, 14. septembru Sekcija /a iekreaci|o Spoitnctf'' j Kokriea prireja jutri, 15. scptcmhi.i, s stanom in u'lcmH K \no solo na Koknci II lek po l din boištu v spomin na *^Mllall ^ taljon« KokrlkOga odreda v Udin borštu. Prijave bodo sprej ^ pa J. 14. ure dalje pred osnovno šolo Startnim« bo Ml dinarjev ^ |>rv pum 1111 ne plačaio Pioe.e bodo dolge od i do M kiloinc ^Jilj" si.nt (voiaki) ho ob I V-l\ nalo pa bodo na sporedu k.iUV'" " • tHl
pionii ke do 11 lota, mlajli pionirji do 11 leta, itarejši pion' ■ Wj do 15 lat, itarejk pionirk« od 12 do 15 let, ženske od I<J ,,jV ženske od 2<< do »s let, ženske nad 35 let. moški od 16 do ^.^r moški nad 50 let. Te kategorije bodo tekle na 4 oziroma '^bO"' trov Moški od 2(1 do 29 let, od 30 do 39 let in od 40 do 49 • lekli na I 1 k ilomelrov   • J. K.
V Radovljici
Teniško prvenstvo
Kadovljiea, 14. septembra Zveza Radovljica in Teniški klub Radov Ipea pineial in 16 septembra, ob 8.30 na teniških igriščih
»41
telcsnokulturmh orf*iio,
r.rrnh, i.Uri ili V !IC»U .
odP
jutri m v n*-- ' f Radovljici odjCT
venstvo v tenisu /a posameznike. Pi i|av ni na ho I (Ml d ni." Ic's ',cni5% l>a ic ne plačaio Priiavc hodu spiejemali |u(ri do H ure »    -.(fl*£ igriščih \ Radovljici Kategorije bodo pionukc in pionirji;. . ^ m kasneie /enske to|cnc 's m |>u-| m.iški do 4 s let i" |e{  • .1. K.
Jljjk. 14. septembra 1990
OBVESTILA, OGLASI
19. STRAN
ikJMSHGLAS
GRADITE?
Inles je eden največjih proizvajalcev stavbnega pohištva v Jugoslaviji. Dolgoletna tradicija, celotna ponudba, visoka kakovost in konkurenčne cene so naše jamstvo.
Naša standardna ponudba zajema:
• INO-M okna, balkonska vrata in fiksne stene (nestekljena, zastekljena z dvojnim ali s trojnim izolacijskim steklom)
• INO-M drsna balkonska vrata (panoramska)
i GN gibljiva polkna
• IROS izolacijske omarice z roleto
• strešna okna
• zaščitne mreže proti insektom
• vezana sobna vrata (surova, furnirana in finalizirana)
• masivna sobna vrata (lužena in lakirana)
• vhodna in garažna vrata sendvič konstrukcije
• masivna vhodna in garažna vrata
Gradite z nami!
®
Industrija stavbnega pohištva
61310 Ribnica. Prodano skladišče. Kolodvorska 22 tel (061)661-212
• dvižna garažna vrata z daljinskim upravljanjem
• okvirje nadsvetlob in stranskih svetlob za vhodna vrata
• stropne, zložljive stopnice
• spojne in zaključne letve ter okenske police iz masivnega lesa Po posebnem dogovoru in naročilu izdobavljamo:
• INO-M okna, balkonska vrata in fiksne stene različnih oblik (obla, polkrožna, trikotna, ...) in raznih dimenzij (po želji)
• okrasne lesene mreže za okna, balkonska vrata in fiksne stene (prečke, šprosne) in sicer montažne ali vgrajene
Svetujemo vam, da nas obiščete in da se prepričate v našo kakovost in cene. Direktne informacije lahko dobite tudi po telefonu:
(061) 861-212.
Če ste zainteresirani za našo ponudbo, pišite nam. Poslali vam bomo prospekte!
NASVIDENJE V RIBNICI
{SjP^r za dopisno izobraŽevanje
gJJVERZUM ljubljana v sodelovanju z ublavsko univerzo TOMO BREJC kranj
Sn^an'Z'ra 'z°braževanje in dopisno konzultativni in dopi-
Seminarski metodi za kandidate, ki se vpišejo v: " program strojništva - prilagojen program za kandidate z dokončano poklicno kovinarsko šolo, poklicno avtomehansko šolo ali iv. stopnjo strojništva. izobraževanje traja dve leti.
2' procra!vi poslovno finančne dejavnosti -^er ekonomski tehnik, začetni letnik
°goji za vpis: dokončana osnovna šola. Izobraževanje traja štiri leta
3 ui i>aui vanje programa administrativne "»javnosti   smer upravni tehnik, za kandidate ' "okončano dveletno administrativno šolo z zaključnim 'pitoni ali dokončano IV. stopnjo usmerjenega izobražena smer administrator, zobraževanje traja dve leti.
Izjave /;1 Vpj8 Sprcjcrna [)c|avska univerza Tomo Brejc hraž^ ( tSU' Staru'la Z:iH:"t«» I, do 25. septembra I990. Izo-To 1.eVi.l,1'c h" organizirano v Kranju pri Delavski univerzi W0 Brejc.
m po telefonu 27-481 in 24-983.
GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER
GORENJSKA BOLNIŠNICA
TOZD BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO
IN PORODNIŠTVO - KRANJ
Kranj, Kidričeva 38 a, tel.: 22-733
objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosi a dela in naloge:
1. VIŠJA MEDICINSKA SESTRA
2. KV KUHARICA
pod it. 2:
— KV kuhariea (lahko pripravnik)
Pogoji: pod tč. 1:
— višja medicinska sestra
— opravljen strokovni izpit
Delo pod ič. 1 se združuje za določen čas, pod tč. 2 za nedoločen čas. Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo na gornji naslov v 8 dneh od dneva objave. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
Dom učencev in študentov IVO LOLA RIBAR KRANJ, Kidričeva 53
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
KV KUHARICE
za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Pogoji:
— končana triletna šola za kuharsko šolo,
— dve leti delovnih izkušenj,
— opravljen tečaj iz higienskega minimuma.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na gornji naslov. Informacije dobite po telefonu številka 22-590.
avto šola
AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ Koroška 53/1
Jcrno a AM,) Kruni obvešča vse zainteresirane, da vpisuje vt«*aje:
.    'tno-prometnih predpisov za A in B kategorijo vS;i 'ečaJ k prve pomoči,
P(i kV|<> M°'0 DRUŠTVU KRANJ. Koroška 53/d. Pra^jT ancni lečaju zagotavljamo takojšnje poučevanje v
a,1<1i.la Prič
1 voznjj /. vo/ili RS, AX, z 101, z-128.
te z območja Radovljice in okolice obveščamo, da
H. „ .nc k"čaj i/ cestno piometnih predpisov 2<>. 9. 199(1 ob iaVe , ' V Prostorih AMD Radovljica. Ljubljanska c. 19 Pri 1rc tui ;i' sPrciemamo vsak torek in četrtek od 18. do 19. K-and",,.1 P° ?aCelk" lečaja. Cena tečaja je 220,1)0 din. Praktiku' kl im;,i° *<-' opravljen tečaj, lahko planirajo ure Uh voženj vsak torek in četrtek od 18. do 19. ure na
ena
nem naslovu.
»Osi ok1"" urc i«-' 1 ,s.°° din. Kandidatom dajemo tudi mož-pl> di)„lV!C,,CKa °t!Pli>čevanja
"»Kovn,,,
kredit pod ugodnimi pogoji, avto šola amd kranj
NOVO V RADOVLJICI
štBM
4L J¥Wl
AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno in trgovsko podjetje do.o. Radovljica, Prešernova 21
TELEFON 75-256, 75-190
§ SERVIS VOZIL • AVT0KLEPARSTV0 - AVT0LIČARSTV0 • PRODAJA VOZIL CIM0S - CITROEN t TRGOVINA Z ORIGINALNIMI NADOMESTNIMI DELI RENAULT IN CITROEN PO TOVARNIŠKIH CENAH • DODATNA OPREMA
SE PRIPOROČAMO!
(m)kss^ESGLAS 20. stran
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 14. septembra^
PRAVI TRENUTEK ZA PRAVILNI IZBOR
ODPIRATE NOVO LASTNO TRGOVINO? PONUJA SE VAM IZREDNA PRILOŽNOST ZA EKSKLUZIVNO PRODAJO TEKSTILNIH PROIZVODOV:
- ZAVES - PRTOV IN GARNITUR, — TKANIN ZA VRTNO OPREMO, - ŠOTORSKIH IN MARKIZNIH PLATEN, - TURISTIČNIH ŠOTOROV,
— PREDPROSTOROV ZA PRIKOLICE,
- OSTALO OPREMO ZA KAMPIRANJE
vsa podrobna pojasnila in informacije vam bomo posredovali po telefonu 061/721-632, gospa lajevec
LAHKO PA NAS OBIŠČETE IN POGOVORILI SE BOMO.
□
industrija
platnenih
izdelkov
induplati, p. o., Jarše
induplati   61230 domžale
WT*f
Kranj - Likozarjeva 3 Tel./Fax. 064-25-280
<g|^ PVC - DESIGN d.o.o.
Cenjene kupce obveščamo, da bo od 18. septembra dalje prodaja
5Č5Ffc
začasno v prostorih trgovine Gorenjske obrtne zadruge, Likozarjeva 1, Kranj-
Prodajni program:
— obutev po najnižjih možnih cenah
— galanterija
POSEBNOSTI:
— program SEBASTIAN prvič v Kranju
— moški čevlji ROYS iz Amerike
Obiščite nasj.
JELOVICA
Prodajni pogoji:
Izjemen popust
v septembru: do 15%
Kredit do 15 let. Plačilo v treh obrokih.
Obiščite nas tudi na Celjskem obrtnem sejmu od 7. do 16. 9. 90!
Preizkušena In potrjena kakovost.
g JELOVICA
POLEPŠAJTE PROSTORE SVOJIH PRVIH JUTRANJIH SREČANJ
Obiščite našo specializirano prostocarinsko prodajalno na Gregorčičevi 8 v Kranju. Odslej se lahko navdušujete nad lepoto opreme zahodnoevropskih proizvajalcev tudi doma. Vaš nakup je lahko več kot ugoden. Garnituro sanitarne keramike (umivalnik, bide, wc školja z desko in splakovalnik) lahko nabavite že za 600 DEM, keramične ploščice pa že za 19 DEM m2.
Lesna industrija Škof|a Loka, tel 064/631-241, %lefax 064/632-261 Prodaina mesta Škof|a Loka, Murska Sobota, Cel|e.
Nova Gorica, Izola, Novo mesto
1 i
HALI OGLASI
27-960 _ Cesta JLfl 16
^PgRflTI STROJI
d?v»am termoakumuiacijsko PEČ, **W in 50-litrski BOJLER. Rekar,
5^^676__13324
Prodam rabljena PRALNA STRO-dA Zanussi in Obodin. © 633-145
__13341
^odam ekscentrično STISKALNI-^u< ^ton.Zg. Bitnje 108/a, Žabni-_13344
Pr°dam črno-bel TV Gorenje Elek-
^^1^36-821_13351
rr°darn §TE DILNIK kiperbusch. pSPf 350°.00 din. Olševek 39, ^[eddvor 13359
P^tt—---_
. oaam 2 termoakumulacijski PE-,n hladilno OMARO. © 46-509
----- 13375
Mini
Prodam barvni TV GRUNDIG na daljinsko upravljanje ©37-746
Prodam POMIVALNI STROJ Iskra.
© 68-063_13512
Prodam TRAKTORJE Tomo Vinko-vič, 32 KS in dva TRAKTORJA Tomo Vinkovič, 21 in 18 KS. Miha Bertoncelj, Kropa 105 13529
MOTOKULTIVATOR Homelite, PLUG freza in ŠKROPILNICO To-mos, malo rabljeno, prodam. Srečko Jukič, Bruhanja vas 25, Videm Dobrepolje, ©061/574-853
380-litrsko zamrzovalno SKRINJO Gorenje, MULTIPRAKTIK Iskra in ŠIVALNI STROJ v omarici, starejšega tipa, prodam. Staretova 18, Kranj, ©35-612 13542
Prodam sekalni STROJ © 41-643
"štanca". 13549
GLASBENI STOLP Hitachi P/odam. Debeljak, C. na Brdo 34, 2J. *& 21-524 13378
"Sodno prodam nov oljni GORIL
^1^5-805_ 13380
Oljni GORILEC Thvssen, SULProdam.© 46-458
nov, po 13387
2 T, ®.m obijen barvni TV Grundig Dn h upravljanjem. Cena ^jggovoru. © 38-548 13390 Sr'itrsko zamrzovalno SKRINJO „ ■ nova, še zapakirana, ugodno O^^g1622-601, zvečer 13420 pSodno prodam dobro ohranjeno Cent Emo Central 2°. za etažno hu k'"0 °9revanJe - PEČ kiper-kW°n-termoakumulacijsko PEČ, 2 riiu 120 irskih HLADILNIK. Ma-i^Homan, Kidričeva 11, Škofja pcl^*J3l_:45fJ_13431
S(f>Ditm 250 litrsko zamrzovalno ^INJO. ©25 197, od 13. do 16.
13473
PradZ^Z   ^rr-^-:-;—
zamrzovalno otroški kombiniran W 35-933, popoldan
g-,____13484
rodam SESALEC za prah, 800 W «j,,KARNl ČISTILEC "100 gradi". jjLfi^Oj^večer^_ 13490
ČpU?3?1 PREBIRALNIK za krompir^ 540 1 ^AKLADAČ Riko ' za ,MT va nQ.EjALNICO za žito in hrasto-U"VA. Luže 38, Šenčur 13491
Prodam starejši mizarski tračni BRUSILNI STROJ. Krakovo 7, Naklo_ 13555
Prodam barvni TV camacrown, ekran 51 cm, z daljinskim vodenjem, star 3 mesece, za 5.500,00 din in industrijski ŠIVALNI STROJ Nechi, za 10.000,00 din. © 70-015
KAMKORDER Panasonic in VI-DEOREKORDER Akai, poceni pro dam. ©22-810_13561
Barvni TV, nemški, skoraj nov, ekran 52 cm, z daljinskim upravljanjem, brezhiben, ugodno prodam. ©22-991 _13571
Poceni prodam ŠTEDILNIK (4 elektrika) in ozek ŠTEDILNIK na trda goriva. Marjeta Urbanč, Zl. po-
Ije 3. Kranj_13575
Ugodno prodam nerabljen kombiniran 80-litrski BOJLER Gorenje Tiki in termoakumulacijsko PEČ, 4 KW. © 25-766, popoldan 13602
Prodam barvni TV Gorenje, ekran 65 cm. Cena 700,00 din. Anton Za-Dlotnik, Mandeljčeva 7, Kranj
Ugodno prodam KOMPRESOR Trudbenik, kapacitete 500 litrov na minuto. ©67-204 13616
GRADBENI MATERIAL
Poceni prodam 25 kvad. m. smrekovega OPAŽA ter 100 kosov Sl-POREXA, dim. 10 x 22 x 60 cm (13 kvad. m.). ©69-491, vsak dan od 16. do 17 ure_13342
Prodam betonske STEBRE za kozolec. © 622-639_13363
Oddam rabljeno STREŠNO OPE-KO. Kordež Vinko, Zalog 13270
nama
Jesen je tu in z njo nakupi oblačil.
Skratka stroški.
Vendar v Nami mislimo na vas.
Da bi vam olajšali nakup nudimo: moško, žensko in otroško konfekcijo, pletenine, bluze, srajce, športna oblačila.
— 10 % ceneje pri plačilu z gotovino
— kredit nad 1.000,00 din brez pologa
Obiščite nas!
VELEBLAGOVNICA
nama
ŠKOFJA LOKA
RTV SERVIS Sr. Bitnje 65, Žabnica - POPRAVILA vseh vrst TV in radijskih sprejemnikov v najkrajšem času. Odprto: ponedeljek, torek, četrtek, petek, od 9. do 15. ure in 17. do 19. ure. _13339
Če imate POKVARJEN pralni stroj, štedilnik, bojler - Gorenje, POKLIČITE na ©41-950. SE PRIPOROČAMO!_13407
Ob morebitni nesreči 6. 9. 1990 se za hitro pomoč in prijaznost, iskreno zahvaljujem_ Gasilcem in bližnjim sosedom. Žitnik 13413 Studio "Odprti krog" sporoča, da MAHADCHARTA RAZSTAVLJA -PRODAJA unikatne TAPISERIJE v Hotelu "Creina". Posebnost: ceno določi kupec! 13468
POPRAVILA '■ PREKRIVANJE streh, BARVANJE žlebov in na-puščev. © 34-688 13469
Prodam strojno bobrovo OPEKO, 3.00 kosov, ETERNIT ŠABLONE, dim. 40 x 40 cm in zeta VIJAKE.
©21-882_13377
Prodam 30 vreč bele MIVKE. Cena 70,00 din za vrečo. Sovinec, Tene-tiše 42, Golnik 13456
Poceni prodam nekaj ARMATURNIH MREŽ in nekaj IZOTEKTA V-3. ©36-416_13480
Prodam večjo količino stenskega OPAŽA. ©47-291 13501
Prodam 900 © 58-084
kg bele
MIVKE. 13521
Prodam žagan LES za ostrešje in BANKINE. Okroglo 15, Naklo
Prodam več notranjih VRAT - lu-žen hrast, z 20 odstotnim popustom. Možnost plačila s posojilom ali čeki. ©37 332 13579
Prodam obžgan ©47-679
LES za ostrešje.
13594
INSTRUKCIJE
POUČUJEM klavirsko ha rmoniko. ©23 329, ponedeljek in četrtek, od 16. do 18. ure 13567
seda*
trti*
liiii«
ko**
na
Ltettvey
navali1
»/nc
BAUER
svetovno z**"e
firme
drsalke
LANGE
firme
za rekreacijsko drsanje
Drsalke lahko kupite v naših poslovalnicah PLETNA Bled gU UNION Jesenice P'KA Radovljica TRGOVSKI CENTER Lesce
Tečaj NEMŠČINE za začetnike in za tiste, ki že nekaj znate, odslej tudi za otroke, od 11. leta dalje -progami so prilagojeni sodobnemu načinu izražanja in učenja ter potekajo v manjših skupinah. Informacije na ©23-983, od 10. do 12. ure in od 17. do 20. ure 13589
KUPIM_
Kupim 2 sobno STANOVANJE ali staro HIŠO. Šifra: OPIS 12702
Zazidljivo PARCELO v okolici Kranja ali Radovljice, kupim. Ponudbe na ©061/349-872, zvečer 13307
Kupim manjšo DRV. ©33-117
količino
brezovih 13345
Kupim smrekovo ©41-100
HLODOVINO. 13362
Kupim rabljeno strešno OPEKO Vinkovci, model 444. Janez Bur-gar, Valburga 21, Smlednik 13429
Kupim Z 101 ali R 4, registrirano, vozno. Cena do 20.000,00 din, na kredit - po dogovoru. V račun dam ali prodam novo moško gorsko kolo, 15 prestav, z opremo. Naslov v oglasnem oddelku. 13430
Kupim PIANINO, starejši, ali potreben večjega popravila. Naslov v oglasnem oddelku. 13527
Kupim PARCELO za vikend ali za čebelnjak, v okolici Škofje Loke, do 20 km. ©620-359 13569
Kupim 100 ©36-995
kosov suhih
BUTAR. 13578
Kupim SADNI MLIN pogon. ©40-167
motorni 13590
Kupim rabljen kmečki GUMI VOZ. ©79-793 13591
Kupim mlado KOZO © 632-422
mlekarico. 13599
LOKALI
V najem vzamem DELAVNICO, ve likosti od 100 kvad. m. dalje. ©75-773_13458
POSLOVNI PROSTOR, v Kranju ali okolici, v izmeri približno 100 kvad. m. ali več, najamemo. © 33-435 _13535
V najem oddam PROSTOR, 20 kvad. m., v Stražišču, za mirno dejavnost, resnemu ponudniku. ©23-631 13615
OBVESTILA
ELEKTRO SERVIS • popravilo malih gospodinjskih aparatov in elek tričnega ročnega orodja, napeljevanje nove elektroinstalacije ali obnovim staro. Huje 19, Kranj, © 37-427_9668
VODOVODNO INSTALACIJO na hiši (novi ali stari-predelave), kot tudi razna popravila, vam naredim hitro in kvalitetno.Delamo s stroji! © 28-427 _12145
TV - VIDEO, HI-FI SERVIS, hitro in kvalitetno. Informacije na © 39 886 SE PRIPOROČAMO!
ROLETE: žaluzije, lamelne zavese, naročite na ©75 610. Cene konkurenčne! 12834 OBNAVLJAM in OPRAVLJAM re montna dela na' pečeh za centralno ogrevanje. © 82 176 13253
SAVNA KLUB za Globusom, ob-vešča, da pričenja sezono 15. 9. 1990, vsak dan, razen ponedeljka, od 18 do 22. ure. V torek samo za ženske! Nudimo savno, solarij, masažo! Sprejemamo naročila za letne karte. PRISRČNO VABLJE-Nll©21 927_13301
IZDI-LUJEMO zložljive podstrešne stopnice po meri. Informacije na ©26 150 alt 26 466 13596
MOTORJI KOLESA
Prodam novo VESPO 150 Piaggo. Informacije na ©51-175 13277
Prodam Tomos 50 BTS, letnik september 1988. Informacije na ©27-757, od 14. do 17. ure 13358
Prodam MZ ETZ 251, star 1 leto. Cena 2.500 DEM. Ogled: Gozdarska 1, Bled, © 75-753 13436
Prodam VESPO ©27-929
PX
200 E. 13514
Prodam MOTOR Jawa, 350 ccm, prevoženih 2.700 km. © 632-936 _13532
Prodam MOTOR APN 6 in ŠOTOR za 4 osebe. © 64-258 13533
Ugodno prodam BT 50, dodatno opremljen, Marlboro (dizajn). Pra-protna polica 32, Cerklje 13537 Ugodno prodam Tomos Kolibri, v garanciji. Možnost odplačila na tri obroke. © 74-737 13538
Prodam APN 6 S, star 9 mesecev. ©23-161__13592
Tomos AVTOMATI K A 3, malo vožen, prevoženih 500 km, prodam za polovično ceno Kajuhova 10, Kranj, © 23-363, po 12. uri    13604
OSTALO
Prodam zimskega PAJACA, za sta rost od 1 do 2 leti, STOLČEK za hranjenje otroka in 10 ohranjenih moških OBLEK, za srednjo velikost. Cena zelo ugodna. ©74-068, dopoldan ~ 13323
Po ugodni ceni prodam GAJBICE. Alpska 27, Lesce 13367
Prodam uvožen otroški kombiniran VOZIČEK. ©39 813, od 9. do 20. ure_13381
Polovično ceno plačate za novo POROČNO OBLEKO ter prodam staro nabožno SLIKO, dim. 1.20 x 0.90 cm. ©44-516 13418
Ugodno prodam popolnoma nov 8-delni komplet ROTRING. © 33-005, zvečer 13439
Prodam DRVA. ©46-675 13441
Prodam malo rabljeno belo otroško POSTELJICO z JOGIJEM. ©24-805__
Zelo ugodno prodam mladiče čistokrvne DOBERMANE. Ušeni-čnik, Pševo 23.
Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem in VOZIČEK. © 26-034 13455
Moderen kombiniran italijanski VOZIČEK prodam. ©25 154 13457
Hrastovi KADI za namakanje sadja, 400-litrska in 500-litrska, prodam. ©34-586 13470
Prodam GOBELIN © 64 364
"Ženski akt". 13518
Prodam ©41 578
silažno
NEMŠČINA ZA DIJAKE
— 80-umi celoletni tečaj ob
sobotah dopoldne Inf. po tel. 622-942, Kon.
Prodam KROMPIR za krmo. Grogova 6, Naklo 13360
Prodam jedilni bel KROMPIR Cve-tnik. Hafnarjeva 7, Kranj - Stražiš-če_13361
Prodam krmilni KROMPIR. Šter, Sp. Duplje 71 13404
Po 5,00 din za kg prodam jedilni KROMPIR, po 2,00 din za kg pa KROMPIR za krmo. Rozman, Polj-šica 4, Podnart, ©70-164 13440
Prodam drobni KROMPIR za kr-mo. Zg. Bitnje 17, Žabnica 13471
Prodam semenski KROMPIR Igor, Dezire ter odpadni KROMPIR za krmo prašičev, in sicer po 1,50 din za kg. Zalog 49, Cerklje 13546
Prodam krmilni KROMPIR. "Tr-novc". Duplje, © 70-763      13583
Prodam kombiniran zložljiv otroški VOZIČEK za starost otroka do 5 let, finskega proizvajalca Compis, nerjaveč, belo usnje, s kolesi, primernimi tudi za neravne površine, skupaj z gugalnikom in varnostnim avtomobilskim sedežem do starosti otroka 1 leta. Strahinj 101/a, Naklo _13523
Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem, globok in športni otroški VOZIČEK Chicco (marela). ©620-948 ; 13540
Prodam novo MIZARSKO MIZO. Koritenska 10, Bled 13545
Prodam nove okovane GAJBICE za jabolka ali krompir ter dvojno vrtno LESTEV © 45-462 13563 Večjo količino domačega ŽGA-NJA, starega do 10 let, prodam. ©70 019_13605
PRIDELKI
HRUŠKE, tudi za vlaganje in JA BOLKA, prodajamo vsak dan, od 9. do 18. ure. C. 1. maja 4, Kranj,
©34 979_13320
Prodam drobni KROM PIR T Jeglič Podbrezje 192, Duplje (Podtabor)
POSESTI
Pod Krvavcem prodam prijeten VIKEND - BRUNARICO, z dovozom in garažo. ©24-314_13348
Prodam 1 ha dobro zaraščenega bukovega GOZDA. Vse informaci je dobite pri: Rajhard, Kamna gori-ca 1/e_13423
Prodam polovico adaptirane HIŠE na Gorenjskem. ©83-860, po 19. uri 13433
če kupujete ali
prodajate nepremičnine, je pravi naslov:
GLOBAL Kranj C. JLA 4, Kranj Tel. 21-320
Prodam zazidljivo PARCELO za vikend v Poljanski dolini - Gabrška gora. © 26-248_13445
Prodam zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem
oddelku. _13449
V najem vzamem manjšo KMETIJO, s poznejšim odkupom. © 75-773_13459
PRIREDITVE
Odlično GLASBO za ohceni in praznovanja, nudita glasbenika. ©42-827, Prosenc_13553
POZNANSTVA
Če si iskren in osamlje ter si želiš topel dom, se mi oglasi. Šifra: BO-Dl POŠTEN_13479
RAZNO PRODAM
Prodam 120-litrski BOJLER za centralno kurjavo, 3 kose hladno valjane PLOČEVINE, deb. 3 mm, dim. 100 x 200 cm, ELEKTROMOTOR za pralni stroj Gorenje in termoakumulacijsko PEČ, 4 kW. Naslov v oglasnem oddelku. 13225
Industrijski ŠIVALNI STROJ Pfaff in manjši GUMI VOZ, prodam. Nova vas 8, Radovljica 13319
Ugodno prodam 40 kvad. m. UMETNEGA KAMNA, otroško KO LO Pony ter SEDEŽNO GARNITURO    Javor.     Informacije na
© 35 953_13331
Prodam večjo količino GAJBIC za jabolka in listnate VZMETI za prikolico za osebni avto. Janez Frelih, Posavec 64, Podnart 13338 Prodam DESKE, BANKINE, PUNTE in ŠTEDILNIK (2 + 2), nov. ©633-404_13372
Prodam CB postajo GLOBEPHO NE GS 480 DX ©37-746
KORUZO 13349
KROMPIR, jedilni, igor desire in drobni za krmo, prodam. Zgoša 47/a, Begunje
gostfLrja
sejem
Stara cesta 25, tel. 21-B90
vabi v svojo restavracijo na JEDI IZ DIVJAČINE, MORSKE JEDI IN OSTALE SPECIALITETE PO ŽELJI
Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, poslovna kosila, poroke...
Odprto: vsak dan od 11. -23. ure
sobota od 19. - 23. ure nedelja od 8, -13. ure
Prisrčno vabljeni!
GLAS 22. STRAN
MALI OGLASI
SEJEM RABLJENIH VOZIL na GORENJSKEM SEJMU V KRANJU
Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem in barvni TV Iskra, star 4 leta. Beznica, Poljšica 27. Zg. Gorje
Prodam globok italijanski otroški VOZIČEK in deško KOLO na 5 prestav. ©44-657 13402
RENAULT
H
> NADOMESTNI DELI
> SERVIS IN POPRAVILA i   DODATNA OPREMA -
RADIJI. SONČNE STREHE.
SPOJLERJI, PREPROGE... CELOVEC, tel.: 9043-463-544000 St. Veiter Ring 25-27
Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat Vi-šnja z omarico, fantovsko KOLO na 5 prestav, potrebno popravila, PRALNIS TROJ Gorenje BIO S 625, manjšo kuhinjsko zložljivo Ml ZO, KAVČ in LEŽIŠČE ter krzneno JAKNO - bela lisica, štev. 38. Naslov v oglasnem odde 13409 Prodam dva otroška VOZIČKA, dve PEČI na trda goriva in kombi-niran ŠTEDILNIK. © 51-544 13500 Prodam rabljeno kuhinjsko POHIŠTVO in 6 m suhih DRV. ©46-327 Prodam  kombiniran BOJLER PEČ m dirkalno KOLO Legnano,
štev. 57. ©69-162_13520
Prodam 380-litrsko zamrzovalno SKRINJO LTH, skoraj nova, POMIVALNO MIZO z dvema koritoma, SUŠILNIK za lase in marmorne
POLICE ©632-936_13531
Prodam dobro ohranjeno trajnoža rečo PEČ Magma, raztegljivo kuhinjsko MIZO, pomivalno KORITO, otroško POSTELJICO z jogijem ter okroglo STAJICO © 620 920
V najem oddam PROSTOR - DELAVNICO, primerno za skladišče, 100 kvad. m. ter prodam suha hrastova DRVA. Žeje 4, Komenda
STAN.OPREMA
Prodam rabljen KAVČ. ©39-613
_13397
Prodam OMARO za predsobo -hrast. ©37-029, Šalamon 13412
Prodam rabljeno © 48 020
SPALNICO. 13477
Ugodno prodam POHIŠTVO za dnevno sobo z raztegljivim KAVČEM in FOTELJEM ter PRALNI STROJ   Gorenje.   ©24-019 ali
22-991_13525
Prodam rjavo SEDEŽNO GARNI-TURO - kavč in dva fotelja. Informacije na © 27-459 13526 Prodam OMARO za spalnico. Cena ugodna. Brajić, Zl. polje 2/a,
Kranj_13554
SEDEŽNO GARNITURO prodam za 3.000,00 din. Ogled dopoldan, do 14. ure. Na Kalu 2, Naklo 13570 Polovico ceneje prodam OMARO za predsobo - visoka, z ogledalom, v kombinaciji beige in zelene barve, primerna za čevlje in drugo garderobo. Informacije na ©75-130, od 18. do 21. ure (Lesce)_13588
STANOVANJA
Prodam enoinpol sobno STANOVANJE, 50 kvad. m., na Planini III. v Kranju, cena 1.800 DEM za kvad. m , ali zamenjam za večjega, z doplačilom. © 39-195_13224
Poštena Slovenka, nekadilka, išče SOBO v Kranju.  Šifra: REDNA
PLAČNICA_13295
Prodam STANOVANJE, 110 kvad. m , v centru mesta. © 26 212
1- sobno družbeno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem, pri Vo dovodnem stolpu, zamenjam za
2- sobno ali večje Informacije na ©25 991 13329
Prodam 126 P, letnik 1978, vozen, neregistriran. © 75-565, po 18. uri JUGO 45 EX, letnik 1987, ugodno prodam. Gornik, Kebetova 1, Kranj Ugodno prodam VW, letnik 1972.
©620-483_13325
Oddam VRSTNI RED za osebni av-to Hundav 1.3 GL. Dobava v okto-
bru. Informacije na © 35-953_
Prodam PRIKOLICO za osebni avto, nosilnosti 500 kg. Gašperšič, Ovsiše 44, Podnart, © 70-627 Prodam VISO 11 RE, letnik 1986.
©26-602_13334
Prodam GOLF diesel, star 1 leto.
©68-012_13336
Prodam Z 101, letnik 1980 in VI-DEOREKORDER Samsung.
©39-873_13337
GOLF JXD diesel, letnik 1987, pre-voženih 58.000 km, zelo ugodno
prodam. ©50-049_13340
Prodam AUDI 100 5 E, letnik 1978. Zg. Bitnje 108/a, Žabmca 13343 Prodam Z 101, letnik 1980. Kobal, Kidričeva 31, Kranj 13346 LADO Samaro, letnik 1988, prevoženih 12.000 km. 5 prestav, troja vrata, zaščitena, z vlečno kljuko in radiem, registrirana do marca 1991, naprodaj za 11.000 DEM. © 28-645
Petek, 14. septembra 1990
NEMŠČINA ZA ZAČETNIKE
— 30-urni tečaj za odrasle
ob petkih in sobotah Inf. po tel. 622-942, Kon.
Sintschnig
SUDBAHNGURTEL 8 (BLIŽINA ŽEL POSTAJE)
Tel. 9943-463-32144 CELOVEC
• NADOMESTNI DELI
• DODATNA OPREMA
• SERVIS
UGODNE IZVOZNE CENE AVTOMOBILOV
FIESTA - ESC0RT 0RI0N - SIERRA
GOVORIMO SLOVENSKO
Izredno ugodno prodam Z 750, letnik 1977, obnovljena karoserija, registrirana do marca 1991. Pazlar, Stočje 125/a, Kropa 13392 Prodam Z 101 GTL 55. © 621 -464
_13393
Prodam FIAT 750, letnik 1979, pred registracijo. Cena 700 DEM. ©64-183. popoldan 13395 Prodam Z 101, stara 10 mesecev in MOTO Javva, 350 ccm. ©44-536,
popoldan _13396
Prodam JUGO 55, letnik 1985. Tr-stenjak, Šempetrska 29, Kranj
_' 13398
Prodam CITROEN GS 1.3, letnik 1980, registriran do aprila 1991, 320-litrsko zamrzovalno SKRINJO Gorenje    in    kuhinjsko MIZO.
©41-515_13399
Prodam Z 850, letnik 1976, dodatno opremljena, registrirana do februarja 1991. Cena 7.000,00 din. ©48-060, dopoldan 13400
Prodam TOVORNI AVTO Zastava, nosilnost 4 tone, obnovljen, star 10
let. ©39-817_13442
Prodam GOLF diesel, letnik 1986, prevoženih 55.000 km, registriran do maja 1991. Ogled popoldan. Fortuna, Ovsiše 9, Podnart 13443 Ugodno prodam OPEL KADETT B, celega ali po delih. Mlekarska 16, Kranj - Čirče 13444 R 4 GTL, letnik 1983, dobro ohra-njen, ugodno prodam. © 34-775 Prodam OPEL KADETT B, obno-vljen. Rupar, Groharjevo nas. 2,
Škofja Loka_13450
Prodam PIANO. © 28-480 13453 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1988, registriran do septembra 1991. Informacije na © 28-236, popoldan 13460 Prodam Z 128, letnik december 1986. ©21-195 13461 Prodam JUGO 55, letnik 1985. Pre-
bačevo 2, Kranj_13462
Prodam OPEL ASCONO, stara 2 leti in pol. Informacije na ©34-928, .zgodaj zjutraj ali pozno
zvečer _13463
Z 101 GTL 55, letnik 1986, garažira-na, prodam. © 37-368 13464
NOVO - NOVO - NOVO
Prodam Z 101, letnik ©37-476, po 15. uri
1978. 13406
Prodam GOLF diesel, S paket, letnik 1984 Skoko, Partizanska c. 44,
Škofja Loka_13410
ŠKODO, letnik 1982, registrirana do septembra 1991, dobro ohra-njena, prodam. ©34-892 13411 Prodam OPEL KADETT 1.6 diesel, letnik 1984. ©70-267_13414
Prodam LADO Samaro, letnik av
gust 1988 ©39-798_13415
Prodam LADO 1300 S, letnik 1983. Informacije na © 68-753 13417 Prodam JUGO 45 AX, star dve leti in pol. Cena zelo ugodna. Milan Potrč, Finžgarjeva 4, Lesce 13419
ORTNER
BELJKAK / VILLACH
® TOYOTA
SUBARU
ZEHENTH0FSTR. 26
TU 9943-4242-41310
PICC0STRASSE 42
TEt 9943-4242 28494
BEUAK - JUG PRED KGM (C00P)
Tel.: 9943 4242-31500
KLEINBERGER
«i.?Dmi,?.MESTNI ĐEU # DODATNA OPREMA VELIKA IZBIRA NOVIH IN RABUENIH VOZIL TAKOJŠNJA DOBAVA!
UGODNE EKSPORTNE CENE PRI 121. 323, 626
Prodam brejo KRAVO, PAJKA na
dve vreteni in OSOVINO za cirku
lar. Maleš, Poženik 16, Cerklje
Prodam  nov  ŠTEDILNIK kiper
busch, šir 50 cm, za 6 000,00 din in
KOPALNIŠKO GARNITURO, temno modre barve, za 2 000,00 din.
©68 740 13551
Ugodno prodam dve novi GUMI
za Z 101, barvni TV in AVTORADIO
z zvočniki. ©37-329_13558
Prodam AVTOMATIK. star 6 mesecev, lahko na obroke ter črno
bel TV, star 4 leta ©28-533, po
poldlari_13566
Prodam polnilec za akumatorske viličarje in reduktor z motorjem 3 kw. © 40 603_13316
Prodam BRAKO PRIKOLICO, to vorno PRIKOLICO in starejši MO PED. © 50-570 13600
Prodam MOPED APN 6 S. letnik VOZILA
1988, dobro ohranien in iaponski _
VIDEOREKORDER, star 6 mese cev Ogled v soboto in nedeljo Boštjan Korošec, Gorjuše 71, Boh Bistrica 13576
Prodam ŠANK z vitrino, dolž 2.45
Mirno dekle sprejem na ŠTANO VANJE, s souporabo kuhinje in ko
palnice. ©38 088_13335
1-sobno STANOVANJE v Kranju zamenjam za večje (do 50 kvad. m.), v Kranju ali okolici. ©35-276, od ponedeljka do petka, popoldan Zamenjam 2-sobno STANOVANJE za 2-sobno s kabinetom, po možnosti na Planini. ©22 359, po
19. uri_13517
Zamenjam 1-sobno družbeno STANOVANJE, za večjega, v Kra nju. ©37-454 13552
Prodam nov JUGO Florida, prevoženih 2.000 km. Naslov v oglasnem
oddelku__13352
Prodam Z 101, letnik 1982 in JUGO 45, letnik 1987. Cena ugodna. Kurirska pot 11, Kranj - Primskovo Prodam TOVORNI AVTO Man 850 kiper, starejši, neregistriran Cena po dogovoru Milan Homec, Dolenja Dobrava 29, Gorenja vas nad Škofjo Loko, ©68 746 13356 VW 1200 J, letnik 1976, registriran do 25. 7. 1991, prodam. ©633-113
Prodam nov JUGO 55. © 26-252 ~ Prodam dobro ohranjen VW 1200, letnik 1974, registriran do julija 1981 Janez Rozman, Ravnica 7, Kamna gorica, © 74 803 13368
aaaa
^LANCIA
VVAIDMANNSDOR-FERSTR. 135 Tel. 9943-463-261170 NAJVEČJI ZASTOPNIK NA KOROŠKEM VELIKA IZBIRA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL CENE BREZ PRIMERJAVE: FIAT UNO export od 86.000,-LANCIA DEDRA export od 180.000,-NUDIM0 VAM TUDI NADOM. DELE, DODATNO OPREMO IN SERVIS.
Prodam Z 101, letnik 1976. Cena 1.000 DEM. Prodam tudi vlečno PRIKOLICO za vleko osebnih avtomobilov. © 620-026 13466 Poceni prodam obnovljeno Z 101 letnik 1980. ©25-747 13467
Prodam 126 ©34-097
letnik
1982. 13472
VARSTVO
VARSTVO za 1 letnega otroka, iščem v Šenčurju ali na Primsko vem. ©41 909 13416
Prodam JUGO 55, letnik 1985. Hu dobivnik, C. na Rupo 20, Kranj
Kokriea_13475
Prodam OPEL ASCONO 1.6 S, le-tnik 1983. Jože Bokal, Zminec 60, Škofja Loka 13476 Poceni prodam Z 101 GTL 55, le tnik 1984, registrirana do aprila 1991. Struževo 26, Kranj 13478 Z 101 GTL, letnik december 1984. ugodno prodam. © 34 797 13482 Prodam Z 101 Skala 55, letnik maj 1989 Cena 10 300 DEM v dinarski protivrednosti ©41-675 13483 JUGO 45, letnik 1987, prodam
©35-207_13485
Prodam 126 P, letnik 1980, dobro ohranjen    Cena   zelo ugodnu
©21-606_13486
Prodam JUGO 45, letnik 1988, prevoženih 15.000 km Ogled v petek, po 12. uri. Kolar, Gorenjskega odr 8, IV. nadstr, Kranj 13489
17. septembra ob 10. uri odpiramo novo prodajalno CEKINČEK na Golniški c. 25, Mlaka pri Kranju.
Nudimo vam živila in pijače po konkurenčnih cenah.
Odprto bo vsak dan od 7.30 -19.30 ure
sobota od 7.30 do 17. ure in nedelja od 8.-11. ure Tel. 23-369
Vabljeni!
SALON ZDRAVJA IN LEP0TE
bodyform
Kamnik, Salon Vrhpolje4l. tel. doma 061/831-291
Funkcionalna električna stimulacija proti apetitu, nervozi, utrujenosti, za prebavo in pri raznih boleznih, najnovejši medicinski kozmetični aparat Mvdren za pasivni bodvbuilding, proti celulitu, edemom, slabi prekrvavitvi in za limfno drenažo in masažo, Slendoxtonovi aparati za odstranjevanje maščobniri blazinic, krepitev mišic ter proti gubam, protibolečinski aparat, instrukcije vaj in diete ter solarij.
Salon deluje pod vodstvom dipl. f izioterapevtke s strokovnimi nasveti zdravnika specialista^
Prodam 126 P. Sušnik, Zg. Be^1
Prodam GOLF diesel, letnik 1#J
©64-130_______
JUGO 45 A, letnik 1986, regi^J, do julija 1991, prodam. Ul- J8"cKfj Puharia 3, stan. 21, Kranj
^ICH6^
SdiuUUaus
PidUec
SSSt^Tv'^tpVEC, DOMGASSE 9 (CENTER)
m. AVTOMAT za kavo Gaggia 14 litrsko FRITEZO, registrsko BLAGAJNO Unis, GLASBENI STOLP Hitachi, rabljeno ©23 284
nama
NAMA LJUBLJANA Tomšičeva I
Veleblagovnica NAMA Škofja Loka
odda v najem
najustreznejšemu ponudniku bivši poslovni prostor TA Kompas v I. nadstropju veleblagovnice. Ponudbe sprejemamo do 10. oktobra 1990. Informa cije osebno ali po telefonu 064/622-269
Ugodno prodam FIAT 126, registri ran   do   6/91    Informacije po
15 uri.^51 721_12951
Nujno prodam GOLF JXD, letnik '87,   registriran   do   7/91 Cena
16 500 DEM ©70 230 12953
Kupim MERCEDES 911 ali 11-13, kiper, lahko starejši letnik Krnica 84/a, Zg Gorje. (Zatrnik) 13031 Prodam ZASTAVO~750, letnik 76, neregistrirana, pripravljena za tehnični pregled Cena 1000 DM Go riče 7, Golnik 13130 Prodam R 4, letnik 79, Gorice 7, Golnik 13152
letnik 13165
Prodam lita PLATIŠČA in 4 SEM PERITGUME© 37 746
IZNUDIMO VAM IZREDNO IZBIRO SČEVUEV. KOT STARI ZNANCI i:: DOBRIH MODELOV - ČEVLJEV ii POSKRBIMO ZA VSAK OKUS IN :::: ŽELJO PO ŽE ZNANIH UGODNIH CENAH. POSTREŽBA IN SVETOVANJE!**
Prodam GOLF JX diesel 1986 ©82 825
Prodam Z 750, ohranjena. Andrej Pančur, Ul  Franceta Barleta 15,
Cerklje_13248
Prodam FIAT 126 P, letnik 1977" dobro ohranjen Cena 1 200 DEM
©70 756, popoldan_13272
Prodam R 5, letnik december 1987
©27 414_13283
Poceni prodam obnovljeno DIA NO, letnik 1978, registrirana do marca 1991 INČ, Kebetova 3. Krani
Prodam LADO 1300, letnik 1988, prevoženih 14000 km Ogled po poldan   Pogačnik, Mladinska 10,
Jesenice, ©83 955_13371
Prodam OPEL ASCONO 16 S, letnik 1984 © 83 948_13373
Prodam R 4. letnik 1979 © 21 351.
od 16. do 19 ure_13374
Ugodno prodam Z 101, letnik 1986 Ogled popoldan Karlaš, St Žagar
ja 37, Radovljica_13379
Ugodno prodam Z 750 Trstenik
5/a, Golnik, ©46-347_13382
Prodam R 4, letnik 1988. Informa
cije na ©45 157_13383
ŠKODO 120 L. letnik 1982. registri rana do aprila 1991, prvi lastnik, garancija 10 000 km za motor, pro
dam za 26.000,00 din ©68 310_
FORD SIERA 2.3 diezel, letnik de cember 1987, nov model, poceni
prodam Golnik 94_13386
Prodam Z 101, letnik 1977. neregistrirana, generalno obnovljena Plačilo možno na obroke Janko vič. Mlekarska 14, Kranj 13388 Prodam JUDO Koral, letnik 1989 ©83 192 13389
R 5 GTS, letnik september 1988 prevož3emh 34 000 km, bele bar-ve, prodam. ©621-122 13424 GOLF diesel, letnik 1990, s 4 vrati prodam ©631-072 13425
Prodam JUGO 45, letnik 1985 Lan-gusova 28, Radovljica 13426
Prodam nov AVTOMATIK, po znižani ceni. Naslov v oglasnem od
de'ku. _ 13494
Prodam GILERO RX 200 Arizona letnik 1987 ©622-410 13495
Ugodno prodam osebni HUNTER, letnik 1975,
registriran do julija 1991
letnik
Prodam Z ©33 567
750,
Prodam 125 P 73
Prodam Z © 49 552
101, letnik
letnik 1978
Golnik 13428
1977. 13497
Prodam GOLF JXD,
Prodam GOLF diesel, letnik 1989" 9 631 031 _ ,3432
yW KOMBI, letnik 1978, prodaj Vinko Poklukar, Alpska 11, Bled
Prodam KOMBI VW transporter, letnik 1985 Informacije v petek dopoldan no © 77 583, int 11, od 6 do 14 ure ali 78-235, v petek po poldan in soboto ve« dan     13505
i ŠKODO 120 L, letnik 1987
Cena 14500 DEM. lavska 19, Kranj
Cijan
lovic.
Proda r
Cena zelo ugodna ©38 137
13508
126 P, letnik 1982, ohranjen, regi striran do junija 1991, prevoženih 50 000 km, prodam za 2 000 DEM ©75 234 13509
DIANO, letnik maj 1961, obnovlje
Mii       1/11,111,1 pmd.im © /> / 842
FORD TAUNUS 17 M, letnik 1967, registriran do maja 1991, karam-bohran, poceni prodam ©80 489
Prodam Z 101. letnik 1988. Mila Atanasov, Gubčeva 6, Kranj 13524
letnik 1986. 13534
_____TaflT^
Prodam JUGO 45. letmk 1»0^9 gistriran do septembra tWJ • e ?0(i di M Gaailaka «1 :'':n \0
Prodam JUGO 45 AX. '^'V^ z avtoradiem  Cena 6 t>uu l3j^
Koroška 39, Kranj __.—
2 -- 1 ■
vsa
žič
750, letnik 1984. prodaj 42, Trak dan Lindav, Podlju»el' ,36^
Prodam GOLF dmsel © 57 936
Prodam 126 P, letnik 1979
13536
Cankarjeva 4, Kranj, tel>78'
INTERSHOP GALERIJA
Odprto neprekinjen« od 9. do 19. ure, soD01" od 9. do 13. ure.
Petek, 14. septembra 1990
MALI OGLASI
23. stran 1 (mmmm^GaLAS
TRGOVINA PRI GOZDU Zg. Bitnje 83
Cenjene kupce obveščam, da vam za nakupljeno blago priznam 5 % popusta pri nakupu od 200,00 din dalje od 15. do 30.9.1990.
Se priporoča TRGOVINA PRI GOZDU Janez Jesenko
125 p_ v voznem stanju in več rezervnih DELOV, poceni prodam. t!i2.Ziri,© 69-687 13572 Prod;
."dam 126 P, letnik 1982 ,.™ DEM. Stanislav Kavar, Pod
Cena
-cM. Stanislav Kavar, gjbelj 92, Tržič, ©51-268 13573 Prodam Z 850, letnik 1981. Vanjo j^fnbar pfistavška 59, Tržič 13577
£rodam JUGO 45, letnik 1984, doji''0 ohranjen, na novo registriran. "Qled v petek in soboto. Informa-gllgjia©84-103, Jesenice 13580 u9odno prodam Z 101, stara 10 Mesecev. Ogled po 14. uri. Dam-'ari Svoljšak, Golniška c. 89, Kranj
-.Mlaka__ 13582
^ARTBURG, caravan, 1980, registriran do septembra 1991, obno-v|ien, prodam. © (064) 631-162
Prodam FORD FIESTA 1982, regi-!!nrfndo avgusta 1991. ©48-677
M«rcalor
mercator-kmetij-stvo kranj prodaja v skladišču Šenčur za ozimnico
jedilni krompir
vsak dan, razen sobote in nedelje, od 7. -14. ure.
SE PRIPOROČAMO!
/odam TOVORNI AVTO Merce-d°s 11 -13, letnik 1976, registriran lunija 1991 Informacije na 3l°lj41, int. 12, dopoldan 13585 /,odarn JUGO 55 Koral, nov, 10 ^°1kov ceneje ©22-446 13586 ^odam LADO 1600, letnik 1981. JLj°j64_ 13593
daP^L KADETT, letnik 1985, pro--^jCena po dogovoru. © 33 645 ?750
V-,50' ,etnik 1978, ugodno prodam. ^Jigyec, Tržič, ©50-708 13597 .r°dam OPEL REKORD 2100 die
r.01- 'etnik 1972 in TRAKTOR Ursus J55
Qra3.55. letnik 1979. Karel Pivec, -^»jska 48, Bled 1 ™*
13598
l9toam z 101 Mediteran, letnik ^^*27_8JP3__ 13606
tniLd,a.m FIAT UNO 45 F Fivve, le-^11986^© 27-455_13607
avo50, letnik 1984- registrana do bo -J1? 1991' Prodam Marija Sa
Z/IPOSLITVE
Sprejmem DELO na dom - tipkanje, pakiranje, sestavljanje ipd. Ši-
fra: USPEŠNO_12898
Prijetno, mlado dekle išče REDNO ZAPOSLITEV. Šifra: NATAKARICA _12899
če imate dovolj prostega časa ali ste brez zaposlitve, poskusite kot ZASTOPNIK DZS. Tedenska izplačila provizije! Lastni prevoz zaže-
len.© 75-954_13308
KV ZIDARJA in KV TESARJA, ta-koj zaposlim. ©39-580 13322 Za delo v Delikatesi ROOSS potrebujem TRGOVKO z nekaj prakse. Ponudbe sprejema Delikatesa Ro-oss, Tomšičeva 2, Kranj, vsak delavnik, od 7. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah, od 7. do 13. ure 13326
Iščemo kvalitetno ŠIVILJO za ši-vanje konfekcije. Cenjene ponudbe na © 77-818, vsak dan od 8. do
18. ure_13328
K sodelovanju vabimo interesente za ČIŠČENJE poslovnih prostorov. Pisne ponudbe sprejemamo na naslovu: Hribar, Rudija Papeža 32,
64000 Kranj_13355
DUO ali TRIO za igranje v manjšem lokalu najamem ob petkih in sobotah. Šifra: ZABAVNA GLASBA_13364
Takoj zaposlim ŠIVILJO s prakso v tekstilni konfekciji. Informacije na
©45-316_13370
Iščem več SODELAVCEV za prodajo na terenu. Pogoj: lasten prevoz. Šifra: BOUŠI ZASLUŽEK
Dekle sprejme kakršnokoli DELO, v dopoldanskem ali nočnem času. Šifra: VARSTVO OTROK 13403 KV ŠIVIUA i šče popoldansko delo na domu. © 51-938_13422
Sprejmem VODENJE KNJIGO-VODSTVA za obrtnike - podjetnike. Šifra: D.O.O. 13435 KV ŠIVILJA nujno išče delo na domu. Šifra: ŠIVILJSTVO 13492
V Kranju nudimo honorarno DELO - ČIŠČENJE poslovnih prostorov, v   popoldanskem   času. Šifra:
UGODNO_13493
Stalno POMOČ ostareli materi, iš-čemo. Šifra: 5.000,00 DIN IN HRANA 13498 Iščem DELAVCA za pomoč pri zidarskih delih. Informacije dopoldan Iztok Vidmar, Kranjska 42, Šenčur 13499
D.O.O. iz Kranja zaposli mlajšega upokojenega STROKOVNJAKA za svetovanje in vodenje računovodstva. ©39384 13503 Ansambel vabi k sodelovanju PEVKO. ©77-143_13506
Dobro plačam žensko za POMOČ ostarelima staršema na kmetiji. Pripravljen sem žensko zaposliti v ta namen ©631 928__13507
Zaposlimo KV KUHARICO - KU-HARJA.  Gostilna  "Pri Viktorju",
Kranj, © 23-484_13519
Na dom vzamem kakršnokoli DE LO - pakiranje, sestavljanje, šiva nje itd. Imam izpit B kategoije. Šifra: BLED, ALPSKA 9 13581
VIKENDI NEMŠČINE
— 6 vikendov = intenzivni tečaj
— 2 vikenda = osvežitveni tečaj
Inf. po tel. 622-942, Kon.
Prodam KRAVO, dobra mlekarica, v 7. mesecu brejosti, peta telitev. Lahko zamenjam za bika. Baš, Belca 18, Mojstrana 13451 Prodam KRAVO. Luže 19, Senčui~
Prodam TELIČKO simentalko, sta-ra 7 dni. ©68-255_13454
Prodam PUJSKE, težke od 15 do 50 kg. Rant, Podbrezje 59, Duplje Po izbiri prodam visoko "breje čr-no-bele TELICE, zelo dobre mlečnosti, A kontrola. Basaj, Suha 40, Kranj_13474
Prodam JARKICE, v petem mesecu starosti. Urh, Reber 3, Zasip -Bled_13481
Prodam mlade PAPIGE - NIMFE. Cena 300,00 din. Gregor Belec, Zg. Bitnje 120, Žabnica 13487 Prodam 7 tednov staro TELIČKO frizijko, za nadaljno rejo. Celar, Kotna pot 7, Voglje - Šenčur 13488
ROTVVEILER mladiče delavnih staršev, prodam. Slavko Sitar, Ve-lesovska 30, © 41 -493 13496
Prodam KOZI za pleme, stari 4 mesece. Sr. Bitnje 57, Žabnica
oolje 3/a, Kranj
13608
joutarstvo n0grašek Milje 13
*4208 šenčur
061/50-720
^er>jene slranke obveščamo, °a P°novno sprejemamo počila za rolete, žaluzije in ,anfielne zavese
Itajfe LADO Niva 1600, letnik l^^791770 13609
c*n?Km 1 101 GTL 55< letnik de-fe^U9g3.tt42 562 13611
vo*J!£ D'ANO. letnik 1981, pre-25 5 ion2 000 km. registrirana do *ar f»A 1 Cena 1 800 DEM Bre Kranj 1-3612
'etnikTn^00 1200 S. P™' lastnik, Va"<w °9|od Po 1& uri Ste fer^5ivne 2. Tržič 13617
Z
^dam
Naklo
tei-:Q{(SC krtove 31 J!64) 48-625 MAJ nudi
Lončnice
s*BČEi!S še KAJ
-----priporočamo!
ŽIVALI
*4JQQ £ * '3U, letnik 1985 (Jena %, J"- Slavko Janbroško, Ci-Er^-^L*!^-Orehek 13618 «^TROEN GS, letnik 1980, IDf* A I?? 2200 d'esel m MO a 126 P. Krmčar, Britof 373, 13620
OVNA, jezersko - solčavske pasme, prodam. Žun, Fužine 5, Gore-
nja vas, ©69-819_13513
Prodam 9 mesecev brejo TELICO simentalko. Krakovska 11, Voglje -
Šenčur_ 13515
Prodam 7 dni staro TELIČKO si-mentalko za nadaljno rejo, A kontrola. ©66-859_13528
Prodam KRAVO, ki bo drugič teli-
la.© 64-081_13541
Ugodno prodam polovico BIKA, ali manj. Zg. Brnik 102, Cerklje
Prodam težke, visoko breje KRAVE, po izbiri, zelo - zelo dobre mle-karice. Rudi Pogačnik, Sr. Dobrava
14, Kropa_ 13562
Prodam nemškega OVČARJA, z rodovnikom, star 5 mesecev. Jože Čemažar, Benedikova 28, Kranj -
Stražišče_13584
KOBILO, breja, stara 7 leta, vajena vseh kmečkih del, prodam. Ciril Kalan, Voklo 14/b, Šenčur, © 49-326_13587
Prodam 8 tednov stare bele perzijske MUCE. ©33-534, popoldan
Rjave JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČE, prodam. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9,
Škofja Loka_13603
Prodam nemške OVČARJE z ro-dovnikom, stari 6 tednov. Jože Frelih, Demšarjeva 16, Škofja Lo-
ka, ©631-092_13613
Prodam TELIČKA bučka, star 2 meseca. Ivan Kožuh, Gosteče 11, Škofja Loka, © 632-022       13619
Razprodajam 10 mesecev stare KOKOŠI nesnice in KOKOŠI za za kol. Cegelnica 1, Naklo, ©48-648 Prodam KRAV/O, tik pred drugo te-litvijo ali zamenjam za bika. Jesenko, Ziganja vas 32, Duplje 13284 Prodam KOZO mlekarico Kokalj, Vincarje 13, škofja Loka 13321 Prodam KRAVE po izbiri. Osred kar, Nasovče 6, Komenda 13350 Prodam 12 let starega delovnega KONJA. Jože Šolar, Poljšica 26,
Podnart, © 70 221_13354
Prodam več črno belih brejih TE-LIC in KRAV. Jezerska c 92/a, Kranj_13365
Prodam PUJSKE, težke od 25 do 70 kg Globočnik, Letališka 7, Vo glje - Šenčur 13369 Prodam 8 tednov staro TELICO za nadaljno rejo  Franc Fabijan, Zg.
Besnica 50_13391
Prodam TELICO, v 9. mesecu brejosti Černivec 17, Brezje 13401 Prodam jalovo KRAVO, stara 9 let, ima še 6 litrov mleka dnevno ©69-034_13405
Prodam več brejih KRAV ali visoko brejih TELIC, vse A kontrola in več TELET, različnih starosti Benedik, Tominčeva 41, Kranj Stražišče
Prodam več PRAŠIČEV, težki od 30 do 80 kg Franc Kapus, Zagori
ška 16, Bled_13427
Prodam   KRAVO   pred telitvijo. Beznik, Gorjuie 3, Boh Bistrica Težko mlado KRAVO simentalko, • teletom, prodam ali zamenjam za bika za z8kol   Krivic Resman,
Zgosa 22, Begunje_13437
Prodam več PUJSKOV, težki od 30 do 50 kg. Hlebce 16. Lesce 13447 Prodam 1 teden starega TELETA. Na vasi 25. Voglje  Šenčur 13448
Sporočam žalostno vest, da je v Argentini umrl brat
ALOJZIJ HUDOBIVNIK
roj. na Kokrici ŽALUJOČI: brat Janez
V SPOMIN
Septembra mineva 4 leta, odkar seje ponesrečil naš dragi
FERDINAND BORŠTNAR ml.
Strti smo bili vsi. Bolečina je še vedno tu. Hvala vsem, ki se ga spominjate!
VSI NJEGOVI
Umrl je naš dragi mož, oče, stari oče
JOŽE VETERNIK
roj. 1916
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 15. septembra 1990,ob 16. uri na pokopališču na Kokrici.
VSI NJEGOVI
	
»7	
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA BEGUŠA
i/ Žej
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Se posebna hvala g. župniku za lep pogrebni obred, sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, dr. Rusu za dolgoletno zdravljenje, vsem gasilcem ter sosedu Jožu za lep in ganljiv govor. Vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, hvala! Prav vsem, še enkrat prisrčna hvala!
VSI NJEGOVI
Žeje, Nova Gorica, Trboje, Britof, 4. septembra 1990
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
JOŽETA SEPINA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem Planike Kranj, podjetju Gradnje Kranj in g. župniku za pogrebni obred.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 92. letu starosti je umrla sestra in teta
FRANJA OLIFČIČ
iz Bohinjske Bele
Iskreno se zahvaljujemo sosedom za pomoč, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, gasilcem, njihovemu govorniku, praporščakom in župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala gre osebju Doma dr. Janka Benedika iz Radovljice za večletno oskrbo in nego ter dr. Zaletelu in ostalemu zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice Jesenice za nego in pomoč v zadnjih tednih življenja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti!
VSI NJENI
Bohinjska Bela, 4. septembra 1990
Na poti k še večjim dosežkom je končal življenjsko pot komaj 19-letni smučarski skakalec - državni reprezentant
MARJAN KROPAR
Zadnje slovo od našega mladega športnika bo v petek, 14. septembra 1990, ob 17. uri na pokopališču v Cerkljah na Gorenjskem.
SMUČARSKI KLUB »TRIGLAV« KRANJ
Kranj, Zg. Brnik, 12. septembra 1990
V SPOMIN
5 svojim vedrim nasmehom vsakogar osrečiti si znal, pred usodo neizprosno nemočen si ostal.
LOVRU HRIBARJU
12. septembra je minilo 4 leta, odkar smo Te izgubili, a spomin je še vedno v naših srcih boleč. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče v njegov spomin.
Žena Mara in Brane z družino
Krnica, septembra 1990
V SPOMIN
Hiša tiha je postala, ko si vzel od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo.
30. avgusta je minilo žalostno leto, odkar Te je zahrbtna bolezen iztrgala iz naše sredine dragi
VINKO DRNOVŠEK
Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Jožica, sin Roman, hčerka Marjanca
Rateče, 30. avgusta 1990
Na svetovnem padalskem prvenstvu že podeljene prve kolajne
Tudi Jugoslovani v igri za odličja
Dvajseto jubilejno padalsko prvenstvo v Lescah bo v nedeljo končano. Zaključek bo, če bo le vreme dopuščalo, atraktiven. Ob štirih bo proglasitev svetovnih prvakov, ob petih pa se bo začel letalski miting, tudi z udeležbo akrobatske skupine Jugoslovanskega vojnega letalstva "Leteče zvezde".
Lesce, 13. septembra - Edino premočan veter je dvakrat pona-gajal organizatorjem 20. svetovnega prvenstva v padalstvu v Lescah in na Bledu. Nekaj kompletov kolajn je že podeljenih, vrhunec pa bo nedvomno danes in jutri. Sicer pa poteka prvenstvo izjemno dobro.
V tekmovanju moških v likovnih skokih so slavili Francozi. Zmagal je poklicni vojak Bernac-hot pred padalcem iz Sovjetske zveze Lanskovom in drugim Francozom Lubbejem. Bogdan Jug je bil 36., Brane Mirt pa 50. V ženskih likovnih skokih so slavile Sovjetinje, izjemni uspeh, glede na renome naših padalk v likovnih skokih, pa je dosegla Irena Avbelj. članica Alpskega letalskega centra iz Lesc. ki se je uvrstila v finale in zasedla 12. mesto.
Jugoslovani imamo eno kolajno že v rokah, v igri pa sta še dve. Mira Grčič, 23-letna leska padalka. je v absolutni konkurenci 13., med mladinkami pa deli prvo mesto z Lepezino iz Sovjetske zveze. Ker gredo med mladinkami v polfinale in finale sa-
mo tri, Grčičevi kolajna ne more več uiti. Izredno je doslej skakala naša moška reprezentanca, srebrna s svetovnega prvenstva pred štirimi leti. Pred današnjim zadnjim skokom je četrta z možnostjo za kolajne (do zaključka redakcije tekmovanje še ni bilo
Srečo Medven, nekdanji padalec, je vodja tekmovanja na svetovnem prvenstvu.
Roman Pogačar je kljub poškodbi med najboljšimi v skokih na cilj.
Branko Mirt iz Strahinja, odličen v skokih na cilj.
Mira Grčič, sicer doma iz Zadra, vendar že vsa leta tekmuje za ALC I^sce, ima že kolajno med mladinkami v skokih na cilj.
Irena Avbelj, padalka ALC, nekdaj obetavna plavalka (levo) je z 12. mestom presenetili* v likovnih skokih in dosegla sploh najboljšo jugoslovansko uvrstitev v tej disciplini.
končano). Brane Mirt iz Strahinja in Roman Pogačar pa sta tudi v igri za kolajne. Upajmo, da se ne bo ponovila smola deklet, ki so bile pred zadnjim osmini skokom četrte, v zadnjem poskusu pa so tri. z izjemo Avbljeve in Grčičeve zatajile in zdrknile na deveto mesto.
Danes, jutri in v nedeljo se splača priti v Lesce, saj bo zanimiv program. • J. Košnjek, slike G. Šinik
Cesta skozi Lipniško dolino
Spomladi začetek del?
Radovljica, 10. septembra - Predstavniki Republiške uprave za ceste Slovenije, Skupščine občine Radovljica in krajevnih skupnosti v Lipniški dolini so se na nedavnem sestanku dogovorili, da bodo z obnovo regionalne ceste Radovljica - Kropa - Podnart začeli spomladi prihodnje lelo po naslednjem vrstnem redu odsekov: Kamna gorica - šola Lipnica, kri/išče za Kropo - Kropa, Spodnje Lancovo -Zgornje Lancovo in križišče za Kropo - Podnart.
Republiška uprava za ceste naj bi do 15. oktobra naročila radovljiškim upravnim organom izdelavo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, predstavniki krajevnih skupnosti pa naj bi pomagali pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč. V Lipniški dolini, kjer so se že naveličali čakanja in obljub občinskih srednjeročnih razvojnih načrtov, tokrat upajo, da nc gre za dogovor s figo v žepu in da bo "republika" ce sto. ki zadnje čase ni povzročala samo gospodarskih problemov, ampak že tudi politične, dejansko obnovila.
Na sestanku so tudi ugotovili, da se povečuje nemoč občin pri vplivanju na gradnjo, obnovo in posodobitev regionalnih, magi-siralmh in avtomobilskih cest, ki so v pristojnosti republike, da sc določene naloge prenašajo iz enega v drugo srednjeročno obdobje in da se stanje teh cest slabša iz leta v leto. Dogovorili so se, da bodo problematiko izgradnje radovljiškega odseka avtomobilske ceste reševali v posebni delovni skupini, prav tako tudi vprašanja, ki zadevajo ekonomske, ekološke, hidrološke in geološke probleme kamnoloma Kamna gorica. Predstavniki radovljiške občine so opozorili tudi na problem, ki bo z odprtjem Karavanškega predora in s povečanim prometom po magistralni cesti nastal V Podvinu. Ker je že zdaj predvsem ob konicah težko prečkati
cesto ali se vključevali v promet na "magistra I ki", potem pa se bo še veliko težje, bo treba najti primerno rešitev. Občina je opozorila republiško upravo tudi na to, da še ni opravila tehničnega pregleda obnovljene Ljubljanske ceste na Bledu, blejske vpadnice in odseka magistralne ceste Lesce -Radovljica, pa tudi to, da je izrabljen zaščitni sloj na odsekih bo-
hinjske ceste Soteska, Nomenj in Log.
Na sestanku so obravnavali t Liti i problematiko bohinjskih cest, predvsem to, kaj namerava republiška uprava za ceste storili na teh cestah v naslednjem petici nem obdobju. V načrtu so izgradnja blejske obvoznice, posodobitev odseka od Pristave na Hlodu do Bohinjske Bele, ureditev odseka Obrne, obvoza mimo Bohinjske Bisi i ice in deloma od sekov Savica, Kamnje in Polje, ceste Bohinjsko jezero - Savica in Rečica Gorje. Obnova mostu na regionalni cesti v Stari Fužini je že v letošnjem načrtu republiške uprave /a ceste. • C. Zaplotnik
V Bohinju sezona še ni končana
To nedeljo
pripravljajo kravji bal
Bohinj, 13. septembra - Številne prireditve, ki so jih lo poletje pripravili bohinjski turistični delavci,s to nedeljo. 16 septembra, zaključujejo s tradicionalnim kravjim balom. Kot je povedal tajnik bohinjskega turističnega društva Marjan Malcj, so te dni hoteli v Bohinju večinoma polni, proste sobe pa je še moč dobiti pri zasebnikih.
Nedeljski kravji bal se bo začel ob I I. uri z nastopom Godbe iz Gorij. Nekaj po dvanajsti uri bo mimohod kravjih tropov, nastopili pa bodo tudi zmajarji Po predstavitvi sirarjev bo pozdravni nagovoi planšarjcm. Program bodo popestrile bohinjske folklorne skupine in p red ICC iz Srednje vasi. Ob 14. uri pripravljajo tudi tekmovanje slovenskih gozdarskih delavcev v žaganju lesa, za ples in razvedrilo pa bodo ves dan skrbeli Veseli Zasavci. Prireditelji, Turistično društvo Bohinj, obljubljajo, da bo dobro poskrbljeno za žejne in lačne. Na stojnicah sicer ne bo moč kupili čevapčičev, zalo pa bo bogata ponudba domače bohinjske hrane in sira.
"Prireditve, ki smo jih letos v Bohinju pripravili še več kot druga leta. so lepo uspele, pa tudi s turistično sezono smo zadovoljni. Zaradi izpada turistov iz Nemčije smo imeli nekaj slabši obisk gostov v mesecu juliju, trenutno pa so naši hoteli večinoma polni, pa ludi v zasebnih sobah je še precej gostov." pravi Marjan Matej, • V. Stanovnik
Se vam zdi, da živite varno?
ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE
Če lahko mirnega srca obkrožite teh sedem toek
ste na dobri poti:
\ asa varnost so zavarovani
Vsako leto
Z vašim partnerjem zagotavljata varnost
Ko SC \ i\ m
dobite dodat na miren začetek
Zatrotov ili sle
so
lan j
Starost vas ne skrbi, da boste uživali \ ii reevajne
Tudi, re bo slo kaj narobe, prebrodili /
i
2 3 4
5 6 7
in prihranki pred inflacijo
sc povečujejo
zivl jensknn si vzajemno skupnega življenja
rodi otrok, srci Is t \ a za novega življenja
sredstva za ot rok.
ker že danes vrste-sadov c razumni odločitve,
v živ I jen jn kdaj boste krizo manjšimi težavam'
Z i/|»nliiit\i jo KUVUrOVullH1 |MllU*<% Zi\I jrll>Ur«i;i %U\ ai*OV»UU
i ii i Zavarovalnici Triglav / enim |mmI|mwoih liihku izpolnil«1 \><*li Kjiornjili mhIimii Iook«
iss zavarovalnica triglav
LV^V KlK/ntll Ml rolHI m II VARNOSI
STUDIO NIT KOPER