Učiielfslci Tovariš Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 611. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112. ysmmsmm Reorganizacija kmetijskega pouka v naši državi.* Oddelek /a kmetijski pouk v ministrstvu za kmetijstvo je izdelal program za temeljno -reorganizacijo ¡kmetijskega pouka v državi. Minister za kmetijstvo g. dr. Oton Frageš, znani kmetijski strokovnjak s-, je strinjal s tem programom in odločil, da se ukrene vse potrebno radi izvajanja tega programa. Svoje zakonske projekte o pouku v raznih šolah bi moralo ministrstvo prosvete prilagoditi temu programu. Program je sledeči: Kmetijski pouk med našim 80% kmet* skim narodom se more najuspešnejše vršiti in širiti v nadaljevalni osn. šoli (V. in VI. razred), v zimskih kmetijskih šolah in na« izadnje v specijalnih (enoletnih) in nižjih (dvoletnih) kmetijskih šolah. Učitelji za te šole naj se izvežbajo na učiteljiščih, srednjih kmetijskih šolah in na kmetijski fakulteti. Nadaljevalna osnovna, štela. V nadaljevalnicah osnovnih šol (višjih osnovnih šolah) na deželi mora prevladovati kmetijski, * v mestih trgovsko»obrtni pouk. Učni načrt za te podeželske šole je treba se* staviti sporazumno z ministrstvom za kme» tij'stvo, a za šole v mestu, sporazumno z mi« nistrstvom za trgovino in industrijo. Vsaka od teh šol mora imeti šolski vrt z 1—2 hektara zemljišča, s potrebnimi ob« jekti za nazorni pouk: tople grede, vrt, sa= dovnjak, izbor sadnega drevja in trte, polje* delski oddelek, čebelnjak i. dr. »Kulturni na« črt« in organizacijo tega vrta je treba izde« lati sporazumno z ministrstvom poljoprivre* de, ,a spremembe tega programa se morejo izvršiti le v krajih s specijalnimi ekonomski« mi razmerami. V prvih razredih deških nadaljevalnih osnovnih šol se morajo poučevati naslednji kmetijski predmeti: poljedelstvo, vrtnar« stvo, gozdarstvo in gojitev sviloprejk; v vis* jih razredih: živinoreja, mlekarstvo, čebelar« stvo, konzerviranje sadja in zadružništvo. Vinogradništvo, sadjarstvo in ribarstvo se poučuje le v onih krajih, kjer so podani po* goji za te kulture. V dekliških nadaljevalnih osnovnih šo» lah mora med predmeti domiinirati gospo» dinjstvo: delo in red v hiši, vzdrževanje čistote, kuhanje, nega deteta, ročna dela i. dr., a od kmetijskih predmetov: vrtnarstvo, žl» vinoreja, mlekarstvo in svilarstvo. Nadaljevalne šole morajo prirejati čim pogosteje ekskurzije, posebno na sosednje ■vrtove, kmetijske šole, vzorna posestva. Ob priliki letnih izpitov se bodo prirejale z na» grad a mi razstave kmetijskih obrtnih in roč« nih proizvodov, ki so jih učenci sami doma naredili. i Zimske kmetijske šole. i Te šole se morajo prirejati izmenoma v vsaki vasi poedinih srezov, ko pride: nanjo vrsta. V prvi tečaj bodo sprejeti prostovoljno priglašeni obiskovalci v starosti od 16 let dalje. Predajanja, v čim višji izmeri z demonstracijami in svobodno diskusijo se vr« šijo zvečer (po 2—3 ure) v poslopju osnovne ,šole, sodišča, izadruge ali drugje. Glavni pre* davatelji so kmetijski strokovnjaki z visoko ali vsaj srednješolsko izobiazbo, toda s si» gurno in resno (najmanj triletno) prakso. Z njimi sodelujejo učitelj v dotičnem kraju za splošni pouk, zdravnik za higije.no in even» tualno gozdar in veterinar, vsak za svojo stroko. Učni načrt in program za te tečaje, ki jih še: nimamo, bo predpisalo ministrstvo poljoprivrede v sporazumu a ministrstvom prosvete. Ti tečaji trajajo dve zimi in vsako leto od novembra, ko prenehajo važnejša poljska dela, do marca, ko se začne pomlad» no delo, to je 3 do 4 mesece letno. V drugi tečaj se pozovejo vsi slušatelji, ki so bili v prvem letniku, ker je to nadalje* vanje prvega letnika. Država, oziroma ^oblastna samouprava, nosi stroške za učne moči na t.j šoli, a vas, oziroma občina daje lokal, slugo, kurivo in razsvetljavo. Učni pripomočki za te tečaje se prinesejo iz bližnje kmetijske šole, vrta, državnega ali privatno urejenega posestva, a po potrebi smejo prirejati tudi krajše eks* ¡kurzije v najbližji okolici. To šolo vodi v vasi posebni krajevni od« bor, ki ga sestavljajo učitelji za kmetijstvo, učitelji, duhovnik in župan ali njegov na* mestnik. Nižje in specijalne kmetijske šole. Nižje kmetijske šole, ki so trajale pred vojno tri leta, so sedaj spremenjene " 'Ivo» ¡letne v nameri, da .se delovne moči kmet* ski hiši ne odvzemajo predolgo in da se pri * Priobčujemo prevod članka, ki je bil priobčen v »Politiki« od 3. marca t. L, da opozorimo članstvo na načrte, ki so bolj ali manj prikrojeni za. prilike na jugu in s ka» terimi naš program v marsikaterih važnih točkah ne soglaša — bodi i.z stvarnih, bodi iz pedagoških vidikov, radi česar je potreb* no. da storimo svoje korake za upoštevanje naših zahtev in razmer. — Uredništvo. absolventih zmanjša ambicija, da postanejo »gospodje«. Da bi pa ostalo več časa za po* po;no .obvladanje prejšnjega strokovnega gradiva so izpuščeni iz starega učnega na* črta predmeti splošne izobrazbe: veronauk, zemljepis in zgodovina, računajoč, da se je od teh predmetov učilo zadosti v osnovni šoli. V obeh letnikih pa je še nadalje ostalo računstvo in srbohrvatski jezik. V strokov» !nem oziru so razdeljene te šole v tri tipe: poljedelske, živinorejske in vinarsko«sadjar« sKe šole. Takih šol je v vsej državi 12, a vsaka od teh ima svoje vzorno posestvo 30 do 60 hektarov zemlje. Specijalne kmetijske šole, v katerih traja pouk samo eno leto, se osnivajo v onih Kra» jih, kjer traja osnovna šola. delj nego 4 leta, ter se more preiti z novimi učenci takoj na gtrokovni pouk. V strokovnem oziru so te šole še bolj specijalizirane nego nižje. Biti morejo: vrtnarske, mlekarske, čebelarske, vinarske, gospodinjske itd. V vsej državi jih imamo 13 in vsaka šola ima svoje posestvo od 30 do 60 hektarov s potrebnimi objekti za specijalni pouk. Kdor dovrši specijalno kme» tijsko šolo, se more vpisati v II. razred nižje kmetijske šole. Število nižjih in specijalnih kmetijskih šol je treba povečati samo do števila, da dobi vsaka oblast po eno tako šolo, ker bodo ti zavodi sigurna opora ln baza za oskrbovanje zims'k;ih kmetijskih šol s sredstvi in personalom za organizacijo istih 'v označenem pravcu. Vseh 25 nižjih in specijalnih šol je pre» ličnih z »Uredbo o prenosu poslov na oblast« ne samouprave«, oblastnim odborom v na» daljnje vzdrževanje in razpolaganje, ka* utegne postati za te šole usodno, keT naše mlade 'oblastne samouprave še nimajo za» dostnih finančnih sredstev, niti strokovne kompetence, a večkrat niti zadostnega raz» umevanja in interesa za to vrsto pouka. Te šole bi bilo treba vrniti državi in jih vzdrže* vati z državnim proračunom, jih najradika'* nejš. reorganizirati, poceniti ter narediti sposobnejše za širjenje kmetijske prop». gande. | Srednje kmetijske šole. V te šole se sprejema učence s štirimi gimnazijskimi razredi brez sprejemnega iz* pita, ali pa s končano nižjo kmetijsko šolo in s sprejemnim izpitom. Šolanje traja štiri leta, od katerih odpadejo tri leta za teore» tičen pouk v šoli, a četrto leto se uporabi za organizirano prakso izven šole po kateri se polaga končni izpit. Take šole imamo samo tri: v Valjevu, Križevcih, Bukovu. Smoter teh šol je, da dajo kandidate za kmetijske uradnike II. kategorije: učitelje kmetijstva, sreske ekonome, potovalne učitelje i. dr. Pouk v teh šolah hi se moral podaljšati od štirh na pet let, če se isto zgodi z učiteljišči. Verouk z latinico se v teh šolah ne poučuje in tudi ni potrebno. Število teh šol je za se* daj zadostno .in ga ni treba povečavati. Kmetijske fakultete. Dve kmetijsko*gozdarski fakulteti (Bep» grad in Zagreb) dajeta kmetijske inženirje, ki se jih more uporabiti kot učne moči vseh šol, ki imajo kmetijski značaj, samo bi se moralo zahtevati pri nastavljanju teh inženir« jev važnejša in odgovornejša mesta, 'od njih vsaj dvoletna kmetijska praksa. Za to so najprimernejše: vse kmetijske šole, vzorna državna posestva, privatna veleposestva i. dr. Nedostatek1 pri teh je v tem, ako se jih postavi za nastavnike na šolah ali- za p-oto» valne učitelje, ko še nimajo nikake podlage i.z pedagogike iin metodike. Ti predmeti bi morali biti vneseni v učni načrt teh faku-1« tet, a za one agronome, ki so že končali šolo, bi se naj organizirali državni tečaji iz teh predmetov. Te kmetijske fakultete so nam potrebne, samo jih je treba popolnoma iz« graditi. Učiteljišča. Ker morajo učiteljišča vzgajati učitelje tudi za nadaljevalne osnovne šole, kjer mora prevladovati kmetijski pouk, se morajo bodoči učitelji usposabljati tudi za ta posel. To se pa lahko doseže na dva različna na« čina. 1. Da bi dijaki učiteljišč obiskovali štiri leta to šolo in se učili poleg ostalih predme« tov, samo pripravljalne predmete za kmetij« stvo: botaniko, zoologijo, fiziko, kemijo, ge« ologijo in pedologijo (spoznavanje zmeljišč). Zadnje leto pa naj bi dijaki prebili na po» sestvu in v internatu naših kmetijskih šol, kjer bi se vršila dopoldne teoretična preda» vanja iz vseh strokovnih predmetov iz kme» tijstva s pedagoškimi vajami iz gojenci teh šol, a popoldne bi se vršile strokovne vaje na šolskem posestvu. V vseh 25 kmetijskih šolah bi se lahko sprejelo v tak tečaj Jet.no 500 do 600 učiteljiščnikov. V skrajnem slu» čaju bi se mogel ta tečaj skrajšati na pol leta. Delovni načrt za te tečaje bi se moral izdilatii sporazumno med ministrstvom pro» svete in ministrstvom poljoprivrede. 2. Ako je to nemogoče, potem bi se mo» rali poučevati strokovni predmeti iz kme» tijstva (poljedelstvo, vrtnarstvo, gozdarstvo, živinorejo, svilarstvo, uporaba sadja in zele» njave in zadružništvo) po navedenem redu v vseh letnikih učiteljišča, in sicer po 4 ure tedensko, to je vsega 20 tedenskih ur v vseh petih letnikih. Vsako učiteljišče bi dobilo sistematično organizirano posestvo, v kolikor ga sedaj nima, preskrbljeno z vsemi potreb« nimi objekti za nazorni kmetijski pouk, tako da bi se tudi učenci sami delno pritegnili h organizaciji lin obdelovanju tega posestva. V tem slučaju je neobhodno potrebno, da ima vsako učiteljišč: nastavljenega agrono» ma, ki je dovršil kmetijsko fakulteto in, ki je položil profesorski izpit iz te skupine predmetov. Ta nastavnik bi moral predavati tudi nekatere predmete iz pri.rodoznanske grupe, da bi izpolnil predpisano število učnih ur, a poleg tega bi moral upravljati šolsko po* sestvo in voditi eventualno tudi račune o prehrani dijakov v internatu ali menzi, če jih bodo dotične šole imele. Bogoslovje. Isti predlog kot za reorganizacijo dela na učiteljiščih. ¡Pripomba: Stavljen je predlog, da morejo biti učitelji v kmetsko nadaljevalnih šolah tudi absolventi srednjih kmetijskih šol. Centralni šolski vrt Princip nove šole je samodelavnost, pri« dobivanje praktičnega znanja na temelju opazovanj in doživljajev ter, dela. Forma!» nost pouka stopa v ozadje, praktična smer, življenske potrebe pouka in vzgoje stopajo v ospredje. Tak pouk in vzgoja ustvarjata misleče, samostojne in delovne ljudi. Otroka seznanjata že v ranri mladosti z vsemi živ* ljenskimi vprašanji in ga uvajata v lepoto in teža-Vo, važnost in korist dela za obstoj in zdrav razvoj človeške družbe. Najvažnejše, najbolj zdravo in za mla* dino resnično vzgojno delo je ono, ki ga opravlja v prosti naravi. Če pomrslimo, da temelji vse blagostanje na kmetski produk» ciji iz katere črpajo vsi, ne more iti šola preko tega, pa naj bo to na kmetih ali v mestu. Iz tega vidika predpisujejo že sedanji šolski zakoni, da mora imeti vsaka šola pri» meren šolski vrt. Vsebolj bo vprašanje kme* tijsko*priodopisnega pouka povdarjeno v novem šolskem zakonu. Sam g. ministrski predsednik je predstavnikom učiteljstva po* udaril, da mora posvečati šola vse več paž* nje kmetijskemu vprašanju. Da je delo v. prosti naravi važno vzgoj* no sredstvo, ne samo za deželo, morda še bolj za mesta, potrjuje dejstvo, da ustanav* ljajo v vseh modernih državah po kmetih ln mestih vrtove za mladino. Opozarjam n. pr. na Haag, Dunaj, da ne omenjam raznih za* devnih naprav velikih mest Amerike. Tu se vrši ves pouk v naravi na živih* predmetih, ne v zatohli sobi, kjer vidi otrok le modele in slike, pri tem pa ne sodeluje-, ne doživlja, ne vii.di uspeha in neuspeha dela. Da uvidevajo korist in potrebo praktič* nega pouka in dela v naravi tudi naše šolske oblasti, nam potrjuje novi učni načrt, ki za* hteva, da mora poučevati učitelj otroke v spoznavanju prirode. Iz tega Vidika je postalo aktualno vprii* šanje šolskega vrtnarstva, ki je bilo v prošlih letih pri nas dokaj razvito, a je pod pritis* kom formalne šole, ki nas tlači še danes, skoraj popolnoma propadlo. Marsikateri uči» tel j starejše šole je še danes baš radi vzor* nega vrtnarstva ii,n kmetijskega pouka v naj* boljšem spominu med narodom. Osiveli možje, nekdanji njegovi učenci se z vese» ljem spominjajo lepih časov, ko so delali s svojim učiteljem na vrtu. Pridobljeno zna*, nje in vcepljeno veselje do prirode in dela jim sladi večer življenja. Šollsko vrtnarstvo se izopet oživlja v za* dovoljstvo mladine in naroda, ki si želi prak* tičnega pouka, ker čuti, da je v tem delu ve* lik del resnične in prave vzgoje. Prodrla je ta ideja tudi v mesta, le žal, da je pri nas tako malo smisla za to vprašanje. Ako po» gledamo ljubljanske šole, nas preseneti ža* iostno dejstvo, da so mnoge tako stisnjene, da nimajo niti primernega dvorišča, odnos* no zračnega igrišča. O kakem vzorni m vrtu, če izvzamemo šolo na Barju, pa sploh ni go» vora. V odpomoč tem hedostatkom je odre* dilo ministrstvo prosvete, da se osnuje v Ljubljani kot obligatno učilo za moralno vzgojo in telesnoivzgojne svrhe učencev in učenk osnovnih in meščanskih šol centralni virt z igriščem. Z velikim trudom in priznati moramo, tudi iz žrtvami mestne občine ljubljanske se j.e spremnilo pusto in zanemarjeno zemlji* šče v trnovskem predmestju v prostoren šol* ski vrt. Začelo se je urejati tudi igrišče. —. A preden si. je ta ustanova povsem razvila in z vsem potrebnim izpopolnila, smo za» znali, da jo nameravajo ukiniti in to iz raz* loga štedenja, ker ni produktivna. Pričako» vali smo več kakor že imamo, da se ustanove za severni in vzhodnji del mosta še novi vrtovi z igrišči, da bi bilo vsem blizu in pri* ročno, pa smo bili presenečeni, da se name* rava še to opustiti, kar že imamo. Prepričani smo, ne ravno zato, ker ščitii sedanjo ustanovo ministrski odlok, da bo našla ta velevažna ustanova tudi dovolj uvi» devnih zagovornikov in pobornikov, ki bodo poudarili, da je vsaka prosvetna ustanova produktivna v toliko, kolikor uči in vzgaja in ne kolikor nese. Ker je odvisen obstoj in razvoj central* nega šolskega vrta in igrišča v Ljubljani od uvidevnosti odgovornih, ne mislimo o tem razpravljati, saj je nujnost in potreba ena» kih ustanov na dlani iin za nas rešiena. Samo še par misli onim, ki imajo dobro voljo za stvar in malo ljubezni do naših otrok in njihovih staršev. Smisel in veselje do dela je trena pri* vzgojiti deci v dobi, ko je zato najbolj sprejemljiva, v šolskih letih, prav tedaj, ko se najrajši odteza delu. Zaposliti pa jo mo» ramo .z delom, ki ima praktično vrednost. Samo zaposlitev pa ne vzbudi smisla za delo, ampak uspeh. In kje je to lažje in bolj smo» treno kakor na šolskem vrtu. Ko vidi otrok rastlino, kulturno ali lepotično, ko opazuje kako raste in se razvija, se mu odpre vse polno drugih vprašanj, ki poglobe njiegovo razmišljanje. Kolika radost, ko vidi uspeh svojega dela in praktično vrednost — recimo pri skromnem kosilu, ki naj bi se priredilo otrokom iz sadežev, ki so jih sami vzgojili. Tu misli m pred vsem na otroke iz raznih zavetišč. — Ali se ne bo s ponosom in lju» beiznijo posvetil delu, da naredi čim več in čim bolj'.. Podarimo fantiču, deklici, del nje» govega pridelka, da ga ponese kot svoj pri« delek materi, prispevek k prehrani — plod lastnega truda. Iz. otrok, ki bi jih vzgajali na tak način, bi tudi nesreče ne mogle narediti delomrž« nežev, postopače v, pijancev, ki obremenju» jejo po raznih ustanovah davkoplačevalce. Ljubitelj narave ne more biti slab človek. In kdo bo ljubil naravo bolj kot tisti, ki jo je spoznal kot otrok. Narod bo napredoval le takrat, ko bo žrtvoval več za vzgojo mladine v zdravju in delu, kakor za poboljševalnice, jetnišnice in bolnice. Lažje je boleznim in zločinom od» tegniti mladino, kot izdraviti bolnike in po» boljšati zločince. Ako se ozremo le malo okrog, vidimo, koliko mladine pohajkuje se* stradane po mestu, ki rnima pravega doma, ne pravega dela. To je bodoči naraščaj onih nesrečnikov, ki bo delal oblastem neprilike, občini in državi pa stroške. S pridigami v šoli in javnosti ne boste odpravili tega zla. Dajte otroku kruha in dela, njim primernega dela, ki ga bodo vršili veselo, neprisiljeno, zunaj na prostem, dajte jim priliko zdravega razvedrila in ustvarili boste pošten in dieia« ven, pa zdrav naraščaj. Za premožne je vsega dovolj. Lepih v.r» tov, dobrega nadzorstva, druščine in hrane. Za nje skrbijo društva, 'ki jih za denar nad* zirajo, izaposle na dobro urejenih igriščih. Dajmo ftudii onim, ki 'riiirta jlo prkmoženju priliko, da se razvesele vsaj pri smotrenem delu, ki jim bo edina uteha in pomoč v borbi, življenja. Delo na vrtu more vcepiti mladini lju« bežen in spoštovanje do dela. Spoznal b>o vrednost dela, kd. ga terj'a zemlja, da rodi sad in redi človeka. Če doseže tako vzgojen otrok šr tako visoko stopnjo v življenju, ne bo gledal na težaka, delavca in kmeta kot manj vredno bitje. Spoštoval ga bo, ker ve, da je potreben člen človeške družbe. Koliko j'e v mestu delavskih in uradni* iških družin, ki nimajo sredstev, da bi nudili svoji deoi draga letovišča. Taki otroci mo* rajo ostati tudi ob počitnicah v mestu, se* deti doma, ali pohajkovati po prašnih ulicah brez dela. Mnogo se toži čez bledolično, k boleznim in tuberkulozi nagnjeno mladino, toži se o slabih uspehih bolehne dece, pri» diga o morali, sredstva pa, ki so tako eno» stavna ,in preprosta, preziramo. Urejen cen* tralni Vrt z igriščem bti bilo idealno počit.ni» ško letovišče za našo mladež. Pod primernim nadzorstvonTbi se menjavalo delo z igrami, starejše deklice bi s pomočjo učiteljice, ali s pomočjo kake matere, kii še tudi potrebna zraka in solnca. pripravile iz pridelkov ko« silo. Zvečer bi se Vračala deca sveža in ve* sela k svojim in počitku. Jeseni 'bi prihajala zdravih lic in vedri.ga duha v učilnice. Vsako pomlad oujemo v šoli in javnosti kakor tudi v časopisih brezplodno pritoZe» vanje nad pokvarjenostjo mladine, ki lomi nasade, ne varje travnikov, ne žitnih polj. S pridigami ne boste opravili ničesar! Pri» vzgojimo otroku smisel za prirodo, smisel .za delo, pa bo znal ceniti in ljubiti vse kar je li.pega in koristnega. Kako morete zahte» vati, da bo cenil in varoval mlad človek na» »3.de, ko pa ne ve ceniti in ljubiti rastline — ,ker je ne pozna. Vrt naj bi bil vrtnarska in naravoslovna, gospodinjska in gospodarska učilnica, de» lovna šola iz življenja za življenje. Cetralni šolski vrt bi bil lahko končno neka matična naprava, iz katere bi lahko črpali vse potrebno šolski vrtovi po deželi. 'Umevno je, da to ni glavni namen. Mogoče pa ga je s pomočjb oblastne samouprave re* aliziirati. V tem primeru pa bi bil vrt lahko tudi rentabilna ustanova v pravem pomenu besede. Te misli smo napisali v razmišljanje na* ši. mu učiteljstvu kakor tudi vs'em onim, ki jim je dolžnost skrbeti za dobro vzgojo, praktičen ptouk in zdravje našega naraščaja. SploSne vesti. Iz poverjeniitva UJU. —pov. Učiteljskim društvom, ki ni sto iz* polnila svojih obveznosti napram poverjeni* štvu kljub dvakratnemu opominu, smo z da* našnjo številko ustavili pošiljanje »Učit. Tovariša« in »Popotnika«. Ekspedicija 1-i* stov je za vse člani. prizadetih društev pri* pravljena in se bo izvršila takoj, ko bodo izpolnila društva svoje obveznosti. D a si ne* radi, smo morali izvršiti ta sklep. Prosimo |pa vsa prizadeta društva, da vi interesu or* ganizačne (discipline store čimprej svojo .dolžnost. Pov. rjeništvo UJU — Ljubljana. — Kako so bile izračunane naše »raz* like«. S prevedbo po novem uradniškem za* kanu smo s 1. oktobrom 1923 dobili pravico do novih, zvišanih prejemkov, kakor jih je določil novi zakon. Takratna vlada je pač oži* votvorila zakon, ni pa poskrbela za potrebno kritje izdatkov, ki so nastali radi novih plač. Namesto da bi bili že s 1. oktobrom 1923 deležni vseh prijemkov po novem zakonu, nas je tedanja vlada potolažila z obljubo, da bo nove prejemke izplačevala od 1. apr. jI924 naprej. Za čas od 1. okt. 1923 do 30. apr. 1924 pa smo na račun novih prejemkov prejeli le šti* rikrat takozvan. »avanse«. Tako je nastal za državo dolg, ki se je vlekel dolgih pet let. — V zadnjem času smo po odredbi sedanje vlade dobili izplačano polovico teh razltik. Z izplačilom pa je prišlo tudi neprijetno spo* znanje:, da se je razlika izračunala le med celotnimi prejšnjimi prejemki in sedanjo osnovno in položajno plačo. Stanarina, ki jo je uvedel novi zakon, se pri tem. ni upošte* vala. — Računovodstva so na opisan način izračunala razlike v zmislu razpisa generalne direkcije državnega računovodstva z dne 2. jan. 1929. D. R. br. 1300. dasi bi se po smt* selnem tolmačenju maralo pri preračunava* nju razlik med uradniškimi prejemki po sta* rem in novem zakonu vzeti za podlago ce* lotne prejšnje prejemke in celotne sedanje • prejemke. — Člen 28. uradniškega zakona namreč jasno določa, da so prejemki držav, nih uslužbencev: 1. plača, ki se deli na osnov« no in položajno, 2. stanarina, ki se deli na redno in zvišano in 3. doklada za otroke. —• Po tem členu je torej stanarina bistveni del naših službenih prejemkov, ki nam pritičejo po zakonu. Vsled tega bi bilo v skupno vsoto novih prejemkov računati tudi stana* rino, ker nam pripada po zakonu kot plači in dokladi enakovreden del le*teh. — S 'bem, da je zakonodajalec različno označil, nazval sestavne in bistvene dele naših prejemkov, niikakor ni nameraval, naj bi razlika med prejemki po starem in novem zakonu ne ob* segala tudi stanarine. Za različno imenova* nje po'edinih delov uradniških prejemkov so ga vodili drugi vzroki in nameni. Položajna' plača nekako določa oziiroma označuje pOlo* žaj poedinca v uradniški hierarhiji in s tem važnejše in odgovornejše mesto uslužbenca. Osnovna plača se po stopnjah avtomatično zvišuje vsaka tri leta. Stanarino je pa določil zakonodajalec posebej, hoteč s tem zasigu* rati državnim uslužbencem pos.bno naklo* nilo za plačevanje najemnine. Zato je dolo* čeno v zakonu n. pr., da se sme stanarina zaseči (zarubiti) le ,za dolžno najemnino, za •vse ostale uslužb. dolgove pa ne, dočim je plača vsa deloma rubljiva. — Če je tedaj po* stojal namen, da se državnim nameščencema izplača vsa razlika med starimi in novimi iprejemki, /bi ibilo vsekakor dosledno in v duhu zakona, da se izračuni diferenca med celokupnimi prejemki po starem in po no* vem zakonu. Novi zakon pa kot službene prejemke izrecno navaja poleg osnovne in ■Doložajne plače tudi stanarino. Ta se pa pri izračunanju razlik po citiranem ministrskem razpisu nii, upoštevala. — Fr. Gaber v »Na* šem glasu«. — Z zanimanjem pričakujemo, kakšno pravno stališče bo zavzelo finančno ministrstvo in event, tudi državni svet na pri* tožbo, ki jo je — kakor čujemo — že vložil nek tovariš iz naslova, da mu ra-zlika ni bila v polnem obsegu priznana. — Op. ured. — Študijsko potovanje na Dunaj. Eks* kurzija od 10. do 17. marca je dala lepe po* 'zitivne rezultate. Priredili bomo zato še več takih potovanj. Nameravali smo prirediti eno še tekom tega šolskega leta, vendar pa je toliko težkoč, da smo to namero opustili. Priredili jo bomo pa meseca oktobra, in si* cer v širšem obsegu kot marčevo. V poštev bodo prišli seveda zopet v prvi vrsti člani Pedagoške centrale. Priporočamo vsem onim, ki se žele pridružiti, da si dotlej prečitajo nekaj tozadevne literature; v prvi vrsti bi se morali seznaniti s problemom šole*zajednioe (Gemeinschaftschule) in strnjenega pouka (Gesamtunterricht), kakor tudi s poročili- o dunajski prosvetni reformi specielno. Vse te knjige daje Pedagoška oentrala svojim članom na razpolago. — Pedagoška centrala v Mariboru. . — 7. diskuzijski sestanek Pedagoške cen* trale v Mariboru se je vršil dne 3. t. m. Uči* teljska ekskurzija na Dunaj, ki jo je priredila Pedagoška centrala se je prav dobro obnes* la. Udeleženci se izražajo z velikim navdu* šenjem o sijajnih vzgojnih in učnih uspehih na dunajskih novih šolah. Tovarišica J u» —r----------- ------ lil i| iiiHWii »i i Mlin pa je pranje gotovo van či če v a je poročala o svojih duna J» s k i h v t i s i hi in h o s p i t a c i j a h ter sli* kala dunajske šok' kot torišča veselega sa* mostojnega dela in ustvarjanja. S svojim te* meljitim in zanimivim predavanjem je pre* pričala navzoče — bilo jih je tokrat okoli 80 — da je preosnova dunajskih šol, predvsem osnovnih, skoraj popolna in da jo bo treba čimprej izvesti tudi pri nas. Res je, da stavi Dunaj šoli vsa sredstva na razpolago, na ka* tera pri nas v taki meri skoro gotovo ne mo* remo računiti — a denar ni glavno- — tako ■nekako je rekel bivši prosvetni šef dr. Po* ljanec v debati, ki se je razvila po predava* nju — poglavitna stvar je ljubezen uči* telja do (mladine, ljubezen do poklica in do dela med mladino; le oni more vzga* jati dobro, ki ima za mladino srce na pravem mestu ter vidi v globino otroških duš. — Prihodnjo sredo poročajo drugi udeleženci ekskurzije vsak iz svojega vidika. — Umrla sta v Ljubljani učitelj v pokoju Fran G alé, v 'Celju pa profesor v pok. Josip Goreč a.n. — Zaostalim naše so* žal je! — Pevka, ki je pozabila dežnik v Trbov* ljah ob priliki koncerta, ga dobi pri prihod* njih pevskih vajah. Dežnik se nahaja pri tov. Šul-igoju. — Uprava oblastne kmetijske šole v Št. Jurju ob južni žel. javlja, da se preložita vsled neugodnega vremena in zasedbe pro* štorov po učiteljskem tečaju oba dvodnevna vrtnarska tecája po Binkoštih, in sicer za učitelje in učiteljice dne 24. in 23. maja, za .ostale udeležence pa na 21. in 22. maj. — Zbirka »pirhov« po naših šolah. Zbir» ka pirhov po naših šolah na korist Jugoslo* venske Matice povoljno uspeva, saj je bilo samo od ca. 200 šol nakazanih Jugoslovenski Matici do danes ca. 23.000 Din. Vse ostale šole pa prosimo, da zaključijo svoje zbirke šele 15. aprila in nakažejo iz.kupičene zneske Jugoslovenski »Matici po možnosti do 20. aprila t. 1. Koncem meseca bo Jugoslovenska Matica razposlala vsem šolskim upravitelj* stvom sezname vseh šol v" Sloveniji, kjer bo navedeno, če in koliko so posamezne šole prispevale k letošnji zbirki pirhov. Prizna* niče za prejete zneske se bodo pričele raz* pošiljati koncem aprila, prav tako tudi po* krajinske slike šolam, ki so nakazale nad 100 Din. Razglednice za darovalce pa pošilja Jugoslovenska Matica sproti. Za slučaj, da jih katera izmed šol, ki so razglednice že na* ročile, še ni prejela, naj izvoli to javiti Ju* goslovenski Matici. Jugoslovenska. Matica upa in verjame, da bo tudi letošnja zbirka pirhov dosegla prav tako sijajen- uspeh, ka* kor vse prejšnje. Zanaša se na slovensko učiteljstvo. na tega svojega največjega do* brotnika, da bo z njemu lastno požrtvoval* nostjo, ljubeznijo in razumevanjem sledilo in ugodilo njeni prošnji. — Jugoslovenska Matica. — Knjige Slov. Šolske Matice. Knjige so razposlane vsem onim poverjenikom, ki so vposlali članarino. Nismo jih pa poslali onim, ki še članarine niso vposlali, četudi so morda že prijavili število članov. Nismo radi napravili te razlike; toda k temu so nas žal prisilila slaba izkustva. Slov. Šolska Matica dela brez dobička in nima nobenih denarnih rezerv. Svojim obveznostim napram tiskarni in avtorjem bi pa rada čim pr.rj -zadostila; zato prosimo cenj. poverjenike oziroma čfa* ne, da čim prej poravnajo članarino. Takoj nato dobite tudi knjige. — Tajnik. — »Ženski List«. Izašao je aprilski broj (4) ovog omiljenog mjesečnika naše žene i naše obitelji. U književnom dijelu prikazuje Zagorka vanredno zanimivo jednu idealnu romantičnu žensku ličnost iz intelektualne zagrebačke sredine koncem prošloga vijeka. Pecija (Petrovič) piše jednu od stilski naj* dotjeranijih svojih duhovitih crtica. Uz naj* noviji Zagorkin roman, jednu dobru domaču novelu Marine Božeč*Spaičeve i jednu uspje* lu stranu humoresku. sadržaje ovaj broj ko* zerija, aktuelnih članaka, historijskih prika* za itd. Rubrike o kozmctici, društvenosti, odgoja djcce, gimnastici te praktične upute o kučanstvu, kuhinji itd. upotpunjuju tekstni sadržaj. Modni 'dio donosi najnovije pro* ljetne kreacije (4 strane u bojama) i obilje ručnih darova. Ovaj uskrsni broj ima 52 stranice vtlikog formata, bogato ilustrirane. »Ženski List« * izlazi jedamput rnjesečno, pretplata na 3 mjes. iznaša Din 45, na Yi god. Din 90, na cijelu god. Din 180. — Na* ručuje se kod Uprave »Ženskog Lista«, Za* greb. Samostanska ul. 2/1. Najvažnejša če tudi nie najnovejša vest je, da se perilo namoči ičez noč v raztopini ŽENSKE HVALE, nato pa se iiz.pere s SCHICHTOVIM TERPENTINOVIM MI* LOM. — Varujte se ponaredb! Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Moderna medicina se izogibije zdravi!. Tembolj pa upošteva pravilno prehrano. Od* lični zdravniki priporočajo zato redno uživanje ZIKE. Žika je na poseben način iz» delana kava iz rži. Učinkuje ugodno na živ* čevje in prebavila. Zato bi jo morali vsi nervozni, slabokrvni, posebno pa otroci uži* vati vsak dan. Naše izvenšolsko delo. —'p Ormož: Kmetijska nadaljevalna šola zif kmetske mladeniče. Šolo obiskuje 29 kntets^ih sinov, poučujeta tov. Rozina ln tov. Porekar. —p Središče: Dekliški krožek vodita to* varišici A. Porekarjeva in Z. Venigerhoičeva. Poučuje se gospodinjstvo in ročna dela. 'Krožek obiskuje 40 deklet. —p Hum pri Ormožu: Gospodinjski te* čaj vodi tov. Vadnjalova. Poučuje se gospo* dinjstvo in kuhanje. Tečaj je že zaključen. Obiskovalo ga je redno 10 deklet. Uspeh prav dober. Naša gospodarska organizacija. UČITELJSKI DOM V MARIBORU. Izkaz za mesec marc 1929. Članarina: Upokojeno učiteljstvo v Mariboru 90 Din; Savinjsko učiteljsko društvo za vranski okraj 122 Din. Darila: Ljubljana, .»Jugoslov. Sokol* ski Savez« kot »svoj hvaležen dar za dom učiteljstva, ki v mnogih primerih požrtvo* valno vrši sokolsko delo« 500 Din; Engelbert Gangl, Ljubljana 100 Din; Sonja Potočnikova in Branko Žemljic nabrala o p.riliki pogreba vzornega tovariša Franca Brinarja v p'oča* ščenje njeigovega spomina 480 Din; tvrdka D. Roglič, Maribor 200 Din; Marija Planer, Sv. Pavel pri Preboldu od veselja, da je mo* žiček ostal doma, ker se je hotel udeležiti občnega zbora U. D., a je zamudil vlak, 50 Din; Anton Hren, 'Studenci pri 'Mariboru, ker se ni m-ogil udeležiti god-ovanja prijate* ljice Tilde 25 Din; Anton Gnus, šolski rav* natelj v Dolu, mesto venca na grob svojega prijatelja in sošolca Frana Brinarja in v spo* mlin na študijska leta na mariborskem učite* Ijišču« 100 Din; Anton Hren, Studenci, »kot izraz sožalja tovarišu in prijatelju Rudolfu Mencinu povodom smrti njegovega očeta« 25 Din; obveznice 7% inv. posojila so da* rovaii: Gajšek Minka. učiteljica, Slivnica* Maribor 1 a 100 Din; Zupanek Betka, učite* ljriea, Celje 3 a 100 Din: Kopriva Anica in Avgust, Sp. Polskava 2 a 100 Din; Velikonja Joško, Polskava 1 a 100 Din. Od prejetih razlik so dalje darovale šole: Vojnik, osnovna 250 Din; Grlinci 120 Din; Kamnica 100 Din; Stoperce 100 Din; Sv. Duh v Halozah 20 Din; Slov. Bistrica, deška osnovna 100 Din; Markovci 75 Din; Maribor, II. dekliška osnovna 50 Din; Man* bor, IV. 'dekliška osnovna 50 Din; Velenje 130 Din; Sv. Miklavž*Ormož 82 Din; Sv. Jer* nej*Loče 40 Din: Št. IIj v Slov. goricah 275 Din.. Leopold Viber, šolski upravitelj v SI. goricah 100 Din. Skupaj od razlik je doslej darovanih 15.456 Din. — Prav iskrena in srčna zahvala vsem darovalkam in daroval* cem! Živeli! — Gospodarska podjetja: Zem* Ijevidi 2335 Din; grb 297 Din; »(Prekmurske pravljice 1013 Din; »Šola v nebesih« 42 Din. — M. Kožuh, blagajnik. —g Učiteljski dom v Mariboru. Popra* vek. V številki 31. »Učit. Tovariša« izkaza* nega zm.ska pod »Holmec*Prevalje 100 Din«, ni darovalo učiteljstvo ta mošnje šole (ki ga sploh ni) ampak tov. Fran Ratej, učitelj v pok. — V Mariboru. 9. aprila 1929.__M. .Kožuh, blagajnik U. D. „ ..ji m slini na obroke brez zvišanja cen pri urarju in juvelirju M. JLGERJEV SIN, Maribor Gosposka ulica 15. Pletene spomladanske kostume, lumberje, jumperje, telovnike, nogavice i.t. d. izdeluje najceneje tvrdka FR.M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ulica 7. Naročila v najkrajšem času. Vedno najnovejši vzorci. Miroslava Leligeb / Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3. Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk. Stanovska organizacija UJU Vabila: = LOGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje 4. maja 1929 ob 10. uri v osnovni šoli ra Rakeku. Poleg običajnega poročila dru* štvenega odbora j. na dnevnem redu tudi referat tov. Marije Dolenčeve: »Šolski upra* vitelj«, tov. J. Ribičiča: »Učne knjige« in tov. R. Mencina: »O kmetijsko*nadaljevaI* nem šolstvu«. Članstvo vabimo, da se ude* leži zborovanja poln-oštevilno! Posameznih vabil ne bomo razpošiljali. — Odbor. Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. —z Prevedba učiteljev — kronskih upo» kojencev na dinarske pokojnine. Ker se učite* lji — kronski upokojenci še vedno ne preva* jajo pravilno na dinarske pokojnine (dopol* nilni zakon o narodnih šolah z dne 23. julija 1919), je Zveza ponovno prosila Glavni sa» vez za izposlovanj; načelnega tolmačenja čl. 2. uredbe D. R. br. 88 808/27. O uspehu intervencije bomo poročali. —z Iz uredništva »Našega Glaea«. Po sklepu odbara Zveze z dne 7. pr. m. je pre* vzel uredništvo »Našega Glasu« z današnjo številko g. dr. Kari Dobida. —z Novi naslov uredništva »Našega Glasa«. Vse dopise in pošiljke, namenjene uredniku, je odslej pošiljati na naslov: Ljub* ij-ana, Frančiškanska ulica 6/1. —z Poslovne ure v tajništvu Zveze drž. nameščencev. Radi izpremenjenih poslovnih ur v državnih uradih posluje tajništvo Zveze do nadaljnjega v Frančiškanski ulici 6/1. dnevno od 18. do 20. ure. Izvzete so sobote, prazniki in nedelje. Št. telefona 3473. —z Pristop novih organizacij k Zvezi. 1. februarja t. 1. sta pristopili k Zvezi »Dru* štvo pisarniških o-ficijantov, oficijantinj, po* močnikov in pomočnic za Slovenijo« s 44 člani in »Društvo državnih policijskih name* ščencev in upokojencev mariborske oblasti v Mariboru« z 201 članom. S 1. marcem t. 1. pa je prijavilo svoj pristop »Društvo državnih policijskih nameščencev in upokojencev v Ljubljani« z 200 člani. Dokaz, da se stanov* ska zavest med državnimi uslužbenci vedno bolj širi. Kakor čujemo, se pripravlja za pri* stop tudi še neka druga večja organizacija. —z Seje načelstvenega odseka Zveze. Radi ekspeditivnejšega poslovanja in načel* ne odobritve pomembnejših vprašanj se vr* šij-o vsako sredo od 18. ure dalje seje načel* štvenega odseka. Člani tega odseka so načel* nik, oba namestnika načelnikova, tajnik, urednik glasila in predstavnik Oblastne or* ganizacije ppt. uslužbencev. Lokal: pisarna Zveze. —z Upokojenci' in polovična vožnja na državnih železnicah. Na podlagi sklepa ob* čnega zbora z dne 20. fan. t. I. je Zveza pred* ložila 14. febr. t. 1 ministru za promet g. dr. Korošcu utemeljeno in obširno spomenico za priznanje trajnega 50% popusta vozne cene na državnih železnicah in parobrodih. Isto ■prošnjo je razširila tudi na pogodbene po* štarje in poštne sle, ki po doslej veljavnem pravilniku niso imeli nobenih olajšav. Prepis spomenice je bil h'kratu poslan Glavnemu savezu in vsem pokrajinskim zvezam s proš* njo za analogni postopek. Ufitellski pravnik. —§ Ali so državni uslužbenci dolžni vrn;Jti državi prejemke', ki so jih prejeli na podlagi naknadno razveljavljenih ukazov Oziroma rešenj? Niso redki slučaji, da se na» Iknadno razveljavijo ukazi ali rešenja o po* stavitvi ali napredovanju državnih uslužben* cev, ker se (časih šele po pret.ku več let) izkaže, da ta ali oni uslužbenec ni imel vseh zakonskih pogojev za sprejem v državno službo, oziroma za napredovanje. Do sedaj so morali uslužbenci vračati državi vse pre* jemke, ki so jih sicer neopravičeno, toda v dobri veri prejeli do razveljavljenja na za* konskih predpisih meosnovanih ukazov ali rešenj. Tako 'postopanje je bilo usodepolno iza marsikaterega uslužbenca. — Glavna kon* trola pa je na obči seji dne 12. februarja 1929, br. 13.801 odločila: »da državni usluž* benci niso dolžni vračati državni blagajni na podlagi naknadno razveljavljenih ukazov ali rešenj o njih postavljenju prejete službene pr. jemke. ker so za časa, dokler je bila od* ločba o njih postavljenju še v veljavi, vršili službo. Isto velja tudi za prejemke, prejete na podlagi odločb o napredovanju.« — To odločbo je dostavila glavna kontrola vsem krajevnim kontrolam z naročilom, da takoj pren.hajo z izterjavanj.m takih prejemkov od prizadetih uslužbencev, odrejenim na te* mclju že izdanih odredb glavne 'kotrole. — Pozdravljamo to odločbo kot velik kOra-e k pravni uieditvi državne uprave, iz vidika pravne sigurnosti kakor tudi iz socialno»hu» jnanega stališča. — Iz cit. odločb, pa ni raz* vidno, ali velja samo za napredovanja po skupinah položajne plače ali tudi za napre» dovanje v višjo stopnjo osnovne plač;. N. pr.: Ne.emu uslužbencu sv na podlagi napačnega vračunanja prejšnje službene dobe prizna višja stopnja osnovne plači, nego bi mu sicer šle. Naknadno se rešenje o priznanju, služ» bene dobe razveljavi. Ali naj uslužbenec v tem slučaju virača državi prejemke ali ne? Bilo bi prav umestno, da glavna kontrola tudi za ta slučaj analogno odloči. — »Naš Glas«. ZAKON o pridobitvi pravice do osebne pokojnine ci» viinih državnih uslužbencev in uslužbencev državnih prometnih naprav kakor tudi o od» pravnini takih uslužbencev, pogodbenih urad» nikov in dnevničarjev.* Člen 1. Civilni uradniki in ostali državni .usluži benci ka'.vor tudi uslužbcncj državnih promet» irh naprav .pridobe pravico do osebne poKoj» nine, ko dovrše deset let, efektivno prebitih v aktivni državni siužbi ali v službi državnih prometnih naprav. V ta čas se ne šteje čas, ki ga je. prebil uslužbenec na poslovanju v siužbi države ali državnih prometnih naprav kot pogodbeni uradnik ali dnevničar. Za ta» kjh deset let, efektivno prebitih v državni službi, ali v službi državnih prometnih na» prav, pripada uslužbencu kot osebna pokoj» nina 50% pokojninske osnove. Za ostali čas, ki se prizna civilnim uradnikom in ostalim državnim uslužbencem za pokojnino, jim pripadata za vsako nadaljnje leto po 2%, ta'ko da dobe čez 35 let, ki se jim priznajo za po» kojnino, popolno pokojninsko osnovo kot pokojnino. Uslužbencem državnih prometnih naprav, omenjenim v členu 125. zakona o državnem prometnem osebju, pripada 2"50%, ta;co da dobe čez 30 let popolno pokojninsko osnovo za pokojnino; onim, ki so omenjeni v členu 126. istega zakona, pa pripada za vsako nadaljnje leto, ki ga prebijejo v službi, omenjeni v členu 26. istega zakona, 3'333%, tako da dobe čez 25 let, prebitih v tej službi, popolno pokojninsko osnovo ikot pokojnino. Začeta druga polovica leta se šteje za popolno leto. Člen 2. Če se oni civilni državni uslužbenci in uslužbenci državnih prometnih naprav, ki imajo najmanj eno efektivno leto, prebito zdržema' v državni službi ali v 'službi držav» nih prometnih naprav, odpuste iz državne službe ali iz službe državnih prometnih na» prav, dobe kot odpravnino svoje enomesečne celokupne prejemke (redne prejemke in dra» . ginjske doCvlade), oni pa,'¿i imajo več od tega, a še niso zadobili pravice do osebne pokoj» nine. dobe kot odpravnino za vsaki dve leti, efektivno prebiti zdržema v aktivni državni službi ali v službi državnih prometnih naprav, po ene celokupne mesečne prejemke, pri če» mer je smatrati peto začeto periodo za do» vršno. Celokupna vsota odpravnine ne sme biti nikoli večja od šestmesečnih celokupnih prejemkov. V primerih, navedenih v predhodnem odstavku, se šteje za čas državne službe ali službe državnih prometnih naprav tudi čas, ki ga je prebil uslužbence neposredno, preden je vstopil v državno službo ali v službo državnih prometnih naprav, na poslovanju v službi države ali državnih prometnih naprav kot pogodbeni uradnik ali dnevničar. Člen 3. Pogodbeni uradniki in dnevničarji, ki so prebili na poslovanju v službi države ali dr» žavnih prometnih naprav zdržema najmanj eno efektivno leto; dobe kot odpravnino svoje enomesečne celokupne prejemke; oni, ki so prebili tako najmanj pet let, dobe kot odpravn.no svoje dvomesečne, oni pa, ki so prebili nad pet let, svoje trimesečne celokup» ne prejemke, kolikor ni dogovorjeno glede pogodbenih uradnikov v pogodbi kaj drugega. V ta čas se šteje: tudi čas, prebit prej v dr» žavni službi ali v službi državnih prometnih naprav. Državni upokojenci in upokojenci dr» žavnih prometnih naprav, ki se odpuste s po» slovanja v službi države ali državnih promet» nih naprav kot pogodbeni uradniki ali dnev» ničarji, nimajo pravice do odpravnine. Člen 4. Odpravnina se plačuje v mesečnih vso» tah, enakih enomesečnim prejemkom, pri» čenši z onim mesecem, ki pride prvi za me» sečem, v katerem se je odpustitev izvršila, zaporedoma vsakega meseca, dokler se ne izplača. Če taka oseba .umre, preden je plačevanje odipravninei dokončano, se vrši izplačevanje osebam, ki jim pripada po zakonu pravica do rodbinske pokojnine. Člen 5. Do odpravnine nimajo pravice oni usluž» benoi, ki se odpuste za kazen. Člen 6. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih Novinah«. Istega dne dobi ob» vezno moč odredba člena 1.; s tem dnem pre» stanejo veljati odredba člena 336. finančnega za!., ona za proračunsko leto 1928./1929. Uakor tudi one odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostal.'h državnih uslužbencih in zakona o državnem prometnem osebju, xi nasprotujejo tej odredbi. Odredbe činov 2., 3., 4. in 5. imajo ob» vezno moč od dne <> januarja 1929. V Beogradu, dne 1. marca 1929; štev. 16.972. Aleksander s. r. Kronika. IZ POLEMIKE O URADNIŠKEM VPRAŠANJU. Tovariš Jože Tavželj je izvajal v »Slo» vencu« med drugim: Gotovo je uradniško vprašanje en,o iz» med najbolj perečih vprašanj današnje dobe, ki pa je obenem tudi za državo vprašanje biti ali' n. biti. Razširjena :n natančnejša uprava, težnja po dvigu izobrazbe državlja» nov vedno večje socialne naloge, izvirajoče iz industrializma. To so faktorji, ki vedno večajo uradniške vrste In bolj ko se bodo ti faktorji izpopolnjevali, vedno več bo uradni» kov. Drugo je. le logična posledica pr\ega. Da pa se je gmotni, a obenem tudi soci» alni položaj uredništva taUo poslabšal, je iskati vzroka v krizah, v katerih so se piosa» mezne države nahajale. To je pač posledica svetovne vojne, ki tudi uradništvu m priza» nesla. * Uradniška zahteva po stalnosti ni nkaka sentimentalnost. Brez nje si uradnika niti za» misliti ne morem. V slučaju, da bi stalnost ne obstojala, bi bil vsak uradnik vsled borbe za obstanek, pri,sil j. n, da se poleg svoje služ» be bavi še z drugimi posli, bodisi s samo» izobrazbo v svrho usposobljenja tudi za dru» ge službe, n. pr. za slučaj, da ga država od» pusti, .ali pa bi iskal dohodke še kje drugje, da bi sc na tak način zavaroval za vse more» bitne slučaje. Zavračam tudi v celoti misel, da bi si potom nekake tekm. državni uradnik služ» beno mesto lahlko prebiral, da bi se čim uspešnejše uveljavljal, kajti premeščati'urad» nika iz ene stroke v drugo, j< nemogoče. Ne morem si, zamisliti poštnega uradnika kot učitelja v ljudski šoli, profesorja na davka» riji, a davčnega uradnika v gimnaziji, sodnika na železnici itd. To je čisto izključeno in ne» smiselno. Število onih, kii bi se dali res s pridom premeščati to so predvsem politični uradniki, je tako majhno, da nc pride veliko v poštev. Opustitev stalnosti pa bi imela tudi svo» je socialne posledice. Človek brez stalne služ» be je takorekoč brez eksistence, tak človelk si tudi ne more zgraditi svojega ognjišča, družina bi mu bila v življenju le nekaka za» vora in njegova nesreča, skratka čim težje bo dobiti stalnost, tem globlje rane bo to vsekavalo v človekovo notranje, družinsko, moralno življenje. »Odkrita beseda o uradniškem vprašanju«, pod tem naslovom prinaša »2« v »SJov. listu« sledeče misli: Kakor mnogo drugih vprašanj, tako ob» stoji pravzaprav tudi uradniško vprašanje vseh deset let, odkar živimo v svoji državi. iPoskusov, da bi bilo to vprašanje rešeno, je bilo mnogo in dobili smo celo uradniški za» :;on, ali vprašanje vseeno ni bilo rešeno niti d,o danes. * Glavni vzrok je bil v tem, da je bilo dr» žavno gospodarstvo silno slabo. Kjer se slabo gospodari, tam pa ni denarja in ga'tudi biti ne more. Posledica tega je bila, da vlada tudi pri najboljši volji ni mogla ustreči tudi naj» bolj upravičenim uradniškim zahtevam, ker kratkomalo ni imela denarja. Da bo državno gospodarstvo dobro, pa je žal, le v manjši meri odvisno od uradni» štva, kajti vseodvisi od onih, ki komandirajo. Komandirale pa so stranke in skupščina. Či» sto odveč je govoriti .o tem, kako so ti ko» mandirali, ker pove rezultat njih komande zadosti. Čeprav so stranke' v zelo veliki meri krive slabega gospodarstva v državi, pa ven» dar niso samo stranke krive, temveč tudi vsa javnost. Radijski aparat je postal danes že kulturna potreba vsakega inteligenta. Zlasti uciteljstvu ustvarja potrebno zvezo z vsemi kulturnimi centri sveta in jim nosi — no-siteljem izobrazbe — izobrazbo v hišo! * »Službene Novine kraljevine Srba, Hr» vata i Slovenaca« z dne 6. marca 1929, štev. 54/XXIII. »Uradni list«, št. 25. od 12. marca ,1929. Najboljše in najcenejše aparate, sestavne dele in vsa navodila Vam da Radijska postaja Ljubljana Miklošičeva cesta 5 Telefon 3190 = Plačila tudi na obroke 1 = In petem .pride; še tretje zlo — partizan» stvo. Zaradi stran. P" trimesečni odpovedi po 7 '/2 °/o, brez odbitka davka na rente. - Stanje vlog nad 20,000.000 Din. JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. ■ Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek.rač. pod najugodnejšimi pogoji. Blagajniške are: Ob delavnikih od 8—12 >/2 ii od 3-4'/2, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/2. Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornid in priporoča Učiteljska tiskarna v Ljubljani Prodaja jih v korist ,Učiteljskega doma« v Mariboru in „Učiteljskega doma1' v Ljubljani