174. številka. Ljubljana, v ponedeljek 3. avgusta. XVIII. leto, 1885.
Uhaja vsak dan zvečer, izizu.-tf nedelje in praznike, ter velj;i po pošti prnjeman za avstri jsko-ogursko dežele za vse leto 16 tfld., za pol leta 8 tfld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doin za vso leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., 2a jeden meBoe l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po
10 kr. za mesec, po  0 kr. m četrt leta. — Za tuj« đelele toliko več, kolikor poštnina znaS:. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., ee se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če a« trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nai se izvole fraukovat.'.   • Rokopisi so no vračajo.  Uredništvo In apmvniičvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, nGled;iliška stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiijuti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne atvuri.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo nanovo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6  „  50 „
„ četrt leta........ 3 „  30 „
„ jeden mesec....... I  „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8  „  — „
„ četrt leta........4  „  — „
„ jeden mesec.......I  „ 40 „
Vprwvn4itV0 „8lov. Naroda",
Pogled v Istro.
Veliko se je že pisalo o razmerah v tužni Istri, opisala in ožigosala se je Že marsikatera italijanska in karnijelska spletka in vsakemu naših razumnikov je znano, kako hud je boj, ki ga bijejo istrski Slovani za narodni in gmotni svoj obstanek. A navzlic temu, zdi se nam potrebno, zopet danes pečati se z razmerami v Istri, oziroma z odnošaji v Buzetu, ki so istinito žalostni in nečuveni.
Meseca junija t. 1. preteklo je že pet let, odkar vladajo v tej občini ljudje brezsrčni, ki se ne ozirajo niti na zakon niti na pravico, temveč jedino teže za tem, kako bi si gospodstvo v občini še dalje obdržali. Po postavi moral bi se na vsaka tri leta premeniti občinski zastop, a v Buzetu gospodujejo nasproti jasnemu zakonu že šesto leto isti možje.
V 20. dan maja 1.1. vršilo so se v Buzetu j nove občinske volitve, pri katerih je zmagala narodna hrvatska stranka. Narod pričakoval je, da bode po teh volitvah vender jedenkrat konec strašnim neredom v tej občini, a varal se je. Italijanska manjina ni hotela prisostvovati pri volitvi načelnika in občinskega sveta.  Na to napotilo se je
LISTEK.
Za dragocenim korenom.
(Iz zi.-vljen.ja kitaj sirili, pogrozdnllro-v.)
(Povest A. Ja. Maksiinova, poal. I. P.)
IX.
Rndeči volkovi.
(Dulje.)
— Kuen-Lu se nikogar no boji, začel je zopet brezskrbno peti hrabri klatež, ko se je nekoliko oddahnil od strahu. Za Kucn-Lu-a pau (panter) ni strašen ... On se ne boji! Celo sun (ris) beži pred Kuen-Lu-om, stisnivši rep mej noge . . . Ma-toza (medved) skrije se pred njim v svoj brlog .. . Kuen-Lu hrabri! ... On se ne boji ne le lamaze (tigra), ampak še hudega caj-langze (rudočega volka) ne. Naj le pride pau — Kuen-Lu ga takoj ubije!. . . Naj le pride sama lamaza — Kuen-Lu jo takoj ubije! . . . Ubije tudi caj-langzo, ako se sem prikaže . . . Kuen-Lu je že pobil mnogo divjih zverij, pa jih pobije še toliko . . .
dvajset občinskih zastopnikov v Trst, pritoževnt se pri namestništvu. Gospoda De Pretisa namestnik obetal je takrat in pozneje, da se bode proti italijanski manjini uporabila nova preosnova občinskega zakona, kakor hitro bode ta preosnova veljavna. V 7. dan februarja t. 1. postal je napominani zakon pravoveljaven in uporabil se je takoj proti manj ini hrvatski v Barbani in v Dubašnici. V Buzetu ostalo je vse pri starem, kajti ondu je manjina — i tali j anska.
Početkom junija obetal je isti c. kr. namestnika namestnik, da se bode — ker ni mogoče priti na čisto niti s staro upravo, niti z novim občinskim zastopom — jedno in drugo razpustilo ter da se bodo razpisale nove volitve. Omenjenemu gospodu verovali smo prvikrat, verovali tudi drugikrat, a obakrat bili smo preveč lahkoverni. V Buzetu je Še dan danes vse tako, kakor je bilo pred letom dnij in isti gospod izjavil je nedavno, da je uradna tajnost, kar vlada v Buzetu namerava. Po volitvah lanskega leta zatekla se je večina občinskega zastopa s prošnjo k c. kr. namestništvu, proseč, da se vender že uredi žalostno stanje občine Buzetske. Meseca aprila istega leta odposlala je ista večina v isti namen prošnjo na okrajno glavarstvo. Obe prošnji bili sta brezvspešni.
Po Buzetu raznesel se je glas, da namerava c. kr. namestništvo v sporazumljenji z deželnim odborom ondu imenovati začasni občinski zastop. V tem zastopu da bi bili možje, ki so nasprotni večini prebivalstva, oziroma večini novega občinskega zastopa. Narod bil je radi tega silno razdražen. Temu nepovoljnemu glasu pridružil se je še drug, ki je narod še bolj vznemirjal. Italijanska manjina se namreč javno hvali, da ostane občina v sedanjem neredu, dokler se ne prične zasedanje deželnega zbora v Poreci, takrat pa, da se bode občina razkosala. To da je želja deželnega odbora in namestništvo se tudi slaga ž njo. To da je najjednostav-neji način, da se Italijani osvobode hrvatske večine. 1 Koliko je na tem resnice, se ne ve, a sodeč po tem, kakor se dosedaj ravnalo proti hrvatski občini, bi se smelo sklepati, da je vse to res.
Vznemirjeni občani Buzetski sklenili so vso poskusiti, da odvrnejo preteče zlo in da razkrijejo italijanske spletke, poprijeli so se zadnjega sredstva, odposlali so prošnjo na ministerstvo na Dunaj.
Pri tej priči zaslišalo se je v gošči jedva slišno zategneno tulenje in utihnilo nekje v daljavi. Kuen-Lu je pri tej priči umolknil in začel vleči na ušesa v zopet navstalej tajinstvenej tišini. Otrpnel je od težkega strašnega čakanja. Srce jo Kuen-Lu-u silno bilo, tako silno, kakor bi se mu bilo hotelo iztrgati iz prsij. Okrog jo vladala neprijetna tišina, sredi katere je natanko slišal Kuen-Lu vedno pogostejše bitje srca ... In zdaj so je iz gošče zaslišalo isto tako tulenje, samo da je bilo mnogo bližje ... K temu tulenju pridružilo se je novo, nategnil se je duet . . . Polagoma so so začeli pridruževati novi in novi glasovi . . . Kuen-Lu se je tresel od tega strašnega koncerta, kakor bi bil mrzličen. Spodnja čeljust se mu je povesila in zatrepetala. Nič več ni vedel, kaj dela. Kuen-Lu hotel je poklicati, vzbuditi tovariše, pa strah mu je stisnil grlo, da je iz njega mesto klicanja izvilo se nekako hropenje. Popolnem je otrpnel od strahu. Tulenje bilo je vedno bližje j in glasnejše. Očividno je bilo, da se k njih tabo- j rišči drvi cela čreda. Te ropnc zveri ncso bile nič I druzega, kakor vzbujajoči praznoverni strah, ne- ; ranljivi duhovi — rudeči volkovi . . . Prestrašeni
Prošnja šteje 700 podpisov in razpravlja natančno vse nezakonitosti, ki se v Buzetu gode in prosi, naj visoko ministerstvo dotičnim oblastvom zapove, da se zakon z dne 7. februvarja t. 1. glede volitve občinskega načelnika in občinskega sveta izvrši, ter takoj odvzame uprava Buzetska onim iz rok, ki ima že nad dve leti upravo proti zakonu v rokah in žo devet let neso položili niti računa niti proračuna.
To je že tretja prošnja v istej zadevi. Radovedni smo, kaj bode ministerstvo ukrenilo.
Nova postava proti delomrznim ljudem, potepuhom in prosjakom.
(Dalje.)
Beraštvo kakeršno koli je odsihdob kažnjivo. Ta novost se je pobijala, češ, da je trda, človeku sovražna, in da pot zapira blagi milosrčnosti. Toda ni temu tako. Ako je prepovedano beraštvo, zavoljo tega ni tudi že prepovedana skrb za ubožce in milosrčnost. Domovinski zakon iz 18(i3. leta piše celo, da je vsaka občina dolžna skrbeti za vse ubožce, kar jih v nji ima domovinstvo, če so doma ali če neso. Ubraniti se torej le hoče nadlegovanje od strani tujih, nepoznanih, često malopridnih ljudij, ki so ali se le delajo ubožne. Naj so le uravna domača skrb za ubožce, zlasti pa gospodarstvo z ubož-nimi blagajnicami, in kaj lahko bodo sami ubožni pogrešali beraško svobodo, ki je rada bila za druge nesvoboda in tlaka.
Ker se bode po vsem tem, kakor smo videli, delomržnja preganjala laglje in vspešniše ter števil-niše pokorila in zdravila po prisilnih delavnicah ali popravnicah, zato je zakonodavstvo z drugo novo postavo s 24. maja 1885 (št. 80 drž. zak.) poskrbelo nova določila osnovanje in uredbo prisilnih zavodov.
Gremo tedaj k novi postavi „o prisilnih delavnicah in popravnicah" in z ozirom na zvezo z dosedaj rečenim se najumestnišo najprvo vprašamo: Kdo se po novem odda in po kateri poti v zavode, ki imajo siliti v delo in tako prisiljenco predrugačevati v koristne in dobro ude človeške družbe? Tak zavod je prisilne delavnica ali i>o pravnica za mladolet ne po prav-ljance, katere pa v potrebi more namesto vati poseben razdelek prisilne delavnice, aH
Kuen-Lu padel je na tla in krčevito plazil se k Lonhou-ii, ki je trdno spal pet korakov od grmado.
Lonhou, Lonhou, klical je liripavo Kuen-Lu in suval starejšino v rebra s tresočo roko, — ej, Lonhou! . . . Ustani! — Caj Langzal . . .
Starejšina jo le nekaj mrmral v spanji, prebudil se pa ni.
— Lonhou, Lonhou, hripal je prestrašeni klatež in slišal kako se vedno približuje tulenje. Ustani, čo ne te vrag še sne!. . . Caj-Langzal je obupano zahripal Kuen-Lu, potem pa najedenkrat z jezo, ki se ga jo polastila, ugrizne Longhou-a v ramo.
Starejšina se je probudil in kakor bi trenil skočil na noge.
— Kaj!? . . . Kaj tacepja!? zakričal je, ne da bi bil premišljeval, kaj se jo zgodilo, ali kaka zverina ga jo ugriznila.
— Molči, molči! . . . Caj Langza! . . . spre-| govoril je Kuen-Lu liripavo, boječ so ustati in še i vedno ležeč na vlažni travi.
Lonhou se je stresel po vsem telesu in vlekel j je na svoje žo vajeno ušesa. Strašni koncert slišal se je vedno bliže, tako da jo Lonliou-u kri od sa-
konečno zasebna popravnicti za mladoletne osebe.
Nove postave § 16 piše: Zunaj slučajev zakonito določenih ne sme se nihče oddati v prisilno delavnico ali popravnico. In g G ibidem ustanavlja: V prisilno delavnico moči je vzprijemati one osebe, zoper katere je kako sodišče po veljaj oči h zakonitih določilih izreklo, da se smejo oddati v prisilno delavnico.
Te zakonito določene slučaje našteva nova po- ' stava, ki smo o nji poprej govorili. Zavoljo prestopkov namreč, ki so oznanjeni v §§ 1 do r> te po- : stave in katerim smo skušali določiti obseg in vse-bino v zakonitem zmislu.  To izrecno veli § 7 one postave glede na prisilne delavnice. Glede na ! popravnico ali na posebne razdelko prisilnih de- j lavnic pa piše druge nove postave § 14: Take Osebe, ki še niso prestopile osemnajstega leta svoje i dobe, smejo se, kadar obstoje glede njih za-konitl uveti za oddajo v prisilno delav- ; nico, oddajati samo v popravnice za mlado- i letne popravljance (al. 1). Dokler kje kod ne bode posebnih popravnie, smejo se osebe, katere še i niso prestopile osemnajstega leta svoje dobe, odda- I jati v posebne razdelke prisilnih delavnic, ■ kateri so namenjeni samo in jedino mladim poprav- i Ijancev. (al. 2.) Z odobrenjem državne uprave moči j jo takšne popravljance, dokler ni posebnih poprav-nje, oddajati tudi v zasebne popravnice za mladoletne osebe (al. 3.)   Po teh določilih se v prisilne zavode za mladoletne more oddajati najprvo prestopnike §§-ov 1 do (i prve nove postave, n. ir. mlade vlačugarje, berače, neimovite delo-mrzneže, nesramnice itd. Nadaljo pa tudi mladoletne, ki so krivi takega kažnjivoga dejanja, katero se njim po določilih kazeuske postave Batno za to, ker že neso dorasli, ne štej o za hudodelstvo, nego se kaznuje za prestopek, — in tiste nedorasle, katere sme za storjeno kažnjivo delo varnostno oblastvo po S-u 273 kaz.#postave pokoriti, če so namreč popolnem zanemarjeni ter ni najti druge poti, kako bi se redno vzgojili in pod pažnjo imeli (§ 8 prve nove postave). Toda tudi zunaj teh v postavi omenjenih slučajev je smeti mlade osobe še oddati v popravnico, ako zakoniti zastopniki to nasvetujejo in in v to privoli varstveno oblastvo (§ IG. al. 2. druge nove postave.) (Dalje prih.)
Politični razgled.
A' oranje dežele.
V L j u b 1 j a n i 3. avgusta.
Ker so se poskusi na živih živalih zlorabili, izdal je naučni minister na medicinske fakultete sledeči ukaz: „1. Poskusi na živih živalih smejo se uporabljati le za resne znanstvene namene, za pouk pa le tedaj, kadar je to neizogibno potrebno. 2. Taki poskusi se smejo izvajati le v zavodih od države dovoljenih. 8, Delati smejo take poskuse samo predsedniki zavodov in docenti (asistenti) ali pa pod njih nadzorom zdravniki in napredneji kandidati. 4. Za poskuse določene živali morajo se poprej dobro omamiti, kakor je to tudi dosedaj bilo v navadi, ako to le ne moti namena poskusa. 5. Za poskuse, kateri se sinejo le na nižjih živalih izvajati, s" ne sinejo upotrebljevati višje živali."
Jedva je stopil nov zakon proti «lrlo-iiirziiim ljudmi v veljavo, že se kaže njega ostrost, h kratu pa tudi njega pomanjkljivosti. Policija in hodnije hmrjo mnogo dela in pri tem pri-
dejo mnogokrat navskriž. Že v začetku se je pokazalo, da ta zakon v tej obliki ni izpeljiv, kakor-šen je. V praksi bode zlasti treba mileje postopati, kakor zakon predpisuje. Najprej so to spoznali na Dunaji. Okrajno glavarstvo Dunajskega predmestja Sechshaus je v sporazumljenji s policijskim ravnateljstvom naznanilo vsem občinam Dunajskih predmestij, da se taki ne smejo zmatrati za delomrzne ljudi, ki so sicer brez dela, a si prizadevajo dobiti delo. Tudi je določeno, da smejo reveži k določenim dobrotnikom ob določenej uri zahajati, da dobe hrane, to se namreč še ne sme šteti za beračenje. Policije imajo pa posebno za to mnogo dela, ker sodnije stvar kaj vestno obdelujejo in zahtevajo vedno točne dokaze, da je kdo deloinrzen. Dobra stran novega zakona je, da je zakon zadel ljudi, ki se z goljufivim igranjem žive. Poprej ni bilo nobenega zakona proti tem zajedovkam, po novem zakonu so jih pa že nekaj kaznovali.
Gremij trgovcev v Gradci sklenil je prositi trgovsko ministerstvo, da se zakon o nrdrlj-skeiii počitku tako spremeni, da se v večjih mestih ob desetih, v manjših mestih, trgih in vaseh pa ob 12. uri zapio vse prodajalnice razen ta-bačnih prodajalnic. Ko nastopi nedeljski počitek, mora nehati tudi vsako krošnjarstvo. Poslednja določba bi posebno škodovala židovskim krošnjarjeni, kateri so se že veselili nedeljskega počitka, češ, prodajalnice bodo zaprli, mi bomo pa dobro prodajali.
Na JIoravNkrin še vedno vre mej delavci. Ko so se pomirili v Urnu, začeli so se štrajki po drugih mestih. V Lomnici je v tovarni Brnske tvrdite Jakob Hecht in sinovi več tkalcev popustilo delo. Poslednji dan minulega meseca pobili so delavci okna tovarni. Žandarmerija moralu je delati mir.
Prav malo je upanja, da bi se pri sklepanji nove avstro-ogerske pogodbe ustreglo češkim željam. Vsi ogerski listi, zlasti vladni, odločno pišejo proti temu, da bi se Čehom dovolila glavna filijala narodne banke v Pragi s kakimi posebnimi pred-pravicami, še odločnejše kakor nemški liberalni. V tem vidijo napad na dualizem in Bog ve kaj še vse.
Poslednje dni pišejo nemški listi, da namerava vladika Strossmajer obiskati hrvatskega liana in sicer sredi tega meseca. Ta obisk bil bi precejšnjega pomena, morda se bode posrećilo prvemu jugoslovanskemu rodoljubu v marsičem odvrniti bana od njegove Hrvatski škodljive politike« Prav veliko se ve da no bode opravil, ker ban ni nezavisen, ampak mora plesati, kakor mu v Pešti piskajo.
¥ h a iti o držarr,
brniški vladni listi se vesele, da se kmalu začne posvetovanje o povišanji vojnega budgeta. Ti listi mislijo, da bode kmalu ta stvar glavna točka političnega življenja, in se nadejajo, da bodo zlasti premožnejši hitro spoznali, pomen vojaštva. Nemčija je vse, kar je, postala po vojaštvu. Nasprotovanje povišanju vojnega budgeta bi zlasti za premožnejše stanove pomenilo, odžagati vejo, na kateri sede. Opozicija se pa najbrž ne bode dala prepričati po dokazovanji vladnih listov. Ze sedaj vsi svobodomiselni listi pišejo, da bi bilo povišanje potrebščin za vojaščino škodljivo, ter bi vodilo h gospodarskemu propadu.
Mej angleško konservativno stranko navstal je resen spor, ki utegne spodkopati vlado in stranko Znani lord Randolph Churchill, ki je prav za prav duša nove vlade, se kaže pri vsakej priložnosti jako prijaznega Ircem. On je trdno sklenil na irskem začeti milejšo politiko. Dobrim namenom tega lorda se pa ustavlja večina konservativcev, ki bi radi še zatirali in uničevali irski narod. Ako Salisburv ne odpusti Churchilla, bode morda večina konservativcev vladi obrnila hrbet, ako pa ministerski predsednik prisili Churchilla izstopiti iz ministarstva, bode se pa poslednji s svojimi pristaši obrnil proti vladi. Poslednje bi bilo za vlado posebno zato nevarno, ker bi se Churchillu pridružili tudi Irci. Ta razpor utegne kmalu narediti konec koaservativnej vladi.
Poslednji čas se je mnogo pisalo, da bivši J egiptovski podkralj zameni sedanjega podkralja.
Govorilo se je, da to želi nova angleška vlada. Ne-i kateri mislijo, da so te vesti razstrosili privrženci Izmaila samega, da bi tako nanj zopet opozorili. Mogoče je pa tudi, da Angleži res mislijo odstraniti sedanjega podkralja. Da ž njim neso prav zadovoljni, se je nedavno zopet pokazalo. Ko je podkralj ogledoval Aleksandrovsko luko, so vse ladije razvile zastave in ga pozdravile s streljanjem iz topov, samo angleške so molčale.
Dopisi.
las Postojiiic 2. avgusta [Izv. dop,) „— Pred ! nami lež6 poročila čveterorazredne ljudske šole v j Postoj ini od zadnjih treh šolskih let. Naj se nara i ne zameri, če se rajši pečamo z deklicami, kakor j pa s fauti. — Leta 1883 bilo je v IV. razredu 13 1 deklic in v III. razredu 24. — V II razredu bilo j jih je 29 in v I razredu kar 51. — Treba je bilo j tedaj ločiti deklice od dečkov in res se je posrečilo i šolskim oblastvam, dobiti za Postojino dekliško šolo j za IV. in III. razred. — Ta dekliška šola se je 1 odprla po poročilu od leta 1834 dne 17. septembra j 1883. — Bilo je prvo leto (1884) v IV. razredu že 15 in v III. razredu že 32 deklic. — Preteče« I nega leta pa že 19 deklic v IV. in 46 deklic v III.
razredu. To je tem veselejše znamenje, čim veče je I število deklic v dosedanjem II. in I. razredu. — In j res jih je bilo letos v II. razredu 48 in v 1. raz-I redu kar 57.
To nas je razveseljevalo in upali smo, da se bode od sedaj ustanovila dekliška šola tudi za II. j in L razred, tako da bi bili fantje od deklic ločeni i v vseh štirih razredih.
Pa česar se človek najbolj veseli, to mu sigurno zmede kakšen sovražni bes. — Slišali smo žalosten glas, da je ukrenil tukajšnji krajni in za njim okrajni šolski svet, dekliško šolo zopet opustiti ter da dotični sklepi so že romali v Ljubljano pred deželni šolski svet in tam da čakajo odrešenja.
Čeravno bi ne hoteli staviti glave za piškav oreb, da se omenjeni sila modri sklepi naših svetovalcev ne odobrijo v Ljubljani, še vender imamo upanje, da se to ne zgodi, kar bi bila velika sramota za šolske očete in v pogubo omiki, v pogubo ljudskemu poučevanju.
Dekliško šolo nam hočejo zopet vzeti, dekliško šolo, ki obeta po letnih poročilih prelepo prihodnost. Hočejo zopet stlačiti skupaj dečke in dekleta v jedno učilnico — prihodnjikrat vam povem tudi — zakaj in kdo.
Samo to danes omenim, da si je zato pridobil menda največ lovorik naš c. kr. okrajni glavar, ki je predsednik okrajnega šolskega sveta. Njegova sveta dolžnost je bila, da nazadnjaški sklep kraj-nega šolskega sveta še na beli dan ne pusti, ker vsak se ga mora sramovati, ki je sodeloval količkaj pri njem in vsak ga obžalovati, ki pri stvari nema besede.
„IIic salta, hic Rhodus"; to gre našemu gospodu glavarju. To je bilo kaj zanj, da bi bil se za-obernil par krat okrog samega sebe, ne pa takrat, kadar se „predrzne kak mladenič, ki še ni zrel" za te in take kvante, povprašati o načinu gospodarjenja s premoženjem Postojinske jame, „ mladeničw, ki je po naključbi — nemara — voljen za podžupana v Postojini in ki se tedaj drzne prihajati tudi k sejam
mega strahu zaostajala v žilah. Ni bilo nikake dvojbe, da so v gošči v resnici tulili rodeči volkovi, pred katerimi imajo tuzemci nek vražen strah . . . Lonhou, ki se jo predrzno lotil samega tigra, zatrepetal je, ko je le začul to volčje tulenje . . .
— Treba je je vzbuditi! . . . hitro je probudi! . . . zajecljal je in glas se mu je tresel od vražnega strahu!
Ni minula jedna minuta, bili so že vsi na nogah in stali so skup pri svetlogorečej grmadi, s trepetanjem poslušajoč, zoperno tulenje rudečih volkov. Vse je pretresal mraz. Samo Li-fu je še ostal precej miren in ni mogel razumeti, česa se boji tak človek, kakor je bil Lonhou. Li-i'u slišal je volčje tulenje pa ni si mogel misliti, da bi baš to tulenje moglo je strašiti. Li-iu bil je še neizkušen in imel je o pravljičnih rudečih volkovih le nejasne pojme . . .
Vsi so molčali. V tem so je tulenje približalo ju pri tej priči utihnilo. Vse je bilo tiho. Vsak jo vedel, da so volkovi že kje blizu, a so utihnili, ko so začuli prisotnost ljudij. Minulo je nekaj neprijetnega, mučnega čakanja. V hosti se je zaslišalo
neko lahno šumenje, ki je bilo vedno bližje . . . Na-jedenkrat jo šumenje utihnilo. Očividno je bilo, da so se volkovi ustavili. S strahom so vsi obrnili svoje poglede v grmovje . . . Povsod so se svetile strašne, zelenkaste oči, kakor iskre. Velik plamen je ustavil rudeče volkove na kraji tratine. Neso se pre-drznili iti v razsvetljeni krog, ampak so se skrivali v hosti. Le semtrtja je kateri se tudi pokazal na tratino, kakor bi bil vedel, da se mu nič ne zgodi, ker se je ljudje tako vražno boje. Molili so po konci svoje ostre gobce in z razširjenimi nosnicami potegovali v-se ponoćni zrak. Li-fu tega ni mogel več strpeti. Providno je pomeril svojo puško v glavo najbližje zveri. Lonhou je zapazil, kaj hoče Li-fu in hitro ga je prijel za roko.
— Ne streljaj . . . Nesrečo bi napravil! . . . rekel je prestrašen. — Pusti je — bodo že sami odšli!. . .
— Li-fu je začuden privzdignil glavo, katero je že bil pritisnil k puškinemu kopitu.
— Tepec, pravi tepec! rekel je Lonhou s tresočim glasom. Saj to neso zveri, ampak hudi duhovi . . . Ne ubiješ ga, ampak le nas pogubiš.
Praznovernj Li-fu se je kar stresel, ko je za« slišal te besede starejšine. V njegovo srce se je ukral nekak neprostovoljni, čuden strah Spomnil se je pripovedek očeta in matere o zlih duhovih v gozdih, kateri so se spremenili v volkove, rudeče kakor ogenj.  Mati mu je pripovedovala, da se ti duhovi klatijo po najbolj skritih samotah grmovja, a gorje mu, kogar  dobe,  ako  ne ume umilo-stiti jih z dostojno žrtvo ali darom.   Še bolj gorje je pa onemu, ki bi se predrznil ustreliti po rudeoem volku. Rudeči volk so takoj premeni v več-glavnega zmaja, kateri takoj speče predrzneža ra ga požre . ..  Groza jo bilo Li-fu-a teh spominov. S strahom upiral je svoje oči v goščavo in s trepetom čakal, kako se konča ta napad hudih gozd-nin duhov. Strašne, zelenkaste, kakor ogenj svetle oči volkov so se sedaj skrile, sedaj zopet posvetile. Vsi so molče trepetali. Stisnili so se vkup prav h grmadi, tako da je je plamen skoraj lizal. Kakor bi bili okamencli, od strahu se ni nikdo ganil z mesta.  Samo Lonhou je hitro prideval suhljadi na ogenj, vedo, da so hudobni duhovi gošče boje samo ognja.
komisije Postojinske jame in še več, ki se drzne tudi kot ud te komisije kedaj kaj ponižno povprašati.
Pa pustimo to, o tem prihodnjič.
Vrnimo se še malo k šoli, s katero smo začeli. — V poročilu za letošnje leto vidimo, da v III. razredu ni dobil nobeden dečko odlike, čeravno je bilo v razredu 45 učencev. To ni bilo, kar se spominjamo nazaj, nemara nikoli. Kako je to vender mogoče? So li samo v III. razredu letos bili toli zabiti dečki, da se nobeden ni odlikoval? Je bil tega nemara kriv letošnji planet? Ali bode nastal iz fantov III. razreda poseben rod?
Mi vprašamo, kolikor smemo, „odgovora ne zvemo".
Kar pa vemo mi, bomo povedali: Učitelj, ki je poučeval v III. razredu, je gos-podič, kakor si ga želi človeško srce. Toraj je bil srečen in poučeval je privatno in za privaten honorar polovico Postojinskih otrok, tako da mu je ostaja sicer res čas za poučevanje v javni ljudski šoli, pa da je nemara izgubil za poučevanje v šoli tisto elastiko, ki je ljudskemu učitelju toli potreba. Ne vemo, kako se napravili njegovi privatni učenci izpite, slišali smo pa, da jih je dobilo nekaj „Vorzug". Naj se tolažijo naši dečki iz dosedanjega III. razreda, nemara bode jih drugo leto v IV. razredu zapustila tista budalost ali pa bode drug planet svet „rengiral". — Dalje prihodnjič.
Domače stvari.
— (Vsem onim, ki se udeleže potovanja v Prago,) naznanjamo po želji odborovej, da se bodo peljali s poštnini vlakom, ki se odpelje dne 14. t. m. iz Trsta ob 10. uri dopoludne, iz Št. Petra ob 12. uri 54 minut, iz Ljubljane ob 3. uri 7 minut, z Zidanega mostu ob 4. uri 53 minut in iz Maribora ob 7. uri 58 minut po-poludne. Na Dunaj prispel bode vlak dne 15. ob šestih zjutraj in bode tamošnja slovanska naselbina vsprejela potnike na kolodvoru. Istega dne zvečer priredi „Slovanska Poseda" v družbi s „Slovan-skim pevskim društvom" posebno veselico gostom na čast. Dne IG. ob G. uri 20 minut zjutraj odpeljejo se potniki z Dunaja in pridejo v Brno ob 10. uri 30 minut. Ogledavši si mesto in znameniti Špilberk, zbero se zvečer k skupnej zabavi na vrtu »besednega doma". V Prago odpeljejo se dne 17. ob 11. uri 5 minut dopoludne in pridejo tje ob 6. uri 30 minut popoludne. — Na Velegrad bodo se oni, ki bi želeli, mogli nazaj grede peljati iz Češke Tfebove ali Brna, kajti iz Moravske potovanje na Velegrad ni prepovedano in se od tam z raznih postaj prirejajo vsak teden posebni romarski vlaki v Uhersko Urad ište. — Vsi udeleženci, ki so vožnino že plačali, prejeli bodo do 10. t. m. vozne listke; oni, ki je neso še plačali, pa naj joneute-goma pošljejo gospodu cesarskemu svetniku Ivanu Murniku. Sicer se bodo pa vozni listki mogli dobivati na vsakej postaji od Ljubljane do Spilielda pri odboru, čegar členi bodo razpoznati po troboj-dHi kokardah, katere bodo imeli pripete na prsih na levej strani. — Slovenci! udeležite se prav obilo tega krasnega potovanja in zasvedočite bratom Čehom v lastne] njihovoj prvostolnici, zlatej materi
Pragi, bratovsko ljubezen in spoštovanje. Prepričani smo, da se bode vsak udeleženec vrnil s potovanja s krasnimi spomini in povečanim naudušenjem za sveto slovansko stvar.
— (Gosp. prof. dr. vitez Miklošič) dobil je povodom svojega umirovljenja red ž elezne krone druge vrste.
— (Naš ljubi „Spectabilis") oziroma „Obcr-Spectabilis" ostavil je danes Zagreb in odpotoval na svoje novo mesto, kjer bode v časa teku, ako Bog da in sreča junaška postal „Ober-Specktabilis", na čemer bi mu iz srca čestitali.
— (Imenovanja.) Gospod Lovro Ulčar, okrajni sodnik v Radovljici ing. Fran Lulek svetniški tajnik v Celji imenovana sta deželne sodnije svetnikoma pri okrožni sodniji v Celji. — Gosp. J. Castelliz, okrajni sodnik v Laškem trgu, imenovan je svetnikom deželne sodnije v Gradci. — G. dr. Adalbert Gertscher, okrajni sodnik v Mariboru, imenovan je d r ž a v u i m p r a v d n i k o m pri okrožni sodniji v Celji. — G. Karol Nadamlenzki, pristav pri okrožni sodniji v Celji imenovan je državnega pravdnika namestnik v Ljubnem. — G. Anton V i s i n t i n i, okrajni sodnik premeščen je iz Podgrada v Poreč. — Tržaške deželne sodnije pristava gg. Karol De jak in Simon Lettich imenovana sta okrajnima sodnikoma, prvi za Podgrad, drugi za Volosko. — G. Alojzij Schriefl, pristav v Št. Vidu, imenovan je pristavom pri deželni sodniji v Celovci. — Premeščena sta pristava: Josip W al ter iz Brež v Št. Vid, dr. Rudolf KuŠar iz Št. Mohorja v Breze. — Avskultant Bernhard baron Giovanelli imenovan je sodnijskim pristavam v Št. Mohor.
— (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora), v torek 4. dan avgusta 1885. leta ob G. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Stavbinskcga odseka poročilo o vspebu pismene dražbe za oddajo dela pri podaljšanji kanala na Poljanski cesti. III. Policijskega odseka poročilo o gradnji mestne bolnice za slučaje epidemičnih boleznij. IV. Šolskega odseka poročilo o določitvi prostora za gradnjo poslopja mestni petrazredni deški šoli. Potem tajna seja
— („Porcijunkula") praznovala se je le tos posebno slovesno. Že dolgo let ni došlo toliko tisoč ljudij, kakor letos. V soboto po noči prenočevalo je ogromno ljudstva v frančiškanski cerkvi, na Stopnicah, na trgu pred cerkvijo in v bližnjih ulicah. Red bil je vso noč izboren, za to skrbelo je mestno redarstvo res pohvalno. Kakor navadno pri takih prilikah, porabili so premeteni, v ^Ljubljano došli tatovi, „porcijimkulo" za krajo. Dasi se je z lece svarilo ljudstvo, naj hrani novce, naj bode pa« zno in da si so to svarilo navzočni skrivni in javni redarji ponavljali od klopi do klopi in od altarja do altarja, vender so tuji tatovi ukrali nad 500 gl. Tako so ukrali jednomu posestniku v soboto 200 gl., v nedeljo nekemu drugemu 245 gl., tretjemu -11 gl. itd. Tatovi so bili menda nepriznana zadruga, gotovo z neomejenim poroštvom. A policija jo zadružnikom že za petami in jim bode določila brez-dvonino poroštvo na Ljubljanskem gradu.
— (V Kranj i) bila je volitev novega mestnega načelništva.   Voljeni so zopet dosedanji funk-
Minulo je več kakor pol uro v takem čakanji. Volkovi so odšli . . . Tulenje se je slišalo le še v daljavi in počasi je utihnilo ... In zopet je nastopila tišina. Vsi so se ložje oddahnili, kakor bi se j:m bila z ram odvalila kamenita gora. Počasi so se zopet znebili strahu. Začeli so govoriti. Sprva šepetajoč, kakor bi se bali, da ne bi čuli hudi duhovi, potem je pa postajala govorica vedno glasnejša in živahnejša. Predmet njih pogovora bili so rudeči volkovi — ti strašni varuhi skrivnih bogastev te gošče. Nikdo ni hotel zaspati. Spanec je prešel vznemirjenim, praznovernim klatežem. Sklenili so počakati jutranjega svita v pogovorih.
Slava Nebu! .. . Hudi duhovi so se vrnili v svoje brloge, rekel je Lonhou in basal svojo pipo. — Videli so, da smo pravi hlapci Sina Neba, in zdaj bodo pa nas pustili okoristiti se z nekaterimi komadi korena .. . Gotovo je žen-šen kje v bližini, pristavil je starejšimi trdno preverjen.
— Zakaj to misliš? vprašal je Kuen-Lu vesel.
— Vselej je tako! odgovoril je tajinstveno in tiho starejšimi. Evo, koliko let že hodim za korenom, pa vselej pridejo rudeči volkovi poprej nego ga dobim . .. Klatijo se samo tam, kjer ta koren raste. . . Njim je tako ukazano.
— Kdo jim je ukazal, vprašal je radoveden Seo-kvi.
— Kdo? Velel jim je božestveni Fo (Budda) . . . Kakor se vidi, ti ne veš, kako je Fo daroval Mandžuriji tri blaga sveta: žen-šen, sobola in travo ula*) in kako je želel obvarovati jedno najdragocenejših blag, koren žen-šen pred ljudmi, ki neso pod-ložniki njegovega Sina?
— Ne, ne vom, priznal jo Seo-kvi.
— Mi tudi ne vemo ... Nesmo še slišali! .. . rekli so drugi. — Prosimo, povej nam!
— Zakaj ne bi povedal, rekel je Lonhou. — Do solnčnega vzhoda je še dolgo — spati pa tako ne moremo . . . Poslušajte! .. .
Pomaknili so se k Lonhou-u, pripravljeni pazljivo poslušati. Ta pripovedka o radodarnosti Neba, o varuhih zakladov gošče — rudečih volkovih je jako razširjena mej Kitajci in mi jo preložimo, kakor se razume s svojimi besedami.
*) Trava ula-cuo pripada k vrsti kolmljnikov. Suho to travo davajo Kitajci po zimi v čevlju zaradi uiclikosti in toploto. Njim popolnom zauiunuje gorko nogovicu.
(l)aljo jnih.)
cijonarji: G. Karol Savn i k županom, gg. Toma Pavšler, Ferdo Sajovic in Fran Dolenec pa občinskimi svetniki.
— (Pravosodno ministerstvo) dovoliio je g. M. Kose r ju, c. kr. notarju v Idriji pre-meščenje v Zatičino.
— (Občni zbor obrtnega društva kranjskega) bil je včeraj. Obiskan bil je povoljno, dasi zaradi silne vročine čas morebiti ni bil srečno izbran. Predsednik, mestni odbornik g. Klein, to-žiljev svojem nagovoru, da dotična obla-stva tako malomarno izvršujejo obrtniško postavo, sosebno,kar se tiče ustanovljenja toliko naglašanih in potrebnih obrtniških zadrug. V Ljubljani n. pr. doslej še ni^ti jedna obrtna zadruga lri ustanovljena, dasi je pekovska že pred letom dnij izročila c. kr. deželni vladi popolnem tako sestavljena pravila, kakor je c. kr. vlada ali ministerstvo želi. Tako delovanje gotovo ne pospešuje , obrtnega delovanja. Itazgovarjalo se je tudi o tem, da bi se spojilo obrtno kranjsko s kranjskim tehniškim društvom, ker imata obe baje jednak delokrog, a ta razgovor je po našem mnenji le bolj akademične vrednosti, kajti obrtnija in tehnika, dasiravno vsekdar le na obojno korist delujoči, imata posebno v društvih druga do drugo zelo dolge pote. V obče pa se je sklenilo, da bi se po mejsobnem razgovoru združenju ne nasprotovalo, vsaj od strani obrtniškega društva ne. Odbornik g. V. Čamernik predlaga, naj se naprosi g. predsednik Klein, da kot član trgovinske in obrtne zbornice deluje na to, da se po prizadevanji poslednje korporacije vender že začnejo ustanavljati obrtniške zadruge. Kar se tiče letnih doneskov, sklenilo se je, da ostane pri starem plačilu. V odbor sta se zopet izvolila gospoda Kune in Čame mik. Kot novi odborniki pa gg. Drelse, Ahčin, Kirbisch, Regali, Feliks Toman in Škrbinec.
— (Novi most čez potok Iško) na Ljubljanskem barji otvoril se je včeraj ob 3. uri popoludne jako slovesno. Občani Iške vasi, katerih župan g. Jakob Japel ima največje zasluge zato, da se je most, katerega so na tem kraji pogrešal) nad 80 let, zopet napravil, so most na oboli straneh lepo okrasili s cesarskimi in narodnimi zastavami, slavoloki in zelenimi venci. Ižanski župnik g. Dolenec blagoslovil jo pri novem mostu podolje sv. Križa in sv. Janeza Nep. Lepe slavnosti udeležil se jo c. kr. okrajni glavar Ljubljanski, gospod Janez Mahkot, zastopniki cestnega odbora, prebivalci iz Iške vasi in mnogo kmetovalcev sosednih vasij. Novi most, ki bode za tamošnji promet jako koristen, veljal je vsega skupaj 1100 gld. Deželni odbor dal je podpore 300 gld., cestni odbor Ljubljanski 150 gld., sedem posestnikov 300 gld., ostali del pa se bode pokril po doneskih posestnikov dotičnih vasij, katerim je most v korist.
— (Iz Ptuja.) Gospod dr. Stanko Pirnat predsednik „Slov. pevskega društva" poklonil je svojo skladbo „Spomlad in jesen" (besede Stritarja), prirejeno za mešani zbor — Ptujski Čitalnici —! Pesem se je tukaj na Petrovo pri Ciril-Metodijevi slavnosti pod vodstvom skladatelja prvokrat pela in jako dopadala. Bodi mu presrčna hvala.    — ni.
— (Čebulni soinenj) preteklo soboto ni bil tako mnogobrojno obiskan kakor druga leta. Letina za čebulo je bila vsled velike letošnje suše jako dobra in prineslo se je večinoma le godno blago na somenj. Cena za dva venca bila je v soboto zjutraj 7 kr., pozneje se je skrčila celo na 5 kr., ker je resnih kupcev manjkalo. Kita češnja veljala je 4 kr. Pri teh cenah, ki so za to blago že skrajne, bode tudi ostalo.
— (Iz Ptujskega okraja.) V novi odbor učiteljskega društva za Ptujski okraj bili so jednoglasno voljeni: gg. Franjo Žiher predsednikom, Tomaž Romih podpredsednikom, Boštjan Krajne denarniČarjem, Janez K a vkler knjižničarjem; Mo-81 na Janez, Se rajnik Domicijan in Šijanoc Franjo odborniki; Kolar ič Matija in P ore k ar Tone zapisnikarjema. Društvo ima mej udi 38 učiteljev in vsestransko dobro napreduje.
-• (Iz Ptuja) 29. julija imeli so tukajšnji pijonirji z oddelki 47. pešpolka, 7. lovsk. batalijona in 6. polka dragoncev konečno vajo. Ti oddelki so so tukaj v tej službi dva meseca vadili. Vaja bila je na desnem obrežji Drave niže železnega mosta jedino le z dinamitom, katerega se je blizu BO kg. porabilo. Tu smo videli pri raznih poskusih moč dinamita, ki je razdiral nasipe, železnične proge, mostove, trgal drevesa, pečine nad in pod vodo itd.
ter tudi opazovali, kako so vojaki dobro izvežbani v svojem poslu. K tej vaji so nalašč iz Gradca prišli tretjeletniki kadetske šole gledat poskuse. Od daleč je opazovalo vse poskušnje tudi mnogo občinstva, čudeč se raznim prizorom.
Telegrami Slo venskemu Narodu":
Simla 3. avgusta. Reuterjevo poročilo. Iz dobrih virov se čuje, da se načrt za utrjen ostrog v Pišinski dolini ne sme pripisovati hkratu poslabšanim pogajanjem mej Anglijo in Rusijo. Utrdbe v Pišinski dolini so le del splošnega načrta za varstvo mej.
London 3. avgusta. „Standard" ima poročilo z dne 22. julija: Čuje se, da so Rusi in Afganci blizu Merušaka vkupe trčili.
Trst 3. avgusta. Ker se je v Marseille-u kolera prikazala, zaukazalo je morsko oblastvo za vse ladije, dohajajoče iz francoskih pristanišč v Sredozemskem morji neizimši Algijera, desetdnevno opazovalno reservo.
Tržne cene v LJubljani
dne 1. avgusta 1.1.
		kr.	Špeh povojen, kgr. .	Ki.	kr.
PSenica, hktl.  .  . .		(iti		-	66
Rež,        „ ...	5	4	Surovo maslo, .	—	86
Ječmen,    „ ...	4	38	Jajce, jedno ....	—	2
Oves,       , ...	3	9	Mleko, liter ....	—	8
Ajda,       „    .  . .	4	•i	Goveje      meso, kgr.	—	
Proso,      „ ...	5	:sti	Telečje        „ „	—	54
Koruza,    „ ...	5	r.d	Svinjsko       , „	—	66
Krompir,   „ ...	8	5(<	Koštrunovo   „ „	—	88
Leća,       „ ...	8	—		—	28
Grah,      „ ...	8	_	Golob......	—	17
Fižol,      , ...	8	60	Senu,  100 kilo   . .	1	69
Maslo,           kgr. .		86	Slama,   «. „ Drva   trda, 4 □ metr.	1	69
Mast, „		89		7	60
Speh frišen, „	—	M	„  mehka,   „ ,	5	20
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
bo >• <* t-3	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73330 mm. 731 % mm. 782 90 n.	18-6" C 266° C 18'5° C	si. zah. z. zah. brezv.	d. j as. d. jas. obl.	1-30 m, dežja.
1 m «4	7. zjutraj 2. pop. 9, zvečer	782*45 m, 731'75 mu. 731-28 mra.	18 6" C 26'8'' C 20 4 0	si. szh. si. zah. si. zah.	obl. d. jas. obl.	1'6 mm. dežja.
Srednja temperatura 21-2° in 21'9°, za 1'4° in 2'1° nad in mi. ali mi.
3Du.naji3l£:a, "borza
dn6 3. avgusta 1.1.
(Izvirno telegrafifino poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld. 65 kr.
Srebrna renta.......... 83 „ 30 „
Zlata renta........... 109 „ 05 „
5°/0 marčna renta......... 99 „ 45 „
Akcije narodne banke....... 868 „ — „
Kreditne akcije......... 281 „ 70 „
London............ 125 „ 20 „
Srebro............. — „ — „
Napol............ 9 , 93 „
C. kr. cekini.......... 5 „ 91 „
Nemške marke......... 61 „ 45 „
4°/o državne srečke iz l. 1854  250 gld. 128 „ 25
Državne srečke iz 1 1864        100 gld. 167 „ 75 ,
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 109 „10 „
Ogrska zlata renta 4°/0..... 99 „ 05 „
„    papirna renta 5°/0...... 92 „ 40 „
59/0 štajerske zemljišč odvez, oblig .   . 104  „ — „
Dunava reg srečke 5°/fl           100 gld 116  „ 50 „
Zemlj. obč avstr. 4'/10/u zlati zast listi . 121   , 50 „
Prior, oblig Elizabetine zapad železnico 114  „75 „
Prior, oblig Ferdinandove sev. železnico 106   „ 25 ,
Kreditne srečko.....100 gld 1V7   „ 75
Rudolfove srečke.....10   „ 18  „ 50 ,
Akcije anglo-avstr. banke .      120   „ 98  „ 50 „
Trammway-društ vel) 170 gld a. v. .   . 193   „ 80 ,
Žalostnim srcem podpisani vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da jo naš preljubi soprog ozirom oče, ded in tast, gospod
MIHA ROS,
posestnik na Hrastnika,
previden s sv. zakramenti umirajočih, podolgej in mučnej bolezni danes ob 8. url zvečer v 77. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dražega nam pokojnika bodo so ''■'ignilo 4. t. m. ob 4. uri popoludne iz domače aiše in preneslo na pokopališče v Drugo
Sv. maše za dragega ranjkega se bodo dne 6. t. m. v cerkvi na Dragi brale.
Naj ostane vsem prijateljem in znancem v milem spominu! (459) Lahka mu zemlja bila!
Na Ur ustniku, dno 2. avgusta 1885.
Žalujcča rodbina.
Za hišino
ustopila bi rada v slušbo mlada, slovenskega in nemškega jezika zmožna deklica. — Ponudbe prosi Terezija Prl-stoviek pri M. Kebrovi v Ljubljani, iGradišče št. 14. pritlično. (454—2)
J. C. JUVANĆIC,
poscNtnik vinogradov na, UiKolJjgkem,
ima
zalogo vina v Ljubljani
in priporoča: (281—13)
Bizeljsko vino 1884.1. od 14 do 18 gld.
„ „ 1883.1. „ 18 „ 24 „ Dolenjsko rudečkasto „ 14 „ 20 „
iJsF" Uzorce p šilja v sodčkih od 50 litrov in več.
V AMERIKO
pride najceneje, kdor se obrne na
ARN0LDA REIFA DUNAJ, L, PESTALOZZIOASSE 1,
najstarejša tvrdka te vrate. (623—43)
Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj.
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšel in se dobiva:
Junak našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij.  Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Dr. S|>raiifrt»r-fcvp v
kaplji©® za
Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Biicking, medicinski sovetnik dr. 4'uhn, dr. Miinuing in mnoge druge zdravniške avtoritete so je preskusile in je za izvrstno domače (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, omedlevici, glavobolja, trebuhoboljn, zaslizenja, želodi in' kislini, vzdigovanju, omotici, kolika, škrnfeljnom itd., proti zlatej žili, zapretjn. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr.
Pri gospodu lekarjl Svobodi, pri Zlatem orla, na I*re*lruo\eni trnu. (716—60)
Tinktura
Najboljše in najgotovej.se sredstvo zoper kurja očesa in zoper trdo kožo na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo kar s penzeljčkom pomaže bolni del na nogi. V kratkem času odpravi ista brez bolečin vsakotero tr-dino z bolnih delov na nogi. Steklcničica z rabilnim navodom in penzljem vred velja 40 kr. v408—4) Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo I
LEKARNA TRKKOCOT"
3J^p zraven rotovža v Ljubljani.
e Z
isr*i ^=jw-
rtv; i-Hsf*. r^a *o
H3 2.
Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi 1
Prosim, pošljite mi blagovoljno 2 steklenici dr. Rokovega zdravilnega balzama. Kar se tiče upliva tega balzama, moram izreči popolno hvalo, kajti že več mesecev sem imel hudo mrzlico, katero neseni mogel odpraviti, ko sem pa začel rabiti ta balzam, jo minula. S spoštovanjem
Slavonija, Josip Bene*, Kastel št. 23.
Velecenjeni gospod!
Iz srca izrekam BVOJO naj iskrenoj šo zahvalo za Vas dr. Rosov zdravilni balzam, s katerim sem ozdravil svoje dolgotrajne strašne želodčeve bolečine, če tudi že nesem imel nobenega upanja, da bi mi še kaj pomagalo. Še jedenkrat mojo presrčno zahvalo. „ S spoštovanjem
Maribor n. D., na Spod. Štajerskem. Ferd. Lcitucr, dimnikar.
Hitra in gotova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti toje^/rtPH» pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše domače sredstvo, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljeranji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva Je zdaj gotovo in priznano ljudsko domače sredstvo postal in se splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja 80 na franklrane dopise na vse kraje proti'poštnemu povzetju svote.
S^rarjenje I
Da se izogne neljubim napakam« zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. Kohov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zdravilnega balzama.
Pravi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnoj zalogi izdelovalca II. Fragnerja. lekarna „k črnemu
orlu" v Pragi, Ecke der Spornergaase Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Pioooli, lekar; Vil j. Mayr, lekar; Eras. Birschitz, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoczv, lekar. V Postoj i ni: Fr. Baccarcich, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar; Jos. Bergman, lekar. V K a m niku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: O. Chri-atofoletti, lekar; A. de Gironooli, lekar; R. Kiirner, lekar; G. B. Pontoni, lekar. V Ogle j i: Dolia Damaso, lekar. V Trsta; Ed. de Leiten-burg, lekar; G. Prendinl, lekar; G. B. Forabosohi, lekar; Jak. Serra-valto, lekar; Anton Suttlna, lekar; Karol Zanettl, lekar. V Zagrebu:
C. Arazim, lekar.
J0T Vse lekarne in večje trgovine z materi jalnim blagom v Avstro-OgrskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama.
Tam se tudi dobi:
3?zaž3s:o domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsako vrsto, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-tiji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične oteklino in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri ra/.pokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rano, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zapite bulo in oteklino se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-so in rano ozdravi. — To mazilo jo zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečino to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rano sc morajo z mlačno vodo umiti, potem šo le se mazilo nanje prilepi.
V škatVicah po 25 in 3S kr, (136—10)
ISalzaiii za uho«
SkuŠeno in po mnozib poskusih kot najzanesljivejšo sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. volj.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zelcznikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
9728