LETO VI.. ŠTEV. 9 — CENA 6 DIN
Ureja uredniški odbor. — Glavni urednik Štrukelj Karel. — Naslov uredništva in uprave: „Posavski tednik", Krško 55. — Telefon 33. — Čekovni račun pri NB FLRJ Krško, štev. 615-T-145. — Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 300, polletna 150, četrtletna 75 dinarjev. — „Posavski tednik" izhaja enkrat tedensko.
KRŠKO, DNE 7. MARCA 1953
Misli ob letošnjem
... .■»'n..n	n,
8. m a r c u
Delavke, kmetice, zodruzmce, izofrraienke, gospt dime m vse delovne z ne pretmiie plamteč pnzd>ao ob vašem ( orbenen praznikaI
Kamorkoli me je v zadnjih dneh zanesla pot po našem okraju, povsod sem naletela na skrbne priprave za praznovanje
8.	marca. Delavke, kmetice, gospodinje in izobraženke vse razumevajo pomen praznovanja mednarodnega ženskega dne in ga s ponosom pričakujejo. Žene Senovega so v čast 8. marcu še poglobile svoje delo. Posebno skrb so posvečale partizanskim sirotam, ki ponekod še niso tako oskrbovane, kot to zahteva hvaležnost do njihovih staršev, ki so padli za našo svobodo. Skupaj z društvom »Prijateljev mladine« rešujejo mnoga pereča vprašanja nepravilne vzgoje otrok in socialne zanemarjenosti. Da bi se bolje spoznale z vsemi problemi, so obšle ves svoj teren. V pripravah nič ne zaostajajo kostanjeviške žene, Ic da so dale večjega poudarka kulturnoprosvetnemu delu. V tej občini bo za 8. marec več proslav, iger in prireditev. Najprijetneje pa sem bila presenečena, ko sem ugotovila, da se prav lepo pripravljajo na 8. marec tudi naši hribovski predeli. Žene iz Podgorja bodo proslavile svoj praznik z zaključkom gospodinjskega in Izobraževalnega tečaja. Tovarišici Španovi, ki ima že precej sivih las, še sedaj ni pretežko priti po več ur daleč peš na razne konference po navodila in nasvete zato ni čudno, da v krajih, kjer imajo tako požrtvovalne ljudi, tudi marsikaj uspe.
Mojemu članku je prostor odmerjen, zato naj mi žene iz Bizeljskega, Bučke, Artič in drugih krajev ne zamerijo, da ne omenjam posebej njihovega truda in njihovih priprav. Delo samo jim bo dalo najboljše priznanje.
Vsa pestra dejavnost žena, njihova pripravljenost na žrtve in njihova predanost stvari socializma, so v meni ponovno izzvale občutek ui prepričanje, da le delamo ženam krivico, ko jim v naši družbi še nismo {'ali tistega mesta, ki jim po njihovem prizadevanju pripada Če pa po. mislim na vsa herojstva žena v narodnoosvobodilni borbi, pa je ta krivica še mnogo večja.
2e na prvi konferenci žena 1642. Jcta je govoril maršal Tito: »Žene Jugoslavije, ki so v tern boju s takšnim samozataje-vanjem dale takšne žrtve in ki stojijo prav tako vztrajno v prvih vrstah narodnoosvobodilnega boja, imajo pravico, da pribijejo enkrat za vselej dejstvo: da mora ta boj obroditi sad tudi za žene narodov Jugoslavije, da ne bo mogel nikdar več nihče iztrgati teh draga plačanih sadov iz njihovih rok.«
Minilo je dobrih 10 let. Naša domovina stopa z dneva v dan krepkeje v socializem. Gospodarstvo se krepi, politično se utrjuje, ljudstvo prevzema vedno večji del oblasti direktno v svoje roke. Na vseh področjih napredujemo. Socialistična zavest prebivalstva rase. kar dokazujejo izvršena dejanja in uspehi. Brez socialistične zavesti večine našega prebivalstva pač ne bi megli s tako hitrimi koraki napredovati. V delovnem
odnosu so zavladali socialistični odnosi. Nekaj pa še vedno pogrešamo. Primemo je, da povemo to prav na današnji dan na svoj borbeni praznik. Pogrešamo enakomernega in vzporednega napredka socialistične zavesti v odnosu do žena. Zdi se, da na tem področju prav malo napredujemo. Iz tega razloga sem se na predlog mnogih žena in aktivist odločila, da le napišem nekaj misli o tej problematiki, ki jo mnogi še vedno podcenjujejo, ne da bi globlje razmislili, da so socialistični odnosi med vsemi ljudmi prav tako zahteva socialistične družbe, kot na primer visoko razvito gospodarstvo, socialistični odnosi v delovnem procesu itd.
Da bi bolje razumeli upravičenost trditve, da se kljub socialističnemu razvoju odnosi na-pram ženam še niso dovolj socializirali, naj navedem samo primer zadnjih občinskih volitev v občinske ljudske odbore.
V	našem okraju je kandidiralo v osnovne organizacije ljudske oblasti 1263 kandidatov, od tega 48 žena, kar pomeni 3,8 odst.
V	devetih občinah ni kandidirala nobena žena, kot da bi med tisočimi ne mogli najti niti ene žene, ki bi bila sposobna in voljna delati v ljudski oblasti. Za okrajni ljudski odbor je bilo predvidenih več sto kandidatov, a le 11 žena. Marsikje so predlagali na kandidatno listo eno ali dve ženi bolj iz formalnosti, ne da bi vseeno mislili na njihovo izvolitev, zato tudi izbiri ženskih kandidatov niso posvetili potrebne pozornosti.
Ženske organizacije so pač skoraj povsod pretresale imena žena. ki jih bodo predlagale na kandidatno listo na zborih vo-iiicev, pa jim je spričo odklonilnega stališča celo nekaterih krajevnih funkcionarjev upadel pogum. Na enem izmed takih sestankov, kjer je bil viden celo organiziran odpor proti kandidiranju žena je narodna herojka Albin ca — Mali — Hočevarjeva ogorčeno vzkliknila: »Ce bi se takole branili sodelovanja žena v narodnoosvobodilni borbi, kot se jih branimo danes pritegovati v ljudsko oblast, potem bi marsikateri ranjenec izkrvavel, ker bi odklanjal pomoč bolničarke — žene.«
Vzroke tem pojavom moramo sicer pravilno oceniti in videti njih izvor v dedščni stare meščanske družbe, ne smemo pa takega gledanja negovati, ali to-tolerirati^ ker to nasprotuje naši socialistični morali in končno zavira tudi samo graditev sociali, zcaa, ker s tem zaviramo socialistično prevzgojo žene in preko njih socialistično vzgojo mladega rodu naslednika naših pridobitev.
Tovarišica Vida Tomšič, predsednica ženske organizacije za Jugoslavijo, je izrekla v zvezi s tem problemom na IV. kongresu žena Slovenije naslednje besede:
»Pri svojem delu za aktivizaci-jo žena v političnem življenju se moramo spoprijemati ne samo z objektivnimi ovirami izvirajočimi iz velike zaposlenosti žena in relativno zaostalega gospodinjstva, ampak tudi z namerno
na to področje usmerjeno javno in tajno propagando, ki jo širijo ne somo ljudje, ki so nam zavestni sovražniki, ampak tudi nekateri sicer dobronamerni, a omejeni državljani in državljanke.«
Ker so vzroki za nezadostno sodelovanje žena v raznih odborih dvojni, moramo tudi delo za odpravo teh vzrokov obrniti v dve smeri. Če smo objektivni, moramo priznati, da delo žena, v celoti gledano nikakor ne pada, da pada le njihovo število na odgovornih javnih funkcijah. Klub precejšnjemu razvoju industrije je ostalo naše gospodinjstvo še vedno skrajno primitivno. Mnogo krajev je še brez elektrike, ima prav daleč do vode in podobno; kje so šele razni stroji in ustanove za skupno pranje in druge gospodinjske posle.
Primitivno gospodinjstvo terja od žena ogromno naprav in časa, zato se mnoge odtegujejo odgovornejšim in težjim nalogam v javnosti. Toda te materialne ovire, ki izvirajo iz še zaostalega gospodarstva in premalo razvite elektrifikacije in industrializacije, bodo sčasoma odpadle. Odpadle bodo toliko prej, kolikor vstrajneje bomo delali vi tudi žene, na dvigu proizvodnje v vseh gospodarskih panogah. Prišel bo čas, ko bo žena laže sodelovala v javnem življenju, a ne bo za to dovolj usposobljena, zato nikakor ne smemo dopustiti, da bi do tega prišlo. Žene, delake, kmetice in izobra-zenke! izdržati je treba težave prehodne dobe, čeprav smo čestokrat razpete med mnogimi dolžnosti, odnehati in odstopiti ne smemo. Tudi z našim delom in z našimi žulji pospešujemo
prihod boljše dobe zase in za vse ljudstvo.
Sedaj pa še nekaj besed o drugem vzroku zaostajanja žena v javnem udejstvovanju. Ta vzrok je duhovnega značaja. Svoj izvor ima v stari miselnosti, v težki dediščini preteklosti. Kot se vseh starih navad in gledanj težko otresemo, tako se tudi tu le s težavo odrekamo tradicijam, čeprav vemo, da so meščanske in negativne. Borbo proti stari miselnosti, s katero smo obremenjeni vsi, možje in žene, pa nam otežkoča tudi delo predvsem reakcionarne duhovščine, ki javno in tajno oznanja, da je žena neko posebno bitje, rojeno le za dom in gospodinjstvo in za sužnjo. Oni vedo čemu to pripovedujejo; A tudi mi vemo. Zena naj ostane nevedna, nerazgledana, politično nezainteresirana, njihova zlata rezerva, ki bo vzgajala otroke v reakcionarnem duhu, ki bi ovirala moža na vsakem koraku, skratka žena, ki naj bi vlekla razvoj socializma nazaj. Ti računi se ne smejo uresničiti, ali naj bodo žene, ki smo pokazale v NOB toliko junaštva, res pod vplivom reakcije in bomo delale same proti sebi? Ne in tisočkrat ne! Trudile se bomo, da bomo kjub oviram, materialnim in duhovnim, vztrajale na svoji poti. Želele bi pa, da ne bi reakcije v njenih načrtih podpirali tudi nekateri naši sicer dobronamerni a zaostali ljudje!
Žene in vse delovno ljudstvo, stopajmo smelo naprej k socializmu, saj nas vodijo prekaljeni in preizkušeni ljudje in veliki TITO!
Z. M.
Taka ic milenska pol
predvojnih komunistov
Tov. Zupančič Mirna.
Kot otrok revnih staršev je tov. Zupančič Mirna že v rani mladosti okusila vso bedo proletarskega otroka, kar je vtisnilo njenemu razvoju pečat. Kljub težkim socialnim prilikam v družini je končala učiteljišče. V napredni pokret se je vključila že za časa študija na učiteljišču v letih 1936 in 1937. Po končani maturi na učiteljišču je bila brezposelna in tri leta čakala na službo, ker jo je takratni župan označil kot komunistično propagandistko. Zaradi svojega aktivnega dela, pri čemer je imel vpliv tudi njen po-, ko j ni mož, narodni heroj Štefan Kovač, je bila že 1939 sprejeta v Partijo Kot taka se je politično udejstvovala skupno s pokojnim možem v Prekmurju, kjer je bila nameščena kot učiteljica. Okupacija je ni zajela nepripravljene. S podvojeno silo
sta nadaljevala ilegalno delo. Toda kmalu sta bila izdana, a njenega moža so Madžari na nekem sestanku 18. oktobra leta 1941 ustrelili. Po njegovi smrti je prevzela odgovornost za politično delo v Prekmurju.
V	Medžimurju je imela v vseh večjih vaseh zaupnike za zbiranje prostovoljcev za partizane. Njeno delo je prekinila madžarska blokada, tako, da se je morala umakniti na Štajersko. Ostala je na Zagorskem terenu, a že marca meseca 1942 je bila poslana v okraj Ptuj, kjer je odgovarjala za teren in organizirala Lackovo, oziroma Osojnikovo partizansko grupo, ki pa je bila že 8. avgusta 1942 izdana in uničena. Ker je bila tov. na tem terenu kompromitirana, jo je CK poslal na mariborski teren kot pomoč sekretarju. Dne
9.	marca 1943 je bila aretirana.
V	zaporu je dolgo tajila svojo identiteto, čeprav so imeli njeno sliko. Zaprta je, bila pod imenom Elza Šmid. Ves čas njenega zapora, to je 6 mesecev, je bila v samici. Oktobra 1943 je bila odpeljana v taborišče Aus-švic s pripombo, da je »sumljiva pobega«, kot taka je nosila na hrbtu poseben znak in morala delati v kazenski koloni. Tudi v taborišču ni prenehala z ilegalnim delom ter je posve-
Imamo v svoji sredini med številnimi borci in borkami NOV, med neštetimi borci socialistične izgradnje tovarišico Ma-li-Hočevar Albinco, ki je bila v letu 1952 zaradi izredne hrabro-med NOB proglašena za narodnega heroja.
Rojena je 12. septembra 1925 na Vinici v Beli Krajini, kot hči obrtnika čevljarja. Po zgodnji smrti njenega očeta je kot najstarejša hčerka že z 8 letom starosti nastopila prvo službo v Vrhu pri Šmihelu. Kot mladoletni otrok je ob napornem delu zbolela ter se vrnila domov k materi in nato skoraj dve leti bolovala. Ko je izpolnila 12. leto, je v Brezovi rebri nastopila že drugo službo kot pastirica in pozneje v Novem mestu še tretjo.
8. julija 1942 je po aktivnem delu za partizane na terenu stopila prostovoljno v zapadno dolenjski odred. Opravljala je kurirske posle, pozneje bolničarske v bataljonu Tomšičeve brigade. Kot bolničarka je izredno hrabro in požrtvovalno opravljala svoj odgovorni posel. So-
delovala je v številnih borbah v Suhi krajini in na Kočevskem v veliki bitki v Jelenovem žlebu, pri Turjaku itd. Izvršila več izredno drznih in junaških akcij, vsled česar je bila med borci zelo priljubljena. Večkrat je bila ranjena in dobila pri tem nič manj kot 35 ran, vsled katerih je danes 80 % invalid.
Življenje Mali-Hočevav Al-bince od njenih otroških let je bilo izpolnjeno z večnim trpljenjem in eno samo neprekinjeno borbo za boljše življenje delovnih ljudi — svobodo domovine in njeno mimo izgradnjo. Ne le v borbi, temveč tudi danes se od osvoboditve nesebično in aktivno sodeluje v javnem življenju v občini Cerklje, kjer danes živi s svojo družino kot mati treh otrok in žena oficirja JLA.
Vzgleden primer radosti in junaštva tovarišice Mali-Hočevar Albince danes pozna ne samo široka javnost odraslih ljudi, temveč tudi naši najmlajši — pionirji, ki jih je že nekajkrat obiskala v šolah in jim pripovedovala o dogodkih iz NOB.

čala posebno skrb bolnikom. Januarja 1945 so jo premestili v Ravensbruck, kjer je ostala do osvoboditve.
Po osvoboditvi se je vrnila v domovino, kjer so jo čakale težke naloge. Nastopila je službeno mesto v Murski Soboti, kjer je bila članica OK KPS. Kmalu nato je bila poklicana na službeno dolžnost v Prevalje, kjer je tudi bila članica OK KPS. Pozneje je bila pozvana v Ljubljano, kjer so ji kot pomočniku ministra pri Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LRS poverili odgovorno
delo na sektorju za zaščito matere in otroka. Decembra 1951 je prišla v naš okraj, prevzela učiteljsko službo in se takoj aktivno vključila v razne organizacije in društva. Zlasti pa se udejstvuje kot predsednica okrajnega odbora AF2.
Zeiz bežnega življenjepisa vidimo, da je tov. Zupančičeva ena od naj starejših bork za pravice delovnega ljudstva v okraju, ki je vse svoje življenje posvetila revoluciji. Nobena situacija za njo ni bila tako težka, da ne bi kot komunist izpolnila svojega poslanstva.
Viorno nartizanska žena
Colaričev« Ana je primer žene in matere, ki je že od začetka NOB leta 1941 vse svoje moči žrtvovala za lepšo bodočnost našega naroda. Vsi prvi sestanki organizatorjev osvobodilne borbe na tem delu Dolenjske so se vršili v njeni kuhinji. Sprejemala je pošto in zbirala hrano ter jo pošiljala do Draganove Karoline v Mladje, kateri so pozneje radi izdajstva požgali dom. V aprilu 1942 je odšel njen mož v partizane, a doma je ostala sama s pet tedni staro deklico. Pol leta pozneje so ji belogardisti dom oropali ter odpeljali vse pohištvo in premič-
nine v postojanko — hišo pa zažgali. Od oktobra 1942 se je morala s pol leta starim otrokom brez sredstev in doma potikati okrog, nihče se je ni upal vzeti k sebi, ker so se bali belogardistov, Neštetokrat je bila od domačih opozorjena: »Anica, beži, beli gredo!« V takih trenutkih je pograbila svojo prtljago in ure in ure prečepela v snegu, v kakem grmovju. Večkrat so jo hodili belogardisti ponoči na posteljo pretepat in zahtevali od nje, naj pove, kje ima moža.
Posebno ji je ostala v spominu neka strahotna noč, ko je belogardistična patrola obkolila hišico, kjer je stanovala, postavila mitraljeze na okno ter nekaj belogardistov z nabitimi puškami vdrlo v sobo. Belogardist Penca ji je nastavil puško na prsi in rekel: »Povej, kje imaš komunista, če ne bo počilo!« Colaričeva vzame otroka k sebi, ga pritisne na prsi in reče:
(Nadaljevanje na 2. strani)
Maf šive naše tprahre toorlce, naj šive matere in udoue | padliQ partizanov, naj šive naše delavlte, zadrušnice, | tcmetice, izolb rašenlce in vse delavne šene, Jci v Strajno in j zavedno grade našo socialistično domovino. ftaf šive vse j napredne šene vsega sveta, M se ti or e za zmago soda- j
lizina in za pravičen mir na svetni	j
illlllllllliiilillll!li[|lllilllll!lllll!lilllllll*lill!lllllllllllimillllll!llll!lllllll||||l!ll!ll!l!l!lllillllilllll!illll!liliM
St sv, 9
Živel 8, marec,
živele šene, Ki se zavedajo svojifj pravic in svojifj dolžnosti v Javnem življenju države. Ki gradi socializem, živele naše javne
delavKei

TUDI AZBESTA NAM NE BO TREBA UVAŽATI
Izkoriščanje azbesta je pri nas nova panoga gospodarske dejavnosti in razvila se je šele v drugi svetovni vojni. Stara Jugoslavija je imela zelo slabo razvito industrijo azbestnih izdelkov. Nekaj let pred vojno so začeli posamezni zakupniki rudarskih koncesij izkoriščati azbest v Makedoniji, pa še to je kmalu prenehalo. Industrijski kapital ni bil zainteresiran na naših ležiščih azbesta, saj so krile svetovne potrebe po njem Kanada, Sovjetska zveza, Ciper in druge dežele.
Po osvoboditvi smo nacionalizirali vse naprave za pridobivanje azbestne rude in zdaj imamo štiri podjetja: v Raški, Arandjelovcu, Bosanskem Petrovem selu in Bogoslovcu na Ovčem polju. Ležišč azbestnih vlaken še nismo popolnoma raziskali. Lani je znašala naša proizvodnja azbesta nekaj nad 4500 ton, leta 1955 pa bomo izdelali azbestnih vlaken že kakih 20.000 ton.
Proizvodnja ali bolje rečeno izločanje azbestnih vlaken iz matičnega kamna, je po svetu skrivnost vsakega kapitalističnega koncema. Pri nas pred vojno niti strokovnjakov nismo :meli za to panogo, kaj šele industrijskih naprav. Za proučevanje te proizvodnje panoge smo zgradili poskusno separacijo v tovarni cementa in salonita v Anhovem ob Soči. Do prve polovice lanskega leta so bile končane industrijske po-skušnje v proizvodnji in separacija je izdelala 250 ton azbestnih vlaken, ki so jih uporabili za industrijsko proizvodnjo salonita. Uspeh naših strokovnjakov so priznali tudi svetovni strokovnjaki za predelavo azbesta.
Po proizvodnji azbesta je Jugoslavija že zdaj na 13 mestu na svetu. Ko bosta začeli obratovati separaciji v Stražarjih in Ruičču m ko bo modernizirana separacija v Korlači, bomo s proizvodnjo 20.000 ton na leto med prvimi desetimi proizvajalci azbestnih vlaken za svetu. Naša industrija potrebuje na leto takih 1300 ton azbestnih vlaken. Znatne količine je bomo torej celo izvažali. Največ azbestnih vlaken potrebuje cementna industrija, ki jih porabi 95 /c. Imamo dve tovarni za azbestna vlakna, in sicer v Vraniču pri Splitu in v Anhovem ob Soči. Obe izdelujeta salonit. To ime je nastalo po mestu Solin pri Splitu. Zmogljivost teh dveh tovarn znaša na leto 10 milijonov kvadratnih metrov. Glavni izdelki so valovite in ravne plošče za pokrivanje in oblaganje sten ter azbestne cementne cevi za vodovode pod pritiskom.
hči
svoji
Tov. Marija Sterban,
delavskih staršev, je že v__
rani mladosti okusila trdoto krivičnega kapitalističnega družbenega reda v stari Jugoslaviji. Bila je služkinja v raznih krajih vse do leta 1927, ko se je poročila z rudarjem tov. Karlom Sterbanom, zaposlenim v rudniku Hrastnik. Po poroki je ostala s svojim možem v Hrastniku in se je pod vplivom takratnih razmer začela zanimati in udejstvovati tudi na političnem polju. Čutila je sama na sebi, v svoji družini in okolici takratno socialno zatiranje od strani kapitalistov in njihove oblasti, kar ji je še bolj krepilo voljo za udejstvovanje v naprednem gibanju. Na osnovi njenega naprednega političnega dela, pred-
vsem med ženami severnega dela Hrastnika, je bila v jeseni leta 1937 sprejeta v kandidaturo KP in po enoletnem stažu, oktobra leta 1938, pa v članstvo Partije v OPO rudnika Hrastnik. V članstvo Partije jo je sprejela tov. Lidija Sentjurc.
Kot članica Partije je ostala v istem kraju partijsko delavna tudi med okupacijo vse do leta 1943, ko se je preselila k svojemu možu na Senovo. Na Senovem je nadaljevala s svojim partijskim ilegalnim delom do septembra 1943, ko sta z možem in sinovoma odšla v partizane. Delovala je na terenu okraja Senovo-BIanca kot politična aktivistka okrajnega odbora AF2, a v oktobru leta 1944 bila postavljena za sekretarko istega odbora in s tem tudi članica OK KPS in OO OF Senovo-BIanca, kjer je ostala vse do osvoboditve.
Od prvih dni po osvoboditvi nadaljuje s političnim delom na vseh toriščih naše dejavnosti. Posebno pažnjo polaga in se udejstvuje pri organizaciji AFZ na Senovem, kjer je še danes ena izmed najaktivnejših članic.
Naša vo aška delegacija i Burmi Zanimivi dogoditi
Naša žena i narodnoosvobodilni borbi
aesaasisii
Naša vojaška delegacija je bila v mesecu decembru povabljena v Burmo, kjer so jo prebivalci povsod navdušeno spre-
jemali. V delegaciji vidimo tu di tov. polkovnika Simoviča, komandanta garnizona v Cerkljah.
Veliki diktator Stalin umrl
Moskva — Uradna sovjetska časopisna agencija TASS je sporočila, da je 5. marca ob 21.50 po moskovskem času Stalin umrl. Vest o Stalinovi smrti je
objavljena v skupnem sporočilu Centralnega komiteja KP Sovjetske zveze in sovjetske vlade, ki je namenjeno prebivalstvu ZSSR.
VORŠKI NADŠKOF O OBISKU MARŠALA TITA »Sprejmite prisrčno predsednika Tita«.
Tako zahteva v svojem pastirskem pismu dr. Ciril Garbet, anglikanski nadškof v Yorku. »Pravijo, da Velika Britanija ne bi smela sprejeti maršala Tita zaradi njegovega stališča do ka-tolišče cerkve .Tisti, ki sprejemajo to stališče, pozabljajo, da so za italijanske in nemške okupacije katoliki neusmiljeno preganjali pravoslavne kristjane in da so izvajali politiko nasilnega prekrščevanja, zaradi česar so I trpeli in bili ubiti mnogi pravoslavni duhovniki in verniki«.
Potem, ko poudarja v pismu, da se je večkrat zgražal, ko je slišal vesti o preganjanju katolikov v komunističnih državah, je prelat nadaljeval: »Interesi naroda in varnostni razlogi so primorali Maršala, da je ukrepal proti katolikom, ki so med vojno sodelovali z okupatorjem in ki so v nekaterih primerih zagrešili velike zločine proti nekatolišlcemu prebivalstvu.«
(Nadaljevanje s I. strani)
»Sedaj pa le streljaj, za moža ti pa ne morem povedati.« Tisto noč so odšli z grožnjo, da bodo samo še enkrat prišli a takrat, da se bodo maščevali. Iste noči je belogardistična patrola pobila doma v postelji Strojino-vega Franceta in hčerko Dragico. Čim je to izvedela, se je odločila, da pobegne na osvobojeno ozemlje. Odpravila se je takoj na pot ter hodila dva dni brez tople hrane z malim otročičkom. Na osvobojenem ozemlju v Beli Krajini se trpljenje ni končalo, temveč je morala v Boldražah pri nekem kmetu delati celi dan na polju in samo za hrano. Spala je na skednju z otrokom vred, a v času, ko je ona delala na polju, ji je ostal otrok zaprt na skednju. To je samo nekaj iz dela in trpljenja tov' Colaričeve za časa okupacije. Mnogo bi lahko napisali o trpljenju v času, ko je bila izdana in ujeta od ustašev. Vse te nadloge in trpljenje je voljno prenašala, saj se je zavedala, da se bliža čas osvoboditve in s tem lepše življenje.
Tudi po končani vojni ni prenehala z delom. Njena zavest ni nič manjša, saj človek, ki toliko žrtvuje za lepšo bodočnost vseh nas, se tem plemenitim ciljem ne more odreči. Tov. Coiaričeva je vzorna mati treh otrok in dobra gospodinja, ki pa niti trenu-1r’" pozabi na svoje družbene obveze.
Med tovarišice, ki so občutile vso krutost bivšega kapitalističnega reda, posebno pa vso težo nacistične in fašistične okupacije naše domovine, prištevamo tov. Rešeta Tončko, ki ji je okupacija z vsemi njenimi grozodejstvi dala povod za razmišljanje o borbi slovenskega naroda za lepšo bodočnost.
Ko je bilo jeseni leta 1941 razglašeno splošno preseljevanje v Slezijo, je z družino ušla čez mejo na ozemlje, ki je bilo zasedeno od Italijanov. 2e v zimi 1941/42 so se pri njih pojavili prvi partizani, organizatorji ter govorili o nujnosti borbe slovenskega naroda proti okupatorju in tako se je začela zanimati za OF. Mož ji je sicer prepovedal, naj se v te stvari ne vmešava, ker je to zelo nevarno, vendar sta se s 15-letnim sinom z vso ljubeznijo oklenila dela za OF. Ob nastanku osvobojenega ozemlja leta 1942 je bila izvoljena v vaški odbor Krsinji vrh. Ti vaški odbori so bili z italijansko ofenzivo leta 1942. razbiti, vendar kljub temu ni tov. Tončka prenehala z delom, temveč je še z večjo vnemo zbirala hrano, raznašala literaturo itd. Na podlagi njenega nesebičnega in požrtvovalnega dela je
Posledice parat aa Nizozemskem
bila tov. Tončka meseca maja
1942	sprejeta v Partijo s še dvema drugima tovarišicama tako, da je bila ustanovljena celica, kjer je bila sekretarka. Leta
1943	je bila na položaju člana rajonskega odbora Škocjan, a ko je v letu 1944 bil priključen škocjanski rajon k Smarjeti, je postala član odbora OF ter član okrajnega komiteja KPJ. Meseca marca 1944 je bila poklicana na okrožje kot član okrožnega odbora OF in okrožnega komiteja KPS Novo mesto. Pri volitvah v okrožni izvršni odbor, ki so se vršile leta 1944, je bila izvoljena tudi tov. Rešeta Tončka.
Sedaj živi tov. Tončka ponovno na svojem kmečkem gospodarstvu ter se poleg svojega dela udejstvuje tudi kot članica občinskega ljudskega odbora ter članica okrajnega odbora AF2.
Po prvih uradnih podatkih o bilanci katastrofalnih poplav v južnih pokrajinah Nizozemske so do sedaj našli okrog 1500 trupel. Končno število žrtev pa bo še mnogo večje glede na to, da se stalno pojavljajo nova trupla.
Med poplavami in pozneje so evakuirali okrog 100.000 ljudi. Poplave so uničile ali hudo poškodovale 9000 farm in hiš. Med poplavami je izginilo 25.000 krav, 20.000 prašičev, 3000 ovac in 3000 koz.
Gmotno škodo cenijo na nad
milijardo goldinarjev, to je okrog 5 % narodnega dohodka. Poleg tega je bilo 100.000 hektarov zemlje popolnoma poplavljene, od teh pa je bilo 35.000 hektarov obdelovalne zemlje, kar obsega 5,7 % celotne obdelovalne površine na Nizozemskem.
Do sedaj so izsušili 15.000 hektarov zemlje, v pokrajini Bravant, ki je bila najbolj prizadeta pri poplavah. Podrte jn-zove in nasipe so deloma že popravili.
- tl —	„ ucmJu na nau pravni.
Ob letošnji odmeri davkov
Morda še kdo ob strani sanja, da se bodo žene vrinile spet v kuhinjo in ne bodo odločale o ničemer. Toda žene so napravile zrelostni izpit, pokazale so, da so zmožne, ne le delati doma v gospodinjstvu, temveč se tudi s puško v roki boriti, zmožne so vladati in držati oblast v rokah.
Neoozabna partizanska mali
Božič Terezija iz Prošnje vasi je mati 13 otrok, od njih je štiri poslala v partizane. Bili so še mladi fantje in hčerka, ki so se poslovili od svoje matere in odšli z očetom v brigado. Sama je ostala doma na posestvu ves čas vojne z mladoletnimi otroki. Sama je obdelovala posestvo, da si je pridelala hrane za otroke in številne partizane, ki so se oglašali pri njej. Belogardistični krvniki niso imeli spoštovanja do mater številnih otrok, najmanj pa prizanašanja materam partizanov. Vsled tega so jo neštetokrat zverinsko pretepali in mučili ter zahtevali, da pove kje ima moža, sinove in
hčerko. Vendar je bilo vse to zaman. Karkoli bi napravili z njo, Božičeva mama ne bi črhnila besedice, ki bi utegnila partizanskim borcem škodovati.
Zato se Božičeve mame iz Prošnje vasi še danes marsikateri partizan spominja s toplo hvaležnostjo v srcu, je pa tudi takih, ki so nanjo prehitro pozabili.
Božičeva mama in nešteto drugih širom naše domovine, ki so prav trpele in doprinašale žrtve za srečo naše domovine ne bo pozabila zgodovina, ne bo pozabila naša mlada generacija, ki bo uživala njihove sadove.
Partizanska mali v taborišču
Ob prazniku žena, 8. marca, ne smemo pozabiti na staro partizansko mater tov. Cerjak Ano iz Št. Lenarta pri Brežicah.
Tovarišica Cer jakova je žrtvovala dva sinova za svobodo. Prvi je padel leta 1941 kot borec v Brežiški četi na Gorjanah. Drugi pa je bil istega leta ustreljen kot talec v Mariboru. Vsled zavednosti svojih sinov je bila z možem leta 1941 izseljena v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. Ves čas svojega bivanja v taborišču se je dobro zadržala, vedno pa je mislila na
svoj dom in svoja sinova, ki sta dala življenje za lepšo bodočnost.
Po osvoboditvi se je tov. Cer-jakova vrnila domov, kjer živi še sedaj.
K prazniku žena ji iskreno čestitamo in želimo še trdnega zdravja!
Pomagajmo ponesrečencem v Holandiji!
Kot vsako leto stojimo tudi letos tik pred končno odmero davkov za leto 1952. Definitivna odmera davkov se bo letos izvršila za obrtnike in nosilce prostih poklicev v glavnem po istih načelih, kot v preteklih letih z _edino bistveno razliko, da bo težišče dela na odmeri davkov obrtnikom in nosilcem prostih poklicev preneseno na občinske davčne komisije, kar ni bil slučaj v preteklih letih.
Pri odmeri davkov kmečkim davčnim zavezancem, se pa letos uvaja popolnoma nov način, ki ga omenja že zakon o davkih iz začetka preteklega leta, to je odmera na osnovi katastra. V vseh preteklih letih od osvoboditve naprej so davčne komisije odmerjale davke kmetovalcem po delno ugotovljenem delno po ocenjenem dohodku oziroma gospodarski moči posameznega davčnega zavezanca. V takratni dobi, ko je zaradi splošnega visokega denarnega obtoka in pomanjkanja kmetijskih proizvodov obstajala vsa možnost, da si je posamezni kmečki proizvajalec pridobil z visokimi cenami visoka denarna sredstva je bil takšen način odmere na mestu in edino pravilen, ker je služil takrat zelo nujnemu vsklajeva-nju denarnih in blagovnih fondov Današnja razvojna stopnja našega celotnega gospodarstva omogoča pristop k novemuu načinu odmere kmečkih davkov.
ODMERA DAVKOV PO KATASTRU BO NAJBOLJ PRAVIČNA
V CEM SO GLAVNE ZNAČILNOSTI TE NOVE ODMERE DAVKOV?
Kot izhodišče za Ugotavljanje davčne osnove načelno ni \mč dohodek, temveč katastrski čisti donos, kot ga izkazuje zemljiški kataster. Ker so se odnosi v vrednosti dinarja in v cenah napram predvojnemu stanju, iz katerega pa rezultira katastrski čisti donos, spremenili, bo na katastrski čisti donos uporabljen količnik, kateri ustreza tem spremenjenim odnosom Na ta način se bo dobil sedanji katastrski dohodek, kateri bo načelno predstavljal davčno osnovo, od katere bo po davčni lestvici, ki se sedaj sestavlja, odmerjen davek. Ta količnik bo po izidu davčne lestvice izračunan na okrajnem svetu za gospodarstvo, Bo po vsej verjetnosti enoten za celotno področje okraja, ker že katastrski čisti donos vsebuje polne razlike v kvaliteti zemlje oziroma posameznih zemljiških kultur.
Kljub temu, da so na razpolago podatki iz starega katastra, v katerem niso evidentirane znatne^ spremembe v kulturah zemljišč in lastnikih, nastale v zadnjih desetletjih, bo takšen pristop k odmeri še najbolj pravičen in bo s takšno odmero davek sorazmerno pravilno porazdeljen. Brez dvoma je, da bodo tu m tam nastala nesorazmerja in to predvsem tam, kjer se sedanje dejansko stanje po obsegu ali kulturah zemljišč ne sklada s stanjem v katarstru. Ker z ozirom na razpoložljiv geometrski kader in pa čas ni možno v letošnjem letu izvršiti revizijo katastra, bo treba s temi napakami računati. V interesu vsakega davčnega zavezanca pa je, da dejansko stanje svojega zemljišča vskladi s katastrom, nakar bo potem tekom leta možen individualni popravek odmere davkov povsod tam, kjer bi se na podlagi takšne uradne revizije katastrski čisti donos spremenil.
Na podlagi izračunanega katastrskega dohodka bodo občinske davčine komisije vršile odmero davkov. Pri lastnikih z večjimi vinogradniškimi površinami bodo imele komisije možnost odstopa navzgor al navzdol od izračunanega katastrskega dohodka. To bo nujno predvsem zaradi tega, da bo prišla do izraza pravilna obdavčitev pri tistih lastnikih večjih vinogradniških površin, pri katerih so te površine še evidentirane v katastru, dejansko pa ne obstojajo več ali pa so v zelo iztrošenem stanju, in pri tistih, kjer gre za novejše nasade vinogradov, ki v katastru sploh še niso evidentirani. Pri spremebah v ostalih kulturah odstopanja ne bodo možna, če hočemo obdržati princip odmere po katastru. Občinske davčne komisije bodo lahko priznavale tudi davčne olajšave (do 30% od davka) pri davčnih zavezancih z večjim številom nedoletnih otrok, onemoglih oseb in pri tistih, ki so bili prizadeti s trajno bolezni -I jo v družini, večjim poginom ži-j vine itd.
S takšnim načinom odmere davkov bo doseženo sledeče: Izločena bo samovoljnost in neobjektivnost davčnih komisij, kar se je pojavljalo v posamez-
DISKUSIJA O KOREJI V 07,N
V diskusiji o Koreji, katera se vodi v političnem komiteju generalne skupščine OZN, ki je začela z drugim delom svojega zasedanja, je govoril sovjetski predstavnik Višinski. Ponavljal je samo svoje stare predloge, katere je OZN že nekolilcokrit odbila. Večina opazovalcev je mnenja, da Višinskijev govor pomeni, da SZ ne želi končati vojne na Koreji, razen pod pogoji, ki jih diktira Moskva. Opaženo je bilo tudi, da je Višinski uporabljal ostre besede, ko je govoril o novi ameriški vladi.
ČESTITKA ANTHONIJA EDENA JUGOSLOVANSKI VLADI OB PRILIKI TROJNEGA SPORAZUMA
Britanski zunanji minister Anthony Eden je poslal jugoslovanski vladi brzojavko, v kateri toplo čestita ob priliki podpisovanja prijateljske pogodbe in sodelovanja med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. V brzojavki g. Eden poudarja, da je pogodba značilen in dobrodošel doprinos jačanju varnosti ne samo na tem področju, temveč v širši sferi.
NFmnovei&e vesti
Kopcnhagen — Neko poljsko letalo na reaktivni pogon, tipa MIG-15, se je spustilo na dansko letališče Renne na otoku Bornkolmu. Pilot je izjavil, da noče živeti pod informbirojev-skim režimom na Poljskem.
New York — Sovjetski zunanji minister Višinski je z letalom odpotoval v Moskvo. Od trenutka, ko je bila objavljena vest o Stalinovi težki bolezni, se ni več pojavil na sejah Generalne skupščine.
Dunaj — V zvezi z najnovejšimi aretacijami na Madžarskem poročajo, da so v Budimpešti zaprli 30 znanih zdravnikov. Njih imena niso znana, pa tudi ne njih usoda. Aretacije so sledile takoj po vesti, da je v zaporu polkovnik madžarske tajne policije Sregrskega, ki je po nepotrjenih vesteh izvršil samomor.
nih slučajih pri odmerah v preteklih letih.
Podan bo materialni interes za večjo storilnost, in večjo proizvodnjo v kmetijstvu.
Istočasno bo nastala nujnost pravilne in redne obdelave zemlje pri vseh tistih, ki so do sedaj obdelavo iz raznih neobjektivnih razlogov zanemarjali.
Onemogočena bo vsaka obremenitev z davkom malih in srednjih posestnikov v korist večjih in največjih.
Nastal bo interes, da lastniki zemljišč uredijo svoje zemljiško ■posestne odnose, kar so do sedaj v mnogih primerih opuščali in zanemarjali.
Pričelo se bo z urejevanjem katastra oziroma njegovo '-ri-ria-ditvijo s stanjem na terenu.
Ti razlogi so dovolj močni, ti a se izplača pri letošnji odmeri vložiti ves trud v to, da bo ista izvršena tako, da bo dokončni davek za leto 1952 porazdeljen sorazmerno po obsegu in kvaliteti zemlje, da bo zmogljiv in da bo predstavljal pravičen in sorazmeren deie-i, ki ga je dolžan vsak davčni zavezanec prispevati za potrebe celotne družbe.
V. F.
Na nas ženah te. da se si oith pravic zavedamo in jih uporabljamo na nas je, da postane naša enakopravnost čim trdnejša živ h eniška stvarnost f
Novice in dopisi iz našiti tirajev
iz Brestanice
lllllllllllllll
*«111:11
Prvi krst na matičnem uradu občine Brestanica.
I. marca 1953 se je vršil na matičnem uradu občine Brestanica prvi krst.
loke je z delavskim opravljanjem v rudniku Blebete
Rudnik v Globokem je sicer manjše podjetje, je pa v krškem okraju že tretje, čigar delovni kolektiv je v zadnjem času odločno zahteval izmenjavo direktorja. ker mu je bil resna ovira pri njegovem razvoju. Ce so se podobne stvari dogajale drugod, je spričo splošne demokratizacije več kot razumljivo, da se je pa to zgodilo tudi v Globokem, kjer so bili kmetje in delavci prisiljeni in naučeni, še iz časov stare Jugoslavjc, disciplinirano hlapčevat raznim vaškim mogotcem, je pa vsekakor znamenje in dokaz, da smo v javnem življenju še posebno pa v dosedanjem obdobju delavskega opravljanja napravili le že ogromen korak naprej.
Dočim so se splošne politične razmere skoraj, povsod drugod v okraju po osvoboditvi, v 'razmeroma kratkem času normalizirale in so bili nevestni ljudje s slabo preteklostjo odstranjeni s položajev, sc situaciji v rudniku Globoko, lahko rečemo ni posvečalo potrebne pozornosti. Tako Fronta, sindikat, kakor tudi ZK nisto storile pravočasne niku Globoko, lahko rečemo, ni predolgo tolerirali. Čeprav doslej okrajno podjetje in tudi bivši okrajni forumi v ničemer niso vodili računa o dogodkih, ki so večkrat simptomatično izbijali, ki so pa šele pred dobrim mesecem dni docela izbruhnili na dan in pometli z vsem, kar v podjetje ne spada. Krajevna organizacija ZKS je na pobudo svojih članov in Fronte sklicala za 7. I. 1953 izreden sestanek, kjer sta tov. Maričič in Krajnčič razkrila vse mahinacije, malverzacije in intrige, ki jih je vodil bivši direktor Evald Pavlič, skupno z bivšim obratovod-jem Miroslavom Pavličem in bivšim paznikom Jože Razber-g er jem proti upravnemu odboru, delavskemu svetu in celotnemu kolektivu. Le-ti so s svojim načinom dela privedli podjetje skoraj na rob gospodarskega propada. Ker je bil problem izredno pereč, se je sestanka udeležil tudi sekretar OK ZKS Krško tov. Mlakar. Tudi bivši direktor Pavlič se je tega sestanka udeležil, bil pa je, kot navadno, že prilično vinjen. Trdil je, da so težkih razmer krivi tisti, ki ga nočejo brezpogojno poslušati, izjavljal, da mu niti upravni odbor, niti delavski svet, niti ZKS ne morejo v ničemer pomagati, kajti on je šolan človek in dobro ve, kaj dela, delavci pa so po večini sami polkmetje, sami polproletarci in se z njihovimi nasveti ne more koristiti. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se zadeva razčisti in dokončno obdela pred celotnim delovnim kolektivom in tam, s strani delavcev, tudi predlagajo potrebni ukrepi.
Na sestanku • celotnega kolektiva, ki se je vršil nekaj dni kasneje ob navzočnosti tovarišev iz okraja, so rudarji sicer še precej boječe razlagali, kaj vse. sc jim v obnašanju direktorja Pavliča in v poslovanju podjetja ne zdi pravilno, so se jim pa proti koncu sestanka že kar prilično jeziki razvezali. Strah pred odpustom iz službe, ki je bil njihov spremljevalec ves čas, kar je upravljal podjetje direktor Pavlič, jih je vendarle zapustil. Tako je bil končno sprejet sklep, da se sestavi komisija, ki naj pregleda delo podjetja s tehnične in materialne plati ter predlaga gospodarskemu svetu
nadaljnje potrebne
pri OLO ukrepe.
NEKATERE UGOTOVITVE KOMISIJE
Komisija, ki je delala od 9. do 13. februarja na licu mesta, je ugotovila dolgo vrsto nepravilnosti in podčrtala, da je za tako stanje v podjetju odgovoren v prvi vrsti in v največji meri direktor Evald Pavlič, ki je za časa svojega službovanja podjetju več škodil, kot pa pomagal, čeprav je bil za to, v primeri z zaslužkom delavcev, krasno plačan. V najemu je imel osebni avto in se z njim vozaril večinoma privatno, brez potnih nalogov ter tako v kratkem času zapravil podjetju težke tisoča- ! ke. Za smešno ceno 7500 dinarjev so prodali rudniško motorno kolo. avtomobili so vozili tudi brez olja in vode, kar je povzročalo škodo, ki je presegala sto in stotisoče dinarjev itd.
Snažilko, Milko Preskar, ki je bila plačana od podjetja je direktor Pavlič izkoriščal za pospravljanje in ribanje lastnega stanovanja, ko pa enkrat tega, dela ni mogla opraviti, ji je j lavce v zato plačal samo pol delovnega dne. Rudarja Avgusta Volavška je na brezobziren in protizakonit način odpustil iz službe samo zato. ker je ob neki priliki upravičeno kritiziral razmere v podjetju. Istotako je vsega obsojanja vredna deleža.
Na delo pa je sprejemal ljudi, ki so bili pripravljeni popivati z njim cele noči in brez pomisleka izvrševati njegove razdiralne in škodljive direktive, dočim se za usodo demobiliziranih borcev sploh ni zmenil.
Revizijsko poročilo pravilno ugotavlja, da upravnega odbora o stanju podjetja ni pravilno informiral, .da je v glavnem delal sploh brez njega, delavcem pa dajal samo rožnate obljube. Trpel ni nikakih ugovorov in dobronamernih predlogov in dobronamernega prizadevanja članov upravnega odbora.
Tehnični izvedenci pa so ugotovili, da so odpirali nove rove tam, kjer sploh ni bilo dovolj premoga in ni bila zasigurana rentabilnost Izkoriščanja ter da so to delali ne da bi načrte dali v potrditev odnosno prijavili rudarskemu glavarstvu _ v Ljubljani. Rove, v katere je bilo investirano ogromne vsote de-darja, pa sedaj opuščajo in zasipavajo.
Ko se je z ugotovitvami revizijske komisije na sestanku dne 14. februarja 1953 seznanjal celotni kolektiv, se posamezni delavci, ki so pretrpeli toliko krivic in preziranj, niso mogli več zdržati, tako da je direktor Pavlič, ki je med tem časom že bil razrešen direktorskih poslov, bil prisiljen sestanek zapustiti, ker bi sicer prišlo do fizičnih obračunavanj.
ALI JE SE KDO DRUGI KRIV ZA TAKE RAZMERE V PODJETJU?
Ko tako kritično obravnavamo vse te dogodke, vidimo, da je samovolja tega človeka, ki je bil v Globokem le nekaj mesecev, lahko prišla do take veljave samo zato, ker sta bila delavski svet in upravni odbor kot glavna organa delavskega samoupravljanja premalo delavna in se zato delovni kolektiv ni posluževal tistih pravic, ki mu po zakonu o delavskem upravljanju tudi pripadajo.
Da pa tudi sindikat v podjetju ni opravil svoje razredne dolžnosti, je prav tako na dlani. Vzrokov za to je lahko veliko, opravičila pa nobenega! Sindikalni odborniki so v marsičem sokrivi takšnega stanja. Njihovo delo obstoji prav v tem, da de-praksi uče spoznavati socialistična načela delavskega upravljanja in jih podžigajo, da se za nje bore.
Zdaj, ko so računi končno razčiščeni, ko je letošnja februarska burja tudi od tod odnesla pleve in ljuliko, so podani vsi pogoji, da se bo podjetje v bo-cija vdove ponesrečenega šofer-j d oče lepše in uspešnejše razvija Stanka Jelena, nameščenega j jalo in vsi, ki so nam naši uspe-pri rudniku, ki ima poleg tega i hi pri srcu, mu to tudi odkrito še dva mala otročička.	želimo	T, M
§«ai Jiin-Mr » Brestanici
Ze dolgo časa krožijo po Brestanici razne vesti o zadevi Mirt Ivana. Tovariš Brili Jože in Mirt Ivan sta bila za časa okupacije nameščena na pošti v Brestanici. Po osvoboditvi sta bila upokojena, vendar je Mirt Ivan pokojnino takoj dobil, dočim je bila pokojnina Brili Jožetu odklonjena zaradi slabe karakteristike.
Da se zadeva končno pojasni in dobe prebivalci Brestanice jasno sliko o celi stvari, priobčujemo spodnji članek, komentar k temu naj si vsak posameznik sam ustvari.
Ob prihodu Nemcev v Brestanico so ti pošto prevzeli in jo za nekaj dni zaprli, Mirt Ivan in Brili Jože sta odšla v restavracijo Zemijak, kjer sta pila ter začela prepevati nemške pesmi. Med prepevanjem pesmi »Deutschland, Deutschland iiber alles« sta se objemala. Ob tej Priliki sta precej govorila, poveličevala Nemčijo, zraven pa od veselja poskakovala. V lokalu je bilo precej gostov, ki so se nad ponašanjem teh dveh zgražali, tako, da so ju kasneje pošteni Slovenci ignorirali. Ko je bila pošta odprta, sta bila ponovno oba prevzeta v službo in je Mirt Ivan napredoval na uradniško mesto. V jeseni leta 1941 je bil Mirt Ivan postavljen za vodjo nemške zimske pomoči ter kot krajevni pooblaščenec za Brestanico in okolico. Pozneje je vršil pri tej organizaciji funkcijo blagajnika. To funkcijo je tako vestno in požrtvovalno vršil, da je bil za to pismeno pohval len, enkrat pa je dobil celo 50 RM nagrade, Mirt Ivan je za časa okupacije napredoval dvakrat in to prvič leta 1942. drugič pa leta 1943.
Leta 1942 je bil poklican od
župana Preskar j a na občino, kjer mu je bil dan nalog, da redno obvešča podrobnosti o poštnih uslužbencih v Brestanici. Dogovorila sta se, da bo o tem obveščal Jug Ignaca, znanega izdajalca in takratnega predstojnika delavsko-politične-ga urada Mirt je o tem obveščal mesečno na posebnih tiskovinah, kjer so bila vprašanja: kako se zadržijo, njihovo obnašanje, odnos do dela in delovnih ur itd. Funkcijo obratnega pooblaščenca je opravljal do januarja 1945. Poudariti je posebno, da mu je Jug posebno podčrtal, da mora to njegovo delo ostali v najstrožji tajnosti. Funkcijo je Mirt opravljal z vso odgovornostjo Mirtov odnos do osmih uslužbencev je bil uradniški in s tem seveda tudi strog Smatral je. da mora biti tak z ozirom na funkcijo obratnega pooblaščenca, ki jo je opravljal, čeravno je bila ta v tajnosti. Med Brilejem in Mirtom so bili rezervirani odnosi. menda zaradi tega, ker je ime! Mirt na pošti prednost, možno tudi zaradi tega, ker je Mirt v letu 1942 vplival na Brileja. da naj prevzame funkcijo blokfireria, kar je kasneje tudi sprejel. Na Brileja je tudi vplival za izvršitev nabiralne akcije zimske pomoči.
Omembe vredno je tudi. ko je odšel leta 1941 upravnik pošte Hanžič Franc na božični dopust v Nemčijo, kjer je ostal približno deset dni, naročil Mirt, Ivanu. naj pazi na korespondenco Ivana Vehovarja, Gudole Dragotina in učiteljice Pavle Svar-eer iz Koprivnice ter ako pride kako pismo na njih ime, naj ga pošlje na gestapo v Brežice. V tem času je prispelo na ime Ivana Vehovarja iz Koprivnice
Iz Zatel©$’@
Nad Sevnico, pod sončnim Bohorjem leži partizanska vas Zabukovje. Ljudje so preprosti in dobri ter željni kulture in izobrazbe. V tem letu se je začelo prebujati kulturno življenje v Zabukovju, ki pa upamo, da se bo ob podpori ljudstva nadaljevalo z vedno večjim razmahom.
Dne 15. II, 1953 na pustno nedeljo, se je zaključil gospo-dinjsko-kuharski prikrojevalni tečaj, ki je trajal šest tednov. Udeleženk je bilo 19, ki so .se redno vsak dan udeleževale tečaja, ki je trajal 8 ur dnevno. Dekleta so se naučila v tečaju marsikaj, kar jim bo koristilo v življenju. Velika z.aslu.ga, da je tečaj s kuharsko razstavo in ročnimi deli tako dobro uspel gre predvsem tovarišici Štefki Vrtačnikovi, ki je z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo poučevala dekleta. Tudi KZ v Zabukovju je imela do tečaja veliko razumevanje ter je gmotno podprla tečajnice s tem, da jim je pristopila na pomoč v kurivu.
Na dan zaključka je bila dopoldan v šoli bogata razstava kuharskih dobrot in ročnih del, ki so jih dekleta med tečajem pripravile. Celo dopoldan so prihajali obiskovalci, tudi iz oddaljenih krajev. Popoldne je pa sledi! bogat kulturni spored s pevskimi in recitacijskimi točkami, ki so jih predvajale tečajnice. Novoustanovljeno kul-tnmo-umetničko društvo »Bohor« pa je naštudiralo za to priliko komodiio »Vozelj«. Ljudstvo kaže za take prireditve veliko zanimanje, kar se vidi vsakokrat ob mnogoštevilni udeležbi gledalcev. Po predstavi je bilo ljudsko rajanje, pri katerem so se veselili stari in mladi.
V nanrej pa bo še skrbelo KUD »Bohor«, da bo dalo delovnemu ljudstvu občine Zabukovje še več prijetnih uric.
KL
Primer počasnega re&vasia socialne pomoči
Borba preti iroWm eftmea
Gre za tov. Malus Alojzijo, vdovo z dvema otrokoma v starosti enega do treh let. Njen mož je umrl v oktobru lanskega leta zaradi kostne tuberkuloze. Bil je partizan od leta 1944. Po vrnitvi iz JLA v letu 1947 je bil zaposlen v Trbovljah kot industrijski miličnik do leta 1951, nakar je odšel v isto službo na Senovo. Zaradi slabega zdravstvenega stanja je imel februarja 1952 bolezenski dopust. Bil je v brežiški bolnici od koder se je vrnil oktobra 1952, in par dni nato umrl.
Tov. Malusova je kljub pritisku njenih staršev izpolnila pokojnikovo poslednjo željo, da naj se ga civilno pokoplje. Zaradi tega so jo njegovi starši takorekoč izgnali iz hiše ter jo prepustili brez vsakih sredstev. Kakšna je morala takih staršev menda ni potrebno pojasnila.
Po nasvetu tov. D. se je tov. Malusova preselila v Brežice, kjer je bila začasno nastanjena v vajeniškem domu, kjer je prejemala tudi hrano. Po vsem razumljivo je, da je Malusova zaprosila za socialno pomoč in rešitev njene družinske pokojnine, kakor tudi nakazilo njenih otroških doklad. V tej zadevi se je neštetokrat zglasila na občinskem odboru mestne občine Brežice, na okrajnem ljudskem odboru oddelku za socialno skrbstvo in zravstvo in pri DOZ. Obljubljeno ji je bilo takrat, da bo njeno vprašanje rešeno v par tednih. Kljub vsem naporom njena zadeva še do danes ni rešena ter se nahaja brez vsakih sredstev in je bila v glavnem odvisna le od dobre volje sosedov. Zato ni čudno, da so njeni otroci pod takimi pogoji oslabeli.
iUpraniiao Oaprci Mm »r@K$8
Zadnjega poletja se vrše skoraj redno vsak teden kakšne volitve. To velja zlasti za večje centre, kjer deluje in obstaja večje število raznih društev ter strokovnih organizacij. Tudi sedaj stoji pred nami še cela vrsta volitev, (v DS, v odbore organizacije SZDL.J itd.) Človek, ki pozna potek večjega dela teh volitev in ki je občutljiv za napake, ki se pojavljajo pri teh volitvah, ne more molčati.
Gre predvsem za dve napaki, ki spremljajo, skoraj bi rekel vsake volitve v Krškem. Prva napaka obstaja v tem, da so gotovi tovariši in tovarišice vedno pri vsakih volitvah na kandidatni listi. Seveda ni to v največ slučajih njihova slabost, temveč slabost članstva, ki zaradi ozkosti ali oportunizma ne najde drugih predlogov, odnosno volivcev tudi izvoljenih tako, da imajo že po 10 do 15 različnih funkcij. Razumljivo je, da vseh ne morejo zadovoljivo izvrševati. čeprav izkoristijo za to ves prosti čas. Kje pa so osebne ali družinske obveznosti? Nekatera sicer redka imena pa srečni emo ravno tako redno na kandidacijski listi ki pa redno pri volitvah tudi izpadejo.
Človek ne ve, ali se jih hoče na vsak način plasirati na vodeča mesta ali nekako uživajo nad tem, ko isti pri volitvah
škodljive posledice take prakse, ki je še vsekakor ostanek birokratizma. Danes imamo povsod dovolj sposobnih delovnih in politično preverjenih ljudi, ki jim lahko vodstvo zaupamo.
-15
*
ii ttosian’ef’ce
V nedeljo se je v Kostanjevici vršil redni letni občni zbor KZ, Zbora se je udeležilo okrog 250 ljudi, kar dokazuje veliko zanimanje, ki vlada med tamkajšnjim prebivalstvom za delovanje kmetijske zadruge.
KZ v Kostanjevici je izkazala šestrrsilijonski dobiček, ki so ga razdelili v pretežni večini takole: za dvig kmečke proizvodnje v letu 1953 dograditev zadružnega doma. elektrifikacijo okoliških vasi in popravo potov Dobiček, ki ga je izkazala zadruga. izvira pretežno iz trgovine in prodale lesa. V finančnem pogledu je zadruga ena izmed na i boli šib v okraju, vendar KZ polaga preveliko važnost na trgovino in ustvarjanje dobička potom nje pozablja pa v glavnem na bistveno nalogo kmetijskih zadrug, ki jo mora vršiti pri socializaciii naše vasi. to ie navajanje našega kmečkega življa na prehod iz zaostalega in okostenelega kmečkega gospodarstva v sodobnei-
redno »pogore«. Vsekakor pa je še in naprednejše, pod devizo
f nnno el-i rl r\ Ir n 'rl i \ rt t	4- n 11 r*i r* i —	• v •   ;_—i. Y1_
točno, da dokazujejo taki primeri neresnost in površnost pri izbiri kandidatov.
Druga napaka, ki se prav tako pogosto opaža zlasti zadnje čase, so slučaji, ko se voli oziroma kandidira v razne odbore in komisije ljudi, ki niso prisotni, ponekod zato, ker se ti ne morejo izgovarjati, da so prezaposleni ali da se ne čutijo dovolj sposobne za to mesto iz enostavnega razloga, ker niso navzoči Tako neodgovorno zbiranje vodilnega kadra se nam povsod maščuje. O tem naj člani organizacij in društev razmišljajo in končno spoznajo
zmanjšanja proizvodnih stroškov ter povečanja hektarskega donosa Ako bi hoteli kritično oceniti potek občnega zbor= bi morali nriznati. da se je občni zbor bavil le s formalno stranic odri ržan ja občnega zbora in deli tviio dobička dočim smo pogrešali na občnem zboru razpravo o noeloblienem de1'.] kmetijskih zadrug ori reševanju kmečkih vprašanj v duhu naše stvarnosti in obravnavo perspektivnega plana za d vi s življenjskega standarda nasib kmečkih prebivalcev Iz pojasni1 ki jih ie podal T.ss+onnji-iz Krškega in v katerih je
neko pismo, katero je Mirt zadržal in ga odposlal na gestapo v Brežice.
Leta 1945 je bila aretirana s strani gestapa Mirtova hčerka Albina ter odvedena v brežiške zapore. Aretirana je bila zaradi manipulacije živilskih kart na takratni občini, kjer je bila uslužbena, Živilske karte, katere je poneverila, je pošiljala v Sterenberg, Alteling, Dunaj, Gradec in Meel ob Donavi. Nekaj jih je nosila tudi domov in jih uporabljala. Po aretaciji hčerke Albine je Mirt napravil prošnjo na takratnega šefa gestapa Lutza. V prošnji sami je
omenjal zasluge, ki jih je imel za Nemčijo predvsem pri organizaciji in z zbiranjem prispevkov zimske pomoči ter sodelovanje kot obratni pooblaščenec na pošti v Brestanici. V prošnji je obljubil, da bo še z večjim elanom delal v prid Nemčije za čimprejšnjo zmago. Hčerka Albina je bila na osnovi tega odpuščena iz zapora, istočasno je pa je Mirt kot protiuslugo podpisal izjavo o sodelovanju z ge-pom.
Končno pripominjamo še to da je bila Brileju po dolgi borbi končno priznana pokojnina, ki jo danes uživa.
Pustimo ob strani vprašanje ali tov. Malus Alojziji pripada družinska pokojnina in otroški dokladi ali ne, (njen mož je imel 8 let siužbe in mislim, da ji po zakonu pripada), ali je take in slične primere možno hitreje reševati ali ne, (mislim da), ali je možna takojšnja njena zaposlitev spričo dveh otrok do treh let starosti?!
Toda ugotoviti moramo sledeče: kakorkoli pogledamo primer tov. Malus Alojzije moramo vendarle priti do zaključka, da ji izredna in začasna socialna pomoč pripada. (Izredna zato, ker gre za dva nepreskrbljena otroka, a začasna zato, ker se primer rešuje rednim potom.) Za take primere mislim, da bi morala biti in tudi so finančna sredstva na razpolago, ker tu gre za zaščito in zagotovitev življenja in zdravja dveh majhnih otrok. Vprašajmo se tudi kje je odbor za zaščito matere in otroka odnosno odbor za splošno skrbstvo in zakaj ni posegel odločneje v reševanje gornjega primera.
V naši družbeni ureditvi, ki že z zakonom in predpisi zagotavlja velike socialne izdatke, so taki kričeči primeri le redka izjema, toda le ta nas opozarja tudi na to, da imajo nekateri tovariši nameščenci in tudi nekateri člani ljudskih odborov dokaj brezdušen in neodgovoren odnos do ljudi.
poudaril vlogo kmetijske zadruge, ki naj jo odigra pri obnovi naših sadovnjakov in vinogradov, je razvidno, da so navzoči kmetje pravilno razumeli vlogo kmetijske zadruge, ki naj jo vrši pri socializaciji naše vasi, kar pomeni, da so dani vsi pogoji za pritegnitev najširših plasti našega kmečkega življa v nove pogoje dela KZ.
Z ozirom na navedeno je nujno potrebno, da vsaj upravni odbor KZ v Kostanjevici napravi perspektivni delovni načrt za daljšo dobo in ga na sestanku zadružnikov predisku-tira, izpopolni, sprejme ter tako preide k njegovemu izvajanju. Le na ta način bo kostanj eviška zadruga postala v vsakem pogledu voditeljica vsega napredka v naši zaostali kmečki vasi. *
Mrm eSnos Urn:
Nemalo sem se začudil članku v »Našem delu« o surovem odnosu Grošel Franca do svoje žene Ane.
Neresnično je, da je omenjeni navezal ženo na vrv in jo spuščal v vodnjak. Znano mi je pa, kako je bilo s ključem ponoči, kar bo verjetno zanimalo naše bralce.
Nekega dne je odšel Grošel v Žabjek, ki je oddaljen približno 1 uro, okopavat koruzo. Zena je ostala doma pri otrocih. Po moževem odhodu je odšla k sosedu okopavat vinograd in pustila doma otroke same. Tam se je opijanila tako, da se je zvečer namesto da bi šla k objokanim otrokom, zavlekla v seno. Ko se je mož vrnil domov je vdrl v hišo in najprej potolažil otroke. Nato je jel iskati ženo, katero je našel v senu. Ker ni imela ključa sta res malo »zaorala«, dokler ga nista ponoči našla.
Da je Grošel pijanec ni resnica, pač pa je priden delavec. Nobeden ga še ni videl piti iz lonca kot njegovo ženo. Ko je bil mož pri vojakih, je ona stanovala pri Sršenu v Slojanskem vrhu, kjer je v eni noči izpila 20 litrov vina. Ko je bila nekoč sama doma je v kleti pustila odprto pipo na sodu, da je teklo vino iz soda kot iz vodovoda. Nekega dne se je opijanila pri Jožetu Pešecu v Trebelniku, kjer je ostala nezavestna od jutra pa do ene ure po polnoči na peči. Prav tako je bilo pred tedni, ko je ležala pijana v gozdu.
Presodite sami in videli boste, čigava je krivda.
*
IZ KAPEL PRI DOBOVI
Drugi redni sejem živine, ki bo
10.	marca v Kapelah, izgleda, da bo mnogo živahnejši, kot druga leta, saj bo marsikateri kmetovalec, ki je živino zaradi pomanjkanja krme bil primoran jeseni prodati, sedaj zaradi oranja in dingih poljskih del moral živino kupiti. Velika konkurenca bo najbrž med hrvaškimi in slovenskimi prodajale: in kupci.	D. V.
lilo potekajo prime za popis
ireliiistia v okraja Krško
V dneh 1., 2. in 3. aprila letos se bo vršil v vsej državi popis prebivalstva po stanja 31, marca 1953. V zvezi s tern so izšli vsi potrebni zakonski predpisi. Sedaj se nahajamo ravno sredi priprav za čim boljšo izvedbo tega popisa. Vse priprave na področju tak. okraja vodi okrajna in občinske popisne komisije
Naloga okrajne popisne komisije je, da budno spremlja izvršitev vseh poslov v zvezi s popisom. Važnost komisije sledi že iz sestava samega, kajti vodi jo sam predsednik okrajnega ljudskega odbora, člani pa so tajnik in vodilni uslužbenci ljudskega odbora. Popis prebivalstva je velika akcija, ki ne sloni samo na statističnih organih, temveč tudi na okrajnem ljudskem odboru kot celoti.
Prav tako sloni na občinah delo na občinskih popisnih komisijah, ki jih vodijo sami predsedniki občinskih ljudskih odborov Okrajna kakor tudi občanske komisije se morajo zavedati važnosti tega popisa, da je ta popis ena prvenstvenih nalog, ki jo morajo opraviti s čim večjo odgovornostjo in vestnostjo.
Ena prvih nalog v zvezi priprav je bila ureditev hišne nu me racij e in popis naselij. Sami dobro vemo. da je naša hišna numeracija na terenu zelo neurejena. Le redko se zgodi, da se številka ena nahaja na začetku vasi. Najpogosteje jo najdemo v sredi ali nekje pri kra ju. Nadalje so bile nekatere hiše, ki sploh niso imele hišnih številk. Z ozirom na to je nastala nujnost, da se hišna numeracija enkrat dokončno uredi. Občinski ljudski odbori so v ta namen napravili seznam hiš z navedbo hišnih številk. Njih naloga je bila tudi, da so vsem hišam, ki še niso posedovale hišnih številk, dali začasne hišne številke. Na podlagi teh seznamov, ki so bili napravljeni po vaseh z navedbo zaselkov, so občinski ljudski odbori na terenu določevali hišne številke, kjer so upoštevali v prvi vrsti vrstni red bodoče hišne numeracije. Hiše imajo do popisa prebivalstva še vedno stare (dosedanje) hišne številke, ker se bo tudi popis prebivalstva izvršil po stari hišni numeraciji, razen v krajih, kjer so nastala nova naselja, združitve posameznih naselij ali zaselkov. V zvezi s to nume racijo je bil izvršen tudi popis naselij z navedbo zaselkov, ki 8e danes še na terenu dejansko uporabljajo. Pri tem popisu naselij smo izgubili precej zaselkov, M so še v zakonu in se že več let na terenu ne uporabljajo, to so razna vulgo imena in slično. Ta popis je delal mnogim občinskim ljudskim odborom precej preglavic, ker si niso bili na jasnem za določena naselja, ali so to dejansko naselja ali zaselki. Okrajna komisija je ta popis naselij prekotrolirala in vskladila z zakonom. V kolikor to vsklajevanje ne odgovarja stanju na terenu, se bo to popravilo po popisu prebivalstva.
Druga važna naloga, ki jo izvršujejo občinski ljudski odbori, je izdelava sldc v merilu 1:10.000. Občine so prejele od okrajne popisne komisije okvirne skice, v katere so morale vnesti važnejša pota, ceste, potoke, hiše in naznačiti naselja z vsemi zaselki. Vsaka hiša je zaznamovana s točko, poleg nje pa je napisana hišna številka. Na ta način nam te skice nudijo popolen pregled 0 krajevni razmestivti naselij in o razporeditvi hiš. Lahko si predstavljamo,. kako koristne bodo te skice občinam pri njihovem nadaljnjem delu, poštni službi in slično. Hišne številke, ki so naznačene na skici, so stare hišne številke, ki se pa bodo po popisu prebivalstva izbrisale in vnesle nove. Okrajna komisija vrši kontrolo nad izdelavo teh skic in ugotavlja, da se nosamezne obči-
ne niso držale danili navodil, da so prepozno začele z njihovo izdelavo, kot je to primer v Tržišču, Boštanju, Brestanici in Čatežu. Moramo priznati, da so si pa nekatere občine pri izdelavi teh skic zadale precej truda, da so k temu delu pritegnile tudi dobre poznavalce terena, kot je to primer v občini Videm-Krško. Bučka, Cerklje, Velika Dolina Podsreda, Te občine so si na tak način napravile precej dobre skice, ki jim ne bodo služile sa mo za popis prebivalstva, temveč tudi v bodoče Graje vredna pa je občina Blanca ki je skico napravila zelo površno, izpustila polovico hišnih številk brez označbe naselij in zaselkov. Temu se ni čuditi, glede na to, da se tamkajšnja tajnica ni odzvala vabilu k instruktaži o
pripravah za popis in izdelavo skic.
Za sam popis prebivalstva so te skice važne zato, ker je mogoče na njih povsem natanko določiti popisne okoliše, t. j. ozemlje, ki ga bo obhodil popisovalec. Občine bodo za vsakega popisovalca prerisale s te skice popisne okoliše, ki mu bodo služile kot kažipot pri izvedbi popisa.
Nadaljnja in zelo važna naloga občinskih popisnih komisij je izbira popisovalcev, M naj bi bili ljudje, ki bodo svojo nalogo izvršili vestno in strokovno dobro. Take ljudi imamo v podjetjih, ustanovah in organizacijah, zato je njihova dolžnost, da dajo svoje uslužbence v času popisa občinskim komisijam na razpolago.
Prforaii a sc iclih sretoloi
Okrajni odbor Rdečega Križa v Krškem si je zadal nalogo, da v letu 1953 razvije čim večjo delavnost svojih zdravstvenih sekcij. V programu so obsežne zdravstvene akcije:	cepljenje
proti daviti in tifusu, besežira-nje in fluorografiranje. zdravstveni tečaji predvajanje zdravstvenih filmov (s potujočim ki-no-avtom), razna predavanja ter materialna pomoč siromašnim družinam v slabem zdravstvenem stanju.
Ker Okrajni odbor RK v okviru svojih rednih sredstev ne more kriti vseh izrednih stroškov, ka bodo nastali pri izvajanju omenjenega programa, se je na sejah Okrajnega odbora RK razpravljalo tudi o tem, kako bi se prišlo do potrebnih sredstev. Dani so bili predlogi, da se priredi tombola ali pa srečelov v korist Okrajnega odbora RK. Sprejet je bil sklep, da se priredi srečolov. kateremu
daje prednost dejstvo, da bodo ljudje lahko potom lokalnega časopisa »Posavski tednik« spremljali ves potek, od priprav do žrebanja ob katerem tudi ne bodo vezani na prihod v kraj, kjer se bo žrebanje vršilo.
Zaradi priprave in izvedbe srečelova je pri Okrajnem odboru RK formirana posebna ko- j v misija. Ta komisija bo med s“a drugim pristopila tudi k zbiranju sredstev za dobitke. Zamišljeno je. da bodo del sredstev, oziroma dobitkov prispevala razna podjetja v okraju. Zato se bodo člani komisije po pooblastilu Okrajnega odbora RK obračali na podjetja in upamo, da podjetja ne bodo odklonila svoje pomoči za uresničenje.našega dobrodelnega programa.
O uspehih zbiranja sredstev za dobitke in o vseh nadaljnjih pripravah srečelova bomo spet kmalu poročali.
Okrajni odbor RK Krško
Ib SeCsJev
irte
V	soboto zvečer, dne 28. februarja, je bil na Telčah zaključek gospodinjsko-kuharskega tečaja, ki ga je z vso požrtvovalnostjo in z velikim veseljem vodila tov. Sonja Mucova s pomočjo tov. šolskega upravitelja in tov Julke. Tečaj je trajal tri mesece, katerega so dekleta redno posedala in z velikim zanimanjem sledila t.ako teoretičnemu, kakor tudi praktičnemu delu pouka. Ob zaključku so na skromno proslavo povabile tudi starše, kjer so pokazala uspehe kuharskega pouka. Pripravljene so bile razne kuharske dobrote, posebno pa razno pecivo, ki so jih vsi navzoči občudovali in izrekli popolno priznanje Tečaj je dokazal, da se tudi v oddaljenih hribovskih vaseh lahko marsikaj napravi, ako je dovolj dobre volje in razumevanja, kakor je to primer na Telčah. Večer je potekal v zelo prisrčnem vzdušju, kjer se je staro in mlado veselilo ob zvokih harmonike ter poslušanju pevskih točk, ki so jih izvajale tečajnice s spremljavo citer pod vodstvom tov. Julke.
Vsi navzoči so bile soglasnega mnenja, da so taki tečaji nujno koristni ter da tečaj naj ne bo zaključen, ampak naj se še nadaljuje ter tako dviga kulturni nivo našega podeželskega ljudstva, in ga s tem usmerja v sodobnejše gospodadsko življenje na vasi.
KosfrntVvlca
V	Kostanjevici je Kmetijski zadrugi, s pomočjo množičnih organizacij, uspelo organizirati splošno-izobraževalni. krojni in kuharski tečaj Tečaja se je udeleževalo 28 deklet, ki so da redno posečale. Dekleta so z velikim zanimanjem sledile pouku in kazale željo po
znanju. Ob zaključku tečaja so priredile razstavo živilskih in kuharskih izdelkov. Istočasno so uprizorile tudi enodejanko: »Ne-čimema domišljavost«.
Te dni pa se bo pričel tečaj v Čemeči vasi, kjer je prijavljenih nad 30 deklet.
Obvestilo vsem Kalim im društvom
V smislu sklepa okrajnega odbora ljudske prosvete se bodo vršile v maju proslave ob priliki 380-letnice smrti Matije Gubca. Da bi proslave zajele celotni naš okraj je isti razdeljen na 8 centrov in sicer: Sevnica, Senovo - Brestanica. Krško - Videm, Kostanjevica, Dobova, Brežice, Artiče, Bizeljsko in Krmelj. Naloga kulturnih društev na sedežu sektorja je, da organizirajo tekom meseca maja na vseh vaseh svojega področja gostovanja dramskih skupin, bodisi pevskih nastopov, orkestralnih nastopov recitacij itd. V duhu proslave obletnice smrti Matije Gubca. V kolikor .ne bi mogli posamezni sektorji obvladati svoje področje naj se pravočasno povežejo s sosednjimi sektorji in prosijo za pomoč. Namen teh gostovanj je istočasno tudi vzbuditi zanimanje v od* daijcnejših krajih za kulturno prosvetno udejstvovanje in s tem tudi za ustanovitev kulturno izobraževalnih društev
Vsi pevski zbori bodo te dni prejeli pesem »Internacionalo«, ki naj jo vadijo enoglasno. Pri glavnem nastopu bo to pesem j spremljala senovška godba.
I Ostale pesmi, ki jih bodo peli j na festivalu so bile svoječasno j objavljene- v »Našem delu«. Centralna prireditev se bo vr-v Brežicah skupno s sosed-, njimi hrvatskimi društvi, kjer bo poleg nastopov pevskih zborov, dramske skupine, šahovskega turnirja tudi razstava slikarjev amaterjev. Za vsa eventualna pojasnila se obračajte na Okrajni odbor Ljudske prosvete v Krškem. V kolikor že niste začeli s tem: pripravami, začnite takoj, da bo proslava čimlep-še uspela.
Vsa kulturno umetniška društva, ki še niso poslala prepise zapisnikov občnih zborov, kakor tudi statistične podatke glede udejstvovanja posameznih odsekov. kakor tudi števila članstva, pošljite takoj, ker na osnovi doslej dospelih podatkov je nemogoče sestaviti statistično poročilo. Vzemite prosim to opozorilo resno na znanje in ne ovirajte rednega dela okrajnega odbora LP.
Itobeva

V času od 30. I. pa do 9. II. se je v Dobovi vršil tečaj PLZ, katerega je posečalo 40 tečajnikov Zanimivo je. da ni bilo niti enega primera upravičenega zaostanka Tudi pri izpitih so se izkazali, saj ni bilo treba napisati slabše ocene od prav dobre.
Veseli nas, da so se tečajniki v snov tako poglobili. Zavedali so se pomena besed, ki jih., je izrekel tov. Tito: »Delajmo, kot da ne bo vojne 100 let, pripravljamo pa se tako, da bo vojna že jutri!«	V. F.
Dne 14. februarja so v Dobovi zaključili gospodinjski tečaj, katerega je obiskovalo 24 tečajnic. Tečaj se je vršil vsak dan od jutra pa do poznega popoldneva, kjer so se tečajnice urile v kuhanju, šivanju, krojenju, krpanju, pletenju itd Učile so.se pa tudi splošnih predmetov.
Razstava je bila v zadružnem domu. Razstavljene predmete so tečajnice po razstavi prodale, izkupiček pa so dale v blagajno KZ, ki je plačala 2 kuharici in jih med tem materialno podpirala.
Tečaj je organiziralo Kulturno umetniško društvo in Kmetijska zadruga Dobova katerima se tečajnice prav lepo zahvaljujejo.
Iiorcjl setllš-'ei
POIZKUS POBEGA PREKO DRŽAVNE MEJE SE NI POSREČIL
V minulem letu so se zagovarjali pred okrajnim sodiščem v Brežicah Jože Blatnik, železničar iz Dol Šoštanja, Anton Šircelj iz Loga in Terezija Kotar iz Loga zaradi organiziranja mreže za pobeg preko državne meje.
Obtoženi Blatnik Je prej imel pismene stike s svojim bratom, vojnim zločincem dr. Francem Blatnikom, ki se nahaja v Rimu, kjer še vedno deluje zoper našo državo in njeno družbeno ureditev Pismene zveze s svojim bratom v Rimu je vzdrževal potom nekega neznanca Antona Polanca, kateremu je vojni zločinec dr Anton Blatnik naročil, da se poveže z njim in skupno napravita načrt za pobeg Terezije Kotar čez mejo.
Jože Blatnik je zoper odločbo
okrajnega sodišča vložil pritožbo na sodišče druge stopnje, in je z ozirom na to, da je oče sedmih otrok in s preko trideset let službe, upoštevalo te okolnosti in zmanjšalo kazen na osem mesecev zapora Kazen ki jo je izreklo okrajno sodišče Antonu Širclju znaša pet mesecev zapora oprostilno sodbo za Rotarjevo pa je sodišče druge stopnje potrdilo.
h!
Postani član
„Prešernovo
dražbe"
N «=ak	Sijavevp
Dobriča Cosič:

pripoveduje . . .
Marsikdo se je najbrž čudil v zadnji številki priobčeni sliki brez navedbe imen, odnosno, kaj naj bi pravzaprav ta slika predstavljala. Danes vam lahko povem, da so zlobni ljudje to sliko v list vtihotapili, da bi tako bralci spoznali Pepčeta in Kunigundico. Slika pa ni resnična Takega kot sem na sliki, so Krčani vozili na pustni torek okrog po mestu. Lahko pa povem da sem v resnici veliko lepši in da je tudi moja Kunigundica obilnejša, ne pa tako neznatno telesce.
Tovarišu Maksu iz Bistrice sem rade volje ustregel in prijel upravo lista za ušesa, ker ni takoj poslala položnic. Sedaj so pa položnice že na potu in upam. da se jih bodo naročniki v polni meri poslužili. V naši upravi je nastala sedaj, ob spremembi imena zelo mučna situacija To ste gotovo opazili, da smo vam na položnicah označili naš list še vedno kot »Naše delo« Tiskovni zakon pa predvideva, da si žiga na ime »POSAVSKI TEDNIK« toliko časa ne smemo nabaviti, dokler ne ho vsa zaostala naročnina za »Naše delo« poravnana Lepo vas prosim vzemite to na znanje in naročnino čiihprej .'poravnajte in nam tako omogočite nabavo novega žiga
Nekateri ljudje v Sevnici se vedelo, kakor da so se povrnili v fevdalno dobo ali bolie rečeno, v suženjsko dobo, v dobo ko so nozamezni grofje lahko nrodajali vse kar »leze in gre«. Tako je neki inženir v Sevnici orodal car konj s popolno onre-mo _ voz in hlapca za 54.000 din. Srebni kunec je že drugi dan nrodal konja za 55 tisočakov. Voz konjska oprema in hlapec oa sta mu ostala in poleg tega le še zaslužil 1000 dinarjev. Radoveden sem samo, za koliko bi dal hlapca.
Pretekli teden 1e bila v Krškem otvoritev Marjanove skakalnice. Otvoritve sem se tudi sam udeležil in naravnost, občudoval marljivost ljubljanskih gostov in domačih ljudi, ki so s tako skrbnostjo ih previdnostjo nosili sneg na skakalnico in jo s tem pripravljali za uporabo.
Ne morem pa razumeti trdovratnosti tovariša Jeketa iz Stare vasi, ki se je sramoval prijeti za lopato in pomagati pri urejevanju skakalnice. Otvoritve se je udeležilo precejšnje število Krčanov in gostov, posebno navdušeno so pa bili pozdravljeni obiskovalci, ki so se pripeljali z avtom.
Zadnjič sem prisostvoval sestanku ZKS v Krškem, kjer je včlanjenih 120 komunistov, ki so navdušeno sprejeli sklep, da bodo veličastno sprejeli delegacijo, ki se bo vrnila s IV. kongresa iz Beograda. Poleg tega so se komunisti še obvezali, da bo vsak pripeljal še dva prijatelja s seboj k sprejemu.
Tudi jaz nisem hotel zaostati in sem se udeležil svečanega sprejema, ki se je vršil v četrtek ob 16. uri v dvorani kina in Irier je o poteku kongresa poročal delegat. Nemalo sem se začudil, ko sem našel v dvorani samo 20 ljudi in se nehote zamislil, kam je le ostalih sto komunistov, ki so sklen spreje-
li.	izginilo. Mogoče, da ti "tovariši tako razumejo nov način dela?!
Čuditi se na moram eksnedi-tivnosti občinskega komiteja ZKS v Brežicah, ki je bil izvoljen 9. februarja in je že 3. marca imel svojo prvo sejo.
V Brestanici sem moral tolažiti velikega siromaka, ki nenehno trdi, da nima dela, niti »pleha«. a si je kljub temu no osvoboditvi kuoil že drugo hišo. Poleg tega je menda kuoil, odnosno vzel v zakup tudi vinograd v Sremiču, ki ga sedaj ob-deluie. Potolažil sem ga in mu zatrdil, da bodo prišli že boljši časi — tudi za njega. Ko sem se vračal, sem razmišljal o pravilnosti starega pregovora, ki pravi: »Kdor se hvali, mu daj — kdor pa tarna — mu vzemi!«
Vas pozdravlja
PEPCE
OBVESTILO VSEM LASTNIKOM MOTORNIH VOZIL
Na osnovi pravilnika o registraciji motornih vozil in avtomobilskih prikolic (Uradni list FLRJ štev 24-267-52) se vrši podaljšanje prometnih dovoljenj za leto 1953 na območju okraja Krško po sledečem redu:
Sektor Krško dne 16., 17. in 18. marca na sejmišču v Krškem.
Sektor Brežice dne 19., 20. in 21. marca, garaža SAP v Brežicah.
Sektor Sevnica dne 23. marca na trgu v Sevnici.
Opozarjamo lastnike (upravitelje) motornih vozil, da je pogoj za podaljšanje prometnega dovoljenja brezhibno tehnično stanje motornega vozila (kretal-ni mehanizem, zavore, luči) Vsi avtomobili morajo biti opremljeni s smernimi kazali.
Da se delo tehnične komisije ne bo po nepotrebnem zavlačevalo, morajo biti vozila na tehničnem pregledu po redu, ki je določen. Vozila, katerim prometno dovoljenje za leto 1953 ne bo podaljšano, se ne bodo smela uporabljati v javnem cestnem prometu po 31. marcu 1953.
OBVESTILO VOLIVCEM!
Da bi se odstranile pomanjkljivosti v volilnih imenikih, pozivamo vse državljane FLRJ, bivajoče na območju OLO Krško, da se na občinskih ljudskih odborih svojega bivališča prepričajo, če so vpisani v stalni volilni imenik.
Državljani, ki v decembru
1952	niso bili vpisani v 'volilnem imeniku, ali so se po tem času preselili iz občine v občino in pa državljani, ki bodo do 15. maja
1953	dopolnili 18. leto starosti, naj se do 15. marca 1953 prijavijo na svojih občinah za vpis v volilni imenik.
Volilni imeniki bodo na razpolago za izvršitev naknadnih vpisov in popravkov do vključno 15. marca 1953.
Okrajna volilna komisija
Oddelek za notrajne zadeve OILO Krško
OGLAS
Prodam odlično ohranjeno kočijo na vzmeti z zložljivo streho, temne barve. Cena 80.000 dinarjev. Vprašati pri Logar Francu, posestnik, Hrastnik 4.
OBVESTILO
Trgovinska zbornica za okraj Krško priredi v soboto dne 14. marca 1953, ob 8. uri zvečer v prostorih telovadnega doma v Sevnici svoj drugi tradicionalni
TRGOVSKI PLES
Vstop dovoljen samo s pismenimi vabili. Vse povabljence opozarjamo na dobre prometne zveze.
DALEČ JE SONCE...
»Tovariši partizani, ali vidite to? _ Kaj gledate? ... Kakor mevže!« Cvozden se je v obupu obračal k partizanom in niti sam ni vedel kaj naj stori.
»Se ne bi to lahko uredilo brez streljanja? Kaj Pavle? Uča, kaj je to?« se je vmešal Djur-dje in stopil iz vrste.
»Kaj pa se vpletaš? Molči!« mu je zavpil Nikola, ga zgrabil za rokav in sunil nazaj v vrsto.
_Djurdje je iz jeze pljunil, se užaljeno iztrgal in obmolknil.
»Poslednjič: proč z orožjem!«
Gvozden ga je pogledal naravnost v oči, kakor da bi spra-šcri'1 Vuka: »Kaj. ti!«
, Vuk je sunkovito zgrabil za
jermen Gvozdenove puške; Gvozden jo je pustil brez upiranja. Vzel mu je tudi revolver.
»Kaj hočete od mene? Komunist sem! Lahko se tudi brez orožja borim z vami!« se je | Gvozden ponosno zravnal.
»On ni več komunist!« se je obrnil Pavle k odredu, ne da bi pogledal Gvozdena. »Njemu bo sodilo vojaško sodišče! Kriv je za poskus razbijanja odreda, kar j velja za izdajo!« — Pavletu je ! glas drhtel. — »Tovariši, v vojno sodišče predlagam tovariše: Uča, Vuka in Nikola ... druge predlagajte vi!« Se je spomnil, da bi bilo najbolje, če bi partizani sami izbrali.
»In Vuksana!« se je nekdo oglasil.
»Ali se strinjate?« je vprašal Pavle.
Nekaj jih je odgovorilo, da se strinjajo.
»Še enega je treba!« je rekel Pavle, ki je pri ljudeh opazil strah jn dvom.
Partizani so se spogledovali. Nekaj takšnega se ni še nikoli zgodilo, odkar obstoji odred. Uča je povesil glavo in gledal predse.
»Jaz grem!« je Aca stopil pred vrsto.
Pavle in ostali so ga zučude-no pogledali. »Cernu on? Kriti-kaster je, ni v redu! Morda bo
... Ne smem se upirati... Naglo, naglo je treba odločati!« se je Pavletu bliskalo v glavi.
»Ga sprejmete?«
Spet jih je le nekaj odgovorilo, da ga sprejmejo.
»Cernu molče? Ne strinjajo se... V dvomu so... Vsi so v dvomu ...!« je neurejeno razmišljal Pavle in čelo se mu je nabralo v velike grbance. Bil je v vročici; čutil je, da se dogaja nekaj velikega, usodnega za odred. Začel je, zdaj' ne more nazaj. Iti mora do kraja, naj bo karkoli Napel je vse sile, da bi se mu vrnila hladnokrvnost in prisebnost. S tujim glasom je zamolklo dejal:
»Umaknite se v gozd in odločite!«
Ti so se v gruči umaknili v borovje. Zadnji je hodil Uča.
Nebo je bilo težko in sivo, in ta sivina je neslišno prišla na zemljo, na planino in njeno ti-
šino. Daleč, globoko v planini so zatulili volkovi; lačni so se pred nočjo sklicevali. Pavle je vzdrhtel jn odganjal od sebe črne slutnje. Partizani so stali nemo in mimo kot zmrznjeno drevje. Nobene besede, nobenega šuma. Gvozden je stal in gledal preko njih, kakor da pozorno prisluškuje tuljenju zveri.
»Mirko preberi seznam nanovo razporejenih čet!« je rekel Pavle, da bi prekinil to pošastno tišino in obrnil ljudem misli na drugo stvar.
Mirko je naglo bral. Tisti, ki so bili določeni za prvo četo, so stopali korak naprej. Ob takšnih priložnostih so partizani običajno hrupni, ugovarjajo, se med seboj dražijo in obmetavajo z dovtipi. Čete oživijo kakor dmžine: ljudje se navadijo drug na drugega, prav do podrobnosti spoznajo življenje drugih,
njihove napake in vrline in se zrastejo v isti rod. Zato nimajo radi premeščanj, ker se s tem trgajo iz živega telesa čete, ki so zrasli v njen organizem. Vsaka četa ima svoj poseben značaj, moralo, skrivnost, svoje navade v boju in počitku, svoje pesmi in dovtipe, svojo nečimurnost. in ambicijo. Tokrat je bilo ljudem vseeno, v katero četo jih določijo.
Mirko je ravno končal z branjem, ko so se vrnili Uča, Vuk in ostali. Šli so počasi, s težko hojo, kakor da so jim noge okovane. Vprašujoči, pogledi vsega odreda so se zapiči vanje. Vedenje vojnega sodisča jim je nedvomno odgovarjalo na vprašanje, ki jih 'je mučilo.
Samo Gvozden je še vedno ostal v istem položaj-u, kakor da še zmerom prisluškuje tuljenju lačnih volkov.