URN_NBN_SI_DOC-LV54DYJ1

IN M E M O R I A M —O BI T U A R Y OB SMRTI ŠTEFKE BULOVCEVE M arjan Ozvald So leta, ko neizprosno odhajajo najvidnejši predstavniki sta­ rejšega rodu slovenskih bibliotekarjev. Pri slovesu od Štefke Bulev- čeve smemo z mirno gotovostjo reči, da se poslavljamo od prominen- tne predstavnice te znamenite plejade. Pokojna bi bila v januarju tega leta izpolnila 84 let. Po raz­ gibani mladosti, ki jo je z rojstnega Bleda vodila prek Ljubljane in starodavne karantanske Gospe Svete v tirolski Zams, k jer se je usposobila za učiteljski poklic, jo najdemo v letih 1928—1935 v Hallu pri Innsbrucku kot učiteljico v osnovni, trgovski in glavni šoli. Zatem je dve leti vzgojiteljica pri zdravniški družini v Sofiji. V tem času — kot sama pove — spozna Bolgarijo — deželo in ljudi. Potem jo najdemo v raznih pisarnah v Ljubljani. Od oktobra 1939 je učiteljica na Svetini pri Celju. Usodno leto 1941 postane tudi za­ njo prelomno. S prihodom v univerzitetno knjižnico posveti vse svoje življenje in delo slovenski knjigi, ki postane in ostane njena velika ljubezen do konca. Sama je takole zapisala v lastnem življe­ njepisu: »Dr. Janko Slebinger, upravnik Univerzitetne biblioteke v Ljubljani, me je takoj sprejel, da mu pomagam pri upravnih oziro­ ma adm inistrativnih poslih, predvsem pa me je uvajal v svojo stro­ ko. to je v bibliografsko delo. To mi ni bilo povsem novo, ker sem na vseh šolah vodila šolske knjižnice in so mi bile nemške bibliografije dobro znane. Med okupacijo sem popisovala slovenski tisk za dobo 1913 1945, za katerega nimamo nobenega skupnega pregleda. Knjižno gra­ divo mi je nudila naša biblioteka, a tudi druge javne in privatne knjižnice, katere sem izčrpavala posebno po požaru 1944. Na ta način sem zbrala nad 25 000 knjižnih naslovov. Seveda sem pri tem sledila vsem naporom za dosego slovenske svobode. Takoj po osvoboditvi je ustanovila Narodna vlada Slovenije v Narodni in univerzitetni knjižnici na pobudo dr. Janka Slebingerja bibliografski